DELAVSKA POLITIKA Uredništvo je v Maribora, Ruška cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne Irankirajo. Štev. 61. Sobota 27. julija 1929. Leto IV. Soiutje ali pravica. Meščansko časopisje dokazuje, kako velika razlika je med nazira-njem socialističnega pokreta na eni in na drugi strani angleške delavske stranke, ki je tildi del socialističnega gibanja. Predvsem trdijo ti listi, da ima angleška delavska stranka sočutje :x vsemi sloji in da ne pozna razrednega1 sovraštva. Vlada delavske stranke, pravijo dlalje, bo vladala vsem slojem enako pravično, kakor obeta, dočim je kontinentalni evropski marksizem zgrajen na razrednem sovraštvu. Namen take pisave je prozoren. S temi tezami hoče meščansko časopisje zastrupiti socijal. gibanje s povsem krivo premiso. Pravičnost do vseh slojev v pomenu, ki ga poudarja tako liberalno kakor klerikalno časopisje, pomeni konservativnost, ki naj bi branila družbo tako kot je in tudi družabne krivice neokrnjeno. Teh načel pa angleška delavska stranka nima, ker hoče potom svoje politike ustvarjati suksesivno boljša družabno pravičnost, čemur naj ji služi zlasti svetovni mir in so-cijalna zakonodaja. Uvajanje pravičnejših družabnih razmer je pa razredni boj, ki nima prav nikakršnih znakov, da bi hotel varovati privilegije posameznih stanov ali plašiti prebivalstva. Prav 'pravilno trdijo me-ščanski listi, da bo delavska vlada podpirala industrijo, gospodarstvo. Naravno, gospodarstvo je moralna last naroda in narod ima po našem prepričanju tudi pravico, tke dobrine narodnega gospodarstva enakomerno uživat Zato je to stališče delavske vlade pravo, ki pa. niti trohico ne soglaša s tezami buržoaznih listov, ki hočejo dokazovati, češ, angleška delavska stranka hoče negovati tudi privilegije izkoriščanja, vi, razredni marksisti pa gojite razredno sovraštvo. Taka logika je kriva. Če hočemo odgovoriti na to tezo meščanskega časopisja, se moramo vprašati, odkod prihaja, da se pojavljajo med meščanskimi in delavskimi vrstami milejši ali ostrejši socijalni boji, ki jih pogostoma res preveva izrazito razredno sovraštvo, ki se ga kapitalistični krogi boje. Ozrimo se samo na praktično življenje. Narava 'kapitalistične družbe je, da manjši del človeške družbe izkorišča večjega. Človeštvo sicer dela ; ali razmere za večji de! človeštva po- i stajaijo vedno mizemejše; del člove- ■ šiva pa sploh ne najde eksistence v družbi. Ti socijalni siromašni sloji dokazujejo svojo moralno pravico do jenja, imajo resno voljo sodelo- I vati v narodnem gospodlarstvu, toda družba nima primernega mesta za nje. Ti šibki sloji vidijo, da so jim meščanske politične stranke in razni klerikalizmi nasprotni, da' jih, če le mogoče, opeharijo, brutaliizirajo, jih imenujejo v svojem sovraštvu nezadovoljneže, revolucijOnarje, postopače, potepuhe itd., čeprav jim ne dajo niti možnosti dlo življenja. Gode se še bolj razburljive stvari. Delavstvo si pribori izboljšanje svojega socijalne-ga položaja', socijalno in delavsko zakonito varstvo, toda kapitalistična družba, vodi borbo proti tem pridobitvam toliko časa, da jim pridobljene pravice vzame potom svoje slučajne politične premoči. In kaj je itu naravneje, kakor da' se zbudi v onem delu človeštva, ki mu družba nasilno jemlje pravice do življenja, večjje in večje na »prot st vo in celo sovraštvo do onih, ki so krivi. Vzrok razrednega sovraštva je torej duhovno utemeljen v razmerah, čeprav je sovraštvo zlo, in ga provocirajo tisti, ki delajo alj podpirajo krivice. Hoteli smo s tem samo dokazati, da. razredno sovraštvo ni bistvo marksizma, ampak le korespondujoči pojav onega sovraštva na 'kapitalistični strani. Kapitalizem krati enakopravnost delovnih slojev in se s sovraštvom bori proti ® poštenim in z najraznovrstnejšim orožjem, največ pa s hujskajočo in sovražno politiko proti »revolucijonarjem in brezvercem«. Če kapitalistični krogi in meščanske politične stranke priznavajo opravičenost delavskih socijalnih 'bojev, če resp ek tirajo pridobljene socijalne in druge pravice delavstva, potem v socijalnem boju ni treba tako-zvanega razrednega sovraštva1, ampak se vrši narodni boj bolj stvarno, znanstveno in politično. Za tak boj je pa treba več uvidevnosti in demokracije pri meščanskih političnih in gospodarskih krogih in več spoznanja, da je stremljenje za socijalno pravičnost opravičeno. Nočemo s tem hujskati k razrednemu sovraštvu. Dokazati smo le 'hoteli, da sta pri razrednem sovraštvu udeleženi dve stranki, ena, k* zagovarja pravico in ena, ki brani privilegije. Obe imata pravico do borbe. V nepravici (je pa vsekakor ona stran, ki krati naravne pravice svojemu bližnjemu. Zato torej ni nič nenaravnega, če zaide socijalna borba časih daleč v sovražnosti, ki niso in ne morejo biti bistvo socijalnega boja, ampak so le pojav razvnetih opravičenih ali neopravičenih čutnih strasti ter posledica nepoznanja ali pa ignoriranja jedra socijalnih bojev. Zakonito pobijanje stanovanjske bede v Franciji. zapisali, da pozdravljamo vsako akcijo, ki gre za tem1, da se stanovanjsko bedo omili. Zakon* odreja v glavnem sledeče: Določi se vsako leto za dobo deset let vsota ene milijarde In 400 milijonov frankov. Iz katere se dajejo posojila oninu ki si želijo zgraditi hišo. Tega kredita pa se morejo poslužiti mali rokodelci, mali državni uradniki ter bivši bojevniki, ki bivajo v okolici večjih mest ali v industrijskih krajih. Via-da je preskrbela potom: natečaja tri različne tipe hiš in stane ena' hiša povprečno 35.000 frankov ali okroglo 80.000 Din. Zgradba šteje navadno eno zelo veliko sobo im še po tri postranske prostore, seveda tudi kopalnico in V Franciji je bil lanj sklenjen takozvani Loucheurjev zakon za gradbo malih stanovanj (enodružinskih hiš) s pomočjo državnega kredita. Ta zakon je težko prodrl v zbornici. Tudi v francoskem parlamentu je precej reakčijonarnih elementov, med katere spada tudi oče tega zakonskega osnutka, minister Loucheur, katerega gotovo niso pri tem vodili čisto in samo socijalni motivi, pač pa je imel pred očmi skrb, obvarovati francosko delavno maso pred boljševizmom. Vendar se ne more tajiti, da nima ta zakon mnogo dobrega im da bi ga mi z veseljem sprejeli, ako bi hotela naša vlada v tem1 oziru posnemati Francijo. Mi smo že mnogokrat rekli in majhen vrt. Hiše morajo biti zgra- 1 jene iz železnega betona. Iz določenega kredita se mora zgraditi letno 400.000 hiš. Prosilec dobi kredit na 50 let ter plačuje dva odstotka obresti. Stanovanje ga na ta način stane mesečno 60 fr. oziroma 135 Din, kar pomeni, da pride po tolikih in tolikih letih zastonj do lastne hiše. Določeni kredit za 1. 1928 je bil v par tednih izčrpan. Ljudem se ni treba brigati za stavbenike, ker to preskrbi država sama, ki sklepa z gradbenimi podjetji kratkoročne pogodbe in so ista državi odgovorna za solidarnost zgradb, potem morajo ev. brezplačno popravljati. Proš-njikov za kredit je redno dvakrat več, kot je kredita na razpolago. Zato se daje isti po ključni potrebi. Na vsak način; je tudi ta način pobijanja stanovanjske bede dober, sicer 1 pa se nam; zdi, da je najboljši oni sistem, ki ga izvaja mestna občina dunajska, ki gradi velike hiše ž mnogimi stanovanji kakor tudi obsežne kolonije. Delavcu je dovolj, če ima tudi samo lepo čedno stanovanje, v katerem mu nikdo ne dela brez potrebe sitnosti, niti ga ven ne meče marveč biva lahko v njem toliko časa, dokler v dotičnem kraju živi. Ako pa je prisiljen iti v drug kraj, tedaj ne more hiše seboj nesti, marveč mora v novem kraju zopet dobiti stanovanje na razpolago. Sicer pa kot rečeno: mi nimamo nič proti temu, ako se hoče boljševizem pobijati na* ta način, da se dela dobro ter uspešno socijalno politiko od strani države ter občine, ker je ta način še vedno bolj primeren, kot pa preganjanje siromaštva z brahijalno silo. ir Julij 14. o Spomini ob petnajstletnici izbruha svetovne vojne. (Dalje.) Mi smo v Rusiji — in ta mračni mož se ne boji, da bo obenem z govorniško tribuno in dvorano zapustil tudi življenje? Kdo zadrži vele-kneza zunaj, da ga ubije? Ali doni en sam tak glas s tributom svobodnejših držav? V Nemčiji. . . . »V zaprtih prostorih sedč glave delovnega ljudstva ob mizah in se dolge ure posvetujejo. Že čutijo, toda še zamolčujejo, da bodo bržkone morali jutri utihniti. Morda, še upajo in le slabotni med njimi, utrujenci, ki so svojim otrokom prihranili sigurno usodo, se že sedaj sprijaznjujejo z nacijonalno mislijo in bi radi že enkrat korakali skupaj z državo. Berlin: »Za nedeljo sklicano zborovanje v Treptovskem parku je naperjeno proti vojni. Zato v teh resnih časih ogroža javno varnost.« Gorje onemu, ki dvigne glas proti vojni! Kajti ta bi lahko rešil mir! Na 39 ljudskih zborovanjih pod streho so nato poskusili socijalisti to, kar jim je bilo prepovedano pod milim nebom. Zaman, čez dva dni poskusijo še enkrat s 17 zborovanji. Policija jim razžene vse. Močno se čuti. Stranka čuti: za revolucijo je štiri milijone volilcev preslabih, torej se mora ukloniti. Bomo se pokorili, toda s protestom, v parlamentu ne bomo dovolili denarja za morijo. Naš godrnjajoči molk bo našim bratom' onstran meja povedal, kaj čutimo. Preko oficirskih glav si bomo j kmalu podali roke. v _ [ Tako se navidez odloči večina, le malo jih pri prvem posvetovanju govori drugače. Nobenega sklepa. Hitro odpošljejo v Pariz zaupnika, da se posvetuje z Jauresomi (izgovori: Zore — voditelj francoskih socijalistov, zavratno ustreljen kot nasprotnik vojne. Op. ured.), ki je še včeraj voditelju nemške socijalne < demokracije Haasu obljubljal, da se I bo uprl! Najbolje bi bilo, povedati isti protest v zbornicah vseh vojnih središč. Še isti večer odpotuje Her-mann Miiller v Pariz. Toda nemški delavci so bili Nemci. Sicer so jih skozi trideset let psovali kot brezdomovince; toda vendar se radi spominjajo na dve službeni leti. Država bo itak skrbela za otroke doma ... Voditelji pa vedo. kako misli množica zunaj, vedo, da so preslabi za revolto: z eno besedo se bodo oprali pred svojo vestjo: krvavi car ie naš sovražnik! Bethmann (tedanji nemški zunanji minister) ravna diplomatsko: hitro objavlja mirovne brzojavke cesarja, vse drugo, kar je že štiri tedne gnalo v vojno, pa zamolči. Na plan! Mislite na svojega Bebla, ki se je hotel boriti proti carju! Mi se borimo za svobodo proti biču barbarov! Stranka se maje... Sto mož sedi v klubovi sobi. Zastopniki večine nastopajo ih pravijo: »Iz novih vladinih dokumentov se vidi, da je Rusija prva mobilizirala, da ni počakala na našo vojno napoved in je prekoračila mejo. Tudi na zapadu stoji Francoz po ofici-jelnem poročilu že na nemških tleh: torej obrambna vojna! Zato ne smemo glasovati proti kreditom, od katerih se bo skoro polovica porabila za žene in otroke revnega ljudstva. Ker mi, četrtina vseh poslancev itak ne moremo preprečiti odobritve kreditov, bi naše odklonilno stališče vzbudilo v množicah vtis, da mi želimo vkorakanje tujih vojsk in poraz. Za generalno stavko se lahko odloči le oni, ki je dovolj močan, da prevzame vlado. Sicer koristi državljanska vojna le sovražniku.« — Tako govori večina. Najboljša glava med temi zborovalci — Kautsky — je za to, da se vzdrže glasovanja. Toda s svojim. mnenjem ostane osamljen. Dolge ure traja debata. S 74 proti 14 je sprejet predlog večine. Haa-se, predsednik, se pokori disciplini in prevzame prečitanje izjave, ki jo je on odklonil. Samo en stavek je izsilila manjšina: »Kakor hitro postane vojna osvojevalna, se bomo obrnili proti njej z najostrejšimi sredstvi.« Zadnji krik pacifistične vesti!... To stališče nemških socijalistov je inozemstvo tako presenetilo, da je n. pr. strankin list v Bukarešti to vest še teden dni kasneje označil za laž in da jo je neuklonljiva dunajska »Arbeiter-Zeitung« smešila kot novo vladino iznajdbo... Vzrok? Varanje ljudstev po vladah Evrope! V Angliji, kjer je liberalna vlada že bolj drsela kakor korakala v vojno, je bilo socijalistom lažje. Takoj spočetka je vsa delavska stranka glasovala proti. Ta stranka ima slavo, da je izdala najboljši protivojni manifest Evrope: ne vzklikov, temveč resnico, nobenega patosa, temveč razum: mojstrsko delo! (Konec prihodnjič.) Angleškim konservativcem nekaj ni prav. Macdonaldova vlada hoče tudi v angleških dominijonih in kolonijah voditi drugačno politiko nego prejšnja konservativna imperijalistična vlada. Zato je te dni zunanji minister v Macdonaldovi vladi. Hender-son, telegrafično namignil lordu Lloydu, eksponentu prejšnje angleške vlade v Indiji, da bi bilo z njegove strani jako pametno, ako bi pobral šila in kopita, da bi mogla vlada imenovati na njegovo mesto drugega, njeni politiki odgovarjajo- čega zastopnika. Lord Lloyd' je nato odstopil. Konservativce je pa to hudo razkačilo, ker je bil Lloyd njihov človek. V parlamentu so dvignili veliko rabuko in zahtevali takojšnja pojasnila. Henderson je izjavil, da bo odgovoril na vprašanje na današnji, petkovi, seji. Konservativci napovedujejo za danes velike stvari. Gospodje konservativci se pa bodo morali le sprijazniti z mislijo, da niso več na vladi. Minister trgovine odstdpil. Dr. Mttžufataič in njegov prvi pomočnik zaradi nesoglasij glede agrarne reforme odstopita. 2e pred meseci je inozemsko I časopisje poročalo o nameravanem odstopu ministra trgovine, dr. Ma-. žuraniča, kar pa se je s strani po-ročevalnega urada takoj demontiralo. Sedaj pa sta minister trgovine in njegov prvi pomočnik Spevec vendar demisijonirala. Kakor je razvidno iz uradnega poročila, je minister demisijoniral radi tega, ker je pri vprašanju končne ureditve agrarne reforme zastopal stališče, da se mora sprejeti že izdelan projekt zakona o likvidaciji agrarne reforme nespremenjen. Večina ministrskega sveta pa se je po- stavila na stališče, da se mora projekt zakona še revidirati ozir. da še ni pristopiti likvidaciji. Gre namreč predvsem za to. tako pravi uradno poročilo, ali je sploh v interesu našega kmetijstva (katero je treba predvsem upoštevati) ozir.' v interesu narodnega gospodarstva, da se agrarna reforma še dalje izvaja ali pa da se ista likvidira. Dr. Mažura-nič je zastopal dosledno prvo stališče in ga zastopa tudi še danes. Ker se pa nasprotstva v vladi o tem vprašanju niso mogla premostiti, je on izvajal konsekvence in podal demisijo. Komunistični proces v Mariboru. Razprava profi žel. uradniku Brezniku, njegovi ženi in tovarišem. Trije so bili obsojeni radi komunistične propagande, skupaj na 19. mesecev, eden obdolženec oproščen. Pred mariborskim kazenskim se- | natom se je vršila v sredo, dne j 24. julija, razprava proti žel. uradniku Albinu Brezniku, njegovi ženi Mariji Breznik, kovaču drž. želez. Spolenaku in kovinarskemu vajencu Kropiču, katere je državno pravdni-štvo obtožilo, da so vršili komunistično propagando, razširjali letake in prepovedane slike kakor tudi, da so bili člani oziroma odborniki okrožnega komunističnega komiteja. Vsi obtoženi so zanikali krivdo, razen Kropiča, ki j e priznal, da je posedoval razglednice, ki so bile pri njem zaplenjene. Ko.t glavna obremenilna priča je nastopil 16. t. m. v Celju pri znanem komunističnem procesu na 8 mesecev obsojeni zidarski polir Weissba-cher, ki je naslikal obdolžence kot komunistične agitatorje ozir. voditelje. Zagovorniki obtožencev so vsi zavračali izpovedi priče Weissba-cherja, katerega .ie posebno dr. Lt>-mež' iz Ljubljane prikazal kot neverodostojno pričo, ker je bil Weiss-bacher že kaznovan kot sluga pri sodišču v Ptuju, kar pa je Weissbacher kot priča pri razpravi sprva tajil. nekoliko kasneje pa je na ponovno vprašanje le priznal. Neglede na to pa se njegove prejšnje pismene izjave v preiskovalnem zaporu v Celju proti mariborskim obdolžencem niso ujemale ž izpovedjo, katero je izpovedal pred mariborskim sena+om ustmeno. Po tričetrturnem posvetovanju je predsednik senata OSS Zemlič razglasil obsodbo in sicer sta bila kaznovana Albin Breznik in Spolenak vsak na 8 mesecev, Marija Breznik pa na 3 mesece zapora. Vajenec Kro-pič pa je bil oproščen. Proti razsodbi ni bil prijavljen vzklik. Razprava je trajala od 10.—3/-tl3. in od 17.—21. ure zvečer. Poslušalcev je bilo kljub silni vročini precej in so vztrajali do konca. Obdolžence so branili dr. Le-mež, dr. Rozina (ki je branil Kropiča) in dr. Ravnihar. Letna članarina za .Cankarjevo družbo'' znaša 20 Din. Za to dobiš jeseni štiri lepe knjige. — Zopet preiskave. Številne hišne preiskave po delavskih stanovanjih v Mariboru, Pobrežju, Studencih, Teznu, Rušah itd. V soboto zjutraj je policijska oblast izvršila v Mariboru več hišnih preiskav, tekom katerih je natančno preiskala stanovanja, kleti in podstrešja. Pri strojevodji Ipavcu, pri katerem se je šele pred kratkim vršila hišna preiskava, je policijski organ pri drugi preiskavi odnesel spisek, s podatki iz fizike in matematike, knjigo »Osnovni problemi Socijalnega zavarovanja«, neke fotografije Ipavčevih tovarišev, 12 privatnih pisem od znancev in prijateljev, eno nepopisano razglednico itd. Hišne preiskave so se nadalje vršile pri Can-žeku, Medveščku. Petroviču. Greifu, Kukovcu. Ledineku in Babriču v železničarski stanovanjski koloniji. Te preiskave so ostale breuspešne. V Studencih je policija preiskala stanovanje sodr. Pinterja, ki je bil vedno član socijalistične stranke in nekaj let predsednik »Svobode« v Studencih. Preiskava pri Pinterju je v zvezi-z njegovim obiskom pri svoji hčerki v Brucku n. M., ki je poročena s tamošnjim tajnikom socijalistične stranke, sodr. Wallischem. Tudi ta priskava je ostala brezuspešna. Na Pobrežju so zaprli potnika Franca Pavaleca, ker je žandarme-rija našla v njegovi knjižnici več socialističnih spisov, tudi polemične vsebine proti komunizmu. N. pr. Bauerjevo knjigo »Boljševizem in socijalna demokracija«, Deutschevo »Antifaschismus«, itd. Pavaleca so obtožili komunistične propagande in odstopili njegov akt beograjskemu sodišču, ki ga je pa vrnilo mariborskemu, nakar je bil sodr. Pavalec, ki je bil več let upravnik »Volksstim-me« in delaven v socijalističnem gibanju, izpuščen iz zapora. V soboto so orožniki zopet obiskali Pavaleco-vo stanovanje. Pri tej priliki so mu odnesli še nekaj knjig, med njimi »Die proletarische Revolution«- od Kautskega, »Gewerkschafts und das Internationale Arbeitsamt«, itd. Pavalec je bil mnenja, da bi mu morali še to vzeti že pri prvi preiskavi, da bi se bila vsa stvar naenkrat rešila! Neki orožnik je zahteval, da naj mu Pavalec izroči ali pošlje na županstvo vse stare letnike »Volksstim-me«, ker je baje prepovedano imeti take knjige. Orožnik mu je tudi raz-! trgal nekaj vojnih dopisnic, ki jih je | Pavalec za časa svetovne vojne ao- I šiljal domov. Skupno so bili orožni-| ki pri Pavalecu štirikrat. Trikrat v j soboto in enkrat v nedeljo. V soboto so tudi preiskali stano-' vanja železniških delavcev Krois in j Omana v Kamnici. Orožniki so prišli na dom ob 4. uri zjutraj. Na Teznu so preiskali stanovanje železničarja Dreisiebnerja. Nekaj delavcev je bilo ustavljenih in preiskanih na potu, ko so hoteli zjutraj na delo. V Rušah so se vršile preiskave pri delavcih, ki se niso nikoli mešali 'v politiko. V Žepovcih so vršili zopet hišno preiskavo pri kmetu Verliču, ki je svoječasno bil poznan v svojem fcu-. do klerikalnem kraju kot socijalist in svobodomislec, vsled česar je tam še . vedno osovražen. Orožniki so se zglasili na njegovem stanovanju 18, t. m. ob 11. uri ponoči in zbudili, celo družino, nakar so natančno preiskali stanovanje. 2e 20. t. m,, ob {4. uri zjutraj so se vrnili in zopet vse preiskali. Pri priliki je orožnik rekel Verliču, da bi bilo najbolje, ako bi izginil' iz občine, ker ga bodo . sicer izgnali. Kakor smo informirani, bo Verlič vložil proti njegovim obrekovalcem več tožb, da dokažejo pred . sodiščem svoja obrekovanja. V Lajteršperku in Krčevini so orožniki istotako vršili nekaj preiskav. Ob 5. uri zjutraj so obiskali predsednika viničarske organizacije Ulbla, pri katerem so izvršili že pred enim' mesecem preiskavo. Tudi ta preiskava je dala negativne rezultate. Teichmeistru so tudi preiskali hišo. češ, da prodaja komunistične znake. Nekdo je Teichmeistra naznanil. ki ie bil poznan kot socijalist, da je komunist, in to iz osebnega sovraštva. Tudi stanovanje železničarja Ivanuša v Krčevini so orožniki ponovno obiskali. Preiskave tudi v Ptuju. Dne 1'9. julija so se oglasili orožniki tudi pri s. Kramariču na Žabjeku in so napravili temeljito hišno preiskavo, ki je trajala celi dve uri. Posebno pozornost so posvetili Kra-maričevi knjižnici, v kateri so izbrali naslednje knjige, ki so jih potem Vzeli s Seboj: Golouhovo »Krizo«. Cerkvenikovo »Očiščenje«, Jack Londonovo »Železno peto«. Majske spise iz 1. 1926—1928, »Idejne predhodnike današnjega socijalizma in komunizma«, »Der blutige 27. Jan-ner in Maribor« (stenogram sodnij-ske razprave!), letnike »Svobode« 1925 in 1929, več »Delavskih Politik«, več številk »Konzumenta«, več zvezkov v Beogradu izhajajočega mesečnika »Ujedinjeni sindikati«, potem vse izrezke iz raznih časopisov. nekaj korespondence bivšega obl. tajništva SSJ, nekaj tiskovin »Cankarjeve družbe« itd. Torej izključno stvari, ki jih vsak delavec lahko poseduje, saj so vse te brošure, knjige in časopisi pasirali cen- Bratko Kreft: Človek mrtvaSkih lobanj. Kronika raztrganih duS. 126 Roko v roko sta se vrnili a v mesto. Nič več nista govorila, samo na tajni izlet sita še mislila!. Pozabila sto, da sita ibila na Kalvariji, da je Leo jokal, vse sta pozabila, ker sta se 'predala 'Opoju čustev in misli, ki so že doživljale nijun izlet in vso lepoto, ki sta jo oid njega pričakovala . . . * « • Dva dni po velikonočnih ekserciciijah ali duhovnih .vajah gimnazijcev dr. Kramar je pravikar vprašal, ikido je manjkal. Nihče. Zato je razrednico zaprl. Ko pa stoji sredi odra in drži v rokah svojo beležnico, pravi: »In vendar vas je neka|j manjkalo!« Očitajoče, užaljen reče to in osmošolci se ozinaijo drug za dolgim. »Kdor je manjkal, naj vstane!« In vstane jih šest. Med njimi Franček in Leo. Vpraša prvega. IzgoVon se, da je bil bolan in profesor zahteva pod Cestno besedo, da gre naknadno. Drugi je Franček. Ne ve, kako .bi začel. »Gospod profesor, ne vem, kaj naj rečem . . .« Profesor gleda začudeno: »iTako, tako . . . lepo! Častno besedo, da grešite naknadno . . .« In Franček se malo obotavlja, vendar obljubi. Četrti |je moral domov, peti je bil Leo. Lagal ne bom, je mislil, preden je zaičel. »Oprostite, gospod (profesor, jaz nisem bil niti v sredo pri spovedi, niti v četrtak 'pri obhajilu ...« Ves čas ga je imel profesor Kramar rad. Še zdaj mu je težko radi njegove škandalozne drame. Zato ga> ne vpraša, zakaj ni bil, samo častno besedo zahteva, da popravi, kar je izamudil. Leo pa odločno odgovori: »Ne, gospod profesor. Tudi častne besede ne morem dati. Tukaj .pred vsem razredom vam lahko .povem, do podrobnosti, zakaj sploh več ne morem ne k spovedi, ne k obhajilu . . .« To je bilo preveč. Vseh trideset let, kar je profesor veronauka na. tej gimnaziji, še ni dloživel kaj takega. Zato je nervozen, zato raje kar veli Leonu sesti in mu spflohl prepove besedico pojasnila, Vsa ura je pokvarjena. Težko mu je, staremu profesorju pri takih puntarjih. Najraje bi šel iz razreda in se zjjokal nad izgubljenimi ovcami . . . * * • Vmes so bile velikonočne počitnice. Koncem prvega tedna šole pa se ije zgodilo še to. Profesor Janko, ki je poučeval tudi srbohrvaščino, je nenadoma obolel. Tega seveda ni vedel nihče. Na učiteljišču, 'kjer ije tmeH nadoknadne ure, mu je postalo slabo in mesto, d!a gre odi 12.—13. ure v osmo šolo k srbohrvašlčini, je šel naravnost domov. Osmošolci so čakali. Ogledi so hodili po hodniku, toda nikogar ni bilo. Nekateri so hujskali, da bi šli domov. Deset minut je že preteklo, pa ni še nikogar. V razredu je seveda 'bilo glasno, fn ko so nekateri, med temi tudi Leo, pobrali knjige in šli, jim je .prišel po stolpnicah! nasproti sam ravnatelj. »Kam?« je 2iagnmel in gospodje osmošolci so morali nazaj. Za njimi je prišel kmalu nato profesor Kaučič. Njega edinega je našel ravnatelj v konferenčni sobi. Praivkar se je 'odpravljal na obed domov. Zadnjo uro je bil prost. Zatoi ga' ije zjezilo, ker je morali v osmo nadomestovat. Pobral je dve suhoparni literarni zgodovini in poklical Popoviča, da bere. Popo-vič se je iz opozicije branil. Izgovarjal se je na prehlad. Vendar mu ni nič pomagalo. Moral je na kateder brat. Jezen je bil profesor Kaučič na ravnatelja, tki ga je poslal in zato je skušal ziliti svoj jezo na osmošolce. Ukazal je brati dolgočasno poglavje o prvih molitvenikih v hrvaškem jeziku. Hodil je (pred prvimi klopmi, v zadnji klopi sta pa Toni in Franček kvartala. Metala sta karte in smeh |je šel skozi zadnje vrste. Kaučič je nekaj slišal. Videl je tudi, da se je Franček smejati. Takoj se je napotil na lice mesta, toda Toni je 9 svojo spretnostjo že davno spravil karte na varno, v jezi, ker ni mogel najti vzroka, je začel oštevati Tonija. Med tem časom ije Popovič izgineval iz katedra. »Naprej!« je kar tako zaukazal profesor, toda' na katedru ni .bilo nikoga. Spet smeh. Vse v enem trenotku. In ko se je ozrl, je videl, da je Popovič v klopi. »Ali boš šel brat!« mu zaukazuje, Po(povič pa vztraja pri svojem prehladu. Odločno. In profesor mora popustiti in postavi Frančeka na oder. Fran-če kbere, bere, ko pa pride do kake latinice, ^ jo izgovori po slovensko. To se je dogodilo godine tisočdvestodvaindvajset . . . Enkrat, dvakrat , , ., da vzbudi smeh sošolcev in pomnoži 'profesorjevo jezo. »Da vas ni sram! Pred1 maturo ste, pa ne znate niti brati hrvaško . . .« Tako nedolžno se je skušal maščevati nad Frančekom. Nato je pozvonilo. Pod klopmi so zaropotale kn|jige in izzvale profesorjevo maščevanje. j,v ZJUTPAJ za izkuhavatije iSchichfovo TERPENTIN0V0 MILO v '» < u pa je pr a n , t' . ;AV nje gotova/ rnmk«,* zuro in seveda niti zdaleka ne vsebujejo tega, kar orožniki in policija I že mesece sem- neprestano iščojo. I Priporočljivo bi bilo, če bi okr. gla- j varstva dala orožnikom navodila, j kakšne knjige in spise je pri hišnih preiskavah zapleniti, da bi se v bodoče več ne plenilo knjig in časopisov, ki jih sme vsak delavec pose- dovati. Kar se pa tiče s. Kramariča, je treba samo še povedati, da je Kramarič bil pač vedno socijalist, s takozv. komunisti, ozir. boljševiki pa ni imel stika, še manj pa. da bi vzdrževal z njimi kakšne zveze, kar je za preiskavo, ki se je izvršila pri njem, tem bolj značilno. Dnevne novice. Senzacije. Amerikanski listi poročajo v poletnem času suhih kumaric o morskih kačah in zmajih. Mi Evropejci pa, ker nismo tako iznajdljivi, proglasimo vsako figo za senzacijo. Velik kričeč naslov, pa imaš zanimanje, govorjenje, veselje in zgražanje. S takimi stvarmi mučimo svoje možgane in svoje živce, ker se ne znamo baviti z resnejšim delom. Sedaj k stvari. Senzacije o komisarijatih in o komisarjih! Za božjo voljo, da povem prav po domače, kaj pa naj hočejo ti komisari-jati v samoupravnih korporacijah? Mi tudi nismo zadovoljni z vsem, ali bolje in bolj pošteno je, če se ohrani vsaj nekaj demokracije povsod, zlasti pa v korporacijah, ki so po zakonu samoupravne. Sedaj ni nastal prav noben nov razlog in ne pravni naslov, ki bi utemeljeval ukinitev samouprave javnih samoupravnih korporacij. Ne zdi se nam verjetno, da bi bila v stanu vsaka spletka dovesti do kršitve zakonito zajamčene samouprave. Zato smatramo senzacije za — raco. Intervencijo radi amnestije vojnih krivcev na Bolgarskem je izvršil jugoslovanski poslanik Nešič v Sofiji, ker baje ni v skladu z mirovno pogodbo. Beograjska policija je dovolila Svetozarju Pribičeviču, da sme k operaciji v Beograd. Dosedaj se je nahajal težko bolan v Brusu pri Kruševcu. Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo In Poljsko so bila prekinjena brez vsakega uspeha, ker Jugoslavija ne dovoli Poljski ■carine prostega uvoza premoga v državo. O izpremembah pri ljubljanskem OUZD ne more biti govora. Tako pravi »Slovenec«. Resnica pa je baje, da se misli na izpremembe v upravah okrožnih uradov za socijalno zavarovanje. Ali samo pri nekaterih ali povsod, to nam pa ni znano. Komunistični agitator ustrelil dva orožnika in pobegnil. Dubrovniško redarstvo je bilo obveščeno, da potuje komunistični agitator Čelan Josip s potnim listom, ki se glasi na tuje ime, v Dubrovnik. Dne 24. t. m. je Čelan prispel na postajo Gruž, kjer pa je bil aretiran. Ko so ga privedli v stražarnico, kjer bi moral biti zaslišan, je Čelan ustrelil orožnika Ba-tiniča in hotel pobegniti. Pri vratih pa ga ustavi orožnik Gjurič, Čelan je streljal tudi na njega in ga smrtno zadel. Nato je izginil in ga še niso izsledili. Komunisti iz Mostarja pred državnim sodiščem obsojeni. V Beogradu se je vršila dne 24. t. m. pred državnim sodiščem za zaščito države razprava proti 6 komunistom iz Mostarja, ki so bili obtoženi, da so na predvečer 1. maja t. 1. širili in lepili po Mostarju komunistične in prevratne letake. Pet jih je bilo obsojenih skupno na 18 let ječe in sicer: Jakob Roža na 5 let, Muštafa Pašič na 5 let. Jožo Galič in Mirko Rajič vsak na 3 leta in Karol Matko na 2 leti težke ječe. Ante Fiala pa je bil oproščen. V Vel. Bečkereku Je bilo 70 komunistov aretiranih. Dne 20. julija so v Vel. Bečkereku aretirali 15 oseb, tako, da je sedaj v celem, zaprtih 70 oseb. ki so osumljene komunistične propagande. Občinski svet Uubljanski je imel v torek svojo sejo. Običajni dnevni red ni delal velikih preglavic. — Znani predsednik hišnih posestnikov Frelih se je pritožil, da je občina otvorila kopališče v Mednem. Pritožba je bila zavrnjena. — Občinski svet je dovolil garancijo 50.000 Din Bar-janom za zgradbo gasilskega doma. — Dalje se je razpravljalo o regulaciji Dunajske ceste; podrobno se bo razpravljalo o zadevi na prihodnji seji. — V mestnih hišah so se regulirale najemnine tako, da bodo donašale okoli 80.000 Din na leto več kakor doslej. Najemnina se je odmerila po kvadraturi, in sicer v starih hišah po kategorijah od 80 Din1 do 20 Din za kvadratni meter na leto; v novih hišah pa se dele stanovanja v sedem kategorij. V pivih treh kategorijah1 bo znašala najemnina 111, 101 in 92 Din za kvadratni meter, v najnižji pa 40 Din. Poročevalec se je pritožil, da mnogo strank v mestnih hišah ne plačuje najemnine. — Dalje se je govorilo na seji o zavarovalnici za mestne delavce za bolezen, starost in pogreb. Pravilnik je bil sprejet. Razne predloge k predmetu je župan odkazal odseku. — V mestni klavnici hočejo napraviti novo hladilnico za slanino in ograjo okoli klavnice. Zato potrebujejo en milijon dinarjev posojila od mestne hranilnice. V tem pogledu vrši hranilnica še poizvedbe na predlog velikega župana. — V mesecu avgustu ne bo občinske seje, da se bodo mogli občinski svetniki nekoliko odpočiti. Angleška delavska vlada proti brezposelnosti. Spodnja zbornica je sprejela sklep, po katerem se na podlagi gotovega načrta votira za javna dela 25 milijonov funtov šterlingov (8 milijard dinarjev), da se brezposelnost kolikor mogoče odpravi. V Gornji Šleziji je v premogovnem revirju izbruhnila splošna stavka, ker se podjetniki niso držali mezdnih pogodb. Ruski parnik »Volga« je pred romunskim pristaniščem Konstanca zadel ob mino in se potopil. V južni Kitajski divja meščanska vojna med posameznimi generali in Kantonci, zato tudi Čangkajšek nima preveč korajže nastopiti proti Rusom. Na Cehoslovaškem so za dobo enega meseca oblastno ustavljeni vsi komunistični listi. Vlada hoče na ta način preprečiti propagando za komunistični protivojni dan 1. avgusta. V Parizu se vršijo racije proti komunistom. V upravi komunističnega dnevnika »Humanite« so> izvršili hišno preiskavo in baje zaplenili načrt za mobilizacijo mas na 1. avgusta. Urednike so aretirali. Protivojne demonstracije komunistov dne 1. avgusta bodo istim, zeto otežkoffene, ker se sovjetska Rusija sama nahaja trenutno v vojnem položaju. Zato je nemška socijaldemokraclja napovedala s svoje strani za 1. avgust demonstracije za svetovni mir. Francoska vlada posreduje v Moskvi v prilog ohranitve miru na dalnjem vzhodu. Sovjetska vlada povdarja svoje miroljubje, vendar zahteva, da Kitajska vlada uposta- vi prejšnje stanje na mandžurski železnici. Pri kitajski nacijonalni vladi je ameriška vlada v istem1 smislu posredovala. Med Anglijo In sovjetsko Rusijo so se pričela direktna pogajanja za upostavitev medsebojnih normalnih odnošajev. Tudi pravica. V provinci Mecklenburg so pri zadnjih deželnozborskih volitvah desničarji dobili malo večino, ki pa odvisi popolnoma od dobre volje nemških narodnih socijalistov, med katerimi, kakor znano, prevladuje fašistični duh. Da si vlada za-sigura podporo narodnih socijalistov, je te dni izpustila iz kaznilnice v Dreibergenu tamkaj zaprte »fememorilce«. (»Feme« so tajne reakcijonarne organizacije, ki s pomočjo sumljivih subjektov spravljajo svoje politične nasprotnike iz levičarskih taborov na zavraten način na oni svet.) Izpuščeni fememorilci so bili obsojeni deloma na smrt, deloma na petnajstletno ječo, in so še pred kratkim celo nemški nacijo-nalci ostro nastopili proti njihovi pomilostitvi. Vsa nemška javnost se sedaj zgraža nad tako pristranostjo mecklenburške vlade in pričakovati je odmeva v državnem parlamentu. Kelioggov pakt stopa v veljavo. Dne 24. julija je prezident Hoover povabil v vvashingtonsko belo hišo zastopnike 59 vlad, ki so priznale Kelioggov pakt. da slavnostno proglasijo njegovo uveljavljenje. Kakor znano, je tudi naša vlada podpisala Kelioggov pakt januarja tega leta. Proti vojni se pa kljub temu ne sme nihče javno izraziti. Reparacijska konferenca držav bo od- godena, ker se države ne morejo zediniti na kraj, kjer naj se konferenca vrši. Francija predlaga sedaj Haag. — Skoro ni verjetno, da bi kraj konference delal take težave. Države morajo imevi druge vzroke, da hočejo to že dogovorjeno stvar še vedno zavlačevati. Ali pa morda stvar — predrugačiti? Rekord pomorske vožnje je dosegel nemški parnik »Bremen«, ki je preplul Tihi Ocean v štirih dneh in osemnajstih u-rah iz Evrope v Ameriko. Doslej je to pot napravila ladja »Mauretanija« v razmeroma kratkem času, vendar je rabila za vožnjo osem ur več kakor »Bremen«. A-meričani so »Bremen« pri prihodu burno pozdravljali. Rusko-kitajski konflikt bo mirno likvidiran, ker se je kitajska vlada izjavila, da je pripravljena pričeti direktna pogajanja s sovjetsko vlado. Pogajanja bi se naj vršila v Moskvi, ki je bolj pripravna za to nego Harbin. Tudi patrijoti znajo metati bombe. Berlinska policija že dalje časa raziskuje dinamitne atentate, ki so se zadnje čase dotrajali in katerih so bili osumljeni levičarski elementi. Sedaj pa se je ugotovilo, da stoje atentatorji v ozkih zvezah z nacionalistično organizacijo »Consul«, koje člani so umorili tudi Erzber-gerja in Rathenaua. Angleška delavska vlada namerava uvesti sedemurni delovnik. Kakor poročajo časopisi, namerava uvesti angleška delavska vlada še letos v rudniških obratih sedeminpoj-urni delovnik, 1. 1932 pa bi se splošno vpeljal sedemurnik. Da bi to namero vlade preprečili, sklicujejo posestniki rudnikov plenarno sejo svoje organizacije. Konservativci in liberalci pa že napovedujejo za slučaj, da delavska vlada to izvede, Macdo-naldov padec. Dva vagona pšenice je zgorelo v Sremski Mitroviči. V žitnici nekega veleposestnika je izbruhnil požar ter vpepelil vso zalogo. Verižnikl so povsod enaki. V petek je gdvoril Poincare o francoskem dolgu, ki ga ima Francija plačati Zedinjenimi državam1 za dobavljeni vojni materijah Listi so drugi dan poročali, da znaša ta dolg 10 milijard frankov. Po vojni je pa Francija vojni' materijal prodajala. Prodala ga je za 2.6 milijarde in še od tega zneska ne dobi ene milijarde za vojni materijal, ki ga je prodala ruskim generalom Kolčaku, Djenkinu in Wrangl,u. Listi dalje pravijo, da je v letih 1919 do 1925 vsak državljan (pravzaprav veriž-nik) mislil, da ima pravico ropati. Več poslancev in celo en prefekt so močno kompromitirani. Tako se je dogajalo, da je, čim je oblast hotela izvesti v kakšnem skladišču preiskavo, skladišče kar čez noč pogorelo. Nek ameriški oficir je na svoje stroške prepeljal v Ameriko 1500 avtomobilov, ki jih mora sedaj Francija plačati. Francija torej izgubi pri kupljenem vojnem inate-rijalu, ki je ostal po vojni, 8.4 milijard frankov (blizu 20 milijard dinarjev) in mora ta dolg plačati. — To so dobrote vojne za državnike in državljane, a smeje se vojni špekulant. John D. Rockefeller — 90 let star. Stari Rockefeller je tip kapitalista im organizatorja trustov, Rockefeller je bil iz trgovske familije. Prvo službo je nastopil kot pisar v posredovalni trgovini. Komaj 20 let star, se je osamosvojil in je ustanovil podobno komisijsko podjetje, ki je u-spelo. Za podjetje si je izposodil pri očetu 100 dolarjev. V tistih letih se je pa zaznalo o bogatih petrolejskih' poljih v Pensilvaniji. Rockefeller se ni prvotno bavil s pridobivanjem olja, ampak ga je samo pokupoval od producentov ter dovajal po ceveh v svoje čistilnice. Leta 1870. je pa že ustanovil in zedinil »vse čistilnice v Clevelandu ter imenoval novo družbo Standard Oil Cie, of Ohio, ki je z intenzivnostjo propagirala in prodajala petrolej in druge produkte po vsem svetu. Leta 1882 je združil v svojem kartelu okoli 50 čistilnic, ki so tvorile vsemogočen kartel. Njegovo delo v Zedinjenih državah ni bilo popularno. Kot podjetnik je 'bil Rockefeller najhujši izkoriščevalec. Zato je pa dajal velike vsote za javne namene. Tako je že deta 1911. daroval za vseučilišča, zavode, kulturne in dobrodelne namene 575 milijonov dolarjev (33 milijard Din). Rockefeller pa ni odločeval od 1872. dalje samo v oljni industriji, ampak tudi pri železnicah, bankah in celo v politiki, kar mu je nakopalo polagoma veliko nasprotstvo med milijonarji; zlasti stari železarski dinastiji Vand'er-bilt in Gould sta ga jako sovražili. Tehnika je Rockefellerju pomagala, da se je v teku dobe uvedel petrolej za svečavo, za motorno silo, ki goni avtomobile, parnike, križarke in zrakoplove. — Rockefeller že petnajst let navidez ni aktiven, vendar se čuti v industriji njegov vpliv. Stav rec je pa še krepak ter pravi, da hoče dočakati vsaj sto let starosti. Med denarno aristokracijo v Ameriki mož ni priljubljen, ker ni družaben in živi jako sikrorohio, dasi je morda najbogatejši človek na svetu. Rockefeller je ostal vse življenje kramar, ki mu je bil dobiček vse. Avtomobilskim tvrdkam sporoča uprava Ljubljanskega velesejma, da je »Bureau Permanent International des Constructeurs d’Automobiles«. Pariš, z dopisom štev. 50993 od 16. VII. t. 1. dovolil, da zamorejo na velesejmski prireditvi »Ljubljana v jeseni«, ki se vrši od 31. avgusta do 9. septembra razstaviti svoje proizvode vse tovarne avtomobilov. Ustanovljeno 1897 priredi v nedeljo, dne 4. avgusta 1929 Saves delavskih kolesarjev, centrala v Mariboru Ustanovljeno 1897 PRVENSTVENO KOLESARSKO TEKMO s podružnicami na progi Ljubljana— Maribor km 136. SPORED: Ob pol 6. uri štart dirkačev v Ljubljani. Cilj v Mariboru Tezno, mestni vodovod z godbo ob pol 11. uri. Popoldan ob 15. uri začetek vrtne veselice v gostilni J. Lešnik, Nova vas, z raznimi zabavami in plesom. Vstopnina 3 Din. Za obilen obisk uljudno vabi dirk. ODBOR. Društva, organizacije itd., ki imajo za letošnjo jesen predvidene svoje kongrese in slične prireditve, prosi uprava Ljubljanskega velesejma, da postavijo iste v čas letošnje velesejmske prireditve »Ljubljana v jeseni«, ki se vrši. od 31. avgusta do 9. septembra. Svoje sklepe naj društva izvolijo sporočiti -naravnost upravi velesejma v Ljubljani, ki jim bo šla v vsakem oziru rada na roko. Zakai se mučite, če pa ni potreba? Čez noč se namoči perilo z Zensko hvalo, zjutraj pa se s Schicht-terpentinovim milom izpere, nakar postane perilo osleplja-joče belo. Pazite se pred potvorbami. Javne korporacije In i njih pravice. Javne korporacije so privatne ustanove, nad katerimi ima državna oblast nadzorstvo. Javne korporacije so samoupravne, to se pravi, delati morajo v okviru s-« .a >■*« i j 3 3 3 Ali že uporabljate it n no za [ y v * Dobiva se Jo povsod. Dobiva se jo povsod. E t C! w> C t- rt h* c c M c IM c m e m ci h« ei t* ci w- c c tari tari c c Kupujta samo pri tvrdkah, ki ogla-sujajo v ,.Delavski Politiki" I ... ZAHTEVAJTE POVSOD ČAJ ZNAMKE >ČAJANKA< KI JE NAJBOLJŠI IN NAJ1ZDATNEJSt Ali ste že krili f svoje potrebe v tiskovinah ■ Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po najnižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd* Ljudska tiskarna d. d. Maribor, Sodna ulica St. 20 Največja izbira moškega in ženskega perila, ovratnikov, kravat, samo-veznic in vsakovrstnih trakov Pridite In oglejte sl zalogo! ALFA MARIBOR ALEKSANDROVA CESTA 9 ZMERNE CENE! Največja izbira kopalnih oblek, kopalnih čepic, čip in vezenin, nogavic za dame in gospode i. t. d. i. t. d. Pridite In oglefte si zalogo! KIS ZA VLAGANJE JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 9, tovm za Izdelovanje tetinih vin in sirupov. kumerc In drugo, vinski kis. Špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droienko, slivovko, rum, konjak Itd. dobite po zmernih cenah edl- Na drobno! no pfj tvrdki Na debeloI Tiska: Ljudska tiska* »a d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip OSIak v Mariboru — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru.