Št, 58. V Gorici, v torek dne 20. maja 1902. Tečaj XXXII. Izhaja trikrat na teden ˇ Šestih Izdanjlh, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, zjntranje Iz-danje opoldne, vežemo Izdauje pa ob 3. turi popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter < .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti prejemam* ali v Gorici na dom pošiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. frfio pot leta........6 , 60 , , , 3-30 Setrt leta.......3 , 40 . , , 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. A . Naročnino sprejema npravriiStvo v Gosposki '"ii08f 4tv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni" A. Gabršček vsak ian od 8. ure zjutraj do 6. zveSer; ob nedeljah pa oc: 9. do 12. ure. J*a niiroMI« krei dopoalane naročnine »e ne oziramo Oglasi la poslanic« s« račuuijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. — Reklame >n spisi v uredniškem delu"To kr. vrsta? — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost jfaročulno in Oflaae je plačati loco fiorlca. OCA »Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr. K. Lavrifi. Uredništvo se nahaja v GospeeM ulici ši 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo **. nsihajp v Gosposki ulici šLll. Dopisi naj se pošiljajo le nredutStvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upruviiiStvii. „PRIMOREC" izhaja neodvisno od «So5e» vsak petek in stano vse loto 3 K 20 h ali gld. 1-60. cSoCa* in iPrimorec» se prodajata v Gorici v to« bakarni Schwarz v SolsK ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni LavrenSiS na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Več orno tedanje.) »Gor. Tiskarnac A. GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. 0 naših razmerah. »Slovenec« si je bil menda narodi! za slavnostno Številko povodom četrtega slovanskega Časnikarskega shoda v Ljubljani nekaka situaeijska poročila iz posameznih dežel naše domovine. Dobil pa je taka poročila le z Goriškega in iz Trsta, iz Štajerske in Koroške pa so izostala*. Mi seveda si moramo ogledati v prvi vrsti poročilo, katero zadeva nas goriške Slovence, poročilo, ki govori, kakor pravi naslov, o naših razmerah. Vsebina jo nekako ta-le: Odkar se sramoti v »Soči« vse, kar ima katoliško imo, gre naš razvoj dalje. Liberalno časopisje je presurovo in zato mora utoniti, zlasti še, ker katoliška stranka stori svojo dolžnost popolnoma v narodnem in soeijalnem oziru. Liberalci nimajo sreče tudi pri narodnogospodarskih načrtih, ker vse, kar zasnujejo, stoji na stališču skrajnega intransigent-negn liberalizma. »Pevsko in glasbeno društvo* jo liberalno. Tu pritakne hitro neki žalostni slučaj, ki se pa društva čisto nič ne tiče. Potem je liberalno tudi »trgovsko in obrtno društvo«, v katerem se pečajo več s klerikalci nego s prekomorsko trgovino. Tu omenja zopet dva uradnika tega društva, akoprav brez potrebe, ali z namenom, da bi se prijelo društva kaj slabega. »Soča« očita katoliški stranki, da ni narodna ter da je zvezana z Lahi, ali pri tem sama prosi Lahe za združenje. Bojuje se proti »Slogi* in »Šolskemu Domu-. Katoliška stranka, ki držipokoncu prapor dr. Mabniča, dela v prvi vrsti na to, da utrdi »Centralno posojilnico«, ki je samostojen, od drugih posojilnic neodvisno zavod itd. Ta vsebina kaže, da je pisal situ-acijsko poročilo o naših razmerah mož, kijih dobro pozna, ali zna zavijati in kazati svojo stranko v lepi luči tako tzborno, kakor znajo to možje, zbrani okoli »Gorice« in »Prim. Lista«. Poročilo je brez dvojbe iz peresa kakega dr. Pavlice; to pa označuje poročilo zadostno na vse strani. Strankarski dopisnik v »Slovencu« trdi, da naš razvoj gre dalje, odkar se sramoti v »Soči* vse, kar nosi katoliško ime. Kaj takega smo culi že stokrat v naših farovških listih, kar prav pričuje, da je grdo zlagano. Vprašamo? Kdo je začel sramotiti in uničevati naše najboljše može? Kdo je začel proti prvo-boriteljem naše stranke tisto grdo gonjo, katere še danes ni konec! Kdo je začel sramotiti in uničevati dr. Turno in Gabrščeka ter druge naprednjake? Doslej se še ni sramotil v naši javnosti nikdo tako, kakor ta dva delavna in za goriške Slovence zaslužna moža, proti katerima so razne veše, kakor brata Pavlica, dr. Gregorčič itd., kar skrijejo. Kdo je pričel razkol in od takrat dalje vrši svojo uprav peklensko gonjo proti vsemu, kar nosi napredno ime, kdo je td? Ali niso ti možje tisti, ki tvorijo dandanašnji »katoliško« stranko, katera dviga visoko prapor dr. Mahniča ? Da, prav tisti so, ali ker dobivajo zasluženo plačilo za svoje narodu skrajno škodljivo delovanje, katero ovira vsak resničen napredek med nami, zato imajo sedaj še drzno čelo, pisariti, da razvoj gre dalje, odkar blati »Soča« vse, kar ima katoliško ime, in da liberalno časopisje je presurovo, zato da mora utoniti. Oni pa niso le surovi, marveč tudi podli, in sicer tako podli in nizki, kakor morejo biti le ljudje, kateri ne zaslužijo drugega pridevka nego: žegnanifalotje ! Oni so pričeli razkol, oni so razdvojili po nalogu iz nadškofijske palače, naš narod na Goriškem, oni proganjajo napredno stranko, katera dela resnično v blagor našega kmeta, s tako doslednostjo, da se jevj je čuditi, oni ne zamudijo v nikaki številki svojih listov, napadati na najnesramnejši način naša prva dva denarna zavoda ter vsa druga naša društva in podjetja, niti mizarske zadruge v Solkanu ne pustijo v miru ; v deželnem zboru pa jo zvezan dr. Gregorčič z liberalnimi Lahi pod pogoji, ki so nam lo v škodo, ker gospodari v deželni hiši, kakor hoče, dr. Pajer — ali kij ubit temu, navzlic očividni Škodi, katero rodi goriškim Slovencem klerikalna gonja proti delu narodno-naprodno stranke, ter zveza z Lahi v deželnem zboru, se drznejo ti ljudje trditi, da katoliška stranka stori svojo popolno dolžnost v narodnem in socijalnom oziru. To jo predrznost, ki presega vse mejo, ah pojasnjuje nam pa, kaj je katoliški stranki narodna in socijalna dolžnost. Ta dolžnost obsega gonjo proti delovanju narodno - napredno stranke, katero je edino pravo in plo-donosno za bodočnost, ta dolžnost pomeni boj proti pravemu neodvisnemu napredku goriških Slovencev ter boj za podjarmljenje goriškega kmeta pod črno kuto. Svoje delovanje v socijalnem oziru, v katerem seveda tudi vrši svojo popolno dolžnost, pa si predstavlja stranka po dopisniku v »Slovencu« menda tudi v tem, da jo zbral dr. Jos. Pavlica v neko nepotrebno društvo nekaj revežev, katero hujska proti napred-njakom-gospodarjem na »občnih zborih«, slikajoč jih kakor brezverce, kakor je brezvorska »Soča«, ter stiskače delavcev, kateri pa naj zato lepo ubogajo njega, da se jim bo dobro godilo v nebesih; dr. Pavlica pa je zadovoljen, da mu gre dobro tudi že na tem pregrešnem svetu! Domače in razne novice, Poroka. — Včeraj se je poročil v vipavskem Sv. Križu gospod Mihael Zimic, tiskarski strojevodja, zg.čno Katarino Inamo, Vse najbolje! Kdo bo nadškof v Gorici ? — Razni listi prinašajo vest, da je skoro povsem gotovo, da bo novi goriški nadškof prost Jordan. — Potem bi imeli v Gorici Laha za nadškofa, v Trstu za škofa pa Nemca. Ako se to zgodi, potem menda* ne bo nikdar več Slovenec škof ne v Gorici ne v Trstu. Kaj poreče k temu naša tako goreča politi-kujoea duhovščina!? Binkoštni prazniki so minoli letos brez običajnega živahnega gibanja po mestu, ker ni bilo birme in ker je trajno slabo vreme zadnjih d ni j držalo ljudi po večini doma, tako da je bilo tujcev v Gorici le neznatno število. Vreme je bilo oba praznika skrajno neugodno. Mehanična" delavnica, katera je potrebna glede na gradnjo bohinjske železnice, bo stala v Gorici, in sicer med Kostanjevico in prvimi solkanskimi hišami. Tako zagotovilo je dobila goriška deputacija na Dunaju. V kratkem bo potrjena tudi predloga o deželnem hipotečnem zavodu, od katerega se pričakuje za deželo mnogo dobrega. Tudi ta ruje. — Iz Ročinja smo dobili dopis, ki nam potrjuje, kar smo culi že tudi ustno, da tudi ročinjski g. obernunc ne da miru. V soboto pred Binkoštmi je govoril pri Smarnicah v cerkvi nekaj o liberalcih ter kako je bila Marija konservativna. Nekaj Časa je miroval, potem je ril skrivno kakor krt, sedaj pa si upa postopali že bolj očito. Začel je že kar javno pikati in dražiti, namesto da bi molčal — ta stari greSnik! Še enkrat, g. Jarc, in sicer prav resno svarimo Vas: Mirujte in ne delajte zdražb r»: po ročinjski in ne po kaki sosedni občini, marveč opravljajte le samo službo božjo! To je naš pogoj, ako hočete, da širna javnost ne izve povesti o ljubušenjskih mešelinkah, ki znajo tako lepo prijetno žgačkati itd, P r v i k r a t, ko čujemo zopet, da rogovili, povemo v »Soči" vse, kar vemo. Zanimivo bo — ali Jarec bo uničen! Koluiriškvga kaplana, predobro znanega Vuga, je baje razsvetlil v nedeljo sv. Duh, da se je spomnil, kediij je bil pijan na ohceti kakor prešič. V Četrtek v »Prismojencu" tega še »ni vedel", kakor navadno pijanci nočejo vedeti, zato je zahteval, naj se mu pove, kdaj in kje je bilo to. Sv. Duh ga je pa baje tako streznil, da se sedaj spominja raznih oheet in vseh obleževalnih in olajševalnih okoliščin, kako je bil skrivnostno-sladko ginjen, pil črno »kohe* itd. Pravijo, da ga je bilo celo sram za hipec, ali. hitro se je zravnal, ker ve, da »navzgor* so obrajtani le tisti duhovniki, ki imajo Boga in ljudi za norca, in šel je po Kobaridu ošabno, češ, »al* nam kej morejo?" — Predrzen pobič! Tudi gospod Jonko Je prišel na vrsto. — Nimamo namena, braniti ga, ker g. Jonko je mož, katerega lumparije v fa-rovškem lažnjivcu, ki sliši na ime »Prim. List*, ne morejo doseči. On no potrebuje torej obrambe, ali omeniti pa le moramo, v kako zvezo spravljajo g. Jonka. Dopisnik iz Bovca v »Prim. Lisiu* govori o krčrnarjih, plesih, o pohlepnosti, dobičkaželjnosti, o dajanju priložnosti zapravljanju, nenravnosti in kvarjenju zdravja itd. Vmes pa tako premeteno, kakor znajo le farovški lažniki, udevajo ime g. Jonka, da se ne pozabi, na eegav naslov so namenili vse take lepe reči! Celo to ni všeč dopisniku, da se je plesalo na Velikonočni ponedeljek. Tega pa nočejo povedati pobožnjaki krog »Prim. Lista", da je neka izmed prvih slovenskih klerikalnih družin v Gorici aranžirala ples v postnem času, ko je vendar po cerkvenih postavah strogo prepovedan ! Sam osebnostni boj! Kdor se ne pokori komandi iz farovža, tistega gotovo po-lipljejo v »Prismojencu". — V navedenem slučaju imajo Bovčani nov dokaz, da nikogar ne pustijo ves v miru; zato pa naj jim bo to v spodbude, da se tesno združijo v obrambo proti lumparijam, ki prihajajo iz fa-rovžev. Gosp. Jonka hočejo terorizoveti ter strahovati. Ali ker ga poznamo, rečemo, da se varajo s svojim početjem. Takim lumparijam, kakor so one v »Prismojencu*, se možje ne uklanjajo! S prav peklensko slastjo vlačita »Gorica" in »Prim. List* v zadnjem Času na dan razne osebe, podtikata in lažeta ter se ra-dujeta v svoji ljubezni do bližnjega nad nekim ponesrečenim človekom, da se mora studiti poštenemu človeku. V zadnjih številkah kli-četa ta dva farovška peklenščka sv. Duha na pomoč, ali to le navidezno na prvi strani, notri pa udrihata po osebah, jih smešita ter lažeta. Celo to pripovedujejo, kako se je nekdo baje ženil nekje..., Za danes vprašamo na take lopovščine le to: Ali hočete, da začnemo pripovedovati, kako se pošilja v klerikalne družine hčerke nazaj, ali hočete, d \ opišemo smel skok radi Ijubeznij skozi okno členicj iz družine najbolj steklega zagrizenca v klerikalnem taboru? •— Ako ne bo miru, začnemo v kratkem z nova s »Tutti frutM", Zaloga je še velika. Kakor so vidi, bomo prisiljeni od kraja v to — potem pa naj le javkajo, kakor hočejo. Idrijska železnica. — Dne 14. t. m, vložil je poslanec Plantan v imenu dr. Perjančiča interpelacijo radi direktne zveze Idrije z železnico. Tam čilamo: Uvažajo, da bi pritegnitev mesta Idrije na Kranjskem v gelezniflko zvezo ne koristila samo prizadetemu kraju in prebivalstvu, temuc tudi ondotnemu eraričnemu rudniku .•sivega srebra, — uvažujč da se množeči promet z Mrijo zaradi čoslokrat nerabnih cest vedno bolj otežuje ter jo večkrat celo nemoteno poslovanje v rudniku v nevarnosti, ker večkrat ni mogoče zaradi začasnih zaprek privaž.di nujnih potrebščin, kakor je posebne ogl.c, — poziva se vlada, čimpreje zagotoviti zgradbo lokalne železnice v Idriji. Železnica Iz Vidina v Jesenice. — V laškem Vidmu so imeli te dni sestanek župani nekaterih večjih mest, zastopniki društva »Sociela veneta« za zgradbo železnic ter nekateri interesentje, da se dogovorijo glede podaljšanja železnice Videm-Cedad do Jesenic na Kranjskem. Sklenilo se je izdelati na podlagi raznih načrtov tozadevni železnični načrt. Iz Jelšim nam pišejo, da je namest-ništvo v Trstu razveljavilo občinske volitve, ki so se vršile v drugi polovici lanskega leta in proli katerim je bila »slovenska kmečka stranka« uložila priziv. Te volitve so se vršile pod vodstvom g. Velhartickega, a na njih je bilo toliko nepravilnosti in nezakonitosti, da so morale bili razveljavljene vkljub všern pro-tekcijam od strani nekaterih državnih organov. Značilno je tudi to, da so občinske volitve v drugič razveljavljene in da bodo morali volilci v tretjič na volitve. Stari občinski zbor so razgnali odločni jelšanski rodoljubi in sedaj imajo v Jelšan.h upravitelj-stvo, v katerem so sami pristaši g. Velhartickega. Glavne napake, zaradi katerih so bile volitve razveljavljene, se nanašajo na volilno listo. Ta je bila tako sestavljena, da je morala zmagati nasprotna stranka. Vsi prizivi na okrajno glavarstvo so bili zastonj. Konečno pa je vendar zmagala »slovenska kmečka siranka". — O tem bo še govora. Iz Kanala. — Kolavdacija Avškega mosta je določena na jutrišnji dan popolude. Sokol na katoliški podlagi? Čojemo iz L ubljane, da se bavijo klerikalci z mislijo, ustanoviti — katoliški Sokol! Najprvo napravijo telovadnico, in iz te bi se imel roditi katoliški Sokol! — Podružnico v, Gorici namerava ustanoviti baje dr. Andrej Pavlica, urednik »Prismojenca*, kateri je že kaj »goreče* pisal o našem Sokolu! Bralno društvo »Jubilej* v Mav-hlnjcm ne priredi veselice na dan 1. junija, kakor naznanjeno, marveč dne 22. junija, kar se daje s tem na splošno znanje. Sveče v korist družbi sv. Cirila in Metoda, o katerih se je že mnogo govorilo med rodoljubi in prijatelji prekoristne šolske družbe sv. Cirila in Metoda, bodo sedaj vendarle prišle v promet. Ako se pomisli, kako velikega pomena je naša šolska družba, in koliko podpore daje slovenski mladini, je pričakovati, da se bode slavno p. n. občinstvo zavedalo svoje dolžnosti in povsodi zahtevalo le sveče družbe sv. Cirila in Metoda. — Ker je kakovost teh sveč le najholjša, cena pa enaka drugim sovrstnim izdelkom, je dolžnost \sakega narodnega trgovcu da si omisli te sveče. — V kratkem izidejo ceniki, ki se bodo na zahtevanje dopošiljali poštnine prosto. — Za r.^zpečavanje Ciril-Metodovih stearin-sveč je družbino vodstvo poverilo trgovca g. Mateja Ž i g o n a v škof|i Loki kot glavnega zalagatelja. Vsa naročila ali sploh kaka pojasnila naj bodo naslovljena na omenjenega gospoda trgovca, ki bo drage vole vodno na razpolago. Zahvala. — Podpisano županstvo se iskreno zahvaljuje vrlini Iiovčanom, Koba-ridcem, Žagarjem in Trnoveem, katrri so dne M. t. m. pribitol. iu pomoč, d., po je zabr.uiil in omejil ogeni, k;»bri bi bil zagotovo uničil celi spodnji dol Srprnice. Zahvaljuje se tudi tukajšnji pogrni straži, posebno p» gospodu načelniku in ča-stitrmu gospo lu kuratii, kater.« tdi« i;eu!rud-Ijivo delal« celi čas požara ter previdno odrejal,', da je bilo mogoče ogenj omejiti. Torej še enkrat presrčna zahvala tem in vsem, kateri so pri tej veliki nesreči pomagali. Županstvo v Srpenici, dne 17. maja 1902. Župan: Rol. 50,000 krem znaša glavni dobitek loterije glediščnih igralcev. Opozarjamo čitatelje, da bode žrebanje nepreklicno dne 19. junija 190 2. — Posamezni dobitki se izplačajo v gotovini z 10% odbitkom. Razgled po svetu. Zasedanje poslansko zbornice bo trajalo po sedanjih dispozicij-h do 18. junija. Za proračunsko razpravo s-.* je porabilo 47 sej, ali trajala bo še kakih 6 soj. O nadvojvodi Franu Ferdinandu je podal v državnem zboru posl. Kb.fač s tovariši interpelacijo na pravosodnega ministra, v kateri jo citati nasledil e: V nadvojvodovem gradu Konopištu se je izgubila od konjske oprave uialovredna verižica. Tatvine so obdolžili nekega kočijaža. Napravila se je ovadba pri okrajnem sodišču v Ben šovu. Na podlagi jasnih dokazov je sodišče pripo-znalo kočijaža nedolžnim. Na željo nadvojvode se je češko spisana razsodba predložila nadvojvodi. Nadvojvoda je razsodbo vrnil ter zapovedal, da se mu napravi v nemškem jeziku. Sodnik je ubogal, osebno predstavil razsodbo ter poslal prevod s češkim originalom vred nadvojvodi. Kočijaža so nato odslovili, a sodnik je bil pozvan v grad, kjer ga je nadvojvoda karal, ker se je predr'nil, kočijaža oprostiti. Ker se sliši, da so kočijažavsted nadvojvodovega 'nezadovoljstva zopet potegnili v preiskavo, vprašujejo in-terpelantje, ali se hoče minister o opisani zadevi poučiti, priskrbeti zadoščenje užaljenemu sodniku, kakor sploh vsemu sodnemu stanu ter doprinesti po svoji dolžnosti dokaz, da ne obstoji nobeni višja meč in sila, kakor ona pravice, postave in pravičnosti in da je vsak brez razlike in v prvi vrsti poklicani varuh zakona, istim podvržen ter se mora ukloniti. Časnikarski shod v Ljubljani je skortčal ob obilni udeležbi nujsijajnišc ter rodi gotovo mnogo dobrih posledic za slovansko bodočnost in vzajemnost. Poročilo pride. Na Autilali še blujejo vulkani in se čujejo potresi, »H ne več nevarno. Navadno delo pričenja. Podpore prihajajo. Prebivalstvo je mirno. Perzijski šah je došel v nedeljo z mnogim spremstvom v Benetke, kjer je bil sprejet s častmi, kakor mu prislojajo. Jutri odpotuje v Rim. Na španskega kralja Alfonza, ki je spifejel vladarstvo v soboto, je bil nameravan atentat, ko se je peljal v parlameni. Neki Phhic (?), 23-leten človek, se je nagloma približal kočiji ter baje streljal z revolverjem. Kraljica je baje ščitila sina s svojim ielesom. Našli so baje celo anarhistično zaroto, tudi aretirali so več oseb, govorijo pa tudi, da napadalec ni nameraval nič hudega ter da je blazen. Francija. — Volitve v parlament so končane. Vspeh je naslednji; Zbornica šteje 591 poslancev. Vladna stranka si je priborila 383 mandatov, opozicijonalne stranke pa 199. Vlada si je pridobila zdaj 50 glasov več, kakor jih je imela v stari zbornici. Vlada je prodrla po večini v kolonijah, v Parizu imajo protivladne stranke večino. Najžalost-nejša je biLi volitev na otoku Martinique, kjer bruha vulkan; tam namreč sploh ni prišlo do v^l Ive, ker sta ob grozni nesreči izgubila življenje oba kandidab. »Slovenska Matica" vabi na XXXIII. redni občni zbor, ki bo v sredo dne 4. rožnika 1902.1, ob šestih v veliki dvorani »Mestnega dom.." na cesarja Jožefa trgu v Ljubljani. Vrsta razpravam: 1. Predsednikov opovor. 2. iV-tno poročilo lajnikovo za dobo od 1. rožnika h .»i do 31. velikega travni letos. 3. Poročil.i blngajnikovo o računskem sklepu za I. 1901. 4. Volitev treh računskih presoje vidce v, (§ 9. "lit. a) dr. pravil). 5.fo-rofilo blagij«>ikf>v0 o proračunu za I. 1902. 6. Dopolnilna volitev društvenega odbora. 7. Posr.n z-ii nasveti in predlogi. V južni Afriki. — Po novejših poročilih so u intvna pogajanja v polnem tiru. Vsi luirski voditelji so zbrani pri Kitchcnerju. Zigoluv^nna um je popolna svoboda v glasovanju. Ker rti misliti, da bi dali Angleži ihirom polno svobodo, bo težko kaj z dobrim izidom pogajanj, zlasti še ker prevladuje v Bunh' mnenje, da treba izvojevati bo j ilo konci, p>. naj skonča, kakor hoče. Novejše vesti. — Po današnjih poročilih sodijo AtigNži, da vojna v južni Afriki skor.ča ni v-.;.k način v kratkem, ker so prepričani, d.i -i-danje zborovanje v Verecnigiugu izide 7.) A-iglfže ugodno. — Schaikova brošura proli \W.fu je izšla. Gčit i mu že znano afero s Selielovo soprogo, dolgove, podkup-ljenja ter razna nečastna dejanju. Injiževnost Dr. Osli^/eirski-Barafiokl: Z Krainy slu wy«p. Lw6w 1902. Nakladem drukarni M. Sch'i,itb« i Ski. Str. 147. Znani poljsk časnikar dr. Ost.^zi w^ky-B»r iiski se je udeležil lanskega časnikarskega kongresa v Dubrovniku. V tej knjižici popisuje jugoslovanske deželo, v kolikor ph je pri tej pr.liki prepotoval, iu n;ih znamenitosti, popi uje pa tudi razne vtise* ki jih je dobil in razne doživljaje. Knjiga je prav zanimiva. Slovansky Pfchlcd ima v 8. štev. to le vsebino: Ze slovanske poesie. Jivi Rubin: Z mlade poesie chorvatsko. Mihovil Nikolič. D. K. Kol man : Vasilij Andrcjovič Žukovskij. F. Vodsediilek: Lva. N. Tolsteho kf-eslansko učeni. O. W,igncr: Ze současne tendenci poesie polske. S!epan Radič: K IV. sjez-d u s I o v a n s k y c h n o v i n ;i L' u v L u b -1 a n i. Z Bulkarska. N. Bajko : Bulharska literatura r. 1901. Po~udky a oznumeni: Dr. Franz Tetzner: De Slaven in Doutschland. Fr. Ad. Subert: Moje divadelti toulkv. Jo'.ef Wisniowski: Poe*ye. F. 11 e š i 6: O pouku slovenskega jezika. Divadlo, hudba. Drobno.-ti literarni a urcelecke. Slovane se-verozapadni, Slovane vychodni, Jihoslovanč itd. Slike: Mihovil Nikolič. Vasilij Andrejevči Žukovskij. Strgjan šl. Tucič. f Ignat Htfica. Srečkanje nepreklicno 19. junija 1902. Loterija gledaliških igralcev (glumačev) j glavni dohitele po 50.000 Iv 1 « > 5000 » 1 » » , , 3000 » 2 glavna dobitka •- 2000 > 5 dobitkov » 1000 » 10 » * 500 » 20 > » 200 » 60 » , 100 > 100 » V . 50 » 300 * » 20 > 3500 » » 10 » Srečke po 1 krono priporočajo: G. Gentili, T. A. Jona, MicheistSiHcr & Co. iu A. Pinclierle menjalnice v Gorici. '/si dobitki se1 izplačujejo od zalagateljev s 10% odbitkom v gotovem denarju. V fotografskem ateljeju I. ierki&a v loriGi, Gosposka ulica št...7 se sprejme takoj &m~ učenca starega nad 15 let. Rimske toplice. Tržič iMonfalcone). Stalna toplina 38°—40n. Doba traja od 15. maja do konec septembra. Zdravijo se posebno belezni v nogah, rev-matizem, rakitične in ženske bolezni. E. LEBHERZ Gorica tovarna už igalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst posebno izvrstne in zanesljive uŽigalice Apollo Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - pristna bala in črna vina iz vipavskih, furlanskih, - Via Giardino 8 briških p dal matinskih in istersklh vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od hf> litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poltene L jf čistilna voda > Reale" Dobre ure in po eeni! s 3-lelniut pismenim jamstvom razpošilja na zasebnike prt« tOFiirna ur v IMostn (Bril) Hanns Konrad, \vm ur ler zlatifie Mut (Čeiko). Dobra ura Renu iz niklja fl.» 75; »srehina ura R.»ni. fl. ;>-fH); «rebrna verižna fl. I 20; bu.lilnik iz niklja .fl. 1-95. Tvrdka je odlikovana s <:. kr. orlom; ima zlate in nrebrne svetinje iz razstav ter tisore piiznalnib pisem. — IJnstrovnii conlk zastonj! iz vrelcev Mathias, lastnina Henrika Maftonija v Budimpešti je toplo priporočena od prvih tu- in inozemskih zdravniških avtoritet kot najbolje Čistilno sredstvo. Odlikuje se radi množine soli »Glauber« in grenke soli, katero ima v sebi ter s svojim hitrim in dobrim učinkom. Zaloga za Gorico: Lekarna G. B. Pontoni. i!^^®8!^^mism^mm8mmmmmmmetiBffi& „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. dec, 1901. tako: Hranilne vloge se obrestujejo po 47, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%, Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po 5VS%, na varščino ali zastavo &%f na menice 6$, s \% uradnino. Glavni deleži koncem leta 6%. Stanje 31. dec. 1901. (v kronah): Članov 1819 s 7932 dele:; po 20K=158.640. —Hranilne vloga 1,318.965.— Posojila 1,379.213. — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 63.014. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. — Posojila se dajejo le zadružnikom. 4b ....................."............... ".....................1^» m Prva slovenska odlikovana krojaška delavnica, v Gorici. L> #; krojaški mojster in trgovec ^ Vrtna ulica štev. 26. ti Izdeluje vsakovrstne možke obleke po vsakem kroju ter za vsaki j stan. lina tudi bogato zalog« domaČega in aiiglcžkcga sukua %svh rrst ^T j za tsak letni čas. Blago je fz najboljših tovaren ter vedno sveže. ?* -.i Izdelke iz blaga lastne zaloge jamči. ijj ADOLF HAUPTMANN v Ljubljani. Tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarstva kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Uustrovani ceniki so franko na razpolago.