TE D N I K
r. LASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE    DELOVNEGA   LJUDSTVA
teto XXVI. št. 9
Ptuj, 8. marca 1973
Cena 1 din
Ob dnevu žena
Konference za družbeno aktivnost
žensk že več let poudarjajo, da 8.
marec ni enkratna priložnost v letu,
1^0 bi naj z bolj ali manj
reprezentančnimi proslavami in go-
vori spomnili javnost na vlogo
ženske v družbi, na'njen delež v
družbenem in proizvodnem delu, na
njeno zraščenost s samoupravnim
sistemom, njeno večkratno obreme-
nitev, na podružabljenje nekaterih
funkcij družine itd. Z zadovoljstvom
lahko ugotovimo, da je takega
mnenja velik del naše javnosti. K
vsej stvari sta mnogo pripomogli
tisk, radio in TV ter angažiranje
občinskih organizacij SZDL. Tako
smo zadnja leta uspeli obeležiti 8.
marec v delovnem vzdušju in v
javnosti ustvariti razpoloženje, daje
potrebno s problemi, ki še posebej
zadevajo žensko, razmišljati in jih
tudi reševati skozi vse leto. 8. marec
je glede na svoje poreklo revolu-
cionarni praznik družbeno angaži-
rane Jugoslovanke in Slovenke,
delavke in samoupravljalke.
V zadnjem času razpravljamo o
celoviti problematiki družbene vloge
in položaja ter spremembi položaji:
delovnega človeka na sploh. Celovit
pomen delegatskega sistema nas
spodbuja k vsebinsko opredeljeni
javni razpravi o poteku evidentiranja
in drugih priprav na skupščinske
volitve 1974. leta. Zadnje ocene
evidentiranja kažejo, v primerjavi z
vsemi dosedanjimi, za ženske zelo
neugodne rezultate. S tem se ne
moremo in ne smemo sprijazniti.
Prav sedaj, ko razpravljamo o
drugi fazi ustavnih amandmajev in
konkretnih spremembah položaja
delovnega človeka je prav, da
odločneje zahtevamo od kandida-
'■'ijskih teles na vseh ravneh, da
SK adno s temeljnimi zahtevami in
sploh smislom delegatskega sistema
^ delegatskih razmerij, spremenijo
s\'oj odnos in obnašanje pri konkret-
nem kadrovanju. Praksa je pokazala,
'/a je od zavestne zavzetosti odvisno,
•^«0 spreminjamo vlogo ženske v
reiormiranem političnem sistemu.
^Pnco dejstva, da v 60 odstotkih
"aijo kmečka gospodarstva ženske,
daje njihova aktivnost vsej proble-
matiki nove razsežnosti, ki bi jih
morali upoštevati vsi od krajevne
' skupnosti do federacije.
Glede na dosedanje izkušnje
moramo sedaj drug drugega spodbu-
jati in v naših sredinah ustvariti tako
vzdušje, zbirati in zbrati taka
stališča in skupne rešitve, ki bodo
pomenile akcijo za pospešeno
spreminjanje družbene vloge žensk
in neugodnih razmer, ki otežujejo
njeno vc-jo družbeno aktivnost in
uveljavljanje. To so predvsem pro-
grami otroškega varstva za predšol-
ske in šolske otroke, ureditev
družbene prehrane, razvijanje servi-
sov za pomoč v gospodinjstvu,
programi za izboljšanje kvalifi-
kacijske strukture žensk in ženske
mladine ter programi za izboljšanje
delovnih razmer zaposlene ženske.
Letošnji 8. marec praznujemo
tudi v pogojih velikih naporov za
stabilizacijo gospodarstva, v pogojih
boja za varčevanje, splošnega zniža-
nja stroškov ip. Toliko bolj lahko
pričakujemo, da bodo organizacije
združenega dela ob današnjem
proslavljanju 8. marca usmerile in
namenile sicer predvidena sredstva
za darila za namene, ki bodo
pospešili konkretno reševanje vseh
odprtih vprašanj, ki najbolj prizade-
vajo zaposleno žensko. Od sindikal-
nih organizacij, krajevnih in občin-
skih organizacij SZDL, ZB, šolskih
kolektivov in drugih pa pričaku-
jemo, da bodo pripravili ženskam v
svojih delovnih in družbenih sredi-
nali take proslave, kot jih zaslužijo
delavke v organizacijah združenega
dela, kmetijske proizvajalke, družbe-
ne delavke in druge delovne žene, .ki
veliko storijo na vseh področjih
predvsem pa v drobnih polhičnih,
družbenih in humanitarnih delih.
RAZSTAVA SLIKARK-
AMATERK V MATIČNI
KNJIŽNICI SLOV. BISTRICA
V četrtek, 15. marca 73 popoldne
bo Marična knjižnica Slov. Bistrica
pripravila za borke in aktivistke
NOB na področju občine Slov.
Bistrica letos že drugo prijateljsko
srečanje. Tokrat v okviru prazno-
vanja cineva žena, 8. marca. Srečanje
je tega dne predvsem vsled številnih
prireditev v okviru tega praznika v
krajevnih skupnostih in organiza-
cijah, kjer so žene vključene.
Ob tej priložnosti si bodo
udeleženke ogledale tudi razstavo,
na kateri 10 žena, amaterskih
slikark z območja občine razstavlja
svoja dela ob 8. marcu. Razstava je
prva te vrste v Slov. Bistrici. Odprta
pa bo od 8. do 15. marca 1973. V
Matični knjižnici Slov. Bistrica.
VH.
do nedelje, 18. marca 197 3.
Prvi krajec  bo  v  nedeljo,   U-
'"aica ob 22.25.
. Napoved: Vreme bo lepo, vendar
* precej mrzlo. Možno je, da bo
"^^aj padavin 12. in 13. marca.
Pripomba: Sneg, Id je bil napo-
\^dan za ptujsko polje, je bil v
^'^\riji zaplenjen. Zato je tam v
Presledkih snežilo ves teden, vse do
Alojz Cestnik]
SLOVO OD MIHE ARBAJTERJA
V nedeljo zjutraj je mnoge
Ptujčane presenetila boleča vest, da
je na svojem domu, v Paradižu 14
pri Cirkulanah umrl Miha ARBAJ-
TER, najstarejši komunist v ptujski
občini in neposredni udeleženec
velike oktobrske revolucije. Njegovo
plemenito srce je za vedno prene-
halo utripati v soboto zvečer, 3.
marca okrog 21. ure.
Na komiteju občinske konference
ZKS se je v nedeljo dopoldne sestal
občinski politični aktiv na žalni seji
in počastil spomin na tega izjemne-
p človeka, komunista in revolu-
cionarja. Imenovali so tudi odlior za
pripravo pogrebne svečanosti, ki so
ga sestavljali vodilni predstavniki
družbenopohtičnih organizacij in
občinske skupščine.
Miha ARBAJTER se je rodil 23.
avgusta 1885 v Paradižu pri
Cirkulanah, v revni družini, oče je
bil sodar, imel pa je tudi košček
vinograda. Osnovno šolo v Cirkula-
nah, takrat še 3-iazredno ljudsko
šolo je začel obiskovati leta 1892 in
predno jo je končal, je postala že
6-ra7redna. Ni bilo denarja, da bi
nadarjeni Miha lahko šel naprej v
šole, .■'>ato seje šel učit za čevljarja k
mojstru Jožefu Zemljiču v Sko-
rišnjak pri Leskovcu. Potem je kot
čevljar in priložnostni delavec peš
prepotoval precej »dežel takratne
avstro- ogrske monarhije.
Mobilizacija ob izbruhu prve
svetovne vojne ga je zajela med
prvimi. S 87. regimentom je bil
poslan v Galicijo. Že decembra
1914 je prostovoljno odšel v
ujetništvo. Rusi so ga poslali v
Sibirijo, kjer je dočakal veliko
oktobrsko revolucijo in v njej tudi
sodeloval.
Po končani vojni in revoluciji se je
vrnil v svoj rojstni kraj, k svoji
družini, vendar na socialistične ideje
ni pozabil. Deloval je med haloškimi
viničarji in se boril za njihove
pravice, zato pa so ga žandarji cesto
preganjali. Že leta 1926 je navezal
stike s takratnim študentom Joškom
Potrčem, Jankom Segulo in drugimi
ptujskimi komunisti. Od takrat je
deloval še bolj organizirano, širil
napredne časopise Enotnost in
Delavsko kmečki hst.
Februarja 1939 je bil sprejet v
KPJ in je ostal vseskozi njen zvesti
član. Po vdoru okupatorja je bil
med prvimi organizatorji Osvobo-
dilne   fronte  v  Halozah.   Bil je
neumoren aktivist na terenu skozi
vsa 4 leta težkega narodnoosvobo-
dilnega boja. Borci in aktivisti z
območja Haloz in Ptujskega polja so
ga poznali pod ilegalnim imenom
..Harašo' .
Po osvoboditvi je bil sekretar
krajevnega odbora OF, predsednik
KLO, opravljal je več odgovornih
dolžnosti tudi v okviru ptujskega
okraja in občine, kljub visoki
starosti pa je še zadnja leta deloval v
okviru krajevne skupnosti Cirkula-
ne.
Kako priljubljen je bil Milia med
svojimi krajani in ptujskimi občani
je pokazala nad tisočglava množica,
ki gaje v ponedeljek 5. marca 1973
pospremila na njegovi zadnji pori.
Pri slovesu od njegove domačije v
Paradižu so spregovorili predstavniki
krajevnih organizacij. Na pokopa-
Ušču v Cirkulanah pa sta se v imenu
ptujskih komunistov, občanov in
vseh družbenopolitičnih organizacij
ter občinske skupščine od njega
poslovila Franc ZMAVC, predsed-
nik občinskega pdbora ZRVS, ki sta
podrobno orisala njegovo življenjsko
pot. njegov hk vzornega komunista,
borca in revolucionarja.
F. Fideršek
Posnetek s pogrebne svečanosti na pokopališču v Cirkulanah
MESTNI ODBOR ZZB NOV PTUJ VSEM ŽENAM
ČLANICAM ORGANIZACIJE ISKRENO ČESTITA OB 8
MARCU - DNEVU ŽENA!
2 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 8. marca I973
Kurentovanje 1973 - najbolj uspelo
Množice so napolnile ulice in trge
V nedeljo, 4. marca, na dan
letošnjega kurentovanja, je bilo
ptujsko mesto že zjutrtj zelo
živahno. Ljudje so se sprehajali in si
ogledovali blago na stojnicah, ki so
ga prodajalci kar prevsiljivo ponu-
jali. Največ pa je bilo kramarjev,
tistih z bliščem in sijajem, toda
ničvrednim blagom. Seveda tudi
mask, klobukov in vseh drugih
pustnih pripomočkov ni manjkalo.
Stojnice s toplimi jedmi in pijačo so
se med množico drugih kar skoraj
izgubile, vendar so jih obiskovalci
kljub temu našli in se pridno zalagali
z dobrotami, ki jim jih je pripravila
ptujska gostinska podjetja. Motilo
nas je, da se trgovci v nedeljo niso
znašH in so imeli trgovine zaprte,
čeprav bi jim nekaj desettisočglava
množica gotovo prinesla precej
dohodka.
Ob desetih dopoldne se je začel
folklorni del kurentovanja. Ljudje
so se prerivali, okoli trga,. si. iskalX
Karnevalska povorka na pohodu
najboljši prostor in razgled. Že
takrat smo slišali poleg sicer najbolj
številne slovenske govorice tudi
hrvatsko in nemško.
Najprej so nastopili pokači iz
Markovec in Podlehnika. Z dolgimi
biči, ki so jih vihteli nad glavami, so
rezko pokali in oznanjali prastaro
navado, da se je pust začel.
Kopjaši iz Markovec, druga etno-
grafska  skupina,  ki je  nastopila,
Nastop folklornih skupin na živilskem trgu
dopoldne, so z lepimi nošami in z
nenehnim gibanjem ter s kopji, na
katerih je najmanj sto pisanih
trakov, spominjali na taborske čase
izpred sto let, posebno že zato, ker
so imeli okoli ramen slovenske
tro boj niče.
Kopanjari iz Markovec so možili
Miciko, najstarejše delke v vasi. Na
vprašanje, ali je nevesta kaj bogata,
so njeni sprernljevalci odgovorili, da
„ima Micika korito, telico in še sto
jurjev na pešico." Seveda tudi
narodnih plesov ni manjkalo, razpo-
sajenosti in veselja.
Maškare in Turčišča v Medži-
murju, ki so ponazarjale živalske
like in po prastarem izročilu
preganjajo kugo, so obesile pusta,
člani folklornega društva iz Cirkovc
pa so z vleko ploha pokazali, kako
se pri njih fantje ponorčujejo, če se
v predpustnem času ne poroči
nobeno dekle.
Do dveh popoldne, ko se je začela
osrednja prireditev, sprevod po
ulicah, smo čas prebili tako, da smo
skoraj brez uspeha iskali prostor v
kakšnem gostinskem lokalu, v
ogledovanju stojnic in poslušanju
ljudi, ki so ocenjevali 13. kurento-
vanje.
Prireditelji menda niso pričakovali
toliko udeležencev v sprevodu, saj
jih je bilo precej čez 1500, kot so
organizatorji napovedovali v pripra-
vah. Zato je povorka, ki je resda
nekajkrat obstala zaradi nediscipli-
niranih gledalcev, ki so zaprli pot,
tekla mimo nas skoraj celo uro.
Poleg že dopoldne nastopajočih
folklornih skupin smo videli še
nekaj skupin oračev, ruse, piceke in
druge pustne like. V središču
pozornosti so bih seveda kurenti,
bilo jih ie okoli dvesto, ki so s
svojimi mističnimi maskami, velj.
kimi iz peres narejenimi ušesi
rogovi, dolgimi jeziki, kožuhi ij
ježevkami vzbujali celo strah, če so
se preveč približali kateri od lepi),
gledalk. Pustne šeme iz ptujslci)!
osnovnih in drugih šol so popestrile
program in karnevalu dodale tisto
otroško neposrednost, veselje ir
prisrčnost, ki ob takih prilikah mois
biti prisotna.
Posebne pozornosti so bila delež-
na preurejena vozila delovnih orga-
nizacij, krajevnih skupnosti te:
posameznikov, ki so s posprečenint
domislicami in pikrimi namigovanj-
,,obdelala' vse pomembnejše druž-
bene probleme ptujske občine invs;
naše družbe. Velik prašič je ime
prek hrbta napis, da „je n;
domačem trgu samo za ogled", tek
na nekaj metrov visokem stolpu p
je z napisi „daj nam danes vsaj e:
kos mesa", „glejte me, glejte, jedi:
me pa ne boste!" ter s „kmetje n-
redijo, tujci pa jedo" do kr_
razgalilo našo mesno krizo.
Ptujske cestne zdrahe in gospodar
stvo so bili dobro obelodanjeni
Tako so prikazali ženi te v Delte i-
Laboda ter Kreditne banke Ptuj ir
Maribor ter drugih kolektivov
Vsakdanje skrbi in težave občane
smo videh v molži potrošnik:
zadnje čase popularni kefir pa je
nedeljo na Ptuju celo zdrav,
stabilizacijo in se preselil v mesnic:
namesto svinjine, ker menda enak:
zaleže. Med najbolj izvirne mask
smo prišteli tudi že znamem:;
dornavske cigane.
Še mnogo je bilo veselih zgodb :
tovornjakih, ki jih nismo usp:
zabeležiti. Da je bila tista pr;
pustna „štimunga" pa sta poskrh
še dve preoblečeni godbi na pihi.
Ko smo zvečer urejali vtise
dopoldanske, kulturne predstave::
s popoldanskih pustnih norčij, sr
pritrjevali organizatorjem, da take,;
kurentovanja Ptuj še ni doživel.'
po številu nastopajočih in ne :
obiskovalcih. Vendar je v nas ti;
spoznanje, da v Ptuju še vedno nek
manjka, da bi postal sredi^-
največjega pustnega karnevala
samo v Jugoslaviji ampak v teni i
Evrope. Po bogastvu Ijudsk:.-
izročila, ohranjenih etnograf^^
posebnostih in tradiciji takih pf-
ditev bi to nedvomno lahko dosej;
M. Muh-
,,Glejte me, glejte, jedli me ne boste!
JEDNIK
— ČETRTEK, 8. marca 1973
STRAN 3
USPEŠNO POSLOVNO LETO
ptujske banke
Zadnji zbor Ptujske banke, bil je
deseti je zaključil sedanje in začel
novo 'poslovanje. Z njim so tudi
zaključili proces prilagoditve novim
pogojem poslovanja, saj je bil zbor
istočasno tudi prvi zbor Kreditne
banke Maribor - podružnice Ptuj.
Že konec lanskega leta sta se
namreč obe organizaciji z referendu-
mom odločili, da se združita v eno
banko. Dva solidna partnerja sta si
tako podala roke in začela novo
pot. ki bo gotovo za oba koristna in
plodna.
Na zboru so delegati sprejeli tudi
štiri temeljne dokumente: zaključni
račun za leto 197 2, poslovno
poročilo za lansko leto, predlog
poslovne politike Kreditne banke
Maribor - podružnice Ptuj in
osnutek pravil KBM - podružnice
Ptuj.
Klub temu, da so lansko poslovno
leto končali uspešno, so jih v
njihovih prizadevanjih omejevali
splošni gospodarski pogoji, poveča-
na nelikvidnost in druga negativna
gibanja. Tako so lani, da bi pomagali
ptujskemu gospodarstvu, sedem-
najstkrat najeh likvidnostne kredite
in s porastom bilančne vsote
povečali kratkoročne kredite za
607c in investicijska vlaganja za 36
milijonov dinarjev. Ker v letu 1973
ne bo vprašanj sanacije ptujskega
gospodarstva, ki se je na nove
pogoje gospodarjenja sorazmerno
dobro pripravilo, oziroma so največ-
je težave rešili že lani, ptujski
bančniki pričakujejo letošnje leto z
optimizmom in s trdno vero, da
bodo rezultati gospodarjenja še
dosti boljši, kot so bih v letu 197 2.
Lani je banka največ pomagala
industriji, kmetijstvu in prometu.
Realizirali so 86% vseh investicijskih
obveznosti, ki so jih razporedili
tako, da je industrija dobila 34%
vseh sredstev, kmetijstvo 29%,
promet pa 19%.
Lani so v banki devizne vloge
narasle za 20%, prihranki občanov
pa za 14,2%. Tako sredstva občanov
danes že predstavljajo 1 /5 vseh
sredstev banke. Načrtujejo pa, da
bodo v letu 197 3 pridobih še 5000
novih ■ varčevalcev.
Čeprav sta se bilančna vsota (za
22%) in obseg poslovanja lani zelo
povečala, je ostanek dohodka
sorazmerno mali. Za to pa je več
vzrokov. Tako je morala banka lani
vplačati obresti za likvidnostne
kredite, občani so dobili obresti za
skoraj 6 milijonov, gospodarstvo pa
za pet in pol milijonov dinarjev.
Poleg tega so jih omejevali tudi
predpisi o poslovanju bank in
spremembe med poslovnim letom.
Poslovna politika v letošnjem letu
bo v bistvu nadaljevanje dosedanje,
so poudarili na zboru. Vendar si
bodo posebno prizadevali povečati
bilančno vsoto banke in podpirali
bodo samo tiste delovne organiza-
nije, ki se najbolj vključujejo v
stabilizacijske okvire poslovanja.
Pospeševali bodo tudi izvoz, krediti
pa bodo ostali v isti višini kot so
lani.
Eno temeljnih prizadevanj v
letošnjem letu bo vključevanje
banke v integracijska gibanja, ker so
ugotovili, da žal vsa severovzhodna
Slovenija na tem področju najbolj
zaostaja.
M. Munda
Elektrokovinar zaključuje gradnjo nO'
ve montažne dvorane
Sektor montaže, ki zaposluje 223
ljudi, je že lani v maju naročil pri
ptujskem Projektivnem biroju načrt
za gradnjo nove obratne dvorane, v
kateri bi izvajal ključavničarska
dela, barvanja, konstrukcije, cister-
ne, stroje po naročilu in tlačne
kotle. Temeljna gradbena dela je
prevzelo G. P. Drava, vse ostale
obnniške storitve ključavničar-
stvo, elektroinstalacijo, toplovodno
ogrevanje in ostalo opremo pa ureja
podjetje samo. V predračunu je
gradnja tega obrata dosegla 112
™iijonov  starih  ^in,   "endar bo
zaključna cena manjša, ker so v
planu nastale manjše spremembe.
Celoten objekt je velik 420 m2 in je
12 metrov visok ter je že pod streho
in v njem že delajo, čeravno je
potrebno udrediti še strop, ogrevar
nje in delno še električno instalaci-
jo. Dokončno bo opremljen do
srede tega leta. Novo zgrajena
montažna dvorana bo za podjetje
Elektrokovinar velikega pomena,
kajti sedaj bodo pod streho opravlja-
U mnoga dela, ki so jih pred tem na
prostem v odvisnosti od vremenskih
prihk.
Obveščamo prebivalce
naselij HAJDINA, KIDRIČEVO in DRUGE, da je
novozgrajena jamborska transformatorska postaja^
^ Hajdini pod napetostjo. '
^^lezanje po jambor ju je nevarno za življenje.
' Elektro Maribor
_ enota — Ptuj
TEHNOSERVIS - EDINI PROIZVAJALEC
KOPIRNIH APARATOV
Teh no servis, samostojna delovna
enota Kmetijskega kombinata Ptuj
zraven redne servisne službe za
motorna vozila in kmetijske stroje
proizvaja še kot edini proizvajalec v
naši državi tudi kopirne aparate.
Proizvodnjo kopirnih aparatov so
leta 1969 prevzeh od ptujske
Tovarne avtooprema, kjer te vrste
proizvodnja nikakor ni hotela priti
na zeleno vejo.
Prvotno je Tehnoservis prevzel
izdelavo dveh strojev in to stroj za
kopiranje, model 902 F in stroj za
razvijanje, model 903 F. Oba tipa
po naročilu izdelujejo še danes. Da
bi reših problem ločenega kopiranja
in razvijanju, so leta 1970 pričeli
izdelovati kombinirani avtomatski
kopirni stroj - Tehnomatic 70, za
katerega so načrt izdelali v lastnem
tehničnem inženiringu in zanj so
pokazali zanimanje mnogi tehnič-
no-gradbeni biroji, kajti danes si
brez kopirnega aparata skoraj ni
mogoče zamišljati strojno tehnične
in gradbene dejavnosti. Tehnomatic
70 prodajajo na celotnem območju
Jugoslavije, največ zanimanja zanj
pa so v preteklem tudi pokazah v
BiH. Razen kopirnega valja in
nekaterih svetlobnih žarnic je ves
ostah material domače proizvodnje.
Ker je bil Tehnomatic 70 precej
težak in velik, so v tehničnem
sektorju Tehnoservisa pričela raz-
mišljati,   kako  bi  izdelal  manjši
kopirni stroj preproste uporabnosti.
Nastal je novi model Tehnomatic
250, ki ga bodo pričeli serijsko
izdelovati v marcu. Prototip je bil
leta 1972 -razstavljen na sejmu
birotehnike v Zagrebu, kjer so zanj
pokazah veliko zanimanja, čeravno
ga še niso pričeh serijsko izdelovati.
Njegova cena bo okoh 40.000 din in
njegove mere so samo
1800 X 63j) X 770 mm. Tehnomatic
250 sodi v sam vrh tovrstnih
izdelkov. V letošnjem letu jih
nameravajo izdelati okoli 70, vendar
bodo proizvodnjo, če bo potrebno,
povečati.
Tehnoservis bo postavil novo
proizvodno halo v velikosti
1700 kvadratnih metrov, v kateri
bodo proizvajah kopirne aparate.
Načrt zanjo je izdelalo podjetje
Rudis iz Trbovelj, gradnja pa bo
stala okoU 5.500.000 novih din. Z
gradnjo   bodo   pričeh   že   letos.
Tehnoservis je z uspešnim poslova-
njem v preteklem letu ustvaril 69
milijonov čistega dohodka in je
zraven servisa letos februarja,, odprl
novo specializirano prodajalno Teh-
nomaterial. kjer prodajajo servisne
dele za kmetijske stroje, domača in
tuja vozila in ostah avtomobilski
pribor. Podatki pretekle dejavnosti
govorijo v prid Tehnoservisa, ki
postaja eden perspektivnih ptujskih
proizvajalcev.
KDAJ ASFALT TUDI PRI NAS?
Prebivalci neposredne bližine ce-
ste Ormož-Toma ž si že dalj časa
želimo njenega temeljitega popravi-
la. Cestišče je namreč že na mnogih
krajih nižje od sveta ob njej, tako da
se, ko se topi sneg ali ob večjem
deževju spremeni v potok, po
katerem si le s težavo utirajo pot
avtobusi in večji tovornjaki, da ne
govorimo o osebnih avtomobilih,
mopedih in kolesarjih. Tu in tam se
sicer slišijo govorice, da bi na tem
predelu kmalu mogoče začeli z
asfaltnimi deli, vendar dotični, ki
cesto uporabljamo, temu le težko
verjamemo, ker po drugi strani
sUšimo tudi pripombe: ,,Ni dovolj
denarja!" Ker pa tudi mi plačujemo
prometne davke in druge temu
primerne dajatve tudi bencin se vsak
čas podražuje, baje na račun cest,
ne nazadnje smo tudi sami priprav-
ljeni pomagati s kakšnim samopri-
spevkom - kolikor smo ga pač
zmožni v tem predelu, saj. zemlja je
tod več ali manj slabo rodovitna,
živinoreja pa zaradi vseskozi zamoč-
virjenih travnikov le težko izvedlji-
va, čeprav bi sicer bila to še najbolj
donosna panoga našega gospodar-
stva v dolini od Ormoža do Tomaža
- bi skoraj tudi mi upali, da se bodo
dotična dela le kdaj pričela.
Kot je bilo že nekoč omenjeno,
izvira na mestu, kjer so svoj čas iskali
nafto, na začetku Gornjih Ključaro-
vec, voda, ki močno zaudarja po
nafti. Domnevajo, da bi se v globini
morda našla termalna voda in s tem
bi bilo omogočeno zgraditi tod še
kdaj kakšne toplice. Vse to pa
nikakor ne more biti izvedljivo,
dokler ne bo urejena cesta. Koliko
bi pa bile toplice vredne za naš kraj,
ker je kot že omenjeno, življenje
zaradi precej hribovitih krajev in
posebno na severni strani slabo
rodovitne zemlje precej težavno,
tega si skoraj ne upamo več misliti.
Morda pa bi se - če bi bila enkrat
cesta - le našel nekdo, ki bi bil
pripravljen iskati termalno vodo in
urediti toplice, torej vložiti primer-
ne investicije, da bi življenje tudi v
naši dolini bilo malo pestrejše in
ljudje ne bi tako množično odhajali
v mesta in tujino, kot se to dogaja
sedaj.
Upamo menda lahko na vse to, saj
pravijo, da je upanje božja mast, le
revež je tisti, ki se z njo maže.
F. M.
4 stran
tednik — Četrtek, 8. marca 197J
LESNIŠKA dolina - DEŽELA mamutov?
NA ORMOŠKEM OBMOČJU NAJDEN
DOSLEJ NAJSTAREJŠI DOKAZ
ŽIVLJENJA - STAR PRIBLIŽNO
35 TISOČ LET.
Dijak 2. letnika gostinske šole v
Radencih Kari Mcrtik iz Ormoža je
približno pred dobrima dvema
mesecema imel prost dan pa je stikal
ob potoku Lešnica. Nenadoma je
opazil v vodi nenavaden predmet.
Skočil je po približno 3 metre
visokem obrežju ter dvignil iz vode
zelo težak in. nenavaden predmet.
Najprej ga vrgel v stran mis eč, daje
kakšno dno nenavadno velike
lončene osodc. Pozneje mu njegov
raziskovalni duh ni dal miru in je
predmet pobral znova. Tako se je
pričela pot odkrivanja okamenele
kosti ene največjih živah, ki so
živele v času od milijon do 10 tisoč
let pred našim štetjem - mamuta,
nekakšnega slo novega prednika.
Tako nam je pripovedoval Kari
Mertik: „Bilo je enostavno. Že
večkrat sem stikal ob Lešnici.
Pravzaprav sem, če ne bom povedal
preveč, raziskovalen tip. Tudi kadar
sem na počitnicah, recimo na
morju, venomer stikam med kame-
njem, grmičevjem, skratka povsod,
kjer pač lahko stikaš in kaj
neopredeljenega iščeš. Tako je bilo
tudi ob Lešnici. Predmet je ležal na
pol v vodi, z drugo polovico pa je bil
zarit v zemljo potokovega obrežja.
Prepričan sem, da ga ni prinesla
voda, ampak je prišel na dan z
odtrganim zemeljskim plazom. Naj-
prej sem mislil, da je kakšna goba,
potem sem zaradi teže mislil, da je
, glina a je bilo še vedno pretežko,
zato sem se s predmetom odpravil
proti domu".
Kari gotovo pozna povest Frana
Erjavca ,,Ni vse zlato, kar se sveti",
zato je bil previden. „Predmet senj
hotel k svoji zbirki. Domov grede
sem srečal učiteljico Vido Rajh.
Vprašala me je, kaj nesem. Pokazal
sem ji nenavaden predmet in dejal,
da se mi zdi nekam čuden. Poskusil
sem ga rezati; tako sva oba
ugotovila, da gre res za nekaj
nenavadnega. Potem sem se opugu-
mil in se odpravil v Ormož. Pokazal
sem ga več ljudem in se na zadnje
ustavil pri Radu Braučiču. Kaj je
bilo potem, oziroma, kaj sem
pravzaprav našel, mi doslej še ni
nihče povedal" je končal svojo
pripoved naš mladi najditelj najsta-
rejšega dokaza, da so na ormoškem
področju že pred milijon leti živela
živa bitja.
Konec prihodnjič
POLJČANSKI GASILCI DOBIJO
NOV AVTO
Prostovoljno gasilsko društvo v
Poljčanah slavi letos 85-letnico
obstoja. Ob tej pomembni obletnici
se jim bo izpolnila dolgoletna želja:
dobili bodo nov, moderen gasilski
avtomobil, ki bo sodobno opremljen
in bodo z njim gasilci lažje in bolj
uspešno opravljali svoje humano
poslanstvo. Večji del vsote bo sicer
prispeval sklad za pospeševanje
gasi ske dejavnosti pri SO Slov.
Bistrica, vendar bodo poljčanski
gasilci kljub temu morah zbrati še'
preaj denarja. To pa bo letos
njihova prva in največja naloga.
Lani so poljčanski gasilci svoje
poslanstvo opravili zadovoljivo. Ta-
ko so ugotovili na svojem zadnjem
85-tem občnem zboru. Člani so bili
vse leto aktivni, saj so žrtvovali
ogromno svojega prostega časa, z
iznajdljivostjo pa so prihranih
društvu prenekateri dinar. Včasih so
svoje staro, že nesodobno in
iztrošeno vozilo popravljali tudi po
vso noč, samo da je bilo vedno
pripravljeno za vožnjo. Društvo, ki
šteje 40 aktivnih članov, se je v
lanskem letu tudi strokovno izpo-
polnjevalo. Pripravili so tečaj za
izprašane gasilce in predavanja, na
katerih so se seznanjaU s teoretični-
mi novostmi na področju gasilstva.
Za praktično izpopolnjevanje so
imch 8 suhih, 5 taktičnih in dve
nočni vaji. Lani so sodelovah pri
osmih požarih in v Dravinji so iskah
utopljenca. Opravili so 991 prosto-
vo^nih ur.
Čeprav si bodo z novim vozilom
delo zelo olajšali in bodo istočasno
kupili tudi novo motorno brizgalno
ter nekaj ročne opreme, bodo še
vedno zelo pogrcšah sodobne
zaščitne opreme za gasilec, ki je
praktično nimajo.
Letos bodo svojo dejavnost še
popestrili. Ker je v Poljčanah precej
delovnih organizacij, te pa nimajo
svojih gasilskih ekip, bodo v
sodelovanju z njimi ali ustanovili
ekipe ali za njih opravljah požarno
varnostno preventivo. Tudi glede na
to, da ima gasilstvo v splošnem
ljudskem odporu velik pomen, bodo
svoja prizadevanja usmerili v to
smer: pridobili bodo nove člane,
tudi pionirje in ženske, skupno s
krajevno skupnost o pa bodo
pripravili predavanja za vse krajane.
V zvezi s tem tudi načrtujejo podpis
samoupravnega sporazuma v Poljča-
nah med vsemi zainteresiranimi, s
katerim bodo ustanovili požarno
Varnostno skupnost. Da bi bilo delo
kar najbolj uspešno, si ga bodo
porazdelili tako, da bodo komisije
in skupine odgovarjale za posamez-
na področja dela.
M. Munda
PROBLEMI VINOGRADNIKOV
KAKO ZDRAVIMO PORJAVELO MLADO
VINO?
Vzrok za porjavitev mladega vina
lahko iščemo že ob trgatvi. Ko se
grozdje mehča in začne zoreti,
lahko veliko deževje povzroči
razpokanje jagodnih lupin in tako
ima zrak dostop do vsebine jagod, v
katerih nastanejo oksidaze, ki so
vzrok porjavenju vina. Če smo bih
pri kletarstvu dovolj vešči, smo
lahko ob trgatvi preprečili nadaljnji
razvoj oksidacije v vinskem moštu in
tako ne bo z vinom nobenih neprilik
glede rjavenja in pojava še drugih
bolezni.
Mošt iz gnilega in nagnitega
grozdja je treba razsluziti in po 24
urah pretočiti v nezažvcplan sod in
ga tako prepustiti kipenju z
dodatkom čistih kvasnic a i kipeče-
ga domačega mošta, ki smo ga
pripravih iz zdravega grozdja. Ce
nismo ravnali po opisanem načinu,
se moramo prepričati že ob prvem
pretakanju, ah je vino stanovitne
barve. Poizkus naredimo tako, da iz
soda vzamemo pol kozarca vina ter
ga pustimo dva do tri dni r^ zraku.
V kolikor nam je na zratKu vino
porjavelo, ga začnemo takoj zdravi-
ti. Na 1 hI damo 10 do 15 gramov
raztopljenega kalijevega metabisulfi.
ta in vino v sodu tcme^ito
zmešamo. Če nam pri ponovnem
kontrolnem pregledu, katerega oprj.
vimo čez nekaj dni vino zopet
porjavi, je potrebno tako vino čistiti
z želatino. Na 1 hI vzamemo 8 do
12 gr želatine ter 6 do 10 gr tanina.
Tanin v manjši posodi temeljito
raztopimo in ga nato vlijemo v
bolno vino ter temeljito zmešamo.
Po nekaj dnevih začnemo vjnč
čistiti z želatino. Določeno količino
želatine raztrgamo na male kose in
na ognju v emajlirani posodi
raztopimo. Za 1 hI vina vzamemo
četrt litra raztopine. Dva do tri dni
po dodatku ,tanina odvzamemo er
škaf ali vrč vina iz soda, katerega
mishmo zdraviti ter prilivamc
določeno kohčino želatine, dobre
mešamo z brezovo metlico, da se
želatina z vinom vpeni. Ko sc je
tvarina popolnoma vpenila, jo
vlijemo v sod.' Vino v sodu še dobro
zmešamo in zapilkamo. Tako vino
pustimo 6 tednov, nakar gj
pretočimo v zažveplan sod. Take
prečiščeno vino je stanovitno te;
lepe svetle barve. Ml
Ponavljajoči se, nerešeni problemi
1. marca 197 3 je bil v šoli
Majšperk sindikalni občni zb6r. Že
vrsto let sledi kratkemu poročilo
istega predsednika približno enaka
razprava:
V prihodnjem mandatu je treba
poskrbeti za najbolj pereče stano-
vanjske probleme na šoli, saj učitelj
na Ptujski gori stanuje z družino v
sobi, ki se podira; saj stanuje
učiteljica v Majšperku v podstrešni
sobici, ki meri 12 kv. m in, ki je
istočasno delovni prostor, dnevna
soba in spalnica za 4 ljudi
(hčerka-10 let, sin 4 leta). Po-
dobne stanovanjske probleme imata
tudi 2 čistilki.
Nujno bi potrebovali telovadnico,
saj je naša mladina prizadeta v
telesno-gibalnem razvoju;
S podaljšanim bivanjem bi lahko
pomagali  socialno  ogroženim :
boljših učnih uspehov.
_ Globoki,  pomirjajoči  glas tc
Cepina nam ni vlil upanja, saj
izjavil,   da   povsod   sliši   enai:
probleme.
Edina nevsakoletna sprememba
bil letos spomin na julijski iz^
skozi Bosno, HeHercegovino, D.
macijo in Liko, kjer so si udeleže::
ogledali veliko geografskih, ct::
loških in zgodovinskih zanimive:
česar si individualno ne bi mc~
privoščiti.
Ah bo na prihodnjem občnr
zboru še enkrat mogoče slišati
to? To namreč pričakujemo :
starega odbora, ki si je s tem edinr
uspehom zadnjega desetletja izglav
val zaupnico za naslednje obdob
Martina Kit
Program ob dnevu žena v Kidričevem
v soboto v veliki dvorani obrata
družbene prehrane kulturni pro-
gram, ki ga ob dnevu žena prireja
krajevna organizacija socialitične
zveze Kidričevo. Kot vsako leto
doslej se je krajevna organizacija
tudi letos odločila, da ob mednai^
nem prazniku dneva žena pnK-
vsem ženam na območju krajec'
skupnosti Kidričevo lep program
katerem  bi naj sodelovali uč
osnovne šole, otroci iz vrtca tei
ob sodelovanju pevskega (moški,
zbora DPD „SVOBODE" ter go^
na   pihala  sindikalne organizac;_
tovarne  glinice  in  aluminija ^'
dričevo.   Odbor   za   pripravo '
izvedbo    proslav,   prireditev 'j
političnih   manifestacij    pri
SZDL ima v teh dneh polne«)
dela, saj želi, da bi program za
žene in matere bil zares lep. Odtj
je   menil,   da   je   treba   _P
kulturnega programa poskrbeti t"
za zabavni del programa. Zato i
skupaj   z.   upravnikom   družb«'
prehrane angažiral vsem dobro zn'
ansambel  TONETA KMETCA j
Ptuja, Prireditev bo v soboto,
marca 1973 s pričetkom obj'"
uri,   v   veliki   dvorani   TGA
Kidričevem. 8. marca pa bodC"
dvorani   imele   svoj   program,
zabavo   žene,  zaposlene  v ' ^
Kidričevo, ki jim ga prireja osn"''
organizacija sindikata TGA s"
močjo samoupravnih organov. ^
Po 33. in 34. členu statuta zavoda razpisuje Počitniški
dom občine Ptuj, Biograd n m prosto delovno mesto
upravnika zavoda
Zraven splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še
naslednje pogoje:
1 končano srednjo šolo;
2 organizacijsko sposobnost za vodstvo zavoda in smisel
za delo z ljudmi;
3 vsaj 4 leta delovnih izkušenj na samostojnih delovnih
mestih.
Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa.
Prijave z ustreznimi dokazili je treba nasloviti na upra-
vo zavoda v Ptuju, Prešernova 29.
TEDNIK — ČETRTEK, 8. marca 1973
STRAN 5
O življenju in delu
dr. Jožeta Potrča
MINILA SO GIMNAZIJSKA
LETA      , .
Jože Potre' je maturiral junija,
J922. Tedaj je opravilo maturo na
ptujski gimnaziji še devet Potrčevih
sošolcev: Gunter Blanke iz Ptuja,
Ivan Bohak iz Krčevine pri Ptuju'
Stanko Brumen iz Lahonec pri i
Ormožu, Beno Habjanič iz Ptuja,
rojen v Črnomlju; Ivan Ogorelec iz
Dr. Jože Potrč v letih pred drugo
svetovno vojno.
Cirkulan. Simon Petrovič iz Nove
vasi pri Ptuju, Ferdinand Pililer iz
Trnovske vasi v Slovenskih goricah
in Leopold Segula iz Ptuja.
(Tri leta za Jožetom Potrčem je
maturiral na ptujski gimnaziji tudi
Potrčev brat Otmar, nakar je
študiral medicino.)
V jeseni 1922 se je Jože Potrč
vpisal na filozofsko fakulteto v
Ljubljani, da bi študiral matema-
tiko, fiziko in še jezikoslovje. Tedaj
ga je znanec iz gimnazijskih let v
Ptuju, študent Franjo Žgeč iz
Dornave povezal v akademsko
socialno-pedagoški krožek. Stiki s
komunistom Zgečem so v Potrču
vzbudili zanimanje za marksizem, ki
pa se mu je sprva zdel utopija.
POSTAL JE KOMUNIST
Ob semestru 1911/23 je presedlal
na medicinsko fakulteto v Zagrebu,
-a študij medicine se je odločil po
daljšem premisleku. Prav gotovo ga
K k odločitvi vgdil njegov altruisti-
fni značaj. Leta 1924 je v
študentovskem Klubu marksistov
globlje spoznal komunizem in se
prepričal o njegovi zgodovinski
""jnosti. Stopil je v partijo, da bi
^prinesel v boju za novo družbo
.vojn in zatiranja. Včlanil se je v
celico KP v tovarni olja v Zagrebu.
" ..v Zagrebu je nastopal kot
P^tijski predavatelj v klubu marksi-
stov, v organizacijah Neodvisnih
sindikatov in v skojevskih skupinah.
Kako globoko je Potrča prevzel
nauk o komunizmu, je napisal v
k'p{' '^^^^ '^^^ 1959 ob 40-letnici
y^ ~ z naslovom Kako sem postal
J^omunist, katero v celoti objav-
'jamo; Napisal je:
^Najpomembnejši dogodek v moji
radosti, ki je odločil o vsem
s J^"} življenju, je bil moj prvi stik
klubom marksistov na zagrebški
""'^erzi,   ko   sem   spoznal,   da
komunizem ni utopija, ampak
zgodovinska nujnost.
V eni sami uri sem postal
komunist. To za mene ni bila le
največja preusmeritev v političnem
pogledu, ampak predvsem rešitev iz
zelo globoke notranje krize, ki me je
bila mučila že nekaj let.
Tisti dan in tisto uro februarja
1924, ko sem postal komunist in
iznenada spoznal najgloblje zakoni-
tosti in težnje družbenega razvoja,
sem našel tudi najgloblji smisel
svojega življenja. Do takrat sem bil
docela apolitičen, čutil sem le vso
težo socialnega vprašanja. Pred
menoj se je zdaj odprla najlepša,
realno optimistična slika prihod-
nosti človeštva. Hkrati se mi je
prebudila zavest globoke odgo-
vornosti v razrednem boju. Jasno
sem se zavedel, da se je treba temu"
boju najprej pridružiti, vsa ostala
vprašanja pa se bodo reševala s
skupnimi napori.
Vse to se je zgodilo tako
nepričakovano in naenkrat, da še
danes čutim silno dramatičnost
doživljaja, ki ga želim opisati.
Ob koncu vojne mi je bilo blizu
16 let. Svetovno vojno sem občutil
za čisto krivico, nasilje, popoln
nesmisel, za negacijo slehernega
humanizma. Spoznal sem tudi razne
druge krivice, ki so vladale na svetu.
Iskal sem na svoj način rešitve
socialnega vprašanja, sploh vprašanj,
o katerih se je takrat pod vplivom
.oktobrske revolucije, pa tudi spon-
tanega upora proti vojni nemalo
govorilo. Toda za razumevanje vsega
dogajanja krog mene in v svetu mi je
še ogromno manjkalo. Povrh sem
prebral Ušeničnikovo Sociologijo, ki
prikazuje znanstveni socializem do-
cela napačno in priporoča za rešitev
iz umazanega, nepravičnega sveta v
boljši, pravičnejši svet , krščanski
sohdarizem".
Ker sem doživel med vojno prav
nasprotno vlogo cerkve, seje zmeda
v moji glavi še povečala. Zaradi
študija omenjene Sociologije se mi
je komunizem zazdel še bolj utopija.
Edina, zame najlepša rešitev je
postala neostvarljiv sen.
Brez znanja znanstvenega socializ-
ma sem še nadalje blodil v iskanju
„pravega" človeka in , pravega"
recepta. Šele pozneje sem se poučil,
da so hodili isto pot tudi najboljši
ljudje, ki so ustvarjali celo razne
utopične sisteme, dokler še ni bilo
možnosti za znanstveni socializem.
Dalje prihodnjič
V. R.
Opomba: Pod sliko v prejšnjem
članku je izostal napis: ,,Potrčeva
domačija v Janežovcih".
V KIDRIČEVEM USTANOVLJEN POLITIČNI AKTIV
Pred kratkim se je v Kidričevem
sestal ožji politični aktiv, v katerem
so predstavniki družbenopolitičnih
organizacij z območja krajevne
skupnosti. Razpravljali so o eviden-
tiranju možnih kandidatov za pode-
htev priznanj OF ter o bližjem
razpisu referenduma za uvedbo
krajevnega samoprispevka za naselje
Kidričevo I; najpomembnejša točka
dnevnega reda pa je vsekakor bila
ustanovitev stalnega političnega ak-
tiva v krajevni skupnosti. Uvodoma
je   sekretar  terenske  organizacije
, ZKS IVO TEŽAK razložil pomen
ustanovitve takega aktiva ter naloge,
ki so pred njim, predvsem, kar se še
tiče akcij okrog referenduma v
naselju I, kot tudi okrog drugih
pomembnih akcij. V razpravi je
prevladovalo mnenje, da je nujno
potrebno ob pomembnejših poli-
tičnih akcijah vključiti v delo vse
člane   ZK   in   jih   zadolžiti   za
"določene naloge. Kritično so ocenih
odnos sekretarja TK ZKS v TGA
Kidričevo, ki se kljub dvem vabilom
ni udeležil seje niti ni poslal na ta
sestanek svojega zastopnika. Udele-
ženci so bih enotnega mnenja, daje
jotrebno pri ustanovitvi aktiva v
aajevni skupnosti sodelovanje vseh
predstavnikov družbenopolitičnih
organizacij v KS in v TGA, kajti
naloge bodo .uspešno izvedene le s
tesnim, konkretnim in odgovornim
sodelovanjem vseh, komunistov ter
ostalih občanov. Sklenili so, da so v
stalnem političnem aktivu vsi pred-
sedniki družbenopolitičnih organi-
zacij v okviru KS ter TGA, nadalje
predsednik KZ in predstavniki de-
lovne organizacije TGA Kidričevo
ter predsedniki delavskih svetov
delovnih skupnosti na območju
krajevne skupnosti. Ob razpravi o
osnutku programa KO Kidričevo I
ter o predlogu za ponoven razpis
referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka so predvsem zahte-
vali, da se morajo v to akcijo
vključiti vsi člani ZK s tega
območja, kot tudi predstavniki
družbenopolitičnih organizacij v KS
in tovarni TGA. Slehernega, ki bi se
akcij izogibal ter ignoriral na njegov
odnos do reševanja takih in podob-
nih primerov ter proti njemu ustrez-
no ukrepati. Trenutno so takšne
akcije nujne in obvezne za sleherne-
ga komunista, prav tako pa je tudi
dolžnost slehernega občana v krajev-
ni skupnosti, da stalno sodeluje in
pomaga pri reševanju perečih pro-
blemov. Je nekaj primerov, ki
kvarno Vplivajo na trenutno in
bodoče delo aktiva kot KS,^zato je-
bila imenovana tričlanska komisija,
ki bo zadeve preverila in poročala
na naslednji seji političnega aktiva,
da bo ta zavzel svoje stališče.
fm.-
PRAZNOVANJE DNEVA 2ENA III. TERENA SZDL PTUJ
Na tem terenu dneva žena niso
praznovali 7 let. Novoizvoljeni
odbor terena, za predsednika je bil
izvoljen Jože Rašl, za člane pa Tudi
Korošec, Maks Sančin in Albina
Zorčič pa je zelo lepo pripravil
praznovanje dneva žena, ki je bilo v
Narodnem domu. Vsaka žena je
prejela dobro malico, pol litra
domačega vinčka. nekatere ženske
so prejele še razna darila. Govor je
imel predsednik Jože Rašl, spre-
govorila pa sta tudi Zdravko
Turnšek in Lizika Lacko.
Godba pod dobrim vodstvom tov.
Lajoša iz Ptuja je poskrlx;la za
dobro razpoloženje. Učenci osem-
letke „Toneta Žnidariča" so po\.\
vodstvom učiteljice lepo pozdravili
navzoče matere. 11
ZDRAVSTVENI DOM PTUJ
RAZPISUJE
1 štipendijo za šolanje na zdravstveni šoli — odde-
lek za zobne asistentke
ali oddelek za medicinske sestre — gine|vološko
porodniška smer.
Prednost ima kandidatka iz oddelka za zobne asi-
stentke.
Prošnje' sprejema odbor za delovna razmerja do
20. marca 1975.
6 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 8. marca I973
DELAVSKA UNIVERZA
PTUJ
KK   PTUJ   -   OBRAT  ZA
KOOPERACIJO JOŽE LACKO
PTUJ, KMETIJSKA ZADRU-
GA   DRAVSKO   POLJE   -
LOVRENC NA DRAVSKEM
POLJU, SKLAD ZA POSPEŠE-
VANJE   KMETIJSTVA   PRI
SKUPŠČINI   OBČINE   PTUJ
PRIREJA NASLEDNJA KME-
TIJSKA PREDAVANJA:
Torek, 13. marca 1973
TRNOVSKA VAS
Kako pridelamo več koruze;
predavanje bo v osnovni šoli
Trnovska vas ob 18. uri;
BUKOVCI
Kako pridelamo več koruze;
predavanje   bo   v   prosvetni
dvorani Bukovci ob 18. uri;
LOVRENC
Kako si uredimo hlev za govedo
in prašiče po sodobnih načelih;
predavanje bo v klubu občanov
Lovrenc ob 18. uri;
SELA
Kako si vzredimo dobro kravo
'molznico in preprečimo jalo-
vost pri govedu;
predavanje bo v osnovni šoli
Sela ob 18. uri.
ŠTATENBERG IN KMEČKI PUNT
(TRETJE NADALJEVANJE IN KONEC)
Ker vse podložniške pritožbe
proti Tahiju niso nič pomagale, so
kmetje videli rešitve le še v uporih.
Ob božiču 1571. leta so stubiški
kmetje napadli Tahijeve pobiralce
denarja in enega ubiU. Nameravali so
tudi spoditi Tahija s stubiško-pod-
susedskega gospostva in priznavati
za edinega zemljiškega gospoda
vladarja. Tako se je v drugi polovici
aprila 1572. začel susedgradski
upor. Kmetom pa ni uspelo, da bi
zavzeli grad. Zato so sredi majaj z
boji končali. Pač pa je ta upor vlil
pogum štatenberškim podložnikom.
Del štatenberškega gospostva je
bil vladarjev fevd. Zato so štaten-
berški kmetje upali, da bo vladar
okrutnemu Tahiju odvzel gospostvo
in bodo postali neposredni vladar-
jevi podložniki. K temu upanju jih
je spodbujal tudi dolgotrajni sodni
proces proti Tahiju, ki ga je še maja
1572 zavzeto vodil dr. Janez
Lindsmayer. Tahijev dolg pri vladar-
ju je namreč vse bolj rasel, saj vsa
leta ni izpolnjeval svojih obveznosti
do vladarja in ni odvajal potrebnega
davka.
Proti koncu maja 1572 so
susedgradsko-stubiški kmetje sicer
zopet obnovili boje, vendar utrjene-
mu Susedgradu niso mogli do
živega. Preprečih so samo Tahiju, da
ni mogel okrepiti posadke. Večji
uspeh so dosegli slovenski kmetje. V
prvi polovici junija 1572 so se uprli
pod vodstvom nekega Poljčančana
Antona in zavzeU Štatenberg. Ver-
DANES „KLOPČIČ" V POLJ.
ČANAH
V okviru praznovanja dneva žena bo
danes, v četrtek 8. marca 73 ob 18
uri gostovalo v kinodvorani Poljčane
Mestno gledališče iz Ptuja. Obj.
skovalcem se bodo predstavili ^
veselo ljudsko igro KLOPCiC Perka
Budaka, v treh dejanjih in režiji
Petra Maleca.
Ker je za tovrstne prireditve v
Poljčanah vedno veliko zanimanje,
pričakujejo tudi danes številni
obisk. Se posebno pa bodo ta dan
odložile vsakodnevne opravke žene,
katerim je predstava namenjena.
vh
jetno jim je to uspelo brez bojev.
Poznejše govorice dajo slutiti, da so
uspeli z zvijačo. Vladar, ki je zvedel
za te dogodke, je tako poslal iz Celja
na Štatenberg svojega zastopnih,
Kmetje so mu brez negodovanja
izročili grad. Vladarjev zastopnik je
sestavil inventurni popis in grad
zapečatil.
Medtem so na Hrvatskem kmetje
osvojili stubiški pad, le sused-
gradskemu niso mogli do živega,
Vendar so z gladovanjem prisiliE
Tahijevega sina Štefana in njegove
tri sestre, da so odšli. Nato so se
podložniki na vldarjev ukaz pomi-
rili in z delom je začela vladarjeva
preiskovalna komisija.
V noči od 27. na" 28. januar 1573
se je začel hrvatsko-slovehski kmeč-
ki upor. Takrat je bil Štatenberg v
vladarjevnih rokah, čeprav sije Tahi
že pol leta prizadeval, da bi tu
obnovil svojo oblast. Štatenberg je s
posadko upravljal vladarjev zastop-
nik Jurij Prokken. Ni se dobro
počutil sredi upornih kmetov, zato
tudi ni uspel pobrati urbarialnih
obveznosti. Ker je proti koncu leta
1572 samovoljno zapustil službeno
mesto, so v Celju imenovali za
novega upravnika Statenberga To-
maža Jakobera. Ta je svoje delo
težko opravljal, ker so štatenberški
podložniki kar naprej mislili na
vojsko Ihje Gregoriča. Sami bi lahko
šh v akcijo le z napadom
vladarjev grad, tako pa so imeli roke
zvezane. Najbolj ih je prizadela vest
o kemčkem porazu v boju pn
Krškem, ker je tam vodil uporne
kmete Nikola Kupinič, nekdanji
Tahijev upravnik Statenberga.
NESREČA NE POČIVA
Pretekli teden so se zdravili ali*
še zdravijo v ptujski bolnišni'-'
naslednji lažje poškodovani pon^'
srečenci:
Štefan   Berden,   Trbegovci  ij
Marija Rajh, Žvab 4; Ivan Habjani":
Dolane   5;   Alojz   Cafuta,  PW
Abramičeva   5;   Franc   Korenjal'|
Vareja 62; Anton Gradišnik, Maflj
bor;  Adolf Krajnc,  Sedlašek
Janez Horvat, Svetinci 23; AW;|
Bezjak,  Zamušani 2; Marija B«^|
Sakušak 24; Stanko Petrovič, BJ
Zovec 59; Janez Hrnec, Spuhlje U'
Stanislav Zupanič, Virje 4; Mai^Jj;
Vegan, Ptuj, Cesta Olge Meglic 3''^
Martin Žnidarič, Belski vrh 12; J"^^
Fišinger, Bukovci 114.
Res zanimivi predavanji
Sedaj v času številnih predavanj o
kdo ve čem vse, ki jih je na
ormoškem področju relativno dosti,
bi bilo neodpustiljivo prezreti tisto
predavanje, ki je bilo prejšnjo
nedeljo v Ormožu.
Občinski odbor zveze rezervnih
vojaških starešin in družbenopolitič-
ne organizacije občine so omenjene-
ga dne pripravile dvoje predavanj iz
programa družbenopolitičnega izo-
braževanja. Članom zveze komuni-
stov, predstavnikom delovnih in
družbenopohtičnih organizacij ter
članom odborov za splošni ljudski
odpor - skupaj 350 ljudem - je
najprej spregovril sekretar medob-
činskega komiteja ZKS Maribor
Slavko Soršak. Predaval je o
družbenoekonomskih in političnih
odnosih v Jugoslaviji. Pomočnik
republiškega sekretarja za notranje
zadeve SR Slovenije Egon Conrady
pa je nato prisotnim spregovoril o
samozaščiti in varnosti.
Obe predavanji sta bili vsebinsko
izredno zanimivi iz dveh pa tudi
drugih razlogov. Prvič zato, ker sta
bili konkretni, jasni in brez
odvečnega števila besed in drugič
zato, ker sta bili relativno kratki -
po 1 uro vsako. Pri prvem
predavanju ni bilo razprave, medtem
ko sta v drugem delu bili postavljeni
dve vprašanji.
Egon Conrady je med drugim
govoril tudi o delovanju raznih
terorističnih skupin v inozemstvu,
ki ves čas poskušajo nekaj doseči z
diverzijami, uboji naših veleposlani-
kov ter podtikanjem eksploziva v
kinodvoranah, vlakih itd. Tako je v
zvezi s tem bilo postavljeno
vprašanje, zakaj se tako dolgo vleče
proces proti znanemu zločincu
Hrkaču. Egon Conrady je odgovoril,
da zato, ke;je Hrkaču uspelo
dokazati, da ni bil sam. Obenem pa
ta proces potrjuje naše načelo v
pravosodju, da nihče ne more biti
obsojen, če mu dejanjy ni bilo prej
povsem dokazano. Ne bo pa več
dolgo, ko bo sojenje Hrkaču
končano.
Vsi, ki so bili na omejnenih
predavanjih, so brez izjeme izjavljali,
daje bilo res zanimivo.
jr
IZBIRA • PTUJ
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO
IZBIRA • PTUJ
CENJENI POTROŠNIKI - OGLEJTE SI
veliko znižanje cene fantovskih oblek vseh velikosti po
reklamni ceni od 119,50 din do 146.50 din ter pletenih
otroških hlačnih kompletov od 81,00 din dalje.
Nudimo vam tudi pestro izbiro vseh drugih spomladanskih
oblačil.
Priporoča se vam kolektiv prodajalne „CICIBAN" v
Prešernovi ul. 1.
Trgovsko podjetje na veliko in malo IZBIRA Ptuj, poslovna
enota ..Centrala" na Zagrebški cesti 4 obvešča cenjene
graditelje in gradbena podjetja, da ima na zalogi ves gradbeni
material in sicer
- vso gradbeno pohištvo znanih tovarn „.TELOVICA" in
,.INLES"
- vse vrste salonitnih izdelkov in'betonskih cevi proizvod
„SALONIT' Anhhovo ter cement.
Priporočamo vam, da si vse navedene izdelke zagotovite pred
sezono ter si prihranite težave, ki bodo gotovo v času sezone
zaradi pomanjkanja blaga na tržišču.
Priporočamo se za obisk in nakup kolektiv .Centrale".
rEDNlI^ _ ČETRTEK, 8. marca 1973
STRAN 11
RAZVOJ KULTURNIH DEJAVNOSTI TKS PTUJ
Usmeritev
Kultura je nedeljiva sestavina
človekovega življenja in dela. Te-
meljna kulturna skupnost Ptuj je
"'jo v osnutku srednjeročnega
nroerama razvoja kulturnih dejav-
nosti predložila vrsto usmeritev na
oodročju dogajanja v kulturi.
S povečano aktivnostjo na kultur-
pem področju bo pomagala spre-
minjati miselnost in odnos delovnih
ljudi do kulture s tem, da bo
spodbujala umetniško ustvarjalnost,
omogočala enake možnosti dostopa
vseh ljudi do kulturnih dobrih.
Spiošnost kulturne akcije pa bi naj
pomagala doseči kakovostne pre-
inike na kulturnem področju in
nšjo raven kulturne osveščenosti. V
smislu hitrejšega napredovanja sa-
moupravljana v kulturi bo vplivala
na premagovanje ovir, ki to
onemogočajo ter tako delovnega
človeka vključila v neposredno
odločanje o celotnem področju
interesov in dejavnosti v kulturi.
Potrebno bo pričeti boj proti lažni
kulturi, s čemer bo bolj uveljavila
resnične kulturne vrednote in
usmerjala ljudi h kritični presoji
vsep tistega, kar ponujajo razni
posredniki kulture. Vzporedno bo
spodbujala načrtnejša prizadevanja v
zvezi s kulturno vzgojo mladine in
odraslih. Med načeli, ki morajo biti
vidna v neposredni kulturni poliriki
in v ravnanju na kulturnem po-
dročju pa je potrebno posebej
upoštevati načela kakovosti, konti-
nuiranosti, stalnosti in gibčnosti
akcije ter vsklajenosri delovanja.
[SAMOUPRAVLJANJE
Vsestranska samouprava razmerja
na kulturnem področju prispevajo k
povezovanju z drugimi področji
družbenega dela in k uresničevanju
samoupravnega razvoja naše družbe.
Zato mora TKS Ptuj povezovati
interese delovnih ljudi in kulturnih
delavcev v demokratično dogovar-
janje o kulturni politiki in o
usmerjanju ter omogočaniu razvoia
kulturne dejavnosti. V tem smislu je
potrebno razvijati delegatska raz-
merja in odgovornost.
TKS Ptuj bo samoupravno obli-
kovala programe kulturnih dejav-
nosti na svojem območju. V njih
bodo zajeti vsi vidiki kulturnega
življenja, ki so pomembni za
poglabljanje kulture delovnih ljudi.
Zavodi in drugi nosilci kulturnih
dejavnosti morajo odgovorno v
smislu samoupravnega sporazume-
vanja vsklajevati svoje programe s
splošnimi družbenimi potrebami in
programom, ki bo sprejet v TKS. V
kulturnih zavodih je potrebno v
skladu z ustavnimi nače i zagotoviti
sodelovanje umetniških ustvarjalcev
in drugih sodelavcev pri samouprav-
ljanju zavodov.
DOSTOPNOST KULTURE
Ena važnih nalog TKS Ptuj je
iskanje možnosri, kako bi omogočili
pristop do kulturnih dobrin vsem
ljudem. Ena takih poti so samo-
upravni in družbeni dogovori, s
katerimi se uveljavlja interes delov-
nih ljudi v TKS in drugih zavodih.
Pomembna značilnost kulturne po-
litike samoupravne družbe je omo-
gočiri najširšim slojem prebivalstva,
ne glede na njihov socialni položaj
in regionalno pripadnost, dostop do
kulturnih dobrin. Delovni ljudje so
tako bolj zainteresirani ne samo za
delitev denarja, temveč tudi za
dogajanja, delovne načrte in pro-
grame kulturnih dejavnikov.
_     (Dalje)
DR. FRAN BRUMEN
Spolne bolezni
ir,Nadaljevanje
Potrebno
je pokazati nevarnosti in opozoriti,
na njih. Potrebno bo ponovno pisati
in govoriti o spolnih boleznih. Po-
trebno bo do podrobnosti opisati
spolne bolezni in njih problematiko,
rafumljivo prikazati njih značilne
znake, predvsem začetne. DA BO-
DO-EV. OKUŽENI ČIMPREJ ZA-
UPALI SVOJE ZAGATE ZDRAV-
NIKU! Potrebno bo načrtno obdela-
ti vse možne načine bolezen prepre-
čevati, oziroma obraniti se je.
PONOVNO JE TREBA POVEDA-
TI, DA SO SPOLNE BOLEZNI V
OČEH ZDRAVNIKA ENAKO-
VREDNE OSTALIM BOLEZNIM.
- NI SRAMOTA ZBOLETI ZA
SPOLNO BOLEZNIJO, PAČ PA JE
SRAMOTA ZANEMARITI JO. -
RAZNAŠATI SPOLNE BOLEZNI
PA JE KAZNIVO DEJANJE.
V Evropi poznamo 4 vrste spolnih
bolezni: kapavico (gonorrhoea), sifi-
Us (syphilis ali lues), mehki Cankar
(ulcus moUe) in četrta spolna
bolezen {lymphogranuloma inguina-
le); poleg teh pa še v tropskih krajih
Donovanovo bolezen (granuloma
venereum). Spolne bolezni so razšir-
jene po celem svetu. Ponekod jih je
več, drugod manj. Največ teh
bolezni nahajamo po deželah z
velikimi pristaniškimi mesti. Pred-
vsem v Južni in Srednji Ameriki in
seveda tudi po velikih azijskih in
drugih pristaniščih. Sifilida je naj-
bolj razširjena po Južni Ameriki. Pa
ne samo po tropskih in subtropskih
deželah, temveč tudi po arktičnih
področjih so spolne bolezni močno
razširjene. Tako je na primer na
Groenlandiji zelo mnogo kapavice.
Najbolj razširjena in najpogostejša
spolna bolezen je KAPAVICA, kije
dobila svoje ime po tem, ker pri
akutnem vnetju kaplja iz obolele
sečne cevke, posebno pri moškem
gnojni izcedek. Bolezen povzroča
razmeroma velika bakterija žemlja-
ste oblike, ki jo imenujemo gono-
kok. GONOKOKI SE NAHAJAJO
V VELIKEM ŠTEVILU V GNOJ-
NEM IZCEDKU, posebno pri akutni
gonoreji. Majhno kapljico gnoja, ki
ga hočemo raziskati, tanko razmaže-
mo na preiskovalno stekelce, posuši-
mo, pobarvamo in pod drobnogle-
dom preiščemo ,o. Ker imamo raz-
hčne in še druge podobne kali, je za
razpoznavno diagnozo potrebna pra-
vilna ugotovitev. MNOGO LAŽJE
IN ENOSTAVNEJE JE UGOTOVI-
TI BOLEZEN PRI MOŠKEM, NE-
GO PRI ŽENSKI. Pri ženskem
spolu so namreč nasadišča in organi,
na katerih se kapavica prisadi,
številnejši, bolj skriti in težje do-,
stopni. Poleg tega kapavica pri
ženski navadno ne izbruhne tako
akutno in zato manj opazno in tudi
radi tega cesto preide v kronično
obliko, ki pomeni pri ženski za
ugotovitev veliko težavo.
"ODVZEM GNOJNEGA IZCED-
KA ZA RAZMAZ JE NAJUSPEŠ-
NEJŠI PRED JUTRANJO MIKCIJO
(puščanje vode), ALI PA PO VSAJ
4 URE TRAJAJOČEM ZADRŽA-
VANJU URINA. Puščanje vode
namreč izpere gnoj iz sečne cevke in
ga tudi močno razredči.
Ugotovitev oziroma razpoznava
bolezni je pri moškem, kot že
omenjeno, mnogo lažja, skoraj da
enostavna, ker se razvije zelo akutno
in tako bolezni ni mogoče prezreti.
Pri ženski poteka kapavična bolezen
navadno zelo prikrito.
Dalje prihodnjič
Vesela nedelja na Humu
1 Pravzaprav je bil samo popoldan
h to zanimiv. Ljudi je bilo, da so se
kar prerivali. Buldožer je oral stari
vinograd in to je bilo sila zanimvo,
B] kaj takega ne vidiš vsak dan. 70
on globoke brazde ne reže vsak
plug. Zraven tega pa še smeh.
Buldožer je prenočil kar na prostern
hi čez noč mu je nekdo izpraznil
tezcrvoar za gorivo . . .
'Naš namen je bil drugačen.
nosActno društvo Hum pri Ormožu
F mmulo nedeljo popoldne postavi-
la na oder .,VeseU večer" ali „Veseli
popoldan" kot so prireditev nekate-
f> hudomušno imenovah, saj je bila
popoldan. Naj bo tako ali tako,
pnreditev je ustrezala prvi besedi
J^ojega naslova. Bila je resnično
^^^la in to je bistveno. Pričela se je
{ pctminutno zamudo trobentača
F^mhh Francka Žibrata, ki je
P°|;-^m zabaval skoraj dve uri
Pfiblizno 200 obiskovalcev. Skoraj
Kmogoče se sliši, da bi v prostor
šolskega razreda lahko
irnT ^ ^i"'^' je vendar res -
SitJr ^^^^P"'*-''^ s° potrdilo
jlf ^^t, ko ansambel Žibrat ni
Vra.i*, ^ posameznih točkah
"tilokar 32 nastopajočih, ki so v
»e o v, ^^'^ prikazah precejšnjo
lic", ""loija, nastopili pa so tudi
io7i. pevca - domačina
fcenri pozornost so zbujali
Pteda !J? ločenke od 2. do 5.
r     osnovne šole, ki so pod
vodstvom vaditeljice Darje Pišek
pokazali, kako se plešejo tako
imenovani standardni plesi; klasični
in iz latinsko-ameriškc skupine. 8
deklic je zaplesalo še sodoben, tako
imenovani, modni ples \valking the
walk, ki že rahlo spominja na balet.
Posebej velja omeniti tudi Franče-
ka in Miciko, ki sta v svojem dialogu
ob slučajnem srečanju na cesti, ko
je on šel na vikend, ona pa v mesto
„obrala" skoraj vse domače proble-
me.
Tako lahko ob koncu zapišemo,
da je prizadevnim članom prosvet-
nega društva Hum prireditev lepo
uspela. Odveč bi bilo govoriti o
vloženem trudu, saj je vsakomur
jasno, da takšne prireditve zahtevalo
veliko dela. jr
USPEH PTUJSKIH
LUTKARJEV
Na republiški reviji lutkovnih
gledahšč Slovenije, ki je bila pred
kratkim v Mariboru, je ptujsko
lutkovno gledahšče doseglo lep
uspeh. Uspeh je toliko večji, ker so
lutkarji ptujdte Svobode pričeli
delati pred slabimi tremi meseci. Za
svoje sodelovanje z Zajčkom Didl-
dajčkom so preje H priznanje občin-
skega sveta zveze kulturno prosvet-
nih organizacij Maribor.
Čestitamo in želimo še več
takšnih, ali morebiti celo boljših
uspehov.
jr
ELEKTROKOVINAR
MONTAŽNO PODJETJE
ZADRU2NI TRG 8, TELEF. ST. 77050, 77057
TELEGR. EKO PTU), POSTNI PREDAL ST. 17
Montaža lermoenergstsicih naprar - Izdelava in montaža jeklenih
konilrukci; in rezervoarjev - Vodovodne instalacije in centralna kurjava -
Elsktro inslalacije jakega in šibkega toka - Klimatske in ventilacijske
naprave - Proi7Vicdnja elektromotorjev
SERVISI:  ELEKTRO MEHANIKA, KLJUČAVNIČARSTVO
KLFPARSTVO, VODOVOD IN CENTRALNA KURJAVA
OBVEŠČAMO GRADITELJE HIŠ IN POSLOVNIH
PROSTOROV, DA JIM DAJEMO NASLEDNJE UGODNO-
STI:
l.Po projektu izdelamo vse ponudbe za kleparske, kija,
ključavničarska in vodovodna dela. centralno kurjavo in
elektroinstalacije.
2. Pri naročilu dajemo naslednji popust:
a - za eno stroko O %
b - za dve stroki 3 %
C - za tri stroke 6 %
d - za štiri stroke 8 %
e - za pet strok 10 %
3. Naročnik lahko naroči poljubno kombinacijo izvedbenih
strok - najugodnejše je, če prevzamemo vsa obrtniška dela
kovinske stroke.
4. Za vsa navedena montažna dela dajemo 2 leti garancije.
SE PRIPOROČAMO!
12 STRAN
TEDNIK — ČETRTEK, 8. marca J
DR. MIRKO VENGUŠT:
O starosti in ostarelili
Ena skupina starostnikov pa vzlic
zdravniški in skrbniški negi ne more
biti prepuščena sama sebi, temveč
mora iskati zatočišče v bolnišnici,
bodisi v socialnozdravstvenem zavo-
du ali domu. Med vzroki za
hospitalizacijo so v ospredju okvare
duševnosti kot posledica starostnih
obolenj in druge bolezni, ki pač
zahtevajo boljšo nego in zdravljenje,
kar je mogoče le v za to usposoblje-
nili zavodih. So pa tudi izključno
socialni elementi tisti, ki zahtevajo
neizbežno napotitev v zavod. V
celoti lahko trdimo, da je treba
ukrepati že v mlajši starostn,i dobi,
če želimo ohraniti zdravje v že
odmaknjeni starostni dobi.
Za ohranjevanje zdravja ostarelih,
so socialni in socialnopsiliološki
ukrepi enako pomembni kot medi-
cinsko-terapevtski. Psihično zado-
voljstvo ostarelih in njihovo zado-
voljstvo dosegamo z ustanavljanjem
klubov starostnikov, s psihološko
predpripravo na upokojitev, z ure-
ditvijo splošnega psihofizičnega
okolja in s posredovanjem ustrezne
okupacije. Telesno zdravje vzdržuje-
mo pri zavrtih in bolehnih z lahko
dostopnimi in pred nesrečami zava-
rovanimi stanovanji ter s primerno
prehrano.
Vzlic vsem naštetim ukrepom pa
narašča število tistih starostnikov, ki
so potrebni posebne nege in zdrav-
ljenja. In to dolgotrajnega zdravlje-
nja pod rednim zdravniškim nadzo-
rom. To je posledica porasta starost-1
ne dobe celotnega prebivalstva.
Takega zdravstvenega varstva pa ne
morejo trajno zagotavljati bolnišni-
ce, ampak le socialno zdravstveni
zavodi, ki so za tako dej.ivnost
usposobljeni. Ti imajo primerno
okolje in strokovne kadre, ki sO
usposobljeni, da po svojih najboljših
močeh pomagajo našim ostarelim
bolnikom. Socialna služba gre tako
v korak z zdravstveno službo, saj je
to edina perspektiva, ki lahko, kot
smo ugotovili, zagotavlja ostarelemu
in v 99 odstotkih bolnemu človeku
ob socialnih težavah primerno jesen
njegovega življenja.
tKonec)
PRIPIS:
Podlistek O starosti in ostarelih je
vzbudil med bralci precej odmeva.
Nedvomno tudi zato, ker je avtor
poskušal predlagati tudi nekatere
rešitve za izboljšanje položaja osta-
relih oseb. Prepričani smo, da so te
predlog ge zlasti dobro, zaznali vsi
tisti, ki skrbe za vprašanja socialno-
varstvene in zdravstvene politike.
Kajti prepričani smo, da je vsaj
nekaj mnenj in zamisli izraženih v
podlistku, primernih za razmišljanje,
za osnovo za praktične rešitve.
Precej pa je najbrž podlistek
povedal tudi mlajšim osebam.
Vabimo vse, ki ste skrbno brali,
da se oglasite. Objavili bomo nekaj
odmevov. Obenem pa vabimo naše
zdravstvene in socialne delavce, da z
nami sodelujejo s takšnimi besedih.'
(Uredništvo) I
Kaj je kefir?
Mlečna pijača in hkrati dobro
zdravilo za razne bolezni, ki ga
lahko pripravimo tudi doma.
DoDobimo jo s kuhanjem mleka.
Razne glive kvasovkc in bakterije
(kcfiijova zrnca) povzročajo vrenje
(kisanje) mleka. Tako dobimo
sladko-kiselkasto pijačo, ki vsebuje
ogljikovo kislino in nekaj alkohola.
To pijačo proizvajajo v južni Rusiji
(Kavkaz. Sibirija) in je njihova
nacionalna pijača, kot pri nas
medica.
Znano je, da tamkajšnji prebivalci,
ne poznajo raznih naših obolenj kot
so: rak, tuberkuloza, želodčne in
kožne bolezni.
Nemec dr. Marsch je to opazil in
posvetil tej pijači veliko raziskav in
ugotovil, da je njegova zdravilna
moč opravičena, saj se je sam
prepričal na svojih pacientih, s
katerimi je preizkusil tcrap^ijo s
kefirjem.
Dr. Marsch je dal naslednje
nasvete:
Kefir sem dobival na sledeči
način:
a) mleko prekuham
b) ohladim na temperaturo plus
13-20 stopinj Celzija
c) precedim v posodo, ki se da
dobro zapreti
d) posode ne napolnimo do vrha,
ker moramo pustiti nekaj prostora
za ogljikov dioksid, sicer kozarec
poči.
e) v mleko damo bakterijo kefirja,,
ki jo dobimo v lekarni.
f) pustimo 24 ur zoreti, da sc
spremeni v pijačo. Ce zori 48 ur je
prav tako dobra pijača, le da sc
uporablja za drugo vrsto terapije.
TERAPIJE, KI SO DALE USPE-
HE s pitjem enega litra kefirja na
dan sem izvršil na bolnikih, ki so
bolehali na raznih boleznih, na
primer: ŽIVCNOST - dokler
bolezen zahteva; NESPEČNOST -
dva tedna; APETIT - en mesec;
ASTMA - redno uživanje; SLABO-
KRVNOST IN RAZPAD KRVI -
tri mesece, le pri težjih bolnikih, dva
litra dnevno: SKLEROZA - tri
mesece, težja skleroza se ustavi;
VISOK KRVNI PRITISK - dva
meseca; ŽOLCNO OBOLENJE -
šest mesecev (mleko draži žolč,
kefir ga zdravi); VNETJE LEDVIC
- en mesec; ZLATENICA - en
mesec.
s PITJEM POL LITRA KEFIR-
JA:
rana NA želodcu - štiri
mesece; rana NA dvanajstni-
ku - sedem mesecev; kožna
tuberkuloza - pet mesecev;
preveč kisline - en mesec;
Črevesni katar - dva meseca.
In še opozorilo pri vzdrževanju
kefirja.
Iz bakterij, ki smo jih kupili v
lekarni, se naredi mala kroglica, ki
počasi raste. Tej kroglici rečemo
tudi gobica, ker jijc podobna. Ce ta
gobica doseže debelioino tri do štiri
cm, jo moramo deliti. Drugi del
lahko damo v drugo posodo, ki se
ravno tako dobro zapira. Lahko pa
jo damo tudi znancu. Ena gobica
zadostuje za en liter.
Tudi na čistočo ne smemo
pozabiti, saj moramo posodo vsak
dan temeljito oprati. Tudi gobico
operemo vsak teden v vodi, ki je
topla 13-20 stopinj c.
Kefir ni le dobro zdravilo, temveč
se da v kuhinji uporabiti kot odhčen
preliv za razne solate in omake.
Slavko Furman
Delovna skupnost tovarne glinice in aluminija »Boris Ki.
drič«, Kidričevo objavlja naslednja
prosta delovna mesta
1. VODJO TEHNOLOŠKE PRIPRAVE DELA
POGOJ: dipl. strojni inženir (zaželjeno: tehnolog) s 5 let.
no prakso (zaželjeno: v pripravi dela), s pozna,
vanjem organizacijskih metod in tehnik vode.
nja, obvladati mora en tuj jezik.
2. SAMOSTOJNEGA REFERENTA ZA UVOZ
POGOJ: dipl. ekonomist s 3-letno prakso v zunanji tr-
govini, obvladati mora dva tuja jezika.
3. REFERENTA ZA RAZISKAVO TRZISCA
POGOJ: dipl. ekonomist s 3-letno prakso, obvladati mo-
ra dva tuja jezika.
4. ANALITIKA ZA KVANTOMETER
POGOJ: kemijski tehnik z 2-letno prakso — moški.
5. 8 ELEKTROLIZERJEV
POGOJ: KV elektrolizer, KV ključavničar ali KV kovač
s 3-letno prakso.
6. 2 CRPALCEV ALUMINIJA
POGOJ: KV elektrolizer, KV ključavničar, ali KV kovač
s 3-letno prakso.
7. KOMPRESORISTA
POGOJ: KV kompresorist ali KV kovač s 3-letno prakso,|
8. 2 STROJNIKOV VISOKOTLAČNIH PARNIH
KOTLOV
POGOJ: VKV strojnik parnih kotlov s 4-letno prakso-
izpit za strojnika parnih kotlov z avtomatsko
komando ali KV ključavničar z 2-letno prakse
na popravilu parnih kotlov.
9. KLJUČAVNIČARJA
POGOJ: VKV ključavničar s 3-letno prakso. Imeti mon
veljaven atest za elektro in avtogenega varilca
za varjenje v vseh položajih.
10. 7 GLINICARJEV
POGOJ: KV gliničar z 1-letno prakso.
Sezonska delovna mesta v počitniškem domu v Crikve-
niči:
1. SEZONSKEGA VODJO POČITNIŠKEGA DOMA
POGOJ: gostinski delavec z daljšo prakso v vodenju go-
stinskih obratov.
2. EKONOMA
POGOJ: KV gostinski ali trgovski delavec s prakso''
nabavni in skladiščni službi živilske stroke.
3. KUHARIC^i
POGOJ: KV kuharica s prakso.
4. NATAKARICE — SERVIRKE
POGOJ: KV gostinska delavka s prakso.
5. 2 POMOŽNIH KUHARIC
POGOJ: PKV kuharica
6. CISTILKE — SOBARICE
POGOJ: nekvalificirana delavka
Rok za vložitev prijav je 15 dni od dneva objave. Pisijl'
ne ponudbe sprejema kadrovsko socialni sektor T«;
»Boris Kidrič«, Kidričevo. V ponudbi navedite svoje os^;
ne podatke, dosedanjo zaposlitev, šolsko in strokovno
brazbo.
TEDNIK
ČETRTEK, 8. marca 1973
STRAN 13
Alkohol - naš jutranji
Moram reči, so ljudje, ki zjutraj
^oiiio pred gostilno in čakajo, kdaj
; odprla,✓ker pac  morajo,
Idcn odidejo na delo popiti svojo
^prico  alkohola.   Medtem  pa jc
. ^/dvomno res, da zjutraj zaužita
oLča ustvarja željo po alkoholu ves
Mn Pa poglejmo v nase delovne
organizacije! Svojim delavcem dovo-
■ H„'icio   da med delovnim časom
I  mogoče v odmoru) pijejo alkohol-
- *   pijače. Nujno bi jim bilo treba
, Dovedati, kakšno škodo si delajo s
tem Sicer pa, otroci v šolo več ne
prihajajo vinjeni. Niti v izjemnih
Jrinierihneveč.
To je nekaj misli, ki so bile med
drugim izrečene na seji koordinacij-
ske© odbora za boj proti alkoholiz-
mu, ki se je v Ormožu sestal po
dobrem letu zatišja. Alkoholizem se
širi kot epidemija, zato je nujno
nekaj storiti. Predvsem je pomemb-
no  v   klubu   organizirati   bivše
•alkoholike,   to   je   tiste,  ki   so
pravočasno  spoznali tudi  senčne
strani ,.dobre kapljice", če je jc
preveč  seveda   in   se   zdravih  v
' bolnišnici. Ce takšen človek začne
ponovno piti. kar se sedaj dogaja v
'zelo velikem številu, je zanj in za
• okolje, v katerem živi mnogo slabše,
kikor pri „začctnikih". Ustanoviti
klub zdravljenih  alkoholikov  bo
luko prva naloga, ki si jo je postavil
omenjeni odbor za letošnje leto.
V Ormožu je nevropsihiatrična
bobišnica in zdravstveni dom, ki sta
pripravljena pomagati, a je kljub
temu vprašanje kadrov za omenjeni
klub zelo vprašljivo. Najpomembnej-
ši in seveda nerešen problem pa je
vprašanje prostorov, kam, oziroma
kje najti streho za delo kluba. V
Ormožu je precej ljudi, ki bi zeleh
nadaljevati zdravljenje v klubu.
Težko se je vzdržati alkohola, zato
bi jim dve uri, toliko bi naj po
predvidevanjih klub delal tedensko,
veliko pomagah. Tu bi dobili
potrebno pomoč, sočasno pa je
klub tudi kontrola. Ce nekoga
enkrat ali dvakrat • ni, lahko
zdravstveni delavci takoj sklepajo,
da nekaj ni v redu in zdravljenega
alkoholika obiščejo na domu ter
»«0 preprečujejo ponovno vdajanje
M^či. Ob koncu tega problema so
Pnsotni izrazili prepričanje, da bodo
Ob primernem razumevanju delov-
en organizacij m občinske skupšči-
ne, zdravstvene službe in komunal-
nep zavoda za socialno zavarovanje
,*« težave premagane in bi tako
lahko tudi v Ormožu ustanovili klub
zdravljenih alkoholikov.
S tem pa seveda še zdaleč niso
rešena vsa vprašanja okrog alkoho-
lizma. Živeti sredi vinorodnih gričev
in ne piti, to bi bilo preveč. Alkohol '
zavžit ob pravem času ne more
škoditi, najbolj nevaren pa jc tisti, ki
ga pijemo zjutraj^ največkrat na
prazen želodec. Člani odbora so
zato sklenili predlagati občinski
skup.ščini, naj po zgledu drugih
občin sprejme odlok, s katerim bi
prepovedala točenje alkoholnih
pijač v vseh javnih lokalih pred 7.
uro zjutraj. Pričakovati je, da bo
občinska skupščina kljub davku, ki
se steka v občinskem proračunu od
prodaje alkoholnih pijač in bo torej
zaradi manjše porabe alkohola tega
denarja manj, odlok sprejela.
Ob koncu naj navedemo še
strokovno mnenje, priznanega
zdravnika, specialista nevropsihiatri-
je dr. Marijana Pregla, predstojnika
bolnišnice v Ormožu, ki je ob neki
priložnosti dejal: „Alkoholizem je
zrcalo družbe, je zrcalo podjetja, v
katerem alkoholik dela. Velikokrat
nas iz podjetij vprašujejo, kaj vendar
delamo z alkoholikom, ki se je
zdravil pa je pričel ponovno piti.
Sprašujejo nas iz kolektiva, ki je 10,
15 ah več let gledal delavca, kako ga
alkohol uničuje, kako propada, pa
ni ničesar storil, da bi mu pomagal.
V TAM- u tega ne poznajo': Oseba, k
vstopa na delovno mesto v tem
podjetju, ve, da posvečajo tu vso
pozornost tudi alkoholizmu in
alkoholik takemu podjetju tudi
zaupa. Ve, da ga ne bodo gledali kot
sredstvo za reprodukcijo, koliko
sploh lahko dela, ampak tudi kot
človeka, ki mu bodo ob strani, če
bo slučajno zdrknil ob rob
družbenih norm." jr
POMAGAJMO MARJETKI IN MARTI
Marsikdo se sprašuje, kako je z
deklico, ki je titc pred svojim 14.
rojstnim dnevom rodila v ptujski
bolnišnici dvojčici.
Precej občanov je spraševalo,
kakšna je ta deklica, ali res nima
mati toliko razumevanja z njo, da bi
se bila o tem kaj z njo pogovorila,
ko še ni bilo prepozno.
Deklica je bila v šoh dobra
učenka. Obiskovala je 8. razred
osnovne šole. Ravnatelj osnovne
šole, ki jo je obiskovala, ji je
svetoval, naj prekine s šolanjem in
takoj nadaljuje, ko bo glede na
njeno sedanje stanje mogoče. Prene-
hala je z obiskom 8. razreda,
sprijazniti se je morala z usodo in
čakati trenutka konca njenega
razposajenega otroštva.
Otroška leta so bila bridka. Se
čisto majhni punčki je umrl oče. Bil
je zaposlen v bližnjem podjetju.
Tako sta ostali z materjo sami.
Tudi njen oče in mati sta imela
lepe načrte za prihodnost. Najprej
sta si hotela ustvariti lasten dom.
Stanovanje je bilo povezano s
precejšnjimi stroški, zraven tega ga
ne bi takrat še tako lahko dobila.
Zato sta si postavila iz ilovice (
majhno hišico, samo kuhinjo in
sobo, da bi stanovala v njej do
dograditve prave velike hiše. Prišla je
zahrbtna bolezen in je vzela očeta.
Po   očetovi  smrti  se je  mati
zaposlila v istem podjetju, kjer je bil
zaposlen pred smrtjo "oče. Velika,
prava hiša ni mogla zrasti, ker je
mati prejemala premajhne osebne
prejemke. Tako živita v tej hišici še
danes. Ta hišica je brez elektrike in
brez vodovoda, česar- do sedaj niti
nista preveč pogrešali, kako bo pa
to sedaj?
Deklica je bila zelo pridna. Mami
je vedno rada pomagala, tako sta se
še kar v redu prebijali skozi
življenje. Ves svoj prosti čas pa je
porabila za sosedove otroke. Zelo
jih je imela rada, tako da ji je soseda
z zaupanjem pustila otroke, ko je
bila v službi. Bila je res dobra in
prikupna deklica.
In na koncu je prišlo tisto, kar ne
bi smelo še tako kmalu priti.
Deklica se je zaprla vase, ni se hotela
več igrati s svojimi vrstniki, ni
hotela več paziti sosedovih otrok.
Bila je molčeča.
Danes je vse breme na materi, to
je skrb za vse tri otroke. Res je, da
je mati v službi, da dobiva osebne
prejemke, da bo dobila tudi otroške
doklade za vse tri, res pa je tudi, da
bo morala pri studencu dolgo v noč
prati, kohko je pranja za inajhnimi
otroci vemo zelo dobro, poleg tega
bo morala še naprej hoditi na delo
pa še popaziti na otroke, ko bo
mlada mamica v šoli. Ali bo res vse
to zmogla? Ali bomo res stali
brezbrižno ob strani? Ji ne bi
nekako pomagali? S takšnimi ali
podobnimi članki ne bomo nič
dosegli, ker sta obe fX)trebni
moralne in materialne podpore.
Pokažimo svojo solidarnost in jima
na kakršenkoli način pomagajmo!
HP
Uredništvo TEDNIKA se pri-
družuje gornjemu vabilu, da bi
pomagali najmlajši mamici v
občini in njenima dvojčicama.
Kolikor smo informirani, je
prevzelo skrb za zbiranje pri-
spevkov za dvojčici in njuno
mater društvo prijateljev mladi-
ne v Ptuju, ki ima svoj sedež v
Narodnem domu, v Vošnjakovi
ulici št. 5. Kakor smo zvedeli, je
prvi prispevek v obliki bona v
vrednosti 500 din že prispel
poslalo ga je tr. podjetje
MERKUR. POSNEMAJMO!
UREDNIŠTVO
Srečata se dva pleskarja in tisti, ki
je trenutno delal v umobolnici je bil
ves v gipsu in povojih. „Pa menda te
niso tam pretepli? " ga vpraša
kolega. „Kje pa," odvrne prvi,,, ko
sem včeraj pleskal strop, je pritekel
eden izmed bolnikov in mi rekel:
„Primi sc čopiča, jaz rabim lestev"
in mi jo je odnesel".
Zdravstveni dom Ptuj
sprejme
telefonista za delo v dežurnem centru Zdravstvene
postaje Ormož.
POGOJ: Znanje dela pri telefonu — polkvalifika-
cija.
Kolkovane prošnje z 0,50 din državne takse spreje-
ma odbor za delovna razmerja do 20. 3, 1973.
14 stran
tednik — Četrtek, s. marca
Delaven RK
v Juršincih
Krajevna organizacija Rdeči križ v
Juršincih je pred kratkim ob na-
vzočnosti 45 krvodajalcev in drugih
članov pregledala svoje delo v
zadnjem času.
RK se zavzema za pomoč socialno
ogroženim, ostarelim, se poteguje za
male asanacije glede pitne vode, ker
so v hribovitih predelih še ljudje, ki
hodijo po vodo po en kilometer
daleč.
RK Juršinci si bo v bodoče
prizadeval pri vseh teh nalogah,
posebno za povečanje števila krvo-
dajalcev.
Na zboru je bila živa razprava o
članarini, ki jo je že težko zbrati,
potem pa še odvesti občinskemu
odboru. Žal na zboru ni bilo
predstavnika obč. odbora, da bi
članom odgovoril na razna vpraša-
nja.
V nov odbor organizacije so bili
izvoljeni: Vinko Slodnjak, Lizika
Bec, Marija Fekonja, Janko Mežna-
rič, Janez Pignar, .\lojz Zelenko in
Ivan Šuen, v nadzornega pa Martin
Slodnjak, Vinko Brumen in Alojz
Čeh.
Člani so se dogovorili, da bodo
priredili letos poleti za krvodajalce
izlet. P. J.
OBISKA Članov kza v pod-
jetju .,SIGMA" ptuj
16. februarja 1973 so člani kluba
zdravljenih alkoholikov iz Ptuja
sodelovali pri razgovoru v ptujski
Sigmi o medsebojnem sodelovanju v
preventivi alkoholizma v tem
podjetju ter o finančni pomoči
klubu zdrav^enih alkoholikov. Pod
vodstvom direktorice Centra za
socialno delo in socialne delavke
Centra SO Ptuj so obiskah sekretarja
in vodilne delavec podjetja. Uvodo-
ma je direktorica centra razložila
namen obiska in seznanila prisotne
o perečih problemih alkoholizma v
občini. O klubu zdravljenih alkoho-
likov, ki je bil ustanovljen v Ptuju in
njegovem delu je poročal predsed-
nik kluba. Prisotni so bili preseneče-
ni, saj o klubu v Ptuju še niso slišali.
Vse, kar so slišah je novo, vendar
sprejemljivo. Dejali so, da nam bodo
nudili vso pomoč ter nas obveščali o
problemih, čc bi sc pojavili. V
podjetju še ni bilo primera, ko bi
bilo potrebno ukrepanje.
Po razgovorih so si ogledali
obrate, tovariš sekretar pa je
obiskovalce na kratko seznanil z
delom v njih in o njihovi
bodočnosti.
Za topel sprejem se podjetju v
imenu kluba zahvaljujem in želim
več takšnih srečanj v drugih
podjetjih občine Ptuj.
Predsednik kluba
SLOVENSKA BISTRICA
8. marca: it. barv. fibn NEVIDNI
SOVRAŽNIK; 10. in 11. marca:
fran. barv. film DOKTOR V
RDECEM PLAŠCU; 14. marca: am.
barv. stand. film SINOVI MUŠKE-
TIRJA.
LJUTOMER
10. in 11. marca: am. barv. film
PLAMEN IN STRELA; 14. marca:
fran. k rim. barv. film VSTOPNICA
ZA PEKEL.
MAMI SEM STORILA KRI-
VICO
Minilo je osem let, odkar smo
še prvošolčki sedeli v majhnih
klopeh. Tovarišica nam je dala za
nalogo napisati stavek, v katerem
bomo uporabili besedo, „mama".
Grizli smo svinčnike, se spogledovali
in črka za črko je nastajala na
papirju. Dandanašnji dan se mi zdi
čudno, ker sem za tako majhen
stavek porabila toliko časa. Danes
lahko v tem času napišem celo vrsto
besed o mami, pa se ne bom toliko
namučila. Da, odrasla sem majhnim
stavkom in okornim črkam, danes
lahko ustvarim bogatejše sestavke.
Ko smo bili še majhni, se še nismo
zavedali, kaj nam pravzaprav po-
meni mati. Vedeli smo, da je to
bitje, ki nam daje kruh in nas včasih
poboža s toplo roko. Nismo vedeli,
da smo odvisni od nje in da nam je
najbliya. Danes čutimo drugače.
Matere so naš zaklad, naše življenje.
Čeprav jim včasih radi ugovarjamo,
jih imamo vseeno radi. Zavedamo
se, da jim nikoli ne bomo mogli
povrniti vseh dobrin, ki smo jih bili
deležni. Še več, namesto, da bi jim
vsaj malo povrnili s pridnim
učenjem ali s pomočjo pri delu, jih
čestokrat žalimo ter jim delanio
krivico. Vem, tudi jaz sem taka. Še
prav dobro se spominjam, kako sem
jo nekoč razžalila.
Bil je sončen poletni dan.
Počitnice so se bližale z naglimi
koraki. Bila sem jih zelo veselaj
spričevala pa se nisem prav nic
veselila. Vedela sem, da bosta v njej
dve trojki. Sama sem se sprijaznila z
mislijo, da še ni zadnje leto, a vedela
sem, da mamica ne bo zadovoljna.
In res je bilo tako. Še prej pa me je
vprašala, zakaj se nisem učila. Jaz
sem trmasto odvrnila, da mi je
vseeno.
,,A zato ti dajem kruh? " se je
razjezila mama.
„Tudi druge matere ga dajejo, pa
imajo otroci se slabše izkaze.'
, Že dobro. Ampak ti se lahko
učiš! Kdaj se misliš začeti učiti? "
,,Kaj te brijga!" sem jo ošabno
zavrnila in odšla na potep. Ko sem
se vrnila, je bil ata že doma. Mama
mu še ni povedala, kakšno je
spričevalo, zato je vprašal: ,,Veselo
ali jezno? "
,,Jezno!" sem malomarno vzklik-
nila in potožila, da se je mamica
kregala. Oče je vzel spričevalo,
pregledal ocene in pogled se mu je
zmračil:
,,A tako? Glej, da naslednje leto
porppraviš!'
,,Bom."
Sklenila sem, da bom obljubo
izpolnila. Zbala sem se očetovega
strogega obraza, še bolj pa mami-
nega, saj je ves čas mrko gledala
predse in njene plave oci so
govorile: ,,Dobila jih boš!" Oče je
odšel v sobo, jaz pa sem z očmi
iskala zavetja. Vedela sem, da se bo
vsak čas sprožilo. Našla sem varen
kotiček za kredenco in čakala.
Mama se ni zganila. Bila sem jezna,
ker je trdovratno molčala. Tako
neodločna je stala sredi kuhinje in
tako mrko gledala predse, da me je
postalo strah. Mislila sem si: ,,Vsak
cas bo padlo."
Motila sem se. Mamica me nj
našeškala, ker Je uporabila boljše
orožje: svoj jeziček.
„Se dolgo te ue bom naučila.'
„Ne."
,,Dobro. Dobro.'
Tem besedarn je sledila pridiga o
vsakdanjih rečeh in ker nisem
odgovarjala, je počasi utihnila.
Besede: ,,Kaj.te briga!" so jo zelo
razžalostile. Čutila sem, da se ji
moram opravičiti, toda zdelo se mi
je, da je to malenkost. Danes mi je
žal, kajti mama se še zmeraj
spominja, vendar je ta spomin,
"edno v valovanju smeha, ker ve, da
v mojem spričevalu ni več trojk.
Čeprav mi je neizrečeno žal, se
vendar še nisem opravičila. Morda se
nikoli ne bom, saj je težko
spregovoriti o tej stvari.
Bliža se dan žena in tedaj bodo
spet pozabljene vse krivice bivšega
leta. Takrat bo mama spet vesela,
mene pa bo skelelo v srcu. Spomnila
se bom marsikatere krivice, saj
lastno srce nikoli ne odpusti. V
takih trenutkih mi je vselej težko.
Toda, mama, pozabi vendar, saj te
imam rada. Ti si moj edini in
najdražji zaklad!
Marjetka Levanič,
8. raz., OŠ Gorišnicaj
PUSTNA NEDELJA
Pri nas v Halozah je navada, da si
že na pustno nedeljo nataknemo
maske. Seveda si jih nataknejo samo
kurenti ali orači.
To nedeljo sem bila pokonci že ob
S. uri. Nestrpno sem pričakovala, da
bi se zdanilo. Dan se je zbudil v
dežju. Deževalo je skoraj pol dneva.
Ko je dež nekoliko ponehal, sva se s
sestro odpravili na hrib, kije bil še
tu in tam posut s snegom.
Tam sva stali in prisluškovali, s
katerega konca se bodo prikazali
orači. Čakali sva precej časa.
Nenadoma je nekaj zazvonilo. Na
gozdni poti so se pojavili orači.
Nisva jih šteli niti dodobra
pogledali. Sestra je stekla naprej, jaz
pa za njo. Spodrsnilo se mi je in sem
grdo padla. V nogi, ki sem imela
bolno in zaradi katere sem imela
mesec dni dopusta, me je zelo
zabolelo. Doma sva povedali, da
pridejo k nam na obisk orači, nato
sva po lestvi stekli nad hlev. Tam
nisva bili varni. Skozi špranjo sva se
priplazili na podstrešje. V kotu sem
zagledala kad, ki smo jo uporabljali
za shranjevanje zrnja.
Komaj sva se splazili vanjo, žeje
zunaj pošteno zazvonilo. Sestra seje
hudo prestrašila in skočila pokonci.
Takrat se je kad prevrnila. Tako je
zaropotalo, kod da bi se podrla hiša.
Padli sva v vežo. Na srečo je
podstrešje nizko, zato se nama ni
nič pripetilo, le sestra se je malo
okopala v škafu mrzle vode.
Ko so orači zagledali zanimiv
prizor, so se tako smejali, da so se
tolkli po kolenih. Nama ni bilo do
smeha. Vprašali so naju, zakaj sva se
skrili na podstrešje. Povedali sva, da
naju je kurentov strašno strah.
Posebno kurentove ježevke. Bilo
naju je zelo sram. Ko so prLšh drugi
kurenti in orači, se nisva več skrili
na podstrešje, ampak sva jih mirno
gledah skozi okno.
Letošnja pustna nedelja mi bo
ostala dolgo v spominu. Zvečer se s
sestro mnogokratjgogovarjava o tem
prijetnem skrivališču, za katerega pa
nihče razen naju ne ve.
IRENA PODGORŠEK,
8. r., OŠ Podlehnik
MOJ ROJSTNI KRAJ
Stanujem v Trnovski vasi. Ta vas.
ni velika. V vasi se vije dolga cesta,
posuta s kamenjem. V vasi imamo
trgovino, pošto, soIo in cerkev. Naša
vas je lepa ter ima tudi nekaj
zanimivosti. Te so naslednje: Zani-
miva je nova trgovina^ travniki,
sadovnjaki ter polja. Vašcani imamo
tudi svoj gasilski dom. V domu
pripravljamo razne zabave. Mi smo
si zelo dobri med seboj. Vedno
pomagamo dru^ drugemu. Tudi
otroci, moje sošolke in sošolci ter
drugi se zbiramo vsako jutri v
Trnovski vasi, kjer čakamo na
avtobus. Moja najboljša prijateljica
je Olga Bračič. Vedno sijpomagava
druga drugi. To je le del življenja iz
naše vasi.
Irena Horvat,
7. b. r., OŠ „Tone Žnidarič",
Ptuj
NARAVA SE PREBUJA
že dolgo smo si želeli, (j.
posijalo sonce ter prebudilo znjn
pomladi. 21. marca se bo naša i
uresničila. Zvonček se je že n,,,
dil, tudi trobentica že trobj
prisojnih hribcičkih. Na mizahj.
košatijo mačice in ostali z^jj
pomladi.
Tudi gozd je oživel. Ptice seli
se vračajo, da prično s svojo g|^
in kakor bi mignil, se bodo pieij^
zimski zaspanci.
Tudi pridne delovne mame
pohitele na vrtove, možje se d
pričeli zbirati v vinogradih, da|
prekopali, delo jih čaka tm
sadovnjakih in polju. In glej, pij
se bo prava sončna pomlad. Sti
bodo prišli ven in se otoepji
soncu, otroke je že zvabilo iz J
tudi bolniki se že vesele sonca.
Otroci in odrasli si pa želim«
bi bila pomlad vedno soncu
topla.
Zofija SIj
6. C, OS , TONE ZNIDAB
ŽELELA BI POSTATI
DRSALKA
že dolgo si želim, da bi k;
drsala. Toda pri nas ninii
primernega prostora za drsanje,]
se moje zelje ne morejo uresni
Vsako leto, ko pride zima, sei
želje zopet predramijo, v«
morajo toniti v pozabo.
Težko sem čakala pri«
tekmovanja na evropskem pi
stvu. Vneto sem sledila vi
sporedu in občudovala drsali
arsalce. Občudovala sem nji
kretnje in njihove srečne obraa
sprejemu kolajn. Kakor lastovk
plavale drsalke po ledu, njO
kratka krilca in lasje so frfoti
zraku. Kadar se je zavrtela,*
videla le njena obleka. Ne mo
opisati občutkov ob vsem tem.l
želja je postala v tistih trenutki
bolj goreča, čeprav vem, danel
nikoli postala niti najmanjša dn
ŠTRUCL DRAGI
6. a, OŠ Martina Ka
Podk
DOMOVINI
Ti si lepa, si najdražja,
si cvet med cvetovi, si cilj vseh
z nami si vedno v vsakem trenil
ti si največja za nas.
V tujini je veliko naših ljudi,
ki te ljubijo in te ne morejo
pozabitijs
ki smo vedno s tabo. O, domoi
skrbna si kot
hraniš nas z znanjem in ljubezi
LijaŠ
7. b. r., OŠ „TONE ŽNIDj
BLIŽA SE POMLAD     I
Minila je zelo kratka ziffl»l
prihaja pomlad. Zjutraj
zbudila. Pogledala sem skorij
in videla prijateljico Ireno Hoi*
je šla po ozki poti. V rokijestj
majhen šopek prvih spomlad?*
zvončkov. Mishla sem, da sani*
nisem mogla verjeti, da je p"'
Takoj sem se oblekla ter sU'
jaz ven. Toplo sonce je že sija*
visoke hribe. Stekla sem za Ir*.*
jo vprašala, ali so res zvon£|
mačice. Rekla je, seveda,
veš, da tam ob potoku ^
zvončki? Prigovarjala seiii
,,Irena, prosim te, pojdi z m«!"
mi pokaži zvončke!" Stop'"
hitro. Toda moja misel je biKt
pri tistih lepih zvončkih. P'^
do potoka in videla sem. " jj
bilo ob potoku še nekaj
dišečih zvončkov. Hitro ?"|
natrgali. Bil je majhen šop^r,
ta šopek mi je bil zelo P"
Doma sem ga dala v vazo.     j
Tako sem videla bližanje p^f
OLGA f jj
7. C. r., OS Tone
_ ČETRTEK, 8. marca 1973
TEDNIK
STRAN 15
nober den fsen fkup Joj, joj, joj,
. Kj vi vedli kak me fse kosti
^lijo Počutin se glih tak kak, da bi
u dni okoli lune v vesoljski lodji
nlava To je neke strašnega Teti
falenic me je skoro hin rihta. Ce bi
lote fašenkove oslarije še samo eno
dvo dni trpele, te bi namesto
faienka mene pokopali. Med nogami
sen si montira kilometer števec, ki
mi je pokoza no belo na črnen
zabeleža, da sen na čost fsen
koranton, fašenkon, picekon no
rusan tote dni preleta 216 kilome-
trof no še vena kokšni meter fcoj.
To ba provi maratonski tek no se
hujše kak kokšna olimpioda, na keri
lecejo no s tekmuvlejo športniki s
celega sveta. Ce mo jas obdrža
tokšno kondicijo te mo za štiri leta
čista zagvišno limpijski prvok.
V nedelo sen vas dosti na Ptuju
vida, samo ste bili tak slabo
maskirani, da sen vas večino takoj
spozna, faj ste meli samo tiste
civilne lorfe gor na sebi. Kak pa je
bilo kaj s krofi? Ste jih kaj pekli?
Ce so van^e kokšne „smeti" ostale,
se priporočan.
ŽENAN ZA JIHOV PROZNIK
Zaj smo se moški vun znoreli, tote
dni pa nan že ženske konkurenco
delajo. Saj vete, da je gnes jihov
proznik osmi mere, ki je posvečeni
fsen ..lukjan" na toten sveti. Jas
zelin v imeni fseh moških brolcof
mojega rezerviranega kota - fsen
ženskan, diklinan mamican, tetan
no babican fse najboljše za jihov
proznik. Z mojo Mico srna si že
izmejala „čestitke" to na fašenkof
tork. gdo sen po štirih dneh ves
skotani domu priša. Skočila mi je v
lase, prafzapraf v plešo, saj losi že
tak neman več, no mi je še zodje
dlake na frštentkeslci vun spipala.
•o toti zmenjovi ..čestitk" je
pogrobla cekar no odisla od koče.
Zaj SI duma okoli voglof fučkan
tisto pesmico: Mož naj bo doma . . .
Se dobro, da sta fašenk no dan žena
samo enkrat na leto .
MICKA MI JE ČESTITALA ZA
GODOVNO
Zaj za tote fašenkove svetke, mi je
poslal čestitko za godovno Micka iz
Prlekije. Tam mi je napisala:
Predrogi Lujs. Za fašenk, gdo
mate fsi dedi godovno, želin tebi no
fsen hločaron fse najboljše. Zaj pa
mo ti še opisala neke štorih
fašenkovih navod: Na fašenk moreš
vstonoti pred suncen no nasipati
kuran v obroč jesti, da do potli fse
nesle jajca v enen gnezdi. Potli je
treba trikrat okoli voglof bejžati. Ce
je Mica švelja, nesme na fašenk vzeti
v roko igle, saj bi s ten kuran riti doj
zešila no seveda nede clo leto nic
jajc pri hiši. Pelaj se ali pa idi peš do
Ptuja do Ormoža, do Tomoša no
Polenšaka te pa nazaj v Ptuj. Tota
klobosa je precik vejka no ti zato
pošilan spalo, da bos jo lehko doj
zaspala. (Drogi brolci naj van poven,
da mi je Micka resen poslala v svojen
pismi špalo za klobose zadrgnoti).
Miciki se najlepše zahvaluvlen za
toto darilo. Micika. veš neke pa bi ti
rad poveda. Tisto špalo sen voha od
spredje no od zodje strani pa niti
malo neje po klobosi dišala. Kaj si te
tak skopa? Eno klobašče pa bi mi
te že lehko poslala za godovno. Zaj
bi mi glih praf prišla, ke sen son
duma no mi nihče jesti ne kuha. Jas
sen, veš, boj slab koh. Ven segreti
samo toplo vodo, klobaso tudi ven
skuhati pa jajca si ven spražiti. To je
fso mojo kuharsko znonje.
Drogi brolci Tednika, gnes bi van
rad poveda tudi, da rni je krava tele
skotnola. Da van rečen, to je tak
lepi icek, ke bi ga človik samo gleda.
Iz varnostnih razlogov pomanjkanja
mesa, man to tega iceka v hiši notri v
kinderpetli. Saj veste, da so zaj
krave no biki svete živoli grotale. Jas
sen že nareda pogodbo z lublanskin
živalskin vrton, da do mi iceka
odkupili kot redko živod.
Srečno, vaš Lujs
NEDELJA, 11. MARCA:
06.00-8.00 Dobro jutro - vmes ob i
6.05 Poročila; 6.30 Poročila - EP;
6.50 Za vas; 7.00 Poročila; 7.20
Poročila - EP; 7.30 Za kmetijske
proizvajalce; 7.50 EP; 8.00 Poročila
- Radijski in T V spored; 8.05
Radijska igra; 8.57 Glasbena med-
igra; 9.00 Poročila; 9.05 Iz naših
krajev; 9.55 EP; 10.00 Poročila;
10.05 Še pomnite, tovariši; 10.25
Pesmi borbe in dela; 10.45-13.00
Poslušalci čestitajo - vmes ob
11.00-11.15 Poročila;
11.50-12.00 Pogovor s poslušalci;
12.00-12.10 Poročila; 13.00 Poro-
čila; 13.15 Obvestila in zabavna
glasba; 13.30 Reportaža; 13.50
Domači ansambli; 14^.00 Poročila;
14.05 Operne ijielodije; 14.30
Humoreska; 14..50 EP; 15.00
Poročila; 15.05 Športno popoldne;
17.00 Poročila; 17.05 Raclijska igra;
17.54 Glasbena med igra; 18.00
Letite z nami; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Glasbene razglednice; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00 V
nedeljo zvečer; 22.00 Poročila;
22.20 Zaplešite z nam,i; 23.00
Poročila; 2 3.05 Literarni nokturno;
23.15 Jazz; 24.00 Poročila.
VSAK DELAVNIK je zjutraj
naslednji program: 4.30-8.00 Do-
bro jutro - Poročila - vmes ob
5.00 Poročila; 5.30 Poročila - Za
vas; 5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika;
6.30 Poročila - EP; 6.50 Rekreaci-
ja; 7.00 Poročila; 7.15 EP; 7.25
Poročila - Radijski in TV spored;
7.45 EP; 8.00 Poročila.
PONEDELJEK, 12. MARCA:
14.00 Poročila; 14.10 Amaterski
zbori;   14.30   Poslušalci   čestitajo;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Lahka glasba; 16.00 Vrtiljak;
16.40 Orkester Metropole; 17.00-
Poročila - posebna obvestila; 17.10.
Glasbeno popoldne; 18.00 Poročila;
18.15 Zabavne melodije; 18.35
Interna 469; 19.00 Lahko noč,
otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Ansambel Ottavia Brajka; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Ti in
opera; 22.00 Poročila; 22.15 Jazz;
2 3.00 Poročila; 2 3.05 Literarni
nokturno; 23.15 Popevke; 24.00
Poročila.
TOREK, 13. MARCA: 14.00
Poročila; 14.10 Glasba mladih;
14.30 Ansambel Francija Puharja;
14.40 Na poti s kitaro; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Od
melodije do melodije; 16.00 Vrti-
ljak; 16.40 Naš podlistek; 17.00
Poročila; 17.10 Simfonični koncert;
18.00 Poročila. 18.15 V torek
nasvidenje! 18.45 Narava in človek;
19.00 Dobro jutro, otroci; 19.10
Obvestila; 19.15 Ansambel Štirje
Kovači; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Prodajalna melodij;
20.30 Radijska igra; 21.39 Lahka
glasba; 22.00 Poročila; 22.15
Popevke; 23.00 Poročila; 23.05
Literarni nokturno; 2 3.15 Skladatelj
Pavle Merku; 24.00 Poročila.
SREDA, 14. MARCA: 14.00
Poročila; 14.10 Komorni zbor -
skladbe Vasilija Mirka in Antona
Lajovica; 14.30 Poslušalci čestitajo;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Recital Sama Stnrkolja; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Orkester Monte
Carlo; 17.00 Poročila; 17.10 Glasbe-
na galerija; 17.45 Jezikovni pogovo-
ri; 18.00 Poročila; 18.15 Glasbene
vinjete; 18.30 Naš razgovor; 19.00
Lahko noč, otroci; 19.10 Obvestila;
19.15 Glasbene razglednice; 19.25
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Simfonični orkester — vmes v
odmoru: Kulturni globus; 22.00
Poročila; 22.15 Jazz; 23.00 Poroči-
la; 23.05 Literarni nokturno; 23.15
Zabavna glasba; 2 4.00 Poročila.
ČETRTEK, 15. MARCA: 14.00
Poročila; 14.10 Mladina poje; 14.30
Sestanek z orkestrom TED Sonimer;
14.40 Mehurčki; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Solisti igrajo
Bacha; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Naš
podlistek; 17.00 Poročila; 17.10 Po
željah poslušalcev; 18.00 Poročila;
18.15 Zvoki orkestrov; 18.30
Kasetna produkcija; 18.45 Kulturna
kronika; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel
Mojmira Šepeta; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Domače
pesmi; 21.00 Literarni večer; 21.40
Glasbeni nokturno; 22.00 Poročila;
22.15 Sodobna nizozemska glasba;
23.00 Pri tujih radijskih postajah;
23.30 Popevke; 24.00 Poročila.
PETEK, 16. MARCA: 14.00
Poročila; 14.10 -Čltroške pesmi;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.5 5 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Za
turiste; 15.35 Glasbeni intermezzo;
15.40 Odskočna deska; 16.00
Vrtiljak; 16.40 Orkester Mantovani;
17.00 Poročila;. 17.10 Operni
koncert; 17.50 Človek in zdravje;
18.00 Poročila: 18.15 Signali; 18.50
Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko
noč, otroci; 19.10 Obvestila; 19.15
Ansambel Dorka Škoberneta; 19.25
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Amaterski zbori tekmujejo; 20.30
Top-poj)s 13; 2 1.15 Oddaja o
pomorščakih; 22.00 Poročila; 22.15
Iz logov domačih; 2 3.00 Poročila;
23.05 Literarni nokturno; 23.15
Jazz; 24.00 Poročila.
SOBOTA, 17. MARCA: 14.00
Poročila; 14.10 Po Jugoslaviji;
14.5 5 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.40 Operni pevci; 16.00
Vrtiljak: 16.40 S knjižnega trga;
16.55 EP: 17.00 Poročila - posebna
obvestila; 17.10 Ansambel Mungo
Jerry; 17.20 Gremo v kino; 18.00
Poročila; 18.15 Ob isti uri; 18.45
Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 Obvestila; 19.15 Ansambel
bratov Avsenik; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Spoznavaj-
mo svet in domovino; 21.15 Za
razvedrilo; 22.00 Poročila; 22.20
Oddaja za izseljence: 2 3.00 Poroči-
la: 23.05-01.00 V novi teden -
vmes ob 24.00 Poročila: 01.00
Poročila.
16 stran
tednik — Četrtek, 8. marca 1973
NEDELJA, 11. MARCA: 8.55_Po
domače z ansamblom Toneta Ža-
garja; 9.20 Mestece Pevton in
mozaik; 10.15 Otroška matineja;
10.40 Poročila; 10.45 Delavski
amandmaji; 11.15 Ljudje in zemlja;
12.15 Naše malo misto; 13.05
Smučarski poleti; ^5.45 Po domače
z ansamblom J. Radicsa; 16.15
Atletika v dvorani; 18.15 Poročila;
18.20 Za konec tedna; 18.40
Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.30
3-2-1 in TV barometer; 20.35
Šoferji; 21.30 Zabavno glasbena
oddaja; 21.45 Športni pregled;
22.15 Poročila.
PONEDELJEK, 12. MARCA:
9.35 TV v šoli; 10.30 Angleščina;
10.45 Nemščina; 11.00 Osnove
splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli;
15.40 Angleščina; 15.55 Nemščina;
16.10 Osnove splošne izobrazbe;
16.45 Madžarski TV pregled; 17.45
Zvonček palček; 18.00 Risanke;
18.15 Obzornik; 18.30 Gvajana,
dežela voda; 18.55 Mozaik; 19.00
Mladi za mlade; 19.45 Risanka;
19.50 Cik-cak; 20.00 TV dnevnik;
20.2 5 3-2-1 in TV barometer;
20.30 Cvetje v jeseni; 21.30 Po
sledeh napredka. 22.20 Poročila.
TOREK, 13. MARCA: 9.35 TV v
šoli; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove
splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli;
15.35 Ruščina; 15.55 TV vrtec;
;6.10 Osnove splošne izobrazbe;
16.40 Madžarski TV pregled; 17.15
Delavski amandmaji; 17.45 Moj
dežnik je lahko balon; 18.00 Risan-
ka; !8.15 Obzornik; 18.30 Melodije
za vse čase: 19.00 Mozaik; 19.05
Pediatrija; 19.25 Odiseja miru;
19.45 Risanka; 19.50 Cik-cak;
20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1 in
TV barometer; 20.30 Diagonale;
21.20 Nenavadne zgodbe; 21.55
Stoletje kirurgov; 22.20 Poročila.
SREDA, 14. MARCA: 8.20 TV v
šoli; 11.00 T V v šoli; 16.50
Madžarski TV pregled; 17.45 Mač-
kon in njegov trop; 1 8.1 5 Obzornik;
18.30 Od filma do filma; 18.50 Živa
filozofija; 19.10 Mozaik; 19.15 Vaš
šlager sezone; 19.45 Risanka; 19.50
Cik-cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25
3-2-1 in TV barometer; 20.30
Klubska karta; 22.05 Likovni nok-
turno.
ČETRTEK, 15. MARCA: 9.35
TV v šoli; 10.30 Angleščina; 10.45
Nemščina; 11.00 Francoščina;
14.45 TV v šoli; 15.40 Angleščina;
15.55 Nemščina; 16.10 Franco-
ščina; 16.45 Madžarski TV pregled;
17.40 V 80 dneh okrog sveta; 18.1 5
Obzornik; 18.30 Druščina Jehu;
18.5 5 Drzni pomorščaki; 19.45
Risanka; 19.50 Cik-cak: 20.00 TV
dnevnik; 10.25 Kam in kako na
oddih: 20.40 Četrtkovi razgledi;
21.30 Fernandel; 22.20 Albert Herr-
ing II. del: 22.50 Poročila.
PETEK, 16. MARCA: 9.30 TV v
šoli; 11.00 Angleščina; 14.40 TV v
šoli; 16.10 Angleščina; 16.50 Ma-
džarski T V pregled; 17.35 Veseli
tobogan; 18.15 Obzornik; 18.30
Profesor Baltazar; 18.40 Vzgojni
problemi: 18.50 Pet minut za boljši
jezik; 18.55 400 let slovenske
glasbe; 19.45 Rsanka; 19.50 Cik-
cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25
Reportaža; 20.30 3-?-l in TV
barometer; 20.35 I z zakladnice
svetovne književnosti; 21.50 XXI.
stoletje; 22.15 Poročila; 22.20 Fe-
stival zabavnih melodij v SAnan-
remu.
SOBOTA, 17. MARCA: 9.35 TV
v šoli; 11.00 TV v šoli; 11.00 TV v
šoli; 16.30 Državno košarkarsko
prvenstvo, v odmoru propagandna
oddaja; ■•8.00 Obzornik; 18.15
Maroško; 18.50 Filmska burleska;
19.10 Mozaik; 19.15 Humoristična
oddaja; 19.45 Risanka; 19.50 Cik-
cak; 20.00 TV dnevnik; 20.25
3-2-1 in TV barometer; 20.30
Zabavno glasbena oddaja; 21.30 Na
poti k zvezdam; 21.55 Serijski film;
2 2.45 Smučarska tekmovanja na
Colteh-, 22.55 TV kažipot; 23.15
■    -..rila.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše skrbne mame, babice, prababice in
tete
KATARINE del NEGRO
roj. Mihelač
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so jo ob tako velikem
številu spremljali na njen poslednji dan, ji darovali ven-
ce in cvetje.
Posebna zahvala sorodnikom č. č. duhovnikoma, pevcem,
gasilcem in govornikom ter vsem, ki so nam izrazili
ustno in pismeno sožalje.
Se enkrat vsem prisrčna zahvala.
Žalujoči: hčerka Friderika z družino, Medvedovi in Goričanovi
UGODNO PRODAM peč za kopal-
nico kombinirano in 180-!itrski
bojler za centralno. Vprašajte v
trgovini Ciciban, Ptuj, Prešernova 1.
1000 KG KRME prodam. Budina
45, Ptuj.
ŠKODO - 100, letnik 1971 - jesen,
prodam. Čurin, Ciril-Metodov dr. 8,
tel. 77049, vsak dan od 15. do 16.
ure.
PRODAM 2 TONI sladkega sena po
1 din za kg. Marija Slanic, Rabelcja
vas 10.
HIŠO za rušenje v Ptuju prodam.
Naslov v upravi.
POCENI PRODAM skoraj nov
poni-moped. Spuhlja 5 3.
5 5-LETNA vdova želi spoznati
vdovca ali upokojenca, po možnosti
s svojo hišo. Naslov v upravi.
PRODAM KAVČ. Rudi Križanič,
Rogoznica 2, Ptuj.
PRODAM ŠTIRI parcele po 8 arov
na Mariborski cesti v Ptuju. Oglasite
se pri Brodnjaku, Hajdoše 5 6.
PRODAM 1500 KG sladkega sena in
otave ali zamenjam za poljske
pridelke, .\nton Vidovič, Krčevina
114 pri Ptuju.
3 HA POSESTVA, hišo in gospo-
darsko poslopje, 10 minut od
avtobusne in železniške postaje v
Osluševcih prodam. Naslov v upravi.
KUHINJSKO KREDENCO in mizo
prodam. Ciril-Metodov drevored 11,
Ptuj.
GOSTILNA VINTER, Sp. Polskava
pri Pragerskem sprejme natakarico.
Hrana in stanovanje zagotovljena.
UGODNO PRODAM gumi vozove
13-14-15 eolske, nove. Dostkvim jih
na dom. Jože Tome, Lavrica 14, p.
61291 Škofljica.
PRODAM VLAČENCE od hibride.
Vprašajte v Podvincih 15.
V PONEDELJEK, 5. marca je bila
na Trgu mladinskih delovnih brigad
v Ptuju zgubljena ženska zlata ročna
ura. Najditelja prosim, naj jo proti
lepi nagradi odda v uredništvu
Tednika, Ptuj, Vošnjakova S.
ZAKONCA iščeta sobo in kuhinjo
ali večjo sobo v Ptuju. V
dopoldanskem času žena pomaga v
gospodinjstvu. Naslov v upravi.
UGODNO PRODAM tri okna,_ pet
vrat in sobno peč. Vprašajte
popoldne na Novi cesti 3, Ptuj.
PRODAM 3000 kom rabljene
strešne opeke biber. Cena po
dogovoru. Ljubomira Skoliber, Or-
mož, Ptujska C. 2 3.
ZGUBILA SE JE čistokrvna mlada
psička, črne barve, sliši na ime
RIKA^ Kdor bi kaj vedel o njej, naj
sporoči na naslov Koltak, Na tratah
13, Ptuj.
KMETOVALCI, POZOR! Na zalogi
imam puhalnike, ki jih dajem s
posebnim zimskim popustom. Pre-
mer puhalnika je 40 cm, zraven
dobite 3 m cevi, 1 koleno, ter
objemke za skupno ceno samo 2 700
din. Mihael Požgan, kleparstvo
Vrbančič, Gorkega ul. 20, III.
nadstr. pri lekarni Studenci, p.
62000 Maribor.
OVEN: Lahko bi nastal kočljiv
položaj, če boste danes preveč
nagajivi. V nedeljo ne smete sprejeti,
ker potem dobite več. Dolžnosti v
prvi ljubezni bodo dokončno od-
padle. Ropotajoča naprava zelo
zabava.
BIK: Prijetnosti bo na pretek, pa
tudi skrbi ne bo manjkalo. Zanesete
se lahko na obljube dolgolase osebe.
Izsiljevanje ugodnosti s sitnostjo bo
imelo neljube posledice. Pristopil bo
izobražen tovariš.
DVOJČKA: Poiskali si boste
preprosto veselje, združeno s spre-
hodom. Kar pride, ni veliko, je pa
dobro. Namišljena duhovitost vam
preseda, zato boste morali menjati
lokal. Nočni užitki do srede, potem
bo prekinitev.
RAK: Dober sorodnik uredi
odnos do vaše ljubezni. Družba
pomaga le s čvekanjem, zato bo
bolje, da se umaknete od lažnih
nasvetov. Ne pripovedujte resnice,
ker vam lahko skazi področje vašega
veselja.
LEV: Ljubezenska dogodivščina v
lokalu vas nič ne stane. Pri delu več
razumevanja in nagrada. Iz srca
pride izjava štirih, vi pa jih še naprej
morite z ljubezensko lenostjo.
Nekdo si mnogo upa.
DEVICA: Kmalu boste lahko
naredili sklep: ljubezen je smešna in
prav zaradi tega lepa. Sedaj je
priložnost za preučevanje nekoga.
Poskus poravnave se bo izjalovil.
Zabava med štirimi očmi, potem
razočaranje.
TEHTNICA: Dobrin za telo bo na
pretek. Doslej rahla zaljubljenost se
sprevrže v odkritosrčno ljubezen, ki
bo trajala vse do srede. Potrditev
pravilnega predvidevanja. Nenaklo-
njeni vas občudujejo.
ŠKORPIJON: Pričeli ste popušča-
ti ugledni osebi, zato vas bo
pregovorila. Dobra družba prinese
pravo sproščenost in veliko prizna-
nje, celo znanci vam bodo zavidali.
Prijatelj bo nekaj odnesel, kar boste
pogrešali.
STRELEC: Dogodek po vaši volji
ostane v lepem spominu. Nič zato,
če se znanka ne bo izjasnila, kmalu
bodo vsi priča vaše resnične
navezanosti. Več poguma za denar-
ne posle. Iskali boste pomoč
ljubljene osebe.
KOZOROG: Zoprno delo prepu-
stite domišljavim. Koristili boste v
družbi. Dolga pot prinese kratko
veselje. Pri delu vas opazijo najmlaj-
ši, kar pa nič ne koristi. Bivša
tovarišica skali odnose, a le za
kratek čas.
VODNAR: Zabavnost okolice bo
kmalu popustila. Do sedaj srečna,
skromna ljubezen brez ovir se skali
zaradi izobraževanja. Skrbi material-
nega značaja se znebite v eni sami
noci. Tovariši pomagajo k dobičku.
RIBI: Nerazumevanje med sorod-
niki prepreči zabavo. Jezni nase,
zaradi neodločnosti, boste sklenili
svoj značaj popraviti. Iz povedanih
občutij pričnete kovati načrte.
Navdušenje ob tisti, ki se oddaljuje.
TRIČLANSKA DRUŽINA išče so-
bo v Ptuju za eno leto. Stanko
Kolar, Tovarna krmil Tumišče pri
Ptuju.s, i
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. -
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhaja vsak
četrtek.Tek.računpriSDKPtuj,št. 52400-603-3045 8.-TiskaMariborskitisk,
Maribor, Svetozarevska ulica 14.