Štev. 4. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in prašnikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10’—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — Za inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se ::: pošilja upravništvu. ::: :k Telefon številka 118, ::: V Ljubljani, četrtek dne 4. januarja 1912. ••• ooo NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK Leto I. • •• • •• Posamezna številka 6 vinarjev ::: Uredništvo in upravništvo: z: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko. z: ::: Telef.m številka 118. a: Pred dopolnilnimi volilvami v trgovsko-obrtno zbornico. mi—oni tantje takih moralnih kakovosti, kot jih imata Kregar in Štete. S stališča obrtnikov in trgovcev se nam zdi nemogoče, da bi se oni odločili za pristaše tiste stranke, ki je pred leti hotela s konzumi na deželi uničiti in ubiti trgovski stan in ki še danes vsako priliko porabi, da oškoduje zlasti malega obrtnika in trgovca. Le še malo časa nas loči od volitev. Nasprotniki že delujejo za volitev z vso energijo, s celim aparatom, z vsemi pripomočki. Mi tudi nismo spali in nas ni bližajočih se volitev prav nič strah! Treba pa bo dela, dela in zopet dela. Brez. Z včerajšnjim dnem je potekla reklamacijska doba za volitve v trgovsko-obrtno zbornico kranjsko. Bistvenih izprememb v volilnih imenikih ni pričakovati, četudi so se vlagale reklamacije. Število volilcev ostane približno isto kot v prvotnem imeniku. Izmed 10.000 volilcev jih voli 6500 v mali obrti, 1659 v mali trgovini. 1291 volilcev ima srednja obrt in 691 srednja trgovina. Koncem tekočega meseca se vrše volitve, dela pademo, z delom zmagamo! Voliti bo na novo po tri zbornične svetnike za srednjo in malo trgovino, enega za malo in štiri za srednjo obrt. Razentega voli še veleobrt enega zborničnega svetnika. Neprecenljive vrednosti so te volitve za naše trgovce in obrtnike. Trgovsko - obrtna zbornica je predvsem stanovska korporacija. Ni pa njena naloga že završena s tem, da krepi in dviga v naši deželi trgovino in obrt, da pospešuje prizadevanja in stremljenja obrtnikov in trgovcev. Nič manjši ali pa še veliko večji pomen trgovske-obrtne zbornice leži v tem, da oddaja ona mnenja, nasvete in direktive na najmerodajnejša mesta glede splošnega gospodarstva v deželi. Zlasti glede prometnih sredstev, železnic, pošte, telefonov itd. je trgovska-obrtna zbornica ena najkompetentnejših korporacij v deželi. V zakonodaji je mnenje trg.-obrt. zbornic velevplivno in zakoni, ki so z ozirom na trgovino ali obrt količkaj pomembni se najpreje pretresajo v trgovsko-obrtnih zbornicah predno pridejo v parlamentu v razgovor in predno postanejo zakoni. Umevno je, da ni vseeno, kdo sedi v trgoy-sko-obrtni zbornici kot zastopnik trgovcev in obrtnikov in čisto naravno je, če se trgovci in obrtniki zavzamejo za to, zmagajo pri volitvah njihovi najboljši zagovorniki. Pomen trgovsko-obrtnih zbornic pa presega Panovske koristi trgovcev in obrtnikov ter je tako velik, da spadajo te korporacije med najvažnejše javne zadeve. Kaj posebno politično važnost jim daje pravica, da smejo voliti deželne poslance. Z ozirom na vse to, je prirodno grupiranje zborničnih svetnikov v trgovsko-obrtni zbornici po pripadnosti političnih strank. Po zadnjih dopolnilnih volitvah je imela narod-no-napredna stranka izmed 24 svetnikov 13, klerikalci 7 in Nemci 4. Vsled naključja — smrti dveh narodno-naprednih svetnikov — je na-rodno-napredna stranka izgubila dva mandata, ki sta ju pridobili klerikalci tako, da je sedanji položaj v trgoVsko-obrtni zbornici tak, da stoji na eni strani 11 narodno-naprednih svetnikov, na drugi pa 9 klerikalcev in 4 Nemci. Bližajoče se volitve imajo pokazati jeli si bo narodno-na-predrta stranka priborila absolutno večino, ali ne. Če tega ne stori, sta v nevarnosti njena dva deželnozborska mandata trgovsko-obrtne zbornice. Obrtniki in trgovci se imajo ta dopolnilne Volitve v trgovsko-obrtno zbornico odločiti ah za narodno-napredno, ali za klerikalno stranko. S splošnega političnega stališča se noben obrtnik in noben trgovec ne more ogrevati za tisto stranko, ki je v 'deželi razglasila političen bojkot. Korupcija iii nasilje, ki neprijetno diši iz deželne hiše, se ne sme nikdar vgnezditi v trgovsko-obrtni zbornici! Tem manj je prepustiti večino klerikalni stranki, ker bi ž njo prišli v trgovski-obrtni zbornici na krmilo reprezen- rnmmm ni^., . . , ■ ■ msssM bbbbmm—— Naši narodni grehi. Mnogo jih imamo, več nego je za tako majhen narod dobro. Kdo naj vse našteje? Omenimo danes le tega ali onega. Mislim, da se ne pregrešim nad našim narodom, če pravim: Ni izlahka ljudstva s tako slabo narodno zavednostjo kakor smo mi Slovenci. In to lahko postane sčasom za nas zelo usodno. Ker če majhen narod nima močne in vroče zavednosti in velike samozavesti, je na nevarni poti, da se med močnejšimi sosedi po-izgubi in potopi. Narodnega ponosa nam skoro povsem manjka. Brž ga ima vsak narod v Evropi več nego mi. Vzroki so različni. Danes omenjam enega: Naši časopisi ali vsaj del našega časopisja. Ne maram preiskovati, ali pišejo ljudje, ki sede v uredništvih, katera mislim, namenoma tako, ali pa se ne zavedajo, kako zelo da s svojim pisanjem narodu škodujejo, kako vso narodno navdušenost uspavajo, ves ponos ubijajo. Ne govorim sedaj o tem, kako neskončno nizko in cinično pišejo nekateri o september-skih dogodkih, kako grdo jih izrabljajo v strankarske namene in našim sovražnikom kar potiskajo v roke orožje zoper nas. Če se s tem ljudstvo ne demoralizira, in se ne ubija v njem vsa ljubezen in narodna navdušenost, pa se ves z ničemer ne! Omenjani danes klečeplazenje nekaterih listov pred Nemci, ki slučajno razumejo in govore par besed slovenski! Tako jih občudujejo, kakor bi bilo to svetovno čudo in za naš narod povsem nezaslužena čast, ki je nikoli odplačati in vrniti ne moremo! Kdo se ne spominja, kako so ležali pred kratkim v prahu pred vojaškim dostojanstvenikom, ki je postal po milosti višjih moči avstrijski minister, a govori slučajno nekoliko hrvatski. Ko pa je med Hrvati služil! Kje na svetu pa smatra kak narod za izredno dobroto in milost, če činovnik, ki med njim živi, razume njegov jezik. Le pri Jugoslovanih žive ljudje, ki delajo v tem izjemo, a malo častno! Da je njegova gospa rojena Ljubljančanka, je sicer lepo; a ditirambičnih slavospevov še zaradi tega ne zasluži. Saj je Nemka! A ravno to je bilo odločilno! Če bi bila Slovenka, a morda ne povsem tistega političnega mišljenja kakor dotični gospodje uredniki, bi jo kvečjemu napadali in smešili, povzdigovali nikdar! Bog ne daj! Slovenko! Naprednega mišljenja! Bog ne zadeni! Sicer tudi mi želimo gospodu ministru in njegovi gospe soprogi vse najboljše, a o tem smo prepričani, da za naš narod kaj posebnega ne bosta storila, ker niti ne moreta! Kolikokrat beremo v naših listih: N. N., naš rojak, je postal to in to v ministrstvu, general, korm komandant tam in tam, kdo ve kaj vse. Bralcu se zdi, kakor bi pisec takih notic, ki je izgubil kako malopomembno šaržo, s takimi od devotnosti se cedečimi članki si isto spet rad priboril. Ker če malo povprašujemo, kakšni so ti rojaki, ki svoja imena pišejo vedno nemški, glede svoje narodne zavednosti, pa slišimo n. pr., da je edino, kar so še rešili iz svoje mladosti, blagozveneč stavek: »Hudičeve babe!« Ženske še znajo slovenski kleti! Zakaj ravno to, sam sveti Bog vedi! Ali: X Y, slavni naš rojak, je pel tam in tam in je dosegel velikanske uspehe. A ti »slavni rojaki« za svojo domovino več ne vedo! Kaj nas torej brigajo ti ljudje? Kaj naj kličemo »slava« ljudem, ki so svojo domovino povsem pozabili, se je morda celo sramujejo! Če liste plačujemo, smemo zahtevati, da narodne zavesti ne zastrupljajo in da take neslane tirade, tako gg. urednikov samih nevredno klečeplastvo opuste. Nekoč je ustanovilo nekje par nemških baronov avtomobilni klub. Kako se more navaden človek za avtomobile navdušiti, je priprosti pameti neumljivo. A ker so bili udje nemški baroni, so se naši listi kopali v blaženstvu! Dolge kolone so napolnili z navdušenim poročilom. H koncu pa so še z emfazo obetali: »Bomo še poročali!« »Bomo še poročali, bomo!« N. pr. Presvetli in preblagorodni baron N. N. je blagovolil povoziti x. ya. Nekateri ljudje se sicer zaradi tega jezijo. A mi izrekamo presvetlemu gospodu najvdanejšo zahvalo. Saj je povozil le slovenskega siromaka. Slovenskih siromakov pa je tako preveč! O, bomo še, bomo še! Človek vrže s studom list iz rok, ko mora brati take lakajske članke. Druga lepa lastnost naših listov je, da hvalijo vse tuje, vse domače prezirajo, če ga naravnost ne napadajo in ne smešijo. Čitajoče občinstvo pa slepo govori za listom, ki ga ravno bere, bodisi te ali one barve. Treba pogledati le naše kritike o gledališču, leposlovju, slikarstvu. Ob teh mora trezen človek res misliti: Ali smo Slovenci še vredni, da imamo še kakega umetnika, da pri nas vobče še kdo na umetniškem polju dela? Ti umetniki morajo biti res idealisti in optimisti posebne vrste, da ne vržejo takemu narodu vsega pod noge in mu ne obrnejo hrbta! V kakih himnah hvalijo kritiki vsak tuj šund in kako pišejo o domačih umetnikih, ki se pravzaprav le žrtvujejo, ker umetnost ne živi in ne redi pri nas nikogar! Bral sem predlanskim v malem provincijalnem nemškem mestu (Beljak) v nemškem lokalnem listu kritiko o znani dunajski opereti »Walzertraum«. Kritik se je v rezkih stavkih zavaroval proti temu, da ravnateljstvo nudi meščanom take puhlosti in siro-vosti in jih še bolj posirovi in demoralizira, nego so že. In ta list je bil najhujše neinškonaci-jonalne barve (Villaener Zeitung). A pri nas se taka plehkost prodaja za najvišjo umetnost. Občinstvo kar nori, kritiki mogočno ploskajo, v gledališču in v listih. Kako so pri nas v resnih katoliških listih hvalili D’ Annunzijevo dramo »La nave«. A je vrhunec perverznosti, krvoskrunstva in vse sirovosti. Nedolgo tega sem bral nekje dolgo in navdušeno kritiko o Ach-leitnerjevem romanu »Der Waldkonig«. Nemci sami pa imenujejo njegova dela »Zimmermanns-arbeiten«. Kdaj pa najdete v teh listih kako priznanje slovenskih pisateljev in drugih umetni- kov? O pač, ko pišejo reklamo za tiskarno, ki tiska same »umotvore«! In solzne duše še zdihujejo: »Ničesar nimamo!« Kaj še, več, nego Slovenci, ki domače skušamo uničiti, vse tuje pa občudujemo kakor gorski kmetič mestne hiše, zaslužimo. Napisal sem te vrste ne da bi s tem koga žalil — le z namenom, da bi vsaj polagoma tudi naše napake odpravili. Morda se zde komu neznatne, a niso. Naša korist bo, če jih iztrebimo! Ksaver Meško. SPLOŠNI PREGLED. Avstro-ogrska delegacija. Odseki avstrijske delegacije začno, kakor se poroča iz Dunaja, s svojim delom koncem tega meseca, ter bodo zborovali neglede na istočasna zasedanja večine deželnih zborov do marca, ko se zopet snide delegacijski plenum k rednemu zasedanju. Minister zunanjih zadev grof Aehrenthal namerava sklicati delegacijo za leto 1913 že v juniju tega leta, ki naj že sklene proračun za leto 1913, da se na ta način odpomore vednemu posvetovanju o kratkoročnih proračunskih provizo-rijih. Odmevi Koroščevega govora v delegacijah. Vodilni italijanski listi kakor Stampa, Cor-riere de la Sera in drugi se bavijo s Koroščevim govorom v delegaciji in najodločno obsojajo tendenco njegovih besed, ki nimajo nika-kega drugega namena, kakor nahujskati avstrijsko javno mnenje proti Italiji, a tudi tam znajo vzbuditi hudo kri. Odločno pa protestirajo ti listi proti Koroščevim fantazijam, po katerih Italija kopiči svoje čete ob avstrijski meji. Listi izjavljajo, da Italija ni povečala števila svojih čet na severu kraljestva, najmanj pa na Bene-čanskem, skrčila je celo obmejne posadke za polovico, ne morda vsled pomanjkanja moštva," pač pa iz edino tega razloga, da bi izvila iz rok orožje onim, ki smatrajo hujskanje proti Italiji kakor svojo življensko nalogo. V turinski »Stampi« proglaša generallajtenant Narazzi, komandant divizije Brescia, vse vesti o utrjevanju Italije ob severni meji kot popolnoma izmišljene, ker v obmejnih krajih stoji danes skoro polovico manj moštva nego ga je bilo v avgustu 1. 1911. Italijanske obmejne trdnjave za-morejo in imajo samo hranilni značaj. Korošec je črpal svojo modrost iz »Slovenca«, ki je vsak dan poln poročil o pripravah Italije, verjel mu je in nasedel tako, kakor nasede vsakdo, kdor veruje »Slovencu«. ^ Nadomestne volitve v istrski deželni zbor. Vsled smrti istrskega poslanca Giov. BenusSi so razpisane nadomestne volitve za istrski deželni zbor iz skupine veleposestva na dan 8. marca t. 1. Volilni kraj je mesto Poreč. Položaj na Hrvaškem. Zagrebški uradni list poroča o avdijencah bana I omašiča pri cesarju in ogrskem ministrskem predsedniku, vendar pa ne pove ničesar gotovega o uspehih teh avdijene in skrivnostno namiguje, da bo V najkrajšem času obvestil javnost o konečnih sklepih vlade in krone. V opozicijonalnih krogih pa vedno bolj prevladuje mnenje, da je položaj bana na zgoraj nevzdržljiv, da pa vlada ne bo več poskušala z novim banom, temveč izroči vso oblast kraljevemu komisarju, ki naj konečno razvozlja neznosne razmere na Hr-vatskem. Splošno se sodi, da bo hrvaški sabor sklican v najkrajšem času, da bo pa kraljev reskript vseboval jako važno politično izjavo, ki bo velikega pomena za razbistritev položaja. LISTEK. Relikvija Napoleona IH. »Da, tak je ta Brand,« sem se zasmejal jaz, »ž njim ni dobro zobati črešenj. Miloščine ne , sprejema nikake, rajše trpi lakoto in mraz ter se potepa okrog brez strehe in postelje.« »Nato je prišla moja žena in je prinesla večerjo, košček pečenega mesa in solato z jajci. Meso je odklonil, zahvalivši se zanj, češ da mesa po svoji veri ne sme jesti. Solato z jajci pa je sprejel z zahvalo, takisto tudi kruh s suro-. vim maslom, ki ga je še pridejala žena. »Kmalu je vstal in rekel, da pojde spat. »Prižgal sem svečo in mu dejal, da ga spremim gori v sobo. Nato me je vprašal: — »Krčmar, — ali imajo vrata moje sobe dobro ključavnico?« »Da, dobro železno ključavnico«, sem mu odgovoril. »Kaj pa mislite? V moji hiši lahko spite tako mirno kakor v Abrahovem naročju.« — »Vem, v tej deželi so pošteni ljudje«, je odvrnil Žid. »Toda jako mnogo denarja imam seboj, pa moram zato biti posebno oprezen. No, ne zamerite, nisem vas hotel žaliti; vem, da sem pri poštenih ljudeh.« — »Ali ne pozabite«, je nadaljeval, stopajoč lahno proti vratom, ki so vodila v prvo nadstropje, »za božjo voljo ne pozabite zbuditi me jutri zjutraj ob petih, ker moram na vsak način naprej. Svojih poslov ne smem zanemariti, vsak dan, ki ga moram dalje časa prebiti v tuji deželi, me odteguje za dan dalje od žene in otrok, ki bi jih že tako rad videl. »Posvetil sem mu in šla sva po stopnicah navzgor. Bil je zadovoljen s sobo, ki sem ga vanjo pripeljal, hvalil je njeno čistobo. Potem je stopil k vratom in je pregledal ključavnico; tudi s to je bil zadovoljen. Želel sem mu lahko noč, in ko sem šel doli po stopnicah, sem slišal, kako je zaklepal vrata in zaprl okno, ki je bilo obrnjeno na vrt. »Veš, žena«, sem rekel pozneje, ko sem se odpravljal v postelj, »prav rad bi, da bi bil ta Žid že iz naše hiše. »Mnogo denarja ima pri sebi; naj bi se mu tukaj kaj zgodilo, — ljudje so zlobni, —,pa bi rekli, da sva ga midva okradla.« — »Kakšne neumnosti pa govoriš«, je odgovorila žena. »Ali naju ne poznajo povsod naokoli, da sva poštena človeka? Kdo bi si upal reči o naju kaj slabega?« Nato sva sc poljubila, kakor vsak večer preden sva legla v postelj. Tvoja mati, Lujiza, je kmalu zaspala, jaz sem se pa še dolgo brez spanja premetaval po ležišču. Prav ko sem hotel zaspati, sem se stresel od strahu, ker se mi je zdelo, kakor da slišim nad seboj klice. Potem zopet sem imel čut, kakor da slišim težke korake, ki se plazijo gori po stopnicah, kratko: bila je strašna noč, ki sem jo prelil takrat. Ali niste še nikdar slišali, orožnik, da ljudje včasih slutijo nesrečo, ki jih pozneje zadene? Glejte, v oni noči so mene obhajale take zle slutnje! Mučile so me tako grozno, da skoraj vso noč nisem zaprl očesa. Tudi sem se bal, da bi moj gost zaležal določeni čas; zato sem večkrat prižgal luč ter pogledal na uro. Ob pol petih sem vstal in sem šel v kuhinjo, da zakurim; hotel sem namreč skuhati kavo. Nato sem hitel v hlev, dal konju zobat in vode, in točno ob petih sem stal pred vratini v prvem nadstropju ter sem potrkal. »Vstanite, gospod, vstanite,« sem zaklical, »že je čas!« »Verujte mi, otroka, kakor da se mi je kamen odvalil od srca, ko sem zaslišal Žida, ki je mirno odgovoril: — »Sem že vstal, hvala vam za skrb! V par trenotkih bom spodaj, zaprezitc dotlej mojega konja.« »Prosim, takoj,« sem odgovoril in sem hotel oditi. 1 — »Kakšno je vreme danes?« je vprašal še skozi vrata, a jaz sem mu odvrnil: »Neprestano sneži, a nad okolico je razstrta temna noč.« Kakih pet minut kasneje je prišel moj gost v svojem dolgem kaftanu s kučmo na glavi, pripravljen za pot. Stopil je v gostilnico, in čuvši, da sem mu pripravil gorko kavo, se mi neštetokrat zahvalil. v »Kako ste spah ponoči?« sem ga vprašal. »Izvrstno,« mi je odgovoril. »Zaspal sem v veri, da sem pri dobrih ljudeh in da me čuva Bog.« , Nato je zahteval svoj račun, in ker se mu je zdel premajhen, je položil cekin na mizo in dejal: — »Kar preostane, vrzite v hranilnico svojih otrok. Hvala vam za dobro postrežbo — sedaj moram naprej, moja pot je dolga.« Spremil sem ga na cesto, kjer so čakale pripravljene sani, ker sem bil medtem vpregel konja. Pomagal sem mu v sani, a ko je lezel gori tega nisem pozabil — sem natančno slišal, kako je v njegovi blagajni zažvenketalo zlato in srebro. Še enkrat mi je pokimal, nakar je pognal konja; dobro živinče je naglo potegnilo, in sani so oddrčale po snegu. Stal sem na stopnicah, ki vodijo na cesto in sem gledal za njim tako dolgo, dokler sem mu mogel slediti z očmi. Ali gosti sneg, ki je padal na zemljo, ga je kmalu zakril mojim očem, in kmalu se je izgubil v daljini zvok kraguljčkov na saneh, — žici je bil izginil v gozdu, ki je bil čez in čez pokrit s snegom. Pierre Ribodin ie prekinil svoje pripovedovanje, okrepčal se je s čašo vina, potegnil z dlanjo preko čela in je dejal: »Resnično, oznojilo se mi je čelo, prav gorko je blizu peči.« Orožnik se je nasmejal in pripomnil: »No, to današnjo gorkoto je lahko prenašati, ali vi, tast, ste pač zakurili od znotraj; — nu, nadaljujte svojo pripovest, — kaj se je pozneje zgodilo s poljskim Židom? Ali ste ga videli šc Živa duša ga ni več videla.« je odgovoril Pierre Ribodin z zamolklim glasom, medtem ko je srepo zrl v svojo čašo. »Od tedaj, ko je odšel iz moje hiše, ga m nihče več videl. Tudi ga takrat ni nihče pogrešal.« »Celi trije meseci so minili, ne da bi bil kdo vprašal po njem. »Ali nekega dne sem sedel s svojo zeno pred vratini na klopi pod starodavno lipo, — nastala je bila že pomlad, in svet je bil krasen v svoji zeleni opravi —, ko se nakrat pripelje voz. Na moje veliko začudenje stopi z njega policijski uradnik iz Strassburga, a spremljala ga je črno oblečena, z gostim pajčolanom za-strta gospa. (DaJje } j Kriza v hrvaški stranki prava. Ni še dolgo tega, kar se je posrečilo zediniti obe krili hrvaške stranke prava, Frankovo krščansko-so-cialno in Starčevičansko stranko v enotno politično stranko. Pa že so se v stranki pojavila nasprotstva, ki znajo biti dalekosežnih posledic in povzročiti zopet deljenje. Vzrok temu so zadnje volitve, kjer je stranka prava oficijelno kandidirala dr. Fetričiča v Otočcu. Bivši zastopnik tega okraja, eden najizrazitejših predstavnikov bivše Frankove stranke dr. Ogrizo-vič, pa je kandidiral na svojo roko, v volilnem boju ga je pa izdatno podpirala tudi vlada. Na to se je vnel dolg časopisni boj med predsednikom stranke, dr. M. Starčevičem in Ogrizo-vičem, kateri je stranki očital korupcijo, vsled tega je Starčevič uložil tožbo proti Ogrizoviču. V svojem glasilu »Hrvatska« pa pravi stranka prava, da je izključila dr. Ogrizoviča iz stranke, ker so se čule o njegovem političnem delovanju take stvari, da bi moral bežati iz Hrvatske, ako bi javnost zvedela za njegovo početje. Vsled te izjave toži sedaj tudi Ogrizovič predsednika stranke in glasilo iste. V stranki sami pa se je radi tega spora konflikt med obema kriloma znova poostril. Veliko pristašev umrlega Franka je^ že zopet izstopilo iz stranke, ter nameravajo oživeti zopet nekdanjo krščansko-socijalno stranko ter izdajati nekdanje Frankovo glasilo »Hrvatsko pravo«, ki je prenehalo izhajati po zedinjenju obeh kril. Hrvatski pra-vaši se bodo torej mogli kmalu prepričati, da je s klerikalci vsako skupno delo nemogoče iti jim tedaj ne bo pomagalo prav nič izdatno koketiranje slovenskih klerikalcev, ki so mislili dobiti v pravaški stranki nositelje svoje politike na Hrvaškem. DNEVNI PREGLED. Šuklje se preseli na Dunaj. Četudi se je danes pl. Šuklje preselil na Dolenjsko v svojo graščino na Kamnu, vendar se zatrjuje, da je to bivališče zanj le provizorno. Menda se namerava stalno preseliti na Dunaj, kjer hoče porabiti priliko, da si poišče stalnih stikov s krogi, ki bi bili sprejemljivi za njegove informacije glede Kranjske. Zlasti bi utegnilo biti njegovo dunajsko bivanje z ozirom na njegove zveze zelo pomembno za njegov bivši volilni okraj, kjer se začenja sedaj graditi železnica. Začetek zgradbe belokranjske železnice. Vendar enkrat! Čez 40 dolgih let končno zapojo krampi in lopate, in naša železnica se začne delati. Ljubljanski uradni časopis ima namreč že objavljen razpis za oddajo del za progo Novo Mesto-Metlika, in sicer se bodo oddajala sedaj sledeča dela: naprava podstavbja, posipa in položitve nadstavbja, dobava in prestavitve želez, znakov ter dobava mejnikov, Čenčanje s to železnico je bilo že skoro smešno, leto za letom, skoro pol stoletja je Belokranjc »upal in se bal, slovo je lukmatiji dal«. Ljudje so nazadnje že obupali, nazadnje so delali samo še dovtipe na celo železnico skupaj. Za Belo Krajino se začenja s tem nova doba. In sicer prvič za časa zgradbe. Naša iskrena želja je, da bi se naši Belokranjec tudi sam kaj mogel okoristiti s stavbo. Mnogo denarja bo prišlo v deželo. 'Ioda tudi mnogo tujcev! Glejmo, da nam ti ne odnesejo najboljših zaslužkov. Kjer sami nismo kos, se združimo. Glejmo, da ti tujci ne ogledajo naših krajev, ne izbero ugodnih točk in prilik ter po zgradbi ne ostanejo v deželi in ne ^ postanejo njeni gospodarji. — Druga doba bo čas, ko železnica steče. Pripravimo se dobro nato,^ da bomo za železnico gospodarsko zreli. Sicer nam ne bo za drugega, kot da se lažje odpeljemo iz dežele v Ameriko še ti, kar nas je ostalo tu. Železnica mora pripomoči, da naši Ameri-kanci dobe doma zaslužek, da jih nova železnica pripelje nazaj v ljubo domovino. Ze pred dvemi leti se je v Črnomlju nekaj pripravljalo, da se gospodarski organiziramo s stavbo železnice. Posvečali bomo temu vprašanu odslej čim večjo pozornost. Pozivljemo naše čitatelje v Beli Krajini, naj nam pridno dopisujejo. V gospodarskem oziru itna pa sedaj besedo Naselbinska in stavbinska zadruga v Črnomlju. Potovanje po Južni Ameriki. (Po Mitteilungen des osterreichischen Export-Vereines.) Na občnem zboru avstrijske eksportne 'družbe je predaval cesarski svetnik Karl Duschnitz o svojem potovanju v Južno Ameriko ob priliki avstrijske razstave v Argentiniji. V začetku svojega predavanja omenja vse težkoče, ki jih je imelo avstrijsko eksportno društvo s prevzemom in predpripravami razstave. Potovanja se je udeležilo več odličnih avstrijskih trgovcev in tovarnarjev pod vodstvom Arturja Kruppa. Ker je pa imelo potovanje reprezentativen značaj, je spremljala udeležence potovanja tudi vojaška godba, broječa 58 mož. Potovanje, ki se je začelo 6. oktobra 1910, je bilo že takoj v začetku za vse one udeležence, ki ravno niso trpeli vsled^ morske bolezni, nad vse prijetno. Vsi udeleženci so tvorili zaključeno družbo, ki se je razveseljevala najlepše harmonije. Petega dne smo pristali v Almeriji, 7. smo pluli mimo Gibraltarja in 14. oktobra smo pristali v Santa Cruz na otoku Teneriffa. Tu nam je pripravil avstrijski pod-konzul iz Galatti sijajen sprejem. Godba je dosegla tu na enem dobrodelnem koncertu svoje prve uspehe. Mal izlet v notranjost otoka nam je pokazal vso bujnost tropične vegetacije. Po parurni vožnji smo prišli v Las Palmas, kjer smo ostali en dan nato se je pa začela vožnja čez atlantski ocean. Kljub enajstdnevni vožnji do Ria so minuli dnevi naenkrat. Morje s svojimi vedno menjajočimi se prikaznimi, prijetna družba potovalcev, vse to je onemogo-čevalo dolgočasje. 26. oktobra smo prišli v Rio, katerega smo si ogledali naslednji dan. Brazilijanska vlada Občni zbor »Branlborja« se je vršil sinoči ob 8. uri v Nar. domu ob primerni udeležbi. Po otvoritvi zbora po predsedniku g. not. Hudoverniku je bilo podano predsedniško, tajniško in blagajniško poročilo v točkah, ki pri obrambnem društvu spadajo pred forum javnosti. Društvo je delovalo v smislu svojih pravil in delokroga, začrtanega mu od ustanovnikov. Blagajniku g. prof. Jugu se je dalo absolutorij s pohvalo. Vsled odstopa 4 članov odbora so se vršile dopolnilne volitve, in sicer so bili izvoljeni z vzklikom gg. Eng. Francheti, obč. svetovalec ljubljanski, prof. Ant. Jug, dr. Fr. Lipold, in inž. C. Jekovec, vsi v Ljubljani. V nadzorstvo so bili izvoljeni dosedanji člani, tudi z vzklikom. Z ozirom na važnost »Braniborja« za naše obrambno delovanje bomo društvu v bodoče posvečali čim večjo pozornost. Ze danes pa opozarjamo slovensko občinstvo na to prepotrebno društvo. Pristopajte kot ustanov-niki in člani, snujte podružnice. Ustanovnina znaša 100 kron, lahko se plačuje v obrokih; naj bi se priglašale za ustanovnike zlasti narodne občine, denarni zavodi. Članarina znaša 2 kroni na leto, kjer se želi ustanoviti podružnico, naj se obrnejo dotični činitelji po potrebne podatke na odbor. Podružnice so doslej v Ljubljani, Celju, Postojni itd. in pripravlja se v Irstu in Gorici. Kje so pa naše »metropole«?: Kranj, Radovljica, Novo mesto, Idrija itd. itd. 130 letni jubilej Bambergove hnj'garne in tiskarne. Ta ljubljanska tvrdka praznuje te dni 130 letni jubilej svojega obstanka. Podjetje je sicer nemško, mostno ga pa omeniti, ker je izdalo tudi že celo vrsto slovenskih knjig. V založbi Bambergovi in v njegovi tiskarni so iz-išla dela nastopnih slovenskih pisateljev: Pre šerna, Tavčarja, Gregorčiča, Franca Levstika, Aškerca, Cankarja, Zupan-5 * ^ a P u § *'a > Koruna. Klepca, Maistra, Šorlija, Funtka, Stritarja, M e Škot a, Feigeljna. Vrhutega ie izdal in natisnil Bamberg celo vrsto slovenskih prevodov iz diugih slovanskih jezikov. Osebne vesti. Minister za notranje zadeve je imeni val okrajna zdravnika dr. Bronislava Galascha v Krškem in dr. Antona Pregla v Ljubljani okrajnim nadzdravnikom. Iz politične službe. C. kr. namestnik za Trst in Primorje je imenoval namestništvenega kon-cipista v Gorici Evgena Zupančiča okrajnim komisarjem. Jubilejni ples Narodne Čitalnice v Ljubljani se vrši dne 6 januarja zvečer. Osebnih vabil se ne razpošilja in ne predpisuje se nobene plesne toalete. Ker se motajo faktični izdatki pokriti z vstopnino, se je določila za osebo na 3 K. družinske vstopnice za 4 osebe na 10 kron, za 3 osebe na 8 K, za dijaške vstopnice 2 K (v predprodaji pri ge. A Češarkovi) pa 1 K 50 v) Jubilejne slavnosti ob 501etn;ci Narodne Čitalnice v Ljubljani dne 5 in 6. januaria 1912 imajo nasledni spored: V petek, 5. januarja 1912: 1. Ob polu 8 zvečer slavnostna predstava deželnega gledališča v Ljubljani. V soboto, 6 januarja 1912: 2 Ob 11. dopoldne slavnostno zborovanje v veliki dvorani Narodnega doma. 3. Ob 5. popoldne telovad a prireditev 1 ubljan-skega Sokola na čast udeležencem lubilejnih slavnosti v sokolski telovadnici Naroiinega doma. 4. Ob 8. zvečer jubilejni ples v gorenjih prostorih Narodnega doma. Javna telovadna prireditev ljubljanskega Sokola dne 6. januarja ob 5. uri pop. v Sokolski telovadnici na čast gostom pri čitalniški slavnosti bo pokazala historičen razvoj in napredek Slov. Sokolstva. Izvajale se bodo najbolj izbrane vaje na orodju in prvikrat proste vaje za III vseso-kolski zlet, ki bo I. 1013 v Ljubljani. Tudi So-kolice nastopijo v onih vajah kakor na slavnostni vg'edališki predstavi na čast 50 letnici Natodne Čitalnice. Plačilo gostoljubnosti. Nedavno je sklical državni poslanec g. dr. Verstovšek sh< d na Muti v poslopje, ki je last Družbe sv. C in M. Mariborska „Straža“, ki je gasilo njegovo in njegove stranke, pa ne neha brez vzroka napadati Družbo sv. C. in M, Ali se tako plačuje g stoljub-nost ? nam je dala na razpolago motorni čoln, ki je omogočil promet potovalcev med ladjo in zemljo. Iz Ria smo šli direktno v Buenos Aires, kamor smo dospeli 1. novembra okoli druge ure popoldan. Kljub najnatančnejšim pripravam se ni moglo vršiti vse po programu. Sele po preteku treh ur ,smo dobili od vladnega zdravnika libero pratico, dovoljenje za izkrcanje. Izkrcal nas je tender, ki je bil last g. Mi-hanoviča in nas pripeljal po 1 in polurni vožnji na molo pristanišča Buenos Aires. Avstrijsko razstavo se more kljub temu, da je po obsežnosti dokaj manjša od onih drugih držav, zaznamovati kot zelo posrečeno. Pročelje in notranja dekoracija avstrijskega oddelka je naredila najboljši vtis. Ideja, izvršiti vsa dela pri razstavi s samo avstrijskimi močmi, se je krasno obnesla. Zato je bil samo avstrijski oddelek pravočasno dovršen, med tem ko so bili vsi razstavni oddelki, ki so jih izvrševali argentinski delavci vsled stavk in drugih nedostatkov v nepravem času zgotov-ljeni. Najzanimivejša osebnost v Buenos Airesu je naš generalni konzul Mihanovič, ki je prišel pred mnogimi leti kot mornar iz Dalmacije v to mesto. Najprvo se je preživljal kot veslar, polagoma pa si priboril tako odlično mesto, kot ga ne zavzema skoro nihče drugi in to kljub pomanjkljivi šolski naobrazbi. Danes ni v vsem mestu nobenega pomembnejšega podjetja, kjer ne bi zavzemal Mihanovič odločilnega mesta. Njegova last je danes čez 300 parnikov, ki prekašajo po eleganci in konfortu vse druge paroplovne družbe in ves promet na mogočnem veletoku La Plata oskrbujejo te njegove ladje. 4. novembra je družbo sprejel predsednik argentinske republike, nato smo si pa ogledali Remšnik z okolico je dandanašnji še popolnoma slovenski kraj, a šolskim otrokom je tamkaj strogo prepovedano govoriti v šoli in liven šole slovensko. To nečuveno prepoved je dal remšniški učitelj Kugler, ki ga je brezozirno urinil pred nekaterimi leti okrajni šolski svet marenberški Remšničanom v šolo, da si K ni izprašan iz slovenščine, ki bi se morala gojiti v imenovani šoli. Učitelji bi morali nadaljevati in spopolnjevati delo staršev, a nekateri izmed njih se nahajajo v tujih službah in ubijajo deci jezik, ki so jo učili starši v njem. Tako barbarstvo je mogoče samo na Slovenskem. Kočevarji naj nam bodo zgled! V Ver-drengu, kjer živi glasom zadnjega ljudskega štetja le 96 Nemcev, so imeli že dobro uspevajočo podružnico Slidmarke, a sedaj so si ustanovili še podružnico Schulvereina, h kateri je takoj pristopilo 30 članov, torej je vsak tretji prebivalec član dveh bojnih društev. Prošnja »Dramatičnega društva« na lastnike lož v slovenskem dežel, gledališču. V proslavo 501etnega jubileja Narodne čitalnice v Ljubljani se vrši v petek, dne 5. t. m. slavnostna predstava v slovenskem deželnem gledališču. Ker se vrši le ena sama predstava in ker se je že prijavilo mnogo društev in društvenih depu-tacij, katerim morata Narodna čitalnica in Dramatično društvo dati na razpolago primerne ložne in parterne prostore,mora biti slavnostna predstava za lože in za sedeže izven abone-menta. Čč. gg. posestniki lož in abonentje sedežev naj blagovolijo rodoljubno upoštevati težke razmere slovenskega gledališča in blagohotno vzeti na znanje odredbo, ki je že objavljena. Ob petkih se nikdar ne igra in bodo imeli čč. gg. abonentje v sezoni 1911/12 itak izdatno več predstav kakor v prejšnjih sezonah, ker se je začelo igrati v tej sezoni pol meseca preje kot navadno. klavna dunajska operna pevka Drill-Orrldge je izginila iz Dunaja. Njen ravnatelj Rainer Simons jo sedaj toži na spolnjevanje kontrakta in 6750 K odškodnine. V njenem stanovanju niso našli nič, iz česa se bi dalo sklepati, k im da se je podala. Dlietantje na Škofljici prirede v korist družbe sv. C m M. v nedeljo dne 7. t. m. igro .Brat Martin". Izletniki se vljudno vabijo k k udeležbi. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Trebnje in okolico nazanja občni zbor, ki ga ma dne 6 prosinca ob 4 uri popoldne v prostorih gostilne .pri lipi“. , Žrebanja. Kreditne srečke iz leta 1850: Serija 812 št. 1. — glavni dobitek v znesku K 300 000, seiija 4466 št 97, diugi dobitek v znesku 60 000 K, serija 3921 št 33 tretji dobi-lek v znesku K 30 000. Srečke rdečega križa: glavni dobitek v znesku K 60 000 pade na serijo 4013 št. 36. — Srečke za regulacijo Donave iz leta 1870. glavni dobitek v znesku K 120 000 odpade na štev. 109 252, drugi v znesku K 48.000 na St. 124 234. tretji v znesku 20000 K na štev. 115 768. — Srečke mesta Krakova iz leta 1872. glavni dobi ek v znesku 50000 kron odpade na srečko št. 17 708 srečka št. 40 891 zadene dobitek v znesku 6000 K. Tujski promet v Ljubljani. Meseca decembra je prišlo v Ljubljano 4569 tujcev — 611 več kakor v istem mesecu lani in 1040 manj kakor prejšnji mesec. Nastanilo pa se je v hotelu Union 1049, Slon 995, Lloyd 395, Cesar avstrijski 275, Ilirija 143, Južni kolodvor 127, Malič 116, Štrukelj 109, Tratnik 80 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1280 tujcev. Bilo pa je s Kranjskega 1035, z Dunaja 794, iz slovenskih dežel 952, iz dežel češke krone 145, iz drugih avstrijskih dežel 960, iz Ogrske 121, iz Hrvaške in Slavonije 237, iz Bosne in Hercegovine 68, iz Nemčije 69, iz Italije 39, iz Rusije 8, iz Anglije 4, iz Francije 10, iz balkanskih dežel 63, iz Rumunije 4, iz drugih evropskih dežel 26, iz Severne Amerike 5 in iz Azije, Afrike in Avstralije 7 tujcev. Kdo je lastnik? Dne 18. preteklega meseca je žandarmerija v Jelšanah na Notranjskem aretirala nekega Frnčiška Mačka iz Česnika, ker je iinel s seboj kolo, o katerem ni mogel izpovedati, kje ga je dobil. Pri preiskavi je izpovedal, da je ukradel kolo izpred neke gostilne palačo »Preuse« (največji tamošnji dnevnik), velikansko poslopje, v katerem se nahaja poleg redakcije in tiskarne še muzej, vsakemu pristopen, zdravniški ambulatorij, pisarna za brezplačno pravno pomoč, telovadna in borilna dvorana za uradnike, knjižnica, biljardna soba, koncertna dvorana in naravnost knježje opremljeni oddelki za tujce, v katerih prenočuje »Preusa« svoje goste. Naslednji dan smo si ogledovali uzorno farmo, Estancia Pereira. Naprave v taki farmi presenetijo in vidi se, kako zelo skrbi argentinska vlada za povzdigo živinoreje. Čeprav smo bili utrujeni od izleta in od vsega, kar smo videli, smo vendar na večer morali prisostvovati koncertu naše godbe, ki se je vršil v gledališču Colon. Bil je ta koncert višek vseh muzikalnih prireditev in sicer ne samo vsled izbranega programa in izbornosti godbe, temveč tudi vsled sijajne družbe najizbranejšega občinstva. Vsi, ki se prištevajo k haute volee Buenos Airesa, so se tu zbrali in imeli smo priliko videti vso eleganco argentinskega damskega sveta. Pravzaprav se vidi samo ob takih prilikah argentinsko damo. Le redkokrat se jih more videti na ulici, edinole v njihovih hitrih avtomobilih in elegantnih vozovih. Skoraj vse imajo krasne postave, bogate in okusne obleke, katere dobivajo redno iz Pariza in so vendar, kakor se splošno čuje, dobre žene in matere,' ki smatrajo za svojo glavno nalogo imeti zdrave otroke in jim dati dobro vzgojo. Nenavadno je za tujca, da celo bogate rodovine ne sprejemajo gostov v svojem domu, temveč jih pogoste v finih lokalih. Tako je tudi nas povabil g. Pedro Mihanovič na dejeuner v Jockeyclub. Ta Jockeyclub je nad vse zanimiv. Ima okoli 3000 članov, ki plačuje poleg vstopnine 6000 K, še letnino v znesku 2000 K in vendar še niso s tem končani dohodki kluba. v Sežani, kar pa ni res. Na kolesu je ime tovarne izbrisano, a je isto skoro gotovo tvrdke I uch-Styria, prepleskano je črno, ima navzgor zavito balanso, pneumatiko »Gloria-Excelsior«, ter je v jako dobrem stanju. Kdor kolo pogreša, naj se zglasi na mestni policiji ljubljanski. Zaradi prepovedanega povratka je policija aretirala Ivana Jeršeta iz Brnika, Marijo Jekov-čevo iz Adrgasa, Antona Franklja iz Mavčič m rrančiška Babška iz Studenca. Dva natakarja, ki sta že 4 mesece brez dela, je včeraj policija aretirala. Vajenčeve postelje je hotel na Tržaški cesti zažgati kovaški pomočnik Leopold Sfcrim-prel, ko je v pozni noči precej nadelan prišel domov. Vajenci so še pravočasno njegovo nevarno početje preprečili in poklicali stražnika, ki je vinskega bratca odpeljal na stražnico. Izgubljeno. Trgovski vajenec Anton Japelj je izgubil dva bankovca po deset kron. — Perica Cecilija Perišič je izgubila denarnico s 7 K vsebine. - Zasebnica Otilija Kambičeva je izgubila denarnico z manjšo svoto denarja. V Ameriko se je odpeljalo iz južnega kolodvora 29 Macedoncev, 28 Slovencev in 15 Hrvatov, vrnilo se je pa 45 Macedoncev. Umrli so v Ljubljani: Dne 30. decembra: Marija Velkavrh, zasebnica, 81 let, Komenskega ulica 5. — Marijana Brufach, žena črkostav-ca, 25 let, Rimska cesta 12. — Josip Marn, delavec, 39 jet, Hradeckega vas 17. — Marija Mi-ehler, kuharica, 46 let, Breg 2. — Dne 31. dec. Ivan rrfila, hlapec, 38 let, Radeckega cesta 11. c?0C£r Loboda, sprevodnikov sin, 2 meseca, streliška ulica 15. Dne 1. januara: Josip Zo-ran’ z9jezolivar v pok., 57 let, Sv. Martina cesta Z4. Jeny Wiesthaler, soproga c. kr. vladnega svetnika, Stara pravda št. 5. Dne 2. januarja: Marija Florjančič, bivša kuharica, J? *?.’ ^.v; Flonjana ulica 16. Dne 3. januarja: Marija Košak, delavka, 18 let, Opekarska c. 10 V deželni bolnici: Dne 30. decembra: Marija Jerko, zasebnica, 32 let. — Peter Koštrun bivši laborant. — Peter Pošeta, prosjak, 73 let. Dne 31. decembra: Janez Berčič, ubožec, 69 let I. IjUoljanski zavod za siraženje in zaklepanje je imel leta 1911 priliko v 5548 (proti 3032 leta 1910) slučajih po svojih stražnikih poslovati, v dokaz, da je to strokovno obratno podjetje vestno in potrebno. Opozarjamo na današnje letno poslovno poročilo zavoda. Zahvala. Lastništvo Jlustrovanega Tednika" v Ljubljani je blagovolilo podariti naši šoli tri krasne slike svoje za’oge in sicer: Prešerna, Jurčiča in Gregorčiča za kar se podpisano vodstvo tem potom iskreno zahvaljuje. — Vodstvo deške ljudske šole družbe sv. Cirila in Metoda pri sv. Jakobu v Trstu. PROSVETA. A. Aškerc: Poslednji Celjan. Epska pesnitev. 1912. 169 strani. Cena broš. K 3. Naš najodličnejši literat Aškerc nas je razveselil z novo, krasno knjigo! »Poslednji Celjan« je celjski grof Ureh II. Celjski grofi, brez dvoma slovenskega pokoljenja, so bili v 15. stoletju najuglednejši in najbogatejši plemiči naše ožje domovine in vse Avstrije. Svoja posestva so imeli po vseh slovenskih deželah in po Hrvaškem V sorodu so bili z najimenitnejšimi dinastijami! Najmogočnejši Celjan pa je bil Ureh II., stric in vzgojitelj kralja Vladislava Posmrtnega. S svojo duhovitostjo, diplomatično spretnostjo pa tudi brezobzirnostjo se je bil popel na višino kraljevega namestnika na Ogrskem ter bil povišan v knežji stan. Preznačilno za Urha II. je, da je iskal zvez posebno na Balkanu. Za ženo si je bil vzel hčer srbskega vojvode Brankoviča ter je imel na svojem gradu v Celju tudi srbskega pravoslavnega duhovnika. V svoji družini ni bil srečen. Pomrlo mu je dvoje otrok. Brez potomstva, poslednji svojega rodu, je hotel celjsko ime proslaviti še bolj ter ga ovenčati z največjim sijajem politične moči. Tedaj pa ga je pahnila madjarska zavist v grob leta 1456. Tragični konec poslednjega Celjana, ki je nameraval zdužiti jugoslovanske dežele pod svojim žezlom, je upesnil avtor v epskih Ze stopnjišče palače omami s svojo krasoto, toda oprema drugih sob je še bogatejša. Poleg sprejemnih, jedilnih, igralnih sob, knjižnice se vidijo dvorane za telovadbo, borenje, popolnoma urejeno kopališče, sploh vse, kar more članom kluba zvečati udobnost. 7. novembra se je vršilo polaganje temeljnega kamna vremske hišice, katero je poklonila avstro-ogrska kolonija argentinski republiki ob priliki stoletnice njene neodvisnosti. Popoldne smo si ogledali narodno banko, angleško in špansko banko, borzo in novo kongresno poslopje, ki je veljalo čez 40 milijonov kron. Neverjetno majhno je število poslancev, namreč 70. Naslednji dan smo si ogledali »La Negra«, podjetje, v katerem se voli ubijajo in potem njihovo meso spravi v zmrznjeno stanje. Najprvo gredo živali, ki jih vodi ukročen bik, v mlačno kopelj. Pri tej priliki ne trpe živali ničesar in ne dobe nobenih udarcev, ker je važno, da pridejo živali nerazburjene v klavnico. Živali prisilijo k hoji z električnimi palicami, ki povzroče lahko ščegetanje. Tako pridejo skozi mlačno vodo na hodnik, ki je na obeh straneh z deskami obit, tako da morajo obstati na določenem mestu in dvigniti glavo. V tem trenutku ubije avtomatično kladivo živali. Telo pade na voziček, ki se nahaja v stranskem hodniku in ki se giblje na kolesih, z živali potegnejo kožo, drobovje odstranijo, telo razdele v štiri enake dele, in pri tem se nahaja truplo vedno na visokih vozičkih, tako, da je vsako onesnaženje mesa izključeno. Nato pride meso v ledenico, kjer visi daljšo dobo, dokler ne zmrzne tako, da postane trdo kot kamen. Nato se zavije meso v platno in v tako zmrznenem stanju odpošlje. ____________ (Dalje.) verzih. Za folijo svojemu epozu si je izbral pisatelj znano pravljico — ki pa ima historično podlago — o uplemenitvi Teharjanov. Grof Ureh 11., ki je bil Teharjane povzdignil v plem-ski stan, in ki je bil oseben prijatelj teharskega župana Pengarja v čigar nevesto je bil svoj čas zaljubljen, pokliče na boj zoper Turke pri Be-lemgradu. Pengar odide na vojsko, je posredna priča umoru Urha II., je navzočen pri pogrebu poslednjega Celjana v Celju ter se zdrav povrne na Teharje domov. — Epos je celoten, zaokrožen in enoten. Na Teharjih se začno tkati epske niti, na Teharjih sc končava povest. Dejanje teče od konca do kraja plastično in dramatično. Epos je proslava naše lepe domovine in poetična perspektiva iz fevdalnega srednjega veka v demokratično sedanjost. Ta krasna epska pesnitev je pravkar izšla v založništvu tvrdke Ig. pl. KIeinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Tako krasnega narodnega jezika, bogatega ljudskih rekel in izrazov, že dolgo nismo čitali. In ti verzi! Kot bron in zlato! Daljo oceno prihodnjič! Slovenska Šolska Matica. Odbor S. S. M. naznanja, da bodo knjige za leto 1911 kmalu dotiskane. Za leto 1911 izidejo 4 knjige in sicer: 1. Pedagoški letopis, XI. zvezek, 2. prof. Lavtar, Ukoslovje računanja, III. snopič, 3. prof. Zupančič, Zrakoplovstvo, 4. dr. Lj. Pivko, Zgodovina Slovencev, III. snopič (19. stoletje). Avgusta 1912 priredi S. Š. M. 14 dnevni učiteljski tečaj v Ljubljani s predavanji iz vseh pedagoških strok. Natančen program objavimo tekom januarja 1912. Slovensko gledališče v Mariboru. Na Kraljevo dne 6. januarja se bo vprizorila otroška spevoigra v dveh dejanjih »Betlehemski pastirji«. Ta vseskozi vabljiva igra je bila vprizor-jena na vseh čeških odrili z velikanskim uspehom. Pa koga bi tudi ne mikalo slišati nežne glasove nedolžne mladine? Dva meseca se že vadijo mariborski slovenski otročiči — v milem petju, ki bode občinstvo na dan predstave naravnost razočaralo. Znna godba »Glasbenega društva« bode spremljala otroško petje, kar bo podalo celi igri še večji efekt. Pridite torej k tej predstavi, da se bodete prepričali o uspehih in zmožnostih naše mladine, a tudi svojo deco pripeljite s seboj, da ji nudite živo podobo o dogodku rojstva Kristovega, kateri vtis ostane ovekovečen v srcih otročičev! Predprodajo vstopnic oskrbuje V. Weixel v Mariboru, Gornja Gosposka ulica. Začetek igre točno ob 4. uri popoldne. Aparati bodo cenejši za 80 odstotkov, in lažji za 50 odstotkov, in postanejo splošno rabni, kot sedaj kolesa. Stroj plava le, če vleče primerno močan veter, in to nekaj metrov nad zemljo. Širite, kupujte in naročajte „Dan“! Prijavljajte nove naročnike! Najnovejše vesti, telefonska poročih, POTRDITEV LJUBLJANSKEGA ŽUPANA. Dunaj, 3. januarja. Kakor se zatrjuje, je prišla v zadnjem ministrskem svetu na razgovor tudi potrditev ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja. Proti potrditvi ni bilo nikakega ugovora ter se je sklenilo predložiti potrditev najvišji sankciji. Odlok o potrditvi dospe tekom prihodnjik dni v Ljubljano. OPERACIJA MADAME CURIE. Pariz, 3. januarja. Letošnja nositeljica No-blove nagrade za kemijo lnadame Curie-Sko-dlovvoska je bila danes operirana na slepiču Operacijo je srečno prestala ter ne obstoji mka-ka nevarnost za življenje znamenite ucenjakinje, REVOLUCIJA NA KITAJSKEM. London, 3. januarja. Večina provinc se je izrekla za kandidaturo voditelja kitajskih revo-lucijonarcev dr. Sunijatzena kot za pravega predsednika kitajske republike. Juanšikajeva 'kandidatura izgublja čimdalje več terena, ker je igral ves čas ustaje jako dvomljivo ulogo. Tudi pristaši dinastije Mandžu nasprotujejo kadidaturi Juanšikaja, ki je baje izdal interese dinastije. To za se kritično situacijo je spoznal sam Juanšikaj ter hoče po najnovejših poročilih nadaljevati boj z revolucijonarci. Med revolucionarji vlada veliko navdušenje, ker se jim je pridružila tudi večina bojne mornarice. LOČITEV CERKVE OD DRŽAVE NA PORTUGALSKEM. Pariš, 3. januarja. I'i Lisabone se poroča, da je vlada prepovedala lisabonskemu patrijar-hu in oportskemu kanoniku nadalnje prebivanje v njunih škofijah, ker sta podrejeni duhovščini prepovedala ustanavljati verske družbe in prejemati pokojnino na temelju zakona o ločitvi. Lisabona, 3. januarja. Iz škofij iztirana pa-trijarh in škof se uklonita iztiranju v določenem roku, obenem pa podasta ugovor proti zakonu o ločitvi. RUSKA EKSPANZIJA NA DALJNEM VZHODU. London. 3. jan. Ker je Mongolsko proglasilo svojo samostalnost in se spremenilo v bu-distiško papežko državo, je Rusija poslala pekinškemu inozemskemu uradu noto, ki znaci ta-korekoč ultimatum. Rusija se pripravlja na enake korake na Moneolskem, kot v Perziji. Pariz, 3. januarja. Rusija je razvila v Mongoliji in Turkestanu podobno akcijo, kot v Perziji. SENZACIJONALEN IZUM NA POLJU AVIJATIKE. New York 2. januarja. Znana zrakoplovca, brata Wright sta izumila zrakolet, kjer ni treta nič motorja. Poskusi so se izvrstno obnesli. RAZNO. „Fej, fej! sramujte se, ko umete nemško, pa zahtevate vozne listke slovensko!“ S takimi očitanji in z Taznimi psovkami je napadla nedavno nemška uradnica na celovškem kolodvoru dve omikani Slovenki. Veselimo se, da se naš nežni spol poteza za pravice s^venske materinščine. Naj od leta do leta narašča število odločno narodnih Slovenk, potem nas ni strah vsega nemškega psovanja. Kakor pri nas na Slovenskem, tako de luje pravosodni minister Hochenburger na Moravskem Najvišja sodna mesta so zasedli Nemci. Predsednik višjega deželnega sodišča je postal zagrizen Nemec vitez Bleyleben. Tudi druga imenovanja kažejo, kakšne namere goji Hochenburger. Proti takemu delovanju je pro^vedoval velikanski mamfestačni shod v Olomucu ob navzočnosti čeških državnih in deželnih poslancev. Skrajni čas je, da se postavi jez ponemčevanju sodišč na severu in na jugu. Češka sokolska obec je dosegla leta 1911. število 100 000 članov. Konec leta 1910 te imela že nad 95000 članov, med njimi 14 585 žen in deklet, združenih v malone 1000 sokolskih društvih. To je krasna narodna četa. + Izstop duhovna iz katoliške vere. Katoliški župnik Gohler iz Moldave na Češkem je postal luteranski pastor na Nemškem, ker so ga njegovi predpostavljeni preveč preganjali. * Sveti Birokracij. V mizarski delavnici v Pragi je izbruhnil ogenj. Izbruhnila je peč, vnele so se treske po tleh in zgorela je oprava delavnice ter del zaloge. Pomočniki, obtoženi radi neprevidnega ravnanja s treskami okrog kurjene peči, so bili oproščeni. Toda gasilska komisija je na licu mesta konštatirala, da so cevi za odvod dima zelo primitivne in samo primitivno z žico na zid pritrjene. Na temelju izreka te komisije je izdal magistrat kralj, glavnega mesta Prage sledeči nalog: »Z ozirom na poročilo o požarju, ki ji izbruhnil dne 11. vel. srpana 1911. v h. štv. 864—1., je bilo na licu mesta kon-statirano, da so v mizarski delavnici g. Walterja v pritličju zadnjega krila te hiše dimovodne železne cevi le primitivno z žico na zid pritrjene. Z ozirom na to in na temelju § 119. stavb, reda, § 5. polic, reda ukazujemo gospodu gospodarju hiše štv. 864—1., da mora dati dimovodne cevi primerno in varno pritrditi.« Ob enem je izročil mestni magistrat to zadevo c. kr. okraj, sodišču za prestopke v Pragi zaradi event. nadaljnih korakov proti hišnemu gospodarju štv. 864—1.! Magistralni nalog in pozivnica, izdana proti gospodarju hiše štv. 864—I., so izročili hišnici v oni hiši, naj to oboje izroči hišnemu gospodarju. Toda domovnica je prinesla obe listini nazaj na sodnijo češ, da jih ne more izročiti hišnemu gospodarju »ker hišni gospodar v tej hiši ne stanuje in ker je lastnik hiše štv. 864—1. — pražka občina. Zanimivo, kaj ne, kam dovede urade sv. Bonifacij! * Pogovor o veri. V železniškem vozu so se sešli katoliški duhovnik, protestantski pastor, krnet in ateist. Ateist napelje pogovor na vero in vpraša katoliškega duhovnika: »Kakšne dokaze imate za svojo vero?« Duhovnik začne razlagati zgodovino, sklepe cerkvenih zborov, ustno izročilo in podobno. Ateistu ni bilo težko na vse očividno uspešno odgovoriti. Nato se obrne k luterancu in ga vpraša, kakšne dokaze da ima on za vero, katero uči. Pastor začne pripovedovati o notranjih in zunanjih dokazih, se sklicevati na sveto pismo in reformatorje, toda ateist je imel hitro odgovor tudi na to. — Kmet je sedel v kotu in poslušal. »Kaj pa vi sodite o tem,« se obrne ateist na kmeta, »ali bi vi mogli svojo vero dokazati?« — »Ni treba«, odgovori kmet, »jaz jo čutim.« — Seve, ta kmet ni bil slovenski klerikalec. * Katoličani v Tripolisu. Vseh prebivalcev je v Tripolitaniji 1,260.000. Med temi je katoličanov celili 5000, ki imajo pa samo v mestu 1 ripolisu 16 frančiškanskih misijonarjev, 7 ma-rijanistov, 17 nun svetega Jožefa in druge agitatorje. Tudi po drugih mestih je dovolj iz Rima poslanih delavcev. Papežka banka ima tam svoja gospodarska podjetja in zavode. Z ozi-rorn na to se ne bomo čudili gorečnosti, s ka-korsno so hiteli blagoslavljati laški škofje na vojsk? odhajajoče vojščake. Posebno, ker je ati iškim mohamedancem naša vera tako všeč, da jo od misijonarjev še zastonj nečejo. S svincem m bajoneti se mogoče dajo prepričati! Svoboda vesti. »Sem kralj nad ljudmi, ne pa nad človeško vestjo. To oblast prepuščam izključno bogu.« Tega seve ni izrekel kranjski deželni odbornik, duhovnik Lampe, temveč poljski kralj Stefan, ko ga je hotel nekdo pregovoriti, naj bi preganjal človeka, ki je bil druge vere. * Ljubezen do bližnjega. V Zeletavi na Češkem je umrl revež. Denarja za pogreb ni bilo, gospod župnik so torej vso skrb »čez dali« gro-bokopu. Kar pride od reveževih otrok okrog 50 kron po pošti, za pogreb. Gospod župnik jo takoj mahnejo k grobokopu, češ, da mrliča slavnostno pokrope in pokopljejo. Oj, gorje — prepozno! Grobar bi bil moral ranjkega izkopati, in vedoč, da po zakonu to ni dovoljeno, ni tega seve naredil. Gospod župnik sedaj ne vedo, kam s tem petdesetakom. Kdo da dober svet? * Kazen božja. V glasilu pražkega nadškofa navaja nekdo, koliko bojnih ladij so izgubili Francozi od tedaj, kar so izvršili ločitev cerkve od države, odstranila meniške redove m nehala iz državne blagajne plačevati duhovne. Te izgube ladij so baje kazen božja. Če oi torej Francoz ubogal papeža, bi ga bog ne kaznoval, imel bi več bojnih ladij in kanonov. Res klerikalno prepričanje. * Solnce vir življenja. Solnčni žarki ne o-grevajo le zemljo, oni delajo nam ljudem tudi pomlajajočo moč — Solnčne hišne in zračne kopelji so znani zdravilni faktorji. Kraji, ki imajo mnogo solnca, kakor klimatična letovišča v Švici in Italiji, so zato na široko znana kakor slavna zdravilišča. Solnčni žarki oživljajo telo na novo in mu odtegujejo snovi, ki provzročajo bolezni. Čudoviti zgled za to dajejo prebivalci kantona Tesina v Švici. Sto vasi v tem kantonu ima po 300 solnčnih dni v letu, nekatere vasi celo 325. In posledica tega? Prebivalci mesteca Tesina postajajo z malimi izjemami zelo stari. Med 150000 prebivalcev jih je 6500 preko 70 let starih; 150 jih je celo preko 80 let starih. Solnce pa ne oživlja le telsa, temveč tudi duh. Vsakdo izmed nas je že občutil v svoji duši svinčeno težo deževnega dne in veselo razpoloženje ima na nas solnčni pomladanski dan. Potem nas vleče ven v polje in gozd, ker solnčna svetloba nas sili na prosto, ona je naš zdravnik in oživalec našega življenja. * Žarki solnčnega venca. Slavna Lickova zvezdama ima celo zbirko fotografskih slik solnčnega venca, takozvane korone, t. j. tistega finega venca žarkov, ki obdaja solnčno krogljo in ki je prostemu očesu viden le ob popolnem solnčnem mrku. Profesor Miller je te dragocene slike natančno preiskal, da dožene, kako si je razlagati postanek pravih žarkov, ki prodro skozi ta svetlobni venec. Doslej je bilo splošno domnevanje, da obstoje žarki iz drobcev, ki od-letavajo vsled solnčnega vrtenja okrog osi v neznanske daljave. Profesor Miller pa je tekom svojih študij prišel do naziranja, da ima le del žarkov iz solnčne korone tako obliko, katera dopušča omenjeno razlago. Pač pa je Miller tega mnenja, da nastaja izpremena oblike vsled tega, ker so drobci na skrajnem koncu žarkov mnogo finejši in svetlobnemu tlaku, izhajajočemu iz solnca, mnogo bolj izpostavljeni. * Poraba alkohola na Francoskem. Ravnatelj psihiatričnega zavoda v Bizerti je obelodanil naravnost neverjetne podatke o vedno večji porabi alkohola na Francoskem. Francoska stoji z ozirom na porabo alkohola na prvem mestu med vsemi evropskimi državami. Leta 1907. so porabili v Francoski 129 miljonov litrov alkohola, ali 331 litrov po osebi. Poraba absinta se je od 700 tisoč litrov leta 1874. povišala na 36 miljonov litrov leta 1910. Po tej porabi alkohola troši Francoska sedaj vsako leto za alkohol lepo svoto 3 miljarde.. frankov. * Zavetišče za pijance. Hrepenenje po opo-jenju je splošna človeška lastnost. Ni na svetu naroda in človeške družbe, ki bi ne imela svoja opojila. Malo je ljudi na svetu, ki nimajo pože-ljenja po opojnih sredstvih. Newyorški držav-lani bodo morali zdaj to poželjenje brzdati. V newyorški državi bo zdaj prav nevarno se opo-jiti ali opijaniti, posebno, če se bo to zgodilo po alkoholičnih pijačah. New York dobi namreč zavetišče za pijance. Sociolog ne bo imel ničesar proti zavetišču za pijance iz navade, nasprotno bo priznal, da je pijanost iz navade bolezen, ki jo more ozdraviti le zdravnik. Nadalje bo sociolog ali družbovalec tudi znal u-poštevati neizmerno bedo in revščino, ki jo pov-zročuje pijančevanje v premnogih rodbinah. Pripoznal bo, da ima alkoholizem slabe posledice za gospodarsko in moralno življenje. Ako pa zavetišče za pijance nima samo naloge o-zdraviti pijanca, nego g tudi kaznovati, potem je tako zavetišče kaznilnica, posebno, če ima vodstvo zavetišča pravico določiti čas, kako dolgo mora njemu izročeni pijanec ostati pod nadzorstvom. V tem slučaju je kazen glavna stvar, ozdravljenje pa le postranska. Stvar bodemo mogli dobro presoditi šele potem, kadar nam bodo natančno znane vse določbe zakona, šele potem bodemo lahko videli, če presegajo koristi zakona, nevarnosti, ki tiče vnjem za o-sebno svobodo posameznika. Brezdvomno je omejenje osebne svobode, ako sme policija vsakega, ki ga dobi pijanega na cesti, aretovati in ga vtakniti v zavetišče za pijance. Malo verjetno je, da bi novi zakon zmanjšal število pijancev, ker vzroki za opijanjenje so včasih neozdravljivi, neodstranljivi. Slovenski rek e: Pijanec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«. Kupujte JDan‘! Izvod samo 6 vinarjev. Mali oglasi. Beseda 5 vinarjev. N»jtna*J8l z.i