PoStnlna plačana t gotovini. Leto XXI.. št. 225 Ljubljana, četrtek 26. septembra 1940 Cena t Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon Stev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — TeL 3492 in 3392. Podružnica Maribor: Grajski trg St. 7 — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Mladina in današnja kriza Vprašanje mladine je nesporno eno najvažnejših vprašanj našega časa. Morda ni bilo še nikdar v zgodovini tako žgoče, kakor je prav v naših dneh. V prejšnjih dobah, ko se je družba urejala po enotnem svetovnem in življenjskem nazoru, je bila vzgoja mladine nekje na obodu javnega življenja. Ko je slavni češki pedagog Ko-menskv opozarjal na pomen mladinske vzgoje, je ostal dokaj neopažen in šele v osemnajstem stoletju so začeli razmišljati o idejah tega velikega misleca in človekoljuba. V klasičnem veku svobodoljubja. v 19. stoletju, so se začeli razni poizkusi s šolsko vzgojo mladine in študentje so se vedno bolj oglašali kot avantgarda novih idej in gesel. V splošnem pa je veljalo mnenje, da je vzgoja mladine, v kolikor ne vpliva nanjo cerkev, predvsem zasebna zadeva staršev, medtem ko skrbi šola za umstveno naobrazbo. V naših revolucionarno vzburkanih dneh, ko se tolike ustaljene vrednote postavljajo na glavo, so okrog mladinskega problema trčile tri močne sile: država, cerkev, rodbina Država ali družba je radikalno posegla v mladinske probleme v Sovjetski zvezi in v totalitarnih državah, kakor sta Nemčija in Italija. V Sovjetski zvezi ie bil vpliv cerkve povsem izločen, vpliv rodbine pa zmanjšan. V Italiji je cerkev ohranila samo neznaten del svojega vpliva na mladinsko vzgojo, v Nemčiji si je duhovno vodstvo in moralno vzgoj-stvo mladega rodu pridržala država in ga izvršuje delno tudi preko narodno-socialistične stranke. V vseh treh na vodenih državah, je vodstvo mladine ena najvažnejših javnih zadev. Z njim skušajo v Sovjetski zvezi nadaljevati tisto »peredjelko čelovjeka«, ki naj potrdi marksistično tezo o tesni sovis-nosti gospodarskega reda in družbene morale. Vzgoja mladine je tudi v Nemčiji in v Italiji najvažnejše sredstvo za utrditev novega reda in pot k ostvarit-vi onih smotrov, ki so dali smisel tudi sedanji vojni akciji obeh osnih velesil. V demokratičnih državah je bilo vprašanje mladine tako zanemarjeno, da se danes čedalje bolj čutijo usodne posledice. To zanemarjenje se ne tiče šolstva: nasprotno, šolski sistemi so se v teh državah močno razvili in še nikdar v zgodovini človeške umike se ni-souganjali z vzgojstvom toliki eksperimenti, kakor prav v demokratičnih državah. Izkristalizirale so se mnoge prav napredne in koristne učne metode. vzgoja defektnih in težko vzgoj-ljivih otork je pokazala čudovite uspehe, urejenost in higiena sodobnih učilnic, višina učnih pripomočkov niso bile še nikdar tako daleč kakor v nekaterih naprednih demokratičnih državah. Vzlic temu se prav iz njihovih vrst slišijo glasovi, da je mladinsko vprašanje neurejeno in da vzgojstvo ni na pravi poti. O tem razpravljajo posebno živahno v sedanji Franciji v zvezi z vprašanjem krivde za svoj vojaški zlom. Znani publicist Piere Dominique je priobčil te dni v tedniku »Candide«, ki izhaja sedaj v Clermot-Ferrandu«, obsežen članek z naslovom »Učitelj in vojak«. V njem prihaja do presenetljivega sklepa, da so važni sokrivci francoskega poraza — učitelji, ki jih pojmuje zelo široko: ne samo učitelji na šolah vseh vrst stopenj sodijo v ta okvir, temveč prav tako pisatelji, novinarji in na koncu koncev tudi starši, zakaj vsak izmed teh ima svojo bolj ali manj določeno vzgojno funkcijo. Kakor Francozi v 19. stoletju, pravi pisec. niso imeli arhitektov, ki bi ustvarili dela velikega pomena, tako niso imeli v naših dneh pravih učiteljev, ki bi izoblikovali milijone trdnih značajev in premočrtnih duhov. Vzgojni sistemi in didaktične sposobnosti francoskih učiteljev so bili odlični, toda končni rezultat je slab. Nimamo prostora, da bi se podrobneje bavili z Do-miniquovo kritiko francoskega vzgoj-stva. Omenjam ojo samo kot značilen prispevek p problematiki demokratičnega sistema. Če bi to kritiko strnili v nekaj stavkov, bi lahko rekli: Francosko demokratično šolstvo se je preveč naslanjalo na vzor intelektualne kulture in se vdajalo omami naziranja, da postaja človek z višjo intelektualno kulturo tudi moralno boljši. Z druge strani je bilo vzgojstvo preveč abstraktno in premalo združeno z domačo zemljo, s predniki, z vsem tistim, kar veže človeka nanjegova tla in ustvarja močno, zakoreninjeno domovinsko čustvo. S tretje strani so mnogo škodovali eksperimenti z vzgojstvom. Mladino so obilno pitali z znanjem, toda vzgoja karakterja in volje, vzgoja za moške vrline, ki so vsekdar v zgodovini mnogo odločevale, je bila zanemarjena. Pod vplivom politike je prevladovala v vzgojstvu pacifistična smer, ki je premalo upoštevala stvarne razmere v svetu Nihče ni skrbel, da bi napravil Angleško-francoski boji za Dakar Francoska posadka se upira izkrcanju angleških in de Gaullovih francoskih čet — Po vesteh iz Vichyja je zavrnila šest zaporednih napadov — Ostri ukrepi v Franciji Vichy, 25. septembra. AA. (Havas.) Pri včerajšnjem prvem napadu na Dakar je bilo ubitih in ranjenih več oseb. Pri drugem napadu ie bilo žrtev mani. niihovesa točnega števila pa še ne vedo. Navzlic težkim borbam se Dakar še naprei brani. Prvi napad ie trajal od 9.30 do 10.45 Istočasno ie britanska eskadrila streljala na Dakar. angleški bombniki pa so skušali zadeti francosko oklopnico »Richeliu«. Obrežne baterije so varovale pristanišče. Škoda ie neznatna. Niti obrežne bateriie. niti ladje Richelieu niso bile zadete. Baterije naših ladii so ostro odgovariale. medtem ko so naši bombniki izvedli napad na angleško mornarico in ie ena velika bomba zadela neko britansko križarko. katere identiteta ni znana. Ogenj ie prenehal ob 10.45. Ob 13. se je začel še močnejši drugi napad. Močneje sta bili bombardirani mesto in pristanišče. Istočasno ie angleška -»ska-dra poskušala ponovno napasti iz zraka, vendar ie bil napad odbit. Zbita so bila tri angleška in eno francosko letalo. Napad ie prenehal ob 13.30. Pri obeh teh dveh napadih in bombardiranjih ie bilo ubitih mnogo civilistov in vojakov. Včeraj opoldne ie znašalo število ubitih meščanov 65. število ranjenih pa 225. medtem ko je bilo ubitih mornarjev in vojakov 120. ranjenih pa 135. New York, 25. sept. j. (U. P.) Po informacijah iz Londona so se navzlic prvotnemu umiku generala de Gaulla operacije pred Dakarjem obnovile v polnem obsegu. Angleški uradni krogi pa zaenkrat odklanjajo vsako pojasnilo, ali so angleške vojne ladje ponovno pričele bombardirati Dakar in ali so se čete zopet poskušale izkrcati v bližini luke. V londonskih krogih pripominjajo k prvemu neuspehu de Gaul-love akcije, da je general pač precenjeval pomoč, odnosno zaslombo, ki so mu jo lahko nudili njegovi pristaši v samem Dakarju. London, 25. sept. s. (Ass. Press). Glavni stan generala de Gaulla je popoldne objavil samo kratko vest, da se operacije pred Dakarjem nadaljujejo. Kakor poročajo, so vzele francoske vojne ladje pred Dakarjem, s katerimi je prispel tja general de Gaulle, na krov tudi več vojakov francoske vojske, ki so doslej služili pod vlado v Vichvju, pa so bili pristaši generala de Gaulla. Podrobnosti o prvih spopadih Vichy, 25. septembra, j. (Havas). O bojih za Dakar se doznavajo še nekatere podrobnosti. V drugi fazi svoje akcije proti trdnjavi so britanske vojne ladje koncentrirale svoj topovski ogenj na posamezne utrdbene objekte, hkrati pa so britanski bombniki, ki imajo svoje oporišče na posebni matični ladji, poizkusili izvršiti napad na francosko bojno ladjo »Richelieu« ter na francoske obalne obrambne baterije v dakarski luki Niti angleške bombe, niti granate pa niso prizadejalle škode francoski vojni ladji in topništvu, ki sta vračala sovražniku enako močan topovski ogenj. Francoska letala so neprestano napadala angleško mornarico Neka angleška križarka, katere ime pa ni ugotovljeno, je bila pogodena od težke letalske bombe. Ponoči so angleške čete nadaljevale napade, tako da so do danes opoldne skupaj šestkrat poizkušale izkrcati se v Dakarju. Dvakrat so se skušaile izkrcati pri mestecu Rufisque, dvakrat nekoliko bolj jugovzhodno od Dakarja. dvakrat pa v ne- posredni bližini trdnjave same. Vedno so bile zavrnjene. Položaj pred Dakarjem še zmerom ni razčiščen, dasi se napad zaenkrat lahko smatra kot zavrnjen. Ultimat angleškega poveljnika ženeva, 25. septembra. AA. (DNB): Po vesteh iz Vichyja je francoski radio sporočil, da je poveljnik angleške mornarice pred Dakarjem poslal vrhovnemu komisarju Boissonu nov ultimat, ki ga je ta zavrnil. V ultimatu se je zahtevala predaja mesta do danes dopoldne. Potopljena francoska podmornica Vichy, 25. sept. AA. (Havas) Pri angleškem napadu na Dakar je bila potopljena francoska podmornica ->Persey« v borbi z britanskimi ladjami, v kateri se ji je posrečilo zadeti neko britansko križarko. Podmornica je bila velikega tipa iz serije podmornic za dolga križarjenja in je imela 1500 ton- Poveljnik podmornice je bil ka-petan Lapierre. Od junija 1940 je podmornica sodelovala v dolgem križarjenju po severnem delu Atlantskega oceana in v portugalskih vodah. Podmornica je imela 6000 konjskih sil in je razvijala 19 vozlov na uro na površju in 10 vozlov pod vodo. Posadko je tvorilo pet častnikov in 50 mornarjev. Računajo, da je večina posadke rešena. Francoski demanti angleške trditve Vichy, 25. septembra. AA. (Havas) Vesti angleškega radia, da je imel britanski napad na Dakar namen preprečiti, da bi francoska zapadna Afrika prišla v nemške roke, so brez vsake osnove. Francoska vlada naj odločnejše zanika, da bi bili kakršnikoli nemški vojaški ali civilni elementi v zapadni Afriki. Seja francoske vlade Bern, 25. sept. br. (.SDA) Snoči je imela vlada v Vichyju daljšo sejo pod vodstvom maršala Petaina. Mornariški ln zunanji minister sta na seji poročala o položaju v Dakarju in v francoski Indokini. Vlada je sprejela nekaj pomembnih sklepov, ki so se pa ohranili v strogi tajnosti. Ogorčenje v francoskem tisku Vichy, 25. septembra. AA. (Havas). Tudi današnji franooski tisk silno ostro napada m obsoja britanske napade na Dakar in hvali odločnost vlade maršala Petaina. Listi izražajo tudi priznanje francoskemu visokemu komisarju t Dakarju in hrabrim branilcem. Tanger, 25. septembra, j. (DNB). Francoski list »Depeche Marccaine« pravi v svojem komentarju angleškega napada na Dakar: »Ako je bili že napad na francosko mornarico pred Oranom za Anglijo sramotno dejanje, potem se lahko napad francoskega vstaškega generala na Dakar smatra za nečuveno predrznost.« Sodišča za simpatizerje de Gaulla v Franciji Vichy, 25. sept. br. (CBS) Pravosodni minister je danes dal novinarjem daljšo izjavo glede izrednih sodišč, ki bodo po najnovejši uredbi francoske vlade ustanovljena po vsej Franciji. Francoska vlada je iz Francozov hrabre ljudi, ki bi znali umreti za domovino. Naposled je tudi tej zgolj intelektualistično pojmovani vzgoji šlo za to, da pripomore ljudem do večje udobnosti in poveča možnosti uživanja življenja. Tudi če bi bili intelektualni uspehi še tako visoki, so bili nravni rezultati klavrni. Narod, ki je v zadnjih dvajsetih letih na vso moč vzgajal v sebi civilista in svetovljana, ne da bi z isto zagrizenostjo mislil tudi na karakter, disciplino in vojaške odlike, ni mogel vzdržati v tekmi s sosednim narodom, ki se je razvijal baš v nasprotni smeri. Vojno med Francijo in Nemčijo je odločila mladina in z njo tisti, ki so jo vzgajali in vsmer-jali. Morda ni tudi pri nas odveč, če opozorimo na razmišljanja francoskega publicista pred razvalinami še nedavno ponosne in navidezno močne Tretje republike. Mladinsko vprašanje je najvažnejše za sleherni narod, ki hoče živeti. Naroda ne bo rešilo to, če bo imel v vseh panogah množico izšolanih strokovnjakov; tega ima dandanes vsak kulturen narod na pretek. Intelektualna kultura ne zadošča; učenost ni zdravilo zoper preizkušnje vseh vrst. Za narod je bolj kakor kdaj važno, da ima v vseh slojih kar največje število ljudi, ki so vojni z osebnimi žrtvami braniti njegove zaklade in njegov obstoj. To pomeni: treba je vzgo-jati voljo, značaje, moške vrline, narodno in državljansko zavest mladih ljudi, jim obračati poglede v tragično resničnost življenja, v vojno vsebino zgodovine, v veličino osebnega junaštva in požrtvovalnosti. Pod vplivom socialnega utilitarizma so ti vzori skoraj že popolnoma obledeli. Lahko, nenevarno življenje, uživanje, izigravanje discipline, zavračanje odgovornosti na družbo itd. — to je poleg preveč enostranske intelektualistične vzgoje skalilo mladini pogled na življenje. Sedaj začenja pihati drug veter, Tudi demokratična država se začenja, kakor kažejo reforme v Angliji vračati v nekem smislu k spartanskim vzgojnim idealom. Otrok ni samo last staršev, na njem je najbolj zainteresirana splošnost. Zato se nujno zmanjšuje oblast staršev in uveljavlja diktat skupnostnega interesa. Tudi pri nas se ne bom omogli in smeli izogniti nekaterim daljnosežnim reformam, ki se moramo zanje pripravljati z vso naglico, zakaj, čas ne čaka. Naš življenjski interes zahteva več vpliva na vzgojo karakterjev, več vzgoje za disciplino za požrtvovalnost, delo in junaštvo. Svet se bo zopet meril in cenil po teh vrlinah. Zato je treba javno skrb za mladirod razširiti od šolstva na izven-šolsko udejstvovanje mladine. Treba j evčleniti mladino v mrežo organizacij, ki vzgajajo za delo in disciplino, zahtevati od nje maksimum energije in dela in zatirati vzore uživaštva, raz-krajalne skepse in osebnega koristo-Ijubja. Vsej garanciji bo treba vcepiti duha stare Sparte, čeprav v moderni, ublaženi obliki. Ta spartanski življenjski ideal bo moral vsask narod po svoje privzgojiti svoji mladini, zakaj nov svet kakršen koli bo že — bo mogel samo z disciplino in heroizmom utrja-ti pota napredku. sklenila boriti se z vsemi silami proti pristašem in simpatizerjem pokreta generala de Gaulla. Vsi oni, ki bi se kakorkoli upravičeno osumili zveze z njim, bodo nemudoma postavljeni pred ta sodišča, ki jih bodo sodila po kratkem procesu.. Sodbe bodo izvršljive v 24 urah. Da bi so borba proti pokretu de Gaulla še bolj pospešila, bo vlada pri nemških okupacijskih oblasteh znova ventilirala vprašanje svojega povratka v Pariz. Od tam bo lažje organizirala odpor proti de Gaullu tudi v francoskih kolonijah. Italijanski odmevi Milan, 25. septembra AA. (Štefani). »Po-polo d'Italia« piše o napadu na Dakar in pravi, da sedaj ni prvič da so Angleži potem ko so brezuspešno poskušali braniti svoj položaj ter so ga morali zapustiti napadli v svoji obupni jezi prebivalstvo za katero so trdili, da jih liubi .n ki ga hočejo zato zaščititi. List omenja bombardiranje mest na Norveškem, Nizozemskem, v Belgiji in v Franciji, ki so jih Angleži zapustili. List pravi da je zadnja epizoda take angleške letalske aktivnosti bilo bombardiranje Sidi el Baranija. »Vojna je vojna, pravi list, s tem se strinjamo. Toda čudna je pri tem usoda ki jo preživlja angleško letalstvo. Napada položaje, ki jih je včeraj še branilo. Ni izključeno, da bi tudi usoda Londona lahko postala enaka ir» da bo tudi London dobil udarce od kraljevskih letalskih sil.« Francoska letala napadajo Gibraltar Gibraltar, 25. septembra. AA. (Reuter) Sinoči so vojaška oblastva v Gibraltarju izdala tole uradno sporočilo: Okoli 20 ali nekaj več letal francoskih vrst je bombardiralo včeraj Gibraltar z višine kakih 6000 m ter vrglo okoli 100 bomb. Kolikor je do sedaj znano so bile ubite 4 osebe, 20 pa jih je bilo ranjenih. Izgube sovražnika niso znane, toda najmanj eno letalo je bilo sestreljeno. Napadalci so večkrat skušali priti nižje pod oblake, toda protiletalski topovi so jih takoj pregnali. Poškodovanih je bilo nekaj hiš in cest. Nastali so trije manjši požari, ki so bili takoj pogašeni. To je bilo najdaljše bombardiranje, kar jih je Gibraltar doživel. Takoj ko je bil dan znak za alarm, se je vsa gibral-tarska skala zavila v gosto meglo. Sovraž- na letala so napadla Gibraltar z raznih strani ter vrgla bombe na slepo srečo. Več bomb je padlo v morje in na nevtralno zemljo med Gibraltarjem in la Lineo. Algeciras, 25. septembra. AA. (DNB) Danes popoldne ob 14.45 je več francoskih letalskih oddelkov ponovno napadlo Gibraltar. Vrgli so mnogo bomb težkega kalibra na utrdbe in pristaniške naprave. Napad ob 17. uri še ni bil končan. Protiletalsko topništvo je zbilo eno francosko letalo. Posadka se je rešila s padali. Tanger, 25. septembra. AA. (Štefani) Očividci, ki so snoči prispeli iz Algecirasa, sporočajo, da je bilo bombardiranje Gibraltarja tako hudo, da je bila vsa trdnjava zavita v oblake dima, ki se je vlekel tudi 5 milj okrog oporišča. Odseve požarov so videli zelo od daleč. Napad francoskih letal je povzročil zmedo v vsej trdnjavi. Madrid, 25. septembra. AA. (Štefani). Po naknadnih poročilih iz Algecirasa se izve, da se je včeraj začelo bombardiranje Gibraltarja ob 13.45 in da je trajalo poldrugo uro. Vse bombe so padle na trdnjavo. Letala so letela zelo nizko, pri čemer so jih ščitili oblaki, škoda, ki so jo bombe povzročile, je velika in tudi število človeških žrtev je znatno. Vichy, 25. septembra. AA (Havas) Kot represalijo za bombardiranje Dakarja je francosko letalstvo 24. t. m. med 13. in 15 uro bombardiralo >*ibraltarsko pristanišče. Na arzenal in južni del pristanišča je bilo vrženih 45 ton bomb. Navzlic hudemu ognju protiletalskega topništva so se vsa letala vrnila domov. Napad tudi na mornarico Tanger, 25. septembra, j. (DNB). Na atlandski obali v bližini meje med francoskim Marokom in špansko cono je bilo včeraj ob 18.30 slišati močne bombne eksplozije. Domnevajo, da je šlo za napad francoskih letal na edinice angleške mornarice, ki se je udeležila napada na Dakar. Verjetno je, da se je nekaj ladij izpred Dakarja vrnilo, pa so bile na povratku napadene od francoskega letalstva. Kretanje gibraltarske mornarice Madrid, 25. septembra. AA. (Štefani) Iz Algecirasa poročajo, da je angleška es-kadra, ki je odplula včeraj iz Gibraltarja, odplula v smeri proti Sredozemskemu morju in ne v Atlantski ocean, kakor se je prvotno mislilo. Letalski boji v Egiptu Pretrgan brzojavni kabel Gibraltar—Suez Rim, 25. sept. br. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske ie davi objavilo 110. službeno vojno poročilo, ki pravi; Sovražna letala so bombardirala To-bruk. Zažigalne in eksplozivne bombe so zadele civilne stanovanjske hiše. vojaško in civilno bolnišnico ter neko nenatovor-jeno ladjo. Bilo je 15 mrtvih in 70 ranie-nih. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno od protiletalskega topništva vojne mornarice. Neko osamljeno sovražno letalo ie bombardiralo oazo Kufro. Več civilistov je bilo ubitih. Materialna škoda ie bila neznatna. V vzhodni Afriki so formacije naših letal bombardirale sovražno letališče in druge vojaške objekte v Buri v Keniji, trdnjavico in taboreče čete pri Waihijru ter oddelke sovražne vojske v Kurimi severno od Galabata. Neko sovražno letalo ie napadlo Diredavo. ni pa povzročilo škode ne žrtev. Milano, 25. septembra. AA. (DNB.) Pred nedavnim je neka italijanska ladja pretrgala brzojavni kabel med Gibraltarjem. Malto in Aleksandri j o. Angleži so potem položili nov kabel, toda Italijani so tudi tega raztrgali z globinskimi bombami. Po poročilu lista »Gazette del Popolo« se Angležem ni posrečilo vzpostaviti zveze med Gibraltarjem in Malto. Angleško vojno poročilo Nairobi. 25. septembra. AA. (Reuter). Uradno sporočilo pravi: Letala južno-afri-škega letalstva so 22. septembra izvedla napade na letališča v Abesiniji. To je bil tretji napad v zadnjih 15 dneh. Težke bombe so padale na letališče m uničille eno italijansko letalo, ki je bilo na tleh. Druga južnoafriška letala so izvedla običajne ogledniške polete. Italijanska letala so 23. septembra izvedla dva poleta nad Kenijo. Gospodarska kriza v Egiptu A*ene, 25. sept. AA- (DNB) Posadka grške ladje »Miloš«, ki je prispela v Pirej, potrjuje, da je v Egiptu nastala gospodarska kriza. Promet v aleksandrijski in port-saidski luki je skoraj ustavljen. Zdi se, da je ustavljen ves izvoz surovin v Evropo in uvoz blaga iz Evrope. Promet v Sueškem prekopu je istotako skoraj ustavljen. Društvo sueškega prekopa je odpustilo 12.000 nameščencev in delavcev- V Aleksandriji in Kairu je doseglo število brezposelnih 150.000. Na stotine podjetij je ustavilo delo. Cene živežu skačejo. Suner pri Hitlerju Po najnovejših vesteh bo Španija še bolj odločno stopila na stran velesil osi — Napovedi o obisku grofa Ciana v Berlinu Berlin, 25. sept. s. (Ass. Press). Kance-lar Hitler je danes popoldne sprejel v av-dienco španskega notranjega ministra Ser-rana Sunerja. Avdienca je trajala eno uro. Zunanji minister von Ribbentrop pa je sinoči ponovno sprejel ministra Sunerja, s katerim je imel dalje časa trajajoč razgovor. New York, 25. sept. br. (CBS) »Popolo di Roma« je dal danes v svojem uvodniku svojim čitateljem razumeti, da je Španija sklenila odločno podpreti Italijo in Nemčijo v vojni proti Veliki Britaniji. List pravi, da Italija pozdravlja zgodovinsko odločitev Španije ta generala Franca, da se bodo Španci solidarno z osnima velesilama postavili proti zgodovinskemu sovražniku Španije. Anglija je vedno vodila zahrbtno borbo proti španskemu kolonialnemu imperiju skozi stoletja. Španijo generala Franca preveva solidarnost z Italijo ta Nemčijo, zato iskreno sprejema sistem osi ter novi red v Evropi. Italija, ki je v toku svoje politične zgodovine vedno zastopala stališče, naj Španija najaktivneje sodeluje v mednarodni politiki, iskreno pozdravlja rešitev vprašanja Tangerja ter želi izraziti zadovoljstvo z zgodovinskimi sklepi Španije glede njene solidarnosti z velesilama osi v vojni proti skupnemu sovražniku. Italija je ponosna, da se ni zmotila glede zmagovalne usode španske revolucije. Berlin, 25. sept. br. (CBS) V tukajšnjih diplomatskih krogih se je danes znova z gotovostjo zatrjevalo, da bo italijanski zunanji minister grof Ciano v najkrajšem času prispel v Berlin, da bi nadaljeval razgovore, ki jih je pričel von Ribbentrop v Rimu. Po nadaljnjih informacijah naj bi Ciano prisostvoval zaključni fazi pogajanj s španskim notranjim ministrom Serranom Sun-rjem. Rim, 25. sept. AA. (DNB.) Nemški prosvetni minister Rust je imel včeraj sestanek z italijanskim prosvetnim ministrom Bottaijem. Na sestanku sta oba ministra razpravljala o skupnih ciljih mladinske vzgoje v Nemčiji in Italiji. Zasedanj® Dobrudže Bolgarske čete so včeraj vkorakale v druga zasedbeni pas Sofija, 25. sept. AA. (Štefani) Iz Do-briča poročajo, da so bolgarske čete zasedle danes dopoldne drugi pas južne Dobrudže. Prebivalstvo je priredilo bolgarskim četam v Dobriču navdušen sprejem. Predstavniki krajevnih oblastev so imeli govore, v katerih so izrazili vdanost kralju Borisu ter hvaležnost Mussoliniju in Hitlerju. Bolgarski notranji, poljedelski in finančni minister so prispeli v Dobrič, kjer so stopili v zvezo s predstavniki krajevnih oblastev ter razpravljali z njimi o izvedbi načrtov glede južne Dobrudže. V teh načrtih se predvidevajo olajšave za poljedelce ter graditev cest in izvajanje drugih javnih del. Sofija, 25. sept. br. (Štefani) V nekaj dneh bo končana okupacija Dobrudže. Takoj po okupaciji bo glavne kraje južne Dobrudže obiskal kralj Boris. Za njegov obisk se vršijo velike priprave. ★ Sofija, 25. sept. j. (Štefani) Bolgarski ministrski svet je na svoji zadnji seji odločil drakonične ukrepe proti verižnikom in drugim špekulantom z življenskimi potrebščinami. Predvidene so bile kazni do 15 let zapora. Nad Anglijo In Londonom Nemška vojna poročila — Potopljene angleške trgovinske ladje — Napadi na železniška križišča Berlin, 25. sept. br. (DNB) Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo davi naslednje službeno vojno poročilo: Skupine nemških letal so bile na mnogih izvidniških poletih nad južno Anglijo in so pri tem bombardirale London ter druge važne vojaške objekte. Na področjih okrog Dovra, Folkestona in Ashforda so bile razdejane železniške naprave, v Hastingsu, Newhavenu in Birghtonu pa pristaniške naprave. V Southamptonu je bila zadeta neka tovarna letaL Včeraj je prišlo nad južnovzhodno Anglijo do več letalskih spopadov, ki so se za naša lovska letala uspešno zaključili. Ob južnovzhodni obali Irske je uspelo z bombami zadeti in potopiti neko 3000-tonsko trgovinsko ladjo, neko nadaljnjo pa zažgati. Na severnem koncu Severnega kanala je bila neka trgovinska ladja z bombami težko poškodovana. Neki brzi čoln je izvršil nagel sunek proti angleški južni obali ter je potopil sovražno 2000-tonsko oboroženo trgovinsko ladjo. Povračevalni napadi na London in druge važne vojaške objekte, kakor tudi na pristaniške naprave v Liverpoolu in Cardiffu, za katere so se angažirale močne letalske sile, so trajali vso noč od mraka do zore. V lukah in na prometnih napravah je bilo zadetih mnogo objektov. Britanska letala so skušala tudi v pretekli noči preko severno zapadne Nemčije prodreti do nemškega glavnega mesta in ga napasti. Močni ogenj protiletalskega topništva pa je napadalce zadržal, da niso mogli odvreči svojih bomb na določene objekte. Zadetih je JsU© nekaj stanovanjskih hiš in neka bolniSniea. Varnostna in pomožna služba sta naglo pogasili nastale požare. V letalskih spopadih je sovražnik včeraj izgubil 18 letal, dve nadaljnji je sestrelilo protiletalsko topništvo. Pogrešajo se štiri nemška letala. Nad Berlinom Berlin, 25. septembra. AA. (.DNB) V toku minule noči so angleški bombniki ponovno poskušali izvršiti napad na Berlin. Vendar jim je močno streljanje protiletalskih topov preprečilo metati bombe s preciznostjo. Večina bcmb je padla na odprto polje, edino na periferiji je bilo zadetih več hiš. Med prebivalstvom je več žrtev. Za- žigalne bombe so zadele tudi neko bolnico, škoda je neznatna. Podrobnosti o obsegu škode včerajšnjega bombardiranja še niso znane. . Berlin, 25. sept. AA. (DNB) O zadmjem nočnem napadu na Berlin pravi »Angriff« med drugim sledeče: škoda, ki je bila povzročena pri zadnjem nočnem napadu je z ozirom na velikost mesta in na reden potek vsakdanjega dela tako majhna, da se Angležem ta napad ni izplačal. Ce bi zadeli železnice, tovarne ali pa industrijske naprave, bi mi to sprejeli, ker je pač vojna. Toda angleške bombe so tudi tokrat zadele izključno stanovanjske hiše. Tudi tokrat niso bili žrtve vojaški objekti niti niso bili prizadeti delavci vojne industrije, temveč gospodinje. To je bilo zadeto mimogrede, ko so Angleži bombardirali vojaške cilje. To je podlost, ki naše ogorčenje vse bolj povečuje. Dnevni napadi Berlin, 25. septembra. AA. (DNB). Od zjutraj letajo danes nemška letala nad južno Anglijo Bombardirala so razne vojaške objekte, letalske tovarne in oboroževalne tovarne. V več krajih je prišlo do letalskih spopadov. Švicarji v Londonu Bern, 25. sept. br. (Štefani.) Švicarsko poslaništvo v Londonu je poslalo 'oji vladi brzojavko, v kateri ji sporoča, da mu ni mogoče izvršiti načrta za evakuacijo vseh Švicarjev iz Londona. V Londonu je okrog 200 Švicarjev. Njihov položaj je resen. Tukajšnji krogi sodijo, da za švicarske državljane v Londonu ni več mogoče dobiti nikakih prevoznih sredstev. Potopljena angleška podmornica Amsterdam, 25. septembra. AA. (DNB.) Angleška podmornica »Themse«. ki je bila po angleškem uradnem sporočilu potopljena, je bila ena največjih in najhitrejših angleških podmornic. Imela ie 1.805 ton, njena hitrost pa je znašala 22.5 vozlov. Oborožena ie bila z enim 10.2 cm topom, dvema strojnicama, ter šest cevmi za torpede. Posadka ie štela 60 mož. Podmornica je bila spuščena v morje leta 1932. Vnovič hud napad na London — Bombardirani so bili tudi številni drugi kraji južne Anglije London, 25 septembra. AA. (Reuter). Zjutraj izdano sporočilo letalskega ministrstva pravi med drugim: Sovražnik je preteklo noč ponovil napade na Veliko Britanijo. Razen Londona so bili napadi izvršeni tudi v drugih delih Velike Britanije zlasti pa na Škotskem in v \Valesu. Na londonsko področje so bile vržene bombe z močnim rušilnim učinkom ter zažigalne bombe. Povzročeni so bili požari, katerih večina je bila hitro pogašena, storjena pa je bila tudi škoda mnogim zgradbam. Bilo je več žrtev Razen tega je bilo v jugovzhodnem delu Velike Britanije nekaj žrtev in škode. V neki vasi severnega VValesa je bilo poškodovanih več hiš, nekaj oseb je bilo ubitih, nekaj pa ranjenih. V ostalih delih \Valesa je bila povzročena škoda na več hišah. Število žrtev je malenkostno. Prav tako je bil izveden napad na neko mesto v severozahodni Britaniji, kier so bombe povzročile ogenj, vendar pa po dosedaj znanih podatkih večje škode n! bilo niti ni bilo žrtev. Neka hudo rušilna botnba je padla na nek kraj v vzh -dni Škotski. Ni bilo pa niti ranjenih niti mrtvih niti ne gmotne škode Ugotovilo se je. da se je nepoškodovan vrni' domov en naš p:lot, za katerega je bilo včeraj rečeno, da je izgubljen. London 25. septembra s (Reuter). Popoldne so ntm"ka letala danes bombardirala neko mesto ob jugovzhodni angleški obali. London. 25. sept. s. (Reuter) Po zadnjih podatkih letalskega ministrstva je bilo da, nes nad Anglijo sestreljenih 23 nemških letal, 3 tega tri od protiletalskega topništvi. Samo štiri angleška lovska letala so bila izgubljena, eno izmed preje pogrešanih pa se je zvečer javilo svoji edinici. London včeraj samo en alarm London, 25 sept. s. (Reuter) Nemška letalska aktivnost ie obstojala danes v glavnem iz dveh napadov nemških formacii na južnozapadno Anglijo. London ie imel tekom dneva en letalski alarm. V južnoza-padnem delu mesta ie stopalo v akcijo protiletalsko topništvo, sicer pa ni bilo incidentov. Napad na Bristol London, 25. sept. s. (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo sta nocoj ob 18. objavili naslednji komunike: Sovražna letala so danes zjutraj preletela obalo Dorseta in so napadla Bristol. Bombe so bile vržene v bližini obale in na predmestja Bristola. Povzročene je bild nekaj škode in mnogo oseb je bilo ubitih ter ranjenih. Manjšo aktivnost so razvila sovražna letala nad južnovzhodno obalo, toda povzročena je bila le manjša škoda in človeških žrtev je bilo malo. Povsod so bila sovražna letala pregnana od angleških lovskih letal. Po dosedanjih podatkih je bilo tekom današnjega dne sestreljenih nad Anglijo 18 sovražnih letal, med njimi 13 bombnikov. Pet angleških lovskih letal je bilo izgubljenih, vendar so trije piloti rešeni. Velika zračna bitka London, 25. sept. s. (CBC)) Velika nemška letalska formacija se je danes dopoldne skušala preko južnozapadne Anglije približati Londonu. Angleška lovska letala so neanflkim letalom preprečila prodor v notranjost Anglije, toda nad nekim juž-nozapadnim mestom je prišlo do srdite letalske bitke. Pri tem so vrgla nemška letala na mesto tudi več bomb, preden so jih protiletalsko topništvo ln lovska letala pregnala. Kakor poročajo, je bilo v bitki več nemških letal sestreljenih ter so padla deloma v morje, deloma na obalo. Ko je bila bitka še v teku, je nova formacija nemških letal poskusila zopet prodor. V Londonu je bil med tem napadom dan letalski alarm. Do južnega Londona je priletelo nekaj nemških letal, ki so vrgla tudi nekaj bomb. 6 nemških letal je poskusilo napasti tudi severni London. Letala so se spustila skozi oblake k napadu, vendar so bila pregnana, preden so vrgla bombe. Napad na Berlin London, 25. sept. s. (Reuter.) Letalsko ministrstvo je objavilo dailes popoldne naslednji komunike: Preteklo noč so angleška letala izvedla močne ln uspešne napade na vojaške objekte v Berlinu. Za napad je bilo izbranih več objektov vojaškega značaja v središču Berlina. Bombni napadi so se pričeli ob 22.30 in so se nadaljevali dve in pol ure. Prva skupina angleških letal je prodrla skozi močno obrambo protiletalskega topništva in je napadla tvorni-ce Siemens-Halske, ki producirajo električni material za nemško vojsko. Povzročena sta bila dva velika požara. Ob 1. zjutraj je bila napadena velika transformatorska postaja Friedrichsfelde v Berlinu, ki zalaga s tokom večino berlinske industrije. Mnogo eksplozivnih bomb težkega kalibra je zadelo cilj. Nadalje je bila bombardirana neka topilnica v južnem Berlinu, dve salvi bomb pa sta bili vrženi na most preko nekega kanala dve milji južnozapadno od glavnega berlinskega letališča Tempelhof. Bern, 25. sept. s. (Reuter.) Poročevalci švicarskih listov v Berlinu javljajo, da je napad na Berlin preteklo noč izvedlo 12 skupin angleških bombnikov. Po mnenju švicarskih novinarjev je bil napad še hujši nego oni prejšnjo noč. Napadi na kanalske Inke London. 25. sept. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je objavilo nocoj naslednji komunike: Tekom pretekle noči so angleški bombniki nadaljevali s sistematičnimi napadi na nemške invazijske luke. Napadene so bile luke Ostende, Calais. Boulogne, Cher-bourg in Le Havre. Povzročenih je bilo mnogo požarov in eksplozij. Letala obalnega poveljstva ao napadla konvoj sovražnih ladij pri holandskem otoku TersheUing. Ena izmed ladij je bila zadeta od treh bomb in se je potopila. Pri vseh teh poletih sta bili izgubljeni dve angleški letali. Vreme v Kanalu London, 25. sept. AA. (Reuter) V Ro-kavskem prelivu vleče hladen sverni veter. Morje je mirno. Churchillov sin izvoljen za poslanca London, 25. septembra- s. (Reuter). Pri današnjih nadomestnih volitvah v Presto-nu je bil izvoljen brez protikandidata za poslanca spodnje zbornice edini sin ministrskega predsednika Ch«rchiila, Randolph ChurchillL Papeževa čestitka ■■ kralju Juriju London, 25. sept br. (Reuter) Vatikanski radio je davi objavil, da je papež po posredovanju apostolskega delegata v Londonu čestital kralju Juriju in kraljici Elizabeti, da sta srečno prestala veliko nevarnost o priliki letalskih napadov na buckinghamsko palačo. Sovjetski manevri v Ukrajini Moskv«, 25. sept. AA. (DNB) Sovjetski manevri v kijevskem področju, katerim je prisostvoval komisar za obrambo, maršal Timošenko, so se končali včeraj s splošnim napadom enega tabora na utrjene postojanke drugega tabora. Pri teh manevrih je poleg letalstva sodelbval tudi bataljon tankov. Po manevrih je maršal Timošenko podal kritiko teh vojaških vaj. Zmeda v Indokini Poročila ne nudijo jasne slike o položaju — Zdi se* da se francosko-japonski boji še nadaljujejo Hongkong, 25. sept. s. (Reuter) Položaj v francoski Indokini je še vedno nejasen. Poročila iz Hanoia si nasprotujejo tudi glede tolmačenja ja,ponsko-francoskega sporazuma, ki je bil v nedeljo podpisan. Nekateri francoski krogi izražajo mnenje, da je Japonska sporazum prekršila s tem, da so njene čete vkorakale na francosko ozemlje iz Kitajske po kopnem, ne pa izključno preko Haifonga, kakor je bilo dogovorjeno. Izgleda, da v uradnih francoskih krogih v Indokini prevladuje stališče, da bo Indokina še nadalje izpolnjevala obveznosti sporazuma z Japonsko glede vkorakanja japonske vojske skozi Hai-fong, da pa se bo uprla vsaki kršitvi sporazuma z japonske strani. Medtem poročajo, da hoče poveljnik japonske vojske v južni Kitajski general An-go na svojo roko pričeti s pravo vojaško invazijo Indokine, tako s kopno vojsko kakor tudi z vojno mornarico in letalstvom, Za enkrat generala Anga baje zadržuje pred izvedbo take akcije vodja japonske vejaške delegacije v Indokini general Niši-hara. Po francoskih informacijah so boji na meji Indokine in Kitajske med francoskimi in japonskimi četami nadaljujejo na 80 km široki fronti. Glavni boji so osredotočeni na Langson in okolico. Prednje straže japonske vojske so baje že porušile železniško zvezo med Langsonom in Hano-jem. Med tem poročajo, da je v bližini meje Indokine prišlo tudi že do bojev med japonsko in kitajsko vojsko. Sporazum odpovedan? Haifong, 25. septembra. AA. (Reuter) Francoski uradni krogi izjavljajo, da sma- 1 trajo francosko-japonski sporazum o Indokini za ničeven, ker Japonci še naprej kršijo odredbe pogodbe; ki je bila sklenjena, da olajša vojno s Kitajsko. Japonci stalno poskušajo s silo priti v Indokine. Washington, 25. sept o. (UP) Iz Hanoja poročajo, da so francoske oblasti v Indokini odpovedale danes sporazum, ki je bil v nedeljo sklenjen z Japonsko, ker se Japonci niso držali dogovora, marveč so vkorakali tudi v one predele Indokine, ki v sporazumu niso bili določeni za vkorakanje njihovih čet Washington, 25. sept. J. (Reuter) Poslanik francoske vlade v Washingtonu Henri Haye je dal zastopnikom tiska izjavo o položaju v Indokini Naglasil je, da je Francija trdno določena z vsemi sredstvi, ki so ji na razpolago, upreti se vsakršni akciji japonske oborožene sile, ki bi stremela preko okvira, določenega v sporazumu med Francijo in Japonsko. Hullove izjave New York, 25. septembra. AA. (DNB). Ameriški zunanji minister Hull je izjavil predstavnikom tiska, da ameriška Vlada pozorne. spremlja razvoj položaja v Indokini. Dodal je, da ni mogoče točno ugotoviti pravega stanja zaradi številnih nepotrjenih vesti, ki neprestano prihajajo. Deman-tiraJl je vest, da bi bila ameriška vlada zahtevala, naj se obnovi svoboden promet skozi Burmo. Demantiral je tudi vest. da bi bila ameriška križarka »Apgusta« odplula v Singapur, velik del ameriške mornarice pa na Atlantski ocean. Hull -je odklenil vsako pojasnilo glede eventualnih korakov Amerike zaradi položaja v Indokin Grško-jugoslovensko gospodarsko sodelovanje Govor trgovinskega ministra dr. Andresa v atenskem radiu — Obisk grških znamenitosti Atene, 28. septembra. AA. Jugoslovenski trgovinski minister dr. Ivan And res ie imel snoči do grškem radiu predavanje, v katerem ie med drugim rekel: »Spominiaimo se zadnie zveze iz leta 1912. ki ie v skupni borbi dala lepe sadove. Spominjajmo se vseh prisrčnih odnosov. ki so od tega časa oa vse do danes obstojali med Grčijo in Jugoslavijo, pa bomo videli, da so bile prijateljske zveze med našima kraljevinama zmerom vir največjih dobrin tako za eno kakor drugo stran. V tem duhu upam. da se bodo te vezi še bolj utrdile in se nadaljevale na vseh popriščih kulturnega in gospodarskega življenja, kar je želja vsega iugo: loven-skega naroda kakor tudi grškega naroda. O tem sem se lahko prepričal v sedanjem bivanju v vaši lepi državi, ko sem prišel v stik z eminentnimi predstavniki, javnega, gospodarskega in kulturnega življenja. To narekujejo ooleg zgodovinskih tudi razlogi politike dobre soseščine, ki vodijo obe vladi v korist naših kraljevin.« Nato ie dr. Andres govoril o gosoodar-sko-zemljepisnem položaju in označil načela. ki iz tega položaja izvirajo. Poudarja veliko vlogo, ki io v grško-jugosloven-skih odnosih igrajo grško-jugoslovenska liga in druge podobne ustanove. Ko r Govoril o grško-jugoslovenskem trgovinskem sporazumu, ie dr. Andres rekel, da ie eri izdelavi pogodb sam aktivno sodeloval in da je imel čast. da ga ie s predstavnikom grške vlade podpisal 18. julija letos. Po- godba omogoča okvirni načrt za izmenjavo vseh izdelkov za izvoz in uvoz. kateri pač zanimajo naši gospodarstvi. Pri isti priložnosti smo sklenili tudi ustanoviti stalni grško-jugoslovanski odbor, v katerem bodo predstavniki obeh vlad. Ta odbor ima najti možnosti za pravilno preskrbo obeh držav tako v mejah kontingentov. ki so določeni za razne i.-.delke. kakor tudi izven njih. kakor tudi hitro :n učinkovito odstranjati vse težave, ki bi morebiti nastale pri medsebojni izmenjavi. Ta odbor bo v kratkem začel delovati. Minister dr. Andres ie dalje poudaril vse možnosti, ki iih za jugoslovansko in grško gospodarstvo določa novi jugoslovensko-grški gospodarski sporazum. Gospodarske razmere v jugovzhodni Evropi so se spremenile zaradi vojne in danes stojimo pred velikimi težavami glede preskrbe s surovinami. Kakor ie bilo to pred dvema mescema se utegnejo tudi čez dva mesca težave povečati. Dolžnost naših narodov je, da najdeta pota in načine, da bi obvladala vsako težavo in da bi čim lažje preživela te gospodarske motnje. To bo možno doseči edino s primernim sodelovanjem sosednih narodov in z uporabo sredstev aa vzajemno gospodarsko podporo. Dr. Andres ie zjutraj s posebnim vlakom odpotoval v Olimpiio. kjer bo osa ie bil močno potrt zaradi krivice, ki so mu i o bili storili, tako da njegov slabi organizem vseh teh udarcev ni mogel prenesti. Po dvanajstletnem napornem delu za naš tujski promet in tujskoprometne organizacije, ki bi T>ok. Valaška morale boli ceniti in upoštevati. je davi umrl. Pok. Karel Valešek. ki je bil sin v Ljubljani. dobro znanega upokojenega ravnatelja Valaška. je zapustil globoko užaloščeno soprogo Mary in hčerkico Manjo, poleg tega pa tudi težko prizadete starše in velik krog iskrenih prijateljev. Značaj-nega moža in zmeraj iskrenega družabnika bomo spremili na njegovi poslednji poti k Sv. Križu v petek ob 17. Bodi mu ohranjen časten spomin, njegovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. Smrt zglednega Sokola V soboto popoldne je v Škof. Loki nastopil zadnjo pot g. Franjo Heiman, bivši oskrbnik loškega Sokolskega doma, star 79 let. Prispel je v Škofjo Loko pred 30 leti, ko je bil upokojen kot strokovni mojster-učitelj na mornariški akademiji na Reki. Bil je mojster v mečevanju in sabljanju in med njegovimi gojenci so bili tudi člani dunajskega dvora in poznejši admiral, sedanji regent Horty. Udeleževal se je svoj-čas tekmovanj v Budimpešti in na Dunaju, priboril si je osem diplom, prepotoval je mnogo sveta. Kot Poljak se jt z vnemo oklenil 9okolske ideje in se je v Škofji Loki popolnoma udomačil. Časten mu bodi spomin, vdovi in nečakinji naše sožalje! ,, če ne želiš, da bodo otroci in živina zmrzovali, misli na zimo! Spomni se, kako huda je bila lanska zima! Letos je letina še slabša, zato ti bo še hujše, če se ne pripraviš. Shranjuj zato hrano za družino kakor za živino. Izkoristi vse, kar imaš. Spravi zadosti krompirja, povrtnine, mezge, suhega sadja in drugih svojih pridelkov. Zbiraj in pozorno shrani vse, kar lahko porabiš za živino. Ničesar ne zavrzi. Sam si lahko napraviš skladišče (silo), v katero lahko spraviš vse, kar se da skisati. Ne pusti ničesar na polju, kar bi se lahko tam skisalo, zgnilo, propadlo. Obrni se po nasvet čim prej na najbližjo kmetijsko oblast, ki ti mora brezplačno dati vsa navodila, kako naj pripraviš in shraniš hrano in krmo za, živino. Vse to stori, čim prej moreš. Vsak zamujeni dan je tebi in družini v škodo, zima pa ne pozna milosti! Elektrifikacija radovljiškega okraja Tudi starinska vasica Brezovica fe dobila elektriko — Le nekaj redkih samotnih vasi še žge sanrdljivca Radovljica, 25. septembra j krat je cvetela v Kamni gorici Ko je leta 1908. pričela obratovati velika ' 5-«Wn-> indnstriia Kadar ie v elektrarna v Žirovnici, je kazalo, da bo v v nekaj letih razsvetljevala elektrika ves radovljiški okraj. Okolica Bleda nadalje Bohinj in Jesenice so kaj hicro opravili s starimi tetkami petrolejkami in razna industrijska podjetja je začel napajati električni tok. V posameznih krajih lepe Gorenjske pa so imel: nekateri starokopitni prebivalci razne pomisleke prot' elektriki. Njihovo nasprotovanje zavlačevanje in svetovna vojna so preprečile, da elektrika še danes ni našla pota v vse gorenjske hiše. Polnih 42 let je potrebovala elektrika, da si je utrla pot v značillno goremsko vasico, ki jo tvorijo tri kmetije in ena kajža. To je Brezovica pri Kropi. Medtem ko je vsa ostala Lipniška dolina že dolgo elektrifi-cirana, je Brezovica do zadnjega dremala pri petrolejki. Ta vas je zelo stara. Najstarejša hiša, velika, ponosna, močno zidana in obokana kmetija, ki je bila sezidana leta 1728., je videti kakor častitljiva starka, ki zamišljena zre v nekdanje čase. ko je sever ponoči in podnevi prinašal na uho bobneče glasove norca iz kamnogoriških fužin. Noč in dan je tolkel norec: »Goldinar, goldinar, goldinar!« In takrat je res bil goldinar doma pri fužinarjih in pri kovačih, ta- in v Kropi železna industrija. Kadar je v Kamni gorici utihnil norec je na Brezovici zapela harmonika. Kakor vedo povedati stari ljudje, je bilo vsako nedeljo in vsak praznik popoldne na Brczovici prav veselo. Medtem ko so stari modrovali pri čašah, se je mlado vrtelo na deskah. V Kamni gorici in Kropi so billi kovači dobro preskrbljeni, kmetje na Brezovici pa trdn:, premožni. Brezovica nam je dala tudi zaslužnega narodnega delavca Franceta Paplcrja, ki se je rodil leta 1840 in je doiga leta vzgajal mladino. Borovnici, kjer je umrl leta 1912. Nu, naposled se je morala modernizirati tudi ta stara vas. Iz sna so jo zbuddi avtomobili, ki drče in brenče tik pod vasico, in pa ropot moderne tovarne, ki stoji v bližini. Zdaj je v radovljiškem okraju le še malo krajev brez elektrike. Petrolejke svetijo v Lipnišk; dolini le še v nase'ju Brzcih, pravilno Brdch pri MiHavževcu. dalje v nekaterih vaseh pod Dobrčc. med Begunjami in Tržičem na Gorjušah. Slamnikih in na Koprivniku Drugače pa ie menda že povsod elektrika v našem okiaju Zanimivo je še to da našs gorenjska elektrika razsvetljuje tudi vas v Nemčiji, stoječo onstran Podkorenskega sedla Banovinski uslužbenci in zagrebška klinika Naši banovinski uslužbenci nimajo več pravice do brezplačnega zdravljenja na kliniki v Zagrebu Doslej so bili banovinski uslužbenci v pravicah popolnoma izenačeni z državnimi uslužbenci. Med drugim so imeli pravico do zdravljenja v javnih bolnišnicah ob državnih stroških. V posebno nujnih in nevarnih primerih so se mogli podati v zdravljenje na klinično bolnišnico v Zagrebu. Zdaj pa je kraljevska banska uprava dravske banovine odločila, da te ugodnosti njeni uslužbenci nimajo več. Ce je banovinski uslužbenec potreben izključno kliničnega zdravljenja in če sam ne more nositi oskrb nih stroškov, si mora predhodno preskrbeti pristanek kraljevske banske uprave, da bo prevzela narasle stroške oskrbovanja v klinični bolnišnici. Samo v izredno nujnih primerih, če bi čakanje na vršitev povzročilo življenjsko nevarnost za bolnika, bo kraljevska banska uprava dala svoj eventualni pristanek naknadno. Radi bi vedeli, ah je kraljevska banska uprava izdala to odločbo na zahtevo banske oblasti banovine Hrvatske, ali jo je izdala čisto spontano. Ce so to zahtevali naši bratje Hrvati in če so smatrali za potrebno, prikrajšati najprej nas, banovin-ske uslužbence, v naših dosedanjih pravicah, tedaj naj se kraljevska banska uprava v Ljubljani zaveda, da bo sledilo prav gotovo v socialni politiki še več takšnih osamosvojitvenih hrvatskih zahtev. Treba se bo slej ko prej pobrigati, da dobimo v Ljubljani popolno klinično bolnišnico, ker bo zagrebška na razpolago zgolj Hrvatom. Ce pa je izdala to odločbo kraljevska banska uprava sama po lastni iniciativi, je to storila gotovo v skrbi, da njeni banovinski uslužbenci ne bi preveč napolnili bratske hrvatske klinične bolnišnice. Ni izključeno, da bedo nižji banovinski uslužbenci vpričo draginje zaradi nezadostne hranjenosti obolevali. Kolikor so že bolni ,se jim bodo bolezni v teh težkih časih vedno bolj slabšale, saj ni mogoče več nabavljati dragih zdravil, ko še za aspirin in kinin banovinski uslužbenec nima več denarja. Dijete ni mogoče več držati, ko se bela moka ne dobi ali pa je predraga in ko mora banovinski uslužbenec izbirati le ono hrano, ki si jo pač more kupiti, kolikor mu to dopuščajo skromna denarna sredstva. Zato prosimo bansko upravo, naj da pristanek za zdravljenje v klinični bolnišnici v vsakem primeru, naj že bo banovinski uslužbenec . - " - "" - - - • — - - _ še bolj pa bomo rešeni takšnih in sličnih skrbi, če zgornjo odločbo prekliče. V pogledu zdravljenja na kliničnih bolnišnicah naj ostane vse pri starem. Najboljše bo tako! Delavec ustrelil ciganko Kočevje. 25 septembra Naši cigani so postali letos močno ko-rajžni. Pred nedavnim je prišlo do hudega incidenta pri Koblerjih med kmeti in cigani, tako da so morali orožniki poseči vmes. V ponedeljek zvečer se je pripetil usode-polen incident v Šahnu. V bližini hišice, kjer stanuje delavec A. Čolnar, je nastal prepir med njim in cigani Čolnar je ravno kosil, a bil je mnenja, da je kosa preslabo orožje. V razburjenosti m jezi je stekel v hišo po revolver in trkrat ali mter m?sov.oe igre — da trni ž njimi, kad-r zmagujeta nasilje in zločin, in ž njimi triumfira. kadar triumfira svoboda in pravica Fim ie iz davno zašlih dni a človek ki odprtih oči hodi skozi življenje, bo l^hko iz dogodkov marsikaj razbral za današnii čas. Nesloga med brivskim! mojstri in pomočniki Dopis iz kroga frizerskih mojstrov Ljubljana. 25 septembra Zastopnik brivskih pomočnikov je 18. t. m. v »Jutru« omenjal tragične primere usode nekaterih brivskih mojstrov ter splošno neugodne razmere, ki vladajo med brivskimi mojstri in njihovimi nameščenci. Kot lojalen frizerski mojster moram priznati upravičenost piščevih navedb toda ker se je že stvar pričela obravnavati v javnosti, ne vidim razloga, ki bi ne dovoljeval poiskati globljih vzrokov krize, katero preživlja naša obrt in ki resno grozi obstanku marsikaterega mojstra, ako ne bodo pristojna oblastva zafčitii'a interesov malega obrtnika. Ze od leta 1931., po izidu novega obrtnega zakona, so bile prizadejane damsko frizerski stroki velike krivice Člen 23. točka 58. navaja obrt brivcev lasničarjev. frizerjev, in manikerjev kot sorodnp obrti in jih kot take lahko izvršuje vsakdo, ki napravi izpit iz ene teh obrti To pomeni, da je lahko vsak brivski pomočnik, pa če tudi ni imel pojma o friziranju dam. n-ipravil brivski izpit in odprl damski salon in obratno vsaka frizerska pomočnica. Ker je pa s pojavo britvic moška stroka naglo nazadovala, se je pričelo odpiranje damskih salonov na veliko. Ker do tri četrt, novih mojstrov ni imelo nobene strokovne izobrazbe glede damske obrti, se je pričela nelojalna konkurenca do skrajnosti. Tako so nekateri mojstri nudili postrežbo za sramotno ceno, da bi privabili kli-entelo; na primer* v Beogradu je stalo britje 1 dinar, trajna ondulacija 20 do 25 dinarjev, pomočniki so pa delali samo za napitnino. Na nešteto prošenj izučenih damskih frizerjev, da bi se obrt ločila ali da bi se predpisal izpit z dan.ske stroke, niso na pristojnem mestu ničesar ukrenili vse doslej, ko je že prepozno. Posledice teh zablod se dandanes vedno izraziteje pojavljajo. Ni treba posebej poudarjati, da zahteva danes damsko fr zersk* obrt popolne strokovne usposobljenosti Ne zadostuje samo tvrdka Današnja stranka zna razlikovati, ali je mojster zmožen dela. ali pa se poslužuje le cenenih moči. nesposoben mojster ne more nuditi zadostnega pouka nara:čaju. Zaradi tega prihajajo v svet nesposobni pomočniki, a tem ni mogoče nuditi one p'ače, ki jo želijo in potrebujejo. ker so sami nauka potrebni Tu se vedno znova pojavlja vprašanje nekvalifikac Koliko je oglasov: »Iščem frizerko, zmožno vseh del p^ača 1 000 din do 1.300 dinarjev!« To je iznad minimalnih mezd. Zakaj pomočniki ne sledijo času? Poznam dovolj primerov, ko se pomočniki niso hoteli učiti friz;ranja, dasi prav so imeli za to vse pogoje Pač pa so hiteli z mojstrskim izpitom, da so čimprej pomogli razdirati ubogo damsko frizersko obrt. Kdor se ni za svoj poklic znojil, ga ne ve ceniti. Velik nedcAtatek v vseh obrtih, kakor v naši. je pomanjkanje stroko.vr.ih nadaljevalnih šol. Sicer posečajo obrtno nadaljevalno šolo po 8 ur tedensko vsi naši vajenci, toda nimajo praktičnega pouka iz naše stroke, marveč le teorijo. kar pa ne zadostuje za današnje potrebe. Tu 'i združenje je videlo potrebo strokovne izobrazbe naraščaja ter ie uvedlo v svojem novem lokalu nedeljske tečaje To pa še vedno ne zadostuje vsem potrebam, zlasti ne za podeželske vajence Logično je da pri današnji draginj; potrebujemo nujnih ukrepov v zaščito malega obrtnika. Dokler ne bodo predpisane času primerne cene. tudi maniši salom ne bodo zmogli predpisanih mezd svojemu osebju. Glede sodelovanja z organizacijo brivskih in frizerskih pomočnikov je na širšem se-staku res bilo govorjeno, toia do sklepov ni prišlo. Ali s tem še ni rečen«, da bi ne mog!o priti do sporazuma ki bi zadovoljil obe strani. Združenje mojstrov bo gotovo upoštevalo vse predloge in b-> --kušalo najti rešitev vseh perečih vprašanj. Frizerski mojster. Hrvatje dobe svojega prve g" Zagrebški nadškof dr. Steptnac bo v kratkem započel takozvani apostolski proces o blaženem Nikoli Taviliču, za katerega so hrvatski romarji v Rimu nedavno zaprosili, naj bi bil proglašen za svetnika. Kakor poročajo, bodo do konca leta zbrani vsi podatki, ki pričajo o svetniškem življenju blaženega Nikole. tako da se bo že na začetku prihodnjega leta lahko začel ofi-cielni proces za kanonizacijo. V Zagrebu so prepričani, da bo prvi hrvatski svetnik proglašen še v teku svetega leta. ki se je začelo ob 1.3001etnici poknstjanjenja Hrvatov. FILM ZA IZREDNO MOČNE ŽIVCE! V gl. vlogi lepa Kitajka Zatemie iiob|MillAnaMay WOBS Predstave ob 16., 19. in 21. uri. Zelo pester in zabaven dodatni spored! Strahotna džungla s svojimi grozotami! Samopašni mongolski knez, vladar nad življenjem in smrtjo svojih podanikov! Mlada Kitajka v borbi za očetovo življe- nje in čast. Kiuo Matica, teL 22 41 Kolektivna razstava slik E. Debenjaka Talent posebnega kova nam je neopaže-no zrasel s slikarjem Rikom Debenjakom. S svojo kolektivno razstavo je na prav zanimiv način začel letošnjo jesensko sezono v Jakopičevem paviljonu. Skoraj sedemdeset slik in risb napolnjuje tri glavne dvorane ter privablja obilo ljubljanskega občinstva k ogledovanju in uživanju. Ljubitelje likovne umetnosti mika slikarjeva odkritosrčnost in bržkone tudi njegova izrazito čustvena nota, ki se kaže v izbiri motivov, kakor zlasti v njih obdelavi. Posebnost Debenjakovih del je tudi njih rao-tivična in tehnična raznoličnost, ki ima svoj izvor delno v krajinskih razlikah motivov (Beograd—Južna Srbija—Banat—Pariz—Ljubljana), delno — in sicer v prvi vrsti — umetnikov nagon, ki ga je silil študirati kaj različne oboževane avtorje. Debenjakova razvojna pot ni šla preko Zagreba, kakor smo danes skoraj že navajeni, marveč preko Beograda. Iz njegovih zgodnejših del je videti, da razpolaga beograjska akademija z dobrimi pedagogi, med katerimi je pač treba v prvi vrsti imenovati nenadkriliivega risarja Lj. Iva-noviča. Dali so našemu umetniku solidno podlago, ki mu je omogočila, da se je pozneje v Parizu »šolal« brez šole t. j. zgolj s svobodnim, a temeljitim študiranjem velikih mojstrov v Louvru in drugje. Ta pot njegovega umetniškega razvoja se jasno odraža na razstavljenih umetninah. Tako vidimo v levi sobi nekaj s široko potezo bolj skiciranih, kakor naslikanih akvarelov, ki po tehniki spominjajo na dela mladih srbskih slikarjev, kakor jih srečujejo na razstavah Cvijete Zuzorič. Kljub neki površnosti pa že očitujejo Debenjako-vo sigurno potezo. Eden izmed teh akvarelov »Motiv iz Ohrida« kaže razen tega tudi izreden smisel za učinkovito barvitost, ki je dosežena s kaj preprostimi sredstvi. Pri oljih so razlike v umetniškem pojmovanju tako veiik£, da se gledalec sili k veri, da je vsa ta dela naslikala ena in ista roka. Tako visi poleg največje slike »Goriška Madona«, ki je naslikana v Murillovem stilu, širokopotezna impresija »Pred nevihto«, polna barvnih kontrastov; njo sledi mehki, s tenkimi čopiči izvedeni motiv iz okolice Pariza, ki mu je morda kumoval kateri izmed francoskih impresionistov, Sisleye-ve ali Monetove branže. Ti primeri naj samo ilustrirajo način De-benjakove umetniške poti naj se ne smatrajo kot očitek. Mislim, da bi bilo celo koristno, da bi tako pot prehodil vsak mladi umetnik, kajti bila bi nedvomno najboljša metoda za vsrkavanje pozitivnih vrednot iz tako obširnega polja likovne umetnosti. Močan talent bo našel po tako temeljiti pripravi v poznejši dobi nedvomno svoj lastni »rokopis« in dal umetnosti svoj tehtni delež. Med slikami, ki so zbrane v srednji dvorani, vidimo dela velike umetniške kulture, kakor ljubko »Glavo deklice«, Starca«, »Akt«, in »Slanike«, ki so barvno in risar- sko dobro odtehtane. Skoraj boeclinsko učinkuje »Maison d' enbliettes« in priča — kakor še cela vrsta drugih Debenjakovih del — o njegovi romantični naravi. Na srednji čelni steni visita zelo dobri sliki »Nunska cerkev« — motiv je žal naslikan zaradi slučajne lege stanovanja preveč z desne strani, tako da se ljubljanski grad neugodno skriva za stolnem uršulin-ske cerkve — in zelo lepa »Notre Dame«. V obe sliki je umetnik položil mnogo truda in predstavljata morda višek njegovega slikarskega dela, s katerim se je prav v njih za čudo približal našim impresionistom, posebno Groharju. Izmed slik na desni Ft^ri preseneča »Zeleni vmac« s svojim b'r>dim koloritom, ki tako dobro izrp*a rbčutje poletnega dne v naši prestolnici Med najboljšimi deli je gotovo tudi »Grad Puhcn-lam«. kier se je umetnik v hitrem, zares impresionističnem delu oprostil vs^sra preveč miselnega iskanja. Opozarjam še posebej na bai-vno izredno posrečeno »Tihožitje II« ter se končno zaustavljam še pri veliki sliki »Moia mati«, ki krona čolno stran desne sobe. Ta slika, ki je predvsem veren portret slikarjeve matere, povzdiguje materino posebnost z uporabo prostornega kontrasta. Velika prazna stena sili gledalca, da usmeri svoj pogled na obraz One, ki ji je hotel ljubeči sin postaviti trajen spomenik. Da bi praznina stene ne dolgočasila, je slikar usmeril na njo nekoliko tajinstvenih sončnih žarkov in je steno barvno zanimivo obdelal. V tem je bistvena razlika med to sliko in Whistlerjevo sicer vsebinsko slično podobo matere. V tej sobi vidimo razen te velike slike serijo risb. na katerih se Dosebno vidno odraža Debenjakov talent. Izdelane so s svinčnikom — gl. čudovito mehko narisani glavici štev. 39. in 40! — delno z og- ljem in bistrom, a da pokaže svojo vse-stranost, je slikar tem risbam pridružil še nekaj ujedank z romantičnimi motivi iz stare Srbije Med risbami so posebne omembe vredne mojstrsko podane študije glav, med katerimi presenečajo nekatere po svoji čustvenosti, kakor avtoportret štev. 41. ln štev. 42. z bolestnim izrazom upodobljenke. Med krajinskimi risbami bi dal prvo mesto motivu »Ob Seini«, ki je kompozicijsko in risarsko prav odličen. Debenjaka spoznamo končno tudi kot izvrstnega ilustratorja v risbah za Magaj-nove »Zaznamovance« ln v akvarelih za Campov »Mlin v grapi«. Po ogledu vseh teh umetnin vzklije pač v slehernem gledalcu iskrena želja, naj bi bilo slikarju Debenjaku usojeno, da bi premagal sovražno bolezen in nadaljeval začeto in tako nadebudno umetniško pot! Herman Bahr: Gledališki kritik Položaj kritika je svojevrsten, zakaj vsak, kdor ima kakršen koli odnos do njega: občinstvo, gledališki ravnatelj, igralec. vsak hoče kaj drugega, nobeden pa ne mara tega, kar bi hotel sam kritik. Občinstvo bi hotelo izvedeti iz lista, ali je nova igra sploh vredna, da si jo človek ogleda. Kritikova obsežna literarna razglabljanja z lahkoto spregleda in prebere od šestih do devetih stolpcev samo zadnjih deset vrst, kjer je zapisano, ali so prejšnji večer v gledališču ploskali ali žvižgali. Kaj pravi o igri kritik, to občinstvo sploh ne zanima. Publika se hoče samo na hitro roko poučiti, ali rt bo komad v tej in tej vprizoritvi res treba ogledati ali ne (slednje bi mu pač bilo ljubše od prvega). Občinstvo potemtakem uvažuje samo tistega kritika, ki je zanesljiv reporter. Kritik se mora spoznati v umetnost, da iz omahljive razpoloženosti občinstva na premieri ugane, ali se bo publika na prihodnjih predstavah tako zabavala, da ne bo nikomur žal, če si je kupil v gledališču sedež. V očeh občinstva je pravi kritik zgolj tisti, ki ima povprečen razum in povprečen okus ali se vsaj dela, kakor da ga ima in sicer okus, ki v tem mestu prevladuje. Gledališki ravnatelj hoče od kritika predvsem reklame. Kritik naj tako piše o posamezni vprizoritvi, da bodo ljudje dobili veselje do obiska. Jaz vsaj ne poznam v naši državi gledališkega ravnatelja, ki bi ga navdajala resnična volja oo umetnosti. Umetniške in literarne reči se uganjajo pač zaradi tega, ker tako zahteva poslovni interes. Dejansko gre samo za ta interes (in tega tem dobrim ljudem ne moremo niti zameriti). Kdor iz umetniških ali literarnih razlogov škoduje poslovnim intere som, je v ravnateljevih očeh slab kritik. Dober kritik mora torej biti po mnenju gledaliških ravnateljev priganjalec občinstva. Za svoje delo lahko dobi ob priliki nagrado v tej obliki, da gledališče vpri-zori kakšen njegov komad. Skratka, gledališki ravnatelj hoče, da bi bil kritik gledališki agent. Igralec čuti potrebo, da ima pred občinstvom svojega zagovornika. Publika nima prav za prav niti pojma o tem, kaj je igralska umetnost. Nič ne ve, kakšen delež ima na uspehu drame avtor in kakšnega igralec. Občinstvu nedostaja meril, s katerimi bi dognalo, kakšne namen« je prav za prav imel igralec s svojo vlogo. Zato je nasproti igralcu vedno nepravično in če mu kdaj ugaja, ne more biti igralec tega vesel, kajti tako dopadenje je v bistvu neutemeljeno, večidel samo nekako nesporazumljenje. Prav zaradi tega bi ho- *'l)($'#%%! &%%"! & ! " '$&$$*(!!" !"! ) " # "!7 "! " & &!&!()$%*%'+(" " ""!7 P" "U!!"" "!"! ! ""(*&! ! !"!&) "!!" '#'#&+&%' !"!U"!!"7P7U7! 7U7U7U7U7P7UUP7UUP7P7U7 !P""7 !""")'%'+'! !U!" '!"!" !!"" !" #'!"""!'#'%'#'!*)'%'%')'&'%`'% omate vesti * članstvu JUU! Sekcija JUU Ljubljana obvešča sreska učiteljska društva, da so občni zbori dovoljeni. Predsedniki sre-ekih društev naj skličejo takoj seje upravnih odborov in določijo zborovanja za 12. oktober. Navodila slede pismeno. L m i nfna star nasproti glavni pošti v Ljubljani ponovno obvešča p. n. občinstvo, da z današnjim dnem zaradi rušenja stare stavbe Bat'e prekinja svoje poslovanje, dokler se ne uredijo lekarniški prostori v novi palači tvrdke Bat'a. P. n. občinstvu se lekarna zahvaljuje za zaupanje in naklonjenost in se za bodoče priporoča. O otvoritvi, ki bo v najkrajšem času sledila, bo cenjeno občinstvo pravočasno obveščeno. Prt zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožef ove grenčice. * Za Rokojninsko zavarovanje svobodnih poklicev, v Skoplju je bila te dni seja uprave Pokojninskega zavoda, ki sta ji prisostvovala tudi predsednik dr. Milavec in direktor dr. Vrančič iz Ljubljane. Na dnevnem redu so bila nekatera vprašanja o izpremembah zakona o pokojninskem zavarovanju. Med drugim je uprava zavzela 6tališče. da bi se morala zavarovalna doba znižati na 35 let odnosno na starostno dobo 60 let v primeru, da zavarovanec zapusti službeno mesto. Predlagana je bila tudi uvedba odpravnine za primer, da zavarovanec v služoi onemore, ko še ni dobil pravice do pokojnine. Prav tako naj bi se izboljšal položaj otrok pokojnega zavarovanca na ta način, da bi dobivali rento do 24. leta starosti namesto do dosedanjega 18. leta. Sprejet je bil predlog, naj bi se uvedlo pokojninsko zavarovanje svobodnih poklicev, odvetnikov, zdravnikov, inženjerjev, trgov-cev in drugih in pa zavarovanje za primer nezgode, ki ga je doslej izvajalo delavsko zavarovanje. Uprava je sklenila zaprositi ministra socialne politike in bana banovine Hrvatske, da sprejmeta predlagane pobude in določita komisijo, ki naj bi izdelala zakonski tekst. * Zunanje ministrstvo razpihuje pet mest diplomatsko-konzularnih pripravnikov. Re-flektanti naj vlože prošnje do 1. novembra 1940, obenem pa naj predlože vse potrebne dokumente v smislu zakona o uradnikih in uredbe o ureditvi ministrstva zunanjih zadev. Prosilci morajo biti mlajši od 30 let in morajo imeti diplomo pravne fakultete, diplomo visoke šole ekonomsko-komercial-nih ali državnih ved v rangu univerz v naši državi ali nostrificirane diplome ustreza i očih inozemskih visokih šoL * Velik uspeh popularnega gledališkega ponedeljka v Zagrebu. V ponedeljek zvečer je bila v Malem kazalištu v Zagrebu prva predstava v okviru takozvanega »popularnega gledališkega ponedeljka«, ki ga je uvedla gledališka uprava v novi sezoni. Dajali so staro ka^kavsko komedijo Titu-ša Brezovačkega »Diogeneš iii sluga dveh zgubljenih bratov«. Gledališče je bilo na-bi o polno in občinstvo, ki se je zbralo iz vseh vrst prebivalstva, je z navdušenjem sprejelo predstavo. Dasi so bile cene izredno znižane — najboljši sedež je veljal 12 din — se je v gledališko blagajno nateklo nad 5000 din, kar je vsekakor razveseljiva številka, zlasti če pomislimo, da je bilo gledališče doslej vsak ponedeljek zaprto. Pri hodnji ponedeljek pride na vrsto Senečiče-va komedija »Neobičan čovjek«, nato pa sledita Držič-Fotezov »Dunde Maroje« in Krleževa drama »U agoniji«. Na ta način bo zagrebško gledališče najširše ljudske plasti seznanilo z deli domače dramatike. * Komisarijat v združenju zagrebških s.pec ristov. Nadfcorna oblastva so upravo Združenja trgovcev s špecerijskim in mešanim blagom za mesto Zagreb ter za sre-za Zagreb in Dugoselo nekajkrat opozorila, da celo vanje tajnika združenja Dragutina Pri težki stolici, napetosti, glavobolu vsled naprtja očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe. »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bolniki, ki leže, in jo imajo za dobro. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Fosieka ni v -itcLadu z namerami oblastev. ki ai prizadevajo, olajšati nabavo neobhodno potrebnih živil za široke sloje naroda. Uprava na te opomine ničesar ni ukrenila, zato Je banska oblast združenju postavila komisarja, ki je tajnika takoj odpustil in mu izplačal trimesečno odpravnino. Komisar še nadalje vodi upravo združenja skupno s predsednikom D. Liscem, pričakuje pa se, da bo komisarijat v kratkem ukinjen. FOTO APARATI VSEH SVETOVNIH ZNAMK najnižje cene! ceniki gratis! DROGE RUA tIDOVSKAOt. .LJUBLJANA MARIBOR * Večerni trgovski tečaj knjigovodstvo, računstvo, korespondenca, stenografija, nemščina, strojepisje itd. se prične z začetkom oktobra. Podrobne Informacije in prospekte daje osebno ali pismeno ravnateljstvo trgovskega učilišča »Chrfstofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska c. 15. (telefon 43-82). (—) * Namesto cvetja na grob gospe Eme Seemannove sta darovala ga. Anka Leveč in g. inž. Milan Pajk Podpornemu društvu gluhonemih 150 din. * Avtobus Ljubljana — Bled preneha • 30. septembrom do nadaljnjega obratovati. R. Hojak. avtopodjetje. Domžale. (—) Več obzirnosti! Strojepisni in stenografski tečaji, jezikovni tečaji in tečaji posameznih jezikovnih predmetov — dnevni in večerni — se prično v začetku oktobra. Podrobne informacije in prospekte daje osebno ali pismeno ravnateljstvo trgovskega učilišča »Chri-stofOv učni zavod«, Ljubljana, Domobranska c. 15 (telefon 43-82). (—) i vdanostne brzojavke pokrovitelju skav-J Lizma, Nj. Vel. kralju Petru IL in Nj. Vel. j kraljici Mariji, ki je skavtinjam po svojem dobrodelnem delu prva vzornica. Naj-r »j je poročala o delu stega načelnica, ki je omenjala med drugim, da so se tudi akavtinje udeleževale vaj za pomoč prebivalstvu v primeru napadov iz zraka. Priredile so tudi več intimnih sestankov vseh članic, poleg tega pa tudi uspelo akademijo v proslavo rojstnega dne ustanovitelja skavtizma. Med letom je bilo v stegu tekmo vanje vodov, v počitnicah pa je bil stegov tabor v šeščah pri Žalcu, o katerem je še posebej poročala taborovodka. Poročila o svojih edinicah so podale tudi posamezne kolovodke in rojevodka, ki Je bila še posebej za svoje požrtvovalno delo z najmlajšimi skavt in jami, čebelicami, odlikovana s skavtskim odlikovanjem. Slednjič so poročale tucfi. upravne od borni ce stega. Po odmoru je zastopnica staršev poročala, da je bila za stegovo starešinico ponovno izvoljena na stegovem svetu, v katerem so po večini mamice skavtlnj, profesorica Milica Potiskova. Skupščina je njeno izvolitev toplo pozdravila. Nato so si skavtinje izvolile novo upravo, dočim bodo vodje posameznih edinic imenovane na prvi seji. Ko so bili izvoljeni še svet staršev, nadzorni odbor stega in častno razsodišče, so akavtinje lepo uspelo skupščino zaključile s petjem skavtske himne. n— Včerajšnji živilski trg Je nudil običajno sliko. Zelo mnogo je bilo spet zelenjave, katere cena so še ni spremenila. Precej je balo tudi paradižnikov, ki jih prodajajo po 2 din kg. Stročji fižol je poskočil na 3.50 din, oluščenega je bilo dobiti po 3 din liter. Zeljnate glave so kupovali od 1 do 4 din komad po velikosti. Ohrovt si dobil po 1.50 din komad, večje karfijole pa so dosegle ceno 4 din. Čebule je bilo na pretek in so jo prodajali po 2 din kg. Cene krompirja spet nihajo. Kmetice so ga pripeljale nekaj vreč in ga poizkušale prodajati po 2 dim, nekatere pa po 1.75 din kg. Toda niso našle dosti kupcev, saj so ga gospodinje rajši kupovale v mestni tržnici po stari ceni 1.50. Cene sadja so ostale v glavnem neizpremenjene, pač pa so prvič postavili ceno domačemu grozdju od 12 din na 8 din. Boljše vrste grozdja so obdržale še prejšnje cene. Cešplje si dobil od 6 do 8 din kg, jabolka po 6 in hruške od 8 do 10 din naprej. Kompletna garnitura preparatov Parfumerija »VENUS«, Tyrševa 9 ZA NEGO KOŽE din 22.-/ * Razbojniški napad na cerkev in župni- šče. Pred okrožnim sodiščem v Bjelovaru se je pričela razprava proti znanima razbojnikoma Dušanu Pavloviču in Ivanu Si-vaču iz Gradine pri Fojnici, ki sta obtožena cele vrste vlomilskih in roparskih podvigov. Med drugim sta v novembru lanskega leta napadla župnišče in cerkev v Velikem Trojstvu. Sredi noči je kuharica zbudila GLEDE HIŠNE GOBE in najrazličnejših škodljivcev v naših skladiščih, na njivah, na vseh rastlinah itd. daje pojasnila in navodila poobL agronom inž. Prezelj, Wolfova 3, tel. 34-73, Ljubljana župnika Mihovila Kedmenca, ki je spal v svoji sobi, in mu vsa razburjena povedala, da so v hišo vdrli razbojniki. Hkratu se je v veži začelo divje streljanje, nekateri izmed napadali- sv pa so začeli razbijati po vratih župnikove spalnice. Kedmenac se je vzravnal v postelji, segel po puški, ki jo ima zmerom ob vzglavju, a ko so roparji že razbili spodnji del vrat, je nekajkrat ustrelil proti njim in jih na ta način pregnal iz hiše. Zjutraj pa je našel cerkev vso izropano. Razbojniki so odnesli vse, kar so našli zlatega ali pozlačenega. Iz Ljubljane n— Klinično predavalnico bodo gradili. Banska uprava razpisuje prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo za gradnjo klinične predavalnice univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani na dan 14. oktobra 1940 ob 11. v sobi štev. 33 tehničnega oddelka. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam. n— Namesto cvetja na grob ge. Seemannove sta darovala gdč. Anka Levčeva in inž. Milan Pajk Podpornemu društvu gluhonemih 150 din. Iskrena hvala! n— V sredo 2. oktobra se pilčne Koaa-kov telovadni tečaj za gospode in dame v telovadnici L realne gimnazije, Vegova ulica. Ure bodo vsak ponedeljek, sredo in petek od pol 7. do pol 8. zvečer. Prijave novih tečajnikov istotam. (—) u— Tudi skavtinje so zborovale. Preteklo nedeljo so polagale obračun tudi skavtinje stega planink kraljice Alenčlce. Skupščino so imele v dvorani Trgovskega doma. Po pozdravu starešinice profesorice Milice Po-tisikove je skupščina z navdušenim odobravanjem sprejela predlog, da se odpošljejo n— žrtev lahkovernosti. Prerokovanje iz roke je drago plačala Katarina S. iz Koro-tanske ulice. V njenem stanovanju sta se oni dan oglasili dve mlajši ciganki in jo na preletene načine nagovarjali, naj si da prerokovati iz roke. Končno je privolila, toda med pogovorom sta ji ciganki najprej spretno izvabili, da jima je pokazala nekaj svoje zlatnine. Potlej sta jo z gostobesednim razgovorom toliko zamotili, da sta ji takorekoč izpred nosa izmaknili zlatnino, med drugim par zlatih uhanov, zlato o vratno verižico in več drugih predmetov. SleparM sta izginili brez sledu. n— Vlom na Rudniku. V skladišče ško-dovih zavodov na Rudniku so ponoči vdrli neznani vlomilci in odnesli deset gumijevih plaščev za avtomobile znamke »Pirelli«. Plašči so vredni okrog 14.000 (fin. Intere-sentje se svare pred nakupom, saj bodo tatovi ukradene plašče gotovo skušali čimprej spraviti v denar. o— Operim p©vk^, prof. Jarmfla Lily Gerbičeva, prične s poukom dne L oktobra. Poučuje se solopetje, klavir, deklamacija in teorija, od prvih začetkov do popolne izobrazbe. Vpisovanje in zadevna pojasnila v soboto 28., nedeljo 29. in ponedeljek 30. septembra v Čevljarski ulici štev. 1/U. nadstropje. V soboto in ponedeljek od 11. do 12. dopoldne in od 15. do 17. ure popolne. V nedeljo od 11. do 12. dopoldne. Revni, talentirani in marljivi učenci morejo po četrtletnem obisku pouka dobiti popust pri šolnini. (—) Otvoritvena plesna vaja Akademske Jadranske straže 5. oktobra ob 20. uri — Kazina. n— Kolesa kradejo. Policiji je bila jav-Ijena spet dolga vrsta tatvin koles. Na Litijski cesti je izpred Novakove gostilne nekdo odpeljal Karlu Feistu 1.300 din vredno, rdeče pleskano kolo znamke »Vikto-rLa«. Ivanu Benedičiču je izpred kina Moste bilo ukradeno 1.800 din vredno, še novo, zeleno pleskano kolo znamke »Alba«. Na Masarykovi cesti je Antonu Verbku odpeljal tat 1.000 din vredno sivo pleskano kolo, Karlu Vojski pa izpred Drgančeve trgovine na Gosposvetski cesti 1.300 din vredno, črno pleskano kolo znamke »Puch«. Josipu Pengovu je izpred nekega lokala v Medvedovi ulici izginilo popolnoma novo, rdeče pleskano kolo znamke >Astoria«, vredno 2.000 din. tel imeti L ralec pri. občinstvu svojega tolmača. in kdor bi to zmogel, kdor bi imel dar, da bi občinstvu razložil igralčeve namene. postal pojasnjevalec, razlagalec in posie dovalec igralske umetnosti, ta bi bil kritik, kakor si ga srčno želi slehern igralec. Med vsemi temi zahtevami, se tesni ubog kritik, ki ne more in tudi ne mara biti vse to, kar ljudje zahtevajo. Upira se mu, da bi bil nekak barometer, ki naj bi kazal gledališkemu občinstvu vreme. Prav tako mu ni mar, da bi ravnateljem gledališč delal usluge z nekakimi poslovnimi oglasi. Takisto ne more biti igralčev interpret pri občinstvu, že zaradi tega, ker po večini niti ne pozna notranje plati igralske umetnosti in jo presoja samo po njenem slučajnem vnanjem izrazu, pa tudi zaradi tega ne, ker take razlage, kakor bi jo želeli igralci, niti malo ne zanimajo či-tajočega občinstva. To, kar hoče kritik, je vse kaj drugega: Gledališka predstava mu je dala neki vtisk in samo ta vtisk hoče prikazati, samo za njim hoče pred samim seboj opravičiti svoje početje. Je dober kritik že tedaj, če je sploh zmožen dobiti kakšen vtis, drugič, če ga ume dobro povedati in tretjič, če se zaveda odgovornosti za svoje delo. Ce mu to uspe, tedaj je dosegel vse, kar more sploh doseči pošten kritik. In glej, tedaj je dosegel to, da so vsi po vrsti: občinstvo, gledališki ravnatelji in igralci enako nezadovoljni z njim in vsi enako nejevoljni nad njim. Pred 9 leti so v nekem italijanskem gle- dališču razstavili stroj, v katerega je vsak, kdor je prisostvoval predstavi in bil ž njo zadovoljen, vrgel neko značko. Na drugi strani pa so vrgli značko tisti, ki so bili nezadovoljni. Tako se je slednjič pokazalo s Številkami: toliko in toliko glasov je za predstavo, toliko in toliko glasov pa zoper njo. Ta stroj ima pred kritikom vsaj to prednost, da ne more stroju nihče očitati slabe volje ali postranskih namenov. (Prevel —®). Zapiski Slavko Osterc: Six petits morc©aux pour piano. Pravkar je izšel zvezek novih mladinskih skladb za klavir, katere je napisal skladatelj Slavko Osterc in izdal mladinski pevski Zbor »Vilhar« na Rakeku, odnosno v Ljubljani V teh šestih skoraj miniaturnih skladbah, ki so namenjene mladini, četudi niso prav za prav didaktične, je skladatelj ostal zvest svoji smeri, započeti že pred mnogimi leti, le da je izraz bolj zgoščen in se Je avtor vestno izogibal vsaki zvokovni nasičenosti. Presenetila bo uvedba novih metričnih znakov, ki pa Je popolnoma smiselna in logična Vsaka skladbica (obsegajo od 8 do 36 taktov) odgovarja značaju hitrostnega predpisa. posebno značilne so druga (kolo), četrta (valček) in šesta (koral). Poslednja seveda pride v poštev le za večje roke, katerim je razpetje oktave popolnoma domače. V naši klavirski literaturi pomeni zbir- ka zanimiv doprinos iz področja zavestno in skoraj namerno atonalne glasbe (da rabim izraz v običajnem, četudi neutemeljenem pomenu), vendar se mestoma naslanja, zlasti v oblikovnem smislu, na svo-jedobna in prav za prav večno veljavna oblikovalna načela, kamor sodijo tudi nekatere sekvence, ki so sicer horror novodobnih šol; ravno takšne popustljivosti pa utirajo pot medsebojnemu spoznavanju in upoštevanju ter je zbirko tudi v tem smislu toplo pozdraviti. Oprema je lepa, tisk jasen. Cena 12 din. l. M. š. Slomšek. E. Boje in L. Kramolc sta izdala v samozaložbi priročnik za Slomškove proslave z naslovom »Slava Slomšku«. Publikacija obsega pesem Silvina Sarden-ka, življenjepis iz peresa E. Bojca in izbor Slomškovih pesmi, v drugem delu pa nekatere skladbe na Slomškovo besedilo. Skladatelji so Anton Jobst, Matija Tome, Stanko Premrl, Vasilij Mirk in Luka Kramolc. Ker bo letos novembra stoletnica Slomškovega rojstva, ima knjižica svoj praktični namen in pomen. Vsekako je odvisno od gojiteljev Slomškovega kulta in njihove širokogrudnosti, koliko bo lahko Slomškova stoletnica kulturni praznik vseh Slovencev. Zakaj Slomšek ne bi smel biti samo geslo pri raznih obračunavanjih enostranskega značaja, marveč naj bi postal častitljiva osebnost za Slovence vseh smeri Zato je potreben objektiven pogled na njegovo osebnost in delo. I Danes zadnjikrat! Na željo mnogih še enkrat ponavljamo češki film VESELI BOHE^lf Vele2abavna opereta! V glavnih vlogah: Predstave ob 16.. 19. in 21. uri! Jarmila Kširova, Hana Vitova, A. Novotny KINO UNION — Tel. 22-21 KINO SLOGA — tel. 27-30. BELA STRELA Kot dodatek: domači kulturni film »ŽAL E«. Film o smelih avtomobilskih rekorderjih, o njihovih vratolomnih podvigih in peklenskih brzinah. — Nežna ljubavna idila dveh mladih ljudi. — Danes ob 16., 19. in 21. uri V gl. vi: Cecilia Parker in Dennis 0'Keefe. u— Pouk v umetniškem risanju in slikanju v ateljeju H. Smrekarja (šiška, Ale-šovčeva 38). Podrobnejše na oknu »Tiskovne zadruge«. u— Otvoritev Jenkovega plesnega zavoda v Kazini bo v ponedeljek 30. t. m. z za-četniškim tečajem in v torek, 1. oktobra, z nadaljevalnim tečajem za spretnejše. Informacije in vpisovanje dnevno od LL do 13. in 16. do 19. ure. Dijaki(nje) imajo popust. (—) u— Tatvine na vlakih so se spet nevarno razpasle. Spreten žepar je med vožnjo od Ljubljane do Celja izmaknil dr. Josipu Fischingerju listnico s 3.000 din gotovine. Podobno se je zgodilo Matildi Kastelčevi, ki jo je okradel tat med vožnjo od Zidanega mosta do Zaloga. V ukradeni listnici je imela Kastelčeva okrog 500 din gotovine. Mariji Dolenčevi pa je nekdo ukra^ dei med vožnjo od Celja do Ljubljane cel kovčeg z obleko in raznimi predmeti v vrednosti preko 1.000 din. u— Kronika tatvin, v trgovino Janka Pogačnika na Tyrševi cesti je stopil neznanec in v gneči številnih nakupovalcev izmaknil s pulta fotoaparat v rjavi usnja-ti torbici. Aparat je znamke »Robot« in je vreden 4.000 din. — Neki drug takšen uzmovič se je v neki kavarni v Kolodvorski ulici smukal okrog gostov in v gneči izmaknil Alojziju S. listnico s 4.000 din gotovine. — V neko vežo na Sv. Jakoba trgu je stopil popotnik z dežele in spravil za trenutek za hišna vrata večji zavitek s perilom. To je opazil momoidoč tat, skočil za njim v vežo ter zavitek s perilom odnesel. — Iz remize cestne železnice na Celovški cesti so odnesli majhen stroj za odvijanje vijakov, z nekega dvorišča na Poljanski cesti pa 100 kg betonskega železa. — Stanovanje Ivana Kotnika v Trnovskem pristanu je med njegovo odsotnostjo obiskal vlomilec in temeljito premetal predale. Odnesel je nekaj zlatnine, nekaj pe-vel F. Vrtačnik v Podmilščakovi ulici. Poleg obleke in nekaj knjig mu je vlomilec rila in nov zimski plašč v skupni vrednosti preko 3.000 Gin. Podoben obisk je doži-odnesel okrog 2.000 din vreden pisalni stroj znamke »Continental«. u— Pevski zbor Glasb. Matice: D revi ni pevske vaje. Prihodnji teden sta redni vaji mešanega zbora v torek in četrtek ob 20. Odbor. n— Dar CMD. G. Milivoj Lajovic. tovarnar v Ljubljani, je daroval Družbi sv. Cirila in Metoda 100 din namesto venca na grob pokojnega nadzornika A. Rapeta. Iskrena hvala! n— Blagajna poštne hranilnice, podružnice v Ljubljanj posluje za stranke od 1. oktobra 1940 dalje od 8. do 13. Iz življenja na deželi Iz Slovenjega Gradca sg— S počeno lobanjo je °biežal na cesti Pred dnevi so našli na cesti iz Slovenjega Gradca proti Dravogradu pri občini Pameče vsega krvavega 401etnega dninarja Feliksa Kanglerja od Sv. Jerneja pri Muti. Občina je najela voznika, ki je prepeljal Kanglerja v bolnišnico, kjer je izpovedal, da ga je podrl neznan tovorni avtomobil. Stanje ponesrečenca je resno, saj ga je avtomobil močno odbil in ima poleg počene lobanje še več podplutb po glavi. Za brezsrčnim šoferjem poizveduje orožništvo. sg— Pri padcu s kolesa si je težje poškodovala levo nogo 171etna hčerka krojača Zofija Tašičeva iz Straže pri Mislinju. Pred dnevi se je vozila s kolesom in padla tako nesrečno, da si je močno ranila nogo. Zdravi se v slovenjegraški bolnici. sg— Nož je zapel svojo žalostno pesem. V četrtek okrog 10. zvečer se je vračal proti domu 451etni dninar Kari Jeseničnik, ki je tega dne pomagal kositi pri posestniku Francu Sedovniku v Komisiji pri Mislinju. Na dvorišču pri Sedovniku ga je z nožem napadel Feliks Prižovnik, delavec v kamnolomu v Ribnici, in mu prizadejal težje rane na levi roki. Ponesrečenec je pri tem izgubil mnogo krvi, saj mu je napadalec prerezal žile. Za silo ga je obvezal domači zdravnik, da so ga v ponedeljek lahko prepeljali v slovenjgraško bolnišnico, kjer pa je njegovo stanje še vedno zelo resno. Isti napadalec je poškodoval z nožem še sina ponesrečenca Jožefa, vendar so te poškodbe laž;'ega značaja. Zadeva se bo obravnavala pred sodiščem. sg— RoKo sj je zlomil 51etni sinček posestnika Stanko Drev iz Lokovice pri Šoštanju. Pred dnevi se je igral z ostalimi otroki v vasi, plezal je na voz, pa je padel in si zlomil levo roko. Zdravi se v sio-venjgrašk' bolnici. Iz Ptuja j— Dijaška kuhinja bo imela v petek dne 27. septembra 1940 ob 18. v Narodne-n domu svoj redni letni občni zbor. Navadno se zbere ob taki priliki samo nekaj starih prijateljev te potrebne človekoljubne ustanove. Drugi pokažejo svojo naklonjenost ob času raznih zbirk in če so za to posebej naprošeni. Letos pa zaradi izrednih razmer vabimo posameznike in zastopnike raznih društev, da se našega občnega zbora gotovo udeležijo. Za našo mladino nv>-ra biti poskrbljeno. Dijaštvo tudi v tak;h težkih časih ne sme stradati. Pridite, da se pogovorimo, kako bi vsi po svojih najboljših močeh sodelovali in Izdatno pomagali. Iz Zagorja z— Nož na žegnanju. Med fanti iz Jablane in Kolka že od nekdaj ni prijateljstva, a da stara mržnja še ni zamrla, se je v nedeljo pokazalo na cerkvenem žegnanju v 6t. Lambertu. Ob stojnicah so se gnetli fantje in dekleta in kupovali spominčke z zaljubljenimi verzi. Potem si darila drug drugemu delijo v gostilni, zraven pa ae mnogokrat raznetitA nevoščljivost in jeza Ko so se fantje vračali domov, so se na cesti spoprijeli in nazadnje je nekdo z nožem sunil Janeza Juvana v trebuh, da mu je prizadejal smrtno nevarno poškodbo. Ranjenca so takoj prepeljali v ljubljansko bolnišnico, orožniki pa so uvedli preiskavo. Vročekrvni fantje se bodo morali zagovarjati pred litijskim sodiščem. Iz Litije i— Litijski most popravljajo. Eden Izmed nosilcev na litijskem mostu se je zaradi precejšnjega prometa tako izrabil, da je bil ves trhel. Zato so delavci nevarni tram odstranili, na njegovo mesto pa bodo položili novega, čas pa bi že bil, da bi prišli do prepotrebnega železobetonskega mostu. Naše gledališče DRAMA Četrtek. 26.: Pohujšanje v dolini šent- florjanski. Red četrtek. Petek, 27.: Razvalina življenja. Red premierski. Sobota, 28.: Romeo ln Julija. Red B. Predstava Cankarjeve igre je praznik slovenske dramatike na našem odru. V letošnjem sporedu je zastopan s farso »P o-hujšanje v dolini šentflorjan-ski«, ki spada med njegova satirična dela. Fr. Ks. Finžgar, čigar dramo »Razvalina življenja« bo uprizorila letos naša dra^ ma, je znan kot krepak oblikovalec našega kmečkega življenja in značaja našega kmeta. »Razvalina življenja« je delo, v katerem podaja sliko nesrečnega kmečkega zakona. Igrali bodo Cesar. Mira Danilova, Gabrijelčičeva. Sever, Presetnik, Kaukler in Rakarjeva. Kraj na deželi, čas sedanjost. Drama ima tri dejanja. Zrežiral jo je Milan Skrbinšek. OPERA Sobota, 28.: Fiaelio. Otvoritvena predstava. Red premierski Nedelja, 29.: zaprto. Ponedeljek, 30.: zaprto. Mogočna muzikalna invencf ja L. v. Reet-hOvna, ki odlikuje vsa njegova dela, posebno pa simfonije, je odlika njegove edine opere »F i d e 1 i o«. Elementarnost njegovih glasbenih doživetij je prelita v to opero v simfonično-dramatski obliki. Zasedba vlog v tem delu bo Leonora Labo-ševa, Florestan Franci, Rocca Betetto. Pizzaro Popov, Marcelina Ribičeva, don Fernando Lupša, Jaquino Sladoljev. Dirigent dr. švara. Režiser C. Debevec. Prvi nastop novo angažirane članice Sonje Ivančičeve v letošnji sezoni bo v opereti »GrofLuksemburški«. To klasično Leharjevo delo, ki ga bomo videli v režiji mladega režiserja Emila Freliha, spa-d-1 med kvalitetne operete. V tenorski partiji bo natopil Jean Franci Operetne moči Barbičeva, Sancin Modest. Po-ličeva, Zupan in drugi pa bodo zasedeni v glavnih partijah. — Zanimivost pri tej predstavi bo tudi prvi nastop Borisa Pilata v naši operi, ki bo s prima-ba-lerino Erno Moharjevo plesal veliki valček. Boris Pilato je odličen baletni plesalec in je žel v zadnjih sezonah kot član raznih inozemskih gledališč velike uspehe. P. n. občinstvu Sporočamo, da bo od 27. t. m. t. j. od petka dalje dnevna blagajna v operi odprta od pol 11. do pol 13. in od 15. do 17. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Anton Tavčar umrl za poškodbami Žrtev avtomobilske nesreče pri Virovltici Maribor, 25. septembra Na graški kliniki je umrl včeraj znani mariborski mesni industrijec g. Anton Tavčar, star 57 let. Podlegel je poškodbam, ki jih je dobil ob priliki avtomobilske nesreče dne 9. septembra pri Virovitici, odkoder je bil prepeljan v Maribor, nato pa na najbližjo kliniko v Gradec. Pokojnik je bil po rodu iz Sarajeva, kjer je bil oče lesni industrijec, ki se je bil presefil iz Poljanske doline v Sarajevo. Leta 1911. je ustanovil v Sarajevu svojo tvrdko, katere sedež je v pričetku svetovne vojne prenesel v Gradec, odkoder je po prevratu prišel v Maribor. Tu je ustanovil mesarijo in prekaje-valnico. Pred tremi leti je zgradil tvornico za mesne izdelke in konzerve v Bohovi pri Hočah. Bil je tip slovenskega podjetnega selfma-demana, ki je prav marljivo sodeloval v gospodarskem življenju. Bil je več let predsednik Združenja mesarjev v Mariboru, ki ga je za svoje zasluge imenovalo za častnega člana, razen tega je bil član nadzorstva Zveze industrijcev za Slovenijo. Z Antonom Tavčarjem smo Slovenci v Mariboru izgubili odličnega strokovnjaka v mesni stroki. Bil je v vseh krogih spoštovan. Truplo so danes z avtofurgonom pripeljali v Maribor, kjer ga bodo jutri, v četrtek, ob 17. uri položili k večnemu počitku na mest- nem pokopališču na Pobrežju. Naj mu bo lahka slovenska zemlja, ki jo je tako vzljubil! Žalujočim preostalim naše globoko sožalje! Andrej Medved žrtev prometne nesreče Celje, 25. septembra V sredo 11. t. m. okrog 10. dopoldne se je peljal 62-Ietni vrtnar in posestnik Andrej Medved iz Nove vasi pri Celju s kravjo vprego po dovozni cesti, ki vodi od železniškega skladišča v Celju proti železniškemu podvozu pri hotelu »Pošti«. V tem je privozil po cesti proti skladišču s premogom naložen tovorni avto. last prevoznika Ivana Kovača iz Tržiča. Pri srečanju je tovorni avto od strani zadel Medveda in ga pritisnil ob telege. Vsled močnega udarca se je Medvedu pretrgalo črevo. Ponesrečenec se je kljub težki poškodbi sam vrnil domov. Ker pa se je njegovo stanje drugi dan poslabšalo, so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. Tudi takojšnja operacija mu ni mogla več rešiti življenja. Po hudem trpljenju je Andrej Medved v noči na torek izdihnil. Pogreb bo v četrtek ob 17. s po* kovnikovega doma v Novi vasi 15 na okoliško pokopališče. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Iz Maribora a— A^jo za uvrstitev Maribora v prvi draginjski razred so pok resi i le mariborske stanovske tn strokovne organizacije. Uvrsti tev Maribora v prvi draginjski razred so obljubili ob raznih prilikah, toda vse obljube so ostale le na papirju. Ker imamo zdaj za nekatere življenjske potrebščine za vso državo maksimirane cene, za druge pa se pripravljajo, bi bilo prav, da se Maribor uvrsti v prvi draginjski razred, tembolj, ke so cene življenjskim potrebščinam v Mariboru deloma višje, kakor v Ljubljani. a— Umri je v Mariboru inšpektor generalne direkcije državnih železnic v pok. g. Rok Habjan, odlikovan z redom Sv. Save V. stopnje. Pogreb blagega pokojnika bo v četrtek dne 26. septembra ob 16. uri na studenškem pokopališču. Pokojnemu blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje. a— Zaplenjen arhiv. V zvezi z rapustom Podsavcza stavbinskih delavcev za Slovenijo s& organi mestne policije včeraj zjutraj zaplenili društveni arhiv podružnice v Mariboru, ki je imela svoje prostore v Delavski zbornici v Sodni ulici. Arhiv so odnesli na policijo, društvene prostore pa je policija zapečatila. a— šahovske novice. Predssiočnjim se je odigralo tretjo kolo šahovskega tekmovanja za prvenstvo Maribora, ki se je končalo s sledečimi rezultati: prof. Stupan : Maroti 1:0, Regoršek : Certalič 1:0, Dasko : Breš 1:0, Marvin : Bien 1:0, Gerželj in Ke-tiš sta remisirala, dočim se je partija Kukovec : Babič prekinila Od prekinjenih partij iz prejšnjih kol je Gerželj zmagal nad Bienom, Regoršek nad Daskom, dočim sta Breš in Bien remizirala Stanje po tretjem kolo: Regoršek 3. Kukovec 2 (1), Dasko, Gerželj in prof. Stupan 2, Babič 1 in pol (1), Breš 1 in pol, Maroti in Marvin 1, Bien in Ketiš pol. Certalič 0 točk. četrto kolo se bo odigralo v četrtek 26. t. m. a— Konec stavke stavbinskih delavcev. Poročali smo, da so v ponedeljek na nekate rih stavbah v Mariboru pričeli delati. Včeraj zjutraj so tudi na ostalih večjih zgradbah, med drugim tudi na Hutterjevem stanovanjskem bloku, kjer je zaposlenih preko 500 delavcev, spet pričeli delati, in tako je stavka stavbinskih delavcev v Mariboru končana. a— Ali je to drago? Parterni sedež srednje -vrste v našem gledališču stane v abonmaju povprečno 12 dan (za uradnike okoli 10 din), srednji balkonski sedež po 9 din (za uradnike okoli 7.50 din), če se upošteva, da je od 22 abonentskih predstav 7 glasbenih (torej skoraj tretjina), je na dlani, da je gledališki abonma v Mariboru daleko najcenejše in vendar prav kvalitetno duševno razvedrilo. Zato: aboniraj-te se, še je čas! a— Tržne novice. Na včerajšnji mali živilski trg so kmetje pripeljali mnogo krompirja, ki so ga prodajali po maksimirani ceni 1.60 din za kg, oziroma 11 din za merico. Vesti, da kmetje krompirja po maksimirani ceni ne bodo pripeljali na mariborski trg, niso utemeljene. a— Otrokova smrt v potoku. Pri Sv. Tomažu je padla v potok 11 mescev stara mlinarjeva hčerka Marija Marlnova, ki so jo našli mrtvo v jezu. Uvedena je preiskava. a— Smrt zaradi zastrupijenja. 351etna posestniška hči Marija Kamler iz Krčevi-ne pri Vurbergu je pred dnevi stopila na rjav žebelj. Rani na nogi pa ni posvetila nobene pozornosti in je poiskala zdravnika šele. ko ji je začela noga močno otekati. Kamierjevo so odpremili v bolnišnico, kjer so si zdravniki prizadevali da bi ji rešili ž.vljenje. Vse njihovo prizadevanje pa je bilo" zaman in je Kamlerjeva po groznih bolečinah umrla. a— Nad življenjem Je obup3! 431etni posestnik Konrad Sukač iz Vitomercev pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah. Našli so ga obešenega v njegovi hiši. Samomor je izvršil v duševni potrtosti. Zapustil je ženo in 4 nepreskrbljene otroke. a— Vpepeljena domačija. V gospodarskem poslopju posestnika Franca Vtiča v Stopercah je nastal požar, ki se je razširil na vso domačijo, ld je zgorela do tal. Ker so uničeni tudi gospodarski stroji in vsi letošnji poljski pridelki, znaša škoda okoli 40.000 din. Kako je ogenj nastal, se točno ne ve, domnevajo pa, da ga je povzročil slab dimnik. a— Velika tatvina na mariborskem Sejmišča. Ko se je trgovec z živino Stanko Sleimenič iz Kamnice mudil včeraj dopoldne na sejmišču v Melju, mu je zlikovec izmaknil iz zadnjega hlačnega žepa denarnico. v kateri je bilo 21.000 din gotovine. S plenom je ž en ar neopaženo izginil. Tatvino je opazil Slemenič šele okrog poldneva, ko je hotel plačati neki račun. Za drznim žoparjem poizveduje policija. a_ Naplavijeno truplo. Pri Sv. Marku na Dravskem polju je Drava naplavila okoli 40 let staro moško truplo, ki je ležalo v vodi najmanj 8 dni. Ker je bilo na truplu opaziti razne poškodbe, po katerih bi se dalo sklepati na zločin, so truplo v mrtvašnici pri Sv. Marku raztelesili. Raztelese-nje pa je dognalo, da izvirajo poškodbe od kotanj v dravski strugi. Iz Celja e— Sokolske župne tekme v Celju. V nedeljo so bile na telovadišču Sokolskega društva Celja-matice župne tekme v odbojki. Sodelovalo je troje članskih in 6 naraščaj-skih (odnosno mešanih) vrst. Tekme so se pričele ob 8.30 in so trajale d< 16. Posamezna društva so na tekmah zasedla na-vtednja mesta: Člani: 1. Celje-matica, 2. Šoštanj, 3. Celje I. Naraščaj: 1 St Pavel, 2. Braslovče, 3. Celje-matica, 4 Zabukovca, 5. St. Peter, 6. Štore-Teharje. Istega dne_ so bile na strelišču v Pečovniku pri Celju župne strelske in kolesarske tekme. Udeležencev je bilo 41. Zastopana so bila društva Celje-matica, Celje I, Laško, Liboje, Sevnica, Štore-Teharje, Št. Juri; ob juž. žel. in Vransko. Kolesarji so morali poleg streljanja izvršiti še posebne naloge. e— Skupno združenje obrtnikov v Celju bo imelo v nedeljo 6 oktobra ob pol 8. (v primeru nesklepčnosti pa ob pol 9.) v Celjskem domu izreden občni zbor. Na dnevnem redu je m. dr. poročilo o poslovanju ukinjenih in skupnemu združenju pripojenih združenj, ustanovitev strokovnih odsekov, volitev nove uprave, sklepanje o premoženju ukinjenih in pripojenih združenj ter razprava o aktualnih obrtniških vprašanjih. e— Pogreb male ponesrečenke Na pokopališču na Frankolovem pri Vojniku so včeraj dopoldne pokopali 12-letno županovo hčerko Ljudmilo Olipijevo. ki se je bila v ponedeljek smrtno ponesrečila na grobu svoje stare matere na frankolovskem poko- ; pališču. Kakor srno včeraj poročali, je de- > klica snažila grob in se naklonila na nagrobni spomenik, pri čemer se je okrog 200 kg težki nagrobni spomenik podrl, se zrušil na deklico in ji zdrobili desno stran lobanje. e— Žrtev motociklistične nesreče. Kakor smo poročali, ses je zgodila v nedeljo okrog 20. na cesti med Polzelo in Pariž-ljami smrtna nesreča, katere žrtev je postal 18-letni, pri avtomehaniku Haselbachu v Celju zaposleni vajenec Slavko Drev, posestnikov sin iz Drešinje vasi pri Petrov-čah. Drev je zavozii z motornim kolesom v voz, na katerem sta se voziia mesarski mojster in gostilničar Alojz Cimperman s Polzele ter upokojen' postajenačei. Cajn-ko. Drev je zadel s tako silo v oje. da mu je oje predrlo prsni koš m se zlomilo. Nesrečnež je v nekaj mir.utab izdihnil. Pri ka-rambolu sta padia Cimperman in Cajnko z voza, dobila pa sta k sreči same iažje poškodbe. Z Drevom se je vozi' 20-!etni, pri avtomehaniku Bremcu v Celju zaposleni vajenec Miloš Frankovič z Brega pri Polzeli. Sedel je na zadnjem sedežu motornega kolesa. Pri karamboiu je odietel z motornega kolesa in obležal nezavesten na cesti. Dobil je pretres možganov, poškodovali se je po glavi in si tudi zlomil desno roko. Frankoviča so spravili oa njegov dom na Bregu, kjer mu je zdravnik nudil prvo pomoč, pozneje pa so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. e— Ali res nihče ne mara pomagati ubožcu? Pred dvema tednoma smo poročali, da prenočuje pod železniškim viaduktom pri apneniku v Pečovniku neki okrog 60 let star mož s Svetja. ki je brez sredstev in izredno zanemarjen ter ima vso gnojno nogo, iz katere se širi neznosen smrad. Takrat smo izrazili svoje začudenje, da pristojni činitelji ne poskrbijo, da bi spravili moža v bolnišnico m mu olajšal; njegovo bedo in trpljenje. Na naš apel se oni, ki so za to poklicani in sicer radi govorijo o ljubezni do bližnjega, doslej očivdno niso zganili, kajti omenjeni ubožec še vedno prenočuje pod onim viaduktom in izziva grozo med številnimi ljudmi, ki hodijo tam mimo ter opazujejo njegovo veliko bedo in trpljenje. e— Šahovski turnir. V sedmem kolu spominskega turnirja dr. A Schwaba, ki ga prireja Šahovski klub Gaberje, so bili v torek zvečer doseženi naslednji rezultati: Pukmajster : Hajsinger 0:1, Rajšek : Golja 0:1, Medved : Fajs 0:1, Regner : F. Sehneider 1:0, Mirnik : J. Sehneider 0:1 E. Csorgo : Verčkovnik 0:1. Partije Habenšus : Ahtik, Esih : Domajko in Slimšek : F. Csorgo so biie prekinjene. e— Umrla sta v celjski bolnišnici: v ponedeljek 42-letna železničarjeva žena Marija Burkeljčeva z Vrhovega pri Radečah, včeraj pa 57-letni delavec Ivan Primožič iz Gaberja pri Ceilju. e— Nesreča v gozdu. V ponedehek je šel 10-letni sinček deiavke Florijan Mlinar iz Trnovelj v gozd po suhljad Ko je splezal na drevo, je izgubil ravnotežje in padel tako nesrečno na zemljo, da si je zlomil desno nogo v boku. Dečka so prepeliali v celjsko bolnišnico. 0 aprovizaciji mest Gospodarstvo Naraščanje življenskih stroškov Nujna potreba uradnega indeksa življenskih stroškov Glede na občutno draginjo, ki je zajela vse najvažnejše življenjske potrebščine, je razumljivo, da išče vsa naša javnost nekakšno merilo za obseg draginje, zlasti spričo potrebe, da se mezde in plače prilagodijo višjim življenjskim stroškom. Na razpolago so nam sicer uradne številke o gibanju indeksa cen v trgovini na debelo in indeksa cen v trgovini na drobno, ki pa nam ne nudijo prave slike. To nam kaže že sama primerjava obeh uradnih indeksov. Po indeksu cen v trgovini na debelo so bile cene v veletrgovini v avgustu za 58% višje nego lani v istem mescu; indeks cen v trgovini na drobno pa nam kaže v avgustu podražitev cen v mestih za povprečno 38%. Ta velika razlika med obema indeksoma se da le deloma utemeljiti s tem, da sledijo cene v trgovini na drobno s časovno zakasnitvijo cenam v trgovini na debelo. Primerjava obeh indeksov sploh ni mogoča, ker sta oba indeksa zgrajena po različnih načelih, kar že samo po sebi lahko povzroči znatne razlike. Če hečemo imeti pravilno sliko o obsegu draginje, moramo podražitev vsakega predmeta upoštevati v takšni meri, kakršen je pomen dotičnega predmeta v vsakdanjem življenju. Podražitev moke je na primer mnogo pomembnejša, kakor podražitev predmetov, ki niso za živi j en je neobhodno potrebni ali pa predmetov, ki se le v manjšem obsegu trošijo. Zato je treba upoštevati spremembo cene vsakega predmeta v onem obsegu, kakor povprečno vpliva nakup dotičnega predmeta na gospodarski račun posameznika odnosno rodbine. Račun pa mora obsegati tudi vse redne izdatke. V vseh modernih državah zavzema med indeksi, ki kažejo gibanje cen, najvažnejše mesto indeks cen življenjskih stroškov. V naši državi pa žal takega indeksa nimamo. 2e ponovno smo poudarili potrebo takega indeksa, žal pa se študijski oddelek Narodne banke, ki mu je kot nevtralni ustanovi poverjeno računanje indeksov, doslej še ni odločil, da bi pričel računati tak indeks cen življenjskih stroškov. Tej potrebi pa se spričo današnjih lazmer ne sme več izogibati. Razne stanovske organizacije in tudi drugi interesenti so v zadnjem času pričeli sestavljati račune o tem, kako se je podražilo življenje. Ti računi pa ne kažejo enotne slike in se odstotek podražitve življenjskih stroškov pogosto precej razlikuje. Življenjski stroški po podatkih Delavske zbornice Delavska zbornica v Ljubljani si je kot predstavnica delojemalcev nadela nalogo, da računa višino življenjskih stroškov. V svojem poročilu o gibanju cen v razdobju od 1. julija do 15. septembra je ugotovila v glavnem naslednje: V tem razdobju so bile cene tako ne-ustaljene in neenakomerne, da je indeksne številke o stanju draginje težko sestavljati. Moka se je prodajala po vseh mogočih cenah. To velja za koruzno moko Še danes. Sedaj smo dobili za pšenično moko nove normirane cene, ki se dajo s prejšnjimi težko primerjati. Zadnji čas je prišla v gibanje tudi mast, ki se v ceni stalno dviga. Verjetno je, da bo cena koruzni moki popustila, ko se pojavi na trgu nova koruza. Isto velja za nekatere deželne pridelke, predvsem za krompir in fižol. Olje je doseglo izredno visoke cene, ki se ne bodo držale na sedanji višini, ko pride na trg olje iz letošnjih surovin. Tudi riž nima prave cene, dokler ne bomo dobili letošnjega riža po trgovinskem sporazumu z Italijo. V takšnih razmerah Je težko sestavljati račune vzdrževalnih stroškov, vrhu tega se ti računi ne dajo primerjati s prejšnjimi osnovami ali drugimi sličnimi računi Razlike so lahko zelo znatne, kakršne so pač osnove računov. Delavska zbornica je pri sestavljanju računov vzdrževalnih stroškov po stanju s 15. septembrom računala pri svinjskem mesu in pri masti že s cenami, ki jih 15. septembra še nismo imeli, vendar bodo v nekaj dneh povsod v veljavi, ker smo trenutno povsem odvisni od uvoza svinj iz Vojvodine Pri moki je upoštevano, da se konsumira 10% bele in 90% krušne moke, kakor se moka danes melje. Pri olju je vstavljeno v račun drago olivno olje v kantah, ker drugega olja trenutno ni na trgu. Račun vzdrževalnih stroškov je sestavljen na eni strani za rodbino nekvalificiranega delavca, ki je imela lani v septembru 1000 din mesečnih rodbinskih dohodkov, na drugi strani pa za rodbino nižjega zasebnega ali javnega nameščenca ter bolje kvalificiranega delavca, ki je imel y septembru lanskega leta okrog 2100 din rodbinskega zaslužka. Račun za rodbine nekvalificiranega de-1 lavca kaže, da so znašali 15. septembra t. L vsi izdatki za živila, obutev, obleko, kurjavo, razsvetljavo in stanovanje 1273 din (lani 15. septembra 908) in sicer izdatki za živila 812 din (530), za obutev 43 (33), za obleko 140 (100), za kurjavo 96 (65), za razsvetljavo 25 (20) in za stanovanje 160 din (160). Celotni izdatki so torej narasli od lanskega leta za 40.2%. Sorazmerno manjšo podražitev kaže račun življenjskih stroškov rodbine nižjega zasebnega ali javnega nameščenca. Življenjski izdatki za tako rodbino so znašali letos 15. septembra 2443 din (lani 1854) in sicer izdatki za živila 1289 din (869), za obutev 80 (62), za obleko 280 (208), za kurjavo 294 (215), za razsvetljavo 50 j (50) in stanovanje 450 din (450). j V obeh računih ni upoštevana potrošnja | pijač in začimb, prav tako niso upošte- j vani izdatki za inventar, razvedrila in kul- i turne potrebščine. Poročilo pripominja, da | se račun vzdrževalnih stroškov, ki ga je sestavila Delavska zbornica razlikuje od . računa, ki ga je sestavil zagrebški stati- j ^tik Benko Grado. Po njegovem računu so i življenjski stroški od lanskega avgusta narasli za 36.28%. V tej zvezi pripominja i zbornica, da lahko zgornje številke slu- J žijo v ilustracijo sedanjega stanja dragi- ; nje, četudi so indeksni računi pri sedanjih neustaljemih cenah negotovi in odvisni od osnov. Kakor je pohvalno prizadevanje Delav- i ske zbornice, da od mesca do mesca ugotavlja življenjske stroške, nam vendar ti računi ne morejo nadomestiti uradnega indeksa cen življenjskih stroškov, ki bi ga moral sestavljati študijski oddelek Narodne banke. Res je računanje takega indeksa mnogo težavnejše, ker je treba dobro pretehtati, v kakšnem razmerju je treba upoštevati posamezne izdatke, da bo račun ustrezal dejanskemu stanju povprečnih izdatkov delavske ali nameščenske rodbina Toda zaradi takih težkoč ne smemo spričo sedanjih razmer stvari več zavlačevati, ker more le uradno ugotovljen indeks dati. docela prepričevalno sliko o stanju draginje, in priznano merilo za reguliranje mezd in plač. Aprovizacija LJubljane Kakor smo že poročali, je bilo sredi septembra na konferenci v predsedništvu vlade sklenjeno, da se v mestih poveri občinskim oblastvom naloga, skrbeti za prehrano prebivalstva Mestne občine bodo v ta namen ustanovile svojo aprovizacij-ske ustanove, za kar bodo v obliki posojil dobile potrebna denarna sredstva iz kreditov, ki so bili prvotno določeni za direkcijo za prehrano, pa so ostali neizkoriščeni. Tudi smo že poročali, da je pripravljen načrt uredbe o aprovizaciji mestnih občin, ki je izdelan v sporazumu z bansko oblastjo banovine Hrvatske. Po tem načrtu uredbe bo morala imeti vsaka mestna občina poseben odbor za aprovi-zacijo prebivalstva z najpotrebnejšimi živili in bo finančno poslovanje ločeno od mestnega proračuna, odbori pa bodo tesno sodelovali s Prizad om. Ljubljanski mestni odbor je za pobijanje draginje v zvezi z gornjimi sklepi razpravljal na zadnjih sejah o vprašanju uvedbe aprovizacije in o akciji občine za t pobijanje draginje. Na podlagi sklepa tega i odbora je mestna občina ustanovila poseben aprovizacijski in draginjski urad, ki bo ločeno od tržnega urada skušal reševati nalogo, da preskrbi predvsem šibkejše sloje prebivalstva z najpotrebnejšimi živili po zmogljivih cenah. Ta urad se šele ustanavlja Odbor za pobijanje draginje bo v tej zvezi reformiran odnosno razširjen. V odbor bodo pritegnjeni predvsem predstavniki konsumentov. Mestna občina bo najprej skušala rešiti vprašanje oskrbe mesta z drvmi. Novi aprovizacijski in protidraginjski urad bo tudi sodeloval z bansko upravo pri določanju cen v trgovini na drobno v smislu ured o maksimiranju cen v trgovini na drobno. Obenem pa bo skušal slično kakor pri krompirju, izvesti posamezne akcije na trgu najvažnejših življenjskih potrebščin. Nazadovanje naših klirinških terjatev v Nemčiji in v protektoratu Najnovejši izkaz Narodne banke o gibanju klirinških računov z inozemstvom nam kaže nove znatne spremembe v klirinških računih z Nemčijo in češkomorav-j skim protektoratom. Saldo naših klirin-! terjatev y Nemčiji, ki se je v drugi G. dr. Jože Bohinjec, član ljubljanskega mestnega sveta, nam piše: Ukrepi vlade, Prizada, direkcije za prehrano in pa tudi posameznih večjih mest. teže za tem, da izzovejo in organizirajo najučinkovitejšo intervencijo in tudi samopomoč občinskih uprav pri prehrani prebivalstva in pri zatiranju draginje. Uveljavilo se je torej mnenje, da občinske uprave ne morejo nesocialnih dogajanj, ki se izražajo v naraščanju cen in v pomanjkanju nekaterih najvažnejših živil, pasivno od strani opazovati. Nasprotno, njih dolžnost je, da aktivno posežejo v ta nered in po svojih močeh in s krediti od države m raznih zavodov ter v okviru svojih glavnih socialnih dolžnosti vplivajo na ublažitev krize v prehrani prebivalstva. Tudi ljubljanska občina je te dni javnost obvestila, da je ustanovila poseben aprovizacijski urad, ki ima gotovo samo to nalogo, da se iniciativno in avtoritativno briga za prehrambeno politiko mestne občine. Po kakšnih konkretnih ukrepih bo ta urad segel, bodo Pokazale potrebe in skušnje in pa stvarne zakonske možnosti. Urad ima pa gotovo nedvomno nalogo, da poskrbi za zadostne količine življenjskih potrebščin po cenah, ki bodo znosne. Samo to in ničesar drugega nisem hotel s svojim predlogom o ustanovitvi samo-stoine mestne aprovizacije doseči, če sem rabil izraz aprovizacijske prodajalne, gotovo pri tem nisem mislil samo na prodajalne v ožjem smislu besede, s trgovskimi pomočniki in z verigo čakajočih konsumentov pred vhodom. Vidim, da sem svoj namen v celoti dosegel, župan g. dr. Adle-šič je odstopil od načela, ki pravi: »živila se morajo prosto kupovati na trgu«. Ali bo občina dejansko ustanovila tudi samostojne prodajalne v ožjem pomenu besede, bo pokazal razvoj dogodkov. Mislim pa, da se tudi ljubljanska občina ne bo mogla na celi črti tej potrebi izogniti. Malo je verjetno, da bi občina večje količine živil kupovala samo za to, da z njimi zalaga trgovce. Ni pa nobene ovire, da občina pri aprovizaciji prebivalstva najtesnejše sodeluje tudi s trgovci in se posredno preko trgovskih prodajaln uveljavlja v aprovizacijski politiki. Samo po sebi Je umevno, da mora kulturna občina ščititi tudi upravičene koristi in potrebe trgovcev, ki so naši dobri državljani in občani. Nihče ne misli ra to. naj imajo trgovci svoja vrata odprta samo za bogataše ali pa naj svoje prodajalne sploh zapro. V moderni aprovizaciji velikih rrest bodo vedno trgovci igrali važno socialno in gospodarsko vlogo. To sem napisal zato, ker je »Trgovski Ust« od 23. t. m. moj predlog po občinskih prodajalnah zanesljivo označil kot predlog, ki spada »čisto na dno koša za ničvredne papirje«. Te besede sem napisal pa tudi zato, da odločno zavrnem vsako s-jmničenje, da je v moji sugestiji skrito kakršnekoli nerazpoloženje napram solidnim ljubljanskim trgovcem. Zelo napačno je, ako se med seboj hujskamo. Ni treba, da vsako misel obračamo tako, da jo prikažemo kot ost, naperjeno proti drugim. Nedvomno je danes tudi za trgovca prišel čas. ko bo rad pokazal, da zna pravilno razumeti socialne in nacionalne potrebe naroda. Zato ne dela prav tisti, ki na vsak način hoče ustvariti več front. Zagovarjam brezpogojno načelo v?enarod-ne solidarnosti. Danes je samo ena fronta: Fronta zaščite širokih ljudskih vrst, pa naj bodo to konsum enti, posredovalci ali tudi producenti. v kolikor so njih prizadevanja v skladu s socialnimi načeli današnjih dni. Dr. J. Bohinjec četrtini septembra nekoliko dvignil na 4.29 milijona mark, je v tretji četrtini septembra nazadoval in je znašal 22. t. m. le še 1.43 milijona mark. Znatne spremembe so zabeležene tudi v klirinškem računu s češkomoravskim protektoratom. Na tem računu smo imeli še 8. avgusta terjatev v višini 16.4 milijona Kč. Dne 15. septembra je znašal saldo le še 5.3 milijona Kč, v tretji četrtini septembra pa je prišlo do popolne likvidacije tega salda in smo vrhu tega prišli v dolg nasproti protektoratu, in sicer v višini 6.3 milijona Kč. Tudi saldo naših terjatev v Turčiji se je znatno zmanjšal, od 4.8 na 2.9 milijona din. Povečal pa se je saldo naših terjatev v klirinškem računu s Francijo od 2.4 na 3.3 milijona frankov in v klirinškem računu s francoskimi kolonijami od 2.6 na na 2.7 milijona frankov. Naglo nazadovanje našega klirinškega dolga v Italiji Med pasivnimi kliringi kaže tudi v najnovejšem izkazu največjo spremembo klirinški račun z Italijo. Še v začetku avgusta smo bili Italiji v kliringu dolžni skoro 50 milijonov din. Ta dolg se je do srede septembra zmanjšal na 20.5 milijona din, v tretji četrtini septembra pa se je zmanjšal kar za 15.4 milijona din, tako da je znašal 22. t. m. le še 5.0 milijona din. Naš klirinški dolg nasproti Madžarski se je v zadnjem tednu zmanjšal za 0.6 na 15.0 milijona din, naš klirinški račun v Rumuniji pa za 0.1 na 6.5 milijona din. Ponovno se je dvignil saldo našega klirinškega dolga nasproti Slovaški, in sicer od 24.1 na 29.8 milijona Ks. Gospodarske vesti — Pred novimi omejitvami motornega prometa. Iz Beograda poročajo da je v trgovinskem ministrstvu pripravljena uredba o omejitvi uporabe privatnih motornih vozil, ki bo v nekaj dneh objavljena. Nove omejitve utemeljujejo s tem, da so na eni strani potrebne zaradi tega ker nam pomanjkanje surovin za izdelavo gum za avtomobile narekuje štednjo z gumami, na drugi strani pa je pričakovati da bodo pozimi težkoče pri dovozu nafte iz Rumuni-je in moramo vrhu tega štediti z devizami. Po načrtu omenjene uredbe bo omejena uporaba privatnih motornih vozil v okolišu 20 km od kraja kjer stanuje lastnik vozila. Omejena bo tudi uporaba motornih vozil v nedeljah in praznikih. Od teh omejitev pa bodo izvzeta motorna vozila zdravnikov, veterinarjev, ter javnih ustanov. Prav tako ne bodo nove omejitve veljale za avtobuse. Za tovorne avtomobile pa so predvideni posebni predpisi. = Plačilni promet z Belgijo in Norveško. O priliki zasedanja nemško-jugoslovanske-ga gospodarskega odbora je bil dosežen sporazum glede ureditve plačilnega prometa z Belgijo in Norveško. Po doseženem sporazumu se bo obračunanje plačil iz blagovnega prometa izvedlo po zasebnih zbirnih računih, tako da bodo domači uvozniki blaga iz navedenih držav pokrivali svoje obveznosti z vplačilom ustrezajoče vrednosti v dinarjih na zbirne račune pri Narodni banki preko pooblaščenih zavodov. Prav tako bodo domači izvozniki blaga v navedene države prejemali plačilo za svoje terjatve v kronološkem redu iz razpoložljivih sredstev na teh zbirnih računih. Podrobna pojasnila o plačilnem prometu z navedenimi državami lahko dobe zainteresirani pri tistih denarnih zavodih, ki so dobili navodila v tem pogledu. — Prodala olja in detajlistL Agencija Avala poroča: Ministrstvo za trgovino in industrijo je dobilo te dni več pisem in brzojavk od trgovskih organizacij zlasti iz Slovenije, v katerih se protestira proti izključitvi trgovcev iz nadrobne prodaje jedilnega olja, ki naj bi se poverila apro-vizacijskim ustanovam. Ministrstvo za trgovino in industrijo sporoča, da ni bila izdana nobena odločba o izključitvi trgovcev iz detajlne prodaje olja. niti obstoja namera, da se taka odločba izda. = Prizad se bo bavil tudi z uvozom. V nedeljo bo redni občni zbor Prizada, na katerem bodo spremenjena pravila v tem smislu, da se bo Prizad v bodoče lahko bavil tudi z uvoznimi posli. Družba se bo v bodoče imenovala: »Privilegirana izvozna In uvozna d. d. kraljevine Jugoslavije«. = Sprejem v zadružno šolo. V Ljubljani obstoja že trideset let zadružna šola. ki traja dve zimi od srede oktobra do Velike noči. Namen šole je strokovno izobraziti in vzgojiti bodoče zadružne delavce. Zato se poučujelo naslednji predmeti; slovenski jezik, zadružništvo, nauk o vodstvu zadrug, računstvo, knjigovodstvo, zadružno. menično in trgovsko pravo, stroj eslov-je. železniške tarife in carine. V I. letnik se sprejemajo mladeniči, ki so dovršili 16. leto. vsaj ljudsko šolo in ostanejo na domu ter so pripravljeni delovati v domačih zadrugah: v II. letnik se sprejemajo tisti, ki so dovršili I. letnik. Kdor želi obiskovati šolo. mora prositi za sprejem. Prošnjo je nasloviti na Zvezo slovenskih zadrug v Ljubljani in ji priložiti krstni list in zadnje šolsko spričevalo (oni. tri prosijo za sprejem v II. letnik, spričevalo I. letnika). Prošnje ni treba kolkovati. Kdor ie reven in želi prejemati tudi podporo. mora to v posebni prošnji utemeljiti in ji priložiti premoženjski izkaz. k. mu ga sestavi občinski urad. Prošnje ie treba vložiti najkasneje do 5. oktobra t. 1. Plačati je treba šolske potrebščine in toliko za stanovanje in hrano, kolikor ni pokrito s podporo, največ 100 do 150 na mesec. Borze 25. septembra Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki še vedno 14.70 do 14.80, ker bo novi povišani tečai 17.82 stopil v veljavo šele 1. oktobra. Grški boni so se v Beogradu trgovali po 60. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču ie no-tirala Vojna škoda pri slabi tendenci 437 — 439 (v Beogradu je bil promet oo 437.53 — 438). Tudi v ostalih državnih vrednotah ni bilo zaključkov, pač oa ie prišlo do prometa v delnicah Trboveljske po 298 dc 300. _ DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 178.4 — 181.69. Nevv York 4425 — 4485. CuriH 1012.52 — 1022.52. Tečaji na svobodnem tr« gu: London 220.73 — 223.93. Nevv Yorl 5480 — 5520. Curih 1251.20 — 1261.20. Curih. Beograd 10. Pariz 9.8250. London 10-.575O. Nevv York 438. Milan 22.10. Madrid 40. Berlin 175.30 (registermarke 53). EFEKTI Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda 437 — 439. 4°/o agrarne 51 den.. 4°/o severne agrarne 51.50 den.. 6% begluške 77.50 bi.. 6°/o dalm. agrarne 70.50 bi.. 6% šum-ske 70 bi.. 7°/o stabiliz. 94 den.. 7% invest. 97 den.. 7% Seligman 100 den.. 7°/'o Blair 94 den.. 8°/o Blair 99 — 100; delnice: PAB 190 den.. Trboveljska 298 — 300 (298—300). Gutmann 45 — 51. Šečerana Osijek 20-5 den.. Osiječka ljevaonica 165 den.. Isis 35 den. Beograd. Vojna Skoda 437 — 438 (437.50 — 438). 4% agrarne 53 den.. 4% sevene agrarne 52 den.. 6% šumske 69 — 70. 61/o begluške 76.50 den.. 6°/o dalm. agrarne 09 — 69.50, 7% invest. 99.50 den.. 8% Blair 99 den.. PAB 199 den. (200 — 201). Blagovna tržišča ŽITO r4-' Novosadska blagovna borza (25. t. m.) Tendenca nespremenjena Pšenica: za pšenico veljajo odkupne cene po uredbi. Oves: baški. sremski 300 — 302.50. Rž: baška 347.50 — 350; ban. 345 — 347.50. Ječmen: baški in sremski 340 — 345; pomladni 360 — 400. Koruza; baška 345 — 347.50. Moka: franko mlin v dunav-ski banovini brez skupnega davka in vreč: »Og« in »Ogg« 723; krušna moka 358. Otrobi: franko mlin brez skupnega davka in vreč: 180. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 422.50 — 425. I četrtek, 26. Septembra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: V modernem ritmu (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02; šra-mel Ljubljana — 14: Poročila. — 18: Koncert radijskega orkestra. — 18.40: Prosvetni spored naše postaje v prihodnjem letu (g. V. Zor). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: čustvene in razigrane za vesele in zaspane pojeta Jo-žek in Ježek. — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Operetni zvoki (radijski orkester). Beograd 19.40: Tamburaški zbor. — 20: Humor. — 21: Narodne pesmi. — 22: Klavirske skladbe. — 22.30: Plošče. — 22.50: Petje. — Zagreb 17.15: Klavirske skladbe. — 20: Bosanske sevdalinke. — 21: Operna glasba. — 22.10: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.25: Lahka godba — 20.25: Orkestralni in pevski koncert — 21: Zvočna igra. — 22.40: Lahka in plesna muzika. — Berlin 19.15: Mali orkester. — 20.15: Koncert velikega orkestra. — 21.30: Vesela muzika. — 23.10: Nočna oddaja. — Rim. 17.45: Vedra muzika. — 19.45: Orkester in solisti. — 21: Koncertni večer. — 22: Klavirske skladbe. — 23.15: Ples. Glasba polarnega mraza Da se malo pripravimo na zimo Potovalci. ki so se seznanili s Sibirijo v najhujših zimah, poročajo o svojevrstnih zvokih, ki jih proizvajajo vse stvari pri temperaturi 50 stopenj pod ničlo. Te zvoke so imenovali »glasbo mrazu«. Neki poto-valec opisuje svoje vtise in trdi, da je ta »koncert« hujši od mraza samega. Nad zemljo se oglaša sikajoč zvok, ki ga ni mogoče opredeliti, vse zveni, kakor da udarja kovina ob kovino. Ljudje ne govore več, živali molče, konjska podkev udarja ob kamen, kakor da poje zvon. Prav tako se oglaša deblo, če udariš nanj, kakor da je lz jekla. Kadar se bližajo sani, čuješ strahovito zvenenje. Nekega dne, pripoveduje neki potovalec, sta vzela s spremljevalcem gnat s seboj. Bila sta krepka moža, toda ko sta hotela odrezati kos gnjati, je zazvenelo, kakor da udarja kladivo po nakovalu in ves napor je bil zaman. Ostala sta lačna. Drugič sta se peljala s sanmi. Presenetil ju je enakomeren, nepretrgan glas. Ko sta dospela Stoletni riž Zbiranje riža v zaloge je na Japonskem precej razširjeno, čeprav ga oblasti t *epo-vedujejo. Ko je izšla zadevna prepoved, so odkriji precej redek primer. Neki kmet Mihai iz okrožja Segave je sporočil oblastem. da hranijo v njegovi hiši stoleten riž. Pred kakšnimi sto leti je njegov urednik v strahu pred lakoto spravil šest k.o-kujev. to je 1082 litrov riža. da bi njegova družina v hudem primeru imela kaj jesti. Ne on ne njegovi potomci niso prišli v takšen položaj, toda iz spoštovanja do svojega previdnega prednika, so vso zalogo skrbno hranili. Oblasti so dale riž preiskati in so ugotovile, da je še popolnoma uporaben, zlasti za trdo. slano pecivo, kakršno Japonci k čaju prav radi hrustajo. do konca, sta ugotovila, da izvira ta glas od kosa zledenelega mleka, ki je udarjal proti zledeneli kokoši. Tam prevažajo mleko pozimi namreč tako, da ga puste zle-deneti okrog palice. Sani škripljejo kakor diamant preko stekla Sonce je podobno veliki bakreni krogli in visi le malo ur nad obzorjem. Hitro izginja in potem čuješ v strašni noči samo tisto nepretrgano sikanje. Takšna je nenavadna »glasba mrazu«. Lahko smo veseli, da pri nas ni zim, v katerih bi se seznanjali s takšnimi pojavi. IRA napada denarne zavode Na Irskem je prišlo te dni do več spopadov med pristaši IRE (tajne irske republikanske armade) in redno irsko vojsko, policijo ter zasebnimi čuvaji velikih denarnih zavodov. Pristaši IRE so oboroženi s samokresi, strojnicami in noži vdrli ▼ nekatere teh zavodov, prisilili uradništvo. da je dvignilo roke in začeli prazniti blagajne. Pri tem je prišlo do spopadov. Napadalci so svoje podvige organizirali ^ veliko spretnostjo, tako da je policija skoraj povsod prišla prepozno. Kakor poročajo iz Belfasta. so člani IRE v neki banki uplenili preko 10.000 dolarjev v ameriških dolarjih. v drugih bankah pa so odnesli še večje vsote v angleški valuti. Postani in ostani član Vodnikove družbe! španski obisk v Berlinu Nemški zunanji minister v. Bibbentrop v razgovoru s španskim notranjim ministrom in vodjem falange Seranom Suner jem Bodite pridni, polica] je na dopustu! Kakor zgodba iz starih, dobrih časov se nam mora dozdevati poziv, ki ga je naslovil pred kratkim župan norveškega mesteca Risorja v obliki časopisnega oglasa na prebivalstvo svojega kraja. V oglasu pravi vrla mož, da spričo težkih časov ni mogoče misliti na to, da bi poskrbeli za nadomestnika čuvarju javnega reda, ki mu pri tiče tritedenski dopust. Ta dopust si je pošteno zaslužil in ga mora dobiti, zato prosi magistrat prebivalstvo, naj se v teh treh tednih vede posebno mirno, naj ne pričenja prepira v gostilnah, naj se izogiba alkohola in sploh vsega, kar bi kalilo red in mir... Predor, ki ga je gradila narava Predori spadajo med najtežje naloge, ki se jih loteva tehnika. Ne zahtevajo samo mnogo miselnega dela in časa, temveč tudi kupe denarja in delo je pri tem nad vse nevarno, kakor dokazujejo mnogoštevilne žrtve. Norveška pa se ponaša z naravnim čudom, ki je ljudem vse takšne skrbi in napore prihranilo. Na severu te dežele leži v bližini tečajnega kroga otok Torgoy, na katerem se dviga 260 m visoki hrib Torg-hatten. Skozi ta hrib gre velik predor. Dolg je 173 m in širok 12 do 25. m. Vhod je na eni strani visok 25 m, na drugi pa celo 75 m. Nobena človeška roka m gradila tega predora, temveč ustvarila ga je narava pred mnogimi stoletji. Bržkone so potresi in premiki v notranjosti hriba izdelali to naravno čudo. Koliko je levov ? Afrika je danes edina dežela, kjer je dobiti leve v večjem številu. To število cenijo lovci na velike zveri na 11.000 do 12.000. To je, če si predstavljamo ogromni obseg afriške celine, seveda zelo malo. Pred mnogimi leti je bilo ne samo v Afriki, temveč tudi drugod levov dosti več, zlasti v Severni Indiji. Tam so zadnje leve postrelili pred kakšnimi petdesetimi leti. NemSka vojna poročila omenjajo v zadnjih dneh pogoste zračne napade na doke angleške prestolnice na Temzi. Pričujoči posnetek iz zraka kaže s številkami položaj tako zvanih londonskih (1), trgovinskih (2) in zapadno indijskih dokov (3), krožki pa označujejo mesta, kamor so padle nemške bombe Ovca se ni marala fotografirati Koder z glave francoskega dauphina Bombe na osrčje mesta V gorah pretijo človeku vsakovrstne nevarnosti, toda izkušnja in vaja ga po večini varujeta zla. Vendar so tudi nevarnosti, na katere bi človek ob najboljši volji nikoli ne mislil. To nam kaže doživljaj, ki ga je imela družba turistov na gori Morzespitze na Predarlskem. Možje so po poti naleteli na čredo ovc to eden med njimi jo je hotel posneti na film. Ko je dvignil aparat, se je večina ovc vedla nemirno, strnile so se skupaj, kakor je njih navada. Samo ena izmed živali očitno ni marala, da bi jo kdo naslikano odnesel za spomin domov, kajti nenadno se je obrnila proti možu s kamero, zaletela se je vanj ta ga sunila v prepad. Z velikim naporom so ga pobrali iz njega ta ga težko poškodovanega odnesli v dolino v bolnišnico. Danski kralj Kristijan X* praznuje danes sedemdesetletnico svojega rojstva Porast cen na Angleškem Kakor pišejo londonske »Times« so se cene na Angleškem od lanskega avgusta dvignile za sledeže iznose: žito ta moka za 88 odstotkov, meso ta ribe za 37,2 odstotka, druga živila povprečno za 41 odstotkov, železo ta jeklo za 26.1 odstotek, druge kovine za 19 odstotkov, bombaž za 42.2 odstoka, drugo tekstilno blago pa za 66.7 odstokov. Škotski oddelki na Rbijsko-egKptsfcl mefl Angleži so v pričakovanju italijanske ofenzive zelo ojačflf svoje čete v Egipta In Sudanu, kamor so poslali tudi elito svojih čet Poleg indijskih kolonialnih čet, Avstralcev in Novozelandcev branijo ogroženi imperij na Bližnjem vzhodu in ▼ Afriki tudi sloviti oddelki škotskih gorjancev Kemija naj reši skrivnost Ludovlka XVIL Usoda malega dauphina, sina Marije An-tolnette ta kralja Ludovika XVI., je bila doslej uganka. Po poročilih iz časa francoske revolucije so malega princa oddali čevljarju Simonu, ki je ž njim tako ravnal, da je otrok kmalu po svojih starših umrL Ker pa dokazov za njegovo smrt ni bilo, so se pozneje pojavljali mnogi domnevni dauphini, ki so si prisvajali pra»-vico do francoske krone ta med katerimi je zaslovel najbolj moravski urar Naun-dorff, ki je ustanovil celo »dinastijo pre-tendentov«. Pred nedavnim pa je znanstvena akademija v Clermont-Ferrandu odkrila koder, ki izvira baje z glave »Ludovika XVII.c ta ki utegne staro vprašanje rešiti. Pri nekem trgovcu v Thiersu so našli skrinjico s tem kodrom. Priložen list je velel, da je to koder »Ludovika XVH., kakor izpričuje gospod Damont«. Pisanje pravi dalje, da je Damont dobil koder od dr. Peltana, ki ga je odrezal z dauphinove glave, ko je ugotovil njegovo smrt. Navedena so imena tudi drugih zdravnikov, ki so pregledovali truplo. Znanstvena akademija v Clermont-Ferrandu je poslala v Thiers komisijo, da preišče koder ta pismeno izjavo. Koder so primerjali z drugim kodrom, ki ga hranijo Veliko delo maloštevilnih mož v nekem muzeju ta ki izvira baje tudi od sina nesrečne kraljeve dvojice. Ugotovili so, da si kodra popolnoma sličita, le da je eden bolj pobledel. Sedaj bodo izvršili natančno kemično in mikroskopsko preiskavo. Ce bo ta ugotovila, da izvirata kodra z iste glave, bo podala istočasno dokaz, da je dauphin umrl v Templu in da so ga pokopali na pariškem pokopališču sv. Margarete. Vsi poznejši domnevni dauphini ta njihovi potomci se bodo na ta način izkazali za sleparje. ANEKDOTA Marc d' Argenson, francoski minister in ustanovitelj francoske politične policije, je bil znan po svoji duhovitosti. Ob njegovem času je bilo v modi, da so ženske vodile vprege po pariških ulicah, kar je imelo za posledico marsikakšno nezgodo, kajti ženske pri tem niso kazale posebne spretnosti. Kralj je zato d' Argensona pozval, naj napravi temu zlu na kakšen način konec. »Uredil bom, veličanstvo,« je dejal minister in takoj je izdal odredbo, ki je ženskam pod tridesetim letom prepovedovala voditi vprege. 2e naslednji dan ni bilo videti v Parizu niti ene ženske, ki bi vozila kočijo. . . VSAK DAN ENA V Kodan ju so z velikimi svečanostmi posvetili novo cerkev, ki jo je zgradilo samo šest zidarjev v devetnajstih letih Pevka: »To je nezaslišano! Kako ste mogli pisati o mojem petju, ko sami ne znate zapeti niti enega glasu!« Kritik: »Draga gospa, tudi jajc ne znam leči, pa si vendarle domišljam, da o omele-tah več razumem nego kokoš!« (Berlinske Tidende) H. Adams 101 LEPA ZAR0TNICA Detektivski roman Iz Drydenove hiše je stopil ta mah vitek mlad mož v večerni obleki in krenil na ono stran proti Byronovi hiši. S ključem je odklenil vrata v pritlično stanovanje in utrnil luč v dnevni sobi. Nato je hitel v sosednjo spalnico ter naglo pograbil nekaj oblačil. Malo trenutkov nato je potrkal visok, nenavadno slok šofer na stanovanjska vrata, ki so se mu takoj oprla. Oba sta šla v dnevno sobo, kjer je v naslanjaču pri oknu ležal mož in spal. Ko sta ga vzdignila in vzela medse, se ni prebudil. Čudno je bilo gledati, kako sta ga podpirala in spravljala v voz. Dolgi šofer ga je zvlekel noter, mladi človek v večerni obleki je skočil za njim in tudi dama v plašču je prisedla. Vratca voza so se zaloputnila in voz ie potegnil tako hitro, da "e je moral šofer pač zelo podvizati, ko je zavzel svoj prostor. 7 Ako se normalno človeško bitja lepega jutra zbudi in vidi, da oblečeno, zvezano na rokah in nogah, leži v tuji postelji, utegne najti v svojem m:nu-lem življenju ključ do tega stanja. Nemara tudi ne! Vse je pač na tem, kakšno je bilo tisto minulo življenje. Peter Grey si s tistimi dvajsetimi leti, ki jih je bil preživel daleč od Anglije, in s temi dvajsetimi dnevi, ki so bili pretekli, odkar je bil spet na Angleškem, nikakor ni mogel razložiti čudnega položaja, v katerem se je zavedel. Ko se je zdramil, ga je bolela glava, udje so mu bili kakor razbiti in dokaj časa je trajalo, preden se je prepričal, da res bedi in ne sanja samo hudih sanj. Spričo dejstev so se ti dvomi kaj kmalu razblinili. Poizkusil je vzdigniti roko, pa je ni mogel. To mu ni šlo v glavo: Ali je bil ohromel? Tudi druga roka se je dala komaj za las premakniti. S precejšnjim naporom mu je nazadnje uspelo, da je sedel pokonci; rjuha in odeje so padle nazaj in tedaj je opazil, da je še v snočnji večerni obleki in da ima roke uklenjene z dvojico lahkih, a kaj pripravnih lisic. Ob nadaljni preiskavi se je izkazalo, da so mu bili sezuli čevlje ter mu po vrhu svilenih nogavic nadeli podobne okove; ne rjastih železnih obročev, kot jih vidimo v starih jetnišnicah, marveč lične jeklene lisice, še povsem nove, kakor bi jih nalašč skovali zanj! Kaj je neki pomenilo vse to? Peter ni bil vro-čeglave nature in si je izkušal v miru ogledati položaj. Eno izmed njegovih načel je bilo, da nič ne pomaga, če skačeš iz kože. Pa ne da bi si bil kdo privoščil šalo z njim? To se mu skoraj ni zdelo mogoče. V vsej Angliji ni poznal žive duša, ki bi si bila zmožna dovoliti tolikanj neokusno burko na njegov rovaš. Prejšnji večer je bil v družbi s Chalmersom, ki ga je poznal iz Colomba. Chal-mers ni bil tak človek, da bi mu bil mogel prisoditi to nagodo. Tedajci ga je razsvetlila misel, ki mu je pokazala pravo pot. Spomnil se je, kako se je bil poslovil od Chalmersa in odšel domov. V posteljo najbrže ni bil legel, ter je imel večerno obleko še na sebi. In mahoma se je domislil tistega kozarca whiskyja in njegovega čudnega okusa. Strupa so mu bili nasuli vanj; bil je žrtev zločinskega naklepa. Njegove oči so dobile odločen izraz. Ugrabilci, kdor koli so, ne bodo našli v njem ubogljivega jagnjeta! Kje neki je? Skrbno se je oziral po sobi. Bila je čedno opravljena in zelo prostorna. Nizki strop in veliki kamin sta kazala, da mora biti hiša dokaj stara. Pred oknom je visel čeden zastor iz barvastega katuna, skozi katerega so padali žarki jutr-njega solnca. Pohištvo je bilo preprosto, a izvrstno, postelja mehka in zelo udobna. V sobi je stala toaletna miza, pisalna miza in v kotu lahak stol, ki se je njegova prevleka ujemala z barvo okenskega zastora. Prostor je imel dvoje vrat, ena so najbrže vodila na hodnik, druga pa v sosednjo sobo. Dokaj nespretno je zlezel iz postelje, da bi nadaljeval ogled. Ker je imel noge zvezane, je skakljal kakor kenguru j. Pri tem je padel na obraz. Ranil se sicer ni, toda uklenjene roke mu niso služile in dolgo je trajalo, preden se je pobral. Ko je stal spet na nogah, se je zadovoljil s tem, da je delal majhne korake, kakršne so mu dovoljevali okovi. Nazadnje je prišel do vrat. Bila so iz močnega lesa, menda iz hrastovine. Stresel je kljuko, t da zaman; vrata so bila zaklenjena. Z drobcenimi koraki japonske deklice, le nekoliko manj ljubko, je odskakljal k drugim vratom. Ta so bila samo priprta. Odrinil jih je ter zagledal lično, čedno opravljeno kopalnico z umivalnikom in vsemi pritiklinami. Nu, vsekate) je bila njegova ječa udobno, da Skoraj razkošno urejena! Toda oblečen se ni mo- gel kopati, in sleči se, ko je bil zvezan na rokah in nogah, je bilo zanj pretežka naloga! Spominjal se je sicer, da je bil nekoč v kabaretu videl človeka, ki se je znal uklenjen sleči, vendar ni mogel opaziti, kako je to napravil. Odstopical je k oknu in odgrnil zastor. Zagledal je široko morje. Hiša je morala stati visoko na pečini. Imela je košček vrta, odkoder so menda vodile stopnice na obalo. Po vrtu je bilo razpostavljenih nekaj lesenih stolov in cvetlice so cvele. Videti ni bilo ne žive duše ne kake druge hiše. samo morje in ladje, ki so plule daleč na obzorju. Spalnica in kopalnica sta imeli okna na isto stran. Pred okni so bile železne rešetke in Peter je kmalu opazil, da so bili te rešetke šele nedavno napravili, očitno zaradi njega. Nato je odkril eno izmed svojih oblek, rjavo obleko, ki jo je imel še včeraj na sebi. Nekdo jo je bil skrbno položil čez stol ob znožju postelje. To je bilo jako pozorno, a tudi s tem je bila ista težava kakor s posteljo. Sedel je na stol in se še enkrat ogledal. V resnici je čutil bolj radovednost kakor strah. Kje je neki bil? Kdo ga je bil spravil semkaj? In zakaj so mu bili to storili? Spet je vstal in šel do zrcala. Ovratnik je imel zmečkan, ovratnica mu je zanikrno visela za uhlji. To dvoje je konec koncev lahko odložil, čeprav je šlo zelo počasi. Ko je bilo opravljeno, je šel v kopalnico ter spustil v umivalnik mrzlo vodo. Nato je pomočil glavo vanjo. Kako prelestno hladno in krepilno je bilo to! Dobra brisača je visela v dosegu. Ko si je otiral lase, kar z uklenjenimi rokami ni bilo baš lahak posel, je zunaj nekdo potrkal na vrata. Delavski predlogi za nove minimalne mezde Od Delavske zbornice smo prejeli naslednje obvestilo: Danes (v sredo) je bila na poziv kr. banske uprave pod predsedstvom načelnika oddelka za socialno politiko g. Kosija uradna anketa glede določitve novih minimalnih mezd za dravsko banovino. Anketi je prisostvovalo po osem predstavnikov deloda-jalskih in delojemalskih organizacij ter po dva predstavnika delavske in delodajalske zbornice. V imenu delojemalske delegacije je predstavnik Delavske zbornice utemeljil zahtevo po predpisu enotne minimalne mezde v višini 6 din na uro za vse nekvalificirano delavstvo. Pojasnil je to zahtevo s sedanjimi draginjskimi razmerami in življenskimi potrebami delavske družine. Za primer, da bi enotna mezda v gornji višini ne mogla biti uveljavljena, je kot najskrajnejšo mejo predlagal določitev dveh minimalnih mezd, po 6 din in po 5 din. Velja naj: a) minimalna mezda 6 din za vse industrijske obrate, vsa sezonska podjetja, vso obrt v krajih z nad 5.000 prebivalci ter poleg tega še za knjigoveško in tiskarsko obrt in industrijo, za inštalatersko in dimnikarsko obrt, ne glede na kraj obratovanja, b) minimalna mezda 5 din pa naj velja za vso ostalo obrt v krajih z manj ko 5&00 prebivalci. Po zaslišanju stališča delodajalcev in kratki debati je bila anketa zaključena ter bo kr. banska uprava izdala svojo odločbo o novih minimalnih mezdah, ki bodo stopile v veljavo z dnem objave. Narodno delavstvo o prehrani in draginji Poročali smo o zborovanju delegatov Narodne strokovne zveze m objavili že tudi idejno-programatični del sprejete resolucije. Nadaljnji del resolucije obravnava vprašanja prehrane in draginje in pravi med drugim: »Po poročilu, ki je bilo podano na seji upravnega odbora NSZ dne 22. 9. 1940 o draginji in slabih delavskih mezdah, so bili soglasno sprejeti sledeči zaključki: Sedanji položaj delavca in sploh malega človeka je vsled neupravičenega in naglega porasta draginje in nastopa špekulacije obupen in nevzdržen. Časi so zaradi zunanjih dogodkov zelo resni, tako da se zna vsaka popustljivost in malomarnost pri zatiranju draginje in špekulacije kruto ma-Ačcvati nad narodom in državo. Narodno delavstvo je odločen branitelj reda, miru in zakonitosti v državi. Zato zahteva, da se vzroki nereda in draginje na živilskem trgu brezpogojno, nujno in dosledno odpravijo, ako treba, tudi z dosledno izvedeno javno aprovizacijo. Cene življenjskim potrebščinam je treba ustaliti na socialni višini, da se tako odpravi nevarnost, ki bi jo povzročal neprestan porast draginje. Na ta način bo mogoče ustaviti tudi naraščanje mezd. S stalnim porastom draginje in dvigom mezd drvimo v propast, ki bi mogla postati strašna. Protidraginj-ske uredbe naj veljajo tudi za najvažnejše agrarne proizvode. K preskrbi prehrane in pobijanju draginje je pritegniti vse sloje, ki do sedaj še niso sodelovali. To velja zlasti za delavce in nameščence, ki radi draginje največ trpe. Vprašanje prehrane in draginje se ne sme reševati delno in polovičarsko, tem-voč totalno, to se pravi, da se vsem pri-zadetim, torej proizvajalcem, posredovalcem in potrošnikom onemogoči špekulacija. Na prekomeren izvoz živil in kuriva iz naše države naj se uvede posebna izvozna carina, ki naj se odvaja v poseben fond, iz katerega se bodo podpirale težko prizadete bedne družine. V mestnih okoliših je nemudoma ukiniti trošarino na poljedelske proizvode in kurivo, da se tako olajša tudi samopreskrba prebivalstva. Dopustni trgovski dobički se morajo omejiti na eksistenčni minimum. Takoj je uvesti poseben višji davek na večje dobičke; za premoženje, pridobljeno v teh težkih časih, je takoj uvesti oddajo premoženja. Z vso resnostjo opozarjamo merodajne činitelje, da strogo zasledujejo in onemogočajo vsako politično-enostransko pre-hranbeno politiko, da s tem v ljudske vrste ne zanesejo še več vznemirjenja in nezaupanja. Javno življenje je s strogo doslednostjo depolitizirati, da se na ta način trdno zajamči disciplina naroda, ki je za dobro reševanje prehranbenega problema nujno potrebna. Mi vemo, da mnogi med delavstvom podtalno rujejo, izrabljajoč neznosnp draginjo in zasledujoč komunistične namene. Napačno pa bi bilo, ako bi javnost in oblast delavske pokrete za zboljšanje gmotno-socialnega položaja na splošno gledala s stališča namenov podtalnih akcij. Taka zmota v uporabi psihološko-taktičnih sredstev bi nered v socialnem življenju le še ojačila. Notranje posojilo za javna dela je razpisati v taki obliki, da ne bo v nevarnosti težko prisluženi delavski denar in da državna finančna politika na bo še pospeševala porasta draginje.« Nadaljnje tri točke resolucije govore o krizi tekstilnega delavstva, o položaju v samoupravnih delavskih ustanovah ta o stavkovnem pokretu, ki se skuša ponekod od nedelavcev zanesti med delavstvo. Vsebino teh treh resolucij bomo, kolikor nam bo to mogoče, prinesli r eni prihodnjih številk. Predsednik vlade o položaju Beograjski župan je priredil večerjo glavnim predstavnikom prestolniškega gospodarstva. Vabilu na večerjo se je odzval tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ki je porabil to priliko, da je navzočim gospodarstvenikom pojasnil sedanji politični in gospodarski položaj. Opozoril je na vplive mednarodnih dogodkov na naše gospodarsko življenje. Naše gospodarstvo mora kreniti na nova pota, ako hočemo prebresti vse težkoče sedanjih resnih časov brez pretresov in škodljivih posledic. Vedno je treba imeti pred očmi najvišje interese državne skupnosti, ki se ji morajo vsi drugi interesi podrediti. Predsednik vlade je podrobno razpravljal o nizu gospodarskih problemov, ki nujno zahtevajo ureditve. Na prvem mestu je omenjal preskrbo prebivalstva in izjavil, da je vlada trdno odločena izvesti svoj načrt, po katerem naj se zagotove vsemu prebivalstvu najnujnejše življenjske potrebščine. Brezobzirno bo zatirala vsako špekulacijo na račun države ter vsako izrabljanje delavca, kmeta in malega potrošnika. Na koncu je predsednik Cvetkovič obljubil, da se bo vlada vedno posvetovala s predstavniki gospodarstva, preden bo izdala kak daljnosežen gospodarski ukrep. Sestanki hrvatskih senatorjev in poslancev Po beograjskih in zagrebških listih smo nedavno tudi mi posneli informacijo, da nameravajo za konec tega meseca sklicati v Zagrebu sejo tako zvanega hrvatskega narodnega zastopstva, ki ga tvorijo vsi hrvatski poslanci in senatorji. Predvčerajšnjim je beograjsko »Vreme« poročalo, da bo ta sestanek prihodnjo nedeljo. Včerajšnji zagrebški listi pa objavljajo po informacijah iz glavne pisarne HSS, da poročilo »Vremena« ni točno. Hrvatsko narodno zastopstvo se ne bo sestalo kot celota, temveč se bodo senatorji in poslanci zbrali v treh skupinah. Po dosedanjih dispozicijah bo najprej sestanek zastopnikov vzhodnih hrvatskih pokrajin, nato onih iz Dalmacije in končno sestanek za ostale kraje banovine. Na sestankih bodo člani vodstva HSS poročali o domačem in mednarodnem položaju. Jugoslavija in nevtralnost O naši nevtralnosti razpravlja službeno glasilo JRZ »Samouprava«, ki piše med drugim: »Nevtralnost zahteva danes izredne gospodarske žrtve vseh vrst ter angažira vso moralno in materialno silo nevtralnih držav. Jugoslavija prenaša te žrtve s stoičnim mirom. Vzdržala je preizkušnjo svoje moralne sile v globokem prepričanju, da je s tem samo pridobila. Pripravljena je tudi na nadaljnje žrtve. Na nadaljnje zoževa-nje svojiii gospodarskih koristi in celo na vse one omejitve v potrebščinah, ki jih je vojna oktroirala vsem po njej prizadetim državam.« Problemi naših železnic Bivši direktor državnih železnic v Beogradu Lazar Miloševič izdaja mesečnik »železniške novosti«. V zadnji številki razpravlja o nepovoljnem gospodarskem položaju naših železnic ter primerja sedanje stanje z onim leta 1930. V tem času smo dobili 600 km novih železnic in preko 600 novih postaj, število lokomotiv pa se je znižalo za 500, število potniških vagonov za 800, število tovornih vagonov pa skoro za 60G0. Pač pa se je za 10.000 povišalo število železniških nameščencev. članek opozarja, da sedaj gradimo za blizu 1000 km novih prog. Za te proge bi morali dobiti najmanj 300 novih lokomotiv, 600 potniških ta 6000 tovornih vagonov. Ako se to ne bo zgodilo, se bo z vsakim podaljšanjem železniškega omrežja še bolj občutilo pomanjkanje vagonov ta lokomotiv. Krediti za gradnjo novih prog bi morali zato redno vsebovati že tudi primerne postavke za preskrbo potrebnega voznega parka. Prva žena obsojena na prisilno bivanje j Subotiška policija ie obsodila tamošnjo trgovko Heleno Nemeny na 30 dni prisilnega bivanja v Debru. ker nekim kuncem ni hotela prodati olia. čeprav se ie kasneje pri preiskavi pokazalo, da ga ie imela. Zadeva ie bila. kakor Dredmsuie zakon, ovadena tudi sodišču. To ie s svoje strani spoznalo obtoženko za krivo ter ^ obsodilo na visoko kazen 50.000 din globe in dva mesca zapora. Ko ie obtoženka slišala to sodbo ie padla v nezavest. Enozemd na nemških visokih šolah Po podatkih nemškega vzgojnega mini- strstva je štud:ralo letos na nemških viso- ! mo od Sirije ie to. da ne oo-+ana r^lje kih šolah kljub vojni še vedno 3300 inozem- « kakršnekoli akcije proti Turčiji.« cev. Dobra polovica, 1599, jih jo bHo vpisanih v tehničnih in rudarskih visokih šolah, ostali pa na vseučiliščih. Med slednjimi je bilo zelo veliko deklet. Po številu svojih slušateljev na visokih šolah je na prvem mestu Bolgarija, od koder je študiralo v Nemčiji 825 študentov in študentk. Nato slede po vrsti Rumunija, Turčija, Norveška. Jugoslavija. Madžarska in Slovaška. Po en slušatelj je bil tudi iz Madžukua. Paragvaja in San Salvadorja. Skupno je bilo po slušateljih zastopanih na nemških visokih šolah 67 držav. Pameten madžarski glas Glasilo skrajnih madžarskih nacionalistov »Magyarsag« obravnava Dovodom priključitve severnega dela Erdeljske važno vprašanje dobrega sožitja med posameznimi narodnostmi sedanje povečane Madžarske in prihaja do zanimivih zaključkov. Člankar poudarja, da so bile k Madžarski pripojene pokrajine, v katerih so bili prebivalci dobrih 20 let vzgajani v popolnoma drugem duhu. neeo 1e vsa ta leta vladal na Madžarskem, vendar cedsj nihče ne misli, da bi jih nasilno i.klonil in prilagodil novim prilikam. To velia tako za Slovake, kakor za Rusine. v največji meri t>a za mešano prebivalstvo Erdelia. kjer se mora dati rumunski in nemški manjšini popolno svobodo in možnost kulturnega izžavljanja. Nikogar, pravi list, ne moremo napraviti za Madžara samo s tern. da ga naučimo madžarščine. Nova Madžarska bo samo tedai močna, ako manjšine ne bodo več izoostavliene dosedanji oraksi DOtujčevanja. Kar na se tiče erdeljskih Zidov. madžarska vlada ne more napraviti koraka nazai in iim vrniti pravic. H jim jih ie bila odvzela že Rumunija. Angleške ponudbe Španiji O priliki poseta španskega notranjega ministra Sunerja v Benlinu je ameriški list »Time« objavil obširen članek o današnjem položaju v Španiji in o važnih problemih države, ki jo je dolgotrajna državljanska vojna spravila na rob propada. List pravi med drugim: »Do letošnje pomladi si nihče v Španiji ni želel drugega nego miru. Kasneje pa so nekateri listi skrajne desnice začel' pisati o dvestoletni sramoti Španije, ki je v tem, da na gibraltarskih pečinah vihra britanska zastava. Gibraltar je postali stalen predmet listov, kakor da je od posesti tega britanskega oporošči odvisna sreča in bodočnost španskega naroda. V Londonu so računali s tem razpoloženjem in Samuel Hoare je generalu Francu dal obvezna zagotovila, da Anglija ni nenaklonjena dati Španiji izvestne kompenzacije za Gibraltar. Angleški predlog se je glasil, da bo Anglija po končani vojni vrnifla Španiji Gibraltar ter ga od nje vzela v najem za znatno najemnino, dokler ne bo izvršena spflošna razorožitev v Evropi. Anglija se je tudi obvezala, da bo financirala obnovo države in španskega gospodarstva z znatnimi krediti pod pogojem, ako bo Španija ostala še dalje nevtralna v sedanji vcjni. General Franco se je zelo zanimal za te angleške predloge, kajti pred očmi mu je stalno bil veliki državni dolg 2 milijardi dolarjev. Po zlo. mu Francije pa se je nemška vojska pojavila ob španski meji in general si je očivid-no premislil. To je vsekakor v veliko škodo španskemu gospodarstvu, ki bi se bilo z britansko denarno pomočjo rešilo sedanjega brezizhodnega položaja.« Turčija in Sirija Jeni Sabah<5. glasilo turških demokratom, piše o položaju v Siriji in pravi med drugim: »Od časa do časa potujejo preko Turčije osebe nemške ali italijanske narodnosti v Sirijo. To so znaki, da se v Siriji marsikaj pripravlja, napram čemur mi v Turčiji ne moremo biti ravnodušni. Dogodki v Siriii nas ne zanimajo zato. ker bi mi smatrali to deželo za nekak turški živlieniski rcro-stor. Gre nam samo za varnost naših meja. Vsak tuji napad na Sirijo ali vsak tuji vpliv je za nas škodljiv. Zaradi te^a želimo. da bi ostalo vse Dri starem. Vlada v Vichyju se v Siriii naslanja na ono stranko. ki ie obdolžila Turčijo, da s^mo čaka pripravne prilike, da bi zasedla Sirijo. Toda Turčija ni opustila svojega zadržanja kot pošten in loialen scsed. Vse. kar želi- za fafmlajsi in najstarejši ligaš V nedeljo „derby" za točke med Marsom in Ljubljano Pester spored tuilli drugod v raznih panogah V V. kolu domačega ligaškega prvenstva, ki ga bodo odigrali v nedeljo 29. t. m., se bosta ljubljanskemu športnemu občinstvu predstavila najmlajši in najstarejši slovenski ligaš, moštvi Marsa in Ljubljane. Marsu v začetku letošnjega tekmovanja za točke ni šlo dobro ta si je šele v zadnjem srečanju s celjskim Olimpom priboril prvi dve točki. Ne glede na to pa Ljubljana nedeljskega nasprotnika ne bo smela omalovaževati, ker se je posebno v igri z žogo že često pripetilo, da je majhna kača požrla veliko žabo. Poljanci so se trdno odločili, da se v tej tekmi ne bodo dali zlahka ter bodo napeli vse sile, da se čim častneje rešijo težke naloge. Nedeljski točki iz ljubljanskega »derbyja« sta za oba kluba zelo dragoceni, tako da je gotovo, da bosta obe moštvi storili vse, da ostaneta njihovi. Na tekmo se bomo še povrnili. * Isti dan bodo za točke v slovenski ligi še tri tekme, ta sicer drugi krajevni »derby« v Mariboru med železničarjem in Mariborom, dalje važno srečanje med Amaterjem in Bratstvom na trboveljskih tleh in slednjič še dvoboj med Olimpom in Kranjem v Celju. Možnosti za spremembe v tabeli je torej več ko preveč ... Kaj b® še v nedeljo ? Atletski miting na Jesenicah V nedeljo 29. t. m. se bo na igrišču Bratstva na Jesenicah vršil zanimiv dvoboj med atleti SK Celja in SK Bratstva. Prireditev je prva te vrste na Jesenicah, zato je raz- umljivo, da vlada zanjo veliko zanimanje med vsemi športniki. Lahka atletika se je posebno v letošnji sezoni na Jesenicah zelo razvila, kar dokazujejo vse letošnje lahko-atletske prireditve, tako uspeli miting na »športnem dnevu« Bratstva, športne igre KID ta sledjič celo dvoboj juniorjev med domačima kluboma, ki se je izvršil preteklo soboto. Atleti SK Celja bodo v nedeljo vsi prvič na Jesenicah, razen dolgoprogaša Reber-ščaka. Prišli bodo s svojimi najboljšimi močmi, saj imajo v svojih vrstah državna rekorderja in reprezentanta Pleterška in Gorška. Prav nič ne zaostaja za njima večkratni slovenski reprezentant Urbančič, dalje odlični Agrež, Kos, Hanza, Katič in drugi. Atleti SK Bratstva se za to srečanje že dalj časa pripravljajo. Njihove glavne moči so skakači in metalci Pribovšek, Baloh, Majnik, Grošelj, Potočnik, kajti tekači Me-dja, Pohar, Stana ln drugi še prav gotovo niso dorasli odličnim Celjanom. Izjema je edino reprezentant Kvas, ki hoče skupno z Zupanom postaviti ob tej priliki najboljSi letošnji čas na 5000 m. Dvoboj se bo začel ob 9. dopoldne in bo obsegal teke na 100, 400, 1500 in 5000 m ter 110 m z zaprekami, skoke v višino ln daljino, mete krogle, kopja, diska ln kladiva ter štafeto 4X100 m. Dvoboj bo v vsakem vremenu. Gotovo je, da bodo Jeseničani v velikem Številu obiskali to prireditev, kajti zanimiva borba atletov za točke se jeseniški publiki gotovo zopet precej časa ne bo nudila, ker so take prireditve združene z velikimi izdatki prireditelja kakor tudi gostujočega kluba. TA ZNAMKA SLOVI PO VSEM SVETU PRINAŠA VAM LETOS SLEDEČE MODELE Se boljSe reprodukcije zvoka, močnega konstantnega sprejema kratkih valov, viška selektivnosti. Pred nakupom radio-aparata ne zamudite prilike, in si dajte predvajati enega doljnih aparatov. Gotovo boste tudi vi postali navdušen lastnik MEDIATOR RADIA M175 M 177 M179 Midi M 103 Športni dan v Zagorju Zagorski športni klub Svoboda priredi v nedeljo 29. t. m. pod pokroviteljstvom g. ravnatelja inž. Burgerja svoj športni dan. Prireditve se bodo začeie ob 9. na loškem Igrišču. Spored obsega: ob 9. table-teniškl turnir, ob 10. atletski troboj in ob 11. tek na 3000 m. Popoldne bosta od pol 15. dalje dve prijateljski nogometni tekmi, ta sicer najprej med Svobodo in Daskom iz Trbovelj, nato pa med domačo Svobodo ta Svobodo iz Ljubljane. Po končanih tekmah bodo razdelili nagrade, nato pa bo velika športna veselica. Za prireditev vlada v vsem revirju veliko zanimanje. Kolesarska dirka okrog Pohorja Velika medklubska kolesarska dirka okoli Pohorja v priredbi Koroške kolesarske podzveze v Slovenjem Gradcu bo nepreklicno v nedeljo dne 29. t. m. Na razne govorice, da je dirka okrog Pohorja preložena, smo zaprosili vodstvo dirke za pojasnilo. Dobili smo odgovor, da podzveza v Slovenjem Gradcu sploh nI razpravljala o preložitvi dirke. Na startu bodo vsi slovenski dirkači; na dirki pa Hrvatski, kjer je to podzvezo častno zastopal Gregorič Janko so Hrvati obljubili, da se bodo v lepem številu udeležili nedeljske dirke. Tako bo torej ta dan res nastopil cvet kolesarskega športa. Za zmagovalca je daroval dragocen pokal ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen, posebno darilo pa je določeno za prvega junlorja. V nekaj vrstah NASA REPREZENTANCA ZA CARIGRAD Vrhovna atletska zveza je za XI. bal-kanlado, ki bo v dnevih 5. ta 6. oktobra v Carigradu, določila naslednjo reprezentanco: za 100 m: Stevanovič, Račič; za 200 m: Stevanovld, Račič; za 400 m: Despot, Kll-nar; za 800 m: Srakar, Oberšek, Marko-vič; za 1500 m: Košir, Flass; za 5000 m: Kotnik, Košir; za 110 m zapreke: Banščak, dr. Buratovič; za 400 m zapreke: Banščak, Gaberšek; za kroglo: Kovačevič, Vučevič; za disk: Curčltf, Vučevič; za kopje: Mar-kuSič, Mausar; za kladivo: Inž. Stepišnik, Gojlč; za skok v višino: Abramovič, 2iv-kovič; za skok v daljino: Lazarevič, Lenart; za troskok: Lazarevič, Vučevič; za skok s palico: Lenert, Bakov in za štafeto 4X100 m: Stevanovič, Jovanovič, Radonjlč in Račič. — Naši Izbranci potujejo v Carigrad dne 1. oktobra zvečer iz Beograda. Vsi izvenbeograjski atleti se morajo ta dan ob 23. javiti vodstvu na železniški postaji. DVE ZMAGI ZAGORSKE SVOBODE Preteklo nedeljo sta v Zagorju odigrala prvenstveno tekmo SK Retje lz Trbovelj ln moštvo domače Svobode. Domačini so to pot zmagali z nič manj kakor 14:2, v predtekmi pa je rezerva Svobode zmagala nad rezervo Retja s 3:2. Agilna Svoboda bo svoje nogometaše preizkusila tudi prihodnjo nedeljo, in sicer na svojem športnem dnevu, o katerem pišemo na drugem mestu. ★ Zadnja ligaška plavalna tekma med Viktorijo in ZPK na Sušaku, ki na končni vrstni red najboljših plavalnih klubov v državi ne more imeti nobenega vpliva več, je bila na željo Viktorije določena za minulo nedeljo. Zagrebčani na tekmo niso prišli, češ da bodo nastopili šele tedaj, ko jim bo zveza odredila termin. V ostalem poudarjajo, da ne morejo več trenirati, ker so iz Marathonovega bazena že Izpustili vodo. — O protestu sušaške Viktorije proti tekmi z dubrovniškim Jugom kakor tudi o neljubem incidentu, do katerega je prišlo pred dvobojem med Madžarsko in Hrvatsko v Splitu, bodo v teku tega tedna razpravljali na sejah obeh zvez v Zagrebu. Naši teniški igralci bodo konec tega tedna absolvirali dva važna mednarodna nastopa. V Milan so odpotovali naši mušketirji Punčec, Mitič, Pallada ln dr. Mayer, kjer bodo od jutri dalje igrali proti Italiji za pokal, ki ga je darovala italijanska teniška zveza, naši najmočnejši igralki Kovačeva ta Florianova pa se bosta v teh dnevih sestali z madžarsko reprezentanco v semifinalu srednjeevropskega tekmovanja za pokal Nj. Vel. kraljice Marije. V nedeljo bo v Zagrebu atletski dvoboj med Slovaško i,n Hrvatsko. Ker je to prvi nastop slovaških atletov, ki so sicer na nedavnem medmestnem dvoboju na Dunaju precej visoko izgubili, vlada za prireditev veliko zanimanje. Atletski troboj bo v Beogradu v dnevih od 18. do 20. oktobra Akcijski odbor za ustanovitev Slovenske lahkoatletske zveze vabi predvsem spodaj navedene klube, naj pošljejo svoje delegate na sestanek, ki bo v nedeljo, dne 29. t. m. ob pol 11. v klubski sobi SK Ilirije (Kavarna Evropa I. nadstropje) zaradi izvolitve odbora za izvedbo troboja: Bratstvo, Celje, Hermes, Ilirija, Koro-tan, Maraton, Planina, Železničar. Predsedstvo SK Ilirije vabi vse članstvo, da se v čim večjem številu udeleži pogreba umrlega člana ta dolgoletnega odbornika g. Karla ValaSka, ki bo jutri ob 17. z žal na pokopališče k Sv. Križu. SK Grafika. Drevi ob 19. odborova seja, ob 20 važen članski sestanek za vse igralce zaradi nedeljskih prvenstvenih tekem. Načelnik. SK Slavija. Pozivam vse člane na članski sestanek drevi ob 20. v klubski sobi. Prosim vse junlorje in I. moštvo zaradi prvenstvenih tekem z Jadranom ln Vičem Vsi točno in sigurno! Načelnik. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.- Službo dobi Seseda i Din. davefc j Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmaniši znesek 17 Din II. sobarico In zdravo, močno dek:e, ki zna dobro' prati ln likati sprejmemo s 1 oktobrom. Ponudbe poslati na Hotel Kontlnental, Suša k. 26238 1 Mlinarja pomočnika, za takojšnji nastop sprejme Valjčni mlin Weinbcrger, Zagorje 25806-1 Kot blagajničarka gre gospodična s pisarniško prakso. Ima veselje tudi za prodajalko v slaščičarno ali sličr.o Ponudbe ped »Zmožna ln zanesljiva«. 26335 2 Frizerko zmožno m hitro delavko, sprejmem 10. oktobra v stalno službo. Plača dobra. Koritnik Bertl, škof j a Loka. 26356 1 Službe išče ?saka beseda 50 par. da->ek 3 Dm. za šifro aii idjanje naslova S Dm najmanjši znesek 12 D1d Pozor! Ako želite, da se Vam pohištvo prečisti in popravi, se obrnite na mizarja, ki vam pride na dom čistiti. Ponudbe pod »Mizar« na Ogl. odd. Jutra 26221-2 Brivsko frizerski in brivski pomočnik Iščeta stalno mesto. Nastop takoj. Močnik Alojz Mokronog 192, Dolenjsko. 26331-2 Za moj damski orkester potrebujem učenke za učenje glasbe. Orkester je strogo familiaren. Po trebno je dovoljenj« staršev. Mesečna plača 250 din in oskrba. Po nudbe s fotografijo naj se pošljejo: Kapelnica Katica čauševič, restav racija »Pariz«, Sušak 25866-44 Frizersko vajenko po možnosti z nekaj učne dobe sprejme Salon švab, Novi trg 2. 26364 44 Vajenca za mehanično obrt sprej mem takoj Predstaviti se Tržaška cesta 22, mehanična delavnica. 26328 44 INSE HIRAJ v f,JUTRU"* Namesto ruskega čaja pijte naš aromatični »Emona" cvetlični čaj ki ne razburja živcev, temveč vpliva pomirjevalno. Paketi po din 6.50 in din 18.— v trgovinah. 4 do 5 dobrih zidarjev za akordno delo pri fca meniti obloki sprejme takoj gradbeno podjetje Inž. Anton Umek, Ljubljana, Svetčeva 6 26319-1 Mlajšega polirja prvovrstnega, z večletno prakso, sprejme takoj ali pozneje v trajno službo gradbeno podjetje Inž. Anton Umek. LJubljana, Svetčeva 6. 26318 1 Več čevljarskih pomočnikov sprejme takoj Konrad Gorenjak. Celje, Gosposka ulica 28 . 26367-1 Frizerko samostojno moč. sprejmem takoj. Oskrba, plača 300 do 400 din. — Oton Heimgartncr. Slov. Bistrica. 26311-1 Gradbeno podjetje A. Mavric v Ljubljani, Tv-rševa 55 sprejme več delavcev za delo v Ljubljani. 26347-1 Iščem službo sprejmem vsako delo. — Berta Pliberšek, Slovenska Bistrica št. 22, pri Jelenu. 26368-2 Absolventka štirih razredov gimnazl je, pridna, išče primerne zaposlitve Cenj. ponudbe prosim na ogl, od .d. Jutra pod »Vestna 12«. 26365-2 Brivski pomočnik mlajši, išče službo. Dober, hiter delavec. Nastop takoj ali po dogovoru Ponudbe pod »Brivec« na ogl. odd. Jutra. 26322-2 Vajenci (ke) Trgovci! 15-letno, zdravo, marljivo, dobro vzgojeno dekle, ki je dovršila 7 razred osnovne šole, z odličnim uspehom, poštena in dobrih staršev, se želi izučiti trgovine pri trgovcu, kjer bi imela vso oskrbo. Priporoča mo dekle trgovcem, Frizersko vajenko sprejmem takoj, Beseni-čar Avg., salon za dame in gospode, Breg 14 26342-44 Zaslužek Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmaniši znesek 17 Din. Modroce tejdahijem po ceni 35 dm kos. Pridem na dom Priporočam se za delo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »N. Pet«. 26354-3 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ah dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Instrukcije za vse šolske predmete nudijo brezposelni pro-ki 1 fesorski kandidat je — bi rabili vajenko. Ponudbe pod šifro »Pot v življenje« na ogl. oddel Jutra. 26340-44 strokovnjaki. Novinarski dom, Gosposka 12; uradne ure od 10 do 12. 219-4 za kuhinjo — najcenejše v zalogi pri SEVER, LJUBLJANA, Marijin trg 2. Strokovno polaganje linoleja. Z žalostjo v srcu javljamo, da nam je danes zjutraj umrl naš dobri soprog, oče, sin in zet, gospod KAREL VALAŠEK tajnik Tujskoprometne zveze — Putnika Na njegovi poslednji poti ga bomo spremili v petek 27. septembra 1940 iz kapelice sv. Petra na Žalah, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 25. septembra 1940. MARY VALAŠEK, soproga; MAN J A VALAŠEK, hči in ostalo sorodstvo. Strojepisni pouk (desetprstni sistem) Ve černi tečaji, oddelki od pol 7. do 8. ln od pol 8 do 9. ure zvečer za začetnike in lzvežbance Tečaji od 1 do 4 mesece Pouk tudi po dikta tu Novi tečaji se prlčno 1. oktobra. — Šolnina najnižja. Največja stro-jeplsnica s 50 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno — Christofov učni zavod, Domobranska c. 15, tel. 43-82. ' 26345-4 Potniki Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanlšl znesek 17 Din Trgovski potnik za prodajo keksov ln biskvitov v Ljubljani dobi mesto. Samo resne ln agilne moči, ki so po Ljubljani vsaj nekoliko vpeljane Naslov v vseh posl. Jutra. 26330-5 Prodam Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlšl znesek 17 Din Železen štedilnik dobro ohranjen, poceni proda ABC, LJubljana. Medvedova 8. poleg kolodvora šiška. 26341-6 Parkete rabljene, okroglo 120 kv. metrov prodam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobro ohranjeno 33«. 26336 6 Otroško posteljico železno, poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 26310-6 Prvovrstna savska mivka večja količina naprodaj. Gostilna »Semrajc, Sv. Križ. 26353-6 Kapital Beseda 1 Dm. davek Din. za šifro ah dajanje naslova 5 Din Najmaniši znesek 17 Din. Posojila dajemo našim članom in varčevalcem. Ugodni po goji Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi var čeva:cl brezplačno zava rovanl. Zadruga »Moj Dom«, Ljubljana. Dvor žakova 8. Iščemo Dover tenike 199 Delnice PraStedione kupimo po primerni ceni. — RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka al. 12. 25985-16 30.000 din vložim takoj v rentabil no stvar. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Takojšnje delo«. 26309-16 Posojilo din 10.000. potrebnih takoj, išče katasterski geo-meter. Ponudbe pod »Geometer 10.000« na ogl. odd. Jutra. 26329-16 Posojila različna preskrblm hitro in brez kakega predpla čila Rudolf Zore LJubljana, Gleda:ISka 12 Znamka 3 din. 25983-16 Hranilne knjižice vrednostne oaplrje kupujemo stalno m po najvišjih cenah lt. takotšnjemu plačilu RUDOLF ZORE Ljubljana. Gledališka ul. štev 12. 25984-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniši znesek 17 Din. Lokal za mlekarno Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje nasleva5Din. Najmanlšl znesek 17 Din. Stare moške obleke čevlje, perilo pohištvo itd. kupujem. Pridem na dom Dopisnica zadostuje. Alojzija Drame, LJubljana, Galluso vo nabrežje 29 se odda. »Križišče« Jutra Ponudbe pod na ogl. odd. 26360-19 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mešalni stroj za beton rabljen, na električni pogon, kupim gradb. pod j., Vilo T Ljubljani, najrajše Mirje 24310-7 i po možnosti z hipoteko, ku-" pim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirje 99«. 26001-20 H. Kren Javornlk. 25954-7 Železen štedilnik dobro ohranjen, kupim Ponudbe pod »Privat« na ogl. odd Jutra. 26359-7 Avto, moto Beseda 1 Din. davek Dm. za šifro ali dajanje naslova 5 Dm. Najmaniši znesek 17 Din Avto plašče dimenzija 5.50X18 takoj kupim. Ponudbe pod št »36« na ogl. odd. Jutra. 26321-10 Avto gume za tovorni avto 32X6 ln različne gume za osebni avtomobil, skoro v novem stanju, naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 26363-10 Tovorne in osebne avtomobile (4 ln 2 sedežne) radi likvidiran j a podjetja po nizki ceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 26362-10 Pohištvo Beseda 1 Din. davek 3 Dm, za šifro ah dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pohištvo dobro ohranjeno, prodam Emonska c 4. 26361-12 Oblačila Beseda 1 Din, davek 3 Dm, za šifro ali dajanje naslova 5 Dm. Najmanjši znesek 17 Din. Kreko perilo moške ln fantovske srajce spodnje hlače Itd. dobite še vedno po izredno nizkih cenah pri »Kreko«, Tavčarjeva 3, Tyr-ševa 31. 25848-13 '-^c- -V ZAHVALA Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob težki izgubi našega preljubega brata, strica in svaka, gospoda Franc Rojina posestnika in strugarskega mojstra ga obsuli s cvetjem in mu poklonili vence ter počastili na katerikoli način njegov spomin in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti — naša prisrčna zahvala. Sv. maša zadušnica bo v torek, dne 1. oktobra 1940, ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. LJUBLJANA, dne 25. septembra 1940. Žalujoči ostali Halo! V ljubljanski okolici kupim majhno hišico. Ponudbe na naslov šul-gaj, Domžale. 26326-20 Parcelo z malo hišico prodam za din 43.000. Poizve se Močnikova ul. 6, Ljub-ljana 26314-20 Večstanovanjsko hišo vredno 320.000 din, na prometnem kraju Ljubljane, poleg cestne železnice, pripravno za trgovske lokale prodam oz zamenjam za manjšo v vrednosti od 100.000 do 200.000 dm, pri čemer se doplačilo lahko poravna tudi s prevzemom hipoteke. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Ugodna prilika«. 26349 20 Zemljišče 10.000 kv m, pripravno za Industrijo ali skladišča Je naprodaj. Zemljišče le^l blizu postaje ob reki Mlljačkl. Naslov v vseh posl. Jutra 26350-20 _____ na Ižanski cesti St. 2S5 naprodaj za 67.000 din. Hipoteka 10.000 din Naslov v vseh posl Jutra. 26344-20 Glasbila Beseda 1 Din, davek 3 Dm, za šifro ah dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pozor pevska društva, šole — Tvrdka Ivan Kacin Domžale, dobavlja prvovrstne harmonije evrop. -amer. sistem, planine moderno Izdelane. Zahtevajte ceniki _ 23788 26 Usmiljenim srcem! Kdo bi daroval siromašnemu dijaku gosli. Poročila: JUU, Frančiškanska ul. 6-1 26306-26 Klavirsko harmoniko 80 basov, z ali brez registra, kromatično, dobro ohranjeno kupim. Pogoj: res dobto ohranjena ln ugodna cena Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Gotovina takoj« 96286-26 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Udobno stanovanje 3 sob s kabinetom za služkinjo ln vsemi pritlkllnami dobi solidna stranka ▼ lepem kraju blizu Ljubljane. Vrt, sončna lega, lasten vodovod, elektrika. Pripravno za uradnika ali upokojenca. Vlakovne zveze s LJubljano Ste vilne. — Ponudbe pod »Miren dom« na ogl. od Jutra t Ljubljani 26343 21 Enosobno stanovanje za 2 osebi, Smarska 54 Cena din 300. 26325-21 Stanovanje se odda za 1. oktober v bližini Ižanske ceste — Poizve se Gajeva 9, I., vrata 6, Medvešček. 26324-21 Enosobno stanovanje komfortno, v novi hiši. v bližini pivovarne Union, se odda s 1 oktobrom. Naslov v vseh poslov. Jutra. 26355-21 Trisobno stanovanje v centru, z vsemi pritlkllnami, se odda za 1. december Naslov v vseh posl, Jutra. 26358-21 Stanovanja Beseda 1 Din. davek 3 Din. za Šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Enosobno stanovanje s pritlkllnami Išče gospa z novembrom ali pozneje Ponube na ogl. odd. Jutra pod značko »500 din« 26351 -21 a Sobe išče Vsaka beseda 50 par davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 3 Din nalmar.ISi znesek 1? Din Za dva gospoda se iščeta dve lepi me-blirani sobi s centralno kurjavo, po možnosti kopalnica, v centrumu mesta, samo pri boljši družini a:i osebi, event. z vso prehrano za 1. oktober Ponudbe na firmo »Material« d z o. z., Ljubljana, Tyrševa cesta 36. 26258-23a 2 visokošolca Iščeta pri dobrih rodbinah 2 sobi z vso oskrbo. Ponudbe pod »2 visokošolca« na ogl odd. Jutra. 26339 23a Dve- do trisobno stanovanje Išče mirna stranka, toč na plačnica, za oktober ali november. Ponudbe na Lazar, Mestni trg 5. 26357 21a Lepo solnčno sobo s tekočo vodo ali souporabo kopalnice, po možnosti visokopritličje ali I. nadstropje iščem v bližini univerze. Ponudbe na ogl. odd pod šifro »Lepa soba«. 26327-23a Kabinet oz. opremljeno sobico z zajtrkom išče visoko-šolka Perilo lastno. Po možnosti v centru oziroma čim bližje univerzi Cena do 200 din Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromna vi-sokošolka«. 26283 23a Razno Beseda 1 Din davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlšl znesek 17 Din Kislo zelje novo. prvovrstno v -sodčkih. dobavlja po naro Miu in najnižji ceni Gu stav Erklavec Ljublja na Kodeljevo Povšeto va 47 tel 25 91 186 33 Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanlš' znesek 17 Dm. Dve lepi solnčni sobi z eno posteljo ln z dvema posteljama, s posebnim vhodom ln souporabo kopalnice, oddam s 1. oktobrom Verstov-škova 18, Mirje. 26338-23 Majhno sobico s prostim vhodom, brez peči, oddam s 1. oktobrom. Napoleonov trg 6, ni 26337 23 Soba se odda Beethovnova 15, desne stopnice, vrata 17. Ogleda se od 11- ure naprej. 26323-23 Opremljena soba lepa, s posebnim vhodom se odda. šmartln-ska c. 10 26316-23 Soba za enega gospoda, s hrano din 700, soba za dva gospoda, s hrano po din 650. Karlovška cesta št 28. 26366 23 Opremljeno sobo s centr. kurjavo ln so uporabo kopalnice, oddam v sredini mesta. — Naslov v vseh posl. Jutra 26348-23 Visokošolki oddam lepo sobo v centru. Naslov v vseh pcel. Jutra 26346 23 Sobo s kopalnico ter po mož nosti s hrano Iščem v Beogradu s 15 oktobrom za sina akademika. Ponudbe na Bogdan Pogač-nlk, Maribor. Union banka 2629S 23a Opremljena soba za 2 osebi, s posebnim vhodom, po možnosti z manjšo neopremljeno se Išče za 1. oktober. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna« 26352-23a Dragojengti Beseda 1 Din. davek 3 Din. za "šifro aH dajanje f$rn«mfBN uia c baotsot znesek 17 Din. Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah ČERNE - julevit Ljubljana. Wolfo'-a ulica Pridelki Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjš) znesek 17 Din. Suhe gobe Počitnice doma Letos ni pravega vreme na Sončite se doma t uašo pat-ntirano ultra violetno obsevalko On ttlnal Rub Po par obse vanjlb dobite lepo šport no navo po.t. Zahte vajte prospekte! Jugo patent.. LJubljana Dvor žakova 8 Sprejmemo zastopnike 23571 -37 Od Vas i ivisno, imate obleko vedno '"it novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica SveUolika nlca /\ KOKS — DRVA nudi Pogsčnlk BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna žimu Beseda l Din, davek i Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Španjela (belo-rjavi-ga) 8 tednov starega, prodam za din 400 v dobre lovske roke. Levstik, Litija 104. 26287-27 zadnje rasti, plačujemo po najvišji ceni. Sever & Komp , Ljubljana. 26076 33 a s p e h o v * Stavbeniki! Uporabljajte za izolacije in vodogradnje oblastveno preizkušeno sredstvo CEMENT nepremočljivi cement Zastopstvo in zaloga M. GREGO VIČ & Co. LJUBLJANA — CELOVŠKA (JESTA 37 — TEL. 39-48 SOKOL Veliki zlet ameriških Sokolov v čsHtag« bo v letu 1941. Kakor poroča glasilo »Ameriške Obce Sokolske« v svoji letošnji av-gustovi številki, bo udeležba na zletu prekašala vse dosedanje prireditve. Kot prire-diteljica je AOS povabila k sodelovanju vse slovanske telovadne organizacije v Ameriki in so vse tudi obljubile svojo udeležbo. Med drugimi bodo takrat v gosteh: Češkoslovaško sokolstvo iz Kanade, Poljski Sokol iz USA, jugoslovensko sokolstvo, Češki katoliški Sokol, Zveza delavskih telovadnih enot in vse večje ameriške telovadne in atletske organizacije. Zanimivo je, da je bila na zlet povabljena tudi vojska Združenih držav. — Chicago bo pozorišče zletnih svečanosti v drugi polovici junija, in je mišljen v mnogo širšem obsegu kakor dosedaj. Prireditelji so prepričani, da se bo razvil v vsenaroano manifestacijo ameriških Cehoslovakov in Slovanov vobče. V Dolenjskih Toplicah je še vedno živahno Dolenjske Toplice, 25. septembra Dolenjske Toplice so bile v letošnjem letu prav dobro obiskane. Še zdai ko ?re kopališka serija h koncu, ie v Toplicah prav mnogo gostov in še vedno novi rost-je prihajajo. V zadnjem tednu ie zlasti lepo vreme privabilo več kopaliških gostov, med njimi tudi take, ki so prišli ponovno da se dobro pripravijo proti nadležnemu revmatizmu. Letos je tudi ministrstvo za socialno skrbstvo podal i šalo dobo zdravlienia za invalide do konca septembra, medtem ko ie v preteklih letih s septembrom prenehalo zdravljenie invalidov. Tako je le^os tudi mnogo več v termalni vodi potrebnega zdravlienia bilo deležno mnoao več invalidov kot običajno. Kakor doznavamo. bodo v bodoče invalidi pričeli z zdravljenjem že z začetkom kopališke seziie. to ie s 1. majem ter končali s koncem septembra. Med invalidi, ki prihajajo v Dolenjske Toplice zdravit hude posledice vojne, je mnogo velikih revežev. ki so res vredni usmiljenja. Videč te reveže in pohabljence v večiem številu skupaj, si more človek predstavljati pravo sliko zla. ki ga naredi vojska. Tako si lahko predstavlja-mu. koliko velikih revežev bo po 9edanji vojni, ki ie še mnogo strašneiša. kakor ie bila zadnja. Invalidi imajo tu svoj dom ki je bil pred vojno bolnišnica za vojake, da >o se v času kopališke sezije prihajali zdravit. Po vojni ie poslopje prevzelo ministrstvo za 9ocialno skrbstvo. Takoj po vojni so bili invalidi nekaj let stalno tu nastanjeni, a so se pozneje preselili v Celje. Zdaj je dom obljuden le v času sezije. In-.-alidi imajo tu povsem brezplačno oskrbo s pr-av dobro in tečno hrano, tako da so vsi vedno prav zadovoljni. Sem prihajajo invalidi iz vseh delov dravske banovine, zlasti je mnogo Štajercev in tudi Prekmurcsv med njimi Ko bodo odšli invalidi, se bodo pričele Toplice počasi prazniti in dobijo spet povsem kmečki značaj. Zahtevajte povsod britvico A L C O S O Potrti neizmerne žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nepozabni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Anton Tavžar industrijalec v Mariboru včeraj zjutraj na posledicah avtomobilske nesreče v 58. letu starosti v Bogu Truplo blagega pokojnika bo prepeljano iz Gradca v Maribor in v četrtek dne 26. septembra ob 17. uri iz kapelice mestnega pokopališča na Pobrežju položeno v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica bo v petek, dne 27. t m. ob 7. uri v stolni in mestni cerkvi v Mariboru. Prosimo za tiho sožalje. Maribor, dne 25. septembra 1940. JOSIPINA roj. BAHR, soproga; TONE, JOŠKO, HDLDA, otroci; FRANC, LUKA, JOŠKO, bratje; s. LINA, NEŽA FRKOVIČ, sestri; ADOLF BAHR, svak — ter ostalo sorodstvo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani