koper — petek, 29. .JUNIJA 1956 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI leto v. štev. 27 Izhaja vsak petek. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Ivan It en ko. Izdaja časopisno založniško podjetje »Slovenski Jadran« v Kopru. Uredništvo in uprava v Ivopru, Santorjeva ul. 26, tel. št. 170. Tiska tiskarna »Jadran« v Kopru. Posamezni izvod 10 din. Prilogo »Uradni vcstnilc okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Celoletna naročnina 500, polletna 250, četrtletna pa 130 din. Za inozemstvo letno 1000 din ali 3 in pol dolarja. Bančni račun 65—KB-1-2-181. Na svojem tretjem kongresu, ki ga je imela Zveza borcev Jugoslavije lanske leto v Ljubljani, so delegati ¡z vseh naših republik navdušeno sprejeli sklep, oo katerem naj organizacije ZB vsako leto proslave svoj praznik — »Dan borcev«. Za ta praznik je bil določen dan 4. julija," ko je leta 1941 Politbiro Centralnega komiteja Komunistične par-.lije Jugoslavije naslovil jugoslovanskim narodom proglas za vsenarod-no oboroženo vstajo proti fašističnim okupatorjem in ko ie bil ustanovljen Glavni štab partizanskih o-dtedo^ Jugoslavije, tovariš Tito pa izvoljen za glavnega komandanta te edinstvene ljudske vojske. Zgodovinsko dejstvo, da se je temu pozivu Komunistične partije odzvala ogromna večina jugoslovanskega ljudstva, brez dvoma povsem opravičuje sklep nedavnega zasedanja Zvezne ljudske skupščine, po katerem je »Dan borcev« poslej zakonito proglašen za narodni praznik. Zveza borcev sprejema ta sklep z vsem zadoščenjem, hkrati pa jo to priznanje obvezuje, da vsako leto kar se da temeljito pripravi praznovanje tega svojega praznika v istem smislu, kakor ga nakazuje že sama proglasitev »Dneva borcev« za narodni praznik; oboroženi in neoberoženi del našega ljudstva sta v narodnoosvobodilni vojni in ljudski revoluciji vsak na svoj način složno doprinašala nezaslišane žrtve za našo narodno in socialno osvoboditev, zato naj bo »Dan borcev« tudi praznik vsega jugoslovanskega ljudstva! Po prvih obvestilih sodeč se organizacije ZB v našem okraju vneto pripravljajo na svoj praznik v tem smislu, da bo ta hkrati tudi pregled vrst vseh bivših borcev glede tega, koliko vsakdo med njimi tudi danes s svojo požrtvovalnostjo, borbenostjo in vzgedom nadaljuje borbo za iste cilje kakor v osvobodilnem boju, Posebno pri nas v Slovenskem Primorju je dejansko dovolj vzroka za to, da praznujemo »Dan borcev« kot vseljudslu praznik, saj se je tu razen armade oboroženih borcev po brigadah in divizijah dvignilo prav vse ljudstvo kot en mož v upor proti fašističnim zavojevalcem. Ce je v boju za osvoboditev in priključitev Slovenskega Primorja k matični domovini neustrašeno sodelovalo prav vse ljudstvo, tedaj je povsem razumljivo, da so v našem okraju priprave za prvo praznovanje »Dneva borcev« tako pestre in množične. Občinske in krajevne organizacije ZB pa ne tekmujejo samo v pripravah proslavljanja le »Dneva borcev«, temveč so predvidele vrsto kulturno-političnih prireditev, akademij, mitingov itd. za ves čas med 4. julijem in Dnevom vstaje 22. julija. Vse te prireditve ne bodo imele samo spominskega značaja, temveč bodo nosile predvsem pečat pregleda uspehov in nalog, ki vse nekdanje borce — današnje graditelje socializma še čakajo. Kajti, ko se bodo na vseh teli množičnih prireditvah zbirali stari prekaljeni borci narodnoosvobodilne vojne, matere, očetje in svojci padlih junakov, invalidi in vsi ostali ljudje, Iii so lahko ponosni na svoj delež v osvobodilnem boju, jih bo razen iskrenega bojnega tovarištv še posebno močno povezovala misel o nenehnem poglabljanju socialisičnih odnosov v našem družbenem življenju, misel o krepitvi vseh naprednih sil v svetu in trdna pripravljenost na potrebne žrtve za izgradnjo lepšega življenja v miru in prijateljskem sožitju z vsemi narodi sveta, —r občni zbor okrajne zadruzne zveze perspektiva % w V sredo in četrtek, 27 in 28. junija, je bil v Kopru II. redni letni občni zbor Okrajne zadružne zveze, ki se ga je udeležilo nad 100 delegatov iz 18 splošnih kmetijskih zadrug koprskega okraja. Kazen delegatov so se občnega zbora udeležili tudi številni gostje, predstavniki ljudske oblasti, zastopniki zadružnih podjetij itd. Občni zbor je v sredo nekaj pred 10. uro dopoldne otvoril predsednik Okrajne zadružne zveze Franc Kralj-Petek. Uvodoma je pozdravil predstavnika Glavne zadružne zveze Slovenije tovariša Jožeta Novinška, sekretarja Okrajnega komiteja Zveze komunistov Alberta Jakoplča-Kajtimira, ljudskega poslanca Antona Ukmarja, podpredsednika Okrajnega ljudskega odbora Koper Franca Klobučarja, predsednike občinskih ljudskih odborov koprskega okraja, zastopnike občinskih komitejev ZK, predstavnika Okrajne zadružne zveze Nova Gorica, vse druge goste in delegate. Po izvolitvi delovnega predsedstva in drugih organov občnega zbora ter po prečitanju in potrditvi zapisnika lanskega občnega zbora je podal obširno poročilo upravnega odbora o dosedanjem delu in o bodočih smernicah predsednik OZZ tovariš Franc Kralj-Petek. Poročilu upravnega odbora je sledilo poročilo o zaključnem računu za leto 1353, poročilo o razdelitvi dobička, poročilo nadzornega odbora in verifikacijske komisije. Nato se je razvila zelo živahna in plodna razprava. V četrtek pa so delegati na osnovi dvodnevne razprave in številnih predlogov sprejeli vrsto sklepov, med katerimi šo najvažnejši ustanovitev Kmetijsko proizvajalnih zvez v Kopru, Sežani, Ilirski Bistrici in Postojni in ustanovitev Gospodarske zveze kmetijskih zadrug s sedežem v Kopru, ki se bo bolj posvetila politično-organizacijskim nalogam, predvsem pa pripravam plana v kmetijstvu. Poslovne zveze pa bodo izvajale operativne posle na terenu. V nadaljevanju prinašamo glavne misli iz govora predsednika OZZ Franca Kralja, medtem ko so obširno poročilo na 67. straneh o delu OZZ prejeli vsi delegati že nekaj dni pred skupščino. Po tridnevnem obisku naše vladne delegacije v Romuniji so v torek podpisali v Bukarešti jugoslovansko-romunsko deklaracijo o mednarodnih vprašanjih in o medsebojnih stikih ter uradno poročilo o stikih med Zvezo komunistov Jugoslavije in Delavsko partijo Romunije. Skupno izjavo sta podpisala predsednik repuhlike Josip Broz-Tito in predsednik romunske vlade Chivu Stoica. V uvodnem delu deklaracije je rečeno, da so razgovori potekali v duhu prisrčnosti, odkritosrčnosti in medsebojnega razumevanja. Glede mednarodnega položaja sta obe vladi z zadovoljstvom ugotovili proces popuščanja mednarodne napetosti in izrazili svoje trdno prepričanje, da so neposredni stiki med državniki in metoda pogajanj eno najvažnejših sredstev za obravnavanje spornih vprašanj med državami in za nadaljnje zboljšanje mednarodnega položaja. Obe vladi se popolnoma strinjata, da je razorožitev in prepoved orožja za množično uničevanje najvažnejše mednarodno vprašanje, hkrati pa poudarjata pomen pomoči nerazvitim deželam v okviru OZN. Glede stikov med obema deželama ugotavljata obe vladi, da1 so se po beograjski deklaraciji zelo zboljšali in da se še nadalje razvijajo in . širijo. Obe vladi menila, da so ugodne možnosti za razširitev gospodarskega sodelovanja. V tem smislu nameravata skleniti dolgoročni trgovinski sporazum in sporazum o skupnem izkoriščanju donavskih hidroenergetskih virov. V ta namen bodo imenovali mešano komisijo, ki bo proučila možnosti za skupno izgradnjo liidrocentral na področju Džer-dapa. Obe državi bosta sklenili tudi konvencijo o znanstvenem in tehničnem sodelovanju In kulturni sporazum. Glede odnosov med ZKJ in DPR so se sporazumeli, da so dani pogoji za razvijanje stikov in tovariškega sodelovanja med obema partijama. V tem smislu bosta ZKJ in ppR navezali stike in srečanja predstavnikov obeh partij, izmenjavali delegacije in literaturo itd. V kratkem bo delegacija DPR obiskala Jugoslavijo. Po podpisu dokumentov je bil v Bukarešti veličasten miting, na katerem je polmilijonska množica vzklikala jugoslovansko-romunskemu prijateljstvu in sodelovanju. Predsednik Okrajne zadružne zveze v Kopru Fran o Kralj-Petek se je v svojem poročilu predvsem omejil na nekatere bistvene naloge splošnih kmetijskih zadrug, da bi le-te v novih pogojih ob stalnem pospeševanju kmetijske proizvodnje napravile odločen preobrat v spremembi ekonomsko-so-cialne strukture naše vasi v smeri njenega socialističnega razvoja, s tem v zvezi pa posebno še na naloge glede ustanovitve gospodarske poslovne zveze za naš okraj in pa kmetijskih proizvajalnih področnih zvez. Ko je navedel in razčlenil nekatere napake v delu naših zadrug, je tovariš Petek nadaljeval: »Važno za nas mora biti to, da je doba ugibanj in iskanja poti za politiko na vasi ter doba različnih naziranj glede tega za nami. Tovariš Kardelj in II. Plenum GZZ nam dajeta veliko jasnost v orientaciji glede mnogoštevilnih in zapletenih nalog enotnega procesa za pospeševanje proizvodnje in socialističnih odnosov na vasi. Za uspešno izvajanje take politike je morala biti podčrtana enotna socialistična akcija na vasi. Težavo so bile v prejšnjih različnih gledanjih na osnovna vprašanja zadružne lastnine, samostojnosti, razpolaganja z družbenimi sredstvi itd. Kmetijskemu zadružništvu moramo omogočiti zbiranje sredstev iz samega kmetijstva. Zato mora kmetijska zadruga organizirati vrsto dejavnosti, katerih posledica naj bo akumulacija sredstev za ustvarjanje fondov, s katerimi bo lahko zadruga postopoma vplivala na spremembo načina proizvodnje, bodisi z organiziranjem uslužnost-nih podjetij, kakor tudi proizvodnje same, V začetku bi šlo h. pr. za semenski material, sadike, trsni material, lastne tople gredi, drevesnice, trsnice itd., enako pa tudi za lastne vinograde, sadovnjake, za ustanavljanje ekonomij, posestev ■- itd. Vsega tega imamo dosc-daj odločno premalo in v nobenem primeru ne predstavlja dobrega začetka takšne preorientacije. iz poročila franca kralja, predsednika ozz Mi vsi vemo, da so za to potrebna sredstva in da teh ni dovolj. Vendar tudi s sredstvi, ki jih imamo, marsikje lahko več dosežemo v tej smeri kakor pa smo dosegli. Posamezne kmetijske zadruge v letošnjem letu imajo nekaj sredstev, s katerimi bi se lahko lotile tega. Pri mnogih kmetijskih zadrugah obstajajo možnosti povečanja zadružne mehanizacije, živinoreje, sadjarstva, vinogradništva itd. Na ta način bi zadruga z raznimi proizvajalnimi sredstvi in uslugami ter z blagovnim prometom dejansko organizirala in usmerjala kmetijsko proizvodnjo ter odkup zadružne proizvodnje, s tem pa bi postajala vse važnejši gospodarski činitelj, ki naj s svojim jasnim socialističnim ciljem vpliva na nadaljnji razvoj naše vasi. Potruditi se moramo s pojasnjevanjem našim kmetom, da druge poti v boljše življenje na vasi ni. Tovarišica Vida Tomšičeva je na okrajni konferenci SZDL med drugim dejala, da ima kmet premajhna lastna sredstva za pospeševanje kmetijstva. Na vasi je zelo malo kmetov, ki bi lahko obogateli. V kapitalističnih odnosih cela vas ne more iti v prosperiteto, mi pa odpiramo pot v blagostanje s pomočjo zadružništva za celo vas. Ob obstoječih sredstvih lahko z enotno akcijo veliko storimo iza razvoj naše vasi. Iz poročila o predvidenih sredstvih ter po gospodarskem programu vidimo, da imamo možnost realizirati za investicije v kmetijstvu 461 milijonov, če pa dodamo še sklade za investicije okrajnega in občinskih ljudskih odborov, pa skoraj 500 milijonov.« Letošnji gospodarski programi naših kmetijskih zadrug še ne morejo predstavljati osnove za pravo planiranje v našem kmetijstvu, vedar. pa že lahko v veliki meri koristijo naši enotni socialistični akciji na vasi. Z vsemi pomanjkljivostmi ti gospodarski programi, vzeti v okrajnem merilu, lahko predstavljajo brez dvoma precejšen korak k planskemu gospodarjenju v našem kmetijskem zadružništvu, ker je orientacija programov upoštevala najnujnejše potrebe posameznih kmetijskih zadrug, ker so večji objekti preštudirani iz širšega vidika potreb in ker so upoštevane pri tem gospodarsko šibkejše zadruge za pomoč iz družbenih sredstev. Zbrani podatki pri vsakem programu kažejo na možnosti razvoja zadruge,' to pa lahko služi kot osnova za pravilne perspektive razvoja kmetijstva v posameznih področjih.« O sklepih omenjenega zadružnega plenuma ni razpravljala samo SZDL in politične organizacije. Uresničitev teh sklepov in pa priprava vseh predlogov, ki so s tem v zvezi, zavisi v naši republiki od Glavne zadružne zveze. Razen dosedanjih predpisov o vlogi zadružništva se pripravljajo še drugi kot n. pr. sprememba zakona o zadružništvu ter predpisi glede organizacije zadružnih poslovnih zvez. Takoj po plenumu je dala GZZ LRS pobudo vsem OZZ, da naj na osnovi materiala plenuma samega ter po diskusiji tovariša Kardelja pripravijo predloge za svoja območja. Na osnovi predlogov OZZ in navodil plenuma je Glavna Zadružna zveza izdelala poseben elaborat o organizaciji zadružnih poslovnih zvez v naši republiki. Po tem materialu se je vršila konferenca vseh OZZ v Ljubljani. Nato je zasedal Upravni odbor GZZ LRS, O tem predlogu organizacije Poslovnih zvez je zavzel svoje stališče tudi odbor za gospodarstvo pri Izvršnem svetu LRS. „ Upravni odbor OZZ je na svoji seji 10. maja razpravljal o oragnizaciji poslovnih zvez v našem okraju in poslal svoj predlog GZZ LRS, ki ni bil v nasprotju z predlogom GZZ. Tudi naš upravni odbor je stal na stališču, da specializirane poslovne zveze za potrebe našega zadružništva niso potrebne. Prvotno je bilo zamišljeno več splošnih zadružnih poslovnih zvez, organizirani za posamezna področja, kar se je pozneje pokazalo, da ne bi bilo v skladu z načelnim stališčem o organiziranju dveh tipov poslovnih zvez v LRS, gospodarskih poslovnih zvez in kme-tijsko-proizvajalnih področnih poslovnih zvez. O organizaciji poslovnih zvez sta dala svoja mnenja tudi OK ZKS in OO SZDL. Nato je ponovno 22. t. m. razpravljal še enkrat upravni odbor OZZ, na ta posvet pa so bila povabljena tudi zadružna podjetja OZZ. nied tem časom smo smatrali za potrebno, da upravni odbori kmetijskih zadrug pooblastijo svoje redne delegate za občni zbor OZZ tudi za ustanovni občni zbor Gospodarske zveze. Isto smo predlagali tudi zadružnim podjetjem, ker smo se tako dogovorili z ostalimi OZZ na Glavni zadružni zvezi, da gremo na ustanovitev najprej Gospodarskih zvez, nato pa temeljitejši proučitvi Se na organizacijo kmetijskih proizvajalnih zvez za posamezna področja. Ustanavljanje poslovnih zvez zlasti narekuje naloga kmetijskih zadrug v zvezi s hitrejšo krepitvijo zadružnih, to je družbenih fondov in večje vloge kmetijskih zadrug pri pospeševanju kmetijstva. To zahteva tudi učvrstitev kmetijskih zadrug. Ko se GZZ strinja z organizacijo • poslovnih zvez, istočasno smatra, da mora biti oblika poslovnih zvez laka, da v naši republiki obstoji povsod enotna organizacija splošnih, kmetijskih zadrug na vasi in da je ta najprimernejša oblika, katero je treba še nadalje organizacijsko, politično in predvsem gospodarsko krepili. Ustanovitev specializiranih zvez bi razbijale to enotnost ker z oz. na strukturo splošne kmetijske proizvodnje bi se morale vključevati v ves specializiranih poslovnih zvez. (Nadaljevanje na 3. strani) posvetovanje o gospodarstvu koprske občine Egiptovsko ljudstvo je odobrilo novo ustavo in izvolilo Naserja za predsednika republike. V ponedeljek so v Kairu uradno objavili, da je egiptovsko ljudstvo z ogromno večino glasov izvolilo predsednika vlade Naserja za predsednika republike. Za Naserja je glasovalo skoraj G milijonov volivcev, proti pa 2.857. Naser je torej dobii 99.9% glasov. Za novo ustavo pa je glasovalo 99,8% volivcev. Po objavi rezultatov se je zbrala pred predsedniško palačo ogromna množica prebivalstva, ki je vzklikala predsedniku Naserju in zmagi demokratskih idej v Egiptu. Ob tej priložnosti je imel predsednik Naser krajši govor, v katerem je poudaril, da bo egiptovsko ljudstvo branilo ustavo in ščitilo svojo neodvisnost. Nadaljevali bomo borbo — je dejal Naser — da ohranimo našo svobodo in da ustvarimo socialno pravičnost. Ob izvolitvi so čestitali novoizvoljenemu predsedniku številni tuji državniki, med njimi tudi predsednik jugoslovanske republike Tito. Italijanski komunisti pozdravljajo deklaracijo KP SZ in KPJ. To je poudaril na seji Centralnega komiteja_KPI generalni sekretar Togliatti, ki je hkrati priporočil članom, naj preberejo in prouče besedilo te deklaracije. Kaže — je . dejal Togliatti — da lahko to pomeni primer novih odnosov, ki jih je treba ustvariti med komunističnimi partijami. Ko je govoril o odnosih med KPI in ZKJ, je To-glatti dejal, da je njegovo potovanje v Beograd obrodilo dobre sadove- in da so uzpostavili dvostranske odnose solidarnosti in zaupanja, ki jih bodo še razširili. Ob zaključku je generalni sekretar KPI poudaril, da je napočil časi da dobe tudi odnosi med komunističnimi partijami in KP SZ nove oblike. Po njegovem mnenju je treba zagotoviti popolno avtonomijo posameznih gibanj in komunističnih partij, po drugi strani pa redne dvostranske stike med njimi. O skrajšanju delovnega časa so razpravljali na mednarodni konferenci dela v Ženevi. Predvsem so pretresli nedavni predlog češkoslovaške in sovjetske delegacije glede uvedbe 40-urnega dela na teden. Ta .^predlog sta delegaciji motivirali z naglim razvojem tehnike in znanosti ter s povečanjem produktivnosti dela. Na konferen- Slika na naslovni strani v glavi lista: Poletni večer ob sončnem zahodu v koprskem zalivu. Foto: R. Bradaškja ci predloga niso sprejeli, temveč so se omejili le na priporočilo, naj bi v tem smislu delo pospešili, Proti je glasovala predvsem skupina delodajalcev, sodeč, da je treba skrajšanje delovnega časa obravnavati v nacionalnih okvirjih, no pa v mednarodnem. Veliko pozornost je vzbudila tudi resol. »_-ija o družbenih in gospodarskih posledicah avtomatizacije, V zvezi s tem so delegati poudarili, da je treba skrbno proučiti in odstraniti škodljive posledice gospodarske in socialne avtomatizacije, čeprav si je treba še naprej prizadevati, da bi se avtomatizacija čim širše uveljavila. Potovanje sovjetskega zunanjega ministra Šepilova po Srednjem vzhodu se uspešno nadaljuje. Na obisku v Siriji in Libanonu je Še-pilov izmenjal mnenja s tamkajšnjimi državniki o mednarodnem političnem položaju in se pogovoril o možnostih izboljšanja sovjet-sko-sirijskih in sovjetsko-libanon-skih odnosov. V obeh državah je naletel na razumevanje, da bi se razširili medsebojni gospodarski in kulturni odnosi. Hkrati je povabil sirijske in libanonske državnike, naj obiščejo Sovjetsko zvezo. Mnogo komentarjev je vzbudila misija italijanskega zunanjega ministra Martina v Londonu. Večina opazovalcev meni, da se je Martino razgovarjal z britanskim zunanjim ministrom Lloydom bolj o vprašanjih Atlantske zveze kakor pa o odnosih med obema deželama. Predvsem sta obravnavala trenja med atlantskimi deželami glede Bližnjega vzhoda in Cipra, ki so po mnenju italijanskega zunanjega ministra povzročila predvsem znaten odmik Grčije od atlantskih pozicij ter spor med njo in Turčijo. V rimskih vladnih krogih namreč menijo, da bo težko utrditi atlantsko solidarnost, ne da bi pravilno uredili ciprsko vprašanje in izgladili spore med Grčijo, Veliko Britanijo in Turčijo. Martino pa se je med svojimi razgovori z Lloydom zanimal tudi o britanskem mnenju glede razširitve atlantskega sodelovanja na gospodarsko in politično področje. Vprašanje Alžira je bilo te dni pred Varnostnim svetom OZN. Trinajst azijskih in afriških držav je namreč zahtevalo, naj Varnostni svet začne razpravljati o tem vprašanju. Predlog so zavrnili. V zvezi s tem je francoski delegat poudaril-, da bi intervencija OZN pomenila kršitev listine OZN ter da alžirsko vprašanje lahko postane mednarodno vprašanje in bi ga OZN lahjjo odbravnavala samo v primeru, če bi neka tretja država posredovala v Alžiru in podprla upornike. Turistično-olepševalno društvo v Postojni bo jutri, 30. junija, odprlo II. turistični teden, ki se bo zaključil 8. julija. V tem času bo v Postojni vrsta prireditev in predstav. Ob otvoritvi tedna bo sodeloval znani Avsenikov instrumentalni kvintet s komiki in »Postojnski fantje«. V nedeljo bo v prostorih Jamske restavracije odprta razstava »Turizem v Jugoslaviji« in Otoška jama, V torek bo slavnostna akademija v počastitev Dneva borca, v sredo pa prome-nadni koncert godbe na pihala JLA ter množični ogled Predjamskega gradu in Postojnske jame. Ob tej priložnosti bo sodeloval tudi pevski zbor postojnskega lculturno-prosvetnega društva s koncertom partizanskih, narodnih in umetnih pesmi. V četrtek bo uprizoritev Brealo-vih Napoleonovih huzarjev v izvedbi Gledališča Slovenskega Pri-morja iz Kopra, v petek predstava barvnega filma o naravnih lepotah Gorenjske in Trente, v soboto koncert domačega pevskega zbora, v nedeljo 8. julija pa bo otvoritev turistične postojanke pred Pivko jamo. V tem tednu bodo priredili pionirji izlet na Pečno reber in začeli z gradnjo pionirske koče. Turistično-olepševalno društvo bo v petek 6. julija, podelilo nagrade udeležencem tekmovanja za okrasitev mesta. Postojnčani pričakujejo, da , bo letošnji Turistični teden še povečal tako med domačini, kakor tudi med tujimi turisti zanimanje za lepote kraškega podzemlja in postojnske okolice. Ština j O. a V ponedeljek je bil v Kopru sestanek direktorjev in upravnikov gostinskih podjetij in gostišč, v torek pa sestanek upravnikov in poslovodij obrtnih podjetij in delavnic. Razpravljali so o planskih inštrumentih v teh gospodarskih panogah in ukrepih, ki jih bo treba storiti za izpolnitev letošnjega plana. Obrtniki, še bolj pa gostinci, so ugovarjali proti baje prevelikim družbenim obveznostim in zatrjevali, da ne bodo mogli doseči planiranega prometa in da zato tudi ne bodo mogli izpolniti svojih obveznosti do družbe. Začetna lastna prepričanost o teh »dejstvih« pa je med razgovorom s predsednikom občinskega ljudskega odbora Mirom Jelerčičem in z vodilnimi uslužbenci gospodarskega oddelka občine, ki so s številkami iz lanskega leta dokazovali nasprotno, bolj in bolj plahnela, posebno še zato, ker se je v razpravi pokazalo, da je v gospodarstvu na področju občine še dokaj rezerv; ne samo v še velikih možnostih varčevanja z materialom (v gostinstvu in obrti), v še dokaj pomanjkljivi postrežbi — v gostišče z ne dovolj prijazno postrežbo nihče ne gre rad; izbire pa gostje v Kopru skoraj nimajo! — itd., temveč tudi v tem, da naj podjetja nehajo uganjati »socialo« in odpovedo delo ljudem, ki za podjetje pomenijo le številko. Takih primerov ne manjka. Neka obrtna delavnica v Kopru je n, pr. v januarju letos iztržila le 13.000 dinarjev, zaposlenih pa je imela 5 ljudi in niso prejeli ob koncu meseca plače. Razumljivo je, da ob takih od- obvešča, da v občini Piran ni vseljivih stanovanj niti hiš na razpolago. Zaradi tega bodo vse prošnje za dodelitev stanovanj in hiš zunanjih prosilcev zavrnjene kot brezpredmetne. S SEJE SVETA ZA URBANIZEM PRI OLO KOPER Na svojo deveto sejo minulo soboto je svet za urbanizem pri OLO Koper povabil tudi strokovnjake s področja melioracij, geologije, hidrotehnike, hidrometeorolo-gije, komunalne dejavnosti, plovbe itd. — zaradi skupnega posvetovanja o vskladitvi del in enotnega reševanja urbanistične problematike na področju mesta Kopra. Posvetovanje je pokazalo pravil- ne zamisli Sveta, da se za koordinacijo del in sestavo podlog urbanistov postavi v pomoč komisija strokovnjakov vseh panog, ki pridejo v poštev pri reševanju urbanistične problematike mesta Kopra. Naloga te komisije bo, da bo zaradi ekspeditivnejšega dela urbanistov sproti reševala nastopajoče probleme posameznih strok, V. ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR »JUGOPRESA« ZA »SLOVENSKI JADRAN« Popolnoma jasno je že. da danes zaradi popuščanja mednarodne napetosti, ko ni več akutne) nevarnosti agresije, večina držav .vodi drugačno mednarodno politiko kal pred nekaj letii, ko .so bili odnosa ji v svetu še itako negotovi. Tak razvoj v mednarodni politiki je zapazil tudi konservativni londonski časopis' »Economist«, ki je pred nekaj dne- vi poudaril, da je eden izmed najznačilnejših pojavov naše dobe zmanjšanje potrebe po vojaški in politični pomoči zaradi zunanje nevarnosti. Ni malo znakov, ki nedvomno govore, da se v današnjem svetu dogajajo Velike spremembe, katerih ni mogoče prezreti. Popuščanje napetosti ne dokazujejo na primer samo spremembe v sovjetski politiki. Posamezne velike države na zahodu, (kot na primer Francija, iščejo drugačno orientacijo zahodne politike v novonastalih. mednarodnih pogojih. V tem trenutku so najzanimivejša dejstva, ki se sicer kopičijo, ostajajo pa bolj neopažena, ki jasno govorijo ne isarno o težnjah,' marveč tudi o praktični nujnosti radikalne menjave politike iz prejšnjih let. Danes na primer, vrsta narodov ,in držav v svetu zahteva, da se močneje sliši njihov glas, ko gre za njihovo bodočo usodo. Tako je znani zahtevi islandskega parlamenta, da se odstranijo ameriška vojna o-porišča iz Islandije, sledila v zadnjih tednih tudi zahteva Maroka, da ZDA z njim sklenejo nov sporazum o vojnih oporiščih; ta sporazum bi moral bolj upoštevati nacionalne interese Maroka. Celo filipinski premier je te dni zahteval ukinitev ameriške suverenitete nad zračnimi in pomorskimi oporišči na Filipinih. Prav tako postajajo akutne tudi neprijetnosti Velike Britanije z njenimi pomorskimi oporišči v rosameznih delih sveta. Tako London ni, na primer, uredil še niti svojih odnosov do Cipra, ko je ' že prisiljen seliti svoja oporišča s Ceylona in prejemati ostre zahteve Singapura in Adena po neodvisnosti. vsak čas pa lahko pričakuje, da se bodo podobne zahteve pojavile v Hoing-Kongu ali Simmonstow-nu v Južni Afriki. Samo Zahodna Nemčija in Francova Spanja še ni-, sla izrekli nobenih ugovorov proti tujim vojaškim oporiščem na svojem področju. Take zahteve prebivalstva posameznih delov sveta so same po se- bi del celotnega mednarodnega razvoja zadnjih let. Tak razvoj pa postavlja bolj kot kdajkoili vprašanje možnosti obstoja blokovsko neopredeljenih držav iin njihove politike aktivne, miroljubne koeksist-ence. Te okoliščine so tudi eden izmed glavnih vzrokov, da je problem »neopredeljenih« držav postal glavna tema ameriške zunanje politike zadnjih tednov. V razgreti predvoMvni atmosferi v ZDA se je- tret.ira.n-je problema »neopredeljenih« osredotočilo na vprašanje, ali naj se državam, ki ne pripadajo nobenemu bloku, še nadalje nudi ekonomska pomoč. Washing-ton je, po vsem sodeč, prišel zdaj v položaj, ko mora zavzeti jasno -politično stališče do onega največjega dela sveta, ki vodi neodvisno polii'iiko .in s tem odstraniti mnoga sumničenja v inozemstvu glede dosedanje dvoumne ameriške zunanje' polii'iike. Cu-teč, da bi bilo zelo nesmotrno, 1 smratrati za svoje s'ovraznikc one države, k.i se ne želijo priključiti temu ali onemu vojaškemu paktu, je predsednik Eisenhower še n-sdav-no, prav pred svojo boleznijo, hotel definirati ameriško stališče z ugo- tovitvijo, da blokovska neopredeljenost ne pomeni že tudi nevtralnosti, kadar je beseda o dobrem in zlu, o pristojnosti in nepristojnosti. Eisenhower, ki mu je takoj pritegnil tudi podpredsednik Nixon, ni izvedel svoje rniisli do konca, marveč je nj-£ino obdelavo v podrobnostih prepustil zunanjemu ministru Dullesu. Toda ta je, namesto da bi se držal predsednikove osnovne misli, čez nekaj dni iznesel nasprotno, že dobro znano gledišče, da blokovska neopredeljenost pomeni -nič manj kot »nemoralno in kratkovidno koncepcijo«. Eisenhower je zdaj -bolan in ne more posredovati v in.eresu pravilnega tolmačenja svojih misli. Vendar pa so njegove besede v svetu že naletele na odmev, ki je močnejši od Dullesovega nesoglašanja. Bilo bi tudi zelo nerazborito pričakovati, da bi se mnoge države v svetu odrekle neke politike, katero so celo same ZDA »v svojih mladih letih«, kot je dejal Eisenhower, smatrale za pravilno in nujno pri ureditvi lastnih odnošajev z inozemstvom. Predsedniku Eisewhowerju je zdaj bolezen preprečila, da bi dal ameriški zunanji politiki močan nov pečat, kakršnega zahtevajo današnji mednarodni pogoji. Kaj to ne pomeni, da se ZDA izpostavljajo resnemu -tveganju, ko odlagajo po-jasni-tev svojega političnega stališča do največjega dela današnjega človeštva, ki ne želi biti v blokih in paktih zaradi dobivanja gospodarske pomoči? nosih ni mogoče Izpolnjevati obveznosti do družbe. V neki drugi delavnici, prav tako v Kopru, je nekvalificiran delavec šival žimniee in ker tega posla ni obvladal, je rabil za določeno delo 3 dni namesto 7 ur, Tudi v knjigovodstvu so rezerve. »Tapetnik«-ov honorarni knjigovodja je n. pr. za lani ugotovil 20» tisoč dinarjev dobička in že so hoteli ta znesek razdeliti kot trinajsto plačo. Vendar se to ni zgodilo, ker je li-nančna komisija pravočasno ugotovila, da je namesto 200.000 dinarjev dobička, 300.000 izgube. Takšno knjigovodstvo, ki je pri manjših obrtnih podjetjih pomanjkljivo in zelo drago zaradi »strokovnjakov« — honorareev, ker ni ažurno in ne omogoča stalne kontrole, je rodilo sklep, da se ustanovi knjigovodski center, ki bo za razmeroma majhno plačilo opravljal delavnicam knjigovodske usluge, -olajšal kontrolo in omogočil pravočasno ukrepanje, kadar bo potrebno. Podobno posvetovanje je bilo tudi v sredo s predstavniki trgovinskih podjetij. M. F. Priprave za proslavo Dneva borcev Vse osnovne organizacije Zveze borcev koprskega okraja se s sodelovanjem drugih množičnih organizacij živahno pripravljajo na proslavo 4. julija — Dneva borca. Priredili bodo številne kulturno-umetniške prireditve, partizanske mitinge, na katerih bodo govorili nekdanji najzaslužnejši partizanski borci, slavnostne sprejeme nosilcev spomenice 1941, starih borcev in antifašistov, invalidov ta partizanskih vdov, prižigali bodo kresove ter organizirali izlete v partizanske kraje. Občinski odbor ZB v Kopru bo priredil 3. julija zvečer na Trgu revolucije svečano akademijo, na kateri bo govoril ljudski poslanec Anton TJkmar o pomenu Dneva borca, nato bo znani pevski zbor »Bojan« iz Dorn-berga imel celovečerni koncert. Naslednjega dne bo predsednik ObLO Koper Miro Jelerčič sprejel najzaslužnejše udeležence NOB, zvečer pa bo Gledališče Slovenskega Primorja uprizorilo na Trgu revolucije Držič-Ruplovo komedijo Boter Andraž. Podobne proslave bodo tudi v Ospu, kjer bodo v soboto nastopili godba na pihala, pevski zbor in pripadniki JLA; v Škofijah bo na večer pred praznikom priredil koncert; pevski zbor »Svobode« iz Kopra; v Marezigah, Cežarjih-Pobegih in Antonu, Dekanih, Šmarjah in Hrvatinih pa bodo priredili kulturno-umetniške nastope z govori predstavnikov množičnih organizacij. V Hrvatinih bodo 4. julija ustanovili tudi strelsko družino ter priredili partizanski pohod v treh smereh z zborom v Elerjih, kjer bo partizanski miting. Postojnčani se bodo 3. julija zvečer zbrali v Predjami, kjer bo proslava s sodelovanjem pevskega zbora. Na Dan borca bodo položili vence na grobove padlih žrtev in pred spomenike NOB. Na Trgu maršala Tita pa bo dopoldne priredila promenadni koncert godba na pihala JLA. V llru-ševju, Studenem in Planini bodo slavnostne seje, v popoldanskih urah pa bodo predvajali partizanske filme. Tudi v drugih krajih naše občine se te dni pripravljajo na počastitev 4. julija. Na območju ilirsko-bistri-ške, sežanske, pivške, hrpeljske, izolske in piranske občine bodo priredili številne akademije, partizanske mitinge in obiskali partizanske družine. Ta dan, ki ga bomo letos prvič proslavili kot državni praznik, bo odslej posvečen najsvetlejši podobi naše borbe za svobodo — Partizanskemu borcu, sv KAItLSRUHE. — Zahodnonem-šlco vrhovno federalno sodišče te dni razpravlja o krivdi šestorice članov izvršnega odbora KP Zahodne Nemčije, ki so obtoženi »krštive notranje varnosti«. LONDON. — Predsednik vlade Autony Eden je priredil večerjo v čast bivšega predsednika ZDA Ilarrya Trumana. Med gosti ,sta bila tudi bivša premiera Churchill in Atllee. IZ OBČNEGA ZBORA OKRAJNE ZADRUŽNE ZVEZE ws ><-vi ffji pa f? s? S tom v zvezi se smatra, da bi glede na stanje in potrebe kmetijskega zadružništva pri nas bilo najprimernejša naslednja organizacija poslovnih zvez po glavnih dejavnostih: 1. gospodarske poslovne zveze za blagovni promet, ki bi vključevale obstoječa zadružna podjetja. Sprememba predpisov in pravila o poslovnih zvezah predvidevajo dosedanjim podjetjem status obratov poslovnih zvez, sami poslovni zvezi pa status podjetja. Ta vrsta zvez naj se bavi s trgovino, oskrbo reprodukcijskega materiala itd. 2. kmetijsko-proizvodne poslovne zveze. Ta tip poslovne zveze naj se ori-entiera predvsem na organizacijo proizvodnje. Ustanavljal bi se na področjih, ki gospodarsko gravitirajo čim bliže zadrugam, ki imajo iste ali slične skupne probleme. Itmetijsko-proizvajalna poslovna zveza bi se lahko bavila z nabavo mehanizacije za določeno področje, kot so rigolni agregati, naprave za namakanje, mla-tilnice, večje škropilnice itd., z ustanavljanjem sušilnic za sadje in drugih predelovalnih obratov, organiza- cijo nove proizvodnje in predelave, raznih sadnih plantaž, nasadov, z gnojenjem zdravilnih zelišč, organiziranjem raznih pospeševalnih obratov, osemenjevalnih postaj, steklenjakov za razvijanje vrtnarstva, drevesnic in drugega. Važno vlogo bodo lahko odigrale poslovne zveze pri izboljševanju pašnikov in drugih zemtiišč agrarnih skupnosti. Kmetijsko-proiz-vajalnc zveze bi se tako lahko razvijale ne da bi bile takoj trgovci niti strokovnjaške oragnizacije, ker bi že v samem začetku direktno posegale v proizvodnjo. Z utrditvijo v prednjem smislu pa bi sprejemale tudi razne naloge s področja blagovnega prometa finalnih pridelkov, V njihovo področje spadajo mesni predelovalni obrati, mlekarne, agroservisi itd. 3. Na področju organizacije zadružne hranilne službe imamo že organizirane Zadružne hranilnice, ki predstavljajo Poslovno zvezo. 4. V proučevanju jc pa še organizacija gozdarske poslovne zveze, ki naj bi razen poslov lesne trgovine obsegala skrb za varstvo in nego gozdov. Na osnovi vseh dosedanjih razprav o organizaciji poslovnih zvez bi naše kmetijsko zadružništvo imelo: 1. Okrajno zadružno zvezo v Kopru, ki bi vključevala vse kmetijske zadruge in bodoče poslovne zveze. Naloge OZZ bi ostale kot dosedaj politično-organizacijske, inštruktorsko-pravne, analitsko-planske ter kmetijsko-pospeševal-ne preko pospeševalnih odborov. Vse to bi se po novih predpisih vzdrževalo od kotizacije kmetijskih zadrug, medtem ko podjetja ne bodo več plačevala kotizacije OZZ. Dalje bi pri OZZ ostal odbor Zveze zadružnic in odbor mladih zadružnikov. Na ta način bi se OZZ lahko bolj kot dosedaj posvetila politič-no-organizacijskim nalogam, predvsem pa se predvideva priprava plana v kmetijstvu. Imela bi veliko pomoč pri svojem delu od poslovnih zvez preko katerih bi se izvajala pretežno vsa operativa. 2. Gospodarska zveza kmetijskih zadrug s sedežem v Kopru, ki bi vključevala dosedanja podjetja Fructus, Zadružnik Sežana, Zadružnik Ilirska Bistrica, Agraria Postojna in zadružni servis Koper. 3. Kmetijsko - proizvajalna zveza s sedežem v Kopru za področje Istre. 4. Kmetijsko - proizvajalna zveza za področje Krasa s sedežem v Sežani. 5. Kmetijsko - proizvajalna zveza za področje Brkinov s sedežem v Ilirski Bistrici. 6. Kmetijsko - proizvajalna zveza za področje Pivke s sedežem v Postojni. Za vse Kmetijsko-proizvajalne zveze bi bilo potrebno napraviti posebno analizo in program njihovega dela, nato pa iti na razpravo s kmetijskimi zadrugami posameznih področij. Ko bi imeli potrebna izkustva, bi šli na njihovo ustanovitev. Ne bi se smeli prenagliti, vendar tudi ne preveč čakati. GZZ meni, da bi organizacijo kme-tijslto-proizvajalnih zvez morali izvršiti v roku nekaj mesccev, medtem Kmetijska šola Lože pri Vipavi razpisuje natečaj za VPIS GOJENCEV v prihodnjem šolskem letu 1956/57. Šola sprejema fante stare nad lfi let, ki so dokončali 2 razreda gimnazije ali šest razredov osnovne šole. Prednost imajo obiskovalci kmetij-sko-gospodarske šole. §ola je enoletna. Gojenci imajo vso oskrbo v šolskem internatu. Mesečna vzdržcval-nina je 3.000 dinarjev. Za dodelitev štipendije naj se kandidati obrnejo na svojo kmetijsko zadrugo ali pa neposredno na okrajno zadružno zvezo. Lastnoročno napisano prošnjo s priloženim šolskim spričevalom in obvezo staršev ali kmetijske zadruge o plačevanju vzdrževalninc naj kandidati pošljejo na naslov: Kmetijska šola Lože pri Vipavi ko obstaja za ustanovitev gospodarske poslovne zveze mišljenje, da bi bilo prav, če to storimo čimprej. V zvezi z organizacijo Poslovnih zvez v našem okraju, mislim, da bi bilo prav, če bi današnji Občni zbor posvetil temu najaktualnejšemu vprašanju našega zadružništva svoje mesto in sklenili njihovo ustanovitev.« V svojih nadaljnjih izvajanjih je predsednik Kralj-Pctelc priporočal Vsem zadrugam, ki tega Se niso storile, ustanovitev hranilno-kreditnih odsekov, saj kažejo obstoječi odseki lep porast hranilnih vlog. Poslednji del poročila nakazuje potrebne korake za razširitev organizacije mladih zadružnikov, žena-zadruž-nic in politični utemeljenosti obeli. Posebej pa je predsednik OZZ utemeljil potrebo po večji skrbi in si-stematiki glede šolanja in štipendiranja kmetijskih strokovnih kadrov, ker je iz dneva v dan kmetijskemu delavcu prav tako potrebna strokovna kvalifikacija kakor je to primer v industriji. Spričo dejstva, da zaključujemo redakcijo lista v začetku občnega zbora Okrajne zadružne zveze v Kopru, bomo o poteku zbora in o sklepih nadaljevali naše poročilo v' prihodnji številki. Di&mo- (¿kedíii&ti/M JE TAKO PRAV? Koper ima približno G.000 prebivalcev in eno samo kinodvorano, kar je za to število res malo. In, roko na srce, še ta dvorana ne zasluži svojega imena. Vstopnina pa je za tako revno opremljeno dvorano že itak odločno previsoka. V Ljubljani so cene — razen najboljšim sedežem, ki pa so oblazinjeni — precej nižje. Te dni pa je uprava našega kina prišla na res idealno zamisel. Nenadoma je povišala cene vstopnicam od že itak visokih 50 din kar na 80 (!) din. Morda je to zaradi privlačnega naslova filma »Grof Monte Christo«? Ne verjamem, kajti prav ta film sem že videl v drugi dvorani, kjer pa cene niso bile prav nič zvišane. Kje je torej vzrok? Mar misli uprava kina na ta način dvigniti dobiček? Bilo bi veliko bolje, da bi uprava raje poskrbela za bolj kulturen način predvajanja, saj je koprski kino še vedno eden silno redkih, ki sredi filma poskrbi za »čik-pavzo«, da ne govorim o slabem zvoku, o nejasnosti slike in o prastarih »Filmskih novicah«. Naj uprava malo pomisli na te stvari, naj uredi najprej vse ostalo, potem pa naj šele dviga ceno vstopnicam za filme, ki pa naj ne bodo tako strgani in zlepljeni na vseh koncih, kot je ravno primer z »Monte Cliristom«! Janez Klasinc Taborjenje mladincev v Dekanih Te dni je 130 mladincev postojnske občine zaključilo štirinajstdnevno taborenje predvojaške vzgoje v Dekanih pri Kopru. V tem času so se seznanili z nekaterimi osnovnimi elementi rokovanja z orožjem, z življenjem v JLA ter priredili vrsto kulturno-pro-svetnih in športnih prireditev. S sodelovanjem drugih udeležencev taborenja so uredili igrišče za nogomet in odbojko. Ob vrnitvi na svoje domove je veliko število mladincev izrazilo željo, da bi sodelovali v strelskih družinah. Pokazali so tudi pripravljenost za sodelovanje pri ustanovitvi sekcij strelske družine v vseh večjih središčih postojnske občine, Doseženi uspehi pa so napotili občinsko komisijo za predvojaško vzgojo, da bo organizirala vrsto predavanj, na katerih si bodo tečajniki izpopolnili strokovno znanje, ki so si ga pridobili na tabo-renju. Ština Lep uspeh razstave . v Dutovljah V nedeljo in ponedeljek je bila v Dutovljah razstava del gojencev Kmetijško-gospodarske šole. Razstavljenih je bilo 630 izdelkov, s katerimi so mladi gojenci prikazali' svoj napredek v šoli. Izredno zanimiva razstava je v obeh dneh privabila nad 2000 obiskovalcev. Na podlagi 40, člena Splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Ur. list FLRJ št, 26/55) razpisuje Komisija za volitve in imenovanja Občinskega ljudskega odbora Tiran NATEČAJ ZA DELOVNA MESTA VEC AGRONOMOV IN KMETIJSKIH TEHNIKOV POGOJI: ustrezna strokovna izobrazba in petletna praksa. Interesenti naj vložijo pravilno kolkovane prošnje s kratkim življenjepisom na Občinski ljudski odbor Piran najkasneje do 15. julija 1956 M Vzorno obdelano polje pri Ankaranu NUJNO JE TREBA REŠITI PROMETNO UREDITEV V POSTOJNI Skozi Postojno vozi vsak dan več sto domačih in tujih avtomo-bilistov in motociklistov, ki pa se zaradi pomanjkanja cestno-promet-nih naprav težko znajdejo. Smerne črte, ki jih je lani vrisalo na cestni tlak bivše okrajno Tajništvo za notranje zadeve v Postojni, da bi tako preprečili prometne nezgode in omogočili potnikom nemoteno potovanje skozi mesto, ker jim iskanje informacij ob ugotavljanju katera cesta vodi v ta ali oni kraj dela težave, so letos skoraj popolnoma izbrisane. Zato je postojnsko Turistično društvo predlagalo občinskemu ljudskemu odboru, da bi na Titovem trgu zgradil prometni otok z vsemi potrebnimi cestno-prometnimi znaki. Leti bi označevali smer proti Ljubljani, Reki, Kopru, Novi Gorici, Trstu in Postojnski jami. Občina je pobudo društva brez pripombe osvojila in je v ta namen že nabavila smerne kazalce, ki pa sedaj ležijo v skladišču, ker Uprava za ceste v Ajdovščini še ni izdala -.dovoljenja za gradnjo prometnega otoka. Skrajni čas je, da uredimo promet skozi Postojno, ker se bomo le tako izognili prometnim nesrečam, obiskovalcem mesta bi pa omogo-gočili, da brez nepotrebnega spraševanja nadaljujejo svojo pot. Ština POPRAVEK V zadHi številki se nam je vrinilo več neljubih tiskarskih pomot. Tako v članku »Resnica o gradbenem podjetju 1. MAJ« na 5. strani v začetku tretjega odstavka. Smisel je potemtakem: Ker se je z rešitvijo celotnega vprašanja zavlačevalo in je nastalo vprašanje utemeljenosti takšnega gospodarskega stanja, je delavski svet sprejel sklep o reorganizaciji pod-, jetja 1. MAJ. V članku »Kaj in kako so delali šolski odbori« na 6. strani; 2. ko-lana 19. vrstica: v tesnejši povezanosti z našo druž- ... V 4. koloni bi moralo stati namesto 9. vrstice: ... gih organizacijah prezaposleni, Prosimo bralce, da to popravijo in nam napako blagohotno oprostijo, VZOREN PRIMER Učenke in učcnci osnovne šole v Hruševju pri Postojni, ki letos proslavlja 50. obletnico obstoja, so v preteklem letu kot člani krožka mladih tehnikov in krožka za dekliška ročna dela dosegli lepe uspehe. Ves svoj prosti čas so porabili za izrezovanje gibljivih igračk (medved na vozičku, ki miglje z glavo ko se pelje); izdelali so podstavke, grla za žarnice, stikala in senčnike za svetilke na nočnih omaricah; albume za fotografije, lutke, igro »Promet in prometni znaki«, okrasne šatul.jc iz vezanih plošč, indukcijski globus s premerom 34 cm, reliefni zemljevid Evrope in vrsto drugih praktičnih izdelkov, kot so vremenska hišica, vlagometri. rokavice in podobno. Dečki so izdelali predmete, deklice pa so jih opremile z raznimi narodnimi okraski in jih same kaši-ralc ter barvale. Razen tega so se naučile tudi rokovanja s šivalnim strojem. Skupno so napravili nad sto predmetov ter s tem pokazali veliko zanimanje za ročno delo. Ob zaključku šolskega leta pa jih je upravitelj osnovne šole tov. Marijan Male, ki posveča ves svoj prosti čas obema krožkoma, začel uvajati v "skrivnosti sestavljanja elektromagnetnih aparatov. Med letom so učcnci delali tudi na šolskem vrtu. Posadili so sedem sadnih dreves, medtem ko so jih nekaj precepili. Pred šolskim poslopjem so uredili cvetlični vrt, za njim pa toplo gredo, v kateri gojijo sadike nageljev in cvetic, ki jih bodo kasneje presadili v cvetlič-njak. Zgradili so tudi igrišče za odbojko. —k V PREHITEVANJU JE PODRL KONJA 20. t, m. je na cesti v Semedeli voznik poltovornega avtomobila Hilel Jack, uslužben pri Elektro-Koper, vozil iz Izole proti Kopru in je pri prehitevanju vprežnega voza zadel s kasonom v konja in ga močno poškodoval. Šofer je odpeljal, ne da bi počakal komisijo in so ga šele po triurnem zasledovanju izsledili. S SEJE SVETA ZA PROMET OLO KOPER Minuli teden je bila v Kopru seja okrajnega sveta za promet. Cla-,ni sveta so najprej sklepali o nekaterih predlogih avtobusnih podjetij za ukinitev nekaterih avtobusnih linij zaradi premajhne frekvence. Svet je zavzel stališče, da je treba linije, ki so že vnesene v novi vozni red, za vsako ceno držati, zlasti še one z inozemstvom. Domače bodo pa pretresli ponovno na prihodnji seji sredi julija in nato ukrepali na podlagi obstoječih razmer. Svet je na podlagi poročila prometnih organov TNZ imenoval posebno komisijo, ki bo na podlagi dobljenih podatkov ukrepala v sodelovanju z drugimi pristojnimi organi, da se omejijo vse pogostejše prometne nezgode, katerih je še vedno v precejšnji meri kriv alkohol. Člani sveta so bili upravičeno začudeni nad izredno visokimi pristojbinami, ki jih namerava uvesti potovalni urad »Adriait iz Portoroža za vsak prihod in odhod avtobusov na koprski postaji. Vsekakor bo to vprašanje predmet razgovorov v svetu, ki bo moral o tem sklepati in dali svoj pristanek ali pa odkloniti, oziroma priporočiti zmanjšanje pristojbin. Samo podjetje »Slavnik« bi moralo po sedanji zahtevi in že predloženi iarifi plačati »Adriiu letno nad 900.000 dinarjev! Na podlagi dopisa iz Vremske doline, objavljenega v Slovenskem Jadranu, .je svei ob koncu med drugim sprejel tudi priporočilo avtobusnemu podjetju «Slavnik«, naj prouči možnosti vzpostavitve avtobusne oroge, ki bi pove ovala Koper z Ilirsko Bistrico nreko Vremske doline — če že ne druD1-J.ik-prosJak — Sodelujejo solisti ljubljanske opere, komorni zbor Radia LJubljane ln orkesler Slovenske filharmonije p. v. Jakova Cipcija — 14.22 Zabavna glasba ln objave — 19.00 Primorski dnevnik — 19.1", Melodije v mraku, Izvaja orkester George Ma-lachrlno — 23.10 Plesna glasba. ČETRTEK, 5. Julija: 5.45 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Zabavna glasba in objave — 14.00 Glasba po željah — 19.00 Primorski dnevnik 19.15 Narodne pesmi v priredbah izvajajo -Štirje fantje- — 23.10 Plesna glasba. PETEK, C. julija: 5.45 Vesti — 13.30 Vesti — 13.40 Ugani z nami, kaj je to? — 14.29 Zabavna glasba in objave — 19.00 Primorski dnevnik — 19.15 Od včeraj do danes, zabavne melodije Izvaja pianist Borut Lcsjak — 23.10 Plesna glasba. SOBOTA, 7. julija: 5.43 Vesti — 13.30 Vesti — 13.10 Zdaj pa enkrat v ritmu . . . pisan spored lahke in zabavne glasbe — 14.20 Zabavna glasba in objave — 19.00 Primorski dnevnik — 19.15 V ritmu z godalnimi orkestri Cvril Stapleton, Stanley Black, Edmundo Ros ln Rav Martin — 22.15 Plesna glasba. ODLIKOVANJE Zaslug za narod III — kdor ga je zgubil na pivškem področju, ga lahko dvigne v Upravi Slovenskega Jadrana. DVOKOI.ESA od 8.000 lir naprej in MOTORNA DVOKOI.ESA od 45.000 lir naprej dobite 11:1 obroke pri tvrdki .MARCON , Trst, Ulica Pieta 3. VELEBLAGOVNICA »F E I. I C E«, ulica Carducci 41, Trst. Velika izbira delovnih oblek, srajc, pletenih suknjičev — hlač. Prvovrstno blago po najnižjih cenah v Trstu! Veleblagovnica »TRGOVSKI DOM« Koper Vam nudi tekstilno blago, trikotažo, konfckcljo, čevlje, usnjeno galanterijo, igrače, pohištvo, električni material, kuhinjske potrebščine, kolesa in radijske sprejemnike Oglejte si naše izložbe in prodajalno v prostorih poleg hotela Triglav v Kopru! V Ameriki je posebno razvito industrijsko vohunstvo. Konkurenca je tako močna, da porabijo direktorji podjetij več kot devet desetin svojega časa zgolj v lovu za informacijami in podatki, s pomočjo katerih hočejo prehiteti in prelisičiti svojega nasprotnika. Tako so se pojavili novi poklici, pa tudi novi tehnični pripomočki. Eden takih pripomočkov ima takole zapleteno ime: ultrasenzibilni akustični amplifikator. S to pripravo lahko poslušate razgovor na razdalji do 100 metrov, razgovoru pa morete prisluškovati tudi v sobi za debelimi zidovi. Druga zelo cenjena priprava v tej borbi za obsta- Dečku, ki ga kaže naša slika, je ime Eddic Thompson. Doma je iz Magnolie, država Arkansas v ZDA. Psihič-no_ in siccr popolnoma normalen se je deček rodil brez nog in brez rok. V njegovi nesreči se je zanj zavzelo vse mesto in zdravniška veda jc storila vse, da nedolžnemu invalidu omogoči življenie. Napravili so mu odgovarjajoče proteze in otrok živi in se razvija, kot vsi njegovi vrstniki. Vsi zdravniki ZDA, med njimi največji specialisti ortopedije, se živo zanimajo za ta primer in pomagajo po svojih močeh. Proteze so izdelali v najboljši delavnici precizne mehanike in stanejo 1300 dolarjev. Seveda bodo sicer krepkemu dečku kmalu premajhne in jih bo moral še večkrat menjati, predno bo popolnoma dorastcl. Eddie ima zdaj osem let. nek je posebna filmska kamera. Najeti agent lahko iz precejšnje razdalje posname sestanek upravnega odbora kakega podjetja. Pri projekciji proučujejo film posebni strokovnjaki, ki morejo po gibanju ustnic razbrati smisel razgovora. Koliko se ta • posel obnese naj služi v ilustracijo samo tale primer: Lansko leto je eden izmed voditeljev avtomobilskega podjetja Nash v nekem razgovoru izdal višino modela, ki ga je podjetje pripravljalo za naslednjo leto. Ta podatek je konkurenčnemu podjetju zadostoval, da je s pomočjo določenih tehničnih zakonitosti naredilo načrt modela, ki je bil originalu skoraj čisto podoben. Pravi rudnik informacij so koši. kamor mečejo odpadke. »Dajte mi takšen koš z zmečkanim papirjem,« jc rekel neki agent, »pa vam v enem tednu povem vse, kar je v vašem podjetju zanimivega.« Razen tehničnih pripomočkov se poslužujejo Vrgenti tudi svoje prebrisanosti in trikov. V neki kemični tovarni je vedel za podatke o proizvodnji nekega zelo iskanega proizvoda le direk- tor. Kako priti do te skrivnosti? Trije agenti so se nalašč zato vpisali na univerzo in se. pririnili v uredništvo študentskega časopisa. Nekega dne se pojavijo ti »novinarji« pri direktorju in mu pojasnijo, da bi radi za svoj list napisali poljudno-znanstveni članek o njegovem podjetju in o njegovih proizvodih. Direktor je nasedel njihovim naivnim obrazom in jim v poljudni obliki razložil tudi svojo skrivnost. . Članek ni nikdar izšel, toda direktorjeva skrivnost ni bila več tajnost njegovega podjetja. ■Zgolj iz tega strahu je pred nedavnim zgradil največji avtomobilski koncem na svetu General Motors novi tovarniški tehnični center. Stavba je z vsemi instalacijami vred stala 175 milijonov dolarjev in je zadnja beseda tehnike. Ta. stavba ima ' poseberr elektronski sistem, ki avtomatično skrije vse proizvodne tajnosti, kakor hitro v bližini zabrni letalo. Zgodilo se je namreč, da so konkurenčne tovarne leta 1055 in 1056 poznale nove tipe njihovih avtomobilov že davno prej, preden so jih pri General Motors dali na trg. f w & i JsÄiiiCZ..... - \ * Slillfclliáiíf;; ass¡ . . .-.■. ;. .^.v:-:. . sili :. Oblika tega traktorja je takšna, da kar ne more skriti svoje »nacionalnosti« — izdelan je bil namreč v Sovjetski zvezi. Med svojimi vrstniki velja za pravega hrusta in atleta najtežje kategorije; njegov motor ima kar 250 konjskih moči. Razen te izredne moči pa jc njegova posebnost in prednost še v tem, da ne odpove v nobeni strmini ali blatu niti pri 50 stopinjah C mraza. Uporabljajo ga lahko tudi kot elektrarno. Vgrajeni generator more dajati 60 KAV, kar je dovolj elektrike za razsvetljavo cele vasi. ■C:' HiF PiM r ••>.-•- •••?'■• "v? »V v* "f išM. V m I' ' ¿Cií..- SWfÄx jwr< - ,:.:iSÄs;«S