PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote OCBm of Puhlletttoa: 1007 South UarnSals An Rockwall 4S04 -----—— ■ i. .i matt«r Januar f lt, un, M •t OUnao, mino* Under Um Ae« oi Congnm at 5L5V5ET CHICAGO 13. ILL« TOREK. 10. OKTOBRA (OCTOBER 10). 1144 SuboartpUon SS.00 toartf ŠTEV—NUMBER ISO Accaptanoa for maiiing »t apacial rito of poataga provldod tfcr fa sactlon 1101, ActofOctM^^ Premier Churchill in Anthony Eden prispela v Moskvo! Prva kanadska armada potisnila v past nemško •ilo 25,00p vojakov v holand.ki provinci. L ju- tf €mc j ZflS6(//j te bitke divjajo na fronti tretje ameriške ar-made. Čete pote ameriike armade raztegnile semno f operacije m fronto v Italiji.—Nemci beze iz Grčije pred britsko invazijsko silo. Enote bojne mornarice v akciji na Egejskem morju.— Ameriški pomorščaki drobe ostanke japonskih vojaških posadk na otokih Palausove grupe r Moskva 9 okt.—^.ngleški pre- bi zaprlo pot Nemcem iz južne mier Winston Churchill in zuna- Grčije Enote britske bojne mornari- nit minister Anthony Eden 'ata danes v spremstvu vojaških in diplomatičnih veščakov prispela v Moskvo. Iz Londona so se pripeljali v treh letalih. Visoke angleške zastopnike so na moskovskem letališči} pozdravili zunanji komisar Vjače-jlav Molotov, podkomisar Višinski in Ivan Majski ter ameriški poslanik pri moskovski vladi Averell Harriman. Sprejem, ki so ga bili deležni angleški predstavniki, je prekašal vse dosedanje slične dogodke. Četudi ni bil objavljen namen Churchillovega prihoda, je gotovo, da se bodo razgovori tikali zaključne ofenzive proti Nemčiji in pa povojne ureditve Evrope. London. 9. okt. — Prva kanadska armada je potisnila v past nemško silo okrog 25,000 vojakov v krajih province Zee-land v Holandiji. Zasedla je ce so v akciji v severnem delu Egejskega morja. Bojna ladja Termagant je napadla in potopila dva nemška rušilca v bitki, ki se je vršila v bližini {Soluna, grškega pristaniščnega mesta ob Egejskem morju. Britske bojne ladje so se približale albanskemu obrežju in bruhale izstrelke na nemške vojaške naprave na obali, i Zavezniški stan na Novi Gvl-noj t 9. okt. — Ameriški letalci so napadli japonsko brodovje v bližini Cerama, Halmahera in Filipinskih otokov. Bombe so potopile in poškodovale 25 japonskih parnikov in ladij. Ameriške čete in pomorščaki drobe ostanke japonske sile na otokih Palausove grupe. Uradni komunike pravi, da je v bitki z Američani na otoku Peleliju padlo 11,083 Japoncev Čungklng. Kitajska. 9. okt. — Hoogerheide, strategično mesto I Letala štirinajstega ameriškega v bližini Antverpa in pozicije pri zbora so potopila in poškodovala Kortevenu. 114 japonskih ledij in parnikov Britska bojna letala tO' lftfct^k žabjih par tednih. Tonaža teh la bombe na nemško vojaško po- je znašala 183,000 ton. Poveljnik sadko na otoku Walcherenu v letalskega zbora je general Stil-bližini Flushinga. Bombe so we1l. porušile jezove ob kanalu in vo- Čungklng trdi, da so kitajske da je poplavila nemške pozicije. I siie ustavile japonsko ofenzivo Prva ameriška armada, katere na fronti med Hinganom in Kwe-poveljnik je general Hodges, je I leinom. V provinci Fukien, kjer zdrobila nemške napade na svo-1 s0 ae japonske čete izkrcale zad- Berlin priznal vojno stanje franom uvaja nov ekonomski sistem Koraki aa —ctaltzacijo induttrij potdravljeni POTREBA HARODNE ENOTNOSTI London. 9. okt. — Nemčija je danes uradno naznanila okupacijo severne Finske po armadi 100,000 vojakov, katere poveljnik je general Lothar Rendulič. Hrvat. Ta se bo borila proti skupni finsko-ruski sili na 320 milj dolgi fronti, ki se razteza od Botniškega zaliva do Baren-škega morja. Uradna časniška agentura D. N. B. je prvič priznala obstoj vojnega stanja med Nemčijo in Finsko, bivšo zaveznico. Ta trdi, da je general Rendulič storil korake v severni Finski potem, "ko so šle finske čete v akcijo proti svojim bivšim tovarišem v orožju." Agentura dalje pravi, da je Rendulič prevzel vrhovno ekae-kutlvno oblast v severni Finski 4. oktobra, ko so finske vojaške enote napadle nemške vojaške posadke. To je bila prva uradna omemba o nenapovedani - vojni med Nen\fi in Finci, kl se je pri- Parla. 9. okt.—Člani sveta narodnega odpora «o prvič nastopili pred prebivalci tega mesta na ogromnem fitasnem shodu, odkar je bil Pariz osvobojen, »ležilo ■ čela 15. septembre. Shoda se je udeležilo več tisoč ljudi, da slišijo voditelje odpora, ki so bili pred nekaj tedni preganjani in v smrtni nevarnosti. Ti so povedali udeležencem, da mora svet funkcionirati, dokler ne bo Francija dobila nove ustave. Množica je navdušeno aplavdirala govornikom, ko so pojasnjevali načrte glede socializacije francoskih industrij in važnost ter potrebo narodne enotnosti. Govorniki so izjavili, da se bo kampanja za priznanje začasne francoske vlade, kateri načeluje general Charles de Gaulle, po zaviislkih nadalje vala. Na shodu je prevladovalo revolucionarno razpoloženje. Častniki ln vojaki francoske notranje sile v ameriških uniformah so bili navzoči, kakor tudi voditelji francoske milice, kl je Igrala veliko vlogo pri osvoboditvi Pariza. Karol se poslovil od prijateljev Bivši rumunski kralj odpotuje v Brazilijo Mexlco Clty, 9. okt. — Bivši rumunski kralj Karol in Elena Lupescu, njegova prilefcnica, sta se sinoči poslovila od svojih prijateljev v Mehiki. Oba bosta danee odpotovala v Brazilijo. Karol je dejal, da nima poeeb-nlh načrtov, toda mnenje prevladuje, da upa, da se bo vrnil v Rumunijo ln spet zasedel prestol, s katerega se je moral \ir makniti. Iz Brazilije bo najbrže odpotoval v LUbono, Portugalska, kjer ga je premier Salazar sprejel ln poidravll, )to je pri-bežal tja lz Rumunlje. Karol ln Lupescu sta imela okrog 300 gostov na banketu, kl se je vršil v neki restavraciji v glavnem mehiškem mestu. rozapadno od Murmansks. Na podlagi sklenjenega premirja Finsko dobi Petčam Rusija. Ato Roosevelt bo govoril v New Yorku fcuiisuua Lchioag napauc >•■ b»v-i jo bv »—• -------| Wsshlngton, D. C., 9. t je pozfcije pri Oidwelleru, de- L jI teden, so Kitajci reokuplrali Predsednik Roosevelt bo govoril vet milj severno od Aachena, ln Diongloh, 15 milj Južnovzhodno v New Yorku 21. oktobra 6 zu-| 1 um' 1 odFučova, pristaniščnega mesta, nanji politiki svoje adm inlstr.ci- ki je še v kitajskih rokah. je. Bela hi|a je naznanila, da se Berlin poroča, da enote ruske armade napadajQ pozicije nemške sile na zapadni strani Murmanska, luke ob Ledenem mor- ______ .. _ ju, iu pri Petčanu, SO milj sere- je naetoptla nova »oba, kl Je ia I Georges Bldault, zunanji minister v začasni-vladi, je nazival udeležence državljane. On tn ostali govorniki so naglašaU, da Murray apelira na > člane unij CIO New York, 9. oktobra.-Philip Murray, predsednik Kongresa Industrijskih organizacij, je apeliral na vse člene, naj se registrirajo sa predsedniške volitve. V apelu je nsglaail, da je registracija potrebna za ponovno izvolitev Roosevelta za predsednika Združenih držav. Židovska brigada bo kmalu v akciji Washlngton, D. C., 9. okt,— Tukajšnji brlt§kl krogi trdijo, da bo židovska brigada, formirana Palestini, kmslu v akciji na To tvorijo židje U Pale- zasedla omenjeno mesto. Oklopne in pehotne kolone tretje ameriške armade m vo-fenzivi proti nemški sili na fronti ob reki Moselle. Prodrle so osem milj daleč na ozemlju med i i I • Metzem in Nancyjem. Ljute\KnUnc odstaVlietl bitke so v teku pri Wormeldan-1" "f1«* gu, 12 milj vzhddno od Echter-nacka, luksemburškega mesta. \Egiptski premier postavila temelje novemu ekonomskemu sistemu. Bldault je poudarjal enotnost konservativcev, socialistov ln komunistov, katero eo demonstrirali v odporu proti nemški okupacijski sili. Dejal je, da je zdaj samo ena Francija ln da bosta začasna vlada ln ljudstvo korakala skupaj. "Naša je velika dežela ln ml vsi moramo delati kot enota," je rekel. Louis Salllant, predsednik sve ta, je priporočal sklicanje zase- je. je odzval povabilu American Foreign Pollcy Assn. Naznanilo v«, ------;*'- dostavlja, da bo Roisevelt Imel danja članov posvetovelne skup- govore v Phlladelphijl, Cleve- Ščlne. "Ml nočemo, da bi v tu- landu, Buffalu ln morda tudi v Jlnl aH v Franciji trdili, da so v Chksgu 'deželi ljudje,.ki hočejo dobiti v fronti. stlne ln oni, kl so dobili zavetje v Palestini. Brigadi se bodo lahko pridružili lidovski vojaki, Sel cd s j služijo v britski armadi. Pravda priporoča čistko v osvobojenih krajih Moskva,'0. okt.—Pravda, glasilo komunistične stranke, je objavila uvodnik s priporočilom, nsj ruske vojaške oblasti satro petokolonske aktivnosti v OfVO-bojenlh pokrajinah. Pravda trdi, da ekonomska obnova teh pokrajin zadovoljivo napreduje. diktatorsko oblast," je dejel. MNaš nsmen nI posnemanje metod Lavalove vlade, katere člani so pobegnili iz Francija." Domače vesti Obleki Chicago.—Glavni urad SNPJ in uredništvo Proevete so v soboto obisksll Louis Isenec, John Hrovat in John Pesdlrts is Cle-velanda, odkoder so prišli na zadružni kongrea kot zastopniki Slovenske delavske zadružne zveze. Naraščaj Chisholm, Minn.—Pri drušlni Joe Zobits so ee ustavile vile rojenice in pustile hčerko. Tako je postala predsednica društva 322 SNPJ že petič stara mati, jednote pa ji dobila 12. člana lz njene družine. Čestitke! Nov grob v Mlnneeotl Virginis, Minn. — Tukaj ji umrl John Cherne, star 88 let in po poklicu plumber. Zapušča ženo, dve hčeri, dva sinova (oba vojni), štiri brate in pet sester. Ta družina je prvotno živela Kraintownu (sedaj St. Anthony). Is Clevelaada Cleveland.—Zadnjo sredo sve-čer, ko je stopil s poulične na 152. cesti ln Thsmes sve., je bil ns mestu ubit od avta Frank SI bert, star 84 let ln doma Is Brl-tola jirl Kranju, odkoder ja pri šel v Ameriko pred 37 leti. Zapušča ženo, poročeno hčer in sina v Orangu, N. J. Bil je član SDZ, ZSZ ln WOW.—Dne 5. okt. je umrl Anton Verhovc, star 81 let ln doma Is Zaplane pri Vrhniki odkoder je prišel v Ameriko pred 37 leti. Zapušča ženo, dve sinova (pri vojakih), poročeno hčer, sestro Jennie Goepodarlč več vnukov ln sorodnikov, v sta ram kraju pa dva brata ln ene-gs v Nemčiji. BU je član 8MZ ln delničar 8pD.—V sanatoriju v WarrensvlUu je v četrtek umr Joseph Vatovec, star 7« let ln do-ras Is vaai Vatovlje, fara Rodik mogočna ruska sila v akciji na balkanu Sovjtttk* č»t» prekorači/a trbtko hrib* OFENZIVA V BLIŽINI PRUSIJE Rim, 9. okt. — Čete pete ameriške armade so razširile svojo I fronto pred Bologno na dvanajst milj in se približale Castel San Pietru, važnemu cestnemu in že- Maher formira novo vlado Kairo« Egipt I. okt. - Kralj I Farouk je odstsvil premierje Mustava E1 Nahasa in vse člane -------------------------- njegove vlade. Odstavitev je lezniškemu križišču med Bolog-1 gltdlla 24 ur po Nahasovi dekla-no in Riminijem. Prve so raciji da je dosegel velik poli- sp*le do točke, ki leži dvanajst milj od Bologne, komunikacijama eentra v severni Italiji. Enote ameriške armade ao prodrle do vznožja gore Caste-tazi in zasedle Castelnovo. Cofe zamorske divizije so v akciji Proti sovražniku v hribih v bli-*'ni U Spczije, italijanske mor-norične baze. Oddelki osme britske armade *» Pognali Nemce z utrjenih po-»«j na soverozapadni strani re-*«• Fiurneine, ki se steka v Jad-morje. Italijanske čete » bore na strani britske armade P'"t) sovražnika na tej fronti. Angleški letalci so metali »'mbenag tičnl uspeh ns konferenci, na kateri je bil sprejet zaključek glede ustanovitve, zveze vseh a- rabskih grup. Kralj je poveril sestavo nove vlade dr. Ahmedu Maheru, voditelju sadistične stranke. Slednji je bil predsednik nižje zbornice egiptskegs parlamenta. Napetost med Faraukom in Nahasom -ie trajala več mesecev. KrslJ> le čakal prilike, da se ga Iznebi, kar se mu je kdaj posrečilo. Nahas je vodja stranke Wafd. Gibanje za zdruiitev j c uiici ao mevau ■ * Trst ln I m peri Jo, kjer I levičarskih grup koncentrirana nemške čete. I v Angliji P^ra.. Grčija. 9. okt.-Nemd London, 9. oktobra.-Voditelji Aten, glavnega grškegastranke Commonwealth so eett-pred briUko silo, zbrano rekli za združitev levičarskih *» Konntu. 45 milj vzhodno od grup. Ustanovili »o poaeben od bloki-1 bor, kl se bo pogajal z delavsko stranko. Načelnik odbore ftichard Acland. _ bt Briuke čete'so že faie Kormtsko ožino. ,1'>V« IjKtvo britska sile, ki je ' ;du,ia (»rčijo, trdi, da Nem-I^.,,. # ^j^j^L 1 ^ 'z Grčije iz bojazni ^Hitlerjev poboČM" ^-tj-m. I^uu in parniki od-nemška četa. f ^te ao zaaedla Nav podlegel ranam London. S. okt -General Ru — -m ^ dolf Schmundt. HiUerjev paW "r I tanlščnomarto,40mUJ Lik, ki je bil ranjen v atentatu "d KorinU. To leži na ee- na Hitlerja 20 Julije je umr 'A7b«idnl konici Peloponeške- Smrt je naznanila uredna časn Polotoka. Zavzetja KorinU 'ška agentura DNB na Primorskem, odkoder ja pri šel v Ameriko pred 31 leti. Bil je član SDZ. ZajJušča poročeno hčer, dva nečaka ln vnukinje, v starem kraju pa ženo ln poročeno hčer.—Iz bolnišnice se je vrnila mrs. Mary Zupan, kl ja prestala talko operacijo,—V bolnišnici Glenvllle je bila operirana mrs. Frances Leveč.—Is bolnišnice se Je vrnila mrs. Rose Arch. -Od prenepornega dela je zbo-Iti Rudolph Stemberger, ki je bil odpeljan v bolnišnico St. Lu ke's.—V bolnišnici Je umrla Ju i lia Hozbaršič, etera 81 let, roje-I na v vssl Meri ja Amas. Tukaj je bila 39 let in aapušča sina. Bila js članice S2Z,—Družina George Huntar je bila obveščana, da je bil v Italiji ubit njen najmlajši sin Gteorge ml. Dvojna •e lludake bili pevrn)e*e Medlem ko ee Uuafr»snlk1 ta ao^ieril voaiio pa deleU v Pullm.novth voaovlh . ■UaoTsIl profl uiadlefu po kalerai M delavci, Id delalo drugje. Jtrnu, g®dir Lord Lovat /vravno sem bil vojak že v vojni, smatram, da sem po Redil in odga- E^h-u—rejec. »» v svojem življenje vse KtokrvS živali, vključ- Krkalne konje. Dober reje. ELori odgoji pred seboj en £ £1 deleči čim vižjo stop- ni0 dovršenosti. flsti Cilj ima pred seboj tudi vaditelj komandosov, ali -C komplikacija. P R>ji najrazličnejših *iec dobro ve, ob kakšnem tre-Sku lahko računa, da bo dosegi najvišjo stopnjo perfektno-:fl S komandosi je stvar dru-Ločna: ob vsakem trenotku mo-m biti v odlični formi m to se tu Pri reji pasem v zelo kratkem času. •njo največkrat^^^H Mnogo so pisali in govorili o i težkih telesnih preizkušnjah, ki 1 zahtevajo od britanskih komandosov. Res je, da mora moš-ttvo znati premagati najrazličnejše prirodne ovire: prebrodi-! ti reke, preplezati visoke vrsa-|ce živeti pod milim nebom ob < vsakem vremenu in preteči razdalje, ki jih smatrajo, da so da-[jet preko človeških moči. Vse to ni najvažnejši del urjenja komandosov. Lahko je najti zadostno število mladih ljudi, ki | bi se v teh stvareh izurili in jih [izvajali ravno tako dobro, kakor komandosi. Kaj zahtevamo od komandosov? Od komandosov zahtevamo še [vse druge telesne in duhovne Losobnosti, ki so mnogo važnej-! je. Predvsem omenjam discipli-sposobnost zapovedovanja, »podjetnost in zaupanje v samega sebe. To so glavne značilnosti, fc jih iščemo pri izbiri vojakov za naše enote in ki jih utrjujemo ves čas urjenja. Sštevilne objavljene fotografi- Šum tyešč, s katerimi preščipa-jo bodečo žico itd. Važnost aluha ln vonja Vežbanje za prisluškovanje šumov pričenja v daljavi 200 metrov za neizvežbane začetnike. Postopoma raste razdalja. Ob zaključku vežbanja mora ko-mandos v mirni tihi noči razločiti tresk vžigalice, ki jo nekdo vžiga, na daljavo 600 metrov. Tudi vonj je zelo'važen in dragocen pripomoček za ogledno službo. Duh tobaka ali kmetske-ga ognjišča je mogoče tudi neiz-vežbanemu ločiti. Ugotovitev šuma \;i šum sovražnika, ao tu-■ ^ k'»m;mdoaa izredno ženijo v t«'ku treniranji je po-KT*' d- t« šume fantom vdo-zato se v prisluškovanj)'' v t- mnih, tihih nočeh. L/" k> povzročajo vojaki. gpr M p< njajo čez žične ovl-.. * "I" i- i 11 ko reproducirati. H I fz**> 1» v MeJ fcr n redno ustavljati in poslušati. Qb takih prilikah vsakega normalnega človeka prijemlje kašelj ali pa živa potreba, da si očisti grlo. Komandos mora vse te reflekse imeti v popolni oblasti in ne bo nikoli zakasljal, če ie to njegova volja. Močni kadilci, revmatiki in tisti, ki imajo kako okvaro dihalnih organov, ne morejo izpolnjevati takih nalog. Naloga oglednika je, da ugotovi sovražno stražo, da to signalizira vodstvu ali pa da spremlja patruljo do samega kraja, ne da bi ga sovražnik opazil. Častniki komandosov se ravno tako urijo v vseh veščinah kakor moštvo, vendar se od njth zahteva še več. Spijo pod milim nebom, tekajo, plavajo, si sami kuhajo in imajo ravno iste prevozne možnosti na razpolago kakor njihovi vojaki. S svojo posadko so povezani na življenje in smrt; veže jih isti duh in to je osnoyni zakop komandosov. V začetku vežbanja je glavna naloga v tem, da se vsak vojak priuči zanašati se na samega sebe. Z malenkostnim zneskom, ki ga prejme komandos-novinec, se mora naučiti, da si preskrbi živež in prenočišče. ' ' Pogostokrat se dogaja, da dobe komandosi zvečer povelje, naj bodo naslednjega dne zjutraj na mestu, oddaljenem 30 do 45 km od vežbališča. Poznam slučaj, da so zahtevali biti v desetih urah na mestu, oddaljenem 80 km od bivališča. Kako komandos prispe na določeno mesto in ob kakšni uri odpotu je, to je njegova stvar. Ob določenem času mora biti na mestu. Komandose lahko izbirajo med vojaštvom vseh britanskih vojaških enot. Komandosi, s katerimi sem bil v Dieppu, so pripadali 65 različnim polkom. Komandosi imajo ogromne zasluge za otvoritev drugega bojišča. Številni njihovi podvigi so omogočili zavezniškemu vrhovnemu poveljstvu, da pride do naj podrobnejših podatkov tudi v tistih skrivnostih sovražnika, ki so bile navadnemu zemljanu prikrite. Delo komandosov je v mnogem pripomoglo k novim taktičnim rešitvam, ki so bile izdelane na podlagi izkušenj živih prič, ki so jih na licu mesta preizkuševale. Komandosi so britanski izum. Danes imajo podobne formacije tudi Ameri kunci.—(Basovlca.) ►Jadiva, s katerim Šum, ki ga popri pregledu, če je •nje straž. Šum. ki v/igalica, kadar jo "b škatlico, da bi jo njanja in glaeovi ■j- Tendence v čeho-slovaški vladi London. (ONA).— Overseas News Agency je zvedela iz zanesljivih virov, da je prejela če-hoslovaška vlada v izgnanstvu poročila iz domovine o podtalnem gibanju, ki jasno kaže, da se je na Čehoslovaškem ijavno mnenje v političnem pogledu odločno obrnilo na levo. To poročilo, ki je bilo poslano tudi češkim predstavnikom v inozemstvu, pravi, da so zdaj vse tri čehoslovaške delavske stranke pri ljudstvu ihnogo bolj priljubljene in vplivne kot na primer agrarna stranka, katoliška ljudska stranka ali nacionalna demokratska stranka, ki je desničarska in napol fašistična skupina. Socialdemokrati in komunisti so ogromno pridobili na vplivu, posebno s svojim podtalnim gibanjem, dočim je stranka predsednika Beneša, nacionalni socialisti, ohranila kolikor toliko svoje stare pozicije. Te zadnje tri stranke so ozko sodelovale v fjodUlnem gibanju širom Ukozvanega Hitlerjevega protektorata in tudi v marionetni slovaški republiki ter v vseh deželah, katere sta si prisvojili Nemčija in Madžarska. Te stranke so tudi v vodstvu partizanskega gibanja, ki se je mogočno razraslo, odkar so Rusi prispeli na meje Čehoslovaške Ruski padalci in mnogi zavezniški ujet niki, ki so pobegnili iz nemških taborišč, so te partizanske oddelke organizirali. Agrarna stranka je dala jako malo podtalnega odpora, akorav-no Je bila pred Monakovem najmočnejša stranka v državi in so iz vrst njenih članov imeli Cehi največ ministrskih predsednikov. Tudi katoliška ljudska stranka se je malo upirala, ako- ravno je njen prvak, Jan Šra-mek, ministrski predsednik za mejne vlade. Nacionalni demokrati, ki *o bili pred vojno povezani s fašiz mom, so zdaj precej razdvojeni —večina te stranke pa podpira kolaboracijo. Sestava čehoslovaške vlade i izgnanstvu torej danes ne od govarja več dejanskemu stanju v domovini, kjer so se politične struje razvijale naprej in spremenile v teku let pod nemško okupacijo. Vsled tega bo vlada takoj po osvoboditvi Čehoslovaške spremenjena. Nekateri od Članov sedanje vlade se boje, da se bodo tud na Čehoslovaškem pojavile slič ne težsve pri sestavljanju nove vlade kot jih ima danes genera Charles de Gaulle ha Francoskem. Tudi na Čehoslovaškem bi se namreč utegnilo pripetiti da bodo predstavniki podtalnega gibanja zahtevali, da se jim dodeli dober del vpliva v vsak vladi, ki bo sestavljena v dobi pred splošnimi volitvami v povojnem času. ulasovi iz naselbin (Nadaljevanje^; 2. strani) Gozden, Lazo Ketke*, Julia Ker-kes, Rade Mirkovich. M. B. Cox, Mike Trkula, Ray Haase, Harry Westel, Harvey !§cCully, Ange-a Mirkovich, Mike Uhrin, Pete Jopovich, Miki; Kreska, Frank Fink, John Fink, Niek Marietta, Tom Simoncich, Rišta l Ribič, Floyd VVilliamson, Vid Brklach, Angelo Dana, George Knezo-vich, George Myers. Bingo Lon-dersman, Joe Ivanovlch, Joe Medimovich, Jesse Davies, John Smith, Joe Marietta. Mike Mrja, Steve Cavalato, I*ate Picco, Dominik Savio, Ivanka Fink, Frank Kakuc, Frank .KrOnur, Leopold Hudomal, Severfrio Fararre, Bruno Bonacoral, Louis Blazo-vich, Angelo Tasao, Joe Avlna-ti, VVilliam Stariha, Valentine Lužnik, Joe Divjak, Elizabeth Fortuna. 1 - Vazil Ivanoff 60 cnetov; pp 50 centov: W. H. MoCracken, Joe Sack, Anton Baina. Steve Gio-vanini in Emil Jolicich, Po 25 centov: Mary Roahel in Edgar Foos. Skupni priappvki znašajo $106.60. Vsem darovalcem izrekam iskreno zahvalo. Najlepša hvala tudi Mary Konchar, ki je darovala in zaeno pomagala, da smo nabrale tako lepo vsoto. Upam, da bo ubogi flovenski narod imel koristi od tega denarja. Želim, da bi naši rojaki po vseh naselbinah pridno nabirali pri Bpevke za našo staro domovino. Res, da ni prijetno iti od hiše do hiše in človek mora požreti marsikatero grenko, toda pomislimo, kako trpi^ slovenski narod v domovini in pojdlmp na delo na vzlic neprijetnostim, ki zadenejo nabiralce. Ellaabath Fortuna. Dragi brat Rudi! Dal si živ-] ljenje za domovino. Počivaj v' miru in lahka naj ti bo domača gomila! Ostal boš vedno v spominu nas vseh. Albert Valenctc. V Prosvetl so dnevna svetovne In delsvske vesti. Ali Jlfc čltate vssk dan? mg uekjd VESELICA V KORIST ČLANOM-VOJAKOM Power Polni, O,—V naši na selbini Še nismo vsi pomrli. Celo nekaj življenja ln aktivnosti se nam obeta v zimskem času Pred kratkim smo se odločili, da priredimo veoelico v korist našim Članom-vojaJfofo, in sicer U. novembra (Armistice Day) Vabim rojake od bilzu in daleč da nas na ta dan posetite in se z nami nekaj ur zabavate. Pravilno ie, da mislimo na na še mladeniče, ki se bojujejo za svobodo vsega sveta. Upajmo da se kipalu povrnejo domov. Torej, ne pozabite te veselice M. Bogaiay ODMEV NA PISMO SLAVKA STEGA Toledo, O.—Ker mi je potekla naročnina Prosvete, pošiljam pregibu pisma $1.20 za nadaljno naročnino. Prosveto zelo rad Čl tam, ker ima veliko dopisov in drugih dobrih in slabih novic. Dna 14. septembra je bilo pri občeno pismo, ki ga je pisa Tončki Skufci, New Castle, Pa. Slavko Stegu. Brce me je bolelo, ko sem čital. kaj počenjajo črnosrajčniki z našim ljudstvom na Priihorskem; požiga jo vasi in morijo ljudi. Tudi mojega dragega brata Rudija so uštreliii. Kdo ve, ka ko so ga pred ustrelltvijo mu čili. Vsakdo si lshko predstavlja kako se človek potuti, ko zve tako tragično novico od doma Nekoč sem že čital, da so fašisti požgali vas Brdo, toda, ker je več vasi s tem imenom, nisem vedel, katero Brdo. Iz pisma Slavka Stega pa vidim, da Ratečevo Brdo, ki Je moja rojstna vas. Prosil bi Tončko Bkufco, ak< ji je mogoče, da bi ml poslala naslov Slavka Stega, za kar sr Ji že naprej zahvaljujem. Mo naslov je: Albert Valenclc, 1.124 Myrtle st., Toledo. O. Morda ■ tudi kakšen moj sorodnik nahaja na Korziki. Slavka &tega ne poznam, kajti on je bil 4edaj. ko sem jaz I v Ameriko, še otrok ali pa se še ni rodil. Toda poznal sem njegovega očeta. Željno pričaiuijem glasu od svojcev, ako je še kateri živ. Ka* dar ae zmialim na svojega brata me solze oblljejo. Sedaj pa hočejo biti fašistične zverine čista nedolžne, kakor angeljčki, toda upam. da prejmejo zaslužene plačilo. KONVENCIJI JPZS Mllwaukee. Wla. Bila sem delegatlnja na 12. redni konvenciji Jugoslovanske podporne zveze Sloge, katera se je vršila Port Washingtonu, Wis., zato bom malo opisala, kako smo se meli. Ko smo se pripeljali v pon^e-jek zjutraj, 18. septembra, v >ort Washington, smo bili pri-etno presenečeni, kajti en blok in pol je bil krasno dekoriran z ameriškimi zastavicami in prav tako dvorana, kjer smo zborovali. Takoj, ko se je pričela konvencija, to je bilo v pondeljek, je naB tamkajšnji župan Kaiser lepo pozdravil in izrazil, da ga ze-o veseli, ker se vrši naša konvencija v Port Washingtonu* Enako lep govor je imel glavni poštar. Nato pa so nam sporočili, da je za nas kosilo pripravljeno na dveh krajih, tako da se nam ni bilo treba bati, da bi bili lačni. 1,,ni V torek zvečer pa imo bili povabljeni vsi delegat je in delega tinje na večerjo k Smith Bros. Rečeno je bilo, da bo večerja stala $1.60. Nekateri delegatjo so na večerjo povabili tudi svoje prijatelje. Nas je *elo veselilo, da nas je bilo več skupaj. A spet smo bili presenečeni. Prijetno presenečeni! Drugi dan nam je predsednik konvencije Victor Petek povedal, da nismo nič dolžni za večerjo, da je vse plačano. Večerjo so nam plačali ljudje iz Port Washlngtona, ker jih je zelo veselilo, da se je konvencija vršila v njihovem mestu. Tudi dvorano, kjer smo imeli konvencijo, so nam dali brezplačno. Nismo vedeli, kako bi Izrazili svojo hvaležnost tem dobrim ljudem v Port Washing tonu. Na konvenciji je bil red. Glav ni predsednik John Ermenc je pisrfl v zadnjem glasilu, naj pu stimo vso jezo in mržnjo doipa Tako se ja tudi zgodilo ln tako je šlo vse gladko in brez prepira. Naj Še omenim, da smo imel zelo dobrega konvenčnega pred sodnika v osebi Victorja Pekta ki je zelo spretno vodil ooje. Gre mu vse priznanje in prav tako drugim glavnim odbornikom in vsem, ki ao pripomogli na ta al oni način do tako lepega uspeha Upam, da bodo naši društveni ki in društvenice zadovoljne zaključki konvencije. Seveda prav vsi ne bodo zadovoljni, to da pregovor pravi, da vsem lju dem je težko ustreči. To jo prav tako kot tista storijo, ki pripo veduje, kako sta jahalo oče ln sin oslo, ko pa so ju ljudje vi deli, so dejali, da bosta osla umo rila. Sin je nato zlezel c osla a spet ni bilo prav, nakar je oče dejal sinu, da je težko vsem lju dem ustreči in s sinom sto nato osls nesla. Ljudje so se jima zo pet smejali In dejali, da ni prs vilno, kar počenjata. Vsem ljudem je res težko ustreči. V Mllwaukeeju smo še vedno zelo zaposleni. Vremo imamo lepo. Sedaj čakamo, da bomo šli nabirat gobe, spomlad pa regrat. ' » » f" Ako kateri izmed Slovencev v Port Washlngtonu čita Prosveto, naj vzame na znanje, da se vsem ljudem najlepše sahva ljujemo za dobrota, ki oo Jih izkazali delegaciji JPZ8, H Na koncu pa pozdravljam vhc čita tel je Prosvete! Angeline Lape) Nemški tisk navaja vzroke Hitlerjevega molčanja Bern, Švica, 9. okt. — Ham-burger Fredemdenblatt in drugi nemški listi pojasnjuje ljudstvu vzroke, zakaj rne organizacije plačujejo stroške njih glavnih uradnikov, ki ae udeležujejo se) glavnega oobora JPO-SS Poročilo blagajnika se vzame na tnanje. (Dalja prihodnji!.) ari GORNJE MESTO POVEST IZ ZAGREBŠKEGA ŽIVLJENJA SPISAL ' BOGOMIR M A O A J N A (Nadaljevanj«) Če bi šel sedaj kdo mimo, bi videl, kako je Simon prebledel in kako mu je vztrepetala roka. Dekletce je stalo na pločniku odrevene-lo od strahu. Roke so ji štrlele od telesa. Tudi dekletce je uprlo pogled v črepinje in rdečo lužo. Niti zajokati ni moglo od strahu. Simonu se je polagoma razlil grenek nasmeh čez u-stnice. Toda potlačil ga je in stopil k otroku ter ga prijel za roko: "Ne boj se, mala, ne bodo te tepli. Pojdi z menoj! Kupil ti bom drugo vino," je rekel v mehki hrvaščini. Dekletce je plašno zastrmelo vanj, a ubogalo je takoj. Sele sedaj so se ji velike solze prikradle na lica. Povedel jo je, ne da bi mnogo govoril, niti za ime je ni vprašal, k Črnem jegnjetu. A-nica se je zelo začudila. Ne da bi pojasnjeval, kaj in kako, je sam poiskal na mizi steklenico, ki je bila enaka tisti, ki jo je nosil otrok, in ukazal Anici nato-čiti vanjo rdečega vina. "Steklenice ne dobiš nazaj. Steklenico in vino ti bom jutri plačal, Anica!" Anica ni mogla skriti radovednosti in je z začudenjem opazovala njegovo početje. Ko je prinesla vino, pa je rekla: "Regina vas je danes dvakrat iskala. Vabi vas zvečer k sebi. Go-duje. Vsa družba se zbere pri njej. Rekla je, da morate gotovo priti." Simon je nekoliko pomislil, potem je stopil v drugo sobo in stisnil gosli pod pazduho. "Kajne, da pojdete tudi vi tja?" "Pojdem," je odgovoril. "Namreč, hočem vedeti, ali boste šli; kajti glava me nekoliko boli. Hotela bi iti danes zgodaj spat in vsaj enkrat prespati celo noč. Ce vi in vaša družba ne pridete, mi bo to mogoče, kajti drugih gostov skoraj ne bo. Danes boste z družbo vso noč in ne boste prišli spat na klop." "Ne pridem," Je odvrnil. "Kje ste dobili tega otroka? Zakaj kupujete vino? A mislite tega otroka opijaniti?" Simon se je zasmejal tako glasno, da ga je smeh prisilil v kašelj, a ni odgovoril na to vprašanje. "Deklica je lepa, samo strašno revno napravljena in zanemarjena Je. Ne bom je opijanil. Ti. povej mi, ali je res, ds Nikolaja Benčino vzdržuje njegova zaročenka, da je ona jako bogata, da je šest let starejša od njega, a da je on ne ljubi in ji Je zvest samo zato, ker ne ve, kako bi JI povrnil podporo, ki jo je prejemal do sedal?" "Res," je odgovorils še bolj zsčudeno. Simon pa je prijel z levico dekletce za roko, v desnici je držal liter, pod pazduho gosli in odšel, ne da bi pozdravil. "Kje atanuješ, mala?" je vprašal zunaj. Deklica je imenovala ulico ln številko. "Te Je oče poslal po vino?" "Oče Je mrtev. Poslala me je mama. Vino bo za gospoda Martina, ki prihaja k nam." "Za gospoda Martina? Bi te mama natepla, če bi ti ne prinesla vina?" "Natepla bi me." "Vam prinaša gospod Martin kaj denarja?" "Ne prinaša. On pride, pije in je, potem pa reče mama meni, naj se grem na vežo igrat." Simon se je zopet zamislil in nemo stopal ob otroku, ne meneč se za začudene poglede ljudi, ki so opazovali to nenavadno sliko na cesti: zamišljenega mladeniča z violino ln vinom, ki Je vodil v raztrgano krilce oblečeno in nepočesa-no dekletce s seboj. Enega človeka pa, ki gaje opazoval z neskončno dobrim smehljanjem na ustnicah, pa Simon ni videl. Na drugi strani ceste je stopala namreč Marija, ki mu je Sledila skoraj od gostilne. Njej se je zahotelo, da bi jb videl. Kakih trideset korakov pred nJim je prekrižala cesto in stopila na tisti pločnik kot on. Šele tedaj jo je zagledal. Ni vedel, ali ga je videla, ali ne, toda vsa kri je vzvalovala v njegovih žilah. "Hiti!" je zajecal dekletcu in ga pritegnil močneje za ročico. Dekletce pa je s svojimi malimi koraki komaj moglo po snegu naprej. Marija je bila hitro štirideset in petdeset korakov pred njim. On pa ni spustil otroka, dasi se ga je polastila silna želja, da bi ga spustil in tekel. Marija je zavila v drugo ulico. "Sedaj sva zopet sama, vidiš, tja pa je odšla Marija," je rekel žalostno in mehko otroku, ki ga je gledal z velikimi očmi. Brez besede je potem spremil otroka do vrat, mu dejal liter v naročje, za vse otrokovo naročje je bil ta liter, potem mu je popravil lase, ki so silili na čelo, ln ga pobožal na lice. "Zbogom, mala!" Takoj nato je odhitel v ono smer, kamor je krenila Marija. "Prav gotovo je šla domov. Na vsak način, radi Jelke moram . . . Ona bi . . ." Skoraj tekel je v Gornje mesto in stopil brez obotavljanja pred njena vrata in ponovno za-trkal. Srce mu je silno utripalo. Odprla pa so se sosedna vrata in prikazala se je starka s prižgano petrolejko v roki. Neznansko se je preplašila Simona, ki se mu je obraz naenkrat skoraj spačil. "Kaj hočete?" "Vino, vino, čakajte, vraga, vino se je razlilo; jaz mislim, kaj, saj ne boste razumeli; Jelka se misli, čakajte, kje je Marija. Hotel bi govoriti. Čujte, jaz .. "Ni je, ni je. Ona . . "Kdaj pride?" "Zjutraj.7 "Kaj, kdaj," je zakričal. "Ona pride zjutraj?" In preden je utegnila starka pojasniti, da je Marija odšla na yajo in bo igrala do jutra, je že on zbežal skozi vrata in tekel skoraj celo u-ro tja do Savskega kolodvora. Sto misli se mu je drevilo skozi dušo. Čudno lep svet se je rušil v njej, a ni se utegnil ustvariti niti pri eni misli. Vse je bilo podobno nekaki grozi. V kolodvorski veži je z nenavadno naglico preči-tal vozni red, ki je bil z velikimi črkami napisan na belo desko. Prebledel je. Vlaka, s katerim bi se imela peljati Jelka, ko je rekla, da gre na kolodvor, ni bilo na deski. Pri blagajni so mu povedali, da je vozil zadnji vlak proti Karlovcu in Beli krajini ob štirih popoldne. Prihodnji osebni vlak pojde šele proti jutru. Topo ln počasi je odšel s kolodvora. Na vse strani so se mrežile ulice. "Rekla je, da bi spoznala rada mojo sestro. Rekls je . . ." Skorej nehote je prišel do tiskarne "Večera" in prečital na deski izdajo. V izdaji še ni bilo nič. "Morebiti je pa res odšla h kaki prijateljici. Toda zakaj je rekla, da pojde danes domov?" Starkina beseda "zjutraj" se mu je zopet zagrizla z dušo. Pričel je misliti na Marijo s trpko, skoraj vdano grenkostjo. "Zdelo se mu je, da bi le ona mogla pomagati poiskati Jelko. Kako naj vendar ona pomaga? Niti najboljša slutnja bi ne apoznala, kje se nahaja Jelka v tem morju hiš, v tej mreži ulic. Marija do zjutraj? V noči nima predavanj. Zdi se, da ni popolnoma izpraznila srca, da bi našli v njem prostora tisti, o katerih je pripovedovala." ~ Sum se je neizprosno boril z najlepšo mislijo, ki jo je imel do sedaj o njej, in ta sum ga je pekel v dno duše. Skušal ga je pregnati. Zdel se mu je grd in neplemenit. "Kje imam vendar pravico, sledici njene korake! Saj m« ja vendar odbila odkrito in brez vsakega dvoumja. Če bi me ne odbila, potem bi imel pravico sumiti." (Dalja prihodnjič.) PROSVETA • "ON WAY BACK FROM ARNHEM MOJE ŽIVLJENJE IVAN CANKAR (Se nadaljuje.) "V LJubljano bi rad!" sem re kel in zaspal. Ko je zjutraj belo solncc posijalo v izbo, sem bil zdrav. Neznana sladkost se mi je prelivala po telesu; čisto sum in naskrivaj seni vedel, da se Je bila moja duša, ki so ji odprte ceste na vse strani, do kraja sveta, samovoljno preselila v Ljubljano in da je tam živela svoj« posebno življenje, ki temu ubogemu telesu še ni bilo dodeljen« Jeseni tistega leta. na vernih dui dan, amo se napotili po "prešce". "Prešce" so okrogli koruzni hlebčki, ki jih pečejo kmetje otrokom, da z dobrim delom olajšajo trpljenje dušam v vicsh. Naprtili smo al malhe preko rame ter se napravili zgo-•daj na pot. Ko smo bili na cesarski cesti, že daleč zunaj Vrhnike, se je nebo spustilo globoko na mah In na hribe in pričelo Je tiho rosltl. Rumene luže so se nabirale ns poti, ztak je bil poln vlage in plesnobe, na srca ja legla mrka utrujenost; molčal smo. Ne vem, kako dolgo smo romali; hiše ni bilo že zdavna, več nobene in ko sem se ozrl po samoti, sem spoznal strahoma, da smo bili zašli v nepoznana kraje, še smo šli dalje, šli, dokler nismo omahnili od čuda, od veselja ln groze. Pred nami se je belila Ljubljana in nad Ljubljano je aljalo solncc. Kakor visoko vspet iznad močvirja, povišan v sam ne-beški sijaj, je bil tsm svet. Strmeli smo zamakljenl v luč, ki nI bila zemeljska, ni bila naša. Bose noge so sc nam udirale \ blato, tresli smo se od mraza, te/ko smo nosili polne malhe; sli v srcu je blls misel: "V Ljubljano, naravnost v to luč. za zmirom!" In odgovorila je druga misel, grenka in temna. ' Kako bi v to lepoto, mi lz močvirja! Kam bi, zasopli in blstni, popotni berači!" Ko smo se vrsčali, nam je bi lo vsem na jok; ne spogledali se nismo, ne izpregovorili besede. Napol v sanjah sem takrat občutil, kar sem kasneje, v trdnih dneh, prepozno poznal: vso neizprosno, brezobzirno nasilja hrepenenja, ki vzdigne Človeka zategadelj, da ga zviška trešči ob tla, ko je bil iztegnil roko, da poseže po zvezdi. IX. šols je bila moj najhujši sovražnik. Še zdsj sem take mi-aii, ds so za zmirom zavržene in izgubljeni* vse brezštevilna dre, ki sem jih zeha je predolgo-časil. ns ogoljeni klopi, pred uči Uljem, ki ga nisem maral. Učitelj mi je bil zopern edlnole zato, ker je bil učitelj. Če bi a« bil pogovarjal z njim doma, ali na časti, bi ga imel najbrže od arca rad. Priskutnost šolska je bila v ozračju, je bila v vzduhu, ki ja amrdel po plesnobi. po cmakasti zapovedi: "Roke na klop!* Sošolci. tudi moji najljubši prijatelji. ao se mi zdeli v šoli čisto Izpremenjenl. komaj da so prestopili prsg; dišali ao po plesnobi, v obrsz so bili bledikasti. čemerni in hinavski. Morda sem PlOOMNO WIAKAY through sn unnsmedButčttfofrfc, thla trlo of Yanka hssds back for a rast after flghtlng steadilj for three full day« ln the Arnham seetor. Thojr were members of s unit sent forward ln sn effort to roiieva the Brltlsh paratroops trapped in the arca above the top of the Siegfriod Lina. Signal Corpa Radlophoto. bil tako izpremenjen tudi sam. Dobrega tovariša sem imel, ljubeznivega, blagega fanta; ko je stopil iz šole, je raztrgal, raz-cefral na drobne kosce vse šolske knjige ter jih pomandral v blato. Kar me je veselilo in modrilo, ni smelo biti v nobenem stiku s šolo. Knjiga, ki mi jo je priporočil učitelj, je izgubila takoj vso veljavo; bral sem jo, če sem jo brati moral; kajti že je dišala po plesnobi. Imel sem grd občutek, da je šola z vsemi svojimi pritiklinami ena sam velika krivica, ki je nihče ni bil nalašč postavil na svet, temveč je kakor podedovan greh, od vsega začetka ponevedoma storjen in od roda do roda neusmiljeno kaznovan. Ječa in prisilna delavnica klestita odraslo drevje, šola pa kriveafi, pretvarja in pači voljne mltdike, tako da jablan ni več jablan, temveč zoperna-turna spaka. Kdor je bil kdaj okusil ječo, sanja še v poznih letih vzdihovaje o zaklenjenih durih, o trdi postelji, o samotnih nočeh; človek sanja o zdavnaj preboleli bolezni; najhujše pa so šolske sanja, ki preganjajo siromaka do sivih las in do smrti. Bela cesta, polje in gozd, skriti lazi in dremotni gaji—tam je življenje, posuto s pisanimi sanjami, kakor loka s cvetjem. Pozdravljen, tihi Močilnik, ti kapelica vrhniška! Koliko sanj počiva v tvojem naročju! Niso pokopane, ne spe nevzbudno; pozdravijo me smehljaje, šepe- čejo mi ljube besede, kadar jih pokličem. Nerazločne pesmi so, zdavne melodije, ki jih je bil človek poslušal v onem prejšnjem življenju in ki časih ponoči zapojo v duši. Komaj zasli-šim tiste pesmi, stoji pred mano, še ob spominu trepetajočim, nadzemeljsko lep obraz, stoji ženska. Črno oblečena; bela,, ozka lica so prežeta s svetlobo in toploto, kakor da gori v njenem srcu tiha luč. Ustnice so stisnjene, tenka grba je med obrvmi, rjave in rosne oči gledajo zamišljeno. Ni strogosti na obrazu, rosne, gledajo zamišljeno. Ni strogosti na obrazu, mirna, vdana milina je, odsvit večerne zarje, ki je še trepetala visoko gori na pobočju sivih skal* nad dremajočim, hladnim Močil-nlkom. Ozrla se ni name—kako bi pač?—šla je dalje z neslišnimi koraki. Zaskelela me je v srcu neznana bolečina; ali kakor je bila silna, ne izpustil bi je bil, jokal bi za njo in bi jo klical. Povsod sem videl njeno podobo; največkrat sem mislil nanjo v šoli, s tisto pobožnostjo, kakor misli jetnik na svetlo, visoko solnce. Učiteljev glas, plesnobni vzduh, zategnjeno, noslajoče blebetanje sošolcev, solzave, mr kogledih naukov polne povesti iz berila—vse je kapalo neprestano, kakor gnusne črne kaplje v čisto posodo mojih sanj; prav tako mi je bilo, kakor da bi mi ob lepem vremenu curljala ru mena lužnica v čevlje. Iziel /c—izpopolnjeni DR. KERNOV anglesko-slovenski besednjak Cena $5.00 i poštnino vred -r rr rrccrrcr rrrrrr rrr f f r rrrrr rrr r rr t t tttttf 11111 ,w»imi i ' . ; % V aalogi Imamo tudi njegovo Angleško-slovensko berilo nslbolNjl pripomoček pri učonju angleščino ss oftnrojšn. ali mlajšim sa učenje slovenščine. Cena $2.00 • poštnino vred Naročila prej proletarec 2301 S. Lawndale Ave., Chicago 23, IU. mi, bele in vesele, plesavale pred objoka^S v Ljubljano, mor ne! Vam zvezde T, nebo, meni ta rosna trav, pusti grob!" 1,1 Jokal sem kar tako, br„ ločne misli, brez hude bo Nisem še zaspal, ko se iti lo kraj mene že vse Jd Vrtnar sem bil. Polno i bi svojega vrta ne nato! ono stran, če bi hodil dan Takih cvetic ne rodiH utrgal sem jih bil na n, izmed zvezd, ob beli stezici ži do Rima. In ona je bila vrtnarica od same Matere božje. (Dalje prihodnjič.) | V onih časih se je zgodilo z J no travo, gledal v menoj nekaj neznanega, kar mi je duišo s trdo silo stisnilo k tlom. Zapazil sem, da so moje sestre tudi ženske; pogled mi je uhajal k njim, radoveden in plah, poln sramu in gnusa. Zdelo se mi je ogabno in pregrešno, da so ženske. Videl sem ženske povsod, na polju, na cesti, v cerkvi, kakor da je bil sam hudi duh začaral moje oči, da niso ne iskale, ne ugledale drugega ničesar več. Videl sem jih nage, brezsramnd razgaljene. Zavedal sern se v svoji grozi, da ni zunaj kje ta črni greh, da je v meni samem. Kadar sem v tesni samoti, v bolečini in strahu prosil usmiljenja, sem klical tisti beli obraz; in prikazal se je blag, od večerne zarje obžarjen. Komaj da sem še mislil na sijajno Ljubljano; mislil sem edi-nole na beg; ali v Ljubljano, ali na cesarski Dunaj, ali kamorkoli, samo da bi še spomina ne bilo na to gnusobo, ki ji pravijo življenje. Bil sem sam, zaklepal sem verno svoje misli, ne bil bi jih razodel še ogledalu ne. Mati mi je rekla "spetka"; to pomeni blizu toliko, kolikor "skisana mevža". Napravila se je ter šla z menoj k zdravniku, staroverskemu padarju. Tlesknil me je z debelim prstom po glavi ter me je pogledal osorno od vrha do tal. "Kaj pa bi s tem fantom? Nikar ga ne gonite v šolo, saj tako tle bo živel; ves krmežljav je in spetkast!" Pomislil je, nazadnje pa je rekel: "Kakšnemu vrtnarju ga dajte, kakšnemu vrtnarju!" Mati me je zgrabila pod pazduho ter me potegnila sunkoma iz padarjeve sobe. Zvečer tistega dne sem .se napotil v Močilnik in še dalje v globoko Retovje. Molčal je črni gaj; pod vrbami je v svojih lepih sanjah šepetala Ljubija; ali V*Vtmrj% Razni mali ogla« DEKLETA IN ŽENE za zavijanje in pakiranje nar« nic, lahko, sedeče delo, prijd delovno stanje. VPRAŠAJTE V SOBI ŠT | MERCHANDISE MART HIŠNIK-JANITOR in pomočnik. Vprašajte za Mr. Blackwoll. 40 S. Clinl NA PRODAJ Posestvo, $200.00 mesečni dohod Izvrstna transportacija in okoliičt Takojšnja posest. Cena' J10J Lastnik—Lang—Palisade 4480. PRODA SE 2 nadst. zidana hiša. I v prvem in 7 sob v drug. nadst. pojasnila vprašajte v drugem tud lastnika, 814 No. Damrti ave. DELO DOBI Kuharica in "second maid." Ss dva v družini. Amerikanca. Pri site izpričevala. Dobra plača, i njeno šepetanje je bilo tišje od , Voorhees, Superior 9503. Kličite molka samega. Legel sem v ros-' 9 in U dopoldan. —(Adi TISKARNA S.N.P.J. aprojoms vsa ■ v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veseftce in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. t slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI . . . . Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarni .... Cene smerne« unljsko delo prvo vnfc ' Pišite po informacije na naalov: SNPJ P RINT E RY 2657-59 S. Lawndale Avenue • • Chicago 23. Illln* TEL. ROCKWELL 4S04 naročite a dnevnik prosveto Po sklopu 12. rodno konvencije ao lahko naroči no list Prosrstoh prišteje eden, dva. tri. štiri sli pat članov U ono drušino k anl naročnini. Ust Prosvete ateno sa vse onako.se člane ali nečlana IIOJ" ono letno naročnino. Kos na člani šo plačajo psi aaoainantu I1JSJ tednik, se Jim lo prišteje k naročnini. ToroJ aodsj nI vsroka. «•» da Je lftrt predrag sa Člane snpj. Lis« Proovota Jo vošs lastnlss n gotovo Jo V vsaki drušlnl nekdo. U M rod atol Ust vsak dan. Pojasnilo:—Vselej kskor hitro kateri teh članov preneha biti čas SNPJ, sil če so preseli proč od družina in bo zahteval sam svoj tednik, bodo moral tisti člsn Iz dotične družino, ki je Uko »kup«* naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu in obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosveto. Ako t*a " stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum sa to vsoto naročnin. Cono listu Proavota Jot Zo Zdruš. dršavo In Kanado 9sjm I tednik In._AM I tednika ln S tednike In.. 4 tednike in !• tednikov i lJt Za Ckloago In okolico )•• 1 tednik I S tednika S tednike 4 tednike ln...— i tednikov S lil Za Evropo Ispolnlte spodnji kupon, prllošite potrebno vsoto dan«d« S4onoy Ordor v pismu ln si naročite Prosveto. list Id te vate PROSVETA. SNPJ. tMT Sn. Latmdate Aro. Chlonfo SS. m. Prttošono pošiljam naročnino ss Ust tJstevUo tednik hi ga članov mo|o drušino: S. S. □