GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VELENJE I 14. marec 1969 — Leto V. št. 5 (88) Cena 0,30 dinarjev — Poštnina plačana v gotovini OBČINSKA IN MEDOBČINSKA KANDIDACIJSKA KONFERENCA V VELENJU VEČ ŽENA IN MLADIH KANDIDATI ZA REPUBLIŠKO SKUPŠČINO - ALOJZ NAPOT-NIK, LUDVIK OGRAJENŠEK, JOŽE ŽOHAR, IVAN ATELŠEK, ANTON BOLE, TEODOR JELEN, JOŽE ROGEL, FRANJO ARLIČ, JOŽE MELANŠEK IN ANTON KRAMAR Prejšnji teden so v Velenju na občinski kandidacijski konferenci razpravljali o volilni dejavnosti in ugotovili, da je bila ta široko zasnovana. V občini so evidentirali 278 občanov za 72 odborniških mest v občinski skupščini in 53 za možne poslanske kandidate. Predsednik občinske konference SZDL Milan Šterban je na kandidacijski konferenci poročal o sedanjem poteku volitev in med drugim dejal, da je med kandidati za odbornike več žena in mladih. Boljša pa je tudi izobrazbena struktura, saj ima več kot dve tretjini odborniških kandidatov srednjo, višjo ali visoko šolsko izobrazbo. Do 25. leta starosti je 10 kandidatov, največ (67) pa jih je od 40. do 54. leta. Delavcev je 51, uslužbencev 26, inženirjev in tehnikov 29, profesorjev, u-čiteljev in vzgojiteljev 16, zdravstvenih in socialnih delavcev 3, pravnikov in ekonomistov 4, zasebnih kmetijskih proizvajalcev 10, obrtnikov 3, upokojencev 9 in 1 dijak. Industrija in obrt imata zastopanih 71 kandidatov, kmetijstvo in gozdarstvo 8, gradbeništvo 6, promet in zveze 2, trgovina, gostinstvo in turizem obrt 10, stanovanjska in komunalna dejavnost 4, kulturno prosvetna dejavnost 16, zdravstvena dejavnost in socialno varstvo 6, bančništvo 1, dejavnost skupščin 1, izven dejavnosti je 6 kandidatov, kmetje in zasebni obrtniki pa jih imajo 9. Med temi je 88 neposrednih proizvajalcev, 25 vodstvenih in 22 vodilnih kadrov. 116 kandidatov še ni bilo nikoli voljenih skupščino, 31 je takšnih, ki so bili enkrat izvoljeni, le 1 pa je bil že večkrat odbornik. Velenjska občina ima samostojno volilno enoto za poslanca v republiški zbor. Na občinski konferenci pa so izvolili izmed evidentiranih kandidatov za ta zbor tri, in sicer Alojza Napotnika, dipl. pravnika iz tovarne gospodinjske opreme, Ludvika Ograjenška, vodjo velenjskega poslovnega okoliša kmetijske zadruge in inž. Jožeta Žoharja, projektanta iz velenjskega rudnika lignita. Za zbore delovnih skupnosti zvezne skupščine je skupna volilna enota občin Celje, Mozirje, Velenje in Žalec. Velenjča-ni podpirajo v gospodarski zbor zvezne skupščine Svojega kandidata, in sicer Antona Mo-čilnika, pomočnika direktorja velenjskega rudnika. Za socialno zdravstveni zbor so na občinski kandidacijski konferenci podprli kot možna kandidata dr. Alojza Fijavža, direktorja zdravstvenega doma. in dr. Antona Fažarinca iz Celja. Podprli so, tudi Desanko Kozič iz Na-zarij za možno kandidatko v kulturno prosvetni zbor, za kandidata v družbeno politični zbor pa Petra Sprajca in Janka Zevarta iz Celja. Za zbore delovnih skupnosti republiške skupščine imamo Velenjčani skupno volilno enoto z mozirsko občino. Medobčinska kandidacijska konferenca je bila v ponedeljek v Velenju. Našo delegacijo je sestavljalo 25 članov, ki so skupaj z Mozirčani določili kandidate za zbore delovnih skupnosti skupščine SRS. Kandidata za gospodarski zbor sta Ivan Atelšek, generalni direktor tovarne gospodinjske opreme in Anton Bole, predsednik zvezne gospodarske zbornice; za socialno zdravstveni zbor Teodor Jelen, vodja kadrovsko socialne službe iz RLV in Jože Rogel, zdravnik iz Topolšice; za kulturno prosvetni zbor pa Franjo Arlič, ravnatelj velenjske osnovne šole, Jože Malenšek, vodja podružnične šole iz Belih vod in Anton Kramar, ravnatelj osnovne šole iz Luč. HAVAJCI SO ODPOTOVALI Na dolgo pot je odletelo 7. marca iz Zagreba dvajset izžrebancev nagradne akcije tovarne gospodinjske opreme Gorenje. Znano je, da je velenjska tovarna izžrebala več kupcev svojih izdelkov za potovanje na Havaje, Ažurno obalo, Španijo in za večdnevno bivanje v Velenju. Potovanje na Havaje je organizirala celjska poslovalnica Kompasa skupaj z angleško letalsko družbo BOAC. Prejšnji petek so nagrajenci odleteli z letalom JAT v London. Od tam pa z letalom družbe BOAC v New York, San Francisco in na Havaje. V skupini je 20 nagrajencev, med njimi tudi dva samoplačnika iz Šoštanja. Nagrajenka Matilda Lajler pa se potovanja ni udeležila. S^/UV^/i-Nte/ -to ^Nto ^ to l^to/ !> to / ŠTAJERSKA in KOROŠKA v REVOLUCIJI osrednja proslava štajerskih in koroških partizanskih enot pohoda xiv. divizije in ustanovitve OF Slovenije 27. aprila 1969 VELENJE 19411969 : i v11i1./'//"' /'///1 \ v I'I l' t'!'1I1 /'///1 \ /'///1 >''///1' i'Jf!\' tftf! 11 I \ r/fi H."/'/1 * g!'I 11l'1'lUf/f/Hf/flHr/r/Mr/f Skupino nagrajencev vodi šef celjske podružnice Kompasa Leopold Pere, spremlja pa jo tudi časnikar Aleksander Pa-sternak. Srečni potniki bodo na potovanju kar 16 dni in bodo prepotovali okrog 30 tisoč kilometrov. V tem času si bodo brezplačno, ker so pač nagrajenci tovarne gospodinjske o-preme Gorenje, ogledali veliko svetovno znanih znamenitosti in uživali na sončnih plažah. Zato je pred vzletom na dolgo potovanje v Zagrebu zaželel predstavnik Gorenja Milan Va-lenčak vsem nagrajencem srečno potovanje. EVIDENTIRANI MOŽNI KANDIDATI V RŠC V predvolilni dejavnosti so tudi v rudarskem šolskem centru Velenje evidentirali v v VELENJU, v ponedeljek, dne 24. marca 1969 ob 19. uri v prostorih osnovne šole Miha Pintarja-Toleda Velenje za del mesta Velenje in to Cesto na jezero, Čopovo, Levstikovo, Erjavčevo in Aškerčevo cesto, Stanetovo cesto od hišne št. 23 dalje, Kersnikovo cesto od hišne št. 8 dalje, Šlandrovo cesto od hišne št. 32 dalje in Koroško cesto neparne hišne št. nad 29 in parne nad 40; # v VELENJU, v ponedeljek, dne 24. marca 1969 ob 19. uri v prostorih osnovne šole Miha Pintarja-Toledo za del mesta Velenje in to za Gubčevo, Kajuhovo in Cufarjevo cesto, Stanetovo cesto do hišne št. 22 in Šlandrovo cesto do hišne št. 15; # v VELENJU, v ponedeljek, dne 24. marca 1969 ob 19. uri v prostorih osnovne šole Miha Pintarja-Toleda za del mesta Velenje in to za Vojkovo cesto, Šlandrovo cesto od hišne št. 16 do hišne št. 31 in Kersnikovo cesto do hišne št. 7; # v VELENJU, v ponedeljek, dne 24. marca 1969 ob 19. uri v prostorih osnovne šole Miha Pintarja-Toleda za del mesta Velenje in to za Stritarjevo, Kidričevo, Jurčičevo cesto in Jenkovo cesto od hišne št. 13 dalje; 0 v VELENJU, v ponedeljek, dne 24. marca 1969 ob 19. uri v prostorih osnovne šole Miha Pintarja-Toleda za del mesta Velenje in to za Šercerjevo cesto in Jenkovo cesto do hišne št. 12; 0 v VELENJU, v ponedeljek, dne 24. marca 1969 ob 19. uri v prostorih osnovne šole Miha Pintarja-Toleda za del mesta Velenje in to Bračičevo in Zidanškovo cesto ter Tomšičevo cesto od hišne številke 20 dalje; # v VELENJU, v ponedeljek, dne 24. marca 1969 ob 19. uri v prostorih osnovne šole Miha Pintarja-Toleda za del mesta Velenje in to za Tomšičevo cesto do hišne št. 19; 9 v VELENJU, v ponedeljek, dne 24. marca 1969 ob 19. uri v domu upokojencev za del mesta Velenje in to za Gregorčičevo, Tavčarjevo, Finžgarjevo, Efenkovo, Selško, Prisojno, Šmarsko in Graškogorsko cesto ter Cesto bratov Mravljakov; # v VELENJU, v četrtek, dne 20. marca 1969 ob 19. uri v sejni dvorani občinske skupščine za del mesta Velenje in to za Prešernovo, Prežihovo, Vodnikovo, in Cankarjevo cesto ter Titov trg; # v VELENJU, v petek, dne 21. marca 1969 ob 19. uri v sejni dvorani skupščine občine za del mesta Velenje in to za Šaleško cesto od hišne št. 14 do 22; # v VELENJU, v ponedeljek, dne 24. marca 1969 ob 19. uri V sejni dvorani občinske skupščine za del mesta Velenje in to za Šaleško cesto do hišne št. 12, Ljubljansko cesto in Celjsko cesto neparne hišne št. od 73 dalje in parne hišne št. od 44 dalje; # v VELENJU, v ponedeljek, dne 24. marca 1969 ob 16. uri v obratu družbene prehrane podjetja »Vegrad« za del mesta Velenje in to za Partizansko cesto, Celjsko cesto neparne hišne št. do 71 in parne do 42 in Koroško cesto parne hišne št. do 38 in neparne do hišne št. 27; # v ZAVODNJI, v nedeljo, dne 23. marca 1969 ob 10. uri v prosvetnem domu za naselji Zavodnje in Šentvid nad Zavodnjo. 1 s i s I = = £ i a a = r = = = Predsednik Skupščine občine Velenje Peter Krapež, s. r. dipl. gozd. ing. Razgovor z direktorjem RLV, inž. L. Matijem Nove perspektive velenjskega rudnika Velenjski rudarji so lani nakopali 162.000 ton lignita več, kot je določal plan - Letos bodo rudarji iz Velenja, kot predvidevajo, nakopali v 273 delovnih dneh 3 milijone ton lignita -V Šoštanju bodo letos naposled le začeli z gradnjo nove termoelektrarne Šoštanj III, v kateri bodo letno pokurili okrog 2,5 milijona ton lignita. Novinar ljubljanske radijske postaje, Marijan Lipovšek, se je te dni pogovarjal z glavnim direktorjem rudnika lignita Velenje, dipl. rudarskim inženirjem Ludvikom Malijem o trenutnem položaju tega premogovni- nih, da ne štejemo tudi dodatnih stroškov drobljenja. Pogodbe imamo v glavnem zaključene za vse planirane količine tako, da če ne bo kaj posebnega, upamo, da bomo tudi letošnje leto uspešno končali. ka in o možnostih za nadaljnji Verjetno bomo imeli težave z razvoj rudnika lignita ob začetku gradnje nove termoelektrarne Šoštanj III. Razgovor objavljamo v celoti. Tovariš Mali, kako ste v rudniku lignita Velenje zaključili poslovno leto 1968? — Z rezultati lanskoletnega poslovanja smo še kar zadovoljni, saj smo nakopali 5,6 "o, to je 162.000 ton premogia več kakor pa leta 1967. Uspeli smo tudi prodati vse deponijske zaloge tako, da imamo sedaj na zalogi le nekaj nad 3.000 ton premoga. Če pa bi imeli v kritičnih mesecih, decembra in januarja, na razpolago debele vrste, bi jih pa lahko prodali še mnogo več. Zato naj opozorim odjemalce široke potrošnje, ki kupujejo le debele vrste, koso-vec in kocko, da si pravočasno preskrbe premog za zimo in po možnosti izkoristijo še sezonski popust v marcu in aprilu, ki ni majhen. S količinskimi uspehi, to je s tonažo, smo torej zadovoljni. Manj ugodni pa bi bili finančni rezultati, če ne bi bilo ob pomoči sindikata na priporočilo Zveznega izvršnega sveta ukrepov Zvezne skupščine v zaščito in pomoč premogovnikom. Tako smo pa le uspešno realizirali tudi postavljen finančni načrt in uspeli nominalno zvišati osebne dohodke za okrog 8%, ki pa jih je kar za 2,79 0 „ že takoj iz plačilne kuverte znižal celotni dodatni prispevek za zdravstveno in socialno zavarovanje. Tudi razmerje med izplačanimi osebnimi dohodki in skladi se je izboljšalo od 94,4:5,6% na 87,5 : 12,5 "d, vendar pa imajo pri tem zelo važno vlogo tudi spremenjeni instrumenti, ki premikajo posamezne postavke iz stroškov v sklade in se tako le ustvaria vlis, da ostaja podjetjem vedno več sredstev. Torej, kljub vsem predvidenim težavam je bilo s pomočjo pozitivnih ukrepov preteklo leto za rudnik lignita Velenje uspešno. Izvedeli smo torej za uspehe in težave, s katerimi se je vba-dal vaš kolektiv v preteklem letu. Kakšni pa so načrti za leto 1969? — Za leto 1969 predvidevamo, da bomo lahko nakopali in prodali približno enake količine premoga kakor lani. Zalo smo postavili plan na 3 milijone ton v 273 delavnikih, kar je za okrog 4 % višje od lanskega leta. Računamo na večjo porabo drobnih vrst, kar nas bo prisililo, da bomo nekaj debelih vrst zdrobili. Zato skušamo čimprej izenačiti ceno za kalorije, ki je sedaj pri debelih vrstah višja kot pa pri drob- obratnimi sredstvi, ker moramo v letošnjem letu prispevati za termoelektrarno Šoštanj III kar 1,5 stare milijarde dinarjev iz lastnih sredstev. Vendar upamo, da bomo to zadevo uspešno reševali z bankama v Celju in Ljubljani, kar imamo že ob-lj ubljeno. Glede povečanja osebnega dohodka pa obstajajo možnosti, da iste sorazmerno delovnim in finančnim uspehom tudi v letošnjem letu nekaj povečamo. Letos bodo v Šoštanju naposled le začeli z gradnjo nove termoelektrarne Šoštanj III. Znano je, da je najbolj rentabilna predelava premoga, posebej še lignita, v druge vire e-nergije na mestu izkopa. Zato nas zanima, kakšne so možnosti za nadaljnji razvoj velenjskega rudnika lignita zdaj, ko se bo z gradnjo nove termoelektrarne Šoštanj III vendarle začelo? — Z odobritvijo kreditov za gradnjo termoelektrarne Šoštanj III je postala perspektiva rudnika mnogo bolj svetla in sigurna. Z novo elektrarno se bo porabilo do 2,5 milijona ton letne produkcije takorekoč na mestu proizvodnje. Da pa lignit od vseh naših premogov najtežje prenese stroške transporta je znano neizprosno dejstvo. Za naš rudnik je kritična točka ekonomike proizvodnja 3 milijone ton letno. Torej nam ostane odprtih v prihodnje približno okrog 1 milij. ton za prodajo, kar pa menda ne bo tako težko realizirati, posebno še, če bomo morda naš premog tudi sušili. • Vendar pa bo za naš rudnik zelo kritičen čas do pričetka obratovanja nove termoelektrarne. Prvič, ker moramo vplačati 3,5 stare milijarde dinarjev kot delež in drugič, ker bo v tej ostri konkurenci vedno težje plasirati na tuja tržišča vsaj 3 milijone ton našega lignita letno. KOMAJ ZGRAJENO TOVARNIŠKO POSLOPJE CHROMMETALA JE ŽE POSTALO PRETESNO Zgradili bodo nov obrat za plastiko Ni še dolgo ko so se člani delovne skupnosti Chrommetala z veseljem preselili v nove tovarniške prostore. Takrat so menili, da bo za nekaj časa konec skrbi, ki jih povzročajo novogradnje. Vendar kot kaže, se v Chrommetalu niso zadovoljili z začetim delom, želeli so organizirati sodobno in mehanizirano proizvodnjo. Pri delu v velenjski jami S tem pa so naleteli na nove naloge, ki so zahtevale tudi preusmeritev proizvodnje. Ta je v zadnjem času dobila povsem novo podobo. V novem tovarniškem poslopju ravnokar končujejo z montažo najmodernejših naprav za galvaniziranje. V novi galvani bodo še v tem meseču pričeli s poskusno proizvodnjo. Po tem bodo vsi proizvodni obrati Chrommetala v istem tovarniškem poslopju, do zdaj je bila le še galvana ločen obrat. Nova galvana bo imela tr,ikrat večjo proizvodnjo od dosedanje. Zaposlenih pa bo le nekaj delavcev več in sicer pri polir-nih strojih. Sodobna galvana bo zaenkrat osrednji obrat v novi tovarni. Zato je kolektiv vanjo vložil precejšnja finančna sredstva. Direktor Franc Korun je povedal, da pri vseh naložbah Chrommeta! izdatno podpirata tovarna gospodinjske opreme Gorenje in velenjski rudnik lignita. Slednji bi rad, da bi v Chrommetalu zaposlili okrog 20 rudniških invalidov. Nova galvana pa bo pomembna tudi za velikega soseda. Večji del proizvodnje bo namenjen za potrebe tovarne gospodinjske opreme, zato računajo, da bo vrednost proizvodnje v novi galvani znašala 10 milijonov dinarjev. To pa je toliko, kot je bila celotna lanska realizacija v Chrommetalu. Pomembna novost v Chrommetalu je, da v podaljšku sedanjega tovarniškega prostora gradijo nov obrat za proizvodnjo plastike. Tega bodo izgoto-vili že do konca marca, ker je naložba zelo tesno povezana z investicijo v Gorenju, kjer gradijo tovarno za proizvodnjo hladilnikov. V tem novem obratu plastike bodo izdelovali plastične dele za pralne stroje in hladilnike. Uporabljali pa bodo surovino PVC in polisti-rol. Del strojne opreme so že dobili, nekaj pa jo bodo še naročili. Chrommetal je začel svoj razvoj z izdelovanjem kovinskih konstrukcij. Novi momenti pa terjajo spremembo v standardni proizvodnji in bodo zato opustili obrat kovinskih konstrukcij. Delavci iz tega obrata pa bodo zaradi izkušenj in strokovnosti dobili boljše delo pri vzdrževanju novih strojnih naprav. V sedanjem obratu pa bodo za potrebe Gorenja izdelovali žične izdelke, zlasti mreže za gospodinjske aparate. Računajo, da bo letošnja vrednost proizvodnje znašala 25 milijonov dinarjev. V Chrommetalu pa bodo do konca leta zaposlili še 80 novih delavcev. Svet bolnišnice Slovenj Gradec je obravnaval poslovanje Iz poročila posameznih oddelkov in enot, zlasti pa iz analize računsko-analiličnega sektorja, je razvidno, da je bolnišnica v preteklem letu izpolnila svojo družbeno dolžnost, ki jo ima za zaščito ljudskega zdravja. V prvih mesecih leta 1968 se je bolnišnica znašla v izredno kritični finančni situaciji. Poslovni sklad je obremenjevala še izguba iz leta 1967 v višini 199.492 dinarjev, rapidno pa je naraščala že nova izguba — vse zaradi tega, ker bolnici ni bila priznana lastna oskrbna cena. Sredstva skladov so bila povsem' izčrpana že v letu 1967, ker so morali kriti izgubo prejšnjega leta. Kreditna banka je dvakrat nudila premostitveni kredit, da so lahko izplačali osebne dohodke zaposlenih. Zaradi neporavnanih obveznosti do dobaviteljev so nekateri že ustavili dobavo materiala. Ustanova je bila skratka nelikvidna in finančno popolnoma na tleh. V drugem polletju se je finančna situacija vidno izboljševala, za kar je v glavnem pripomogla uvedba izrednega prispevka, ki ga je uvedel komunalni zavod za socialno zavarovanje Ravne. Nekoliko se je povečal tudi dohodek ostalih plačnikov, predvsem z območja Velenja, katerih zdravstvene storitve so plačevali po oskrbni ceni. Dotok finančnih sredstev je postajal močnejši, tako da so vse obveznosti napram dobaviteljem ter izplačila osebnih dohodkov poravnali že brezhibno in brez premostitvenih kreditov. Prizadevanju celotnega kolektiva, posebno pa vodstvu bolnice, velja pohvala, da so izgubo zmanjš&li od 199.492 din na 43.426 dinarjev. Kolektiv bolnice pa se je moral tudi marsičemu odpovedati. Zaradi resnosti položaja so omejili nove namestitve strokovnega kadra, tako da so zaposlili le najnujnejše strokovne delavce. Osebni dohodek na leta službe niso izplačevali, čeprav je določen v pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Zaposleni že tri leta ne prejemajo Pogled na novi jašek v Prelogah, v ozadju šoštanjska termoelektrarna nadomestila K-15. Skratka, v kolektivu so začeli štediti na vseh področjih. Bolnišnica je imela 174.972 oskrbnih dni, napram 117.409 v letu 1967. Plačniki so bili: ZSZ Ravne na Koroškem za 79.660 oskrbnih dni, ZSZ Velenje za 19.120 oskrbnih dni, ostali pa 26.186 oskrbnih dni. V letu 1968 se je zdravilo na kirurškem oddelku 3.264, internem 2.846, in na otroškem oddelku 1.302 bolnika, kar je skupaj 10.401 bolnik. Leta 1966 je bila poprečna ležalna .doba 11,84 dni, 1967 11,29, lansko leto pa 11,58 dni. Zasedenost leta 1966 je bila 94,55 odst., leta 1967 92,16 odst., leta 1968 pa 96,44 odstotkov. Odstotek umrljivosti pa 1966. leta 1,25 odst., leta 1967 1,51 odst. in 1968. 1,49 odstotka. V ambulanti so 1967. leta pregledali 17.661, v letu 1968 pa 23.526 pacientov; število storitev v letu 1967 je bilo 29.657, v letu 1968 pa 36.970. Servisna služba (rentgen, transfuzijska postaja itd.) je imela v 1967. letu 37.676, v letu 1968 pa 42.264 storitev. Skupni dohodki, če vključimo tudi izredne, so bili napram planu za leto 1968 višji za 5 odstotkov. Na to je vplival pavšal, ki ga bolnica prejema od sklada delavskega zavarovanja Ravne in končno tudi izredni dohodki, ki v glavnem predstavljajo zamudne obresti dolžnikov in. dr. V lanskem letu je občutno porasla poraba zdravil, laboratorijsko sanitetnega in ob-vezilnega materiala. Vzrok za višje stroške zdravil je na eni strani v večjih količinah porabljenih zdravil, zlasti antibiotikov na kirurškem oddelku, na drugi strani pa v višjih censfh le-tem. Enako velja tudi za ves ostali zdravstveni material. Izdatki za živila so porasli v sorazmerju z oskrbnimi dnevi, kakor tudi stroški za kurjavo. Stroški za kurjavo so se zvišali zaradi podražitve mazuta in tudi zaradi podaljšanega časa kurjenja za ogrevanje operacijskih dvoran v zimskih mesecih. J. V. ŠTAJERSKA KOROŠKA v REVOLUCIJI osrednja proslava štajerskih in koroških partizanskih enot pohoda xiv. divizije in ustanovitve 0F Slovenije 27. aprila 1969 VELENJE '/'/] i /'AV i \t'/--n\ \''Ii ''IfJ^lfJ} 1 1 PlfJ}x 1 I ZBORI DELOyNIH LJUDI . . . _.. t ■ ______ .___________lt_l j-.—. ..___a ir — jl___: lmž___ _i__ V drugi polovici meseca marca bodo v vseh delovnih organizacijah zbori delovnih ljudi. Na njih bodo razpravljali o predlaganih kandidatih za odbornjke zbora delovnih skupnosti občinske skupščine in za poslance zborov delovnih skupnosti — gospodarskega, kulturno-prosvetnega in socialno zdravstvenega — republiške in zvezne skupščine, ki so jih določili delovni ljudje na kandidacijskih konferencah. Predlagali pa bodo tudi morebitne nove kandidate za odbornike in poslance zborov delovnih skupnosti. Zbori delovnih ljudi bodo v organizacijah oziroma delovnih skupnostih, ki sestavljajo volilno enoto odbornikov zbora delovnih skupnosti občinske skupščine, Občinska skupščina Velenje je že določila, v katerih organizacijah in delovnih skupnostih bodo zbori delovnih ljudi. Za več organizacij oziroma delovnih skupnosti skliče zbore delovnih ljudi predsednik delavskega sveta tiste organizacije, ki je v posebnem aktu (sklepu) navedena prva. Zbor delovnih ljudi v organizaciji skliče predsednik delavskega sveta, predsednik zadružnega sveta ali njihov odgovarjajoči funkcionar v organu upravljanja. Ce je zbor delovnih ljudi skupaj za več organizacij oziroma delovnih skupnosti, potem ga skliče predstavnik tiste organizacije, v kateri bo zbor. Najpozneje tri dni pred zborom se mora sklic zbora objaviti v vseh obratih, delavnicah in enotah organizacij. Napisan mora biti tudi dnevni red. Cas in kraj zbora se določita tako, da se ga lahko udeleži kar največ delovnih ljudi. Zbor pa se lahko opravi ne glede na število delovnih ljudi. Zbor delovnih ljudi začne sklicatelj zbora in ga vodi do izvolitve predsedstva, tega pa sestavljajo predsedujoči in dva člana. Na zboru izvolijo tudi dva overitelja, zapisnikarja pa oskrbi organizacija, v kateri je zbor. Najprej razloži predsedujoči namen zbora, zatem pa seznani delovne ljudi kateri kandidati za odbornike in poslance republiške ter zvezne skupščine so bili določeni na kandidacijskih konferencah in sicer na območju za katerega se opravlja zbor. Na zboru ima vsak delovni človek pravico predlagati spremembo na kandidaturo posameznega kandidata, ki ga je določila kandidacijska konferenca. Ce predlog podprejo najmanj štirje delovni ljudje (ali 9 za zvezne poslance) izreče zbor svoje stališče do takega kandidata z dviganjem rok. Ce se proti izreče večina na zboru prisotnih ljudi, kandidatura ni sprejeta. Zbor delovnih ljudi lahko odloči, da se ne sprejme kandidatura posameznega kandidata, ki ga je sprejela kandidacijska konferenca in lahko predlaga nove lcandidate za odbornike ali poslance skupščine SRS, če je na zboru navzoča jiajmanj dvajsetina (5 odstotkov) vseh delovnih ljudi (oziroma desetina delovnih ljudi za zvezne poslance) z območja, za katerega je sklican zbor, naj- manj pa 30 delovnih ljudi. Ce je na območju zbora delovnih ljudi manj kot 90 ljudi, lahko zbor odloča kadar je navzočih najmanj tretjina delovnih ljudi z območja tega zbOTa. Ce je na zboru prisotno najmanj poprej' navedeno število delovnih ljudi, lahko zbor z večinb glasov odloči, da bo predlagal nove kandidate in nadaljuje svoje delo po naslednjem dnevnem redu: — predlaganje kandidatov; — določitev kandidatov. Ce zbor ne odloči z večino glasov, da bo predlagal nove kandidate, zaključi predsedujoči zbor in pošlje zapisnik o delu zbora občinski volilni komisiji. Ce pa se zbor odloči za nadaljevanje dela, prične zbor predlagati nove kandidate. Vsak delovni človek ima pravico, da predlaga po enega kandidata. Predlog, ki ga potrdijo najmanj 4 delovni ljudje, se vnese v listo kandidatov i kateri zbor glasuje. Predlogi se dajo ustno. Po končanem predlaganju kandidatov določi zbor delovnih ljudi kandidate za odbornike oziroma poslance. Kandidat zbora delovnih ljudi postane vsak tisti kandidat, za katerega je glasovala večina navzočih. Ce eden od predlaganih kandidatov ni dobil večine glasov, se ponovi predlaganje in določanje kandidatov. Po končanem zboru se sestavi predlog kandidature. Občinska volilna komisija bo potrdila kot kandidata za odbornika ali poslanca zbora delovnih skupnosti vse kandidate, ki so jih predlagali zbori delovnih ljudi, ki imajo volilno pravico na območju volilne enote; kot kandidate za poslance pa tudi tiste, katerih kandidatura je bila sprejeta. Na zborih delovnih ljudi se morajo izvoliti tudi delegati (volilne može), ki bodo skupno z odborniki občinske skupščine sestavljali volilno telo. To volilno telo bo posredno volilo poslance zborov delovnih skupnosti SR Slovenije in zvezne skupščine. VOLILNA TELESA Poslanci gospodarskega, prosvetno-kultur-nega in socialno-zdravstvenega zbora Skupščine SR Slovenije in zvezne skupščine se volijo posredno. Te poslance volijo posebna volilna telesa, ki se oblikujejo v vsaki občini. Volilno telo za volitve teh poslancev sestavljajo: 1. odbomiih otJcftisk^Čja ^'zbora in zbtrVa delovnih skupnosti občinske skupščine; 2. delegati delovnih skupnosti v delovnih organizacijah na področju gospodarstva, prosvete, zdravstva in socialnega varstva ter delegati kmetijskih zadrug in obrtnikov — članov zbornice. Delegati kmetijskih zadrug se volijo izmed članov delovnih skupnosti KZ in izmed kmetov, ki so člani kmetijske zadruge. V volilno telo se voli toliko delegatov, kolikor je odbornikov zbora delovnih skupnosti občinske skupščine. V vsaki volilni enoti za volitve odbornikov zbora delovnih skupnosti občinske skupščine se voli toliko delegatov iz ustreznega področja, kolikor se voli odbornikov za ustrezno skupino ?bora delovnih skupnosti občinske skupščine. Volilno telo za volitve poslancev gospodarskega zbora republiške skupščine in gospodarskega zbora zvezne skupščine v občini Velenje je sestavljeno iz 103 članov, in sicer: 1. 36 odbornikov občinskega zbora občinske skupščine; 2. 36 odbornikov zbora delovnih skupnosti občinske skupščine; 3. 31 delegatov delovnih skupnosti v delovnih organizacijah na področju gospodarstva: 2 iz volilne enote TE Šoštanj, 5 iz volilne enote TGO »Gorenje« Velenje, 1 iz volilne enote Tovarne usnja Šoštanj, 1 iz volilne enote Chrommetal Velenje, 5 iz volilne enote Rudnik lignita Velenje — jama-vzhod, 3 iz volilne enote Rudnik lignita Velenje II — jama-zapad, 3 iz volilne enote Rudnik lignita Velenje III — zunanji in pomožni obrati, 1 iz volilne enote LIK Šoštanj, 1 iz volilne enote Polypex Šoštanj, 1 iz volilne enote Vegrad Velenje, 1 iz volilne enote promet, 1 iz volilne enote trgovina, 1 iz volilne enote gostinstvo, 1 iz volilne enote obrt, 1 iz volilne enote komunalna dejavnost in 3 iz volilne enote KZ Šoštanj. Volilno telo za volitve poslancev prosvet-no-kulturnega zbora Skupščine SR Slovenije in prosvetno-kulturnega zbora Zvezne skupščine je v občini Velenje sestavljeno iz naslednjih 75 članov. 1. 36 odbornikov občinskega zbora občinske skupščine; 2. 36 odbornikov zbora delovnih skupnosti občinske skupščine; 3. 3 delegatov delovnih skupnosti na področju prosvete in kulture, in sicer: 2 delegata Rudarskega šolskega centra Velenje in 1 delegata iz vseh ostalih šolskih in prosvetnih zavodov v občini Velenje. Volilno telo za volitve poslancev Socialno-zdravstvenega žbors Skupščine SR Slovenije in socialno-zdravstveneaa zbora Zvezne skupščine bo v občini Velenje sestavljeno iz 73 članov: 0 36 odbornikov občinskega zbora občinske skupščine; 36 vdbornil&v zbora delovnih skupnosti občinske skupščine in 1 delegata vseh delovnih skupnosti na področju zdravstva in socialnih služb v občini. Predlaganje in volitve delegatov za volilna telesa se opravlja na zborih delovnih ljudi, ki bodQ sklicani zaradi obravnavanja kandidatov za volitve odbornikov zbora delovnih skupnosti in kandidatov za poslance v zbore delovnih skupnosti Skupščine SK Slovenije in Zvezne skupščine. Vsak delovni človek ima na zboru pravico predlagati enega kandidata za volilno telo. Ce predlog podprejo najmanj 4 delovni ljudje, se takšen kandidat vpiše v listo kandidatov, o katerih zbor glasuje. Predlogi se objavijo ustno. Ko je predlaganje kandidatov končano, se prične glasovanje o predlogih. Delovni ljudje glasujejo posebej za vsakega kandidata po vrsti, kot so bili predlagani. Glasuje se javno z dviganjem rok. Ce je predlagano toliko kandidatov za delegate volilnega telesa kolikor se v volilni enoti voli delegatov, so za delegate izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili večino glasov navzočih delovnih ljudi. Ce pa je predlaganih več kandidatov za delegate volilnega telesa, kot se v volilni enoti voli delegatov, so za delegate izvoljeni tisti med njimi, ki so dobili največ glasov. Zbor delovnih ljudi da izvoljenemu delegatu potrdilo o tem, da je izvoljen za delegata. Ce pri volitvah delegatov sodelujeta dva ali več zborov delovnih ljudi, da izvoljenemu delegatu potrdilo o izvolitvi predsedstvo zbora volivcev, na območju katerega je največ delovnih ljudi na temelju ugotovljenega izida volitev na vsakem od teh zborov delovnih ljudi. Predsedstvo zbora delovnih ljudi, ki da potrdilo izvoljenemu delegatu, obvesti o tej izvolitvi predsednika občinske skupščine. Sejo volilnega telesa za volitve poslancev v zbore delovnih skupnosti skliče predsednik občinske skupščine najpozneje pet dni pred dnevom posrednih volitev. Skupščina občine predlaga, da bi zbori delovnih ljudi obravnavali tudi predlog proračuna občine Velenje za leto 1969 in osnutek resolucije o gospodarskem in družbenem razvoju občine v tem letu. Želijo, da bi zbori to gradivo obravnavali pred zadevami, ki so v zvezi z volitvami, ker bo tako možno bolje presojati, ali so kandidacijske konfe renče določile primerne kandidate in če je potrebno še prelaganje in določanje kandidatov" za odbofhike in poslance na zboru delovnih ljudi. Predlog proračuna je bil objavljen v posebni prilogi časnika Šaleški rudar dne 28. 2. 1969, osnutek resolucije o gospodarskem in družbenem razvoju pa objavljamo danes. J Politično šolstvo v vojnih razmerah Politična šola leta 1943 Po veliki jesenski sovražni -i ofenzivi 1943. leta so se naše 1 vrste precej skrčile. Mnogi borci-novinci so se masdvno prijavili v partizane po kapitulaciji Italije, septembra 1943. I Kmalu po okupaciji smo seq spet konsolidirali. Preosnovali smo svoje enote in organizacije. Takrat sem bil sekretar nove partijske organizacije za okrnjeno enoto artilerijske enote na Gorjancih. Na sestan ku, ki sem ga vodil, nas je bilo vsega pet partijcev, dva kandidata partije in dva člana SKOJ. Na sestanku smo obravnavali: 1. Pregled kadra 2. Delo partije 3. Kritike 4. Samokritika 5. Delo po sektorjih: vojaška disciplina, politično-teo retsko delo, kulturno-pro svetno delo, higiena (razkuževanje in borba proti ušem). (Citiral sem dobesedni dnevni red iz svojega dnevnika.) Na tem sestanku je bilo tudi odločeno, da bom šel v politično šolo (kurz) pri Glavnem štabu NOV in POS, ki bo trajal od 30. novembra do 6. decembra 1943. leta. Bil je na osvobojenem ozemlju, nedaleč od nemške postojanke Novo mesto — v Uršnjih selili na Dolenjskem. Brez dvoma bo zanimivo, če si ogledamo program tega kurza, ki je bil predhodnik sedanjih političnih šol. Spet se bom striktno držal svojega dnevnika, ki sem ga v tej šoli vodil in se mi je do danes ohranil: Program šole: — Zgodovina socialnih bojev do kapitalizma — Razpad Jugoslavije in protinarodna politika jugoslovanske vlade — Zgodovina Osvobodilne fronte (OF) — Kapitalizem — imperializem — Temeljne točke OF — Versko, kmečko in narodno vprašanje — O bodoči demokratski ureditvi — TITO — izjave AVNOJ — Ustava SSSR — Kolektiv in tovarištvo v NOV — O kadrih — Pomen polit komisarjev v NOV — KP — OP (odnosi) — Rdeča armada in NOV: vojske kapitalističnih držav — Odnos političnih funkcionarjev do vojaških V programu so bile še vojaške ure, kjer smo se učili osnov taktike in strategije. Preširoko bi se razpisal, če bi obravnaval ves program, ki smo ga v šoli predelali. Omenim naj le nekaj zanimivosti iz mojih zapiskov. Program OF smo na kratko povzeli na sledeč način: 1. Proti okupatorju takojšnja oborožena akcija. Posledica čakanja bi bila, da ne bi imeli narodne vojske. London se boji naše vojske in ne žrtev. 2. Združitev in osvoboditev vseh Slovencev — tudi Primorske — vendar razmejitev rešitve po osvoboditvi. 3. Smo za skupnost jugoslovanskih narodov. Vseslo-vanska ideja še živi — Rusi so Slovani. V novi državi mora vladati enaka pravica z.a vse narode vključno pravica do samoodločbe in odcepitve (AVNOJ — TITO). 4. Našo borbo mora preoblikovati značaj naših narodov. Slovenci naj postanejo samostojni (Cankar). 5. Vse skupine so se obvezale, da bodo med seboj lojalne (18 grup — 27. 4. 1941), vendar naj ima vodstvo KP. 6. Po osvoboditvi prevzame V CELOTI oblast OF. Politič-no-socialni in gospodarski načrti so že izdelani! 7. Držali se bomo principov dosledne ljudske demokracije. Brez kapitalistov! Volile bodo tudi žene. 8. Analiza sestanka Churchil —Roosevelt—Stalin. Atlantska karta. 9. Narodnoosvobodilna vojska in narodna zaščita. Odnos Jugoslavija — Slovenija. Delo terenskih delavcev. Na osnovi programa OF smo v diskusiji še posebej poudarili nekatere aktualne probleme tistih revolucionarnih časov. Iz beležnice lahko povzamem, da je bilo vsekakor največ govora o neizprosni in dosledni oboroženi vstaji, ne samo proti okupatorju temveč tudi BELI GARDI in tako-imenovani sredini, ki se je nagibala k PLAVI gardi (kraljevi pristaši in pristaši četni-kov). Osvobodilna borba je pred- stavljala iz.hočtišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev. OF ne priznava razkosanje Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njenih narodov. OF čvrsto stoji na stališču naravne in usodne povezanosti južnoslovan-skih narodov. OF stremi tudi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom ruskega naroda, vendar pod pogojem temeljne pravice slehernega naroda za suverenost in do samoodločbe. V razpravi je bilo poudarjeno, da OF z osvobodilnim bojem aktivira slovenske ljudske množice in istočasno preoblikuje slovenski narodni značaj. S tem, ko se slovenske ljudske množice borijo za svoje narodne in človeške pravice, ustvarjajo nov lik aktivnega slovenstva. Po osvoboditvi bo OF izvajala dosledno ljudsko demokracijo. Vsa vprašanja, ki bodo presegala okvir narodne osvoboditve, se bodo reševala na dosleden Ijudsko-demokra-tičen način. Posebno živahna je bila razprava o vojnem položaju v svetu, zlasti še v Evropi. Največ poudarka pa je bilo dano na slavnostno izjavo Churchi-la, Roosevelta in Stalina, da bo po svoji narodni osvoboditvi, o notranji ureditvi in o svojih zunanjih odnosih odločal slovenski narod sam. OF bo to pravico uveljavila in branila Z vsemi sredstvi. Polni novega znanja smo 6. decembra 1943 zapustili Uršnja sela in se razgubili po mnogih enotah naše ošvobo-dilne vojske. Tako podkovani smo lahko resnično pritegnili borce na vsakdanjih političnih urah, kjer smo govorili in razpravljali o mnogih notra- nje- in zunanje-političnih vprašanjih tistega časa. Ko danes brskam po starih zapiskih iz te šole, moram ugotoviti, da je bil program šole skrajno aktualen in da se mu ni poznalo, da je bil pripravljen v težkih pogojih borbe in s skromnim predavateljskim kadrom. Naj pripomnim še to, da nam za vse teme, ki smo jih obdelovali, ni primanjkovalo literature, čeprav le na hitrico šapirografiranih listov in brošuric. »LETEČE« POLITIČNE ŠOLE V šercerjevi brigadi je bilo zelo razvito polit ično-ideolo-ško delo. Poleg dnevnih političnih ur s partizani, smo če-sto prirejali tudi sestanke s prebivalstvom posameznih hribovskih vasi, kjer se je brigada ustavljala. Posebnost Šercerjeve brigade pa so bile »leteče« politične šole. Te šole so bile namenjene političnim komisarjem ter nekaterim politdelegatom. Kadarkoli so bile možnosti, tudi med daljšim postankom med večdnevnimi marši, so te šole delovale. Predavala sta izkušena politična delavca: Poč-kar, komisar brigade in Drago Kune, pomočnik komisarja brigade. V takšno šolo je hodil tudi naš rojak Mravljak iz Hra-stovca, ki je bil komisar čete I. bataljona Šercerjeve brigade. Še danes hrani spričevalo te šole, ki ga je dobil po uspešnem izpitu. V spričevalu piše, da je šolo končal »dobro« in »da je zalo marljiv«. To spričevalo je iz novembra 1944. leta. Politično šolstvo je pri nas tradicija, saj ima svoje korenine še iz stare Jugoslavije, kjer so se politični delavci izobraževali na tajnih marksi- stičnih krožkih. Med vojno je bilo polno političnih šqI na terenu in v vojnih enotah. Iz teh tradicionalnih političnih šol so zrasle današnje verificirane politične šole, a na nižji stopnji jih prirejajo delavske univerze. Vlado Valenčak PREMALO MLADIH GASILCEV Občni zbor gasilskega društva Šmartno ob Paki je potekal v živahnem razpoloženju. Po pregledu dela v preteklem letu, ki je bilo plodno, so navzoči sprejeli nekaj sklepov, katere bodo skušali uresničiti v naslednjem obdobju. Tako ureditev sejne sobe ter obnovitev stolpa pri gasilskem domu, ki je nujno potreben te-leljitega popravila. Nabaviti pa nameravajo tudi črpalko tipa »Jadran«, ki je primerna za gašenje v hribovitih predelih naše okolice. Žal pa je v društvu premalo mladine. Ko pionirji malo odrastejo, se ne zanimajo preveč za društveno delo. Tudi žensko desetino bodo morali pomladiti, saj je škoda, da je sedanja postala neaktivna. Res čudrtb, ko je bila dalj časa ena izmed prvih' v Sloveniji. Jasno je, da imajo gasilci tudi težave. Manjka jim sodobne opreme in denarja, pa tudi prenizka stopnja strokovnosti jih'tare. Zato bodo poslali več članov v tečaje, da se usposobijo za vodilni kader. Upamo, da se jim bodo želje izpolnile. Z. K. GORENJE — le tako naprej! Letošnji proizvodni načrt tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« iz Velenja je: izdelati 160.000 pralnih strojev, 406.000 štedilnikov ter poslati na trg tudi prve televizijske sprejemnike. Proizvodnja naj bi dosegla že vrednost 660 milijonov dinarjev. Seznam kandidatov za odbornike občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti, ki so jih določile krajevne kandidacijske konference POKAZATELJI O POSLOVANJU VELENJSKE TOVARNE GOSPODINJSKE OPREME »GORENJE« ZA LETO 1968 SO VEC KOT ZADOVOLJIVI. V PRIMERJAVI Z LETOM 1967 SO POVEČALI PROIZVODNJO, PO VREDNOSTI, KAR ZA 103,6%. PLANSKE NALOGE PA SO ZA LANSKO LETO PRESEGLI PRI KOLIČINSKEM OBSEGU ZA 18 %, VREDNOSTNO PA ZA NAD 23 %. V preteklem letu so v tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« izdelali 308.500 štedilnikov in pralnih strojev. Hiter porast proizvodnje zazanamujejo zlasti še pri pralnih strojih. Leta 1967 so jih proizvedli nekaj nad 20.000, lani pa že skoraj 88.000, kar predstavlja povečanje za 332 %. Planske naloge pri proizvodnji hladilnikov pa so presegli za 46 %. Povečanje proizvodnje je zaslediti tudi pri električnih štedilnikih (25,9) in pri plinskih (30 %), vendar velja omeniti, da so še do nedavnega največ plinskih štedilnikov izvozili, v zadnjem času pa se vednp bolj uveljavljajo tudi na jugoslovanskem tržišču. Približno na ravni iz leta 1967 pa je ostala proizvodnja štedilnikov na trda goriva, saj po njih ni tolikšnega zanimanja kot za druge vrste štedilnikov. Iz Velenja so lani odpremili tudi večje količine izdelkov »Gorenja« na tuja tržišča. V Zvezno republiko Nemčijo so izvozili za okrog 355.000 dolarjev štedilnikov na elektriko (ta izvoz se je v primerjavi z letom 1967 povečal za 220%), v Sovjetsko zvezo in na Madžarsko pa za nad pol milijona dolarjev plinskih štedilnikov (povečanje za 16,4 % v primerjavi z letom 1967). V Avstrijo pa so prejšnje leto odpremili vzorčne pošiljke pralnih strojev. 63 % DOHODKA ZA SKLADE V velenjski Tovarni gospodinjske opreme »Gorenje« so lani dosegli okrog 315 milijonov din realizacije; planska predvidevanja za leto 1968 so tako presegli za 37,4 %, v primerjavi z letom 1967 pa so povečali realizacijo kar za 122,2%,. Posebej pomembno je, da so izboljšali delitev dohodka, in sicer v korist skladov. V letu 1967 so 62% dohodka namenili za osebne dohodke in 38 % za sklade, lani pa so namenili za osebne dohodke le še 37 % do-hodka, kar 63 % dohodka pa so namenili za sklade. Izredno zadovoljivi pa so tudi drugi pokazatelji: na zaposlenega so lani dosegli v velenjskem »Gorenju« 184.271 din ce- lotnega dohodka (leta 1967 112.640 din), ali 92,4% več kot leto dni poprej. Dohodek na zaposlenega se je v isti primerjavi povečal za 160,5 %, masa osebnih dohodkov pa za 57,5 %, vendar je treba ob tem zapisati, da se je v strukturi poslovnih stroškov udeležba osebnih dohodkov v zadnjem letu dni zmanjšala za 18,1 %. LETOŠNJI NAČRTI »GORENJA« Tudi letošnji načrti Tovarne gospodinjske opreme »Gorenje« iz Velenja so dokaj obetajoči in zahtevni. Proizvodne naloge-so: 160.000 pralnih strojev, 406.000 štedilnikov na trda goriva, elektriko in plin, 120.000 hladilnikov in — tudi televizijski sprejemniki. Pri okrog 2.000 zaposlenih v poprečju v tem letu bodo dosegli proizvodnjo v vrednosii 660 milijonov dinarjev. Na jugoslovanskem tržišču bodo prodali okrog 600.000 izdelkov, 85.000 štedilnikov in pralnih strojev pa bodo izvozili v Zvezno repubilko Nemčijo, na Madžarsko, v Sovjetsko zvezo in Avstrijo. Posebej velja omeniti, da bodo iz »Gorenja« poslali le-ietos v Avstrijo in Zvezno republiko Nemčijo 5.000 pralnih strojev. - Ma - Montaža pralnih strojev V Vegradu so ustvarili 50 milijonov fakturirane realizacije V splošnem gradbenem podjetju »Vegrad« iz Velenja so lani pri okrog 670 zaposlenih dosegli nekaj nad 50 milijonov din fakturirane realizacije. Zmogljivosti podjetja dopuščajo večji obseg proizvodnje, vendar je bilo zadnji dve leti precej manj del, kot so računali. V Velenju je imel »Vegrad« le 18% zmogljivosti, preostalih 82 % pa na gradbiščih ši-rom po Jugoslaviji. V Velenju in Celju je splošno gradbeno podjetje »Vegrad« gradilo stanovanja in industrijske objekte, v Karlovcu stanovanja in klavnico s hladilnico, v Zagre- Prijave za letovanje V torek in v sredo so v rudniku lignita Velenje zbirali prijave za letošnje letovanje. Prvi dan so se vpisovali tisti, ki lani niso letovali v domovih rudnika lignita Velenje, ostali pa drugi dan. Zaposleni v rudniku lignita Velenje in v rudarskem šolskem centru bodo letos letovali v Fiesi, Umagu, Rovinju, Biogradu, Kaštelih, na Pohorju in na Češkoslovaškem. Letos bodo velenjski rudarji prvič letovali tudi v Kaštelih; v anketi se jih je namreč pred tedni precej odločilo za to, da bi rudnik lignita Velenje najel za čas sezone hišo z več turističnimi sobami nekje ob srednjem oziroma južnem Ja- dranu. Izbor pa je padel prav na Kaštele. Podobno kot prejšnja leta bodo tudi letos priznavali v rudniku lignita Velenje in v rudarskem šolskem centru regres zaposlenim in njihovim družinskim članom, tudi zaposlenim, če v tisti delovni organizaciji ne izplačujejo regresa. Tako bo treba članom kolektiva plačati na dan za letovanje v Rovinju, kjer bodo letovali borci, 8 dinarjev, v Fiesi 15 dinarjev, prav toliko v Umagu in v CSSR, v Biogradu 16 dinarjev, v Kaštelih in na Pohorju pa 17 din. Izven sezone bo letovanje cenejše za 2 do 3 dinarje na dan. — Ma — bu novo tovarno, trgovska skladišča, stanovanja in garaže, v Beogradu pa blizu 300 stanovanj. Skupino delavcev so zaposlovali tudi v sosednji Avstriji, na Dunaju, in sicer je sodelovala pri gradnji po-slovno-stanovanjske zgradbe. -Ma- i v l tJ/jf\I u \mJuw \\iJ/j\\fJhi\\iJht\\j J h* \ 1 iJh ŠTAJERSKA KOROŠKA v REVOLUCIJI osrednja proslava štajerskih in koroških partizanskih enot pohoda xiv. divizije in ustanovitve OF Slovenije 27. aprila 1969 VELENJE 19411969 Po določbah 55. člena zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5 21/69) morajo predsedujoči na zboru volivcev oziroma zboru delovnih ljudi, ki je sklican zaradi razpravljanja o predlogih kandidatov za odbornike občinske skupščine in za eventualno določanje novih kandidatov, seznanili navzoče z imeni kandidatov, ki jih je določila krajevna kandidacijska konferenci v volilni enoti, v kateri je zbor. Krajevne kandidacijske konference so določile naslednje kandidale za odbornike Skupščine občine Velenje. A. KANDIDATI ZA ODBORNIKE OBČINSKEGA ZBORA v volilni enoti št. 1 — BELE VODE — Jože Melanšek, učitelj, Bele vode v volilni enoti št. 2 — CIRKOVCE >— Franc Avbreht, kmet, Cirkovce — Franc Novinšek, rudar, Cirkovce v volilni enoti št. 3 — DRUŽMIRJE _ Anton Lampret, žerjavist, Druž- mirje — Stanko Podvinšek, rudar, Gaberke — Danica Napotnik, gradbeni tehnik v volilni enoti št. 4 — GORENJE — Franc Drofenik, kmet, Paška vas — Janez Letonja, gradbeni tehnik, Paška vas v volilni enoti št. 5 — LOKOVICA — Stane Čremožnik, delavec, Loko-vica — Ivan Hudej. delavec, Lokovica v volilni enoti št. 6 — PAKA PRI VELENJU — Anton Campa, trgovski poslovodja, Paka v volini enoti št. 7 — PESJE — Vili čas, elektrikar, Pesje — Glažer Franc, mesarski pomočnik, Pesje v volilni enoti št. 8 — PLEŠIVEC — Alojz Dobnik, delavec, Plešivec — Stanko Vrbovšek, učitelj, Plešivec — Vlado Ževart, kmet, Plešivec v volilni enoti št. 9 — PODKRAJ PRI VELENJU — Herman Klemene, kovač, Kavče — Franc Koreld, kvalificiran rudar, Podkraj — Milan Meža, ključavničar, Podkraj v volilni enoti št. 10 — RAVNE — Ivan Ferk, kmet. Ravne ' — Franc Hudomal, učitelj, Ravne — Ivan Tajnik, kmetijski tehnik, Ravne v volilni enoti št. 11 — FLORJAN PRI ŠOŠTANJU — Janez Slatner, usnjarski mojster, Sv. Florjan v volilni enoti št. 12 — ŠALEK — Karel Stropnik, kmet, Konovo v volilni enoti št. 13 — ŠENTILJ — Franc Ocepek, rudar, Arnače — Mirko Stvarnik, delavec. Laze — Ivan Glinšek, kmet, Ložnica v volilni enoti št. 14 — SKALE — Stane Lipnik, obratni inženir, škale — Slavko Pocajt, skladiščnik, škale v volilni enoti št. 15 — ŠMARTNO OB PAKI I. — Ivan Rakun, kmet, Rečica ob Paki — Franc Kolenc, inkasant, Podgora v volilni enoti št. 16 — ŠMARTNO OB PAKI II. — Franc žohar, trgovski poslovodja, Šmartno ob Paki — Karel Napotnik. šef skladišča, Šmartno ob Paki v volilni enoti št. 17 — ŠOŠTANJ I. — Ivan Gošnik, vodja računovodstva, šoštanj — Franc Trobina, krojač, šoštanj v volilni enoti št. 18 — ŠOŠTANJ II. — Ivan Katič, inštruktor AMD šoštanj — Ivan Ojsteršek, ključavničar, šoštanj v volilni enoti št. 19 — ŠOŠTANJ III. — Franjo Nagode, upokojenec, šoštanj v volilni enoti št. 20 — ŠOŠTANJ IV. — Miroslav Vrečko, ravnatelj osnovne šole šoštanj — Anton Hren, referent za varstvo pri delu — Stane šmajdl, zasebni gostilničar, šoštanj v volilni enoti št. 21 — ŠOŠTANJ V. — Zvone Vidic, vodja službe zavarovanja, šoštanj — Rudi Bajec, sekretar podjetja, šoštanj v volilni enoti št. 22 — TOPOLŠICA I. — Jurij Globačnlk, rudarski inženir, Topolšica — Jože Lorenčič, vrlnar, Topolšica v volilni enoti št. 23 — TOPOLŠICA II. — Martin Godec, logar, Topolšica — Jelka Naraločnik, ekonomski tehnik, Topolšica v volilni enoti št. 24 — VELENJE I. — Drago Tratnik, zobotehnik, Velenje — Manica Blatnik .učiteljica, Velenje v volilni enoti št. 25 — VELENJE II. — Slavko Šinkovec, trgovski pomočnik, Velenje — Jana Meža, tajnik sveta krajevne skupnosti, Velenje v volilni enoti št. 26 — VELENJE III. — Milena Lojen, učiteljica, Velenje — Ivan Grajžl, rudarski nadzornik, Velenje v volilni enoti št. 27 — VELENJE IV. — Štefan Zagoričnik, rudarski inženir, Velenje — Viktor Barle, elektroinženir, Velenje v volilni enoti št. 28 — VELENJE V. — Vlado Oremuž, rudarski nadzornik, Velenje v volilni enoti št. 29 — VELENJE VI. — Ivo Gorogranc, direktor Stanovanjskega podjetja, Velenje — Tone Blagotinšek, poštni blagajnik, Velenje v volilni enoti št. 30 — VELENJE VII. — Majda Gaberšek, upravnica WZ, Velenje — Tonca Sever, učiteljica, Velenje v volilni enoti št. 31 — VELENJE VIII. — Avgust Verdev, komercialist, Velenje v volilni enoti št. 32 — VELENJE IX. — Martin Hajsingefr« upokojenec, Velenje — Milenko Pipuš, rudarski inženir, Velenje — Gregor švajger, strojni inženir, Velenje v volilni enoti št. 33 — VELENJE X. — Borut Jenko, elektroinženir, Velenje — Franc Riček, dijak, Velenje v volilni enoti št. 34 — VELENJE XI. — Ivo Krofi, trgovski poslovodja, Velenje — Stane Hudales, ključavničar, Velenje — Nestl Žgank, Velenje v volilni enoti št. 35 — VELENJE XII. —• Ivan Lahovnik, komercialist, Velenje — Roza Kugonič, predmetna učiteljica, Velenje — Danilo Pocbjt, ekonomist, Velenje — Jože Ževart, pomočnik upravnika zdravstvenega doma Velenje v volilni enoti št. 36 — ZAVODNJE — Jože Brglez, kmet, Zavodnje — Vinko Kopin, kmet, Zavodnje B. KANDIDATI ZA ODBORNIKE ZBORA DELOVNIH SKUPNOSTI v volilni enoti št. 1 — TE ŠOŠTANJ — Janez Črnivec, dipl. gradbeni inženir, šoštanj — Ciril Glavnik, Velenje — Maks Lomšek, Gaberke — Ciril Mislej, dipl. inž., šoštanj — Stane Šrot, vodja obrata DES Velenje, Pesje (volita se 2 odbornika) v volilni enoti št. 2 — TGO »GORENJE« VELENJE — Franc Brinovec — Teodor Dimitrovič, dipl. ing. — Truda Kasestnik — Peter Kodela, dipl. ekonomist — Marjana Paunovič — Olga Pilih — Oskar Pistor — Ivan Širše — Kristina Sitar — Marija Vodlan — Marija Vovk (voli se 5 odbornikov) v volilni enoti št. 3 — TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ — Boris Lenček v volilni enoti št. 4 — CHROMME-TAL VELENJE — Dragan Rogič, dipl. inženir v volilni enoti št. 5 — RUDNIK LIGNITA VELENJE I. — JAMA VZHOD — Emil Koželj — Martin Koren — Alojz Korenič — Alojz Lipičnik — Hubert Mravljak — Franc Verdev (voli se 5 odbornikov) v volilni enoti št. 6 — RUDNIK LIGNITA VELENJE II. — JAMA ZA HOD — Pavel Ažber, dipl. rud. inženir — Ciril Grebenšek — Karel šilih — Zdravko Vidmar (volijo se 3 odborniki) v volilni enoti št. 7 — ftUDNIK LIGNITA VELENJE HT. — POMOŽNI IN ZUNANJI OBRATI — Miha Letonja, strojni mojster — Stane Petauer, strojni ključavničar — Ivo Rahten, rudarski nadzornik (volijo se 3 odborniki) v volilni enoti št. 8 — LIK ŠOŠTANJ — Dremel Franc, »Stix« Velenje — Alojz Naglost, dipl. ing. LIK šoštanj v volilni enoti št. 9 — »POLYPEX«, ŠOŠTANJ — Leopold Jamnik, strojni tehnik, šoštanj — Rudolf Kovačlč, dipl. strojni inženir, Velenje — Stane šlutej, ključavničar, šoštanj — Ivanka švarc, šivilja, šoštanj — Anton Vidergart, krojač, šoštanj v volilni enoti št. 10 — VEGRAD VELENJE — Janez Basle, gradbeni tehnik, Velenje — Majda Majcen, gradbeni tehnik, Velenje — Kranc Savinek, vodja splošnega sektorja, Velenje — Janei žerovnik, dipl. gradb. ing, direktor Projektivnega biroja Velenje v volilni etaoti št. 11 — PROMET etaoi : V — Avgust Vohar, upravnik pošte šoštanj v volilni enoti št. 12 — TRGOVINA — Miha Krofi, direktor podjetja ERA Velenje v volilni enoti št. 13 — GOSTINSTVO — Mitja Lap, direktor gostinskega podjetja »Paka«, Velenje v volilni enoti št. 14 — OBRT — Rudi Hudovernik, dipl. gradbeni inženir, zasebni obrtnik, Velenje — Franc Melanšek, Izdelovalnica gu-miranega papirja, Velenje — Maks Dvornik, direktor podjetja Kleparstvo-vodovod, šoštanj — Martin Podlesnik, zasebni avto-prevoznik, šoštanj v volilni enoti št. 15 — KOMUNALNA DEJAVNOST — Branko Drolc, dipl. gradbeni inženir, KOC Velenje — Vlado Gorlov, gozdarski tehnik pri GU Velenje — Stane Prašnikar, direktor podjetja »Oljka« Šmartno ob Paki v volilni enoti št. 16 — KMETIJSKA ZADRUGA ŠOŠTANJ — Ivan Koren, kmet, Bevče — Majda Naglost, dipl. kmet. ing. KZ šoštanj — Ivan Napotnik, kmet, Topolšica — Ludvik Ograjenšek, kmetijski tehnik , Velenje (volijo se 3 odborniki) v volilni enoti št. 17 — RUDARSKI ŠOLSKI CENTER VELENJE — Albin Amon, sekretar RŠC — Stane Borovšak, rudarski nadzornik — Ivo Knez, profesor — Franc Novak, dipl. elektro ing., Velenje (volita se 2 odbornika) v volilni enoti št. 18 — ŠOLSTVO — Ivo Marin, profesor, ravnatelj Glasbene šole, Velenje — Vlado Zakošek, ravnatelj šole Miha Pintarja-Toledo, Velenje — Franc Cesar, profesor, Velenje — Pankrac Semečnik, pomočnik ravnatelja osnovne šole Gustava šili-ha, Velenje — Vinko Borovnik, učitelj, Topolšica — Viktor Kojc, predmetni učitelj, šoštanj v volilni enoti št. 19 — ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO — Cilka Atelšek, medicinska sestra, Velenje _ Metka Čuk, medicinska sestra, Velenje — Drago Meh, upravnik Bolnišnice za TBC, Topolšica — Anton Poljanšek, ek. v bolnišnici za TBC Topolšica v volilni enoti št. 20 — DRŽAVNI ORGANI — Mira Pleterski, direktorica ekspoziture SDK šoštanj — Elfrida Ambrožič, Zveza prijateljev mladine. Na volitve v samoupravne organe ne smemo pozabiti Ravno zdaj, ko so priprave za volitve v občinsko, te-publiško in zvezno skupščino najbolj intenzivne, se hitro bliža čas, ko bo potrebno opraviti tudi volitve v samoupravne organe delovnih organizacij. Po zakonskih predpisih morajo biti volitve delavskih in zadružnih svetov do konca aprila, razen v šolah in drugih podobnih zavodih, kjer so volitve na začetku šolskega leta. V delovnih organizacijah se voli samo polovica članov delavskih svetov, ker ostali polovici traja mandatna doba še eno leto. Tak sistem volitev je veljal doslej za vse skupščine družbenopolitičnih skupnosti in organe samoupravljanja, zr novejšimi ustavnimi spremembami pa to glede skupščin že ne velja več, dana pa je tudi možnost, da bodo lahko v bodoče tak način uvedle tudi delovne organizacije. Delavski sveti morajo volitve razpisati najpozneje mesec dni pred volitvami in imenovati volilno komisijo ter komisijo za volilni imenik. Z enim izvodom razpisa morajo seznaniti občinsko skupščino, ki mora nadzoro- vati pravočasnost razpisa in zakonitost poteka volitev. Organi samoupravljanja v delovnih organizacijah v letu 1969 ne bodo imeli lahkih nalog. Vse delovne organizacije v naši občini imajo v načrtu optimalno povečanje proizvodnje, ekonomičnosti in produktivnosti dela. Organi samoupravljanja bodo morali sodelovati tudi pri reševanju mnogih perečih problemov v občini na področju stanovanjske in komunalne izgradnje, šolstva, zdravstva in podobno. Delavski sveti bodo morali v najkrajšem času prilagoditi tudi svoje temeljne samoupravne akte — statute, novim predpisom, ki so bili sprejeti v lanskem letu kot so: temeljni zakon o ugotavljanju celotnega dohodka in dohodka delovn horganizacij, zakon o sredstvih delovnih organizacij, zakon o podjetjih itd., ki omogočajo še večjo samoupravno urejanje notranjih odnosov v podjetjih in gospodarstvu na sploh. Zaradi tega bo potrebno v delavske svete izvoliti take člane, ki bodo pripravljeni izvrševati te naloge s kar največjo odgovornostjo. OB 50-LETNICI USTANOVITVE ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE V SLOVENJ GRADCU LIKOVNA RAZSTAVA 1919-1969 JUGOSLOVANSKA RAZSTAVA O LIKOVNI KULTURI SKOZI 50-LETNO RAZDOBJE REVOLUCIONARNEGA DELAVSKEGA GIBANJA Pri naših severnih sosedih, v Slovenj' Gradcu, bodo nadvse dostojno proslavili 50-let-nico ustanovitve in delovanja Zveze komunistov Jugoslavije. Osrednja prireditev ob proslavi teh jubilejev bo nedvomno jugoslovanska razstava o likovni kulturi skozi 50-letno razdobje revolucionarnega delavskega gibanja. Z razstavljenimi deli, zastopano bo slikarstvo, kiparstvo in grafika, želijo dati v Slovenj Gradcu še posebno obeležje proslavi 50-letnice jugoslovanskih sindikatov. Jugoslovanska razstava o likovni kulturi skozi 50-letno razdobje revolucionarnega delavskega gibanja, ki jo bodo pripravili v Slovenj Gradcu, bo imela dvojni namen: prikaže naj naša hotenja na področju izobraževanja in vzgoje ter prizadevanja za učvrstitev bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Pokrovitelj razstave je predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Dušan Petrovič-Sane, predsednik organizacijskega odbora pa predsednik Zveze sindikatov Slovenije Tone Kropušek. Kot računajo bodo v Slovenj Gradcu odprli razstavo o najboljših Jugoslovanskih likovnih stvaritvah v razdobju 1919 -1969 27. aprila, ko bo v Velenju osrednja prireditev ob slavju »Štajerska in Koroška v revoluciji«, odprta pa naj bi bila tri mesece. Iz Slovenj Gradca bodo razstavo, kot je za zdaj predvideno, prenesli še v nekatera večja industrijska središča v naši državi. -Ma- ŠTAJERSKA KOROŠKA v REVOLUCIJI osrednja proslava štajerskih in koroških partizanskih enot pohoda xiv. divizije in ustanovitve OF Slovenije 27. aprila 1969 VELENJE — Očka, kandidiraj še ti, da bomo tudi mi ime li predstavnika v občinski skupščini. 19411969 ZADNJE DNI RO SVETU POLET APOLLO 9 — Ves svet je z zanimanjem spremljal polet tričlanske posadke ameriške vesoljske ladje Apollo 9, ki je imela pomembno nalogo za pristanek človeka na Luni. 7. marca je vesoljska trojica izvedla svojo najtežjo nalogo med poletom. Po šesturnem ločenem poletu ladje Apollo 9 in Lunine ladje sta se ladji ponovno združili. Pred združitvijo sta vesoljca Schweickart in Mc Divitt, ki sta bila v Lunini ladji, izvedla najtežjo nalogo. Kabi- no Lunine ladje sta ločila s pomočjo eksplozije. Ladji sta bili ločeni 200 kilometrov, ta poskus pa je za polet človeka na Luno nadvse pomemben. Če se ladji ne bi združili, bi Mc Divitt in Schvveickart postala vesoljska ujetnika, ker se Lunina ladja ne bi vrnila na Zemljo. Polet Apollo 9 pomeni nov pomembni korak v osvajanju vesolja. LOUIS ARMSTRONG BOLAN — Na ledvicah je znova zbolel znani jazzovski glasbe- nik trobentač Louis Armstrong (69), katerega so prepeljali v newyorško bolnišnico. Od oktobra lani sploh ni imel več nobenega nastopa. Ker je držal dieto je ta čas shujšal od 90 na 54 kg. PANAGULIS ŽIVI V NEČLOVEŠKIH RAZMERAH — Grškega vojaka Aleksandrosa Pajia-gulisa so obsodili novembra lani na smrt, z obtožbo, da je sodeloval pri poskusu strrnoglav-ljenja grške vlade. Zdaj pa je prek tajne organizacije Demo- ---IN DOMOVINI kratska unija poslal poziv, v katerem je zahteval, naj mu izboljšajo življenje v zaporu ali pa ga takoj usmrtijo. Pravi, da živi v celici polni umazane vode in mu ne dovolijo videti sonca. Zato poziva vse svobodne ljudi, naj prisilijo grško vlado, da mu sname okove z rok. REŠILI SO ZASUTEGA RUDARJA — Rudniški reševalci so našli po osmih dneh živega 61-letnega rudarja Williama Jo-nesa, ki je bil zasut v rudniku v državi Utah. Povzročil SREČANJE Z MIROM CERARJEM Mladinci RŠC so v četrtek pripravili srečanje velenjske mladine s svetovnim prvakom v orodni telovadbi Mirom Ce-rarjem. Srečanja, ki je bilo v mladinskem klubu, se je udeležilo nad dve sto mladih Ve-lenjčanov, ki so Cerarja navdušeno pozdravili. Miro Cerar je rad odgovarjal na vprašanja Velenjčanov. Ob koncu pa so mu mladinci RSC poklonili rudarsko svetilko — simbol mesta Velenja. Po srečanju je bil za vse u-deležence razgovora ples. Igral je ansambel »Osvajalci« iz Levca. F. 2. Na nedavni seji je republiški izvršni svet obravnaval nekatera pomembna gospodarska vprašanja. Sekretariat za informacije pa je v zvezi s tem sklical tiskovno konferenco, kjer sta člana IS inž. Ivan Zupan in inž. Franc Razde v-šek zbranim časnikarjem pojasnila stališče izvršnega sveta do posameznih problemov. Izvršni svet je razpravljal o izvajanju politike hitrejšega razvoja manj razvitih področij. O tem so že tudi razpravljali v ekonomskem svetu. Ker pa bo v kratkem razpravljala o politiki hitrejšega razvoja manj razvitih območij v Jugoslaviji še republiška skupščina, je moral pred tem zavzeti izvršni svet svoja stališča. Res je, da v javnosti nismo še dosti razpravljali o tem vprašanju, znano pa je, da je to postalo atkualno, ker se bomo morali pogovoriti, kakšno pomoč naj bi nudili manj razvitim območjem po 1970. letu, v obdobju novega srednjeročnega razvojnega načrta. Republiški izvršni svet je mnenja, da so že bili v razvoju manj razvitih področij doseženi precejšnji rezultati. Če bi to sodili zgolj po narodnem dohodku na prebivalca, ne bi dobili povsem objektivne slike zlasti še, ker je prirastek prebivalstva na manj razvitih območjih veliko večji kot v razvitih. Pomembnejša je ugotovitev, da delež manj razvitih republik v družbenem proizvodu neprestano narašča, medtem ko se delež Slovenije prav zaradi tega zmanjšuje. Danes so manj razvite republike dosegle približno tisto razvitost, ki jo je dosegla Slovenija približno pred 15 do 18 leti, ko je Slovenija že veljala za razvito in je tudi že dajala pomoč manj razvitim območjem. Na manj razvitih območjih so nedvomno doseženi tudi splošni pogoji za razvoj, da bodo omenjena območja odslej lahko še hitreje napredovala: to je predvsem doslej dosežena stopnja proizvodnih sredstev, dosežki na področju energetike in bazične industrije in tudi pri razvoju družbenih služb, zlasti šolstva in zdravstva. Spričo razpoložljive delovne sile na omenjenih področjih pa so bila očitno vlaganja preveč usmerjena v take investicije, ki zahtevajo velika denarna sredstva, medtem ZAPIS S TISKOVNE KONFERENCE SEKRETARIATA ZA INFORMACIJE 0 družbeni pomoči premogovnikom ko je zaposlitev novih delavcev razmeroma manjhna. V neko železarno je treba npr. vložiti več sto milijard, medtem ko zaposli dva ali tri tisoč delavcev. Izvršni svet meni, da bi bilo tem območjem sicer še treba nuditi pomoč, vendarle bi moralo spričo dosedanjih rezultatov težišče prizadevanja preiti na njihova lastna prizadevanja. Naše obveznosti do manj razvitih do leta 1970 moramo dosledno izpolniti. Za obdobje po letu 1970 se bomo morali pa posebej pogovarjati. Pri tem bo treba upoštevati potrebe in probleme celotne Jugoslavije, tako razvitih kot manj razvitih območij. Ker postajajo manj razvite republike gospodarsko močnejše, se bo morala seveda tudi pomoč postopno manjšati. Sklad za nerazvite naj bi sicer še ostal, kot edina oblika pomoči, pri tem pa bi iz sedanjega proračunskega načina financiranja moral preiti ta odnos tudi do virov financiranja. To pomeni, da bi morala biti tistim, ki bodo sredstva dajali po določenem obdobju vrnjena. Treba pa bo hkrati pred jugoslovansko javnostjo odprto postaviti vprašanje nekaterih problemov v razvitih republikah. Slovenija ima npr. danes v zveznem merilu najbolj iz-trošena sredstva, in tudi bolj kot manj razvita območja, razen tega ima velike težave zaradi pomanjkanja sredstev za najnujnejše potrebe družbenih služb. Hkrati pa ima tudi še precejšnja območja, kjer je narodni dohodek na prebivalca pod jugoslovanskim poprečjem. Do vseh teh vprašanj bo treba zavzeti jasna stališča. Kakor drugod po svetu se tudi pri nas družbena skupnost ne bo mogla izogniti pomoči tistim premogovnikom, ki bodo v prihodnjih letih morali opustiti svojo proizvodnjo. Po mnenju izvršnega sveta bi bila najboljša rešitev, če bi pritegnili močne gospodarske organizacije, da bi sodelovale pri preusmeritvi proizvodnje omenjenih premogovnikov. Take gospodarske organizacije bi prekvalificirale rudarje in pa koristno uporabile razne druge strokovne delavce v rudnikih za potrebe svoje proizvodnje. Tako se npr. mariborska Metalna že zanima za rudnik Senovo. Pri tem bi sodelovala tudi družbena skupnost s svojimi sredstvi in v zvezi s tem je izvršni svet obravnaval tudi poseben osnutek zakona. Izvršni svet je razpravljal tudi o gospodarjenju z gozdovi. V bistvu gre za predloge za spremembe zakona o gozdovih. Izvršni svet meni, da je sedanja sistemska rešitev skupnega gospodarjenja z družbenimi in zasebnimi gozdovi ustrezna in da omogoča najbolj smotrn razvoj gospodarstva. Treba pa bo omogočiti v okviru samoupravnih organov večji vpliv zasebnih kmetov pri gospodarjenju z gozdovi kot tudi vpliv lesne industrije, hkrati pa proučiti sedanji način trgovine z lesom. O tem bo razpravljala skupščina. nesrečo in zbežal V Rečici ob Paki, blizu hiše št. 68, je 2. marca okrog 18.45 voznik osebnega avtomobila z reg. št. CE 224-66 LUDVIK PREDOVNIK iz Nazarij 4, povzročil prometno nesrečo in se odpeljal naprej. Dijakinja medicinske šole FANIKA LENOVŠEK (17) iz Rečice ob Paki št. 45 je hodila pravilno po skrajni levi strani ceste proti Šmartnemu ob Paki. S svojim vozilom pa jo je dohitel Ludvik Predovnik, ki je vozil vinjen s precejšnjo hitrostjo pt> levi strani cestišča v smeri vožnje. Faniko Le-novšek je zadel s kljuko levih vrat v desni bok in ji povzročil okrog 4 cm dolgo rano. Neobzirni voznik je odpeljal naprej in pobegnil skozi Šmartno ob Paki in preko Gorenjskega klanca v Nazarje, kjer je pred domom pustil avtomobil, sam pa legel k počitku. Poškodovana Fanika Lenov-šek nesreče zaradi zmedenosti ni takoj prijavila, ampak je poiskala zdravniško pomoč v celjski bolnišnici. Zato so delavci na oddelku šoštanjske postaje milice zvedeli za nesrečo šele po štirih dneh. Voznik Ludvik Predovnik je bil še bolj prepričan, da ga ne bodo izsledili. Namera pa mu ni uspela in se bo moral za kaznivo dejanje zagovarjati pred sodiščem. Ugotovili so tudi, da je bil Predovnik tistega večera močno vinjen, saj je popoldne samo v gostilni Pri gradu v Braslovčah popil 6 decilitrov serija. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Oddelek za občo upravo OBVESTILO NAŠIM OBČANOM Občane na območju Skupščine občine Velenje obveščamo, da lahko pregledajo splošni volilni imenik in ugotovijo, če so vpisani v njem in zahtevajo popravke. V stalnem volilnem imeniku (kartoteki) so vpisani samo stalno prebivajoči občani in sicer po območjih krajevnih uradov. Vpis v volilnem imeniku lahko preverijo občani: 0 iz območja mesta Velenja in okolice (matično območje) na prijavnem uradu v Velenju, vsak dan od 6. do 14. ure in ob sredah od 6. do 12. in od 13. do 17. ure; # občani — volilni upravičenci iz območja krajevnega urada Šoštanj in Šmartno ob Paki, vsak na svojem krajevnem uradu, ob istem času kakor v Velenju. Po zakonu o volilnih imenikih ima vsak občan pravico pregledati splošni volilni imenik in zahtevati popravek, če je nepravilno vpisan. Občan lahko zahteva popravek zato, ker sam ali kdo drug ni vpisan v splošnem volilnem imeniku; zato ker je vpisan občan, ki nima volilne pravice ali nima prebivališča na območju te občine, ali kdo, ki je umrl, ali pa za to, ker je njegovo ime ali pa ime koga drugega nepravilno vpisano. Popravek v volilnem imeniku je mogoče' zahtevati najkasneje osem dni pred dnem, ki je določen za volitve. Ker bodo volitve odbornikov v občinsko in poslancev v republiško in zvezno skupščino, 13. aprila 1969, je mogoče popravek izvesti do 5. aprila 1969. Oddelek za občo upravo poziva vse tiste občane, ki še niso uredili prijavne obveznosti na sedanjem naslovu stanovanja, da to uredijo na prijavnem uradu do 25. marca 1969. Načelnik Milan Tovornik, s. r. ZAPRAŠENI ZAPISI f REPATRIACIJA DRUGA SVETOVNA VOJNA NI RAZDEJALA SAMO MESTA, TEMVEČ JE RAZBILA TUDI MNOGE DRUŽINE. REPATRIACIJA JE BILA TISTA, KI NAJ BI POMAGALA, DA BI SE DRUŽINE SPET ZDRUŽILE V DOMOVINI. Mnogi nekdanji vojaki, o-ficirji in podofcirji stare Jugoslavije so se 1941. leta znašli v vojnih uj.etniških taboriščih (STALAG). 2e med vojno je v teh vrstah prišlo do diferenciacije. Nekateri so ostali zvesti kralju in se zaradi tega niso hoteli vrniti v domovino. Mnogi od teh so prišli pod vpliv četnikov, takoimenovanih »majskih izletnikov«, ki so jim predlagali naj ostanejo v Nemčiji, ali pa naj z njimi emigrirajo v Južno ali Severno Ameriko, Kanado in Avstralijo. Vlado Valenčak Ob zlomu fašistične Nemčije je velika večina naših vojnih ujetnikov odšla domov. Večina je bila tudi takrat pod vtisom velikega narodnoosvobodilnerra boja. V vrstah ujetnikov so bili jetsko. Berlin prav tako na štiri okupacijske sektorje, čeprav- je bil v sovjetski o-kupacijski coni. Omejil se bom samo na ameriško okupacijsko cono, kjer sem delal. Tam je bila komanda ameriške vojske za Evropo (EUCOM) s sedežem v Frankfurtu. Tu je bila tudi naša vojaška misija, ki je imela svoje urade v nekaterih krajih Nemčije, tako tudi v Miinchnu. V naši misiji so delovali oficirji za repatriacijo, za restituci-je, za reparacije in za vojne zločince. Nekaj omenjenih oficirjev je bilo tudi v Miinchnu. Oficirji za resti-tucije so vračali ukradeni material Nemcev za časa o-kupacije v Jugoslaviji. Oficirji za reparacije so pošiljali v Jugoslavijo tisti del strojev iz demontiranih tovarn, ki so jih zavezniki (med njimi tudi mi) dobili za odškodnino za škodo, ki jo t li t' J SEjH8i| Jng ■<•■• 1 fs^eel ii OP 4Ii ! >« r<-p)i tV"....... ~ MM 'ttt m«k%i!s »t !«ftwiBž riiitj- SSlj '■: ! f:S v ;v : a« sS u»M» vr,iav rep;>;(-B uitn:n-s wi>c*i fp*<>£ m«/ vi. •-■ < Ihv tM* »!ttl<*- li.V « »'»S ; r>: i-ts: O.-n.-'; v i- uopd !;h;it r-U vz-M ali !'• ■■-'-, h' i ; ■■■ ■ "■•<> »Jfctft ifc« T... v.,, J Hrt mil tushi*.« b,v '■•> m«fc ■:>! »I ?**>§»<»* not , ■ ; «... .,...:, '/> t'«1i! d!> • (i >. uurnmjv ol tlv ati«..-ar,f>>|. sji a l 4 ; ,, . , oitu <■': Wiim !>,- ;>,-r« Ul« off.rf«".! B«*AVRN, Aj> - up h«c=im»a«(>: : A ! / ™tn ''•<'"' lani '•> - • ;m. J? fisisr « Wajrwer, (JarHirkf, S« Win s ^Oiiisrdiii Al.rr ! tt>s>vr> i'. fl.-. anssus!. i i« r s Mu 1 ['uebneta hj A FN, ; . NK«^«. mM. Vest iz vojnega okupacijskega lista »STARS AND STRI-PES«, v kateri je sporočeno, kako so v DP taborišču zasmehovali dva jugoslovanska oficirja. O tem dogodku piše V. Valenčak v nadaljevanju, ki ga bomo objavili prihodnjič komunisti in drugi napred-njaki, ki so delovali izredno pozitivno med ujetniki. Med tistimi, ki so ostali v Nemčiji, je bilo tudi nekaj Jugoslovanov, ki so bili n^ prisilnem ali pa tudi prostovoljnem delu v Nemčiji. Ko sem 1947. leta prišel v ameriško okupacijsko cono za oficirja za zvezo pri tej vojski v Miinchnu, je bila moja osnovna naloga re-patriacija naših državljanov. Vendar sta od konca vojne minili že dve leti. Po 1945. letu se je v Nemčiji, posebno še v ameriški okupacijski coni, nabralo že večje število »majskih izletnikov«. To so bili razni sodelavci okupatorja, ki so bežali skupaj z nemško vojsko: ustaši, čet-nilci, Ljotičevci, Nedičevci in še drugi. Novi emigranti, v veliki večini sodelavci okupatorja, med njimi tudi vojni zločinci, so takoj ko so prišli v Nemčijo razpredli svojo prctijugoslovansko propagando, ki je vplivala na one vojne in civilne ujetnike, ki se še niso vrnili v Jugoslavijo. Tako smo imeli težko borbo s sovražno propagando, ki je imela delno podporo tudi pri zavezniški okupacijski vojski. Ta podpora ni bila čisto odkrita, vendar smo jo poznali. KAKO JE BILA ORGANIZIRANA REPATRIACIJA? Nemčija je bila po okupaciji razdeljena na štiri okupacijske cone: ameriško, britansko, francosko in sov- je povzročil okupator. Oficirji za vojne zločince so se ukvarjali s problemom vojnih zločincev in iskali vojne zločince — Jugoslovane, ki so se zatekli v Nemčijo in Nemce, ki so zakrivili vojne zločine na našem ozemlju. Šef naše vojne misije je imel sedež v Berlinu, a v vsaki okupacijski coni je bil sedež naše misije, ki je bila podrejena berlinski. Oficirji za repatriacijo smo imeli nalogo, da smo pošiljali s posebnimi transporti (vlaki) prijavljene Jugoslovane v domovino. Vendar smo imeli pred odhodom transporta mnogo dela. Transporti se niso polnili sami od sebe. Bilo je potrebno mnogo truda, da smo jih napolnili. Kot rečeno, je bilo mnogo nasprotnikov, ki so deloVali po taboriščih in celo v naših repatriacijskih centrih, kjer smo zbrali povratnike. Vsi so imeli podporo ameriških oblasti, čeprav so oblasti dale tudi nam precejšnjo podporo za opravljanje naših dolžnosti. V taboriščih za razseljene osebe (DP) so bile pomešane razne narodnosti, ne samo jugoslovanske. Tu so bili tudi ruski emigranti, čer-kezi, andersovci iz Poljske, litvanski in latvijski in finski emigranti. Tudi takšen spekter najbolj desnih elementov v Evropi je še posebej negativno vplival na naše državljane. Dalje prihodnjič Ocena gospodarskega GLOBALNI REZULTATI GOSPODARJENJA V LANSKEM LETU SO UGODNEJŠI KOT V PREJŠNJIH LETIH, ZA KATERA JE ZNAČILNO SPLOŠNO ZAOSTAJANJE GOSPODARSKE RASTI Na ugodne rezultate v občinskem merilu so vplivala večja prizadevanja nekaterih gospodarskih organizacij, predvsem pa vzpon poslovne aktivnosti tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Ta gospodarska organizacija je izrazit primer industrijskega podjetja, ki svojo aktivnost nenehno in močno povečuje in ki je v obdobju reformskih prizadevanj znala uveljaviti svoje mesto ne samo v občinskem in republiškem merilu, temveč tudi v jugoslovanskem gospodarskem prostoru, in ki je uspešno poslovno sodelovanje vzpostavila tudi z inozemskimi in domačimi partnerji. Skoraj polovica gospodarskih organizacij se prepo- v njihovih sorazmerno nizkih poslovnih rezultatih. v . .... . Gibanje gospodarskih rezul- casi prilagaja novim pogojem tatov v zadnjih dveh letih pri. poslovanja, kar se odraža tudi kazujejo naslednji podatki: l . ■ Indeksi 1967 1968 1966 1967 1. Družbeni proizvod celotnega gospodarstva 95 133 — družbeni sektor 94 137 — zasebni sektor 102 101 2. Delež gospodarskih organizacij v družbenem proizvodu 97 101 3. Akumulacija skupaj 89 160 — amortizacija 125 150 — skladi gospodarskih organizacij 59 100 4. Terjatev do kupcev 173 140 5. Obveznosti do dobaviteljev 177 125 6. Zaloge skupaj 152 80 v tem: zaloge gotovih izdelkov in trgovskega blaga 185 130 7. Število zaposlenih v družbenem sektorju 96 103 — gospodarstvo 96 103 — negospodarstvo 98 103 8. Izplačani osebni dohodki na zaposlenega 103 105 — gospodarstvo 102 106 — negospodarstvo 106 93 9. Življenjski stroški 107,8 104,5 10. Realni osebni dohodki na zaposlenega 96 100 — gospodarstvo 95 101 — negospodarstvo 98 89 11. Produktivnost dela v družbenem sektorju 98 133 12. Izvoz skupaj 48 103 — industrijskih izdelkov 46 104 t- kmetijskih pridelkov 63 94 Visok porast družbenega proizvoda je predvsem rezultat večje produktivnosti zaposlenih (zlasti v TGO »Gorenje«); k ugodnemu porastu pa so pripomogli tudi nekateri ukrepi za oživljanje gospodarske dejavnosti. Ob reformi napovedan premik v delitvi družbenega proizvoda v korist povečanja deleža gospodarstva v preteklih letih ni bil uresničen oziroma je v letu 1967 celo nazadoval. Tendence v letu 1968 pa kažejo ustavitev nadaljnjega nazadovanja; zaradi povečane gospodarske aktivnosti je bilo v lanskem letu doseženo enako razmerje kot leta 1966, to je 70:30 v korist gospodarskih organizacij. V letu 1968 je gospodarstvo doseglo pomembne uspehe pri oblikovanju podjetniške akumulacije, ki je s stališča možnosti razvoja gospodarstva najpomembnejši element družbenega proizvoda. Sredstva, ki jih gospodarske organizacije lahko uporabljajo za investicije in druge poslovne odločitve, so se povečale za okoli 60%. Tudi tu je treba poudariti, da so posamezne gospodarske organizacije in dejavnosti dosegle zelo različno akumulacijo in da so na visok porast v občinskem merilu vplivala samo tri podjetja — TGO »Gorenje«, elektrarna in rudnik lignita — ki so v skupni akumulaciji občinskega gospodarstva udeležena kar z 86%- Ostalo gospodarstvo je glede dosežene akumulacije praktično ostalo na nivoju leta 1967; skoraj polovica gospodarskih organizacij pa izkazuje nižjo akumulacijo kot leta 1967 (v industriji »PoIy-pex« in tovarna usnja, ki je poslovno leto 1968 zaključila z izgubo v višini 1.708.130 din, nadalje celotna gradbena, trgovinska in gostinska dejavnost). To pomeni, da imajo glede na svojo materialno osnovo možnost za uspešen nadaljnji razvoj predvsem navedene tri gospodarske organizacije, ki so že doslej bile nosilke gospodarskega razvoja v občini Velenje. Možnosti ostalega gospodarstva za modernizacijo in rekonstrukcijo so " zelo omejene, ker to gospodar- stvo komaj pokriva svojo enostavno reprodukcijo. Ta del gospodarstva tudi ne skrbi dovolj za nadomestitev iztroše-nih osnovnih sredstev razmerje med ivesticijskim vzdrževanjem in amortizacijo 1:1,5 kaže, da dajejo gospodarske organizacije prevelik poudarek vzdrževanju obstoječih osnov- veznosti do dobaviteljev. Presežek terjatev nad obveznostmi še vedno predstavlja 1/3 družbenega proizvoda oziroma 3/4 vseh kreditov za obratna sredstva. Problem medsebojne zadolženosti se še vedno rešuje predvsem s krediti za obratna sredstva, kajti drugi ukrepi za resnično sanacijo medsebojne zadolženosti se še niso dovolj uveljavili. Zaradi slabe likvidnosti se je močno povečalo število poravnav s sodnimi ukrepi, porasli so pa tudi sodni stroški in obresti. Zaloge kažejo bolj umirjeno gibanje. Zaloge materiala in drobnega inventarja ter zaloge nedovršene proizvodnje so se znižale, zaloge gotovih izdelkov in trgovskega blaga so sicer porasle, vendar znatno manj kot je porasla proizvodnja. Stanje na področju zaposlenosti' se je nekoliko izboljšalo. Hitrejša gospodarska rast v lanskem letu je omogočila nekoliko ugodnejše pogoje zaposlovanja, čeprav je povečanje števila zaposlenih še razmeroma skromno. Kvalifikacijska struktura zaposlenih kaže, da smo izpod republiškega poprečja. Zaradi tega bi morale delovne organizacije skrbeti za hitrejše zaj poslovanje strokovnih kadrov. Vzrok za sorazmerno skromne premike v kvalifikacijski strukturi zaposlenih je tudi v samem učnem sistemu, ki zahteva od vseh učencev uspešno absolviranje enakega in zelo zahtevnega programa. Ker je uspešno dokončana osemletna osnovna šola pogoj za vpis v šole II. stopnje, prepočasi narašča število kvalifici- upoštevanju porasta stroškov življenjskih potrebščin pa ugotavljamo, da se realni osebni dohodek v zadnjih dveh letih sploh ni povečal, medtem ko je produktivnost dela — zlasti v letu 1968 — izredno porasla. Vsekakor lahko ugotovimo, da večina delovnih kolektivov pri notranji delitvi v večji meri upošteva potrebe svojega nadaljnjega razvoja, kot je bilo to značilno za prejšnja leta. Področje izvoza ne izkazuje večjih premikov. Izvoz je v glavnem ostal na nivoju leta 1967, v primerjavi z letom 1966 pa se je zmanjšal celo za polovico. Izvoz kmetijskih pridelkov je nižji zaradi manjšega izvoza goveje živine in hmelja. Na področju kmetijstva se je v zadnjem času pojavila vrsta problemov, ki se odražajo tudi v slabših finančnih rezultatih kmetijske zadruge. Sestava zemljiških površin in naravna oblikovitost tal kažejo, da so v občini ugodni pogoji predvsem za razvoj živinoreje, sadjarstva in gozdarstva, manj pa za razvoj poljedelstva, saj se njivske površine — zaradi intenzivne gradnje industrijskih, komunakacij-skih objektov — stalno manjšajo. Zaradi tega je bila kmetijska dejavnost v zadnjih letih bolj usmerjena v govedorejo, vendar so se ravno tu, zlasti v letu 1968, razmere precej poslabšale. Do težav je prišlo predvsem zaradi težjega plasmaja pitane goveje živine v izvozu, pa tudi domače tržišče ni absorbiralo vseh tržnih viškov. Zaradi tega se je obseg pitanja govedi zelo zmanjšal tako v lastni proizvodnji kmetijske zadruge kot v koopera-cijski proizvodnji z zasebnimi proizvajalci. Poleg težav na zunanjem in notranjem tržišču so na poslabšanje rentabilnosti pri vzreji in pitanju goveje živine vplivali še drugi faktorji, kot so sorazmerno nih sredstev, namesto da bi povečale amortizacijo in si tako zagotovile sredstva za hitrejše uvajanje sodobnih tehnoloških postopkov. Da je proces nadomeščanja osnovnih sredstev prepočasen, dokazuje poprečna stopnja iztrošeno-sti osnovnih sredstev, ki kaže na prvi pogled dokaj ugodno stanje, v resnici pa je to le posledica prepočasnega amortiziranja; poprečna doba nadomestitve osnovnih sredstev znaša 12 let, kar glede na hiter razvoj tehnike in tehnologije nujno vpliva na moralno zastarelost delovnih priprav. Medsebojna zadolženost gospodarstva se je v letu 1968 še nadalje povečevala; porasle so terjatve do kupcev in ob- Velenje, središče občine ranih delavcev oziroma kvalifikacijska struktura celotnega aktivnega prebivalstva. Ena izmed osnovnih predpostavk reforme in družbenega plana do leta 1970 je, da mora življenjski standard in še posebej osebna potrošnja-delovati kot pomemben faktor rasti proizvodnje in produktivnosti dela in da morajo osebni dohodki zaposlenih povečati svoj delež v družbenem proizvodu. V zadnjih letih ta porazdelitev v korist osebnfh dohodkov ni prišla do izraza. Izplačani mesečni osebni dohodek na zaposlenega se je v lanskem letu povečal za okoli 5 IJ/o in ,ie v občinskem merilu dosegel nivo 1.050 din. Ob nizka odkupna cena, močno povišanje cen močnih krmil in umetnih gnojil in ukinitev izvoznih premij. Zaradi takšnega stanja se je močno omajal že dokaj trden interes proizvajalcev za vzrejo in pitanje goveje živine. Tudi pogoji gospodarjenja v hmeljarstvu so se v zadnjih letih bistveno poslabšali; odkupna cena komaj pokriva dejanske stroške proizvodnje hmelja, akumulacija,' ki naj bi stimulativno vplivala na proizvajalce, pa je izredno nizka. Na področju sadjarstva v vseh povojnih letih nismo dosegli bisvenega izboljšanja; večina sadovnjakov je razvoja v letu 1968 'zastarela, obnova pa se je izvajala v zelo skromnem obsegu. Problemi v kmetijstvu zahtevajo korenite spremembe in ukrepe, ki bi Dstvarili boljše pogoje za nadaljnji -razvoj kmetijstva. Republiška skupščina je že sprejela določene ukrepe in priporočila za izboljšanje stanja na področju kmetijstva. prav tako pa je potrebno v občinskem merilu izdelati dolgoročnejšo koncepcijo razvoja kmetijstva, v kateri bi moral vidnejše mesto dobiti tudi zasebni sektor, na katerega odpade preko 70 % vseli zemljišč v občini. Sorazmerno počasno naraščanje osebne potrošnje v času izvajanja družbenoekonomske reforme se je odrazilo tudi v prometu trgovine, gostinstva in turizma. Medtem ko je promet v trgovini na drobno naraščal v skladu s kupno močjo prebivalstva, pa se je promet v gostinstvu, zlasti pa promet v turizmu, znatno zmanjšal. Turizem je dosegel najvišji vzpon leta 1964 (preko 20.000 gostov in 59.000 nočnin), od tega; časa dalje pa je v stalnem upodanju (v letu 1968 je bilo v občini registrirano 12.000 gostov in 25.000 nočitev). Ti podatki opozarja-jajo, da je treba tudi na področju turizma marsikaj izboljšati in postopno ustvariti pogoje, ki jih zahteva razvoj sodobnega turizma. Stanje in problemi na področju turizma prav tako zahtevajo izdelavo dolgoročnejšega razvojnega programa, pri katerem naj bi sodelovali vsi zainteresirani faktorji. Novi pogoji poslovanja zahtevajo tudi od trgovine korenite spremembe v poslovni usmeritvi in nadaljnjem razvoju trgovinskih organizacij. Možnost uspešnega nadaljnjega razvoja imajo le ekonomsko močne organizacije, ki bodo sposobne opravljati vse funkcije blagovnega prometa. Celotna trgovska mreža na območju občine — z 10 milijardami starih dinarjev prometa in 270 zaposlenimi - ne predstavlja velikega podjetja glede na sedanje pogoje in možnosti razvoja na tržišču. Vsekakor pa bi koncentracija razpoložljivih sredstev vzporedno z drugimi premiki na področju intenzifikacije gospodarjenja omogočila trgovini boljše uspehe, kot jih dosega sedaj ob sorazmerno močni razdrobljenosti. Z boljšim asortimanom in kvalitetnejšimi storitvami bi trgovina lahko zmanjšala odtok kupne moči domačega prebivalstva, ki se ceni na 2-2,5 milijarde starih dinarjev, v sodelovanju z industrijo pa bi svojo dejavnost lahko razširila tudi izven občinskih meja. Potrebe po integraciji oziroma večjem poslovnem sodelovanju so bile že večkrat predmet razprav v delovnih kolektivih, vendar do konkretizacije v širšem merilu ni prišlo. Konec lanskega leta sta se združili trgovski podjetji »Bazen« in »Velma«. Novo podjetje je v grobem že izdelalo okvirni program reorganizacije in nadaljnje izpopolnitve trgovskega omrežja. . Za obrtništvo je na splošno značilno, da zaostaja za potrebami. Kljub temu; da ta gospodarska panoga prispeva sorazmerno skromen delež k ustvarjenemu družbenemu proizvodu v občini, je vendarle pomembna tako s stališča ustvarjanja novih delovnih mest kot zaradi kritja potreb splošne, zlasti pa osebne potrošnje. Zaradi zaostajanja razvoja obrti je vsekakor treba zagotoviti boljše pogoje za njen nadaljnji razvoj. Pri obdavčevanju zasebne obrti je treba voditi takšno davčno politiko, ki bo stimulirala razvoj deficitarnih obrtnih strok in večje vključevanje vajencev v uk. Osnovo za odmero prispevkov in davkov od obrtništva je treba ugotavljati realno in objektivno, ukrepe zoper šušmarstvo pa je treba zaostriti. Prav bi bilo, da bi tudi poslovna banka z ustrezno kreditno politiko sodelovala pri nadaljnjem razvoju družbenega in zasebnega sektorja lastništva. II. Ocena razvojnih možnosti v letu 1969 Doseženi rezultati v letu 1968, zlasti pa problemi, ki se pojavljajo na posameznih področjih, nakazujejo naloge družbeno-ekonom-ske politike v letu 1969, ki morajo biti usmerjene predvsem v: — nadaljnje povečanje aktivnosti gospodarstva in doseganje optimalne gospodarske rasti; — širše vključevanje v mednarodno menjavo in krepitev tistih gospodarskih organizacij, ki so se že do sedaj uspešno uveljavile na tem področju; — krepitev reprodukcijske sposobnosti gospodarstva, pri čemer je dati večji poudarek amortizaciji in pravilnejšemu razmerju med amortizacijo in investicijskim vzdrževanjem; — hitrejšo in učinkovitejšo modernizacijo in rekonstrukcijo gospodarstva, za kar morajo gospodarske organizacije pripraviti programe nadaljnjega razvoja; — širše in hitrejše vključevanje strokovnega kadra v gospodarstvo in družbene službe; — doseganje skladnejšega razvoja gospodarstva in družbenih služb z varčevanjem in racionalizacijo na vseh področjih splošne porabe. — priprave za pravočasni začetek -gradnje termoelektrarne Šoštanj III; Na podlagi doseženih rezultatov in večjegga prizadevanja gospodarskih organizacij pri uresničevanju nakazanih nalog je v letu 1969 možno pričakovati približno enak porast družbenega proizvoda kot v letu 1968, to je od 30 do 35 'V0. Takšen porast družbenega proizvoda sloni predvsem na nadaljnjem vzponu poslovne aktivnosti TGO »Gorenje«, delno pa tudi na povečanju proizvodnje Rudnika lignita Velenje. Pričakovati smemo, da bo tudi v letu 1969 znatno porasla produktivnost dela, saj bodo delovne organizacije povečale število zaposlenih le za okoli 4 do 6 %; pri tem pa računamo, da bodo osebni dohodki zaposlenih naraščali znatno počasneje kot produktivnost dela. Ob predvidenem porastu proizvodnje in izvoza v TGO »Gorenje« smemo pričakovati, da se bo izvoz v občinskem merilu povečal za okoli trikrat. Pri uresničevanju nakazanih ciljev in nalog morajo družbeno-ekonomski činitelji svoje napore usmeriti predvsem v reševanje naslednjih problemov: O Glede na sorazmerno majhne možnosti hitrejše in intenzivnejše modernizacije je treba pri nadaljnjem razvoju dajati prednost predvsem tistim gospodarskim organizacijam, ki so se v reformnih pogojih pokazale najbolj vitalne in ki so že do sedaj bile nosilke dosežene stopnje rasti (kovinsko-predelovalna industrija, rudarstvo, proizvodnja električne energije). Podpirati pa je treba tudi razvoj tistih dejavnosti in gospodarskih organizacij, ki bodo s svojimi razvojnimi možnostmi, programi in usposobljenostjo zagotavljale hitrejši razvoj. O Zaradi zniževanja deleža gospodarstva v družbenem proizvodu — zaradi česar se je zmanajšla reprodukcijska sposobnost gospodarstva — je poleg že sprejetih stališč republike tudi v občinskem merilu voditi takšno politiko, da se prispevki in dajatve, ki obremenjujejo gospodarstvo, ne bodo povečevali; v prihodnjih letih pa je težiti za postopnim zniževanjem obremenitev gospodarstva. Na tej osnovi in s hitrejšim sproščanjem sredstev, ki so danes še zamrznjene v zalogah in terjatvah do kupcev, in z možno preorientacijo gospodarskih organizacij v smeri večanja podjetniške akumulacije lahko pričakujemo, da bo gospodarstvo zagotovilo več sredstev za vlaganje v osnovna sredstva, kar je predpogoj za hitrejšo gospodarsko rast, sodobnejši.- tehnološki razvoj in hitrejše odpiranje novih delovnih mest. Za hitrejše izvajanje modernizacije in rekonstrukcije gospodarstva bo vsekakor potrebna tudi večja aktivnost gospodarskih organizacij in poslovne banke v smeri angažiranja dodatnih virov in skupnih vlaganj za financiranje dolgoročnejših programov gospodarskih organizacij. Potrebna bodo nadaljnja prizadevanja za krepitev varčevanja in drugih oblik pritegnitve sredstev prebivalstva, da bi tudi iz teh virov lahko zagotovili potrebna sredstva za investicije. Ugotovitev, da se je gradnja stanovanj v zadnjih letih nagnila v prid individualne gradnje družinskih hiš, s čemer je bila prizadeta družbena oziroma blokovna gtadnja stanovanj (za določene kategorije prebivalstva je še vedno treba graditi najemna stanovanja), narekuje potrebo po vključevanju namenskih sredstev za stanovanjsko izgradnjo in ne-angažiranih sredstev sklada skupne porabe delovnih organizacij v kreditni mehanizem. Na ta način bi v prihodnje lahko nadaljevali s kontinuirano družbeno stanovanjsko izgradnjo v obsegu, kot ga narekujejo potrebe. Brez sinhro-nizirane skupne akcije in tesnega sodelovanja med poslovno banko, delovnimi organizacijami in občinsko skupnostjo ne bo mogoče doseči najvažnejšega cilja stanovanjske reforme, t. j. povečanja, obsega gradnje stanovanj. V letošnjem letu se bb po dolgotrajnih pripravah začelo z gradnjo termoelekt. Šoštanj III. Predračun za celotno investicijo znaša 459,2 milijona din. Pri financiranju investicije sodelujejo Kreditna banka in hranilnica Ljubljana, soustanovitelja (Rudnik lignita Velenje in Savske elektrarne), Jugoslovanska investicijska banka, okoli 43 % sredstev pa odpade na inozemski kredit. Rok za dograditev objekta je 36 mesecev po podpisu pogodbe oziroma najpozneje do 1. 12. 1971. leta. ® Problemi, ki jih je v preteklem obdobju povzročilo upadanje akumulativnosti (prepočasno izvajanje modernizacije in prepočasno odpiranje novih delovnih mest), tudi v letu 1969 ne dovoljujejo prerazdelitve družbenega proizvoda v korist osebnih dohodkov. Zato morajo tudi v letu 1969 in v naslednjih letih osebni dohodki naraščati počasneje kot produktivnost dela. V gospodarskih organizacijah, kjer je prišlo do znatnih odstopanj od racionalne politike delitve, pa je treba zagotoviti znatno počasnejšo rast osebnih dohodkov oziroma njihovo uskladitev z rezultati dela. Nakazana politika delitve mora biti realizirana z nadaljnjo izpolnitvijo sistema notranje delitve in na podlagi medsebojnih dogovorov delovnih organizacij, sindikatov in občinske družbeno-politične skupnosti. Gibanje osebnih dohodkov v družbenih službah, ki se financirajo iz občinskega proračuna, mora biti odvisno od uspešnosti gospodarstva. Pri nagrajevanju v gospodarstvu in družbenih službah je treba dati prednost strokovnemu, zlasti pa ustvarjalnemu kadru, ki lahko največ prispeva k intenziviranju gospodarstva in ustvarjanju večjega dohodka delovnih organizacij. O Pričakovano nadaljevanje gospodarske aktivnosti ustvarja v letu 1969 nekoliko ugodnejše pogoje za zaposlovanje; možnosti večjega zaposlovanja se kažejo predvsem v industriji in rudarstvu in delno tudi v gradbeništvu. Glede na to, da ne bo mogoče zaposliti vseh rezerv delovne sile, bodo v letu 1969 še vedno prisotni problemi zaposlovanja oziroma nezaposlenosti. Takšno stanje pa narekuje aktivnejšo politiko in hitrejše odpiranje novih delovnih mest. Nova delovna mesta naj bi se odpirala predvsem v tistih gospodarskih organizacijah, ki so v obdobju reforme pokazale najuspešnejše rezultate. Določen vpliv na hitrejšo rast zaposlovanja bodo imeli tudi ukrepi republike in federacije, ki predvidevajo večjo usmeritev bančnih sredstev za razvoj terciarnih dejavnosti. V okviru terciarnih dejavnosti, predvsem pa na področju turizma, je treba ustvariti ugodnejše pogoje za hitrejše zaposlovanje sezonske delovne sile, kar do sedaj sploh ni prišlo do izraza. Nezadovoljiva kvalifikacijska struktura zaposlenih zahteva intenzivnejše in hitrejše zaposlovanje strokovnih kadrov. Pričakovati smemo, da bo k delnemu izboljšanju na tem področju pripomogel tudi zakon o sprejemanju pripravnikov in organizaciji pripravništva; delovne organizacije v gospodarstvu in družbenih službah morajo čimprej organizirati pripravništvo kot poseben sistem strokovnega in praktičnega usposabljanja za poklic. Novi pogoji gospodarjenja zahtevajo tudi več sistematičnega dela pri programiranju kadrov v delovnih organizacijah, kar naj bi bila osnova za planiranje mreže in kapacitet šolstva. Delovne organizacije naj v svojih programih za modernizacijo predvidijo vsaj del sredstev za prekvalifikacijo in odpiranje delovnih mest za tisto delovno silo, ki jo modernizacija sprošča. A Sredstva za pokrivanje potreb splošne potrošnje (občinski proračun, občinski skladi in sredstva socialnega zavarovanja) je treba zagotavljati v skladu z možnostmi gospodarstva. Optimalni družbeno-ekonom-nomski razvoj je poleg drugih okolnosti pogojen tudi s skladnim razvojem družbenih služb, zdto je treba izvesti ustrezno prerazdelitev razpoložljivih sredstev občinskega proračuna v korist tistih področij družbene dejavnosti, ki relativno zaostajajo. Poleg prerazdelitve razpoložljivih sredstev občinskega proračuna pa bi morali zagotoviti še dodatne vire, predvsem za financiranje izgradnje in obnove nekaterih šolskih objektov in modernizacije lokalnih cest. Ob odločitvi, da gospodarstva ne bomo obremenjevali z dodatnimi prispevki in dajatvami in da se skupna prispevna stopnja od bruto osebnega dohodka v primerjavi z letom 1968 ne bo povečala, je treba proučiti predvsem možnost pritegnitve sredstev prebivalstva oziroma možnost uvedbe krajevnega samoprispevka na območju celotne občine, o čemer naj odločijo volivci na referendumu. Razlogi za uvedbo takšnega ukrepa pa morajo biti vsestransko pripravljeni in vsebinsko utemeljeni, da bo celotni občinski javnosti omogočena jasna opredelitev glede ciljev, ki jih z uvedbo krajevnega samoprispevka zasledujemo in rešujemo. Začeli so s pripravljalnimi deli pri izgradnji novega dela šoštanjske termoelektrarne PRVA LOPATA Dokončujejo projekte in začenjajo zemeljska dela za najzahtevnejši objekt -Gradnjo so poverili Gradisu Čeprav izgleda, da so v Šoštanju po podpisu kreditne pogodbe nekoliko zamrla dela pri izgradnji dodatnega termoenergetskega objekta, pa to navidezno mrtvilo običajnega opazovalca močno vara. Strokovne in projektantske skupine so zdaj sredi najhujših priprav. Pa ne le ti, tudi gradbeniki so že začeli s pripravljalnimi deli. Teh pa brez dvoma za tako velik objekt ni malo. Res, da je letošnja zima nekoliko' zavlekla pričetek gradnje, vendar to še ne pomeni, da v Šoštanju zamujajo. Takoj ko je minula najhujša zmrzal, so Gradisovi delavci pripeljana gradbišče najnujnejšo strojno in ostalo opremo in začeli pripravljati veliko gradbišče. Znano je, da bodo nov obrat energetskega giganta v Šoštanju zgradili do konca leta 1971. Skupaj s sedanjim delom termoelektrarne bo imel 410 megavatov moči in bo letno proizvajal 2.214 milijonov kilovatnih ur električne energije. Naložba za termoelektrarno Šoštanj III bo po zadnji ocenitvi veljala 459,2 milijonov dinarjev, od tega odpade na osnovna sredstva 433,6 milijonov, na obratna sredstva 9,4 milijonov in na garancijski polog 16,2 milijona dinarjev. Medtem ko ljubljanska projektivna organizacija izdeluje vse potrebne načrte, na zemljišču v Šoštanju, kjer bodo zgradili nov objekt, zdaj prestavljajo precejšnji del instaliranih "vodov, ki so v napoto. Spotkopati morajo tudi del hriba za sedanjo elektrarno in tam urediti prostor za industrijski tir in stikališče. Nova zgradba bo postavljena v prizidku na zahodni strani .elektrarne, ne bo pa organsko povezana z njo. 2e naslednji mesec bodo izkopali dva metra globok zemeljski izkop za kotlovnico in pet metrski izkop za temelje, na katere bodo postavili nosilno stebrovje za kotel. Zgradba kotlovnice bo visoka 90 metrov. Poleg velikega hladilnika in nad 100 metrov visokega dimnika, je kotlovnica najzahtevnejši gradbeni objekt. V temelje in podnožje bodo morali vgraditi precejšnje količine betona. Okrog 4 tisoč ton jeklenih konstrukcij in razne opreme, predvsem za nosilno oporje v katerega bodo namestili parni kotel, bo izdelala Metalna iz Maribora. Turboagregat, del elektroopreme in inženering bo izvedla zahodnonemška firma Siemens, kotel pa bodo izdelali v podjetju Babckok iz Oberhausna v Zahodni Nemčiji. Siemens je tudi dejansko odgovoren za pravilno in nemoteno delovanje celotnega pogona. V elektrarni ugotavljajo, da bodo imeli malo gradbenega manipulacijskega prostora, ker je gradbišče, na katerem bo stala kotlovnica, močno stisnjeno. Zraven vsega pa bodo istočasno začeli vzdolž Pake graditi še novo cesto nad Šoštanjem in Pes-jem. Zdaj namreč ugotavljajo, da bi jim bila v veliko korist cesta, proti kateri so svojčas močno nasprotovali, če bi bila ta že zgrajena in prevozna. ' ln Občina Je poravnala stroške pogreba Junija, lanskega leta so bili na šolskem izletu v Velenju učenci 8. razreda osnovne šole iz Sežane. Tu so si ogledali tudi muzejsko zbirko v gradu. V oddelku NOV pa je prišlo do nesreče, ko je eden izmed u-čencev vzel z razstavne police nabito pištolo in nenamerno ustrelil svojega sošolca, 15-let-nega Damjana Sila iz Lokve pri Divači. Muzejska zbirka je organizacijska enota občine Velenje, zato je bila ta takoj pripravljena poravnati staršema Stanislavu in Ceciliji Sila dejanske stroške v zvezi s smrtjo in po- grebom (3.000 din) ter stroške za ureditev groba in spomenika (4.000 din). Občina je staršema te stroške že izplačala, starša pa ne zahtevata od nje in tudi ne od nikogar drugega več, nobenih drugih materialnih zahtevkov, ki sta jih imela zaradi smrti sina Damijana. Seveda pa se oškodovana starša ne odpovedujeta odškodninskemu zahtevku za povzročene duševne bolečine ter za stroške šolanja in vzgoje smrtno ponesrečenega sina. Zato bosta sprožila spor pri sodišču, ki bo odločil o upravičenosti in višini njunih zahtevkov. Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Velenje RAZPISUJE prosto delovno mesto REFERENTA ZA MLADINSKO PRESTOPNIŠTVO Poleg pogojev iz 23. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji mora kandidat imeti višjo šolo za socialne delavce in vsaj 18 mesecev delovnih izkušenj. Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati naj k vlogi priložijo kratek življenjepis z opisom dosedanjih zaposlitev in dokazilom o šolski izobrazbi. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Razpisna komisija o 46. in 59. členu zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin (Uradni list SRS, št. 5-21/69) izdaja Skupščina občine Velenje tole ODLOČBO o določitvi območij zborov volivcev in zborov delovnih ljudi za obravnavanje kandidatov za odbornike in poslance i. Zaradi razpravljanja o predlogih kandidatov za odbornike občinskega zbora ter zaradi predlaganja novih kandidatov za odbornike tega zbora bodo sklicani zbori volivcev za tale območja: — v volilni enoti št. 1 — BELE VODE 1. za naselje Bele vode — volilni enoti št. 2 — CIRKOVCE « 2. za naselja Skaleške Cirkovce, Šmartinske Cirkovce in Hrastovec (del) — v volilni enoti št. 3 — DRUZMIRJE 3. za naselje Družmirje, Gaberke in Ravne (del) — v volilni enoti št. 4 — GORENJE 4. za naselja Gavce (del), Paška vas, Slatine (del), Gorenje, Skorno in Veliki vrh (del) — volilna enota št. 5 — LOKO-VICA 5. za naselje Lokovica — volilna enota št. 6 — PAKA PRI VELENJU 6. za naselja Paka pri Velenju (del), Lopatnik (del) in Paški Kozjak — volilna enota št. 7 — PESJE 7. za naselji Pesje in Podgorje — volilna enota št. 8 — PLE-SlVEC i 8. za naselje Plešivec — volilna enota št. 9 — POD-KRAJ PRI VELENJU 9. za naselji Podkraj pri Velenju in Kavče — volilna enota št. 10 — RAVNE 10. za naselje Ravne (del) volilna enota št. 11 — SV. FLORJAN PRI ŠOŠTANJU 11. za naselji Skorno pri Šoštanju in Sv. Florjan pri Šoštanju volilna enota št. 12 — ŠA-LEK 12. za naselja Salek, Kono-vo, Bevče, Paka pri Velenju (del) in Hrastovec (del) volilna enota št. 13 — ŠENTILJ 13. za naselja Arnače, Laze, Silova in Ložnica volilna enota št. 14 — SKALE 14. za nasfelji Skale in Hrastovec (del) volilna enota št. 15 — ŠMARTNO OB PAKI I. 15. za naselja Rečica ob Paki, Podgora in Mali vrh (del) volilna enota št. 16 — ŠMARTNO OB PAKI II. 16. za naselja Šmartno ob Paki, Gavce (del), Slatine (del), Mali vrh (del) in Veliki vrh (del) volilna enota 17 - ŠOŠTANJ I. 17. za del mesta Šoštanj in to Aškerčevo, Gregorčičevo, Levstikovo in Šlandrovo cesto, Prešernov trg in Cesto talcev ■ volilna enota št. 18 — ŠOŠTANJ II. 18. za del mesta Šoštanj in to Glavni trg, Trg svobode, Primorsko in Partizansko cesto - volilna enota št. 19 — ŠOŠTANJ III. 19. za del mesta Šoštanj in to Metleče ■ volilna enota št. 20 - ŠOŠTANJ IV. 20. za del mesta Šoštanj in to Koroško cesto, Cesto heroja Gašperja, Cesto heroja Sercerja, Cesto Matije Gubca, Vodnikovo, Tovarniško in Koro-tansko cesto - volilna enota št. 21 - ŠOŠTANJ V. 2. za del mesta Šoštanj in to Cankarjevo, Kajuhovo, Goriško, Rozmanovo cesto, Novo ulico in Cesto Lole Ribarja - volilna enota št. 22 - TOPOLŠICA I. 22. za Bolnišnico TBC Topolšica fn zaselek Lom - volilna enota št. 23 - TOPOLŠICA II. 23. za ostali del naselja Topolšica - volilna enota št. 24 — VELENJE I. 24. za del mesta Velenje in to Cesto na jezero, Čopovo, Levstikovo, Erjavčevo in Aškerčevo cesto, Stanetovo cesto od hišne št. 23 dalje, Kersnikovo cesto od hiše št. 8 dalje, Šlandrovo cesto od hišne št. 32 dalje in Koroško cesto neparne hišne številke nad 29 in parne nad 40 — volilna enota št. 25 — VELENJE II. 25. za del mesta Velenje in to Gubčevo, Kajuhovo in Cufarjevo cesto, Stanetovo cesto do hišne št. 22 in Šlandrovo cesto do hišne št. 15 — volilna enota št. 26 VELENJE III. 26. za del mesta Velenje in to Vojkovo cesto, Šlandrovo cesto od hišne št. 16 do hišne št. 31 in Kersnikovo cesto do št. 7 27. za del mesta Velenje in to Stritarjevo, Kidričevo, Jurčičevo cesto in Jenkovo cesto od hišne št. 13 dalje — volilna enota št. 28 — VELENJE V. 28. za del mesta Velenje in to Sercerjevo cesto in Jenkovo cesto do hišne št. 12 — volilna enota št. 29 - VELENJE VI. 29. za del mesta Velenje in to Bračičevo in Zidan-škovo cesto ter Tomšičevo cesto od hišne št. 20 dalje — volilna enota št. 30 — VELENJE VII. 30. za del mesta Velenje in to Tomšičevo cesto do hišne št. 19 — volilna enota št. 31 — VELENJE VIII. 31. za del mesta Velenje in to Gregorčičevo, Tavčarjevo, Finžgarjevo, Efenkovo, Selško, Prisojno. Šmarsko in Graško-gorsko cesto* ter Cesto bratov Mravljakov — volilna enota št. 32 — VELENJE IX. 32. za del mesta Velenje in to Prešernovo, Prežihovo, Vodnikovo in Cankarjevo cesto ter Titov trg — volilna enota št. 33 — VELENJE X. 33. za del mesta Velenje in to Šaleško cesto od hišne št. 14 do 22 — volilna enota št. 34 — VELENJE XI. 34. za del mesta Velenje in to šaleško cesto do hišne št. 12, Ljubljansko cesto in Celjsko cesto neparne št. od 73 dalje in parne hišne št. 44 od dalje — volilna enota št. 35 — VE- (Nadaljevanje na 12. strani) — 4. 3. 1844 je bil rojen na Muljavi pri Stični Josip Jurčič, 1879 pa v Ljubljani Josip Murn. — 6. 3. 1836 je bil rojen v Podsmreki pri Velikih Laščah Josip Stritar. — 18. 3. 1904 je bil rojen v Sežani Srečko Kosovel. — 26. 3. 1838 je bil rojen na Brodu pri Bohinju Janez Mencinger. # 1. MAREC: — 1943 — V izjavi ustanovnih skupin OF Slovenije so ugotovili, da delavskemu razredu in njeni avantgardi pripada vodilna vloga v NOB. — 1945 — Z odlokom po-verjeništva za narodno obrambo DFJ se je NOVJ preimenovala v Jugoslovansko armado, mornarica NOVJ v Jugoslovansko mornarico, VŠ NOV in POJ pa je bil reorganiziran v generalštab JA. $ 7. MAREC 1945 — Josip Broz Tito je sestavil začasno vlado DFJ, v kateri so bili kot zastopniki emigrantskih krogov Ivan šubašič, Milan Grol in Jura j Šutej. Vlado so kmalu priznale zavezniške in nevtralne države. S tem je bil boj za mednarodno priznanje Jugoslavije uspešno končan. " • 18. MAREC 1957 — V Beogradu je bil v grobnici narodnih herojev na Kalemegda-nu pokopan član IK CK ZKJ in predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade, ki je umrl 16. marca v Parizu. • 19. MAREC 1948 — Vlada ZSSR je odpoklicala vse civilne strokovnjake iz Jugoslavije z izgovorom, da so »obkroženi s sovraštvom«. Prejšnjega dne je z enakim izgovorom odpoklicala vse vojaške strokovnjake. 20. marca pa je predsednik vlade FLRJ Josip Broz Tito poslal pismo sovjetskemu ministru za zunanje zadeve Molotovu v katerem opozarja, da so omenjeni razlogi za odpoklic iz Jugoslavije neutemeljeni. • 23. MAREC 1934 — Konec marca je bil po petih letih ječe izpuščen Josip Broz Tito. Oblasti so mu določile rojstni kraj Kumrovec kot prisilno prebivališče. 1942 — Na predlog Vrhovnega štaba je CK KPJ razglasil namestnika I. bataljona 2. proletarske brigade Petra Lekoviča za narodnega heroja. Bil je prvi narodni heroj Jugoslavije. Stanko JAMBREK, roj. 1946, livar iz Kaplje vasi št. 56 in Olga PLESNIK, roj. 1949, delavka iz Gorenja št. 13 Leopold PECECNIK, roj. 1938, ključavničar iz Lju-bije št. 76 in Angela DREV, roj. 1947, delavka iz Slatine št. 14 Jože ACMAN, roj. 1943, delavec iz Brezja št. 34 pri Mozirju in Ana GOLOB, roj. 1944, gospod, pomočnica iz Crnove št. 29 I Franc VODOVNIK, roj. 1938, rudar iz Gaberk št. 37/a in Cccilija ŽOHER, roj. 1937, tiskalka iz Gaberk št. 37/a I Pavel OGRAJENŠEK, roj. 1942, agronom iz Studenc pri Žalcu št. 28 in Zinka FAJMOT, roj. 1943, učite Ijica iz Šoštanja, Aškrče-va c. št. 3/a ) Anton GAMS, roj. 1945, elektrotehnik iz Starega trga pri Slovenj Gradcu št. 20 in Veronika ZAMUDA, roj. 1945, študentka iz Velenja, Ljubljanska c. št. 42 I Gerhard Alojz PECOVNIK, roj. 1941, dipl. rudarski inženir iz Mežice, Celovška 25 in Zofija ZVIKART, inženir kemije, roj. 1944 iz Mežice, Lenartova c. št. 4 | Franc KNEZ, roj. 1943, strojni ključavničar iz Velenja, Efenkova 12 in Ida KURNIK, roj. 1949, delavka iz Velenja, Efenkova c. št. 12 l Franc GORSEK, roj. 1944, delavec iz Skal št. 34 in Marija ELETIC, roj. 1947, delavka iz Skal št. 34 i Alojz ARNAUT, roj. 1946, orodjar iz Bistrice pri Rušah št. 34 in Milena LICH-TENEGGER, roj. 1950, delavka iz Pesja št. 81 t Marjan RIBEŽL, roj. 1947, steklar iz Dobrove pri Celju št. 10 in Ana KRAJNC, roj. 1949, delavka iz Laz št. 36 ) Kari SKUTNIK, roj. 1946, rudar iz Bevč št. 10 in Marija GLUSIC, roj. 1929, po ljedelka iz Bevč št. 10 k Anton HRNClC, roj. 1941, zidarski mojster iz Pesja št. 24 in Bernarda SREBO-CAN, roj. 1941, delavka iz Pesja št. 24 Franc FERLIN, roj. 1947, rudar iz Velenja, Kidričeva c. št. 16 in Štefanija ZALOŽNIK, roj. 1948, delavka iz Velenja, Kidričeva c. št. 16 Anton PUNGARTNIK, roj. 1942, inval. upokojenec iz Arje vasi št. 34 in Erika KERIN roj. 1942, invalidska upokojenka iz Celja, Cuprijska ul. št. 14 Jože ERŽEN, roj. 1949, rudar iz Skal št. 94 in Jožefa REPNIK, roj. 1951, trgovska pomočnica iz Skal št. 94 Anton ŠKOFLEK, roj. 1944, zidar iz Hrenove št. 2 pri Celju in Albina MLINAR, roj. 1950, delavka iz Velenja, Šlandrova c. št. 14 SMK.TZ — Franc KLINAR, kmctovalec iz Rečice ob Paki št. 20, star 70 let — Franc RAKUN, kmetovalec iz Šentjanža pri Mozirju št. 9, star 48 let — Marija JELEN, otrok iz Šentvida pri Zavodnjah št. 3, stara 1 leto — Maksimilijan AŠKERC, mizar v pokoju iz Dola pri Hrastniku št. 202, star 59 let — Marija POLICNIK, osebna upokojenka iz Okonine št. 13, stara 76 let — Franc AVBERŠEK, rudarski upokojenec iz Kavč št. 50, star 77 let — Frančiška PEROVEC, osebna upokojenka iz Šaleka št. 32, stara 99 let — Marija JELENKO, gospodinja iz Kavč št. 48, stara 46 let — Viljem HERCOG iz Velenja, Jenkova cesta št. 10, star 45 let. DOPISUJTE V NAŠ LIST PASKI KOZI A K - legendo in stvarnost nekatere sociološke značilnosti V zgornji vrstici smo spoznali glavne naravne in gospodarske značilnosti Paškega Kozjaka. Kozjačani so zanimivi tudi z druge strani — kot ljudje. V svojem življenju so bili vseskozi tesno povezani z naravo, zato jo zelo dobro poznajo. Izkustva v njej so se prenašala iz roda v rod. Z njimi se je zanimivo pogovarjati: lahko se menimo o vreme- XIV. divizija na svojem pohodu po Štajerski, februarja 1944. leta, najtežje boje prav tu, so žrtvovali borcem vse do zadnje skorjice kruha. Ob teh dejstvih se človek nehote vpraša ali so druge priviligi-rane družbene skupine v naši družbi v odnosu do tega sloja prebivalstva pravične. To je pokazalo tudi lansko strokovno posvetovanje sociologov v Ljubljani (oktober 1968), ki je nosila naslov: »Izražanje in usklajevanje kon- Svet pod Špikom nu, geoloških razmerah, prsti, hudournikih, ki se pojavijo ob dežju, divjadi itd. Dobri poznavalci vsega tega so v svojem okolju. Predvsem pa radi pripovedujejo o svojem življenju, o trdem delu, ki jih spremlja že stoletja nazaj. Ce bi kdo mi-slii, da se ob tem ne zanimajo za družbeno stvarnost, je v zmoti. Na ta dogajanja gledajo zelo stvarno, kot je sploh značilno za duševnost kmečkega človeka. Morda pove že tn Hr«rr»li Vnt nraviin Ha nri- (10) fliklnih interesov v naši družbi«. Vprašanje kmečkega sloja naše družbe je preučil v svojem referatu V. Toš, kjer trdi, »da kmetje niso v aktualne socialne procese v družbi integrirani v enaki meri kot druge skupine in zaradi omenjenih pojavov in interesa za povezovanje predstavljajo relativno samostojne izločene socialne segmente. Nedogna-nost njihovega položaja v spremenjenih družbenih razmerah ustvarja med njimi in družbo nanetosti ter vzpostav- ozadju rudnik lignita in rudarski šolski center, bi življenje v tem svetu nosilo še srednjeveške značilnosti. Tako smo dali Kozjačanom elektriko, nekaterim hišam vodovod, zdaj gradimo cesto, torej rešujemo komunalna vprašanja. Tako le uspevamo, da počasi prodira v ta odmaknjeni svet napredek. Predvsem v tiste hiše; kjer so mlajši zaposleni v industrijskih dejavnostih in ne živijo več od kmetijstva. Pri tem pa moramo omeniti, da še marsikje ni elektrike in vode, tla so ilovnata, so še dimnice, in ob tem prevladujejo zelo stare oblike življe-nJa- Med izredno važne sociološke pojave, posebej za proučevanje Paškega Kozjaka, moramo prištevati prehrano in pa določene sestavine zavesti, ki se izražajo v običajih in šegah. Prehrana je eden izmed elementov, ki določa življenjsko raven družbe ali nekega sloja. Za Kozjak je prehrana izredno zanimiva, ne toliko zaradi kalorične moči, predvsem v tem, ker kaže vidne arkaične poteke. Med določenimi sestavinami zavesti pa si bomo ogledali šege in navade, ki so tod še močno žive, kar kaže prav tako na veliko starost in da je življenje ponekod še vedno vodeno od skrivnostnih (metafizičnih) sil. Ta- Hrano štejemo med najnujnejše človekove dobrine, saj je pogoj ohranjevanja telesnega življenja. Pri višinskih kmetijah pa je pridobivanje hrane glavni namen gospodarskega prizadevanja, kar dokazuje, kot vemo, gojitev raznovrstnih kultur. Hrana predstavlja poleg tega- še v družbeni skupnosti pojav družbenosti, medsebojnih odnosov, ki jih urejajo šege ali običaji. Ce stopite v kmečki dom ste postrežem z določenimi jedili in pijačami, četudi vas ne poznajo, ker meščanske navade ne poznajo. Med za to važne funkcije, hrane in pijače, nekoč in danes, je ustvaritev duševne skupnosti! Ta nastane pri skupnem uživanju istih jedi in pijač in ne samo za družinsko mizo, ampak prav tako na raznih gostijah (npr. ženit-vi, smrti itd.). Ne samo vzajemno delo, tudi skupno uživanje hrane v okviru družine ali širšega sloja za isto mizo, kjer so prisotni tudi ostali, ki jih veže vsakdanje življenje, cele soseske, vzbuja zavest družinski pripadnosti ali pripadnosti širše družbene skupnosti. Za pripravo večine jedi je potreben ogenj. Zanimivo je, kako so ga pripravljali. Med letom 1920 in 1925 so bile na Kozjaku pri kmečki hiši vžigalice še redke. Ni bilo denar- u: i„,„;i: v^t^ o,-. je moral biti kremenčev) in drgnili kamen ob kamen ali pa kamen ob kos železa. Pri tem so nastajale iskre, če so te padle na vnetljivo snov, se je ta vnela in tako je nastal ogenj. Ta vnetljiva snov je bila mlada bukova goba, ki je morala biti za to posebej pripravljena. Prekuhali so jo v vreli vodi in jo posušili. Tako se ji je vnetljivost povečala. Tudi razsvetljava je bila še v tistem času, takoj po prvi svetovni vojni, prvotna. Svetili so še s treskami. Uporabljali so, kot pravijo, borove treske, zlasti smolnate so se dobro obnesle. Izdelovali so jih na poseben način. Borovo deblo so razrezali na tričetrt-meterske dele. Te pa so potem klali po letnicah, tako so dobili cele šope tresk. V eni zimi so jih pripravljali za drugo zimo. Z njimi so svetili večinoma v zimskem času. Na Kozjaku S£ jih največ porabili ob preji. Ko so ženske predle, je bila naloga moških, da so ob dolgih zimskih večerih skrbeli za svetlobo. Treske so gorele na posebnih stojalih. Ta so bila visoka meter ali kaj več in na vrhu so bile pripete treske ter osvetljevale človekovo prebivališče. Tem posebnim stojalom so pravili svetjek ali čelesnik. Za svet-jekom se pojavi petrolej in petrolejka. Toda še med zadnjo vojno, ko ni bilo mogoče dobiti petroleja, so po kozja-ških kmečkih domovih še tu in tam dajale treske svetlobo. Presenetljivo, ta prvotna človeška .izuma, pridobivanje tisoč let. Skoraj bi si lahko segla v roke najsodobnejšemu energetskemu viru — atomski energiji. Razvrstitev dnevnih obrokov hrane se na Kozjaku razlikuje med poletjem in zimo, kar velja seveda tudi za njih število. Poleti, ko so na vrsti težja kmečka dela (košnja, žetev itd.) je obrokov več in hrana obilnejša kot pozimi, ko prevladujejo lažja dela. Tako poznajo poleti 5 obrokov, medtem ko pozimi le 4. Za dnevne obroke imajo na Kozjaku posebne ljudske izraze. V poletnem času so imeli: predfruštek (predzajtrk) ob 5, fruštek (zajtrk) ob 9, južna (kosilo) ob 12, mala južna (malica) ob 16 in večerja ob 20.—21. ure. V zimskem času je odpadel predfruštek, medtem ko je bil zajtrk ali fruštek nekoliko prej. Zanimiv je že sam način prehrajevanja. Zajemanje iz skupne sklede, kjer se uporabljajo le žlice in se sega po mnoge jedi s samimi rokami, je še precej v veljavi. Ta zelo star način prehranjevanja najdemo še v veljavi, kjer so še difnnice (npr. Strgar, Red-njak, Zg. Kline). Vse glavne obroke uživajo v dnevnem prostoru, v hiši, kot mu pravijo, ki ima še druge funkcije. Med zelo važnimi je ta, da obvezno pospremijo tja gosta. Posadijo ga na klop, pred veliko belo javorjevo mizo, ki stoji v enem kotu, nasproti v drugem kotu pa velika lončena kmečka peč. Te dajejo v zimskem času prijetno toplota /Mr-nj^ib-a t-i ni uaipn kmpf. šport šport šport IZREDNI OBČNI ZBOR SMOLA DOMAČINOV V telovadnici osnovne šole Gustava Šiliha je bilo II. kolo slovenske judo lige. Poleg domačinov so nastopili še borci Maribora in Olimpije iz Ljubljane. Velenjčani so imeli največ možnosti v borbi proti tekmovalcem Maribora. Potem ko so vodili z rezultatom 10:5 je moral domačin Simončic zaradi poškodbe predati borbo. To pa je bilo dovolj Mariborčanom za zmago. Največ uspeha na velenjskem turnirju so tako imeli judoisti Maribora, ki so premagali oba nasprotnika. USPEH MLADIH VELENJSKIH FRIZERK MED PRVIMI DESETIMI VELENJČANKE MARJANA ZABUKOVNIK, JOŽICA VI-DEMSEK IN ELIZABETA SUHA. V velenjskem delavskem klubu je lepo uspelo tekmovanje mladih frizerk za ženske pričeske, ki ga je pred nedavnim priredil celjski klub frizerjev. Tekmovalo je 32 udeleženk, tekmovanje samo pa naj bi pripomoglo k strokovnemu izpopolnjevanju. Za najlepše pričeske so podelili deset nagrad, ki so jih prispevala posamezna podjetja, med njimi tudi komunalno obrtni center Velenje. Razveseljivo je, da so med prvimi desetimi dobile nagrade kar 3 mlade pričeskarice iz Velenja. Druga je bila MARJANA ZABUKOVNIK (II. letnik), komunalno obrtni center Velenje, tretja JOŽICA VI-DEMŠEK (II. letnik), komunalno obrtni center m osma ELIZABETA SUHA (II. letnik), mojstrica Olga Aljaž iz Velenja. MALI OGLASI PRODAM 0 Na prodaj imam leseno verando, skoraj novo, velikosti 5 m X 2,50 m, kompletno z o-strešjem (z žlebovi), vhodnimi vrati, okni in vgrajeno garderobno omaro. Zunanja stran je barvana. Cena je zelo ugodna. Ivan Polovšak, Skorno 1 a, Šoštanj. 0 Zaradi selitve poceni prodam popolnoma novo še nerabljeno spalnico, kuhinjsko o-premo, razne predmete in posodo ter divan in kflvč. Naslov v uredništvu. # Prodam malo rabljen športni voziček. Naslov v uredništvu. # Ugodno prodam moped »Colibri«, dvosedežni, tri brzine, prevoženih 6.000 km. Branko Šumer, Šoštanj, Korotanska 8. # Prodam nov pletilni stroj REGINA, dvoredni. Možen odkup na dva obroka. Naslov v uredništvu. RAZNO 0 Inst.ruiram angleščino. Naslov v uredništvu. PREKLIC # Nisem plačnik dolgov za ženo Anico Prošič, zaposleno v Gorenju Velenje, če jih bo naredila na moje ime. Ilija Prošič. Rezultati: Maribor — Olimpija 20:0 Velenje — Maribor 10:25 Olimpija — Velenje 20:0 Za Velenjčane so nastopili: Sebanc, Grobelnik, Tepej, Si-mončič, Pugelj, Foraner. RAZPORED POMLADANSKE VZHODNE CONSKE NOGOMETNE LIGE XII. kolo - 23. 3. 1969 Celulozar : Žalec Rače : Steklar Sever : Branik Velenje : Fužinar Osankarica : Drava Šmartno : Bakovc i XIII. kolo - 30. 3. 1969 Šmartno : Celulozar Bakovci : Osankarica Drava : Velenje Fužinar : Sever Branik : Rače Steklar : Žalec XIV. kolo - 6. 4. 1969 Celulozar : Steklar Žalec : Branik Rače : Fužinar Sever : Drava Velenje : Bakovci Osankarica : Šmartno XV. kolo - 13. 4. 1969 Osankarica : Celulozar Šmartno : Velenje Bakovci : Sever Drava : Rače Fužinar : Žalec Branik : Steklar XVI. kolo - 20. 4. 1969 Celulozar : Branik Steklar : Fužinar Žalec : Drava Rače : Bakovci Sever : Šmartno Velenje : Osankarica XVII. kolo - 4. 5. 1969 Osankarica : Sever Velenje : Celulozar Šmartno : Rače Bakovci : Žalec Drava : Steklar Fužinar : Branik XVIII. kolo - 11. 5. 1969 Celulozar : Fužinar Branik : Drava Steklar : Bakovci Žalec : Šmartno Rače : Osankarica Sever : Velenje XIX. kolo - 18. 5. 1969 Sever : Celulozar Velenje : Rače Osankarica : Žalec Šmartno : Steklar Bakovci : Branik Drava : Fužinar XX. kolo - 25. 5. ali 1. 6. 1969 Celulozar : Drava Fužinar : Bakovci Branik : Šmartno Steklar : Osankarica Žalec : Velenje Rače : Sever XXI. kolo - 8. 6. 1969 Rače : Celulozar Sever : Žalec Velenje : Steklar Osankarica : Branik Šmartno : Fužinar Bakovci : Drava XXII. kolo - 15. 6. 1969 Celulozar : Bakovci Drava : Šmartno Fužinar : Osankarica Branik : Velenje Steklar : Sever Žalec : Rače ŠPORTNE VESTI NOGOMET V okviru priprav za nadaljevanje prvenstva v SCNL je enajsterica Velenja premagala Šmartno z rezultatom 5 : 1 (2:0). Gole za Velenjčane so dosegli: Zlodej, Hrastnik, Lipar in Kostanj-šek 2, za Šmartno pa Tajnik. ROKOMET V prijateljski rokometni ^tekmi so Velenjčani v telovadnici RŠC premagali ro-kometaše Šoštanja z rezultatom 23 : 19 (12 : 17). SMUČANJE Na Celjski koči je bil tečaj za vaditelje smučanja. Med tistimi, ki so uspešno opravili izpit za vaditelja smučanja, so štirje iz naše občine: Franc Avberšek in Janez Dolanc iz Velenja, Marija Melanšek (Bele vode) in Bojan Menhart (To-polšica). Taborniška organizacija »Hudi potok« iz Šmartnega ob Paki je priredila tekme v skokih na 20 metrski skakalnici. Najboljši mladinec je bil Marjan Kolenc, pri pionirjih pa Jožek Robida. ROKOMET V telovadnici RŠC sta se pomerila med seboj mladinska aktiva Melje — Maribor in RŠC Velenje v rokometu, šahu in namiznem tenisu. Domačini so zmagali v vseh treh panogah — v rokometu 28 : 16, v šahu 7 : 3 in v namiznem tenisu 5:4. DRUGA VELENJČANKA DARINKA RAMŠAK Uspela prireditev MIRKO SIMONCIC, trener judo sekcije, med treningom Proglasitev zmagovalk na 1500 m (članice). Druga je bila DARINKA RAMSAK (prva z leve). Kolajne podeljuje Franc Žgank, predsednik AK Velenje DVE ZMAGI VELENJČANOV V organizaciji KK Partizan Velenje je bil v telovadnici RŠC III. turnir košarkarjev skupine B. Sodelovale so ekipe Lokomotive, Konusa, Maribora 66 in Partizana Velenje. Tekme so se končale v glavnem po pričakovanju, edino v srečanju Velenje — Lokomotiva vse do konca ni bilo znano, kdo bo zmagovalec razburljivega srečanja. Končno se je sreča nasmehnila rutini-. ranim domačinom, ki so srečanje zasluženo odločili v svojo korist. Največ uspeha je imela ekipa Konusa, ki je premagala vse nasprotnike. Rezultati: Velenje — Lokomotiva 40:36 (17:15) Konus — Maribor 66 54:25 (24:15) Lokomotiva — Maribor 66 47:38 (21:19) Velenje — Konus 41:53 (18:27) Velenje — Maribor 66 55:56 (25:22) Stanje po III. kolu: Konus 8 7 1 418:307 14 +111 Lokomotiva 8 7 1 396:295 14 +101 Velenje 6 3 3 260:302 6 — 42 Mrb. 66 6 1 5 228:306 2 — 78 Ruše 6 0 6 197:27? 0 — 82 KOLAJNE ZA VELENJČANE Na republiškem prvenstvu v Ljubljani so nastopili tudi dvigalci uteži iz Velenja. Največ uspeha je imel Jože Za-luberšek, ki je osvojil prvo mesto v lahki kategoriji 307,5 kg, njegov klubski kolega Polde Krevselj pa je bil drugi z rezultatom 290 kg. V srednji kategoriji je Bogdan Adamič zavzel tretje mesto z rezultatom 295 kg. Zaluberšek in Krevselj pa sta dosegla normo za nastop na državnem prvenstvu v Vukovarju. Prosto je bilo moštvo Ruš, ekipa MTT je izstopila iz turnirja. Prihodnji zadnji turnir bo v Rušah 23. marca. T. Šterman STAJERSKA in KOROŠKA v REVOLUCIJI osrednja proslava štajerskih in koroških partizanskih enot pohoda xiv. divizije in ustanovitve OF Slovenije »7. aprila 1969 VELENJE V organizaciji atletskega kluba Velenje je bilo v športnem parku ob velenjskem jezeru letošnje republiško prvenstvo v krosu. Poleg domačih atletov je nastopilo več kot slo tekmovalcev iz 84 klubov. Pokrovitelj tekmovanja je bil rudnik lignita Velenje. ZANIMIVO JE, DA SO V ŠMARTNEM OB PAKI SKLIcali IZREDNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA PARTIZAN, KO JE BILO VENDAR ZNANO, DA JE BILO DELO V TEM DRUŠTVU PRED LETI KAR ZADOVOLJIVO. TODA ČLANSTVO ni KRIVO, CE JE V DRUŠTVU ZADNJE ČASE PRECEJ ŠKRIPALO. MORDA SO SE ODGOVORNI ČLANI RAZNIH ORGANIZACIJ PREMALO ZAVEDALI SVOJIH DOLŽNOSTI? Žal je delo v nekaterih sekcijah precej opešalo. Tega ne moremo trditi posebno za na-miznoteniško, pa tudi nogometno sekcijo. Da pa je slednja imela velike težave zaradi pomanjkanja denarnih sredstev in rednega treninga, je razumljivo. Kljub vsemu se je ta sekcija v jesenskem kolu kar lepo odrezala posebno še, če pomislimo, s kakšnimi težavami se je morala boriti. Vendar pa nogomet ni vse. Tu so še druge telesnovzgojne dejavnosti, katere ne gre v bodoče zanemarjati. Urediti bo treba tudi blagajniško in tajniško poslovanje. Uvesti bo potrebno predpisane obrazce in knjige, nujno pa bo treba urediti tudi knjigo članstva. Razprava na zboru je bila prav živahna. Take že dolgo ni bilo, kar je pravilno. Saj je ravno tu mesto, da se pohvali tisto, kar je pohvale vredno, graja pa tisto, kar je graje po- trebno ter nakaže potrebne smernice za izboljšanje slabih razmer. Upamo, da bo novi odbor, ki je posrečeno sestavljen, žel pod novim predsednikom Viktorjem Steblovnikom dobre uspehe; kakor izgleda, bodo na novo zaživele nogometna, namjz-noteniška in lahkoatletska sekcija. Sklenili so, da bo društvo poslalo vsaj dva člana v trenerski in člana v sodniški tečaj. Šmarčani so na nogomet zelo navezani, zato je prav, da se nogometno sekcijo v vsakem pogledu podpre. Ni dovolj samo navijanje, tudi moralno in gmotno podporo jim moramo nuditi. Ali ne? Kako naj proslavimo 40-letnico nogometa v Šmartnem, če se nogometašem ne bo nudilo tisto, kar lahko od nas upravičeno pričakujejo. Ce bo odbor izpolnil vse sklepe občnega zbora, bomo ob letu lahko zapisali kaj več, kakor smo tokrat. Z. K. SKOKI V VELENJU IN MISLINJI Na velenjskih skakalnicah je bilo republiško prvenstvo srednjih in osnovnih šol. Nastopilo je 45 mladih skakalcev iz vseh krajev Slovenije, razen koroškega in mariborskega območja. Mladinci so se pomerili na 45-metrski skakalnici, pionirji pa na 30-metrski. Največ uspeha so imeli skakalci iz Gorenjske, saj so zabeležili zmago med posamezniki in ekipno. Skakalci celjskega športnega območja, katerimi so nastopili tudi Velenjčani, so pri mladincih dosegli ekipno drugo mesto (Demšar, Lahovnik, Ceh — RSC). Pri pionirjih pa prav tako drugo mesto za Kranjem (od Velenjčanov je nastopil Krevselj, osnovna šola M. P. Toledo). 0-0-0 Na 60-metrski skakalnici v Mislinji je bilo v počastitev 10. obletnice obstoja telesno-vzgojnega društva Partizan meddruštveno tekmovanje v skokih. Sodelovalo je 60 skakalcev iz 10 klubov. Več kot 1.000 gledalcev je bilo zadovoljnih, ko so lahko videli nekaj odličnih skokov naših najboljših skakalcev. Ljubljančan Jurman pa je dosegel nov rekord skakalnice 65,5 metrov. Zmagovalec Peter Stefančič iz Kranja pa je dobil plinski štedilnik, darilo tovarne gospodinjske opreme Gorenje. prihajajo v cilj Velenjčani so se izkazali tudi kot organizatorji, saj so ob pomoči sodnikov AK Kladivar tekmovanje odlično izvedli. Republiški prvaki za leto 1969 so postali: — mlajše mladinke 800 m Biljana Martič (Maribor), najboljša domačinka Antonija Jelenko 20. mesto: — mlajši mladinci 3000 m — Marko Saje (Olimpija), najboljši domačin Tone žižmund 11. mesto; — starejše mladinke 1000 m — Vera Orač (Kladivar), najboljša Velenjčan-ka Ivica Oslruh 7. mesto; — starejši mladinci 3000 m — Tone Kovačič (Olimpija), najboljši Velenjčan Miran Čas 19. mesto. — mlajši člani 5000 m — Rudi Božič (Ljubljana), najboljši domačin Marjan Koselj 14. mesto; — članice 1500 m — Danica Uran-kar (Kladivar), drugo mesto Darinka Ramšak (Velenje); — člani 8000 m — Franc Ivančič (Maribor), Velenjčan Anton Vedenik 7. mesto. Mlajši mladinci Tekmovanje je potekalo okoli velenjskega jezera. Organizatorji so se kljub snegu potrudili, da so pripravili kar se da ustrezne tekmovalne pogoje. Mehak in moker teren pa je zahteval od tekmovalcev precej napora. Zato so se za boljše mesto lahko potegovali le najbolj pripravljeni atleti. Največ uspeha so imeli renomirani atletski klubi Kladivar (Celje), Olimpija (Ljubljana), 2ŠK Maribor in AK Ljubljana. Pokazalo še je, da se na takšnih tekmovanjih uspešno uveljavljajo tudi manjši atletski klubi. To predvsem velja za AK Velenje, ki se je zelo dobro uveljavil. Med 25 atleti, ki so nastopili, je največ uspeha med domačini dosegla v teku članic na 1500 m Darinka Ramšak. ki je osvojila 2. mesto in srebrno kolajno, Marija Novinšek pa 4. mesto v isti konkurenci. V ekipni uvrstitvi pa so Velenjčani dosegli 2. mesto pri starejših mladinkah, tretje mesto pri mlajših mladinkah in pri članicah. Med moškimi se je najbolj izkazal Anton Vedenik — 7. mesto med člani na 8.000 m in .Tone žižmund — 11 med mlajšimi mladinci, ki so tekli 3.000 metrov. Strokovnjaki, ki proučujejo zakone tržišča so ugotovili, da je prodaja avtomobilov odvisna od žena. Sherwood Eckbert, generalni predsednik družbe Stude-backer, je nekega dne poklical k sebi stilista Raymonda Le-vyja. Le-ta je za 20 odstotkov povečal prodajo cigaret »Lucky strike« zgolj zato, ker fe spremenil barvo škatle. »Opravili smo obsežno raziskavo tržišča,« je dejal direktor. »Ugotovili smo, da naše avtomobile konstruirajo samo moški za moške, izbirajo pa jih žene.« »Tudi jaz sem prepričan o tem,« je dejal Levy. »Žene obožujejo hitrost, bojijo pa se tveganja,« je nadaljeval Eckbert. »Ljubijo udobnost, a zaradi nje nočejo žrtvovati elegance. Ali se strinjate s tem?« Levy se je strinjal in po tem pogovoru se je rodil Stude-backerjev avanti model, ki vzbuja vtis hitrosti tudi, kadar stoji. Georg Walker, nekdanji profesionalni igralec rugbyja, je postal prvi Fordov svetovalec. Njegovo prepričanje je bilo takole: V družini je žena tista, ki odloča o nakupu avtomobila, tudi če je mož prepričan, da je on spodbudnik. _Vse zaradi žene_ Strokovnjaki priznavajo, kar so doslej skrivali: da so Žene tiste, ki so dosegle mehke karoserije in udobne sedeže. Ko bi ne bilo žena, bi bili sedeži podobni otroškim košaram. Ženam je v avtomobilu namenjenih tisoče drobnarij: police za rokavice, mreže za drobne predmete, blazinice, naslanjala za roke, ščitniki zoper sonce, gretje ogledala, pepelniki — in povsem razumljivo — radio. Številne izboljšave, ki jih konstruktorji opravljajo na vozilih, so nastale predvsem zaradi žena. Kadar zakonca izbereta model za poskusno vožnjo, je mož tisti, ki je očaran od hitrosti voza, žena pa preizkuša udobnost sedežev, prostor za noge, vidljivost skozi stekla... In bodite prepričam, da bo mož kupil prav tisto vozilo, ki ga je njegova žena ocenita za najboljše. V ZDA že dalj časa naslavljajo reklamne prospekte na Žene. Ko listate magaz.tne in revije ne boste videli avtomobila, ne da bi v njem — ali ob njem — slonela žena. Prav tako je tudi zaradi žena armaturna plošča v avtomobilu čisto nizko nameščenci. Tudi vrata avtomobila so vedno širša, da ne ovirajo žene pri vstopu in izstopu. Konstruktorji celo preizkušajo nov tip vrtljivih sedežev. Organizatorji zadnjega salona avtomobilov v Parizu so izjavili: »Prihodnje leto bomo rezervirali en dan ali večer samo za obiskovalke razstave!« Industrija avtomobilov računa s skupno močjo žena. Če bi bilo odvisno samo od moškega, bi le-ta zmanjšal željo po vožnji, ki mu je skozi vedno bolj naraščajoči promet in zaradi težav pri parkiranju že tako postala dolgočasna. Toda vozi zaradi žene. Dejansko je velika večina avtomobilistov copa-tarjev, ki jih žene silijo, da hodijo v gledališče, na izlete, da vzbudijo zavist pri sosedih in da — čisto preprosto — pogosto menjajo kraj bivanja. Kajti znano je, da žene nočejo dolgo ostati na enem in istem kraju. BARVNE FOTOGRAFIJE SEDAJ TUDI ZA AMATERJE J POGOVOR, KI JE BIL POD PREPOVEDJO ŠTIRI LETA IN ŠTIRI MESECE FOTO-1'AJK - VELENJE redno razvija vse vrste c o 1 o r filmov ter izdeluje original AGFACOLOR povečave vseh velikosti. Color povečave izdelujemo tudi od color dia filmov. Foto-amaterji dobijo BREZPLAČNO STROKOVNO NAVODILO za fotoamaterje z barvnimi filmi. Barvni filmi so amaterjem na razpolago v vseh velikostih. Brez-obvezno se lahko prepričate o visoki kvaliteti in nizki ceni! 'pa vendar Je še (pridobil na veljavi Zadar, 7. avgusta 1964. — Javljam se »-s položaja«. Vse ovire uspešno premagane. Stojim v salonu patrolne ladje srečnejši kot rdeči mak in manjši kot njegovo zrno. Gledam Jacqueline Kennedy naravnost v oči... Vse pa bi lahko bilo tudi drugače. Kapetan fregate, ki sem se v njegov čoln pretihotapil, preoblečen v mornariško obleko, mi je rekel, da bi me moral vreči v morje. Priznal sem, da ima prav. Samo, tovariš kapetan fregate, nikar se ne jezite. Edini časnikar sem, ki ga imate tukaj. Kapetan fregate je nejevoljno majal z glavo. Tokrat je prišla mirno Jacqueli-ne jKennedj' v spremstvu naših ■častnikov in diplomatskih predstavnikov. Za nekaj ur je prišla z jahte Reident kot spoštovana gostja na patrolno ladjo naše vojne mornarice. Spora je bilo tako konec ... Stopili smo v salon. Predstavili so nas. Stal sem na koncu vrste in poskušal biti čim manjši. »O, tudi mornar, in to s fotoaparatom?« se je nekoliko začudila Jacqueline. — Fotografiram, gospa Ken-nedy, svoje tovariše in beležim vse pomembnejše dogodke na ladji, sem ji odgovoril v brezhibni apgleščini. Ljubka vdova se je prijazno nasmehnila in kot naročeno začela pogovor. »Lepo govorite angleško.« — Mnogi mornarji, gospa Kennedy, lepo govorijo angleško, celo ameriško ... — Gospa, Kennedy, to je ča-nikar, ji je povedal naš kapetan v čisto bostonskem narečju. »Časnikar?! Stavim, da vem, čemu ste potem tukaj v mornariški uniformi!« — Gospa, dobili ste stavo. Jacqueline se je sladko za- smejala. Očitno ji je prijalo prisrčno neuradno ozračje, pa tudi neprisiljenost malega okusno opremljenega salona. Dobre volje je bila tudi kasneje na krovu. Sedeli smo pod senčnikom, Jacgueline v beli, kot sneg beli obleki s črnimi obšitki ob vratu, na pasu in robu. Lase si je povezala s črno svileno ruto. Snela je velike črne naočnike in se ljubeznivo smehljala. Zaprosil sem jo za tisto, za kar je pravzaprav »dobila stavo«. »Niste mi povedali, za kateri časnik delate?« — Za... »Ali je to ...?« — Da, gospa. »Domnevam, da objavljate vznemirljive reportaže.« — Da, vsekakor. Vendar vam lahko zagotovim, da je moj časnik daleč od senzacionaliz-ma. »Hvala, to mi mnogo pomeni.« — Ali so jahto Reident po naključju zanesli v jugoslovanske vode atlantski vetrovi ali... »Ne, ne zares ne gre za naključje. Že zdavnaj sem želela obiskati Jugoslavijo.« — Ali ste si jadransko obalo tako predstavljali ? »Nasprotno, nisem mogla niti domnevati, da je tako razkošna. Zares sem bila navdušena, kajti tako skladnega in razkošnega kolorita na tako majhnem prostoru nisem videla nikjer.« — Gospa, hvala za poklon. Dovolite, da vam postavim naslednje vprašanje: mnogi ljudje v svetu vam izražajo občudovanje in simpatijo. Ali vam je to v zadoščenje po tragediji, ki ste jo preživeli? »Mi Kennedyjevi smo bili zares srečna ameriška družina, ki ji je šlo od rok vse, česar se je lotila. Potem ... Tudi sami veste, po tragediji... Razumete, to je vakuum, to je morje obupa ... Govoriti moramo le o manjšem obupu, nikakor o zadoščenju ...« — Earl Warren omenja »sile sovraštva in zlobe, ki se danes prebijajo v kri ameriške družbe.« Kaj razumete s tem? »Amerika je tragično razcepljena dežela. To je njena huda bolezen. Največji Američani so porabili svoja najboljša leta, da bi jo združili. Nekateri so to plačali z življenjem«. — Nekateri evropski časniki kot Liberation, Daily Tele-graph in drugi, javno izražajo dvom o lojalnosti FBI, dalla-ško policijo pa neposredno obtožujejo za smrt predsednika Kennedyja. Ne bi vas rad preveč zavezal z naslednjim vprašanjem: ali je bil predsednik v Dallasu slabo varovan? »Da, najmanj to ...« — Hvala, gospa. Ali bi vam bilo neprijetno, če bi vam postavil nekaj vprašanj o predsedniku Johnsonu? »Ali morate?« — Ne za vsako ceno. »Potem sva se sporazumela.« — O vašem svaku Robertu pa vas verjetno lahko vprašam? »Kar izvolite.« — Pravijo, da je izredno nežen in pozoren do vas, kot da bi vam bil brat. »Zares. Bob je čudovit. Tako dobro srce ima. Nate zna prenesti brezmejni pogum in v vsakem trenutku dati podporo in simpatijo. Tako toplo ti je pri srcu, če pomisliš nanj. — Ali bo postal predsednik ZDA? »Da, prepričana sem. da bo. In velik predsednik bo ...« — Vaša podpora mu bo mnogo pomenila. »O, da, vsekakor.« — Gospa, kako gre vašima otrokoma ? »Hvala, zelo dobro. John je nekoliko nagajiv deček, Caro-lina pa je zelo ljubko dekletce.« — Kaj ste pravzaprav vi, gospa Jacqueline, Američanka ali Francozinja? »Sem Američanka francoskega rodu.« — Francozi si vas radi lastijo. Pravijo, da Francoz ostane vselej Francoz. »Alons enfant... »Francozi, kadar smo Američani, se radi naredimo Angleže.« — Kaj pa v Franciji? »Američane.« — Ob vašem obisku v Parizu so vam rojaki priredili veličasten sprejem. Pokojni predsednik je takrat v šali dejal, da je prišel kot vaš spremljevalec. Ali ste se takrat počutili Američanka?« »Alons enfant!« — Gospa Kennedy, vsi trdijo, da ste najbolj očarljiva prva dama, kar jih je Amerika kdaj imela. Kaj pomeni biti prva dama Amerike? »To je ženska, ki ima za moža predsednika ZDA. Iz velike hvaležnosti za službo domovini so jo pogosto nagradili z redom vdove.« — Vtis imam. da ste se kmalu vživeli v vlogo vdove. Oprostite, če se motim. »Oproščam vam.« — Gospa, nepomembno vprašanje: ali vas bolj mikajo jadranske ali egejske obale? »Da, da ... vsekakor.« — Odgovor je zelo značilen, gospa Kennedy. »Tudi vprašanje.« — Da, da ... vsekakor. »Ali vam je znano, da sem bila reporterka?« — Zelo dobro mi je znan, denimo, intervju s senatorjem Kennedyjem. »No, lepo. Ali vam smem jaz postaviti vprašanje?« — Kar izvolite, gospa! »Ali mi hočete nekaj obljubiti?« — Z zadovoljstvom, gospa. »Obljubite mi, da tega intervjuja ne boste objavili v razumnem obdobju.« — Prav, in koliko bi trajalo to razumno obdobje?« »No, denimo, štiri leta.« — Gospa, za božjo voljo ... »... denimo štiri leta in štiri mesece!« — Gospa, toda moj častnik ... to ne bi imelo ... »Upam. da se lahko zanesem na besede gentlemana.« — ... Lahko, gospa Kenne-dy... Tako, držal sem besedo, vendar lahko rečem, da mi v moji reporterski praksi ni bilo nikoli težje niti pred tem dogodkom niti po njem. Bil sem prepričan, da bo intervju praktično propadel. Nisem pa mogel domnevati, da od takrat do danes ne bo izgubil vrednosti, Nasprotno, prepričan sem, da je v teh štirih letih in štirih mesecih še pridobil veljavo Ljubo mi bo, če boste enake mislili tudi vi. (Po Frontu) SPOMINI M PREŽIHOVEGA VORANCA Piše: ZORKO KOTNIK Letos, 18. februarja je minilo 19 let, odkar je umrl znani pisatelj - samorastnik Prežihov Voranc - Lovro Kuhar. Ker sva se dobro poznala, sem se odločil, da objavim v šaleškem rudarju nekaj spominov nanj. Prežihov Voranc ni poznan v Šaleški dolini samo po svojih književnih delih, temveč tudi po tem, da je že leta 1926 ustanovil prvo partijsko celico v Pes ju pri Velenju. Radoveden sem, če je od navzočih še kdo živ. Naj se oglasi in opiše vtise, ki jih je takrat Prežih napravil nanj. Me res zanima. Hranim pismo mojega pokojnega brata dr. Franca, ki je pomembno in dragoceno predvsem za slovensko literarno zgodovino. To je namreč pismo, ki ga je pisal Prežihov Voranc leta 1914 mojemu bratu. Tako-le je v pismu dobesedno napisano: Dunaj, 27. marca 1914 Dragi gospod! Vaše pismo — oziroma moj spis, sem prejel. Nikakor ne mislite, da ste me razočarali, ampak Vaša kritika je po mojem celo ugodna. Da spis »nima ne glave ne nog« je res in" s tem prepričanjem sem ga vam že poslal. Ne bom ga pošiljal »Doni. Prij.«, ampak ga bom pustil ležati in ga boni pozneje enkrat uporabil pri obdelovanju kake sorodne snovi v daljši povesti, na primer pri vašem načrlu, ki mi ugaja, jako ugaja. Res je, da v njem leži poezija naših krajev. Obdelal ga bom, le počakal bom še, kajti za dajša dela se še ne zdim zrel. Tu vam pošiljam drugi rokopis. Spisal sem ga »kar tako«, imam nekoliko več veselja ž njim nego z »Življenjem v . . .« Predvsem vas prosim za oceno. Da ni za »Družbo Mohorjevo« je jasno in če Vam za »Koledarček« ne bo ugajal, ga morda dam »Miru«. Ali pa se bi dal uporabiti v skupni povesli v »živ. v hlevu.« Toda to se še vedno lahko zgodi. Mogoče se Vam bo zdel pristen, pretiran, blateč naše ljudstvo. Toda verujte mi, bil sem že na mnogih »stelarajah« in sein bil priča dogodkov, da sem se vprašal, ali je to res naše ljudstvo? V spisu sem porabil tudi nekaj pravili imen, toda takih, ki so mi lo žeijo že opelovano izrekli. Nekateri namreč silno žele čitati svoja imena tiskana. — Ako ga ne daste v »Ko-led«, mi sporočite., da Vam pošljem kako otroško povest, dasi se bojim pisati. Ne vem namreč kako bi začel Z otroki. Sploh Vam povem, da z vsako besedo, ki io napišem na Dunaju. literatura trpi. Ako bi mogel ostati v mestu, bi moral pisarjenje popolnoma opustiti. V tem oziru nikakor nisem zadovoljen s seboj. Pač pa se učim razne predmete našega tečaja z velikim veseljem. Poieg tega čitam razne pisatelje. Na primer: Gorkega, Celiova, Gogolja, Dickensa, Hobbelna, Sodermanna, Auzengruberja, osobito pa Roseger-ja. Kako zna on predsta\yti kmečko dušo! Kadar ga čitam se mi zdi, kot bi govoril t našimi ljudmi. Ob lepem vremenu zietim v okolico kjer se prikazuje vigred. Kakor prerojen sem tedaj in vsakokrat spoznam živo, da sem kmet, človek narave in da bi se duševno uničil, ako bi postal kaj drugega. Veliko noč opravim tukaj. Vam se pa zahvaljujem za prisrčno pismo in Vam istotako voščim vesele »pi-sanke« ter srečno »rajžo« po laškem. Vaš Lovro Kuhar Dunaj VIII., Langegasse 74 Allg. Verband Ce to pismo pazljivo preberemo, lahko pridemo do naslednjih zaključkov: 1. Nesporno je, da je dr. France Kotnik mlademu Prežihu vsestransko pomagal in mu bil nekak mentor pri ubi-ranju nove poti pri njegovem izobraževanju in pisanju v mladih letih. O tem, da mu je preskrbel nekaj gmotnih sredstev, pa več pozneje. 2. Voranc se je že mlad začel ukvarjati z mislijo, da bi napisal kaj vrednega, klenega za mladino. Na srečo je pravi čas spoznal, da tega še ne zmore. Prav je, da je to misel takrat opustil, morda bi pozneje nikoli ne napisal prelepih »Solzic«. 3. Do sedaj nam še ni bbilo dosti znanega, kaj je v mladosti bral. V tem pismu pa nam pove. kdo so mu bili vzorniki pri njegovem pisateljevanju. Dobro se ga spominjam, ko je prihajal k nam v prelepe Dobrije, da si je od mojih bratov, profesorjev Franca in Janka, izposojal knjige. Bil je širokopleč, močan mladenič. Obut je bil v čevlje iz svinjskega usnja, hlače je imel navadno prekratke, rokave pri suknjiču prav tako. Tiste čase je bilo hudo za denar in smo fanje nosili obleko toliko časa, da se je raztrgala. Najprej smo jo nosili samo ob nedeljah, pozneje pa za vsak dan. Ko je Voranc prišel iz italijanskega ujetništva, je začel ubirati svoja pota in to včasih njegovemu očetu ni bilo po volji. V ujetništvu se je nale-zel »rdeče bolezni«, tako mi je pozneje, ko sem bil upravitelj šole v Kotljah, v šali pripovedoval njegov oče. Voranc je namreč postal komunist. Kljub temu so bili bratje in starši zelo navezani drug na drugega ne glede na to, da je bil dr. Lojze duhovnik. Med njimi je vladala res prava, pristna koeksistenca. Zelo rad je imel syojo mater. Ko je bil v službi pri Bra-tovski skladnici v Guštanju (sedanjih Ravnah na Koroškem), je kljub obilnemu delu še vedno našel čas, da jo je obiskoval. Vsako soboto ji je poslal kilogram govejega mesa. Ce ga ji sam ni utegnil nesti, je naprosil kakega delavca, da ga ji je spotoma iz tovarne oddal. Omenim naj še to, kako rad je pomagal tudi drugim, ljudem, če so bili v stiski. Bilo je za mojega službovanja na meščanski šoli v Mežici v šolskem letu 1927/28. Neki trgovec je prišel v gospodarsko neugodni položaj in si je najel posojilo pri znani banki v Mariboru. Ker so bile bančne obresti zelo visoke, dolga ni mogel sproti odplačevati in je tako zašel v še večjo stisko. Prežihov je bil tedaj član upravnega odbora hranilnice in posojilnice v Guštanju, tovariš Cop predsednik, moj stric Franc pa uslužben pri njej. Trgovec me je prosil, ali bi hotel posredovati, da bi gu-štanjska hranilnica prevzela njegov dolg pri banki. Ko sem se v Guštanju sestal z Voran-cem in ostalima ter jima pojasnil položaj, v katerem je bil trgovec, so bili vsi za to, da hranilnica prevzame njegov dolg. Sklicana je bila seja odbora in zadeva je bila rešena v 14 dneh. Pri tem je imel Vo- ranc največ zaslug. Omenjeni trgovec je bil Slovenec. Voranc pa se- je bal, da bi prišla njegova trgovina in posestvo v roke mariborskih kapitalistov. Trgovec je hranilnici plačeval precej nižje obresti in je čez leta svoj dolg poravnal. Moj brat Franc je Voranca zelo upošteval. Navezan na domačo Koroško grudo kot Voranc, je zelo cenil literarna dela, ker iz njih odseva proza domačih krajev. Bil je drugače redkobeseden, toda kadar sva govorila o Vorancu, se je sprostil. V takem pogovoru me je nekoč vprašal, ali vem, kaj nam Voranc pomeni. Ker nisem takoj odgovoril, saj pa tudi časa ni bilo za to, je ves vesel rekel: »Voranc je velik pisatelj. On zna pisati. Ce be-reš samo njegovo črtico »Jirs in Bavh«, čutiš, kako gnoj diši. Hvala bogu, da imamo tudi koroški Slovenci svojega zastopnika v pestri družini slovenskih pisateljev. Ali veš, kaj to pomeni?« No, saj je bil res lahko vesel. Pomagal mu je iz začetnih težav pri njegovem pisateljevanju, preskrbel mu je s pomočjo dr. Janeza E. Kreka pri deželnem odboru v Ljubljani štipendijo za šolanje v zadružni šoli v Ljubljani, na njegovo pobudo mu je tudi Mohorjeva družba v Celovcu pred prvo svetovno vojno tu in tam poslala kako denarno pomoč, ko je bil na Dunaju v šoli. Ko je bil Voranc še na Pre-žihovini, sem ga obiskal z župnikom Serajnikom (župnik Virej v njegovi Jamnici). Prav lepo naju je sprejel. Takrat je živela še njegova mati. Ko me je zagledala in spoznala, me je objela in rekla: »Lenin najmlajši!« Moji materi je bilo namreč ime Helena in sta bili svoj čas dobri prijateljici in v sorodu. Ko se je župnik Se-rajnik poslavljal, mu je Voranc rekel: »Gospod župnik le pridite še kaj pogledat, ni< vas naj ne moti, midva se bo va vedno razumela.« Mene j< obdržal na kosilu. Ker sem mi rekel, da ga ne moram motit pri njegovem delu, poleg teg; pa ima tako stalne obiske i: Ljubljane in drugod, je dejal da se po tolikih letih, odkar si nisva videla, le splača mali pogovoriti. »Veš. za južino bo do koroški štruklji in solata mošta pa tudi ne bo manjka lo,« je dejal. Res ga je h kosili prinesel cel vrč. Pa kakšnega Takega imajo le na Korošken Ko sva se pomenila o enem ii drugem, sem se po kosilu hote posloviti, toda ni me pustil ni kamor. »Boš že šel, saj te bor pospremil!« Šele ob dveh sv odšla, toda ko sva prišla n rob gozda, kjer je imel svoj klop z razgledom na Uršlj goro, sva sedla. Zanimalo g je. koliko otrok imam in koli ko so stari, zanimalo pa ga j tudi, kako sta se učili njego\ hčerki Vida in Micka (on j bil tiste čase v emigraciji). I mojo ženo sva namreč učil obe, ko sva bila nameščena Kotljah. Med pogovorom je nenadc ma ves žalosten rekel: »Zorki poglej našo Uršljo goro! Ce b šlo tako naprej, bo kmalu č: sto gola. A so nori ali kaj? Takrat so namreč sekali g< zdove brez vsakega načrta. 1 ga je sila bolelo. Nato je šel menoj po bližnjici čez Preži vrh vse do tja, da sva zagledal Ravne. Do tja bi prišel sai v dobrih dvajsetih minuta! z Vorancem pa sva za to p< porabila dobro uro. Med pot; je hotel zvedeti še to in on zato nama je čas tako hiti minil. Takrat sem ga vidi zadnjič. Sadjarji, pripravite sadovnjake za škropljenje Izkoristimo vsak ugoden zimski dan za delo v sadovnjaku, ker nam običajno zmanjka spomladi časa za prepotrebna opravila v sadovnjaku, ker se pričnejo že druga spomladanska dela. Preden pristopimo k čiščen-nju, temeljito pregledamo sadovnjak. Na pol suha drevesa, shirana in neprimerne sorte označimo in jih izkrčimo. Takšna drevesa povzročajo samo stroške in ne dajejo nikakršnega dohodka. Če je takšnih dreves bilo že prej mnogo, bo verjetno najbolje, da še ostala drevesa odstranimo in si naredimo intenziven pašnik ali pa na novo uredimo sadovnjak, vendar po sodobnih konceptih. Drevesa, ki ostanejo, moramo temeljito očistiti. Deblo strugamo, prav tako debelejše veje. Krošnjo je potrebno te- drevje zahteva mnogo dušika, ki ga moramo potrositi pravočasno, da se do začetka vegetacije spere v območje korenin. Takoj, ko skopni sneg in ko ni več zmrznjena zemlja, je primeren čas za gnojenje. Po naših izkušnjah tudi travniki izredno hitro ozelenijo in izkoristijo ugodno vlago v spomladanskem času. S tem bomo pridobili najmanj eno košnjo. Najugodnejše rezultate dosežemo, če trosimo dušično gnojilo — običajno kalkamon — Pojav odpornosti koloradskega hrošča na nekatera kemična sredstva pri nas Kdaj dognojevati pšenici Pšenici, tej razmeroma iz- ko rastline mirujejo in ne po- birčni rastlini, damo običajno trebujejo veliko hranil. Ce bi dovolj fosfatnih in kalijevih takrat gnojili, bi se veliko du- gnojil že ob jesenski setvi. Ker šika nekoristno izpralo iz tal. se ti dve gnojili počasi topita, Veliko merjenj je bilo potreb- z njima ni posebnih težav, saj nih, da smo tudi sami prišli tudi v prevelikih količinah ne do domačih izkušenj in ugo- bi škodovali posevku. Čisto ne- tovitev. kaj drugega pa je z najvažnej- Poskusi so na domačih tleh šim gnojilom — dušikom, ki pokazali, da ni treba že jeseni se v zemlji hitro topi. Če bi z kaj več gnojiti z dušikom, po-njim gnojili samo jeseni, bi zimi pa v nasprotju z italijan- Vse večja rezistentnost (od- način tretiranja. Površno tre- pornost) škodljivcev na neka- tiranje z insekcidi (nepravilna tere skupine kemičnih sred- — nezadostna koncentracija stev nas opozarjajo, da mora- sredstev, površno nanašanje ga do spomladi, ko ga rastlina skim"načinom sploh nič. Glav- mo biti pri izbiri kemičnih škropiva na rastlino itd.), je najbolj potrebuje, že v glav- no dognojevanje mora biti sredstev za zatiranje škodljiv- velikokrat glavni vzrok za po- nem zmanjkalo. Razen tega, spomladi, tik preden rastline cev zelo previdni in pri tem spešeno rezistentnost. da ga voda topi in odnaša, z krenejo v rast. To je najodloč- upoštevati vse dejavnike, ki V zadnjih dveh letih opaža- dušikom ne smemo gnojiti na nejše obdobje. Vendar tudi vplivajo na rezistentnost. mo, da v nekaterih primerih zalogo tudi zaradi tega, ker bi spomladi ne smemo dati vse- J• * U • m ,. . . Naše za to poklicane mstitu- sredstva na osnovi DDT in preveliko gnojenje naenkrat ga dušika naenkrat. To bi sredi februarja, tudi gnojnica, cije bi moraie posvetiti "temu HCH ne učinkujejo na kolo- pridelek poslabšalo, lahko bi namreč povzročilo bujno rast V .g:av"em , u problemu več pozornosti, mi radskega hrošča. Koloradski ga bilo celo manj, kot bi ga si- na škodo bodočega zrnja. Po- ln proizvajalci pa jim nuditi več hrošč je postal odporen na Cer dala pšenica brez gnoje- sevek bi bil nagnjen k polega- podpore, da bi lahko hitro in pantakan, gesard, lindan in nja. Prav to je vir neuspehov, nju, manj bi bil odporen proti nemoteno reševale podobne podobna sredstva. ki so jih imeli z gnojenjem ne- rji in bi imel manjše klase, probleme. V letošnjem letu smo pri iz- kateri poljedelci, ki so potem Drugi obrok dušikovega gnoji- Najvidnejšo rezistentnost je biri sredstev ze upoštevali del- trdili, da se gnojenje ne tepla- ra Tnonavadi nitromonkala) i v ____■____nn rp7i ctpntnnct no nmpnipnp y» _ ... šik, lahko koristi, če jo polijemo v sadovnjaku v tem času. Pozabiti ne smemo na fos-forna gnojila. Če jih nismo potrosili že v jeseni, moramo to opraviti čim bolj zgodaj. Na kislih tleh izberemo to-maževo žlindro ali pelofos, na v zadnjem času pri nas poka- no rezistentnost na omenjene ča. damo takrat, ko gre pšenica v zal koloradski hrošč na sred- skupine kemičnih sredstev, za- Ce hočemo imeti pridelek, lTtVf" tTpVip.^a 'na ' mcd kfase- _ stvih iz skupine HCH (lindan- to smo v glavnem uničevali Se gnojenju z dušikom ne mo- niem in cvelehiem To mora- meljito razredčiti, izrezati in ostalih zemljiščih odgovarja ska sredstva) in DDT (panta- koloradskega hrošča z dime- remo odpovedati; če ne sme- „ v'"" lr,v ^\rn kan in podobno). cronom in sevihom. Z dime- mo dati vsega dušikovega gno- ""oštevati tem boli. cim Koloradski hrošč se je v Slo- ^"T-^Tvi™^1 jila ^enkrat ga bomo dali v veniji pojavil že 1946. leta na veSa uc™,ka da več obrokih. Toda kdaj in ka- tudi superfosfat. Od kalijevih gnojil se moramo odločiti za kalijevo sol. ker boljših kalijevih gnojil ni v prodaji. V intenzivnem sadjarstvu uporabljamo skupno že 2500— ganjke, to so enoletni poganj-1 3000kg gnojil (1300-1800 kgkal-ki, ki rastejo pokončno. kamona, 500-800 kg fosfornih n'je hroščev in ličink), ko pa Kdor ima mlajši nasad, je gnojil in 400—600 kg kalijevih se je pojavil v večji množini, odstraniti moramo vse suhe ve je prav lahko napadene od raka. Odstranimo tudi vse preveč povešene veje, ki so se že izrodile. Prav tako izrežemo vse bohotivke ali vodne po- Krškem polju, v naši dolini so ga opazili samo leto kasneje. Sprva je bilo njegovo zatiranje mehanično (ročno obira- ko? Skupno z italijanskimi sortami pšenice je prišel k nam tudi njihov način gnojenja. primerno, da drevesa precepi s sortami, ki so komercialne. Primerne so: zlati delišes, jo-natan, pa tudi novejše, ki so v preizkušnji: stark crimson, ida-red, red jonatan. Za cepljenje pripravimo drevo tako, da po-zagamo glavne ogrodne veje 20-50 cm od osnove, odvisno od starosti dreves. Pri mlajših bližje, pri starejših pa dalj od osnove. Oskrbeti si moramo tudi primerne cepiče. V februarju porezani cepiči so najprimernejši. Sadjarji pa si lahko oskrbijo cepiče brezplačno tik pred cepljenjem na »Mirosa-rra«. Najuspešnejše cepljenje je za lub in to takrat,' ko nastopi vegetacija — lub se z lahkoto odloči od lesa. Najprimernejši čas je od sredine do konca aprila. V sadovnjaku ne pozabimo na pravočasno gnojenje. Sadno so ga uničevali v glavnem s gnojil). Hlevski gnoj je brez mineralnih gnojil nezadosten. V tleh sicer ohranja organske snovi, kot vir prehrambenih elementov pa je presiromašen, da bi lahko zadovoljil potrebe travne ruše in sadnega drevja. Okrog mladih dreves potrosimo hlevski gnoj in ga zakop-ljemo. Tudi poleti moramo zemljo okoli mladih dreves rahljati in odstranjevati plevel, ostane nekoliko primerkov iz smo zvišali normalno koncentracijo. Menimo, dži je slabemu učinku botroVala visoka temperatura v času-tretiranja. Zelo pa smo bili zadovoljni s sevinom. Kot zelo dobro sredstvo pro- _ svinčenim arceVtom\" Že Teta ti koloradskemu hrošču se je ga/Vendar je to pri nai čai, no povečali. 1947 so nekateri pričeli upo- rabljati DDT sredstva (panta- * ' kan) iti leta 1951 lindanska mo upoštevati tem bolj, čim večje količine dušika trosimo. Najbolje je trositi kar ročno. To metodo so preizkusili naši kmetijski inštituti in se imenuje jugoslovanska. V naših razmerah je clala najboljše re- Oni so za svoje razmere trdili, zuTtate in je precej pripomog-da je najbolje gnojiti jeseni la, da so se hektarski donosi in pozimi, če le ni preveč sne- pšenice v zadnjih letih občut- sredstva (HCH). Torej že vrsto let zaporedoma uporabljamo vedno ista sredstva. Do pojava rezistentnosti pri- CID 40, ki ga proizvaja švicarska tvrdka 'GEIGY. Sredstvo ima odlično delovanje na ličinke, kakor tudi na hrošče. Sredstvo je iz skupine fosfornih estrov in ima zelo dobro globinsko delovanje. Za uniče- Za zimsko škropljenje uporabljamo ali rumene pripravke (Rumesan ali Kreozan) ali pa folidol oziroma oleodiazi-non. Vsa škropiva so zelo učinkovita pri pravilnem de zaradi selektivnega. delova- vanje koloradskega'hrošča ga n,a insekticida. Pri uničevanju uporabljamo v 0,1 odstotni več deIovnifl nriklinčknv ki škodljivcev z insekcidi vedno Wnn«.ntrnriii ifn™n hn- c aev . n,n pnKijuckov, ki ----:---;„ koncentraciji. Upamo, aa do- omogočajo, da določeno vrsto mo lahko ze v prihodnjem le- ^ tJako imenovano >>IM. tu omenjeno sredstvo uporab- jo< nolrrtl.t/, --------- _- gospodarno dodajali močna kr- Samo v takem primeru je lahko proizvodnja mleka velika. V primeru, da vime po molži dosti ne ohlapne je tako vime preveč mesnato in ni sposobno dati večjih količin mleka. Poleg vimena samega so še manj zanesljivi znaki za dobro molznico, kot mehak svilen rep, drobna glava, fino rogovje itd. Prav tako lahko ugotovimo tudi iz rodovnika samega, če gre za dobro proizvodno kravo. Ker pri plemenskih te- mila. Na isti način moramo ovimljati tudi krave, če hočemo, da bo dosti mleka. Telica mora biti krmljena že od teleta naprej, da doseže pri 18 mesecih težo od 380 do 400 kg. Ko doseže to težo v že-Ijenem času jo osemenimo, ker je kondicijsko sposobna, da bo dala zdrav naraščaj. Vsak rejec mora tudi vedeti, da plemenskih telic ne smemo preveč krmiti — pitati, kajti telice se preveč zamastijo in lahko nastanejo težave pri plodnosti. Vaš obveščevalec ŠALEŠKI RUDAR nezaplevljeno Ijamo lahko največ 8 kg sima- JIV, se nam spomladi v hmelji-■i; i visnphdm li^o -.c^ij-v, :„ „„ scin ne izplača ker uničimo le nekatere semenske plevele, nič pa ne ukrenemo proti travam in večletnim širolplistnim. Kjerkoli pa uspemo s pravočasno in pravilno obdelavo obdržati hmeljišča čista do Simazin deluje prvenstveno poletja, počakajmo in škropi-sarno preko korenin. Zaradi pimo s kombiniranimi sred-tega bomo z njim najbolj us- stvi v juliju ali v avgustu, peli, če škropimo čisto zem- Uničili bomo temeljiteje več ljo. V nasadih, kjer so pleveli vrst plevelov in škropili lahko že močno razviti, s simazinom tudi nasade, kjer smo prazna ne bomo uspeli. Gesaprim je mesta dosadili z močnimi uko- vsem v poštev nasadi, ki so nekoliko zadržimo v razvoju zaplevljeni s pirnico, to se večletne, pravi hmeljišča, ki jih še nismo škropili s sredstvi na bazi triazinov, to je simazinom in gesaprimom, ali kjer smo te pripravke uporabljali v manjših dozah. Semenski pleveli spomladi v hmeljiščih ne povzročajo preveč težav. Nevarnejši rogovilček se razvije v velikem obsegu šele v jeseni. Za spomladansko tretira-nje določimo torej predvsem hmeljišča, kjer želimo uničiti travnate plevele, zlasti pirnico. Proti pirnici lahko škropimo že v jeseni. Zato uporab- v tem pogledu boljši. Z njim reninjenci. PiŠG> VLADO VALENCAK Veverica je smuknila na drevo Harinonikaš Matija, vestfalski Slovenec, je korajžno raztegnil meh. V domačiji se je razpletel prijeten pogovor o zadnjih zmagah zaveznikov na vseh frontah. Tudi v dolini je vse manj nemških vojakov. Potegnili so se v večje postojanke. Samo močne patrulje še od časa do časa križari j o po deželi in še te se izogibajo partizanov, če se le da. Videti je, da Hitlerju trda prede. Ob teh pogovorih se je gospodar še bolj raznežil in ni štedil pri pijači in jedači. Domača Hči, ki je bila že godna za ženitev, je z očmi nežno božala komandanta. Obveščevalci so se vračali s pomirjujočimi vestmi. Sovražnikovih kolon ni nikjer. V takšnem prijetnem in mirnem vzdušju se nam je vse mogoče pletlo po glavi. Komandant je občutil božajoče poglede toda pred tolikimi ljudmi ni kazal svojih skritih misli, ki so mu že davno šepetale čudno nežne stvari... Upihnili smo petrolejke in polegli po slami, ki smo jo postlali po izbi. Na krušni peči so se stiskali domači otroci. Ob klopi je komisar s torbico pod vzglavjem globoko zasmr-čal. Komandantu ni bilo do spanja. Prižgal si je cigareto in izginil malo na zrak. Pravi, da mu planinski zrak pač vedno prija. Skrita misel ga je spremljala tako, da je naletel v hodniku na domače dekle. Kdo ob takšnih prilikah še ne bi verjel v prenos misli? Kmalu rrJe je zazibala prijetna toplota v sanje, globoke, mirne, toda kratke. V temi se je spotaknil komandant ob mojih nogah, ko se je vračal v sobo. Zaklel je, kot po navadi, če ga je kaj presenetilo in se zleknil ob meni na slamo. Spet so se vračale patrulje in javlja!e, da ni nič novega. Proti jutru sem se za hipec zbudil, hitro premeril vso izbo, videl da je vse v redu in spet zaspal. Tresknilo je, da smo vsi kot eden poskočili iz naših ležišč. V sobo je skočil stražar in zavpil: »švabi!« Rafal je oplazil hišo in nekaj nabojev je razbilo šipe na oknu in se zarilo v, steno, da je odpadal omet. Domače žene so jokale. Mi smo preklinjali in iskali na hitrico svoje reči. Nekateri so kljub prepovedi bežali iz hiše rte da bi pomislili odkod strelja. Dva sta zaradi te neprevidnosti bila ranjena pred hišo. Mi smo pa pri zadnjih vratih mimo hleva in gnojišča kmalu dosegli vzpetino nad hišo in udarili proti nezaželjenemu jutranjemu gostu. Naš protinapad je Švabe presenetil. Verjetno so mislili, da nas bodo vse pobili v hiši. Streljanje je utihnilo. Zbrali smo se v bližnjem gozdu, in veseli, da smo odnesli kolikor toliko zdravo kožo, šli naprej proti Pohorju. Toda zelo previdno! Švabov mora biti še več tod okoli. Predstraže so previdno tipale okoli sebe in obveščevalci so bili manj navdušeni, da bi sje odlepili od štaba. Od daleč so še odmevali posamezni streli. Patrulje so nam spet javile, da so opazile sumljivo premikanje nedaleč od nas. Razvili smo se v strelce in počasi prodirali po gozdu. Nekaj strelov nas je vrglo na zemljo. Iskali smo zaklonišče. Čeprav je bila situacija dokaj resna, sem se srčno smejal tovarišici Ančki, ki je na komando, da naj leže in poišče zaklonišče, tiščala glavo v zemljo, toda njen zadnji del je visoko štrlel proti nebu kot vabljiva tarča sovražnikovih strelcev. Po kratkem spopadu so se Nemci umaknili in za vsak slučaj smo tudi mi ubrali pot globoko v pohorske gozdove. Danes bomo spali kar pod smrekami. Kako hitro se menja sreča! Komandant je' sočno preklel vojno in tista skrita misel iz tople izbe v pohorski kmetiji je kakor veverica odskočila na bližnjo smreko in od tam mu je ušla v široke gozdove. NADALJEVANJE RAZPISNA KOMISIJA ZA IMENOVANJE DIREKTORJA DOMA KULTURE VELENJE , RAZPISUJE PROSTO DELOVNO MESTO DIREKTORJA Kandidati za razpisano delovno mesto morajo poleg zakonitih pogojev izpolnjevati še naslednje: # imeti morajo srednjo strokovno izobrazbo in vsaj pet let prakse na področju kulturno-prosvetne dejavnosti, ali nižjo strokovno izobrazbo in vsaj deset let prakse na področju kulturno-prosvetne dejavnosti; 0 popolno poznavanje celotne tehnične opreme poklicnih in amaterskih gledaliških odrov; # popolno poznavanje tehnične opreme in naprav kinematografov; # ustrezno znanje s področja gledališke, filmske in glasbene umetnosti; O obvezno popolno znanje vsaj enega od svetovnih jezikov (angleščina, francoščina, nemščina); # imeti morajo ustrezne organizacijske sposobnosti. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Stanovanje ni na razpolago. Razpisna komisija Doma kulture Velenje V času, ko je življenjski standard močno porasel, so materialne dobrine postale človeku bližje in jih sprejema kot nekaj, kar nujno sodi v novo življenje. Ob kritičnih opažanjih smemo trditi, da prav to po svoje deformira odraslega človeka. Napreza ga v lovu še za večjimi zaslužki, ga zato še bolj zaposluje in ga v relaciji on in družba vse bolj odtujuje. Tako ga odmika pojmu homo in ga vse bolj razvrednoti. Pozicije odraslih prehajajo na pozicije mladih. Materialne dobrine se od belega kruha do viskija kar same ponujajo in prinašajo sladko življenje, ki je kot pena brez okusa. Tako se v današnjem življenju utapljamo v čokoladi in mesu, pozabljamo pa na druge vrednote, ki so neprimerno kvalitetnejše. Skoraj je ni inatere, ki bi ne skrbela za telesni blagor otrok. Da bi bil le zdrav in močan! se nevsiljivo vriva v zavest ljudi, ki vzgajajo. Taka primitivna vzgoja ima lahko občutne posledice. V naši družbi so sicer dosegljive še druge vrednote, razen materialnih. Otrok lahko gre v kino, posluša radijsko glasbo in strmi vse ure v televizijski ekran. Da, tudi to je nekaj. Ob sprejemanju takih sodobnih-vrednot smo nespretni. Ne znamo jih približati otroku, ker največkrat ne vemo, kako bi jih! Otroci jih zato po svoje sprejemajo in si jih razlagajo po zakonitostih tiste razvojne stopnje, na kateri so. Nič čudnega ni, da so zaradi tega prav take vrednote v duševnem svetu otroka izmaličene. Razen tega navajajo na otopelost, pasivizacijo in tudi surovost. Da, kar strah nas je ob ugotavljanju vsega tega. Seveda ne smemo trditi, da ni staršev, ki bi ne znali modernih sredstev spretno izrabiti za pravilno vzgojo otrok. Izbira filmov, izbira glasbe in izbira drugih zaposlitev mladega človeka, je po svoje zelo zahtevna in terja izobraženega človeka. Vseeno pa lahko trdimo, da vse to preveč prepuščamo mladim ljudem in da večina časa zaradi tega odredijo samovoljno za sodobna sredstva, ki jim pomenijo predvsem zabavo. Pasivizacija mladih je prav zaradi tega postala skoraj rdeča signalna luč. Kdo naj vse to zajezi? Sola? Organizacije? Kdo sicer? Zdi se, da bi šola lahko bolj svetovala, starši pa bi morali biti tisti, ki bi praktično ukrepali. Učenec ve, da ga naslednji dan čakajo hude ure v razredu. Ura je devet, pa se s tranzistorjem pod glavo potolaži in uspava. Saj ni res, da bi za tako brezciljnost dolžili le čas, ki neprestano grozi. Če se tako tolažimo, potem oproščamo otroku, ki ni prebral nobene knjige, pa želi opraviti maturo... Vzgajati otroka, pomeni žrtvovati se zanj. Otrokovih dolžnosti do šole in družbe se moramo zavedati mi sami. Mladeniču najbližje in najlažje je, z zmanjšano prizadevnostjo doseči tisto, kar od njega zahteva družba. Nič čudnega ni, če najraje posluša beat glasbo in vsak dan gleda kak film. ki je poln akcije, razburljive in napete. Toda vse to je lahko pasivizacija, ki slabi njegovo voljo. Samo nekje na prelomnici, ko otroku strežemo kot malemu grofu, on pa vse to spretno izrablja in ne misli na jutrišnji dan. Znameniti W faktor v psihologiji pa se ne bo utrjeval v otrokovi psihi, če ne bo imel vzgleda in če ne bo imel močnih vsakodnevnih pobud v nas samih. Doraščajoči mladinec mora vedeti, da se bo že jutri moral spoprijeti z življenjem. Toda življenje brez dela je veja brez zelenja. Za tU ODLOČBA O DOLOČITVI OBMOČIJ ZBOROV VOLIVCEV In ZBOROV DELOVNIH LJUDI ZA OBRAVNAVANJE KANDIDA TOV ZA ODBORNIKE IN POSLANCE LENJE XII. 35. za del mesta Velenje in to Partizansko cesto, Celj" sko cesto neparne hišne št. do 71 in parne do 42 'in Koroško cesto parne hišne §t. do 38 in neparne do hišne št. 27 — volilna enota št. 36 — ZA-VODNJE 36. za naselji Zavodnje in Št. Vid pri Zavodnji II. Zaradi razpravljanja o predlogih kandidatov za odbornike zbora delovnih skupnosti skupščine občine Velenje ter zaradi predlaganja novih kandidatov za odbornike tega zbora bodo opravljeni zbori delovnih ljudi za tele delovne organizacije in delovne skupnosti : —' A. V SKUPINI GOSPODARSTVA — v volilni enoti št. 1 — TE ŠOŠTANJ. 1. za podjetje TE Šoštanj in obrat za razdeljevanje električne energije v Velenju — v volilni enoti št. 2 - TGO »GORENJE« VELENJE 2. za TGO »Gorenje« Velenje » — v volilni enoti št. 3 - TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ 3. za Tovarno usnja Šoštanj — v volilni enoti št. 4 — CHROMMETAL VELENJE 4. za podjetje Chrommetal Velenje — v volilni enoti št. 5 — RUDNIH LIGNITA VELENJE I 5. za obrat JAMA VZHOD — 1 izmena 6. za obrat JAMA VZHOD — 2 izmena 7. za obrat JAMA VZHOD — 3 izmena — v volilni enoti št. 6 RUDNIK LIGNITA VELENJE II. 8. za obrat JAMA ZAHOD I. izmena 9 za obrata JAMA ZAHOD 2 izmena 10. za obrat JAMA ZAHOD 3 izmena — v volilni enoti št. 7 — RUDNIK LIGNITA VELENJE III. II. za direkcijo in avtopark Rudnika lignita Velenje 12. za gradbeni obrat Rudnika lignita Velenje 13. za obrat EFE Rudnika lignita Velenje 14. za zunanji obrat Rudnika lignita Velenje 15. za elektro strojni obrat Rudnika lignita Velenje 16. za klasirnico Rudnika lignita Velenje — v volilni enoti št. 8 — LIK ŠOŠTANJ 17. za podjetje LIK Šoštanj 18. za podjetje »STIX« Velenje — v volilni enoti št. 9 — PO-LYPEX ŠOŠTANJ 19. za podjetji POLYPEX Šoštanj in TOPER Celje v Šoštanju — v volilni enoti št. 10 — SGP »VEGRAD« VELENJE 20. za podjetje Vegrad Velenje — v volilni enoti št. 11 — PROMET 21. za sekcijo železniških podjetij za promet, vleko in vzdrževanje proge v Šoštanju in za osnovno enoto PTT podjetje Celje v Velenju — v volilni enoti št. 12 — TRGOVINA 22. za podejtje »ERA« Velenje in vse poslovalnice ostalih trgovskih podjetij v Velenju 23. za trgovsko podjetje »ZARJA« Šoštanj, trgov- — v volilni enoti št. 18 — sko podjetje »MERKUR« Šoštanj in za poslovalni- ce ostalih trgovskih podjetij v Šoštanju 24. za trgovsko podjetje »VINO« Šmartno ob Paki in za poslovalnice ostalih trgovskih podjetij v Šmartnem ob Paki — v volilni enoti št. 13 — GO- STINSTVQ 25. za gostinsko podjetje »PAKA« Velenje, podružnico Kreditne banke v Velenju, gostinsko podjetje »POD GRADOM« Velenje in za ostale gostinske obrate v Velenju 26. za gostinsko podjetje ŠOLSTVO 37. za Osnovno šolo Jože Letonja-Kmeta Smartm ob Paki » 38. za osnovni šoli Kan Destovnik-Kajuh Šoštanj Biba Ročk Šoštanj in knjižnico Šoštanj 39. za osnovni šoli Gustav Siliha Velenje in Mih Pintarja-Toledo Velenje, Poseb. šolo Velenje, Gi® nazijo Velenje, Glasbeni šolo Franca Koruna-Ko željskega Velenje, Dela« sko univerzo Velenji Dom kulture Velenje, is učence gimnazije, ki ima jo splošno volilno pravici »KAJUHOV DOM« Soš- C- V SKUPINI ZDRAVSTVi tanj in za ostale gostin- IN SOCIALNEGA VARSTVI ske obrate v Šoštanju in _ v volilni enotj gt ig _ Šmartnem ob Paki — volilni enoti št. 14 — OBRT 27. za Stanovanjsko podjetje Velenje, Izdelovalnico gumiranega papirja Velenje ter za vse ostale obrtne obrate v družbenem in zasebnem sektorju na oBmočju Velenja 28. za Kleparstvo-vodovod šoštanj ter za vse ostale obrtne obrate v družbenem in zasebnem sektorju na območju Šoštanja in Smartnega ob Paki ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO 40. za Bolnico za TBC To polšica 41. za Vzgojno varstvens ustanovo šoštanj, Sana torij Ravne in Lekarni Šoštanj 42. za Savinjsko — šaleški zdravstveni dom Velenji Lekarno Velenje, Don počitka Šalek, VzgojnJ Varstveno ustanovo vd lenje, Zavod za zaposlffl vanje Velenje in podrti nico Zavoda za socialni zavarovanje Velenje — v volilni enoti št. 15 — KOMUNALNA DEJAVNOST Č. V SKUPINI DELOVNlS 29. za Komunalno obrtni ^lUDI V DRŽAVNIH ORGA. center Velenje in Gozdni Nil* DRUZBENIH_ORGANl. obrat Velenje 30. za podjetje »Oljka« Šmartno ob Paki in skladišče GLIN Nazarje v Šmartnem ob Paki — v volilni enoti št. 16 — KMETIJSKA ZADRUGA ŠOŠTANJ 31. za upravo Kmetijske zadruge Šoštanj in zadružnike v proizvodnem okolišu Šoštanj in Bele vode 32. za delavce Kmetijske zadruge Šoštanj — obrat Velenje in zadružnike v proizvodnem okolišu Velenje 33. za delavce Kmetijske zadruge Šoštanj — obrat ZACIJAH IN DRUŠTVIH — v volilni enoti št. 20 — DRŽAVNI ORGANI 43. za upravo Skupščine občine Velenje, delavce i obč. družbeno-političnih organizacijah, Postaji mi-lice in Krajevne skup nosti Velenje 44. za Občinsko sodišč? Šoštanj ekspozituro SDK Šoštan; in Krajevno skupnos Šoštanj. III. B. IN Na območju iz I. in II. točk te odločbe se bodo opravili tu di zbori volilcev oziroma zbo ri delovnih ljudi Varadi ob ravnavanja predlogov kandi Šmartno ob Paki in za- datov in za predlaganje kan družnike v proizvodnem didatov za poslance Skupščin okolišu Šmartno ob Paki SR Slovenije (52. in 69. člei V SKUPINI PROSVETE zakona~ ° volitvah -poslance Skupščine Socialistične repub like Slovenije - Uradni lis SRS, št. 5-22/69) in poslancu Zvezne skupščine (54. in 71 člen zakona o volitvah zvez nih poslancev — Uradni lis SFRJ, št. 5-16/69). kulture v volilni enoti št. 17 — rudarski Šolski center velenje 34. za delavce ršc — šolske delavnice in učence ršc, ki imajo splošno Številka: 013-8/69-1 volilno pravico 35. za delavce RS C — jamski obrati in učence RŠC, ki imajo splošno volilno pravico 36. za upravo Rudarskega šolskega centra Velenje Velenje, dne 1. marca 1969 Predsenik Skupščine občili Velenje Peter Krapež, s.i dipl. gozd. ing. Zahvala Ob tragični smrti moža, očeta in sina • VILIJA HERCOGA se iskreno zahvaljujemo kolektivoma rudnika lignita in gostinskega podjetja Pake Velenje za vso izkazano pomoč, za darovane vence in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Danica z otrokoma, mama in tašča ter ostalo sorodstvo RA SI PRIZADEVA SKRBETI M ZA VAS STANDARD