Gorenjsko je v nedeljo pobelil sneg — Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 87 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVE Kranj, torek, 15.11.1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kob poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Poledični ples na Peračici Peračica — Prva letošnja poledica je povzročila verižno trčenje na viaduktu Peračica. Cestišče ni bilo posuto, čeprav je bilo precej poledenelo in zasneženo. — Foto: F. Perdan Združevanje teorije in prakse Na VI. sejmu opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju bo dana še posebna pozornost preskrbi ljudi v primeru vojne ali večjih naravnih nesreč Kranj — Med 30. majem in 4. junijem prihodnje leto bo na kranjskem sejmišču VI. sejem opreme in sredstev civilne zaščite. Zasnova sejma je že oblikovana, prav tako pa je dogovorjena tudi strokovna tema, o kateri bo med sejmom govora na seminarjih in strokovnih posvetovanjih. Zanje vlada veliko zanimanje in zato bo dobra organizacija seminarskega dela sejma še posebej nujna. Na zadnji seji organizacijskega odbora, ki je bila pretekli teden v Kranju in jo je vodil predsednik dr. Alimpije Andželski iz zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, so se dogovorili, da bo osrednja tema strokovnih posvetovanj in seminarjev med sejmom preskrba ljudi v 7., 8., 17. in 18. stran Objavljamo pravilnik in merila o pogojih za dodeljevanje stanovanj zgrajenih s sredstvi enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj, obvestilo o prenosu uporabe občinskih najemnih stanovanj na samoupravno enoto za družbeno pomoč pri samoupravni stanovanjski skupnosti in pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj nad katerimi ima razpolagalno pravico samoupravna stanovanjska skupnost Kranj. vojni in primerih večjih naravnih nesreč. Ker je tematika široka, bodo strokovnjaki s tega področja posebej govorili o organizaciji zdravstvenega varstva v takih pogojih, o prehrani in preselitvah, delovanju prometa in drugih komunikacij, o nalogah in pomenu Rdečega križa, o komunalni ureditvi, o političnem delu v takih razmerah itd. Kmalu bodo znani avtorji za pripravo osnovnega strokovnega gradiva. V večini primerov gre za popolnoma nova in strokovno še neobdelana področja, zato ustrezne literature doslej še ni na voljo. Strokovni del seminarjev bo združeval tudi praktične primere delovanja sistema civilne zaščite v izrednih razmerah v primerih naravnih nesreč v Posočju, Srbiji, Bosanski Krajini itd. -jk Poziv zamudnikom TR2IČ - Družbeni dogovor o družbenem izobraževanju v tržiš ki občini je večina že podpisala, ugotavlja koordinacijski odbor za družbeno izobraževanje pri občinski konferenci SZDL. Vendar obenem opozarja, da nekateri obveznosti še niso izpolnili, čeprav prispevek za družbeno izobraževanje ni velik. Med nepodpisniki so tudi nekatere samoupravne interesne skupnosti. Koordinacijski odbor ugotavlja, da nekateri še vedno zapostavljajo pomen družbenega dogovarjanja in menijo, da je zanje odločujoč in obvezujoč le zakon. Vse zamudnike bodo opozorili s posebnim dopisom, obenem pa jih seznanili, da so v tržiški občini možnosti za dosledno uresničevanje tega dogovora, saj ima odslej tudi Delavska univerza delavca, zadolženega samo za družbeno izobraževanje, kar omogoča lažje uresničevanje dogovora. -jk Včeraj zjutraj je bila gorenjska magistrala ovita v belo, neprodorno meglo, ki se je le na nekaterih krajih razblinila, tako da je bilo slutiti lep jesenski dan. Cestišče je bilo večinoma suho, le podvinski klanec je bil moker, a ne prehudo spolzek. Vozniki, ki so se tod peljali od 7. uri zjutraj, so vozili počasi in previdno, zavedajoč se, da je zdaj lahko na mokrem cestišču tudi poledica. Ob vstopu na viadukt Peračica pa je voznik dostavnega avtomobila nenadoma in zelo nepričakovano zavozil na levo stran cestišča. Njegova spremenjena smer vožnje je v hipu opozorila, da se voznik nečemu izogiba in že v naslednjem trenutku je bilo jasno: viadukt je bil zasnežen, poledenel tako, da je začelo voznika nasproti močno zanašati. Ko je dostavni avtomobil bil spet na svoji desni, so se mu prižgale zavorne luči, ustavljal je, kajti nasproti vozeči fičko se je bliskovito bližal po levi strani. Treba je bilo zavirati, treba je bilo v hipu zavreti, kajti pok je bil silovit, fiat se je zagozdil v sprednji desni del tovornjaka. Voznike za tovornjakom je reševala le varnostna razdalja in hitrost vožnje, komaj da je kaj pomagala spretnost zaviranja na poledici. Trenutki, ko si na poledici in ko se kljub zaviranju pelješ naprej, zavedajoč se, da zagozdenih avtomobilov ni mogoče obiti, so strahotno brezizhodni, čeprav ni velike hitrosti in varnostna razdalja primerna. Bo ali ne bo, se boš ustavil, boš Učil? Še preden odtrgaš vrata fička in pomagaš prizadeti voznici izza volana, se s kranjske strani nadaljuje ples. Vozniki v zadnjem hipu zaznajo nesrečo, v hipu, ko je že prepozno, poledica se ne meni za zaviranje. Drug za drugih poplesujejo po cestišču, sučejo volan in — trčijo. Približuje se tovornjak, obupno zavira in je zdaj na levi zdaj na desni in na koncu se mu posreči, da se zaustavi tik za petimi nesrečnimi avtomobili. Nazadnje vendarle nekdo zavpije, da je treba avtomobile s kranjske strani zaustaviti in jim preprečiti vstop na viadukt. Pet avtomobilov bo menda kar dovolj velik davek za prvi gorenjski poledični ples, verižno trčenje na Peračici, ki ni bila posuta in je bila premalo pripravljena. Ze tako in tako je stalno v megli in večinoma mokra, ob prvem mrazu pa postane izredno nevarna, prekrita s snegom in ledom. Ura minulega trčenja ni bila tako zgodnja, da je ne bi mogli posuti s soljo in obvarovati voznike nesreče. » Naj bo Peračica v poduk, da se začenja vožnja v slabih zimskih vremenskih razmerah, ko je nujna počasnejša in previdnejša vožnja, ko je nujna stalna skrb za primerno vzdrževano, posuto in tako vsaj deloma zavarovano cestišče. D.Sedej 9. do 16. stran: Kulturna rubrika Snovanja piccadilh — piccadilh — piccadilh — piccadilh — piccadilh — piccadilh — Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka priporoča svoje izdelke piccadilh — piccadilh — piccadilh — piccadilh — piccadilh — piccadilh Proslava obletnice oktobra — Minuli teden je bilo na Gorenjskem več proslav in prireditev v počastitev 60. obletnice oktobrske revolucije. V kranjski občini je bila osrednja proslava v petek, 11. novembra, v osnovni šoli Lucijana Seljaka v Stražišču. Razen predstavnikov skupščine in družbenopolitičnih organizacij so se je udeležili tudi številni revolucionarji, med katerimi so bili tudi še trije živi udeleženci revolucije in sicer Ana Pavlin, Franc Valjavec in Karel Janežič. Slavnostni govornik na proslavi je bil sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov Kranj Jože Kavčič. V kulturnem programu pa so nastopili kulturna skupina iz Stražišča, moški pevski zbor Svoboda Stražišče in kranjska Glasbena šola. — A. Z. — Foto: F. Perdan XVIII. NOVOLETNI SEJEM OD 16. DO 26. DECEMBRA 1977 NOVOLETNI SEJEM KRANJ Naročnik: r Ne več po starem Na koncu dvodnevnega posvetovanja republiške konference SZDL Hrvatske o nalogah socialistične zveze pri uresničevanju stališč in sklepov 30. seje predsedstva CK ZKJ je v petek govoril Edvard Kardelj o položaju, vlogi in odgovornosti socialističnih sil z zvezo komunistov Jugoslavije na čelu. Med drugim je dejal, da mora biti v jedru vsakega dogajanja človek, organiziran kot samo-upravljavec v raznih oblikah samoupravnega demokratičnega organiziranja. Svoboda sama po sebi dejansko nič ne rešuje — odločilna je vsebina, ki jo ljudje dajajo svobodi. Tudi delegatski sistem ni zgolj zbir vplivov baze, temveč tudi spajanje teh vplivov s celotno ustvarjalno dejavnostjo družbe in vseh dejavnikov, ki sestavljajo to družbo. Ko je govoril o statistiki v samoupravljanju, ki rada meri vsebino po številu sestankov, je dejal, da bodo sestanki toliko bolj obiskani, kolikor bodo vsebinski in kolikor bolj bodo ustrezali tistim interesom, kijih občutijo naši samoupravljavci. Za slovenske šole v Trstu Slovenski starši in dijaki so v nedeljo v velikem številu glasovali za obnovo razrednih svetov na slovenskih šolah vseh stopenj. V Italiji so namreč bile v nedeljo volitve v razredne svete, ki so najnižja stopnja novega demokratičnejšega italijanskega šolskega sistema. Razredni sveti so sestavljeni iz predstavnikov staršev in šolnikov, v višjih razredih pa sodelujejo tudi dijaki. Slovenski starši, ki so strnjeno glasovali, so s tem manifestirali svoje zanimanje za slovensko šolo in potrdili akcijsko enotnost Slovencev v Italiji. Slovenska narodnostna skupnost v Italiji se je enotno izrekla za čimvečjo šolsko avtonomijo in v tej zvezi za samostojni slovenski šolski okraj. Prost dan pred prazniki? Predsednica republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je izdala odredbo, v kateri piše, da bodo osnovne in srednje šole imele letos prost dan tudi v ponedeljek, 28. novembra. Nadomestijo naj ga s poukom v soboto, 3. decembra. V odredbi tudi piše, da šole lahko imajo pouk tudi v ponedeljek, 28. novembra, če bi bilo to primerno zaradi uskladitve z delovnim časom organizacij združenega dela. Pričakovati pa je, da se bodo v posameznih občinah delovni kolektivi dogovorili za skupno stališče o tem, ali bodo imeli v ponedeljek pouk ali pa bodo ta delovni dan prenesli na soboto, 3. decembra. V občini naj bi veljal enoten režim za šole in delovne kolektive. Razstava o vremenu Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je odprta razstava o vremenu pri nas. Razstavljeno je gradivo, ki so ga vremenoslovci zbirali od leta 1841 naprej in vsebuje podatke o podnebnih značilnostih na Slovenskem ter o tem, kako organiziramo sodobno obrambo pred točo, kako spremljamo onesnaževanje ozračja in kako nastajajo dnevne vremenske napovedi. ., Tito pokrovitelj Predsednik Tito je prevzel pokroviteljstvo nad 29. kongresom mednarodne astronavtične zveze, ki bo v Dubrovniku od 1. do 8. oktobra prihodnje leto. Pn delu kongresa, ki ga organizirata zveza astronavtičnih in raketnih organizacij Jugoslavije in Ljudska tehnika Jugoslavije, bo sodelovalo kakih 1200 strokovnjakov iz 48 držav, med njimi tudi najbolj znani ameriški in sovjetski vesoljci. 150 velikanov V naši državi intenzivna gradimo več kot 20.000 industrijskih objektov, med njimi približno 150 pravih industrijskih velikanov. Večina so to industrijski objekti za strojegradnjo, električno energijo in druge panoge. Kranj - Zvezni, republiški in pokrajinski odbori sindikata delavcev prometa in zvez so v četrtek, 10. novembra, pripravili v Kranju posvetovanje predstavnikov osnovnih organizacij sindikata in delovnih organizacij letalskega prometa in letališč iz vse države. Na posvetovanju so razpravljali o prvih osnutkih pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Za nemoten potek strokovnega posvetovanja je poskrbela delovna organizacija Aerodrom Brnik. -A. Ž. -Foto: F. Perdan Mladi iz Senič-nega delavni Senično — Lani spomladi je bila v Seničnem ustanovljena osnovna organizacija Zveze socialistične mladine Slovenije, do katere je doglo vladalo nezaupanje, pa tudi številčno zaradi majhnosti krajevne skupnosti organizacija ni velika. Kljub temu se je uveljavila z delom in pridobila na ugledu. Mladi vedno bolj spoznavajo potrebo po organiziranem delu, razen tega pa ima za delavnost precej zaslug vodstvo organizacije s predsednikom Bojanom Pozarškom na čelu. Delovni program mladih iz Seničnega obsega vsa interesna področja mladih. Se posebej so uspešni na kulturnem in športnem področju, precej pozornosti pa posvečajo tudi ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. Priprave na volitve so sedanja najpomembnejša naloga razen organizacije bližnje letne konference. Uspešno delo je tudi rezultat dobrega sodelovanja mladih s samoupravnimi organi v krajevni skupnosti in družbenopolitičnimi organizacijami. — mv Zaključene volilne konference Tržič - Na komiteju občinske konference ZKS Tržič so konec preteklega tedna sporočili, da so v 37 osnovnih organizacijah Zveze komunistov že opravili volilne konference, na katerih so izvolili nova vodstva osnovnih organizacij in sprejeli delovne programe. Razen tega so na večini volilnih konferenc tudi spregovorili o pomenu oktobrske revolucije, katere 60. obletnico praznujemo te dni. Podatek o doslej opravljenih volilnih konferencah v tržiški občini je vzpodbuden, saj mora to dolžnost uresničiti le še ena osnovna organizacija! -jk Novo mladinsko vodstvo Tržič — Konec oktobra je bila v Tovarni kos in srpov volilna in programska konferenca osnovne organizacije Zveze socialistične mladine. Vzrok za konferenco osnovne organizacije, ki je bila pretekla leta med najprizadevnejšimi v občini, je bil odhod nekaterih članov vodstva organizacije in neaktivnosti, ki se je že začela pojavljati. Za novega predsednika osnovne organizacije ZSMS so izvolili Nerada Radovan-čeviča, za sekretarja pa Zdenko Truden. Organizacija ima tudi delegata v predsedstvu občinske konference ZSMS. Med nalogami, ki so jih zapisali v program, velja še posebej omeniti vključevanje gospodarske stabilizacije ter številnejše izobraževalne akcije. — mv Dom KS Jošt odprt Kranj — Predstavniki krajevne skupnosti Jošt in predstavniki družbenopolitičnih organizacij Planike so v soboto, 5. novembra, predali namenu dom družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Jošt. Prostore v Pševem so krajani v sodelovanju in pomoči delavcev Planike obnovili in preuredili. Mala dvorana je preurejena v prostor za sestanke in seminarje, uporabljali pa jo bodo krajani in delavci Planike. Prostor bodo uporabljali tudi člani sekcije za namizni tenis in šahisti. Sodelovanje med KS Jošt in družbenopolitičnimi organizacijami Planike je že tradicionalno. Tesnejše pa sodelujejo od letošnjega avgusta, ko so samoupravni organi Planike potrdili, da njihova delovna organizacija prevzame pokroviteljstvo nad KS Jošt. J. K. Skupne službe v novih prostorih Tržič — Iniciativni odbor za ustanovitev skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti iz tržiške občine pri občinski konferenci SZDL je uspešno uresničil zaupano nalogo. Interesne skupnosti so samoupravni sporazum že potrdile, prav tako pa so tudi razpisale delovno mesto vodje skupnih služb. Nova organiziranost skupnih služb bo začela delovati z začetkom leta 1978. Tudi prostori za delovanje skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti so zagotovljeni. Le-ti bodo v obnovljeni stari osnovni šoli heroja Bračiča. Šola se bo odslej imenovala Dom družbenih dejavnosti, saj bodo v njem razen skupnih služb interesnih skupnosti tudi knjižnica, lokalna radijska postaja, Avtomoto društvo, folklorna skupina Kravanke, taborniki itd. Otvoritev Doma družbenih dejavnosti bo zanesljivo za dan republike. Družbene dejavnosti bodo s tem rešene velikih prostorskih težav, izpraznjena šola pa ne bo več propadala. jk Uprava javne varnosti v Kranju objavlja prosto delovno mesto tehničnega risarja PM Kranj Pogoji: poklicna srednja šola, znanje in sposobnost tehničnega risanja. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi pogoje iz 106. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah. Prednost pri izbiri bodo imele kandidatke, ki imajo delovne izkušnje na enakem in podobnem delovnem mestu. Pismene prijave sprejema UJV v Kranju, Cesta JLA 7, do 30. novembra 1977. Odprto pismo Izvršni odbor in predsedstvo skupščine občinske izobraževalne skupnosti pošiljata odprto pismo družbenopolitičnim organizacijam, svetom krajevnih skupnosti, osnovnim organizacijam sindikata in Z K v TOZD in OZ D, predsednikom delegacij OZ D in K S in delegatom občinske skupščine za zbor krajevnih skupnosti ŠKOFJA LOKA — Zaradi izredno malomarnega odnosa, zlasti delegatov zbora uporabnikov, skupščina izobraževalne skupnosti letos že dvakrat ni bila sklepčna in so jo zato morali ponovno preložiti. Sklepčna ni bila julija in oktobra in zato praktično šole in šolniki »živijo na kredo«, kajti zaradi neuspešnih sklicov ni bil sprejet letni program dela, finančni načrt in cenik storitev. Na podlagi teh programov bi lahko uredili tudi financiranje. Pri vsem tem pa ne gre za majhen denar, saj znaša letni proračun občinske izobraževalne skupnosti okoli 60 milijonov dinarjev. Zaradi izrednih težav v zvezi s sklici skupščine, posebno pa zato, da se razmere v izobraževalni skupnosti oziroma v šolstvu uredijo, je izvršni odbor izobraževalne skupnosti sklenil poslati družbenopolitičnim organizacijam v občini, v OZD in TOZD, v krajevnih skupnostih in predvsem odgovornim v delegacijah in konferencah delegacij odprto pismo z opozorilom na posledice, ki jih povzroča skrajno malomaren odnos do delegatskih dolžnosti v skupščini izobraževalne skupnosti. V tem mandatnem obdobju je bila skupščina trikrat neuspešno sklicana in kot je že omenjeno, letos kar dvakrat. Iz pregleda o udeležbi na sejah pa je razvidno, da se je poprečno udeležilo posameznih sej skupščine 68 odstotkov delegatov. Čeprav je bil zbor izvajalcev vedno sklepčen, so tudi v njem ustanove, ki niso pošiljale delegata na sejo. Največkrat so manjkali na sejah delegati Šolskega centra za kovinsko in avtome-hansko stroko, Poklicne lesne šole in Čevljarskega šolskega centra Žiri. V zboru uporabnikov pa na sejah skoraj ni bilo videti delegatov krajevnih skupnosti Bukovica, Davča, Dražgoše, Gorenja vas, Javorje, Log, Sorica, Sovodenj, Škofja Loka, Trebija, Za-preval, Zminec in Škofja Loka. Na sejo tudi niso prihajali delegati iz TOZD in OZD, ki imajo svoje delegatsko mesto oziroma so nosilci konference delegacij in občani, ki z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarske in negospodarske dejavnosti, in sicer iz Gorenjske predilnice, Iskre Škofja Loka, Ljubljanskih mlekarn Škofja Loka, Marmorja Hotavlje, Alpetour, ABC, skupščine občine, obrtniki in kmetje. Ker je področje osnovnega in drugih oblik izobraževanja v občini izredno pomembno tako za združeno delo kot občane, je pričakovati, da bodo naslovljenci pregledali delovanje svoje delegacije in uredili, da bodo delegati hodili na seje in tudi prenašali potrebe, interese in tudi kritike sredine, ki jim je zaupala svoje zastopstvo. L. Bogataj ENICE sredo, 16. novembra, bo v konferenčni sobi skupščine občine Jesenice redna seja izvršnega sveta skupščine občine, na kateri bodo razpravljali o poročilu o delu Vzgojno varstvenega zavoda za obdobje od marca do oktobra letos, o organizacijskih spremembah in predlogih za nadaljnjo.organiziranost Vzgojno varstvenega zavoda Jesenice, o osnutku osnov družbenega načrta Jesenice za prihodnje leto, o osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine za letos, o investicijskem planu Ljubljanske banke, enote Jesenice, o problematiki izgradnje žal na Blejski Dobravi ter o nekaterih drugih vprašanjih. D. S. Občinska konferenca ZSMS Jesenice je v soboto, 12. novembra, organizirala v hotelu Svoboda na Bledu celodnevni seminar za mladinske aktiviste iz jeseniške občine. Družbenopolitični delavci so predavali o študiji Edvarda Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja, o delu družbenih organizacij in društev, o metodah dela v ZSMS in o pripravah na X. kongres ZSMS. Seminarja, ki sodi v okvir idejnopolitč-nega izobraževanja in usposabljanja pri OK ZSMS, so se udeležili predstavniki in sekretarji 00 ZSMS, člani predsedstva občinske konference ZSMS, člani predsedstva koordinacijskega sveta ZSMS Železarne in člani predsedstva konference mladih delavcev. J. R. RADOVLJICA Včeraj, 14. novembra, se je na redni 102. seji sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Obravnaval je osnutke nekaterih republiških zakonov (o delovnih razmerjih, o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja, o organu samoupravne delavske kontrole, volitvah in odpoklicu organov upravljanja in družbenoekonomskih osnovah svobodne menjave dela). Na dnevnem redu je bil tudi predlog dejavnosti, ki so v občini širšega družbenega pomena. Razpravljali pa so tudi o predlogu programa prostorskega plana občine in o predpredlogu delovne skupine za izvedbo programa. Danes se bo na redni razširjeni seji sestal izvršni odbor predsedstva občinske konference socialistične zveze. Med drugim bodo razpravljali o usklajevanju sredstev samoupravnih interesnih skupnosti, nadalje o statutu občine, o pripravah za sprejemanje prostorskih planov občin in o ustanovitvi poslovne skupnosti za turizem. A. Z. ŠKOFJA LOKA Jutri, 16. 11., ob 13. uri bo seja koordinacijske komisije za stanovanjsko politiko. Komisija deluje pri ObSS in bo razpravljala o stanovanjski politiki v občini in prenosu upravljanja doma samskih delavcev na Lokainvest. Ob 16. uri bo prav tako na sedežu občinskega sveta Zveze sindikatov strokovno posvetovanje kulturnih animatorjev v delovnih organizacijah. Pregledali bodo dosedanje delovanje in realizacijo delovnih programov v posameznih organizacijah. V četrtek, 17. novembra, ob 17. uri, bo v sejni dvorani občinske skupščine seja skupščine občinske zdravstvene skupnosti. Na dnevnem redu so odgovori na delegatska vprašanja, obravnava osnutka samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, obravnava devetmesečnega poročila ter informacija o združitvi zdravstvenih organizacij in koriščenju zobozdravstvenega varstva. Ob 17. uri bo tudi seja izvršnega odbora skupnosti otroškega varstva. Obravnavali bodo poročilo o delu skupnosti otroškega varstva v občini, organizacijske spremembe v VVZ Žiri in spremembe in dopolnitve dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije 1976— 1980. L.B. TRZIC Pretekli teden je bila v Tržiču 26. redna seja predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič. Predsednik sveta Jože Zupančič je prelagal članom predsedstva razpravo o osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana Slovenije do leta 1980, obravnavo programa družbenopolitičnega izobraževanja in usposabljanja v letošnji izobraževalni sezoni in sprejetje sklepa o vojni organiziranosti in delovanju občinskega sveta in njegovih organov. Člani predsedstva so razpravljali tudi o letošnjem finančnem poslovanju občinskega sindikalnega sveta -jk Ne moremo biti zadovoljni z organizacijo velikih TOZD Tovarna obutve Peko Tržič, n. sol. o., samoupravna skupnost skupnih služb sprejme za opravljanje delovnih nalog v nabavnem sektorju prevzemnika usnja Pogoji za sprejem: - usnjar ali čevljar s tremi leti delovnih izkušenj, pomožni usnjar ali dodelovalee obutve s šestimi leti delovnih izkušenj Izbrani kandidat združi delo za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela dva meseca. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovski oddelek tovarne obutve Peko Tržič do vključno 25. novembra Nova pot mladih železarjev KRANJ — Na ponedeljkovi seji komiteja občinske konference ZKS Kranj so obravnavali uresničevanje zakona o združenem delu v kranjski občini. Upoštevali so tudi vse pripombe razpravljavcev na pretekli seji komiteja, ki se je je med drugimi člani CK ZKS udeležil tudi predsednik CK ZKS France Popit. Na ponedeljkovi seji so izoblikovali nekatera pomembna stališča: v kranjski občini nikakor ne moremo biti zadovoljni z organiziranostjo temeljnih organizacij združenega dela, ker predvsem v velikih TOZD ne teče kot narekuje sam zakon. O organiziranju TOZD, večjih ali manjših, takih ali drugačnih ter o njihovi medsebojni dohodkovni povezavi in še o marsičem, kar je s tem v zvezi, se večinoma ne pogovarjajo in dogovarjajo delavci, samoupravljavske strukture in predvsem tudi sindikat, ampak se vse v glavnem odvija v vodilnih strukturah, oz. v vodstvih delovnih organizacij in v vodstvih sedanjih TOZD. Komite bo vztrajal, da se akcija ustanavljanja tozdov nadaljuje povsod tam, kjer so zato ustrezni pogoji. Pri teh naporih pa se morajo družbenopolitične organizacije v tovarnah in drugih organizacijah združenega dela resno in odgovorno zavzeti, da se zastavljene naloge izvedejo. In če rečemo, da je za temljito preobrazbo samoupravne organiziranosti v delovnih organizacijah in drugih OZD odgovoren sindikat, potem moramo poudariti veliko od- Kranj — V kranjski občini že vsa leta posvečajo izredno veliko skrb izobraževanju rezervnih vojaških starešin. Tudi letos je bilo tako. Prav pred dnevi je večje število rezervnih starešin uspešno opravilo izpite po celotnem izobraževanju, predavanjih, ki jih je pripravil občinski odbor ZRVS Kranj. Letos so se rezervni starešine na predavanjih seznanili z zakonom o ljudski obrambi ter nekaterimi poglavji iz zakona o notranjih zadevah, predvsem družbeni samozaščiti in narodni zaščiti, organizaciji »ognjenega sistema« v zasedi in obrambi ter s topografijo. Prav topografija je bila namreč v preteklosti pri mnogih starešinah šibka točka. Praktični del izpitov so slušatelji opravili že aprila in maja, teoretični del pa v oktobru. Tokrat so rezervni starešine morali odgovarjati na vprašanje iz taktike, topografije ter družbenopolitične ureditve SFR Jugoslavije, preskusili pa so se tudi v streljanju s pištolo. Izpiti so pokazali, da so se kandidati nanje dobro pripravili. Za to imajo prav gotovo velike zasluge tudi osnovne organizacije ZRVS, v katerih so se starešine pripravljali; seveda pa prav tako predavatelji, vsi iz vrst ZRVS, ki so znali predvideno snov slušateljem odlično posredovati. Tudi udeležba na izpitih je bila dobra, saj se jih je udeležilo prek devetdeset odstotkov rezervnih starešin. Tisti, ki so bili tokrat iz kakršnegakoli razloga zadržani, jih bodo opravljali še kasneje. Podobno obliko izobraževanja bodo rezervni starešine kranjske govornost, ki zadeva SZDL pri izvedbi zakona o združenem delu v posameznih krajevnih skupnostih. Krajevna samouprava je dobila svojo pomembno zakonsko osnovo, sedaj jo je treba samo še uresničiti v vsakdanjem življenju. Potrošniški sveti so dobili svojo vsebino, nujnost pa je postala povezava krajevnih skupnosti s TOZD, ki se ukvarjajo s preskrbo prebivalstva, pa tudi povezava krajevnih skupnosti z organizacijami združenega dela, kjer delajo prebivalci iz območja krajevne skupnosti, zaradi skupnega reševanja mnogih skupnih problemov. Komite bo izvršitev določil zakona o združenem delu (za mnoge zadeve je rok 31. 12. 1977.) in izvršitev sprejetih sklepov analiziral januarja in sprejel tudi ustrezne ukrepe. Pri tem so člani komiteja mislili tudi na medsebojno dogovor-janje in povezovanje na kmetijskem in živilskem področju (KŽK, Živila, Central in Gorenjska kmetijska zveza), v trgovini konfekcije (Kokra, Elita), v projektantskih organizacijah (projektiva v Domplanu in Projektivno podjetje Kranj), komunalnih podjetij (KOGP, Servisno podjetje, Vodovod in drugi), tekstilnih konfekcionarjev (Gorenjska oblačila, Triglav konfekcija, Mladi rod), koriščenje kapacitet elektronskih računalnikov in centrov Iskre, Save in Merkurja, pri čemer pa nikakor te povezave in ta dogovarjanja ne smejo ostati v občinskih in ozkih gorenjskih mejah! I. S. občine pripravil) tudi prihodnje leto. Prav zdaj že pripravljajo programe. Pri tem jim bodo veliko koristile izkušnje iz letošnjega leta. Osnovne organizacije in aktivi ZRVS v kranjski občini bodo imeli v prihodnjih tednih tudi svoje občne zbore, na katerih bodo rezervni starešine pregledali delo v preteklem obdobju in si začrtali smernice za delo v bodoče. Vsi občni zbori bodo morali biti sklicani do konca decembra. V občini Kranj pa se pripravljajo tudi na reorganizacijo organizacije ZRVS. V krajevnih skupnostih, kjer je bilo doslej več osnovnih organizacij ZRVS, bodo namreč ustanovili krajevne organizacije ZRVS. Tako bo lahko delo organizacij Še bolj uspešno. J. Govekar POPRAVEK TIKO TRŽJČ, kije v Glasu št. 86 od 11. 11. 1977 objavil več prostih delovnih mest, popravlja pogoje za razpisano delovno mesto tehničnega vodje. Zanj je zahtevana višja ali srednja strokovna izobrazba strojne smeri in vsaj štiri ali osem let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih opravilih. Jesenice — V Železarni, kjer je med zaposlenimi več kot četrtina mladih, se koordinacijski svet ZSMS že precej časa ukvarja z resnimi problemi neaktivnosti mladih železarjev v posameznih sredinah. Kriza mladinske organizacije se vleče že nekaj let, v zadnjem obdobju pa je še posebej očitna. V posameznih temeljnih organizacijah združenega dela sicer obstojajo 00 ZSMS, vendar v večini niso opravičile svojega obstoja. Posebno slabo so se mladi vključili v priprave na volitve, saj jih je med evidentiranimi le peščica. Težo odgovornosti za takšno stanje nosijo mladi aktivisti, tako v 00 ZSMS, kakor tudi v organih koordinacijskega sveta ZSMS. Izhod iz tega neprijetnega položaja so člani sveta ZSMS napovedali na nedavni programski konferenci, kjer je bila navzočim delegatom obširno predstavljena vsa problematika. Sprejeta so bila zelo konkretna stališča, ki v prvi vrsti narekujejo, da mora zveza socialistične mladine v Železarni Jesenice končno odigrati vlogo, ki je zapisana v kongresnih dokumentih. Mladi železarji se morajo odgovorno lotiti slehernega KRANJ — V kranjski občini se je že začela usklajena akcija o študiji knjige Edvarda Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Tako je na primer komite občinske konference zveze komunistov na zadnji seji sklenil, Za praznik republike novi objekti Radovljica — Letošnji praznik republike bodo v radovljiški občini proslavili s pomembnimi delovnimi uspehi. Tako bodo odprli Dom dr. Janka Benedika, v katerem bo prijetno in udobno zatočišče dobilo •prek 200 starostnikov. Prav tako je predvidena otvoritev nove lekarne v Radovljici, v Predtrgu v Radovljici pa bo Veletrgovina Živila Kranj odprla novo samopostrežno trgovino. V okviru praznovanja bo v Domu dr. Janka Benedika tudi slavnostna prireditev, na kateri bodo med drugim odkrili doprsni kip Janka Benedika. Predvidena pa je tudi otvoritev razstave članov likovne skupine Likor iz Radovljice. JR Vedno dovolj dela Radovljica — Čeprav se občani pogosto upravičeno hudujejo na občinske inšpekcijske organe, je delo inšpektorjev v radovljiški občini razmeroma zadovoljivo. V devetih mesecih letos so na primer sanitarni inšpektorji pregledali 51 zasebnih in 45 družbenih gostinskih obratov in ugotovili pri tem prek 20 pomanjkljivosti. Od 67 pregledanih trgovskih lokalov pa je 7 trgovin dobilo ureditvene odločbe. Še posebno skrb so inšpektorji posvetili higiensko tehničnim razmeram v obratih družbene prehrane v organizacijah združenega dela. Od 20 pregledanih obratov so dvema izdali odločbo za ustrezno preureditev jedilnih prostorov. V zadnjem tromesečju pa so začeli pregledovati tudi vse šole, vrtce, avtobusne in železniške postaje in opravili 15 pregledov komunalnih objektov, za katere so dali občani prijave. Sanitarna inšpekcija je letos razen tega izdala tudi prek 470 soglasij za različne gradnje. Precej dela pa čaka inšpektorje tudi glede sanacije smetišč. Prav bi bilo, da bi včasih pogledali tudi v prostore za odlaganje smeti v stanovanjskih blokih in okoli kontejnerjev. JR problema, ki zadeva njih same in železarski kolektiv. Doslej so namreč zelo počasi reagirali ob negativnih pojavih v kolektivu, nedisciplinirani pa so bili včasih tudi sami. Nov program dela kaže izhod iz slepe ulice, če bo v roku tudi realiziran. Med nalogami predsedstva koordinacijskega sveta ZSMS kot izvršilnega organa velja opozoriti predvsem na pospešeno evidentiranje za volitve, razpravo o planu Železarne, krepitev delegatskih odnosov, organiziranje samoupravnih organov v samskih domovih Železarne, razprave o dokumentih za VIII. kongres ZKS in XI. kongres ZKJ ter priprave na mladinske kongrese. Velik poudarek je dan tudi idejno-političnemu izobraževanju in usposabljanju. Komisija za to področje ima v programu več seminarjev, med drugim za mlade delegate v samoupravnih organih, za nosilce idej-nopolitičnega izobraževanja v 00 ZSMS ter za referente za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Poleg teh nalog pa so v programu koordinacijskega sveta ZSMS Železarne še druge, ki bodo v obdobju pred X. kongresom ZSMS zahtevale več aktivnosti mladih. J. Rabič da morajo vse osnovne organizacije zveze komunistov še posebno pozornost posvetiti problemom, ki spremljajo uresničevanje delegatskega sistema in vlogi ter delovanju subjektivnih sil. V preučevanje vsebine knjige pa se morajo vključiti tudi ostale družbenopolitične organizacije. Za usklajeno preučevanje vsebine knjige je komite občinske konference ZK skupaj s kranjsko delavsko univerzo v soboto, 12. novembra, pripravil seminar za nosilce razprav. Na seminarju so še posebej poudarili, da ne gre za tako imenovano branje knjige Edvarda Kardelja, marveč za analizo stanja in pojavov, pri čemer je treba še posebno pozornost posvetiti uresničevanju delegatskega sistema in vlogi zveze komunistov in ostalih subjektivnih sil pri tem. Zato je takšen študij knjige obvezen za osnovne organizacije ZK ter za izvršilna vodstva ostalih družbenopolitičnih organizacij. Po tem pa se bo štidijsko delo začelo tudi v samoupravnih in drugih sredinah v občini. A. Z. Uspešno dveletno delo Kranj — Zadnje dni oktobra je minilo dve leti od ustanovitve osnovne organizacije Kranj Center. Tedaj se je mladina starega dela mesta prvič povezala s svojo osnovno organizacijo. Ustanovitev je pripravil poseben pripravljalni odbor sedmih študentov, ki je tudi kasneje predstavljal jedro mladinske organizacije. Ustanovni sestanek so imeli kar na stopnišču v Stritarjevi 5, kasneje pa so dobili prostor v Cankarjevi ulici, kjer ima sedež krajevna skupnost. Po enem letu je organizacija dobila novo vodstvo, jedro pa še vedno predstavlja odbor sedmih študentov, ki so tudi nekakšen mentor osnovne organizacije. Pred kratkim so imeli konferenco, na kateri so pregledali delo od ustanovitve naprej in se dogovorili o programu. Poleg tega so obravnavali tudi razvoj mladinske organizacije, odnose med učitelji in dijaki in študenti ter druge probleme, ki zadevajo mladince. Mnenja pa so bili tudi, da je potrebno program sestaviti tako, da bo privlačen za vso mladino, saj so ugotovili, da združujejo komaj polovico mladih v KS. VB. /-N Nehuman odnos delavca Jesenice — Tri družine, med njimi težji bolnik in delovni invalid — tako piše jeseniški Zele-zar — plačujejo dolg nehumanosti in neprizadetosti delavca, ki noče izprazniti družbenega stanovanja in se vseliti v že dograjeno lastno hišo. Železarna je sicer vložila proti njemu tožbo, toda zaradi njega pred zimo tri družine čakajo na vselitve ne odločbe. Z izpraznitvijo stanovanja bi se v kombinaciji rešili trije stanovanjski problemi. Kritike je neupravičeno seveda deležna tudi železarna, ki je prosilcem napovedala rešitev njihovih prošenj že oktobra, a so še zdaj v starih stanovanjih zaradi nevzdržne neprizadetosti delavca, ki si misli, da z družbenim stanovanjem dela, kar pač že hoče in želi. Delavec, k bi se moral vseliti v izpraznjeno stanovanje, je tudi že vplačal prvi obrok udeležbe v višini 6000 dinarjev, toda čaka zaman. Najhuje pa je, da se napoveduje zima in mraz, čakajoči na obljubljena stanovanja pa so brez kurjave. v___) Oprema otroških igrišč Radovljica — Vzgojno varstveni zavod Radovljica je pred nedavnim opremil otroška igrišča pri vrtcih v Zgornjih Gorjah, Kamni gorici in v Kropi z igralnimi napravami. Denar za to so dobili deloma iz amortizacijskih sredstev, nekaj pa iz oskrbnin staršev. Do konca leta bodo igralne naprave za najmlajše postavili tudi pri vrtcu v Begunjah. Načrte zanje delajo strokovnjaki tovarne Elan, ki bo naprave tudi izdelala. Oprema igrišča pri vrtcu v Begunjah bo veljala okrog 50.000 dinarjev. JR Spalnice, kuhinje, dnevne sobe po konkurenčnih cenah Šipad — Comerc prodajalna Kranj, Cesta JLA 6, (nebotičnik) Kredit do 50,000 din odobrimo takoj — polog 20 %, brez porokov Preden se odločite za nakup, si oglejte našo izbiro. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Gozdno gospodarstvo Kranj TOZD Gozdarstvo Tržič objavlja prosto delovno mesto obratovnega knjigovodje Pogoji: a) srednja ekonomska šola ali 4-letna administrativne Stroke z 2 leti prakse b) nepopolna srednja šola z 10 let prakse Delo se združuje za nedoločen čas. Kandidati naj vloge pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj - TOZD Gozdarstvo Tržič, Cankarjeva 19. Šolarji zboleli Prve dni novembra je v Preddvoru zbolelo za nalezljivo zlatenico več šolskih otrok, nekateri so potrebovali bolnišnično zdravljenje, medtem ko je večina v domači oskrbi. Zdravstvena služba je izvedla vse potrebne ukrepe tako higienske kot zaščitna cepljenja določenega števila ogroženih otrok; vse kaže, da so bili ukrepi učinkoviti, saj so se, kot so povedali na higiensko epidemiološki službi Zavoda za socialno medicino in higieno Kranj, obolenja za sedaj ustavila. Pojav nalezljive zlatenice ni — na žalost — nekaj redkega: s takimi obolenji se na Gorenjskem in drugje pogosteje srečujemo v jeseni in pozimi, več kot odrasli pa obolevajo otroci in mladina. Že do nekdaj pravimo zlatenici bolezen umazanih rok, zato bi vendarle morali povsod tam, kjer je skupaj več ljudi — kot so šole, uradi itd. imeti kar najboljše pogoje za higieno. Tako pa se še vedno dogaja, da norme, ki jih predlagajo strokovnjaki za higieno, naletijo na gluha ušesa projektantov, ki na primer v novi šoli skoparijo s številom umivalnikov, z majhnimi, tesnimi prostori za higieno po uradih, delovnih organizacijah itd. Da pa imamo higienske papirnate brisače in poostreno nadziranje šolarjev pri umivanju rok le tedaj, kadar je v hiši kako nalezljivo obolenje, je znana stvar. Ali pa je štednja pri taki osnovni higieni res štednja? Će so za takim obolenjem, kot je nalezljiva zlatenica, najbolj občutljivi otroci, potem je več kot jasno, da zanje, za njihovo zdravje ne bi smelo zmanjkovati preventivnih denarjev: seveda pa tudi ne bi smelo zmanjkovati časa za tako enostavno in vsem razumljivo utrjevanje higienskih navad tako doma kot v šoli. Ce pa govorimo o higieni, ni to le umivanje rok, pač pa je prav, da pogledamo tudi okoli sebe, skozi okno in pred prag, kjer stanujemo in se zamislimo nad higieno svojega okolja, ki prav tako odloča o zdravju: slaba voda — te je na srečo bolj malo, slaba in neurejena kanalizacija, odpadki v marsikaterem okolju danes ali jutri lahko ogroze naše zdravje. Za zdaj je še marsikje tako, da vsaka izrečena ali pisana beseda v prid higieni nikakor ni odveč. L. M. Izobraževanje rezervnih vojaških starešin Seminar za vodje razprav Tržiški TRIO preseneča z usnjeno konfekcijo Usnjena konfekcija, notranjki za čevljarsko industrijo in proizvodnja ter prodaja zaščitnih sredstev glavne usmeritve tržiškega Tria — Prihodnje leto tudi konfekcija v novih prostorih — Predstavitev sedanjega proizvodnega programa in novih modelov — Uspešno sodelovanje s Pekom Trti* — Trio, tržiška industrija obutve in konfekcije, se je od ustanovitve leta 1954 dalje skokovito razvijala. Danes ima delovna organizacija, ki je med srednje velikimi v tržiški občini, 192 zaposlenih, letošnji bruto produkt pa bo dosegel 11 milijard starih dinarjev. Lanski se je ustavil pri 9,6 milijarde starih dinarjev. Izdelovanje usnjene konfekcije, notranjih delov za obutveno industrijo in sredstev za zaščito, za kar ima Trio edini na Gorenjskem tudi organizirano prodajo, so temeljne proizvodne usmeritve delovnega kolektiva. Uspešno jih uresničuje. Prvi v občini se je lotil gradnje v novi tržiški industrijski coni na Mlaki in tja že preselil del proizvodnje. Prihodnje leto se bo na Mlako preselila tudi proizvodnja usnjene konfekcije, za katero proizvodne prostore že gradijo. S tem se bodo sprostili za moderno proizvodnjo pretesni prostori v mestu. Trio jih namerava prodati nejugod- IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ nejšemu kupcu. Obetajoča je tudi proizvodnja zaščitnih sredstev, za katere je Trio edini prodajalec na Gorenjskem, razen tega pa je tržiški delovni kolektiv tudi redni gost kranjskega sejma opreme in sredstev za civilno zaščito. Za Trio je značilno dobro sodelovanje s Pekom in prizadevanja oblikovati vsaj najosnovnejše med- sebojne dohodkovne odnose. Peko pomaga Triu pri gradnji na Mlaki, razen tega pa odkupi večino notranjih delov za obutev. Le-teh proizvedejo v Triu letno okrog petih milijonov parov. Tržiška industrija obutve in konfekcije je kljub množici izdelovalcev usnjene konfekcije med vodilnimi v Sloveniji in Jugoslaviji. Ne uveljavlja, čeprav so pogoji vedno težji, se le doma, temveč tudi na tujem. V četrtek, 10. novembra, je pripravil TRIO v paviljonu NOB v Tržiču modno revijo, na kateri je pokazal široko izbiro svojih proizvodov usnjene konfekcije, katerih število letno doseže 18.000. Med prikazanimi modeli so prevladovali jopiči in plašči za vse starosti, izdelani iz usnja, velurjev najrazličnejših vrst in gladke oblačilne nape. Obiskovalci so bili pozorni tudi na »irharce«, še posebej pa so presenetili modeli za prihodnje leto, modernih safari barv in krojev. J. Košnjek 2 E L E Z P R REKORDNA PROIZVODNJA V HLADNI VALJARNI JESENICE - Po prvih slabih vesteh je želesarje prijetno presenetila prva rekordna proizvodnja v novi hladni valjarni. Oktobra so v hladni valjarni, ki je v začetku poslovala s izgubo, dosegli 5775 ton proizvodnje. Svoje rekorde so dosegle tudi posamezne linije. S to proizvodnjo se le počasi približujejo visokim planskim obveznostim. 8LAVŽSPETOBRATUJE JESENICE - Zadnji dan oktobra so delavci temeljne organizacije združenega dela Plavž na popoldanski dnini spet prižgali plavž, ki je bil v remontu od 11. septembra. To je bil največji remont na plavžu v njegovem itiridesetletnem delovanju. Nekateri deli in naprave so bile tako dotrajane, da je bilo delovno okolje že nevarno in so morali porušiti večji del naprav. PREMALO MISLI ZA JUTRI BLED - 2e decembra 1974 je bil podpisan samoupravni sporazum o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela in tedaj tudi sporazum o delitvi in specializaciji sedanjega programa v okviru GLG. Vendar danes ugotavljajo, da ie ni prave medsebojne povezanosti in izpopolnjenosti in tako tudi ne uspešnega skupnega nastopa na tržišču, predvsem ne v deželah v razvoju. Organizacije, ki so v okviru sestavljene organizacije gorenjskega gozdnega in lesnega gospodarstva, se zapirajo v ozke kroge in se ie vse premalo povezujejo med seboji DOVOLJ SUROVINE SKOPJA LOKA - Letos prvič škofjeloški J elovici ne primanjkuje hlodovine in desk. Članice sestavljene organizacije združenega dela gorenjskega lesnega in gozdnega gospodarstva so Jelovici doslej nabavile kar 11.000 kubičnih metrov lesa in 20.000 kubičnih metrov hlodovine. Tržiški TRIO je na četrtkovi modni reviji pokazal najsodobnejše modele usnjene konfekcije za vse letne čase — Foto: F. Perdan Iz Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske Kranj Kako je urejena veterinarsko higienska služba na Gorenjskem Trupla poginjenih živali, klavniški odpadki, klateške živali (psi, mačke) in povožena divjad na cestah, so odlično gojišče in potencialni vir za nekatere povzročitelje kužnih in pa razi tam ih (zajedalskih) bolezni ljudi in živali. Kako smo to službo uredili na Gorenjskem? Po členu 13 Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS št. 18/77) morajo občine skrbeti za ustrezno število redno vzdrževanih zbirališč za živalska trupla, surovine ter odpadke, ki so pri obveznem pregledu spoznane za neuporabne za hrano ljudi; zlasti pa še za redno odvažanje odpadkov le-teh v zbirališča (kafilerije). Pri nas na Gorenjskem je za to službo pooblaščen Živinorejsko veterinarski zavod v Kranju. Za zdaj smo imeli na Gorenjskem 6 več ali manj urejenih konjačij ali jam grobnic (Rateče, Hrušica, Podvin, Cerklje, Kokrica, Hotavlje), kjer so se neškodljivo zakopavala živalska trupla. Zdaj je to službo prevzel in jo že opravlja za vso Gorenjsko naš Zavod. Imamo posebej v te namene prirejen kamion in kombi za manjše živali. Vsi kadavri se odvažajo v kafilerijo Zalog, le manjši se mečejo v že obstoječe jame na Kokrici. Za to službo je usposobljen higienik — veterinarski tehnik. Če je potrebno, je treba poklicati ob vsakem času telefonsko Številko 22-781 ali 25-779. Vsak prevoz mora biti opremljen z napotnico veterinarja zaradi morebitne sekcije glede ugotavljanja vzroka pogina, predvsem kužnih bolezni. Klavniški odpadki se bodo še naprej odvažali kakor do sedaj, direktno v kaliferijo z vozilom Koteks-Tobusa. Za stranke, razen za klavnice, je prevoz mrhovine brezplačen, ker to službo financirajo občinske skupščine. Benulič Skupnost za zaposlovanje Kranj Pomen znanja ob izbiri poklica Zadnja leta se dviga uspeh učencev ob zaključevanju osnovnega šolanja. Razlogov za to je več: že sam sistem osnovnošolskega izobraževanja je tak, da »producira« odličnjake... Drugi razlog pa je prav gotovo pomembnost uspeha ob sprejemu na šole druge stopnje. Učenci si v resnici tudi sami prizadevajo — bodisi z učenjem, bodisi s prošnjami — za boljši učni uspeh. Tako se znajdemo v konfliktu znanja in uspeha. Ali znanje in uspeh pogojujeta drug drugega? Z uspehom v spričevalu si učenec odpre vrata v šolo, z znanjem pa možnost dobro uspevati. Tokrat se bomo s starši pogovarjali o znanju, manj o uspehu. Starši so mnogokrat pb svojih otrocih, ki so v osmem razredu in se odločajo za poklic, v zelo nehvaležni situaciji. Svojega velikega otroka morajo priganjati k učenju in mu »pridigati«. Ukazi ir. vprašanja kot so: »Pojdi se učit! Si naredil nalogo? Si se naučil zgodovino?« so več ali manj nesmiselna. Fant se gre »učit« in bere strip v sobi. Ali odgovori pritrdilno, čeprav zvezka še pogledal ni, ali pa »že ima nalogo«, vendar ve, da jo bo prepisal pred poukom. Pa vseeno bi starši radi videli, da bi otrok znal, razumel, da bi se naučil in dobro delal za šolo. Mogoče je v zvezi z izbiro poklica za starše najbolj pomembno, da vedo, kaj njihov otrok želi in na katero šolo namerava in potem ugotoviti, katera znanja iz osnovne šole bo na tisti šoli potreboval (o tem se starši lahko informirajo na osnovni šoli ali v poklicni svetovalnici). Lahko da je za izbrano šolo najbolj pomembna matematika (ekonomska srednja šola), mogoče bo potreboval predvsem znanja iz fizike, matematike, tehničnega pouka (tehnične šole, strojne, elektro, gradbene smeri) mogoče bo moral imeti mnogo znanja iz vseh predmetov (gimnazija). Odločilna za kemijsko-tehnično, laboratorijsko-tehnično so verjetno znanja iz kemije, biologije, fizike. Oe hoče postati vodovodni instalater, je treba vedeti, kako se znajde v prostoru, kakšna so njegova znanja iz fizike, kako je spreten pri tehničnem pouku. Ste se že kdaj pogovarjali o tem s svojim osmo-šolcem? To bi fanta in dekle pritegnilo k razmišljanju! Bo kos šoli, ki ga čaka z znanjem, ki ga ima? Ali pa si mora še prizadevati? In prizadeval si bo, verjemite! Nazadnje tudi uspeh ne bo izostal. Uspeh, ki bo prikazoval dejansko znanje, ne pa mogoče podarjenih ocen. Kajti svet, proti kateremu mladi ljudje gredo, je svet znanja. Vedno več bo treba znati, da bodo situacijam v poklicu kos. Ko bodo uspešno zaključili poklicno izobraževanje, bodo imeli znanja za začetek dela v poklicu. Ker pa se vsi poklici kar naprej razvijajo, bo treba pridobivati znanje tudi ob delu in znanja za delo in to ves čas delovnega življenja. Koliko je to še let in koliko znanja! A. Habjan Kmetijski rekord obvezuje Večina kmetijskih pridelkov je zginila s polj in lahko zapišemo, da je bila letošnja letina obilna. Kmetijci želijo še nekaj dni lepega vremena, da bodo na varnem zadnje količine sladkorne pese, koruze, sadja in grozdja. Mogoče bomo potem celo lahko govorili na rekordni letini... Donosi pšenice so bili izjemni. Količina pridelane in uskladiščene pšenice je sicer nekoliko manjša od leta 1974, ko je bilo zrna doslej največ, vendar je bila letos pšenica posejana na manjših površinah kot pred tremi leti. Obetavna so tudi poročila o pridelku sladkorne pese, koruze, sončnic in soje. Strokovnjaki ocenjujejo, da smo pridelali 9,500.000 ton koruze, kar je količinski rekord. Sladkorne pese je več za milijon ton, letina sončnic je bila bogatejša za okrog 30 odstotkov, pridelek soje pa je bil celo trikraten. Na slabšem kot pretekla leta niso pridelovalci zelenjave, krompirja pa je bilo po prvih ocenah za okrog 15 odstotkov več kot lani. Obetavno naraščata proizvodnje mleka in mesa, vendar kljub temu s preskrbo potrošniki niso zadovoljni. Letina je še bolj razveseljiva tudi zaradi tega, ker med letom vreme ni bilo najboljše. Pojavljale so se pozebe, nad pridelki pa so se znašali tudi neurja in toče. Tudi daljše sušno obdobje bi lahko zmanjšalo pridelek. Vendar so kmetijci znali umno uporabljati zaščitna sredstva, odločilen pa je bil dober izbor kvalitetnih semen, večinoma vzgojenih doma. Opozoriti kaže tudi na drugo plat dobre letine v Jugoslaviji. Marsikaj se je spremenilo v družbenem položaju kmetijstva in družbenoekonomskih odnosih. Pogostejša so bila uspela dogovarjanja o cenah med proizvajalci in trgovino in številnejši so bili primeri naročenega oziroma načrtnega odkupa pridelkov. Posebno slednje vzpodbuno vpliva na proizvodnjo, saj zagotavlja proizvajalcem zanesljivost pri proizvodnji in prodaji. Zaradi dobre letine so se že pojavile pobude za izvoz nekaterih kmetijskih pridelkov. Razen vina, mesa in mesnih izdelkov bi lahko ponudili tujim kupcem tudi koruzo, krompir in še kaj. Vendar bi kazalo pretehtati, da zaradi tega preskrba domačega potrošnika ne bi bila ogrožena! Letošnja letina še ne pomeni končne možnosti naše kmetijske proizvodnje. Marsikaj bi lahko še pridelali na sedanjih površinah z uporabo še boljših semen, gnojil in zaščitnih sredstev. Ogromno rezerv pa tiči v neobdelani zemlji, ki jo bo treba oživiti in pripraviti za proizvodnjo. Pri uresničevanju tega cilja se največkrat ustavimo pri denarju, vendar ga bomo morali najti, saj je usposabljanje neobdelanih in nerodovitnih površin edino nadomestilo za površine, ki smo jih za vedno odvzeli kmetijstvu! J. Košnjek Družbeni plan v celoti sprejet Na seji občinske skupščine Škofja Loka so med drugim spregovorili o delu in razvoju družbenih dejavnosti, določitvi kmetij in uvedbi postopka likvidacije TOZD Inženiring žičnic in TOZD Žičnice Stari vrh Škofja Loka — Delegati vseh treh zborov občinske skupščine so na skupni seji, ki jo je to pot vodil predsednik skupščine Tone Polajnar, najprej razpravljali o delu samoupravnih interesnih skupnosti v letošnjem letu. Sprejeli so sklep, da poročilo o uresničevanju samoupravnih sporazumov v prvih devetih mesecih oziroma o delu samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti sprejmejo. Hkrati so priporočili, da se pri samoupravnem sporazumevanju za prihodnje leto prizna občinski kulturni skupnosti dodatna sredstva, in sicer 611.000 dinarjev za uresničevanje letošnjega dodatnega programa. Poudarili pa so, da bi bilo potrebno vprašanje financiranja določenih programov reševati v času dogovarjanja v temeljnih organizacijah in KS in ne šele potem, ko se programi že uresničujejo. Razvoj družbenih dejavnosti v obdobju od 1976—1980 oziroma dopolnitev k družbenemu planu razvoja občine Škofja Loka za področje družbenih dejavnosti za petletno obdobje je bila naslednja točka dnevnega reda. Plan razvoja družbenih dejavnosti v tem srednjeročnem obdobju je narejen na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih razvoja družbenih dejavnosti, ki so bili v združenem delu sprejeti v letošnjem prvem polletju in zato ne predstavlja nobenih novih gmotnih obveznosti. S sprejetjem tega plana je družbeni plan občine Škofja Loka v celoti izdelan. Ob sprejemanju plana razvoja družbenih dejavnosti oziroma programov posameznih interesnih skupnosti s področja družbenih dejavnosti so nekatere delegacije imele pomisleke, pripombe oziroma zahteve. Delegacija KS Poljane je menila, da bi morala izobraževalna skupnost bolj poskrbeti za podružnične šole, saj so nekatere v zelo slabem stanju. Poljanska šola je slabša kot pred tridesetimi leti. Delegacija KS Trebija je predlagala, da bi škofjeloška glasbena šola razmislila o organizaciji dislociranega oddelka v Gorenji vasi, saj se veliko otrok iz okoliša gorenjevaške šole zanima za glasbeni pouk. Bolje naj bi bilo poskrbljeno tudi za zdravstveno varstvo občanov. Delegacija KS Log zahteva, da bi teles-nokulturna skupnost več razmišljala o razvoju telesne kulture na podeželju in razvijala množičnost tudi zunaj občinskih središč. Konferenca delegacij Odeje in Gorenjske predilnice pa meni, da je program kulturne skupnosti preveč usmerjen v pridobivanje novih prostorov in premalo v vsebino dela — to je v kulturno dejavnost. Ker pa so bile vse te pripombe taksne, da niso posegale v osnovni plan razvoja družbenih dejavnosti in se vse lahko uresničijo tudi s predlaganimi programi, so delegati dopolnitev k družbenemu planu občine sprejeli. Na seji so sprejeli tudi osnutek odloka o dedovanju kmetijskih zemljišč in kmetij, ki ga je pripravila kmetijska zemljiška skupnost po daljši javni razpravi v kmetijskih okoliših in krajevnih skupnostih. Osnutek bo mesec dni v javni razpravi. Sprejeta sta bila tudi predloga odločbe o uvedbi postopka redne likvidacije TOZD Inženiring žičnic Škofja Loka v sestavi Gorenjske žičnice Kranj in TOZD Žičnice Stari vrh, ki je prav tako v sestavi delovne organizacije Gorenjske žičnice Kranj. Za poslovanje TOZD Inženiring žičnic in TOZD Žičnice Stari vrh ni več ekonomskih možnosti, ker niti TOZD niti delovna organizacija nimajo toliko prihodkov, da bi lahko rentabilno poslovali. TOZD Žičnice Stari vrh je obratovala le 45 dni na leto, imela je preveliko število zaposlenih delavcev, cene storitev pa so bile omejene. Vzrok za nerentabilno poslovanje TOZD Inženiring žičnic pa je nerentabilnost poslovanja žičnic nasploh, premajhno število zaposlenih delavcev, relativno visoki dohodki delavcev in stroški poslovanja. L. Bogataj Odbor za medsebojna razmerja VISOKE ŠOLE ZA ORGANIZACIJO DELA V KRANJU objavlja prosto delovno mesto blagajnika — likvidatorja Pogoji za zasedbo: ekonomski ali administrativni tehnik z enoletnimi ustreznimi delovnimi izkušnjami. Prijave sprejema tajništvo Visoke šole za organizacijo dela Kranj, v desetih dneh po objavi. Področno združenje gledaliških skupin za Gorenjsko že v akciji Letošnjo jesen je tudi na Gorenjskem opaziti pospešeno in jasneje usmerjeno vodenje kulturne politike in delovanja na področju kulturnih dejavnosti in pri ustvarjanju takšne družbene klime, ki bo kar najbolj naklonjena kulturnemu ustvarjanju delovnih ljudi in mladine ter s tem kulturi nasploh. Prav spričo takšne razvojne usmerjenosti pa sedanje razmere v kulturi gorenjske regije kažejo, da je naša dosedanja kulturna politika zelo pomanjkljiva, a naša kulturna dejavnost nerazgi- bana, dremava in ponekod komajda prisotna. Obe pa označuje tudi negativna lastnost, da sta razdrobljeni in zamejeni na občinska in krajevna prizadevanja, namesto da bi posamezna področja iskala ustrezne še neizrabljene možnosti dinamičnega sodelovanja in povezovanja pa bodisi na področju kulturnih dejavnosti in kulturne politike, bodisi na področju kulturne vzgoje. In priznati moramo, da vse omenjene pomanjkljivosti v največji meri in zaradi mnogoterih vzrokov veljajo Peter Jovanovič razstavlja v Tržiču V petek, 18. novembra, ob 18. uri bodo v tržiškem paviljonu NOB odprli razstavo slik in kipov, ki jih je v zadnjem letu ustvaril kiparski samouk Peter Jovanovič in ki je bila nedavno na ogled v kranjski galeriji. Potem, ko je napravil številne javne spomenike, ki ponazarjajo razne dogodke iz naše zgodovine, ko je upodobil znane like iz slovenskih ljudskih pesmi in pripovedk, pa tudi zanimive figure iz slovenske književnosti, tako iz Prežihovih in Seliškar-jevih del, se je avtor v preteklem letu lotil upodabljanja butalskih zgodb, ki jih je v času med obema vojnama napisal Fran Milčinski. Pritegnile so ga markantne figure Butalcev in Tepanjčanov, da so zaživeli pred nami razbojnik Cefizelj in butalski policaj, butalski župan in njegova nadebudna hči, pa Še drugi prebivalci znamenitih Butal in njihovi sosedje Tepanjčani. Vsekakor so humoristične zgodbe duhovitega Frana Milčinskega. našle v Petru Jovanoviču zelo primernega interpreta, saj je način njegovega likovnega izražanja zelo ustrezen za prikazovanje butalskih zgod in nezgod. Junaki teh zgodb nam s svojimi potlačenimi, zgoraj z vodoravnimi ploskvami omejenimi lobanjami zgovorno pričajo o butalski ome- jenosti, s čokatimi postavami nas prepričujejo, da Butalci trdno vztrajajo ob svojih, s težavo pridobljenih spoznanjih in nas z značilnim izrazom na obrazu silijo k smehu, kot je to uspelo njihovemu knjižnemu ustvarjalcu. Ko je Jovanovič upodabljal Seliš-karjeve mule, partizane in Nemce, je vse tri glavne figure izdeloval iz enega čoka lesa in bil tako vezan na dokaj omejen prostor. V butalskih prizorih pa je posamezne zgodbe upodobil z dvema ali celo tremi samostojnimi figurami in se tako v prostoru razmahnil in sprostil. Debla lipovega in češnjevega lesa mu tokrat niso določala kaj posebno omejenih možnosti likovnega ustvarjanja. Poleg posrečenih plastik nam avtor prikazuje Butalce in njihove dogodivščine tudi s številnimi risbami, kjer skuša povedati še kaj dodatnega o butalski modrosti. Tako risbe kot plastike pa pričajo, da tli v Petru Jovanoviču močna ustvarjalna iskra, ki mu omogoča uspešno likovno izražanje. Ob odpiranju razstave nam bodo člani recitatorske skupine Pobratenja prebrali nekaj butalskih zgodb. Razstava bo na ogled do 12. decembra. S.R. KONCERT ALEKSANDRA MEŽKA Turneja Aleksandra Mežka, ki jo organizira Klub ljubiteljev glasbe, se je začela v soboto, 5. novembra, v kranjskem kinu Storžič. Mežek se je občinstvu predstavil z novo zasedbo: Huw Llovd Laugton — kitara, Bob Rovvlison — bas in Richard Thomas — bobni. Će je lani Mežek navdušil kranjske poslušalce in je moral svoj nastop ponoviti, potem je letos razočaral. Skupina je prevečkrat padla na raven »poceni« ročka, kakršnega je tako pri nas kot po svetu že preveč. Nastop je bil sestavljen iz angleških in slovenskih pesmi, vendar so prevladovale prve. Namen koncerta je bil predstaviti novo Mežkovo ploščo Kje so tiste stezice, ki je pravkar izšla, vendar pa smo z nje lahko poslušali le nekaj skladb. Lanska spremljevalca Dave Cook in Bili Thorp sta bila naprimerno boljša od letošnje zasedbe. Tedanja glasba je bila bolj barvita in razgibana. Na sobotnem koncertu pa je bilo vse preveč preglasne glasbe, ki je sicer navdušila nekatere poslušalce, na splošno pa je v nas pustila slab vtis. M. Jenšterle Uspehi so plod resnega dela AKZ Akademski komorni zbor iz Kranja je svojo deveto sezono začel že v avgustu z letovanjem na Krvavcu, kjer so se pevci in pevke dvakrat na dan pripravljali predvsem za mednarodno tekmovanje pevskih zborov v italijanski Gorici in za tekmovanje mešanih pevskih zborov na mo-kranjčevih večerih v Negotinu. V Gorici je zbor dosegel v obveznem programu 6. mesto in 7. mesto v prostem programu (narodne pesmi) med 20. zbori iz Nemčije, Sovjetske zveze, Romunije, Italije, Poljske, Avstrije in Čehoslovaške. Zbor je navdušil poslušalce s kvalitetnim petjem in sta doseženi mesti velika spodbuda za nadaljnje delo zbora. Na mokranjčevih večerih, kjer je zbor pel X. Rukovet in Heruviko (deli Stevana Mokranjca) je zbor dosegel 3. mesto in je bil po mnenju strokovne komisije največje presenečenje mokranjčevih večerov. Razen teh dveh pomembnih nastopov pa je zbor v letošnji jeseni nastopal še v Zaječarju, Kočevju, na Jesenicah. V novembru bo zbor imel nastope še v Novem mestu, Kropi, Bohinjski Bistrici in pevski reviji v Kranju. Zbor ima redne vaje v ponedeljek, sredo in četrtek od 20. do 22. ure zvečer v pevski sobi gimnazije v Kranju. Zbor vabi v svoje vrste tudi nove člane. Avdicije so vsako sredo in četrtek v pevski sobi gimnazije in sicer do konca novembra. Starostna meja ni omejena in zato vabimo v svoje vrste tudi starejše pevce, ki si želijo resnega pevskega dela. M. K. za gledališko kulturo in umetnost na Gorenjskem, kajti prav v našem kulturnem prostoru kot celoti je doslej bila gledališka vzgoja skoraj popolnoma ali pa popolnoma zanemarjena in gledališka dejavnost zelo razdrobljena in zato dokaj naključno prisotna. Nasproti naštetim pomanjkljivostim pa se je ob koncu preteklega meseca pojavila za gledališko dejavnost na Gorenjskem pomembna in akcijsko dobrodošla nova organizacijska oblika gledališkega delovanja, ki je nastala na predlog Republiškega združenja gledaliških skupin Slovenije in iniciativnega odbora. Gre za Področno združenje gledaliških skupin Slovenije za Gorenjsko, ki je bilo spričo naraščajočega zanimanja za gledališče na Gorenjskem ustanovljeno s soglasjem organizacij ZKO in kutlurnih društev naslednjih občin: Domžale, Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič. Na ta način se je v okviru gledališke kulture tokrat prvič tudi v skupnem dogovoru gorenjskih gledaliških delavcev in ljubiteljev izpričala že dolgo časa prisotna potreba po povezovanju celotne gorenjske regije v živahnejši in dejav-nejši kulturno-gledališki prostor. Zato naj omenimo, da si je Področno združenje gledaliških skupin za Gorenjsko zadalo izredno pomembne naloge, od katerih sta prav gotovo najpomembnejši dve: da skrbi za strokovno izobraževanje amaterskih gledaliških delavcev in da organizira sodelovanje, povezovanje in medsebojna gostovanja gledaliških skupin. Področno združenje za Gorenjsko torej obeta v svojem programu nemalo sprememb v prid večjih in enotnejših delovnih možnosti za gledališko vzgojo in dejavnost na celotnem gorenjskem področju, kar pa je hkrati najbolj dobrodošel smoter te nove oblike. In da ne gre zgolj za načrte in zapisane delovne obete, ampak tudi za takojšnje konkretno delovanje in prisotnost novoustanovljenega Področnega združenja, nam dokazuje že prva izobraževalna akcija, ki je minulo soboto v obliki celodnevnega teoretično-praktične-ga seminarja zajela šestdeset udeležencev — režisrejev, strokovnih mentorjev in igralcev iz vseh naštetih občin. Seminar je bil v prostorih Prešernovega gledališča v Kranju in ga je vodil strokovni vodja Gledališkega centra pri KUS Kranj Jože Kovačič, predavanja pa so potekala v ločenih študijskih skupinah in so jih vodili priznani slovenski gledališki strokovnjaki. Tako so igralcem predavali docent katedre za igro na AGRFTV v Ljubljani Polde Bibič in pedagogi iz Republiškega združenja gledaliških skupin Marjan Belina, Peter Militarov in Sergej Verč. Za režiserje in strokovne mentorje pa so Marjan Belina, Peter Militarov in Sergej Verč pripravili predavanja, ki so zaobsegla celotno problematiko gledališkega delovanja: od vrste prepričanja, ki naj obvladuje uprizo-ritvena prizadevanja gledaliških skupin do konkretnejše uprizorit vene problematike; vključena pa so bila tudi predavanja o gledališkem pedagoškem delu z mladimi in najmlajšimi ljubitelji gledališča. Sobotni seminar, ki je po ocenah vseh sodelujočih bil dokaj uspešen, se je zaključil s pogovori o nadaljnih oblikah delovanja Področnega združenja gledaliških skupin Slovenije za Gorenjsko. Iz tega lahko sklepamo, da se bo začeta aktivnost novoustanovljenega združenja tudi uspešno in dinamično nadaljevala ter razgibavala gledališko vzgojno in uprizoritveno dejavnost gledaliških skupin, društev in kulturnih organizacij na Gorenjskem. -lp- Kranj — V galeriji Prešernove hiše v Kranju so v petek, 11. novembra, odprli razstavo del slikarja Franceta Boltarja. Boltar s to razstavo prikazuje Dokraiino iz okolice Radovljice z razgibanimi oblikami, predvsem z ohranjeno kmečko in mestno arhitekturo. Razstava bo odprta do 23. novembra. — A.Ž.- Foto: F. Perdan Čarobna piščal V našem kinu zopet lahko občudujemo eno od Bergmanovih mojstrovin. Ce se spomnimo samo nekaj njegovih filmov kot so: Sedmi pečat, Kriki in šepetanja, Prizori iz zakonskega življenja, je ime švedskega režiserja Ingmarja Bergmana porok za kvaliteten film. To pot je ekraniziral Mozartovo pravljično opero Čarobna piščal. Z ekranizacijo te opere je dal filmu neke nove razsežnosti. Film in opera sta se tu zlila v popolno celoto. Tako kot je bil Mozart, ki je ustvaril to opero, genij na glasbenem področju, je Bergman genij filma. S tem je nastalo delo, ki tvori čudovito celoto glasbe, petja, plesa, gledališča, slikarstva in literature. Film je pravljica, pa vendar nas Bergman venomer postavlja na realna tla s tem, ko prikazuje gledalce te opere. Med filmom imamo občutek kot da smo sami v operi, kjer gledamo to čudovito predstavo. Čeprav je dogajanje v tej pravljični operi izmidljeno; v njej nastopajo božanstva, zli duhovi in ostale nadnaravne sile, pa je v filmu vseeno mnogo življenjskih resnic, ki zadevajo današnji čas. V filmu je čudovita scena in fotografija. Ko gledaš kadre v tem filmu, imaš občutek, da gledaš slike starih renesančnih mojstrov, kajti Bergman je v tem filmu čudovito uporabil svetlobo in senco. Portreti oseb v filmu so nepozabni. Za film lahko i eno besedo rečemo, da je umetnina B. Grlj Včeraj je Prešernovo gledališče uprizorilo svojo drugo letošnjo premiero (tretja predstava abonmajskega ciklusa za odrasle). Premiero sta doživeli enodejanki — groteski znanega poljskega dramatika S. Mrožka. Čarobno noč so uprizorili igralci Tine Oman, Jože Vunšek (na sliki), Tilka Intihar in režiser Matija Logar. Drugo enodejanko Na odprtem morju pa je režijsko vodil Albert Kos, igrali pa so: Miran Kenda, Janez Dolinar, Miha Krišelj, Mirko Cegnar in Tone Sušnik. Pri obeh predstavah so sodelovali scenograf Saša Kump, kostumografka Alenka Bartlz asistentko Moniko Fink in lektor Ferdinand Miklavc. Obe igralski ekipi bosta ves teden uprizarjali obe enodejanki za abonmajske obiskovalce in za gledalce, ki niso vključeni v organiziran obisk. Gledalce abonmaja v Prešernovem gledališču opozarjamo, da bo naslednja (četrta) abonmajska predstava za odrasle v začetku januarja. Odmor potrebuje gledališče za temeljito pripravo programa ob praznovanju dedka Mraza. — M. L. — Foto: M. Pajk Zlato odličje za Alekseja Guseva H rutica pri Jesenicah — Alekseja Guseva na Hrušici ni težko najti. Pozna ga domala vsak domačin. Dobro pa ga poznajo tudi vsi kulturni delavci z zgornjega dela Gorenjske. Kako tudi ne, saj že več kot pet desetletij požrtvovalno dela v hrušiškem delavsko prosvetnem društvu Svoboda, njegovo delo pa ni ostalo nepoznano tudi širši slovenski javnosti. Zato je Aleksej Gusev pred dnevi ob praznovanju 30-letnice Svobod prejel posebno priznanje — zlati venec Svobod. »Po rodu sem Rus,« pripoveduje Aleksej. »Tri leta pred začetkom tega stoletja sem bil rojen na jugu Sovjetske zveze, na Jalti. Tam sem živel do leta 1921. Potem sem kot vojak prišel v te kraje in ostal tu. Spoznal sem mojo sedanjo ženo in se poročil. Delal sem na železnici. V službi sem bil v Podkorenu in kasneje v Ratečah.« Ze dve leti po prihodu na Gorenjsko se je mladi priseljenec vključil v kulturno umetniško društvo v Ratečah. »Veselilo me je delo na kulturnem področju,« pravi. »Edina težava zame je bila, ker nisem poznal jezika. K sreči sem poznal vsaj latinico. Zato sem bral. Veliko bral. Začel sem se učiti jezik iz knjig. Pa tudi z ljudmi sem bil veliko v stiku. In prav kmalu sem se naučil slovenščine. Zato sem v Ratečah sodeloval že prav kmalu pri pripravi predstave Finžgarjevega Divjega lovca.« Potlej se je Aleksej s svojo družino preselil na Jesenice. Tako je zahtevala služba. »Nastanil sem se na Hrušici,« pripoveduje prijeten sobesednik. »Tu sem se takoj vključil v sokolsko četo, ki je spadala v jeseniško sokolsko društvo. Jezik zame ni bil več ovira in sem se zato lahko še bolj predal delu na kulturnem področju. Takoj po vojni sem postal predsednik h rušiš ke g a kulturnega društva. Takrat se je imenovalo po Ivi Loli Ribarju, kasneje pa se je preimenovalo v delavsko prosvetno društvo Svoboda. Predsednik sem bil do leta 1951, takrat pa je predsedniško funkcijo prevzel dotedanji tajnik Franc Pintar, ki ima poleg Bertija Bruna največ zaslug, da imamo danes na Hrušici lep kulturni dom.« Kulturni dom je danes središče kulturnega življenja na Hrušici. »Dom smo odprli leta 1963,« je dejal dobitnik priznanja Svobod, ki je bil vsa leta v odboru za gradnjo kulturnega doma. »Gradili smo ga deset let. Več tisoč prostovoljnih delovnih ur smo opravili, kmetje so darovali les, z denarjm pa so bile kajpada vedno težave. Toda zdaj smo zadovoljni. Kulturno življenje pri nas je še izredno živo. Zlasti je treba pohvaliti delo dramske sekcije. Vsako leto imamo še vedno vsaj po tri premiere. Prav zdaj starejši igralci pod vodstvom režiserja Janka Vebra pripravljajo za uprizoritev delo Raj potepuhov, mlajši pa se pod vodstvom Stanke Razin-gerjeve že pripravljajo za praznovanje dedka Mraza. Po vsaki uprizoritvi na domačem odru tudi veliko gostujemo. V bohinjskem kotu, Poljanski dolini in drugih gorenjskih krajih nas vedno nestrpno pričakujejo. Še posebno sem vesel, da je v naših vrstah veliko mladih, veliko sposobnih igralcev. Zato se za bodočnost našega društva res ni treba bati.« Sodelovanje pri pripravi predstav seveda tudi Alekseju vzame veliko prostega časa. Njegova naloga je, da vsakokrat prebere delo, ki ga igralci nameravajo naštudirati, nato pa po posvetu z režiserjem pripravi kulise in sceno. Istočasno pa je tudi gospodar društva. Kljub temu mu še vedno ostane nekaj prostega časa za svoje konjičke, predvsem za filatelijo. »Priznanje, zlati venec Svobod, ki sem ga prejel pred dnevi v Murski Soboti, je zame nekaj velikega,« pristavlja Aleksej. »Se posebno zato, ker ga nisem pričakoval.« Kajti Aleksej v svoji skromnosti nikdar ne utegne misliti na nagrade! J. Govekar Ljubitelji fotografije se usposabljajo Gorenja vas — Foto klub v Gorenji vasi v Poljanski dolini uspešno deluje že več let; vse od takrat, ko so bili v kraju odprti novi šolski prostori. Od takrat se je v galeriji osnovne šole »Ivan Tavčar« zvrstilo že več razstav. Bodisi del članov domačega kluba ali gostov od drugod, mentor gorenjevaškega fotokluba mednarodni mojster fotografije Vlastja Simončič pa je v tem času pripravil številne tečaje za člane kluba ali tiste, ki so se s fotografijo začeli šele ukvarjati. Zaradi vse večjega zanimanja za fotografijo so v Gorenji vasi pred približno tremi leti uredili še foto laboratorij. Klub danes združuje ljubitelje fotografije od četrtega do osemdesetega leta starosti iz Poljanske doline in tudi od drugod. Pri delu z najmlajšimi uporablja mentor Vlastja Simončič poseben vzgojni program, ki je posebej prilagojen za to starostno skupino, tako imenovani »jugoslovanski model«. Na razstavi v ZR Nemčiji so za uspešno delo pionirji dobili predlanskim prvo nagrado. Vsak odrasel član kluba pa se mora v začetniškem tečaju seznaniti z zgodovino fotografije, osnovnimi skrivnostmi fotografiranja, pripravami za fotografiranje skozi stoletja, fotoaparatom in njegovo optiko, kemičnimi snovmi, ki se uporabljajo pri izdelavi fotografije, njihovimi značilnostmi, osnovnimi zakoni o svetlobi in elektromagnetnem valovanju, razčlembami barv in še z marsičem. Prav tako mora preiti vse Eraktične vaje pri delu s starogrami, emogrami, fotogrami ter drugimi tehnikami. Šele po vsem tem lahko začne z delom v laboratoriju, kjer se seveda še naprej izpopolnjuje. Klub večkrat prireja tudi izlete v bližnje kraje, nekajkrat na leto pa celo v bolj oddaljena slovenska področja. Tu fotoamaterji iščejo čimbolj privlačne motive za posnetke. Eden od tečajev v foto klubu Gorenja vas se je začel v začetku novembra. Tudi zanj je veliko zanimanja. Seveda se vanj ljubitelji fotografije lahko še vedno vključijo. Delo v prostorih fotokluba v domu TVD Partizan Gorenja vas se začne vsako soboto ob 16. uri, tečaj pa je uro kasneje. J. Govekar Zlata poroka v Kamni gorici — V soboto, 12. novembra, sta praznovala 50-letnico svojega skupnega življenja Nežka in Ignacij Cengle iz Kamne gorice. Ignacij se je rodil 12. julija 1897. leta v Kamni gorici, Nežka pa 10. januarja 1905. leta tudi v Kamni gorici. V letih skupnega življenja se jima je rodilo pet otrok, za katere sta vzorno skrbela v letih pomanjkanja in težkega dela ter jih vzgojila v dobre in poštene ljudi. Ignacij se je še kot otrok zaposlil v vigencu kot kovaški delavec. Od kladiva se ni ločil niti med narodnoosvobodilno vojno in kasneje, dokler ni dočakal zaslužene upokojitve. Nežka pa je vsa ta leta skrbela za otroke in družino. Pri Cengletovih v Kamni gorici je bilo vseh petdeset let doma medsebojno razumevanje in spoštovanje kljub trdnemu delu, kljub stalnim skrbem delavske družtite za vsakdanji kruh. Cengletova zlatoporočenca sta lahko ponosna na skupno dela, na prehojeno pot, na svoj rod. Čestitamo! — Foto: F. Perdan Trebi|a — Prvi uspehi samoprispevka, ki so ga letos izglasovali prebivalci krajevne skupnosti Trebija v Poljanski dolini, se že kažejo. Pred dnevi so namreč končali z deli na novi cesti, ki pelje od Topličarja v dolini Kopačnice do štirih domačij v Stari Oselici. Odsek je dolg približno dva in pol kilometra, dela pa so bila kljub izredno težkemu terenu končana v slabih sedmih tednih. Vrednost del je ocenjena na približno 700.000 din. Domačini so pri delu opravili več kot 2000 prostovoljnih delovnih ur, krajevna skupnost Trebija je iz sredstev samoprispevka in iz rednih sredstev nakazala 120.000 din, del potrebnih sredstev sta prispevala občinska samoupravna komunalna interesna skupnost občine Škofja Loka ter Gozdno gospodarstvo Kranj — obrat Škofja Loka, kajpada pa je velik del sredstev padel na ramena prebivalcev s tega področja. Stroški so predvsem narasli zaradi izredno zahtevnega dela. Pri delu je bilo namreč porabljenega kar približno 3000 kilogramov razstreliva. Prihodnje leto pa prebivalci s tega področja nameravajo urediti še most ob odcepu iz doline Kopačnice. (jg) — Foto: J. Govekar Svet za medsebojna razmerja v združenem delu delavcev M*re«*or Mercator — Rožnik n.sub.o., TOZD Preskrba n.sub.o., Tržič, Trg svobode 27 objavlja naslednji delovni mesti: 1. prodajalca tehnične stroke na oddelku opreme v blagovnici 2. hišnika v blagovnici za polovični delovni čas Potrebna šolska izobrazba: 1. KV prodajalec 2. osnovna šola — v poštev pridejo tudi mlajši upokojenci Pismene prijave oddajte splošni službi TOZD do vključno 23. novembra 1977. oz. do zasedbe delovnih mest. SOZD Alpetour Škofja Loka OSP Elektronski računalniški center Škofja Loka objavlja naslednja prosta delovna mesta: 2 operaterja pri pripravljalnem stroju I. (IBM luknjači) Pogoji za zasedbo delovnega mesta: 2-letna administrativna šola ali osemletka, opravljen IBM test. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki imajo prakso pri tem delu. Za kandidate, ki nimajo opravljen IBM test, bomo organizirali testiranje. Poskusno delo traja 2 meseca. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delo je v 2 izmenah. Pismene ponudbe z dokazili sprejema kadrovski oddelek v Škofji Loki, Titov trg 4 b — 10 dni po objavi. ar almira e pletenine Tudi na letošnjem mednarodnem sejmu mode v Beogradu je A/mira — alpska modna industrija iz Radovljice prejela kar dve najvišji priznanji — 2 zlati košuti — za trodelni ženski komplet in za dodatni a sorti men t ter diplomo — »Priznanje mladega potrošnika«. Nagrajeni modeli bodo v manjših količinah naprodaj v specializiranih trgovinah. Kot da se hoče vsaj za trenutek odpočiti od vseh teh brez števila bolj ali manj pustih in zakajenih seminarjev in simpozijev, ki se dan za dnem vrste v njej, je te dni blejska festivalna dvorana zaživela v mehki toplini doma, v cvetličnih aranžmajih, dekorativnih zavesah... Murkin »Bled '77« vabi Najnovejša Brestova kuhinja BREST-P s polnili je nežne krem barve s temnimi okviri K odlično postavljeni razstavi Murke v festivalni dvorani je nedvomno veliko pripomogla tudi bogata dekorativa tovarne IBI Kranj. Meblova nova spalnica MARTINA v temno in svetlo rjavi kombinaciji od spalnic najbolj »vleče* MURKA iz Lesc, ki je tu prisotna vsaj enkrat na leto, je te dni pokazala večino novosti naših največjih proizvajalcev pohištva: Bresta, Mebla Alplesa in drugih. Nekaj eksponatov, kot je na primer Meblova spalnica Medea v hrastu ali nova kuhinja Brest P s polnili, ali pa Meblova spalnica Martina v rjavi barvi kombinirana s kakaovo rjavo in ima vgrajena svetila in radioaparat, je tu celo sploh prvič javno prikazanih. Cela vrsta udobnih modernih sedežnih garnitur, med njimi tudi preprosta, a elegantna Meblova BANA v rjavem in beige žametu kar vabijo, da se usedeš in okusiš to mehko razkošje. Pa otroške sobe, težke stilne jedilnice, ki so jih Murkine aranžerke napravile tako vabljive, da bi najraje začeli že kar tu gospodinjiti... Kranjski IBI je tokrat posodil svojo široko paleto dekorativnih zaves, ki se že lahko kupijo pri Murkinih poslovalnicah: v Super-marketu na Jesenicah, pri MODI v Radovljici in v Dekorativi v Lescah. Prav tako je v prodaji že vse razstavljeno pohištvo, le dobavni roki so pri tistih najnovejših izdelkih dolgi najmanj 60 dni. Klasične spalnice in kuhinje ter sedežne garniture, ki so na zalogi, so pa seveda takoj dobavljive. Sicer pa, če imate namen kupiti ali ne — za kredit se lahko zmenite tudi tu — če boste te dni hodili na Bled, oglejte si to prijetno razstavo. Mogoče vendarle najdete idejo tudi zase ... 39 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj Na Planini raste novo stanovanjsko naselje. - Foto: F. Perdan II. Merila za pridobitev stanovanjske pravice 9. člen Pri ugotavljanju upravičenosti do stanovanjske pravice na stanovanju iz sredstev sklada se uporablja osnove in merila po določilih tega pravilnika. Merila služijo za ugotovitev obsega potreb po stanovanjih za posamezno kategorijo upravičencev. Seštevek vrednosti meril služi za razporeditev upravičencev v okviru posamezne kategorije upravičencev na prioritetno listo. 10. člen Osnove in merila za vse kategorije so naslednje: 1. povprečni dohodek na člana družine upravičenca, 2. upravičenec ima po površini neustrezno stanovanje, 3. upravičenec ima glede gradbeno-sanitarnih pogojev neustrezno stanovanje, 4. upravičenec ima stanovanjske prostore, ki ne ustrezajo in mora družina ločeno bivati, 5. družinsko socialno in premoženjsko stanje, 6. zdravstveno stanje, 7. udeležba v NOB in internacija s priznanim enojnim štetjem, 8. čas bivanja v sedanjih stanovanjskih razmerah v občini Kranj, 9. čas stalnega bivanja v občini Kranj, 10. sodna odpoved stanovanja, 11. posebne težke okoliščine. Merila po teh osnovah s točkovalnim sistemom predpiše s posebnim aktom zbor samoupravne enote za družbeno pomoč, ki so sestavni del tega pravilnika. Na podlagi 26. člena Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj in 62. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj je Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj — Enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, sprejela na svoji 10. seji zbora dne 9/11-1977 Pravilnik o pogojih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi Enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj (v nadaljnjem besedilu: sklad) I. Splošne določbe 1. člen S tem pravilnikom se določajo osnove in ugotavljajo pogoji za pridobitev stanovanjske pravice v najemnem stanovanju, zgrajenem ali kupljenem s sredstvi sklada. 2. člen Upravičenci do stanovanjske pravice v najemnem stanovanju (v nadaljnjem besedilu: upravičenci), zgrajenem ali kupljenem s sredstvi sklada, se ugotovijo na podlagi predloga prioritetne liste, ki jo sestavi komisija po ogledu na terenu, dokončno pa sprejme zbor enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Dodelitvene odločbe pa po prioritetni listi izdaja strokovna služba. 3. člen Upravičenci do stanovanja, ugotovljeni po določbah tega pravilnika, so: — družine in občani z nizkim dohodkom na družinskega člana, — starejši občani, — delovno nesposobni občani, — mlade družine 4. člen Upravičenci — družine in občani z nizkimi osebnimi dohodki, starejši občani in delovno nesposobni občani, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje nima stanovanja, — da prosilec doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja, — da dohodki prosilca in njegovih družinskih članov ne presegajo mesečnega zneska na družinskega člana, ki ga z vsakokratnim razpisom določi zbor enote, — da prosilec ne stanuje v stanovanju, iz katerega se je izselil prosilec po predhodni prioritetni listi, — da ima prosilec stalno prebivališče na območju občine Kranj, — da ima prosilec začasno prebivališče na območju občine Kranj, če biva v samskem domu. Za družinskega člana upravičenca z nizkimi dohodki se v smislu določil tega pravilnika štejejo: zakonec, otroci, starši upravičenca in starši zakonca ter osebe, ki jih mora upravičenec vzdrževati po zakonu in stanujejo skupaj z njim. Za družinske člane upravičencev starejših občanov se v smislu določil tega pravilnika šteje samo zakonec, starši ter bratje in sestre, v kolikor živijo z njim v skupnem gospodinjstvu. Za- družinskega člana upravičencev delovno nesposobnih občanov se v smislu določil tega pravilnika šteje samo zakonec, otroci in osebe, ki z njim živijo v skupnem gospodinjstvu. 5. člen Upravičenci do stanovanja iz člena 4. in 6. dokažejo upravičenost do stanovanja z naslednjimi dokumenti: 1. s potrdilom o številu družinskih članov in od kdaj stalno prebivajo na območju občine — za mlade družine velja, da ima eden od zakoncev stalno bivališče na območju občine Kranj, 2. s potrdilom o začasnem bivanju na območju občine, samo če stanuje v samskem domu, 3. s potrdilom o letnem dohodku vseh družinskih članov za preteklo koledarsko leto ali pa tudi za krajše obdobje, in sicer tisti dohodek, ki se prijavi na občini kot osnova za odmero davka in se določi v razpisnih pogojih, 4. s podatki o dosedanjih stanovanjskih razmerah, ki se izkažejo z zapisnikom o ugotavljanju vrednosti stanovanja, 5. mnenjem organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in Centra za socialno delo, 6. s potrdilom o pemoženjskem stanju oz. o dohodku od tega premoženja. 6. člen Upravičenec — mlade družine, mora k prošnji priložiti poleg dokumentov, navedenih v 5. členu, še: 1. dokazilo zaposlenega o namenskem varčevanju za stanovanje pri poslovni banki, 2. izjavo prosilca, da ne bo prekinil z namenskim varčevanjem za nakup stanovanja, 3. izjavo delovne organizacije, da bo prosilcu pri mesečnih prejemkih odtegovala znesek, ki ga bo namensko vročala in nakazovala poslovni banki, 4. zagotovilo — izjavo delovne organizacije ali druge organizacije, da bo skupno z upravičencem rešila njegov stanovanjski problem v roku 7 let, 5. upravičenci — štipendisti, predložijo potrdilo štipenditorja, s katerim se zavezuje, da bo najkasneje v sedmin letih rešil stanovanjski problem prosilca, 6. poročni list, 7. določila iz točk 1, 2, 3. in 4. niso obvezna za štipendiste. 7. člen Za družinskega člana upravičenca mlade družine se v smislu določil tega pravilnika štejejo samo zakonec in otroci. Za mlado družino se šteje družina: — če noben od članov družine ni starejši od 30 let, — če od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo pet let. 8. člen Glede na število članov družine lahko pridobijo upravičenci stanovanje naslednjih velikosti: 11. člen Prosilec ne more postati upravičenec do stanovanjske pravice stanovanja, zgrajenega ali kupljenega s sredstvi sklada, če ne izpolnjuje pogojev oz. določil tega pravilnika. HI. Postopek za uveljavljanje pravice do stanovanja 12. člen Sklad objavi razpis za zbiranje prijav interesentov za pridobitev stanovanjske pravice v stanovanjih, zgrajenih ali kupljenih iz sredstev sklada. Sklad objavi razpis v časopisu »Glas«. Razpis velja 20 dni od dneva objave. Na razpis se lahko prijavijo vsi občani, ki menijo, da so upravičeni do stanovanj, zgrajenih iz sredstev sklada (v nadaljnjem besedilu: interesenti) s tem, da v določenem roku vložijo ustrezno prijavo ter prijavi priložijo potrebne dokumente. Poleg objave v časopisu pošlje sklad objave vsem organizacijam združenega dela in drugim organizacijam. Prošnje za stanovanje se sprejemajo samo v času razpisa. 13. člen Po preteku roka, v katerem morajo interesenti vložiti prijave, komisija prouči prijave in jih razvrsti po kategorijah upravičencev. Komisija preverja dospele prijave in navedbe v dokumentaciji z ogledom na kraju samem. 14. člen Na podlagi meril iz 10. člena tega pravilnika sestavi komisija za vsakega posameznega upravičenca in za vsako kategorijo upravičencev predlog prioritetne liste. Predlog prioritetne liste enota objavi v časopisu »Glas«, na sedežu Skupščine občine Kranj ter na sedežih vseh krajevnih skupnosti. Predlog prioritetne liste pošlje enota tudi vsem organizacijam združenega dela in drugim organizacijam v občini. K predlogu prioritetne liste imajo pravico dati pripombe upravičenci, drugi občani in organizacije združenega dela v roku 15 dni po objavi strokovni službi. 15. člen Po preteku 15 dni od dneva javne objave predloga prioritetne liste upravičencev prouči komisija pripombe in predloge ter pripravi dokončno prioritetno listo, ki jo sprejme zbor enote. Družine in občani z nizkim osebnim dohodkom Število članov 1 2 3 4 5 ali več vrsta stanovanja soba ali garsonjera garsonjera ali enosobno dvosobno dvosobno in kabinet ali trosobno trosobno ali večje stanovanje 16. člen Veljavnost prioritetne liste velja do roka, določenega v razpisnih pogojih in se v času njene veljavnosti ne more spreminjati, razen v primerih, ko se pogoji, ki so bili pomembni za uvrstitev na prioritetno listo, bistveno spremenijo v času do vselitve. V takem primeru se opravi ponovni komisijski ogled in pripravi nov predlog, o katerem dokončno odloči zbor enote. Starejši občani Število članov 1 2 3 in več Delovno nesposobni občani Število članov 2 3 4 5 in več Mlade družine Število članov 2 in več vrsta stanovanja soba ali garsonjera garsonjera ali enosobno dvosobno 17. člen Na vsak nov razpis, ko bodo na voljo nova stanovanja, lahko ponovno vložijo prošnjo vsi tisti občani, ki pri prejšnjem razpisu niso dobili stanovanja. 18. člen Po dokončnem sprejemu prioritetne liste upravičencev sklad obvesti vse interesente, na katero mesto na prioritetni listi so razporejeni. Interesentom, ki niso postali upravičenci in niso razporejeni na prioritetno listo, izda sklad odločbo, s katero ugo-dvosobno in kabinet ali trosobno tovi, da niso upravičeni do stanovanja, zgrajenega ali kuplje-trosobno ali večje stanovanje nega iz sredstev sklada po tem pravilniku. Proti odločbi, izdani v smislu določil tega člena, ima interesent pravico do pritožbe, o kateri odloča poravnalni svet Samoupravne stanovanjske skupnosti. vrsta stanovanja enosobno dvosobno vrsta stanovanja garsonjera ali enosobno (Nadaljevanje ha 8. strani) Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj IV. Dodelitev stanovanja Stanovanja, kupljena s sredstvi sklada družbene pomoči, bodo vseljiva že prihodnje leto. - Foto: F. Perdan 19. člen Na podlagi dokončne prioritetne liste izda odločbo o dodelitvi stanovanja pooblaščena strokovna služba. 20. člen O izročitvi stanovanja upravičencu se sestavi zapisnik. Izročitev stanovanja opravi pooblaščena strokovna služba. Zapisnik se sestavi tudi ob izpraznitvi stanovanja. 21. člen Pravice in dolžnosti stanovalcev, ki stanujejo v stanovanjih, ki jih gradi ali kupuje sklad, so enake pravicam in dolžnostim stanovalcem, določenih v zakonu o stanovanjskih razmerjih in drugih veljavnih predpisih, če s tem pravilnikom ni drugače določeno. 22. člen Mlada družina, ki ji je dodeljeno stanovanje sklada, lahko uporablja stanovanje največ 7 let. Če upravičenec prekine delovno razmerje v delovni organizaciji, ki mu je dala garancijo, mora upravičenec in delovna organizacija, kjer je upravičenec pridobil lastnost delavca v združenem delu, prevzeti tako obveznost. Dokler mlada družina uporablja stanovanje sklada, ne more prekiniti z namenskim varčevanjem, razen če da delovna organizacija pismeno garancijo, da bo kljub temu rešila njen stanovanjski problem. Mlada družina se ob razpisu ne more prijaviti v kategorijo družin in občanov z nizkimi osebnimi dohodki, razen v izjemnih primerih (bolezen, večje število družinskih članov itd.). (Nadaljevanje s 7. strani) V letu 1977 bo v Kranju na Planini zgrajenih sedem stanovanjskih objektov z 257 stanovnji površine 15.217,99 kvadratnih metrov, v letu 1978 pa osem stanovanjskih objektov s 354 stanovanji — površine 18.661,42 kvadratnih metrov. Vrednost zgrajenih stanovanj v letu 1977 je 113 milijonov 958.826 din, v letu 1978 pa ca. 154,702.473 din. Za leto 1977 je struktura cen stanovanj v občini Kranj naslednja: Elementi cene SGP »Gradbinec« din/kv. m str. GIP »Gradiš« din/kv. m str. 23. člen V primeru, ko se stanovalcu, ki mu je bilo dodeljeno stanovanje sklada, spremenijo pogoji oz. stanovalčevi podatki, dani za pridobitev stanovanjske pravice, niso bili resnični, enota za "družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ukrepa v skladu z zakonom o stanovanjskih razmerjih. Končne določbe 24 člen Stanovanje, zgrajeno ali kupljeno s sredstvi sklada, ostane stalno namenjeno za kategorijo občanov, ki jih določa zakon in ta pravilnik. V primeru smrti prosilca oz. imetnika stanovanjske pravice lahko naprej uporabljajo stanovanje samo družinski člani, kot to določata 4. in 7. člen tega pravilnika. I. 1. raziskava zemljišča 2. odškodnina za zemljišče 3. prispevek za spremembo namembnosti zemljišča 4. odškodnina za nasade 5. zazidalni načrt 10,00 120,00 0,29 0,43 10,00 120,00 Stroški priprave zemljišča II. 1 2 projekti komunalnih naprav ceste, poti, zelenice, igrišča, hortikultura 3. kanalizacija s priključki 4. vodovod s priključki 5. VN el. omrežje in tp 6. NN el. omrežje 7. javna razsvetljava 8. PTT - telefon za izgradnjo Ceste talcev rezervirano za več dela stroški priprave, soglasij, oddaje del, nadzor 9 10 11 Stroški kom. opremljanja III. 1. glavni načrti objektov 2. gradbena dela 3. obrtniška dela 4. instalacije v objektih 5. podražitve 6. obresti na obratna sredstva 7. zaklonišča 8. razvodi ogrevanja 9. kotlarna 10. družbeni prostori, HS, ZS 11. ugotavljanje cene, nadzor 170,00 2.821,30 2.052,00 1.153,00 57,60 148,00 121,00 48,20 100,00 30,00 91,00 2,24 37,20 27,10 15,25 0,77 1.96 1,60 0,65 1,32 0,30 1420 120,00 2.993,00 1.794,00 1.227,00 148,00 121,00 50,00 100,00 30,00 91,00 0,13 1,58 7,00 3,50 4,50 0,10 0,50 0,07 7,00 3,50 4,50 0,09 0,05 0,06 145,00 0,94 145,00 1,90 9,00 0,13 9,00 0,11 290,00 4,18 290,00 3^3 80,00 0,87 80,00 1,06 23,00 0,20 23,00 0,30 48,00 0,40 48,00 0,65 31,00 0,35 31,00 0,40 46,00 0,35 46,00 0,60 25,00 0,33 25,00 0^4 30,00 0,43 30,00 0,40 29,00 0,38 29,00 039 611,00 8,07 611,00 8,19 1,72 40,16 24,07 16,46 1,98 1,61 0,66 1,33 0,40 131 25. člen Dodelitvena odločba, ki jo izda na podlagi prioritetne liste za stanovanjske zadeve pristojna strokovna služba, vsebuje določila, s katerimi se zagotovi namembnost stanovanj, ustrezna določila pa so vsebovana tudi v stanovanjski pogodbi. 26. člen V primeru, da upravičenec, kateremu je dodeljeno stanovanje, soglaša z dodelitvijo stanovanja nižje kategorije zaradi nizkega OD ali drugih razlogov, lahko organizacija združenega dela, v kateri upravičenec združuje svoje delo, ali strokovna služba sklada, opravi zamenjavo, če upravičenec da predlog za tako zamenjavo. V primeru, da komisija iz 15. člena pravilnika ob ogledu stanovanjskih razmer prosilca ugotovi, da prosilcu z ozirom na nenormalno uporabo dosedanjega stanovanja oziroma drugih upravičenih razlogov ni primerno dodeliti novega stanovanja, se mu dodeli primerno stanovanje, katerega mora sprejeti v roku 3 dni, sicer izgubi pravico do stanovanja po tem razpisu. Zamenjava stanovanja se v primerih iz prejšnjega odstavka lahko opravi samo s stanovanjem približno enake površine. Stanovanje, ki ga daje v zamenjavo organizacija združenega dela, mora ustrezati določilom iz 8. člena in mora po kvaliteti spadati najmanj v III. kategorijo, to je, da ima po doslej veljavnem točkovanju od 85— 105 točk. Zamenjava stanovanja se v primerih iz prejšnjega odstavka lahko opravi samo s stanovanjem približno enake površine in s soglasjem sklada. 27. člen Ta pravilnik začne veljati z dnem, ko ga potrdi zbor enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in se javno objavi. Ko se sprejme ta-pravilnik, preneha veljati pravilnik, objavljen pri prejšnjem razpisu. Kranj, dne 9/11-1977 Gradbena, obrtniška in instalacijska dela 6.793,00 89,77 6.674,00 80,60 IV. 1. informacije, prodaja, pogodbe 20,00 0,26 20,00 0,27 Prodajna cena stanovanj 7.569,00 100,00 7.450,00 100,00 Koordinacijski odbor za izvajanje družbenega dogovora o oblikovanju cene stanovanj in o usmerjeni blokovni gradnji stanovanj po srednjeročnem pro- gramu v občini Kranj je navedene cene, ki so v primerjavi z letom 1976 za ca. 8% višje, potrdil in jih v smislu določb družbenega dogovora javno objavlja. (Nadaljevanje na 17. strani) Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj V novem stanovanjskem naselju na Planini bo tudi poslovalnica Ljubljanske banke. — Foto: F. Perdan (Nadaljevanje z 8. strani) Obvestilo Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj, obvešča vse zainteresirane občane, da je Izvršni svet Skupščine občine Kranj z odločbo z dne 21/9-1977 prenesel pravico uporabe na stanovanjih družbene lastnine (stara občinska stanovanja) na Samoupravno enoto za družbeno pomoč. V zvezi s tem je bil sprejet poseben pravilnik, s katerim se ureja način in pogoje za dodeljevanje teh stanovanj. Pravilnik objavljamo v nadaljevanju. Vloge za pridobitev najemnega stanovanja po navedenem pravilniku se sprejemajo od 15/11-1977 dalje na sedežu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj, Cesta JLA 14. Merila k 10. členu Pravilnika o pogojih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kranj A. Stanovanjske razmere 1. Prosilec ima po površini na stanovalca neustrezno stanovanje do 5 kv. m 50 t do 8 kv. m 35 t dolOkv. m 25 t dol2kv. m 10 t od 12 do 28 kv. m 5 t nad 28 kv. m 0 t 2. Prosilec ima glede gradbeno-sanitarnih pogojev neustrezno stanovanje c) duševna obolenja v primeru, da je član družine v domači oskrbi 50 t d) sodna odpoved stanovanja 501 Družine, ki živijo ločeno, ker nimajo pogojev za skupno življenje ' 30 t 1. Cas bivanja prosilca v občini Kranj: - do 3 leta - od 4-6 let - od 7-9 let - od 10- 12 let - od 13-15 let - od 16-19 let - nad 20 let 5t 15 t 25 t 45 t 60 t 80 t 100 t a) vodovod — izven stanovanja — izven zgradbe b) sanitarije — soupraba — izven zgradbe c) brez pomožnih prostorov (klet, drvarnica) d) stanovanje v kleti podstrešno stanovanje (mansarda) baraka e) brez kopalnice souporaba f) vlažnost stanovanja g) ni posebnega prostora za kuhinjo (kuhanje in spanje v istem prostoru) h) skupno ležišče otrok z ostalimi družinskimi člani: — 1 otrok — 2 ali več otrok B. Družinsko stanje 1. Število družinskih članov: — 2 ali več otrok različnih spolov do 10 let - 2 ali več otrok različnih spolov nad 10 let 2. Splošno zdravstvene in socialne razmere: a) težje ozdravljive bolezni — en družinski član — dva ali več b) invalidnost - I. kategorije (70-1001) - II. kategorije (30-69 % J 5 t 10 t 10 t 15 t 5t 15 t 15 t 15 t 10 t 5 t 5- 15 t 5 t 5 t K) t 10 t 15 t 20 t 40 t 301 te i 2. Cas bivanja družine v sedanjih stanovanjskih razmerah: a) od 1-3 let 5 t od 4-7 let 10 t od 8-10 let 15 t nad 10 let 20 t b) samo za mlade družine (od sklenitve zakonske zveze): od 1 - 2 let 5 t od 3-4 let 10 t od 4-5 let 15 t c) udeležba v NOB in internacija s priznanim enojnim štetjem: od 1941-1945 40 t od 1942-1945 30 t od 1943-1945 20 t od 1944-1945 * 101 D. 1. Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana upravičenca: a) družine z nizkim osebnim dohodkom: — povprečni dohodek na člana družine v občini: do 251 20 t od 25-50 15 t od 50-75 10 t nad 75 5 t Opombe komisije: Kdo je lastnik stanovanja:- Uporabnost stanovanja:_ Posebne okoliščine (opisna ocena komisije) 0—50 točk Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj — Enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, objavlja na podlagi 13. člena Pravilnika o pogojih za dodeljevanje stanovanj, zgrajenih s sredstvi enote za družbeno pomoč ter po sklepu 10. seje zbora delegatov enote z dne 9/11-1977 Razpis o zbiranju prosilcev-upravičencev za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu I. Upravičenci iza dodelitev stanovanja so: 1. družine z nizkimi osebnimi dohodki 2. starejši občani 3. delovno nesposobni občani 4. mlade družine (če se odločijo za garsonjere, ker eno-sobnih stanovanj v letu 1978 ne bo) II. Vrsta stanovanj: V najem bodo oddana stanovanja naslednjih velikosti: dvosobno 4- 2 kabineta trosobna dvosobna garsonjere III. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci za pridobitev stanovanja: a) družine z nizkimi osebnimi dohodki imajo pravico do stanovanja ustrezne velikosti glede na število članov družine pod pogojem, da mesečni dohodek na člana družine v prvem polletju 1977 ni presegel 1.850,00 din. b) mlade družine imajo pravico do garsonjere za največ 7 let pod pogojem, da nobeden od zakoncev ni starejši od 30 let ter, da od sklenitve zakonske zveze pa do vložitve prošnje za stanovanje ni preteklo več kot 5 let. c) da izpolnjujejo ostale pogoje Pravilnika o dodeljevanju stanovanj. IV. Posebni pogoji: a) pravico do stanovanja, zgrajenega s sredstvi enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu imajo občani, ki do sedaj še niso imeli ustrezno rešenega stanovanjskega problema in da imajo stalno bivališče na območju občine Kranj oz. začasno bivališče, če bivajo v samskem domu. b) na dokončno prioritetno listo ne morejo biti razporejeni tisti občani, ki prebivajo v stanovanjih, iz katerih so se izselili občani po dokončni prioritetni listi iz prejšnjih treh razpisov. c) kolikor se prosilec ne vseli v dodeljeno stanovanje v roku čJ dni, izgubi pravico do stanovanja, stanovanje pa se dodeli naslednjemu prosilcu po prioritetni listi. V. Dokumenti, s katerimi se dokazuje pravica do stanovanja: 1. potrdilo o številu družinskih članov gospodinjstva s podatki, od kdaj prosilec — prosilka prebiva na območju občine Kranj, ali potrdilo o začasnem bivanju na območju občine Kranj, če prosilec — prosilka biva v samskem domu — potrdilo izdaja oddelek za notranje zadeve Skupščine občine Kranj, 2. potrdilo o osebnem dohodku za I. polletje 1977, 3. mnenje delovne organizacije združenega dela oz. krajevne skupnosti, 4. potrdilo o premoženjskem stanju oz. o dohodku od tega premoženja, 5. mnenje Centra za socialno delo Skupščine občine Kranj. Prosilec, mlada družina, mora k prošnji priložiti poleg dokumentov, navedenih v točkah 1, 3, 4, 5 še: a) dokaz o namenskem varčevanju pri poslovni banki, b) izjavo, da dovoli organizaciji združenega dela oz. drugi samoupravni organizaciji mesečno odtegovanje dogovor-. jenega zneska od OD za varčevanje pri poslovni banki, c) izjavo delovne organizacije združenega dela oz. druge samoupravne organizacije, da bo skupno s prosilcem v . roku 7 let ustrezno rešila stanovanjsko vprašanje. d) prosilci-štipendisti predložijo potrdilo štipenditorja, s katerim se zavezuje, da bo v roku sedmih let ustrezno rešil stanovanjsko vprašanje prosilca, (dokazila iz točke a, b in c za štipendiste niso obvezna, če nihče od zakoncev ni zaposlen), e) poročni list. VI. Rok za vlaganje prošenj: Prosilci morajo vložiti prošnje za stanovanje v 20 dneh od objave razpisa, to je do 5. decembra 1977. Prošnje in vsa ostala dokumentacija se po tem datumu ne bo upoštevala. VII. Veljavnost prioritetne liste Prioritetna lista velja do vselitve vseh stanovanj, ki bodo zgrajena v letu 1978 in se v času njene veljavnosti ne more spreminjati. VIII. Vlaganje prošenj in informacije Prošnje in ostala dokumentacija se vlaga samo osebno na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj, Enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Obrazec za prošnjo in vprašalnik, ki ga je treba obvezno izpolniti in vse informacije, pa daje strokovna služba Samo-uprvne stanovanjske skupnosti občine Kranj — Domplan Kranj, Cesta JLA 14/1. Kranj, dne 15/11-1977 Datum: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBĆINE KRANJ Samoupravna enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (Nadaljevanje na 18. strani) Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj Gradnja hitro napreduje. Vsak mesec je useljivih nekaj novozgrajenih stanovanj. - Foto: F. Perdan (Nadaljevanje s 17. strani) Na podlagi določil 26. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj ter 62. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj je zbor samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na svoji 9. seji dne 24. 5. 1977 sprejel Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj Splošne določbe 1. člen Ta pravilnik ureja način in pogoje za dodeljevanje najemnih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj (v nadaljevanju besedila: stanovanjska skupnost), upravičencem za pridobitev stanovanja, postopek za pridobitev stanovanja ter pristojnosti samoupravnih organov in komisij stanovanjske skupnosti pri razdeljevanju teh stanovanj. Upravičenci za pridobitev stanovanja 2. člen Upravičenci za pridobitev stanovanja, s katerim razpolaga stanovanjska skupnost so: — družine in občani z nižjimi dohodki od povprečja v občini; — upokojeni občani, invalidi ter občani, ki ne združujejo dela; — delovni ljudje zaposleni v organizacijah združenega dela, skupnostih in ostalih organizacijah, ki zaradi težavnej-ših pogojev poslovanja lahko rešujejo stanovanjske probleme prosilcev le s pomočjo Širše družbene skupnosti; — udeleženci NOV; — delovni ljudje, zaposleni na občinskih postajah milice. 3. člen Delovni ljudje in občani, našteti v 2. členu tega pravilnika, ki želijo pridobiti stanovanje, s katerim razpolaga stanovanjska skupnost, lahko zaprosijo za stanovanje, če izpolnjujejo naslednje pogoje: — da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje ali lastnik primernega vselji-vega stanovanja; — da prosilec za stanovanje stalno biva na območju občine Kranj; — da prosilec ni neupravičeno nezaposlen; Postopek za pridobitev stanovanja 4. člen Stanovanjska skupnost zbira vloge za pridobitev stanovanj, s katerimi razpolaga, praviloma skozi vse leto; prispele vloge pa se obravnavajo praviloma štirikrat letno, in sicer: januarja, aprila, julija in oktobra vsako leto. 5. člen Prosilec, ki želi pridobiti stanovanje, vloži utemeljeno prošnjo, opremljeno z ustreznimi dokazili na samoupravno enoto za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu stanovanjske skupnosti: 1. OZD, kjer so zaposleni; 2. krajevne skupnosti in DPO, kjer imajo dosedanje bivališče; 3. Centra za socialno delo; 4. Društva upokojencev (v kolikor so upokojeni); 5. ostalih organizacij in skupnosti. 6. člen Komisija za sestavo prioritetne liste in dodeljevanje stanovanj samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, oceni na podlagi komisijskega ogleda stanovanjskih razmer in priložene dokumentacije posameznega prosilca. Po opravljenem ogledu in preučitvi dokumentacije, se sestavi zapisnik, izračuna dosežene točke in prosilca uvrsti v prioritetno listo, ki se ažurira v smislu 4. člena tega pravilnika, preverja na izvršilnem odboru stanovanjske skupnosti in sprejema na zboru enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Sklep zbora enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu se javno objavi. Po pravnomočnosti sklepa se prosilcem izda odločba, ki mora vsebovati pouk o pravnem sredstvu in možnost pritožbe. Merila za dodeljevanje stanovanj 7. člen Pri dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga, je stanovanjska skupnost dolžna spoštovati veljavne normative o stanovanjskih površinah pripadajočih posamezniku oziroma družini in siceršnjo smotrno izkoriščenost stanovanja. Smotrna izkoriščenost stanovanja se presoja po številu prostorov in njihovi površini glede na število oseb, ki bodo uporabniki stanovanja, njihovo starost, spol, zdravstveno stanje in druge okoliščine, ki vplivajo na smotrno izkoriščenost. Za člana gospodinjstva se v smislu določil tega pravilnika štejejo prosilec in člani njegovega družinskega gospodinjstva, ki skupaj z njim stalno stanujejo. To so: zakonec, otroci, pastorki in posvojenci, starši obeh zakoncev ter osebe, ki jih je prosilec dolžan vzdrževati po zakonu in stanujejo skupaj z njim. Za člane družinskega gospodinjstva štejemo tudi osebo, ki trajno živi v izvenzakonski skupnosti z imetnikom stanovanjske pravice, kot tudi osebo, ki z njim živi v tesni ekonomski skupnosti nepretrgano tri leta. Center za socialno delo preverja podatke o številu in stanju družinskega gospodinjstva prosilca. 8. člen V postopku dodeljevanja stanovanja, s katerim razpolaga stanovanjska skupnost, se upošteva zlasti: — stanovanjske razmere v katerih živi prosilec; — socialne razmere v družini; — zdravstveno stanje v družini; — podatek o času bivanja in delovni dobi v občini; — dokumentirana mnenja: OZD, družbeno-političnih organizacij, krajevnih skupnosti, Skupščine občine Kranj, Izvršnega sveta SO Kranj, Centra za socialno delo, zdravstvenih, socialnovarstvenih in socialno skrbstvenih organov. Komisija samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu ocenjuje naštete posamezne kriterije z naslednjim številom točk: 1. Ocena stanovanjskih razmer prosilca: a) podnajemniki b) stanovanjska površina, ki odpade na 1 dinjstva do 4 kv. m na osebo nad 4 do 5 kv. m na osebo nad 5 do 6 kv. m na osebo nad 6 do 7 kv. m na osebo nad 7 do 8 kv. m na osebo nad 8 do 9 kv. m na osebo nad 9 do 10 kv. m na osebo nad 10 do 11 kv. m na osebo nad 11 do 12 kv. m na osebo nad 12 do 13 kv. m na osebo nad 13 do 14 kv. m na osebo nad 14 do 15 kv. m na osebo nad 15 do 16 kv. m na osebo nad 16 do 17 kv. m na osebo nad 17 k v. m na osebo c) stanovanje brez kuhinje (se točkuje samo pri poročenih prosilcih in mat rah samohranilkah) d) souporaba kuhinje (se točkuje samo pri poročenih prosilcih in materah samohranilkah) e) souporaba spalnice f) prehodna spalnica g) souporaba WC (se točkuje samo v primerih, ko uporabniki niso družinski člani) 70 točk člana gospo- 72 točk 64 točk 56 točk 50 točk 45 točk 40 točk 35 točk 30 točk 25 točk 21 točk 18 točk 15 točk 12 točk 9 točk 6 točk 20 točk 10 točk 10 točk 5 točk 5 točk h) stanovanje brez kopalnice i) souporaba kopalnice (se točkuje samo v primerih, ko uporabniki niso družinski člani) j) splošna kvaliteta stanovanja (po oceni in z obrazložitvijo) komisije k) v zgradbi ni vodovoda 1) v stanovanju ni vodovoda v 5 točk 2 točki do 30 točk 10 točk 5 točk 2. Socialno zdravstveno stanje: a) bolezni otrok na obolelega otroka — duševno ali telesno prizadeti otroci 60 točk — trajne in ponavljajoče bolezni dihal 40 točk — ostala trajna in ponavljajoča obolenja 20 točk — ostala obolenja po oceni komisije od 0— 20 točk b) bolezni staršev: na obolelega člana družine — duševno oboleli 60 točk — težja invalidnost 70- 100 % 60 točk — ostala trajna obolenja ali 30— 60 % invalidn. 30 točk c) bolezni prosilcev: — 70- 100 % invalidnost ali kronične neozdravlj. bolezni 60 točk — 30 - 60 % invalidnost ali ostale težje bolezni 30 točk 3. Bivanje v neprimernih stanovanjskih razmerah: — bivanje v kolibah, začasnih ali zasilnih stanovanjih, stanovanjih 6. in 7. kategorije 150 točk — vlažno — mračno kletno stanovanje 120 točk — vlažno — mračno podstrešno stanovanje 120 točk — vlažno stanovanje 80 točk — kletno stanovanje 80 točk — podstrešno stanovanje 80 točk — utesnjenost v sicer primernem stanovanju 70 točk (Točkuje se le eno od navedenih stanovanjskih razmer) 4. Nepopolne družine — samohranilci 30 točk 5. Čas bivanja v občini do 1 leta 2 točki 1-3 leta 4 točke 3-5 let 6 točk 5-7 let 20 točk 7-10 let 50 točk 10-15 let 80 točk nad 15 let 100 točk 6. Udeležba v NOB: in internacija s priznanim enojnim štetjem od: 1941- 1945 40 točk 1942- 1945 30 točk 1943- 1945 20 točk 1944- 1945 10 točk 7. Mesečni povprečni dohodek: na člana družinskega gospodinjstva v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim OD v občini v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo vloge za pridobitev stanovanja do 1.500 din 50 točk od 1.500 - 2.000 din 40 točk od 2.000- 2.500 din 30 točk od 2.500- 3.000 din 20 točk od 3.000- 3.500 din 10 točk nad 3.500 din 5 točk 8. Posebne okoliščine na podlagi dokazil organizacij iz 5. člena — po oceni komisije 0—100 točk Izjemna dodelitev stanovanja 9. člen V primeru reševanja izredno nujnega stanovanjskega primera (n.pr. požar, druge elementarne nesreče, rušitev dosedanjega bivališča, ki je v splošnem družbenem interesu), lahko izvršilni odbor stanovanjske skupnosti dodeli stanovanje za določen čas izven prioritetne liste. 10. člen Poleg stanovanj, dodeljenih na podlagi določil tega pravilnika, lahko zbor samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, na predlog komisije za kadrovanje in zaposlovanje pri Skupščini občine Kranj in komisije za sestavo prioritetne liste in dodeljevanje stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti, dodeli prosto stanovanje občanom, ki opravljajo za družbeno skupnost pomembna opravila. Prehodne in končne določbe 11. člen Stanovanja, zgrajena s sredstvi solidarnostnega sklada občine Kranj, niso predmet tega pravilnika in se dodeljujejo na podlagi posebnega pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj zgrajenih s sredstvi za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. -12. člen Stanovanja, dodeljena na podlagi določil tega pravilnika, sme uporabljati le nosilec stanovanjske pravice, skupaj s člani gospodinjstva in ga ne sme zamenjati oziroma kako drugače razpolagati z njim, brez poprejšnjega soglasja stanovanjske skupnosti. Stanovanje, dodeljeno na podlagi določil tega pravilnika se ne sme oddajati v podnajem. 13. člen Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor samoupravne enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in da nanj soglasje Izvršni svet skupščine občine Kranj. Pravilnik se javno objavi. Datum: 24. 5. 1977 Predsednik zbora samoupravne enote stanovanjske skupnosti občine Kranj Polde Mrak, 1. r. POPOTNI POGOVORI 6 MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ (4. zapis) Z vrha Limbarske gore kar nerad sestopim — tako lepo travnato in prisojno je okrog stare romarske cerkve svetega Valentina (in brata njegovega Peregrina). Posebno jeseni je razgled z vrha na obsežno moravsko deželico podoben razkošni paleti toplih barv. PARTIZANSKI ČASI Borci za osvoboditev domovine so se često shajali na Limbar-ski gori. Tod čez so vodile kurirske zveze, tu so bile gostoljubne samotne kmetije pa tudi sicer je bil vrh gore precej varen pred presenečenji iz doline. Dohode na vrh ni bilo težko nadzorovati. No, pa tudi streh je bilo dosti, saj je stala tedaj še takoimenovana »ro marska hiša« (pozneje pogorela, danes obnovljena kot planinski dom). In vrsta samotnih kmetij. Zato je bil prav na Limbarski gori dne 30. septembra 1943 zbor Šlan-drove brigade. Tega dne je bila tudi v celoti reorganizirana (150 borcev je bilo vključeno v VI. SNOUB »Slavka Slandra«), kar je dalo pobudo nekaterim partizanom, da so goro na hitro preimenovali (v čast in spomin na ta pomemben datum) v »Slandrovo goro«. — Vendar se novo ime gore ni prijelo, ostalo je po starem: Limbarska gora. V času okupacije so domačini iz vasic blizu vrha na predvečer prvega maja kurili na Limbarski gori kresove, vidne po vsej Moravski in po vsem Črnem grabnu tja do Trojan. Bil je to plameneč protest! Še pred izbruhom druge svetovne vojne je bil 6. junija 1936 na vrhu Limbarske gore množični shod tedanje Ljudske fronte, ki ga je organizirala KPS Kamnik. 19. avgusta 1944 so se partizani spopadli z Nemci, ki so navalili proti vrhu Gore s tanki, topništvom in letali. — Iz Črnega grabna (iz Kraš-nje) so Nemci kar dvanajstkrat obstreljevali Limbarsko goro. Zaradi relativne varnosti in ugodne hranljivosti so zaselki na Limbarski gori dostikrat nudili zavetje partizanskim ranjencem. Pozneje, ko so leta 1942 v avgustu premestili bolnišnico iz Dobravelj na Moravsko, so prav v pobočju Limbarske gore partizani zgradili več bunkerjev in zemljank za bolnike in ranjence. Mežnarija (romarska hiša) ob cerkvi na Limbarski gori je bila po-žgana od Nemcev že 5. decembra 1942. Žrtve okupatorjevega besa pa so postali dve leti kasneje tudi zaselki Globočica, Zdre in Hruške. Ogenj jih je uničil 7. maja 1944. Tako je ime Limbarske gore s častjo vstopilo tudi v zgodovino NOB na Slovenskem. E 6 YU NA GORI To je točka Evropske pešpoti (št. 6) od Baltika do Jadrana. (Baltik — VVachau — Jadran). Zig imajo v Domu »Turistu«, ki ga vodi Francka Urankar. Prav v zvezi s to slovito pešpotjo, ki vodi čez naše Moravsko, se vzpne na Limbarsko goro in sestopi v Črni graben, bom moral povedati kaj več o pešačenju, ki postaja v osrednji Evropi spet »moda«, vsekakor zdrava, simpatična moda! Na cerkveni steni opazi radoznalo oko skromno kamnito ploščo z napisom: Ignacij Rozman, 31.2.1910, Lahovče, Cerklje na Gorenjskem, 6. 6. 1954 tu zadet od strele. Stara lipa na Gori še vedno zeleni, starinski oltar, izklesan iz zelenkastega peščenca, postavljen v lopi pred cerkvijo, pa nezadržno prhni. Kaže, da za to umetniško starino nikomur n;č ni. Tako je že vse pro- padlo; baročno oblikovani svetniki ob strani pa še najbolj. Sicer pa je tudi cerkev nekaj posebnega — njen tloris je osmeroko-ten. Zvonik stoji posebej, »proč« od cerkve! Zgrajeno je bilo svetišče na Limbarski gori okrog leta 1667. V cerkvi se nahajata dve sliki slovitega slikarja Valentina Metzingerja (1699-1759), stene in obok pri oltarju je okrasil s freskami kamniški domačin Matija Koželj (1842-1917). — Kapelica pod cerkvijo, sredi položne trate, je že tako opuščena, da je v njej še komaj razbrati sledove fresk neznanega slikarja. PESEM O LIMBARSKI GORI Zares prisrčna (in poučna!) je ljudska pripovedna pesem, ki jo je zapisal Prešernov sodobnik zgodovinar in pisatelj Peter Hit-zinger (1812-1867), tržiški rojak. Je lepa gora Limbarska, pod njo zelena tratica. Stoji na trati hišica, je v hiši mlada udovica. Ženica ma le hčerko še in toči drago vinčece. Je sonce že za goro šlo, po cesL potva še nekdo; sta brata dva, svet Valentin in drug njegov, svet Peregrin. Na pragu mat ozira se, ima pri pasu ključe vse. Svet Valentin spregovori: »Bi naju prenočili vi? Za božji Ion storite to, da vaša sreča večja bo!« Se mat ošabno oglasi: »Mi večje sreče treba ni; je v hlevu trop živinice in v kleti dobro vinčece; je v skrinji več denarcev še in v hiši pivcev polno vse. Kdor bo za sladko vince dal, ta bo pod mojo streho spal.« In tako sta morala trudna potnika oditi v gluho noč. Še prej pa sta za-pretila krčmarici: »Glej, polnoči ne bo še preč, ne bo vse tvoje sreče več.« Ze ob devetih se je vsa goved v hlevu podušila, ob desetih je vino iz vseh sodov vzkipelo, ko pa je ura odbila enajsto, je hčerka-edinka mrtva obležala. Opolnoči, ko je ošabnici pogorela še hiša, je pričela obupno zdiho-vati in prositi: Pomagaj Bog, svet Valentin in brat njegov, svet Peregrin. Naj bo pesem še tako pobožna — res pa je, da siromakov, ki prosijo za prenočišče, ne smemo odganjati od hiše. Pa naj bomo verni ali neverni ... Krčmarica in popotnika na Limbarski gori (po risbi Antona Koželja) Splošno gradbeno podjetje Gradbinec v ustanovitvi Kranj Nazorjeva 1 Na podlagi 10. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu Odbor za medsebojna delovna razmerja SDS — Skupne službe Kranj razpisuje delovno mesto računovodje Pogoji: visoka ali višja strokovna izobrazba — ekonomske smeri, zaželena specializacija v računovodstvu in 5 let delovnih izkušenj Pismene prijave z dokazili sprejema kadrovsko socialna služba SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Piše Andrej Štremfelj Ob 12.15 sva na vrhu. Objameva se, solze sreče pa skrivava za očali. Kar ne morem verjeti. Na vrhu osemtisočaka, in to pri dvajsetih letih! Na vrhu sva, jaz in Nejc, njegov drugi osemtisočak. Veter pa tuli in razsaja po grebenu. 3. nadaljevanje Kje so tovariši, ki so zaostali? Nosač na ledeniku Baltoro dan hoda pred Concordio — v ozadju Gasher-brum IV Kako bi bilo brez ugodja na Tarbeli, si še danes ne znam predstavljati. Še tako smo postajali po tednu čakanja vse bolj živčni. Datum odhoda se je prestavljal in kazalo je, da ga ne bomo dočakali. Skrbelo nas je vreme, če bo še dovolj časa za vrh. Ni lahko prekrižanih rok sedeti v dolini in premišljevati, kaj vse bi tačas že lahko naredil na gori. Čas smo preganjali s pisanjem domov, branjem knjig, ki smo si jih sposodili pri Marku in še z marsičem. Včasih nas je prijetno razveselilo pismo od doma. Enkrat smo napravili anketo in izračunali povprečnega alpinista naše ekspedicije. Star je bil 25 let, visok 175,6 cm, tehtal je 74,3 kg, plezalni staž 8,3 leta, število vzponov 225, dosežena višina 6200 m, na ekspedicijah pa je bil 1,3-krat. Da pa ne bi bili v skrbeh le zaradi časa, ki smo ga zapravljali na Tarbeli, je poskrbel Šodr. Štirinajst dni je ležal v bolnišnici zaradi ledvičnih kamnov. Spraševali smo se že, ali bo sploh lahko šel z nami? No nekaj dni pred odhodom pa je le prikorala zdrav kot riba, vsaj tako nam je zatrjeval. Nejc se je kar oddahnil, saj se je v Šodrovi odsotnosti breme vodje zvalilo nanj, kot našega najizkušenejšega ekspedicionista. Bližal se je čas, ko so bile vse formalnosti skoraj urejene. Dobili smo še vladnega spremljevalca, zveznega oficirja kapetana Irfana Heiderja. Simpatičen fant pri štiriindvajsetih letih. Z njim smo se kar dobro razumeli ves čas trajanja ekspedicije. Njegova naloga je, da pomaga odpravi pri komuniciranju z domačini, z iokal-nimi oblastmi, nosači itd. Skrbi tudi za to, da se odprava drži svoie poti in svojega vrha. Počitek pod Mitre peakom (4600 m) Končno je prišel dan odhoda proti Karakorumu. Z letalom se je treba peljati v Skardu, glavno mesto Baltistana, od tam pa peš v osrčje gora. Vseh devet ter Marko, njegov sin in Sulejman, ki je vozil, se nas je odpeljalo v Pindi. Veseli, da imamo že karte, smo se pri-smejali na letališče. Toda, glej ga, zlomka. Karte so bile take vrste, da ni točno določen dan poleta, čeprav nam ga je uradnik na PIA (pakistanska letalska družba) zagotovil za nedeljo. Na letališču jih nismo mogli pregovoriti, zato smo se morali hočeš nočeš vrniti na Tarbelo. Letališče v Skarduju, ki leži v kotlini obdani z visokimi gorami, je majhno in primerno le za manjša letala. Zato na progi Pindi —Skardu letijo v glavnem mali fokkerji in pa redkeje večji vojaški C-130, ki običajno vozijo prtljago ekspedicijam. Slednji so dražji. Nam so prevoz prtljage računali za C-130, kasneje pa smo videli, da so jo po delih vozili s fokkerji. Torej so nas naravnost ogoljufali za dobrih 50% celotne vsote, ki smo jo plačali za prevoz 2400 kg opreme. Storiti pa se ne da ničesar, ker je v vsem Pakistanu le ena letalska družba in je tako brez konkurence ter se lahko po mili volji izživlja nad svojimi odjemalci. Ne samo, da doma nima konkurence, celo tujim letalskim družbam ni dovoljeno pristajati na letališču v Pindiju. Torej popoln monopol. V ponedeljek zjutraj se ob sončnem, vzhodu vkrcamo v letalo. Ob vhodu nas dva vojaka malo pretipljeta. V Skardu so največ trije ali štirje poleti na dan, in še to le ob lepem vremenu, kar smo kmalu razumeli. Letalo mirno leti nad zelenimi griči, ki postajajo vedno bolj visoki in pusti. V daljavi se že kažejo prve zasnežene gore. Kar norimo od Veselja. Odkar smo na poti, razen Ararata še nismo videli poštenega hriba. Slikamo vse vprek. Piloti letijo povsem vizualno, po dolini Inda navzgor. Včasih letimo tik nad sedli pa zopet visoko nad svetlečo se kačo na dnu doline. Zdajci se prikaže visoka gora ogromnih razsežnosti, ki raste naravnost iz nižine visoko nad vse okoliške vrhove. To je torej samotna gora Hermana Buhla, Nanga Parbat. Ogromna ledena pobočja veličastnega osemtisočaka nas povsem prevzamejo. Letalo se strmo spusti v majhno kotlino na skar-dujsko letališče. Kotlina je podobna mali puščavi. Vsepovsod so prave sipine. Kotlina je verjetno Indova naplavina. Ob letališču je prijeten topolov gozdiček, prava oaza, ki leži ob izviru v vznožju hriba. Šodr, Nejc, Marko in zveznik se z jeepom, v teh krajih poleg traktorjev edinim prevoznim sredstvom, takoj odpeljejo 9 milj oddaljeno mesto. Tam najamejo 120 nosačev, in stopijo v stik z lokalnimi civilnimi oblastmi. Vrnejo se vsi poklapani. Pogoji, ki so jih postavile oblasti, so za ekspedicijo pogubni. Nosačem je treba kupiti hrano in za to hrano najeti nove nosače. Če bi delali vse po predpisih, bi na dva nosača, ki bi nosila za nas, prišel en nosač za njuno hrano. Nosači bi požrli polovico svojega dela. Da pa je bil položaj Še bolj žalosten, je Marko dobil napad ledvičnih kamnov. Kaže, da je naša ekspedicija v znamenju ledvičnih kamnov. Iz Concordie se odpre pogled na drugo najvišjo sveta 8611 m visoki K 2 ali Chogori PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI »KLIC GORA« GLASILO MLADIH PLANINCEV Kranj — Mladinski odsek Planinskega društva Kranj je začel letos izredno obetavno. Združuje že skoraj 70 članov, dijakov Gimnazije, Ekonomskega šolskega centra, Šolskega centra Iskra, ki so v odseku najštevilnejši, ter dijaki drugih kranjskih srednjih šol. Odsek vodi Daša Maretič, njegova osnovna naloga pa je nuđenje osnovne planinske in tudi narodnostne vzgoje. Planinska šola je ena najpomembnejših dejavnosti odseka. Obiskuje jo 33 mladih planink in planincev. Novost je tudi glasilo »Klic gora«, v katerem je objavljeno gradivo za planinsko šolo, razen tega pa se na straneh novega glasila pojavljajo vtisi z izletov in pohodov, planinske pesmi, šale, smešnice itd. Člani mladinskega odseka imajo tudi posebne belomodre majice z emblemom odseka in podobo Storžiča. Druga pomembna dejavnost odseka je organizacija sobotnih planinskih tur, ki se jih redno udeležuje okrog 20 planincev, pomembno pa je tudi sodelovanje s pionirskim odsekom društva. Tudi zimski planinsko-smu-čarski tabor na Krvavcu in letni v Krnici sta že utečeni akciji mladinskega odseka. Pogosta so tudi predavanja članov odseka in naših znanih gornikov in alpinistov. Še posebej pa so mladi planinci veseli novih prostorov v Bežkovi hiši v Kranju. D. Maretič Govejek — Obrtniški dom na Govejku je prijetna izletniška točka v Polhograjskih Dolomitih. Mimo številnih pešpoti je dostop možen tudi z avtomobili po dobro vzdrževani cesti. V domu so številnim obiskovalcem na voljo domača jedila in pijače, tod pa tudi lahko prenočijo, (-fr) Mm Bled — Delavci gradbenega podjetja Grad Bled so na pokopališču na Bledu zgradili mrliške vežice in poslovilni prostor. Gradnjo so financirali prebivalci Bleda s sredstvi, ki so jih zbrali s samoprispevkom. — Foto: B. B. Dovje — Prostovoljno gasilsko društvo Dovje bo čez dve leti praznovalo 90-letnico obstoja, prihodnje leto pa bo 80 let, odkar imajo svoj dom gasilcev. Da bi to obletnico ustrezno pričakali, so se odločili, da bodo še letos poslopje obnovili in polepšali. — Foto: B. B. Polhograjski Dolomiti so krajinski park, ki pa je »po-rasen« s številnimi vikendi praktično na vsaki vzpetini ali trati. Nekdaj priljubljene pešpoti so sedaj marsikje »odpravljene«, motijo pa predvsem številne zapornice, ki nam vsekakor ne morejo biti v ponos, (-fr) KJE SI, MLADINA? Mladine v krajevni skupnosti Huje —Planina —Cirče ni! Na to opozarjajo razbita okna »mladinskega kluba«, zaklenjena vrata in velik kup smeti pred njimi. Toda, ali mladine res ni? Na Planini, kamor iz meseca v mesec prihajajo nove in nove družine? Seveda to ni res. Mladincev in mladink je veliko. Ampak, kaj to pomaga, če ni osnovne organizacije. Brez osnovne organizacije pa ni aktivnosti, ni propagande, ni delovnih akcij, ni literarnih večerov, ne kulturnih zabav za mladince in mladinke. Pred časom je baje obstajala organizacija. In obstajala je tudi edina aktivnost — disco. Toda glasne glasbe so se bližnji prebivalci naveličali in disco je bil ukinjen. S tem pa je bilo tudi konec osnovne organizacije mladine v krajevni skupnosti Huje—Planina —Cirče. Kam naj se zdaj obrnejo mladi iz te krajevne skupnosti? Brez pravega mentorja se sami prav gotovo ne bodo znali organizirati. Mogoče ne bi bilo slabo, če bi pri planiranju novih stolpnic, vrtcev in trgovin na Planini poskrbeli tudi za organizacijo mladih, ki prihajajo in so že v tej krajevni skupnosti! D. Maretič VISOŠKE PRIREDITVE Na Visokem je zadnje čase kulturno-zabavno življenje zelo živahno. Predstave, ki imajo poudarek predvsem na glasbi in humorju, so dobro obiskane. Organizira jih Športno društvo GRINTOVEC Olševek (kulturna sekcija) skupaj z nekaterimi podjetji in v nedeljo, 30. oktobra, so si krajani z zanimanjem ogledali že dvanajsto po vrsti. Organizatorjem je uspelo pritegniti k sodelovanju -celo Slovenski oktet, sicer pa so nas v zabavnem delu zabavali Trgovci s pevkama sestrama Vido in Danico Sitar. Prav prijetno je izzvenelo vse skupaj. Še posebej ker je program povezoval radijski znanec Marjan Kralj. Organizatorji obljubljajo, da bo letos na Visokem še posebno plodna sezona, gostovati pa nameravajo tudi po drugih gorenjskih krajih. K. Mohar Srednji vrh — Vasica na sončnem pobočju Karavank je postala po vojni bolj dostopna, saj pelje do Srednjega vrha makadamska cesta. Tu je še 15 domačij, prebivalci pa se preživljajo z živinorejo, poljskimi pridelki in gozdom. Ker je vas precej oddaljena, mleka ne oddajajo zadrugi, temveč ga predelujejo v maslo, sir in druge mlečne izdelke. Kmetje te vasice postopoma uvajajo kmetijsko mehanizacijo, kljub temu pa je delo še vedno precej naporno, ker zemlja leži na manj ali bolj strmih pobočjih Karavank. Na sliki: pogled na Vahovo domačijo v Srednjem vrhu. — Foto: B. B. Jesenice — Špedicija Interevropa je pred kratkim zgradila na plavškem travniku pokrito skladišče, kjer opravljajo špediterska in carinska dela. Dela imajo dovolj, zato so zgradili ob stavbi še tir in cesto za prevoz pošiljk. Na sliki: delavci Kovinarja urejajo okolico nove ceste in tira. — Foto: B. B. Medvode — V tovarni barv in lakov Color Medvode vsako leto pripravijo prikaz gašenja za vse člane kolektiva. Letos so mimo prikaza uporabe ročnih gasilskih aparatov (na sliki) prikazali tudi delovanje najnovejšega gasilskega avtomobila, (fr) ZVESTA ČIPKAM Poljšica — Vončinova mama se je rodila v Zireh in svoje otroštvo preživljala v Gorenji vasi. Tam se je naučila klekljanja, ki mu je ostala še danes zvesta. Ko se je preselila na Poljšico pri Gorjah, ni mogla pozabiti čipk, zato jim je ostala do danes zvesta. Skupaj s številno družino je Vončinova mama preživljala težke čase okupacije. Mož je bil eden tistih, ki so napravili štirinajst brunaric in barak v gozdovih nad Srednjo Radovno za partizane, sin Jože je bil obveščevalec v Srednji Radovni in je bil sežgan ob znanem požigu Radovne. Tudi sinova Franc in Janko sta bila borca. Vončinova mama danes živi sama, a jo obiskujejo otroci, vnuki in pravnuki. Kljub visoki starosti ji gre čipkarstvo še naprej dobro od rok in ima naročil vedno dovolj. Svoje imenitne čipke večinoma podarja sorodnikom, svojcem in znancem. — J. A. Razpisna komisija pri Iniciativnem odboru za ustanovitev skupnih strokovnih služb Samoupravnih interesnih skupnosti v občini Tržič razpisuje na podlagi določil Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi skupnih strokovnih služb Samoupravnih interesnih skupnosti vodilno delovno mesto vodie skupnih služb SIS za dobo 4 let Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še tele pogoje: 1. imeti morajo visoko strokovno izobrazbo ustrezne družbene smeri in najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj na odgovornejših delovnih mestih ali višjo strokovno izobrazbo ustrezne družbene smeri in najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj na odgovornejših delovnih mestih; 2. organizacijske in vodstvene sposobnosti ter smisel za delo z ljudmi. 3. ustvarjalen odnos do samoupravljanja, zlasti na področju interesnih skupnosti; 4. izpolnjevati morajo ostale družbenopolitične in moralne pogoje po 7. točki družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič. Kandidati morajo prijavi na razpis priložiti: — zadnje šolsko spričevalo (diplomo), — dokazila o dosedanjih zaposlitvah, — kratek življenjepis, — okvirni program razvoja skupnih služb Samoupravnih interesnih skupnosti. Prijave je treba poslati v zaprtih ovojnicah in z oznako »za razpisno komisijo« na naslov: Iniciativni odbor za ustanovitev skupnih služb SIS - Občinska konferenca SZDL Tržič, v 15 dneh od dneva objave. Odbor za združeno delo pri Loterijskem zavodu Slovenije Ljubljana, Titova l/I objavlja prosti delovni mesti 1. prodajalca I v poslovnem mestu na Jesenicah 2. prodajalca II v poslovnem mestu na Jesenicah Pogoji: pod 1. in 2.: — šola za blagovni promet, 1-letna praksa ali — osnovna šola, 5-letna praksa Delo se združuje za nedoločen čas. Za obe delovni mesti je določeno poskusno delo, ki traja 90 dni. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izobrazbi v 10 dneh na gornji naslov. šolski SGP Gradbinec Kranj Nazorjeva 1 TOZD Stanovanjske in visoke gradnje Jesenice Komisija za medsebojna razmerja delavcev TOZD SVG Jesenice razpisuje delovno mesto vodje gradbenega sektorja TOZD Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti višjo šolo gradbene smeri in nad 7 let delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas, pogoj pa je uspešno opravljeno poskusno delo, ki traja 2 meseca. tutfoV> vas V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM prodam BERBERIS (češmin) rdeč in zelen za živo mejo prodam. Ribnikar, Kokrica, Betonova 20 7901 Prodam 4 KW termoakumulacij-sko PEČ AEG, avtoradio BLAU-PUNKT. Zwolf Ivan, Zevnikova 1 a, Kranj 7918 Prodam LOVSKE PSIČKE (istrski kratkodlaki gonič) z odličnim rodovnikom po ugodni ceni. Stare so 4 mesece. Kocjančič, Na Mlaki 3, Radovljica (pod pokopališčem) 8026 Prodam večjo količino REPE za krmo ali kisanje. Sp. Brnik 30, Cerklje 8027 Prodam večjo količino ZELJA v glavah. Sp. Brnik 11, Cerklje 8028 Prodam vezano OKNO z roleto 180 x 150, manjši KOTEL za žga-njekuho, star 700-litrski hrastov SOD, otroško POSTELJO in VOZIČEK ter PEČ za kopalnico. Pintar, Vešter 16, Škofja Loka 8029 Prodam ZELJE in OHROVT v glavah. Jeglič, Podbrezje 86 8030 Prodam 200 kom SADIK črnega ribeza. Štefe, Pristava 62 a, Tržič 8031 Prodam KRAVO. Bašelj 32, Preddvor 8032 Prodam OPEKO bobrovec in špi-Čak. Zg. Bela 18, Preddvor 8033 Prodam 7 SPIROVCEV dolžine 10 m ter BANKINE. Šenčur, Kranjska cesta 23 8034 Prodam 20 prm suhih BUKOVIH DRV in 15 razžaganih od vej (raj-kelj). Gorice 6, Golnik 8035 Ugodno prodam nov avtoradio znamke TOURING. Kurent, Ljubljanska 10, Kranj 8036 Za 1600 din prodam dva ŠIVALNA STROJA, OKNO Jelovica 130 x X 110 za 550 din in dva para SMUČI za 1500 din. Svete, Blejska cesta 1, Lesce 8037 Ugodno prodam nov TV antenski OJAČEVALNIK s priborom za I. in dežurni veterinarji OD 18. DO 25. XI. 1977: TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 ali 21-798 in VEHO-VEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stošičeva 3, telefon 22-405 za občino Kranj; VODOPIVEC Davorin, dipl. vet., Gorenja vas 186, telefon 68-310 za občino Škofja Loka; BENULIČ Marijan, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, tel. 77-043 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Isdaja CP Glas, Kranj, UUca Mote Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tlak Kranj, tlak: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Moto Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-801-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-841, uredništvo 21-836, novinarji 21-860, malo-oglaani in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. II. program Avstrija in Ljubljana. Kopališka 1, Radovljica, tel. 75-989 8038 Prodam dve toni CEMENTA Trbovlje. Kresovič, Šorlijeva 5, Kranj 8039 Poceni prodam dva šlarafija KAVČA in nizko knjižno OMARO. Vse v odličnem stanju. Bruder, Begunjska 12, Kranj, telefon 23-236 8040 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Pivka 13, Naklo. Prodam KRAVO s teletom. Zg. Veterno3, Križe 8041 Prodam PUNTE in BANKINE po ugodni ceni. Telefon 24-641, Dodivanovič Đuro, Kokrški breg 1 a 8042 Pristen kraški TERAN prodam po 30 din liter. Za večjo količino pripeljem na dom. Ponudbe pod »Kras« 8043 Prodam novo trajnožarečo PEČ Gorenje 85 x 35 cm. Drulovka 27 Prodam dobro ohranjeno 3 KW termoakumulacijsko PEČ. Begunjska 8, Kranj 8060 vozila Prodam enoosno PRIKOLICO za traktor in osebni avto RENAULT 4 ali zamenjam za ZASTAVO 750. Podbrezje 110 8051 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968/69. Debeljak, Podbrezje 54 7958 Prodam TRAKTOR PASQUALI, 18 KS. Ravnikar, Zg. Luša 2, Selca 7971 Prodam AMI 6 za 4000 din pred registracijo. Ogris, Mencingerjeva 3. Ogled od 14. do 16. ure 8045 Prodam NSU 1000, letnik 67. Zg. Duplje 20 RENAULT 8, brezhiben, ugodno prodam. Bitenc, Kropa 103 Prodam FIAT 850, letnik 1971. Ogled samo popoldne. Rupnik, Ješe-tova 10 b, Stražišče pri Kranju 8046 Prodam SIMCO 110. Boh. Beja 39 8047 Prodam NSU 1000, registriran do oktobra 1978, možnost kredita. Pre-sečan Anica, Pot na Zali rovt 2, Tržič 8048 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1968 in 125 PZ, letnik 1974. Zupane, Smledniška 100, Kranj 8049 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1968, motor nov, 13.000 km. Ogled možen v popoldanskem času. Kobe Jože, Bistrica 4 8050 kupim Kupim kromirana VRATA za kamin. Udir, Kamna gorica 64 8052 obvestila Vpisujemo v TEČAJE IZ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV za voznike motornih vozil B kategorije. Tečaji bodo v DOPOLDANSKIH urah. Mladinski servis Kranj, Stritarjeva 5. Uradne ure vsak torek in četrtek od 10. do 15. ure. 7808 Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Oglasite se na tel. 60-801 X-- f Gorenjci! TRIDESET LET IN G LAS izgubljeno Zvečer 4.11. je bil na poti od Duplice do Tupalič izgubljen del naslonjala svetlotapeciranega kavča. Najditelja naprošam, da proti odškodnini javi svoj naslov na oglasni oddelek ali v Tupaliče 27 8058 Tedni lahko naročite pri vašem pismonoši L/ ostalo Preklicujem SERVISNO KNJIŽICO št. 016005 - Zastavo 750 lux, št. motorja 600757, št. šasije 576882. Hafner Alojzija, Kranj, Dražgoška 6 8069 stanovanja Prodam, zamenjam ali dam v najem STANOVANJE v dvodružinski hiši v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 7981 Zakonca z 20-mesečnim sinom nujno iščeta v Kranju ali bližnji okolici enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO. Plačava za 6 mesecev vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku. 7983 Enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju ali okolici, išče poštena upokojenka. Ponudbe pod »Reden plačnik« 8054 Družina z enim otrokom išče primerno SOBO v Kranju ali okolici. Plača vnaprej. Naslov v oglasnem oddelku. , 8055 zaposlitve Zaposlimo GOSPODINJSKO POMOČNICO. Gostilna Bergant, Dolenja vas 41, Selca nad Škof jo Loko 8056 Sprejmem kakršnokoli honorarno delo na domu. Naslov v oglasnem oddelku. 8057 Tovarna obutve Tržič, n.sol.o., samoupravna skupnost skupnih služb sprejme pravnika za opravljanje delovnih nalog šefa pravnega oddelka Ustrezate pogojem za sprejem, — če ste diplomirani pravnik s tremi leti delovnih izkušenj, — če ste uspešno opravili pravosodni izpit, — če hočete kreativno in uspešno voditi delo, — če znate s pravim občutkom pristopiti k sodelavcu in stranki, — če ste družbenopolitično napredno usmerjeni in voljni ustvarjati za samoupravno življenje Pravnice in pravniki, premislite! Združili boste delo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Veliko boste prispevali s svojim delom k dinamičnemu razvoju priznanega kolektiva. Oglasite se v kadrovskem oddelku tovarne, kjer se bomo lahko med drugim dogovorili tudi za vaše stanovanje. Vašo prijavo in obisk pričakujemo do vključno 25. novembra 1977. O podrobnostih prostega delovnega mesta boste izvedeli po telefonu če boste zavrteli številko (064) 50-260 in želeli šefa kadrovskega oddelka. oglejte si program naših toplih zimskih moških čevljev Pri nas smo za zimo P r mm polgloboki JANEZ, MAMUT samo 359 din visoki KONRAD, MAMUT samo 399 din -z i P r a v I ■ J e n ■ i S SODIŠČA NESREČE umrl v bolnišnici V soboto, 12. novembra, je v ljubljanski bolnišnici umrl za posledicami prometne nesreče Anton Rus (roj. 1944) iz Vincarjev. Nesreča se je bila pripetila 1. novembra v Zireh. Voznik osebnega avtomobila Vinko Bogataj (roj. 1966) iz Dobračeve je zaradi slabe vidljivosti, prav tedaj mu je pripeljal nasproti neki avtomobil, spregledal in zadel Antona Rusa iz Vincarjev, ki je hodil pravilno po levi strani ceste proti Zirem. Ranjenega so prepeljali v bolnišnico, kjer pa je čez dva tedna umrl. . I padel, kolo tovornjaka pa Čezenj Kranj - V petek, 11. novembra, nekaj pred 11. uro dopoldne se je v Kokrškem logu pripetila huda prometna nezgoda. Voznik tovornega avtomobila za odvoz smeti Jože Kepic zaposlen pri KOG P Kranj je skupaj z dvema delavcema pobiral smeti. Po opravljenem delu pri hiši št. 12 je delavec Marinko Kremano-vič (roj. 1957) stopil na stopnico na tovornjaku ter dal vozniku znak, da naj vozi vzvratno proti glavni cesti; drugi delavec Milenko Marjanac (roj. 1952) je stekel proti glavni cesti, da bi pogledal, če je prosta ter da bi tam vozniku pomagal, da bi varno zapeljal na cesto. V teku pa se je Marjanac spotaknil in padel, tako da ga je tovornjak povozil z zadnjimi kolesi. Hudo ranjenega so prepeljali v Klinični center, vendar je že med prevozom umrl. V SNEŽENJU SPREGLEDAL PEŠCA Kranj — V nedeljo, 13. novembra, ob 21. uri se je na Jezerski cesti pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Peter Zupin (roj. 1957) iz Britofa je zaradi močnega sneženja spregledal Katarino Ogrin (roj. 1919) iz Kranja, ki je hodila pravilno po levi strani ceste proti Primskovemu. Ogrinova je bila v nesreči tako hudo ranjena, da je na kraju nesreče umrla. L. M. Preventivna vzgoja najcenejša Kamen spotike — Iz dneva v dan govorimo o varstvu narave in človekovega okolja. Kot kaže pa so to le besede. Kako bi si sicer mogli razlagati, da je po pločnikih in cestah iz dneva v dan več cigaretnih ogorkov in papirčkov, da je ob vodah in potokih vedno več nesnage, da reke nosijo s seboj vsakovrstno ropotijo, da so zelenice postale otroška igrišča, da je na njih vsak dan več poti in stezic! Kot vse kaže, so prav zelenice uporabne še za marsikaj. Po zgornjem posnetku sodeč bodo na »livadah« ob stanovanjskih blokih prav kmalu začele »obratovati tudi mehanične delavnice. Tak poskus je že bilo pred nedavnim mogoče opaziti ob bloku v Šorlijevi ulici 31 v Kranju, (jg) — Foto: M. M Utaja dohodka, utaja davka Strojnica bazena sprinkler sistema za V tovarni barv in lakov Color v Medvodah letno predelajo okoli 25 tisoč ton materialov, ki so povečini zelo vnetljivi. Ker gre pri tem tudi za termično predelavo, je nevarnost požara zelo velika. Iz tega razloga izhaja zelo visoka stopnja razvitosti gasilske preventive in opremljenost s številnimi gasilskimi napravami. Tako imajo avtomatske stabilne gasilske naprave, avtomatske javljavce požara ter posebne avtomobile za gašenje. Seveda, brez izredne pripravljenosti in usposobljenosti delavcev za preprečevanje in gašenje požarov, te naprave ne bi dosegle svojega namena. V tovrstnih tovarnah s prventivnimi ukrepi ni možno izločiti vseh možnih virov vžiga, zato je nevarnost požara stalna. Odtod tudi potreba po močno razviti gasilski službi. Vsi delavci v proizvodnji morajo biti izprašani gasilci, vsaj enkrat letno pa vsem članom kolektiva prikažejo možne načine gašenja. Prostovoljno gasilsko društvo šteje 60 članov, posebej pa imajo organizirano tudi poklicno enoto, ki šteje 12 članov. Za 600-članski kolektiv predstavlja poklicna enota precejšen strošek, vendar je nujno potrebna. Delovna organizacija ima veliko število gasilnih naprav v vrednosti 15 milijonov dinarjev, redno vzdrževanje je nujno, povrhu vsega pa zahteva tudi visoko strokovno usposobljenost. Kako koristna je preventivna vzgoja delavcev, dokazuje vrsta začetnih požarov, ko so s pravilnim ukrepanjem bili že v kali zatrti. Tudi 1,2 milijona dinarjev za nakup kombiniranega gasilskega avtomobila se je hitro obrestovalo, saj so z njegovo pomočjo izredno hitro pogasili resen požar, ko se je razlilo vrelo olje. Colorjevi gasilci se vključujejo tudi v vse akcije v krajevni skupnosti Medvode, materialno in strokovno pomagajo okoliškim društvom in povsod pomagajo pri gašenju v pri- Kranjski reševalci v akciji V soboto, 12. novembra, okoli 19. ure je prišla na kranjsko GRS vest, da si je 35-letna Ljubljančanka v Bašeljskem sedlu pod Storžičem zlomila nogo. Štirje kranjski reševalci France Gašperlin, Tone Lan-derholc, Nande Kern in Franc Zupan so potrebovali do Doma Kokr-škega odreda le dobro uro, poskrbeli za ponesrečenko in jo s pomočjo tovorne žičnice že do 23. ure varno spravili v dolino. K tako hitri akciji, ki jo je opravila dobro in vestno kot zmeraj reševalna ekipa, je vsekakor pripomogla uporaba tovorne žičnice, ki je brez dvoma močno skrajšala čas reševanja. meru potrebe. Zavedajo se, da bo v primeru razvitega požara njihova pomoč pomagala le v primeru zadostne opremljenosti in izurjenosti. Tako sodelovanje pa je v korist vsem krajanom in delovnim ljudem, saj vedo, da v nesreči ne bodo ostali sami. • - fr Kranj, 14. novembra — Pred senatom okrožnega sodišča v Kranju se je začela sodna obravnava, trajala naj bi dva tedna, proti Petru Avblju, zasebnemu obrtniku z Bleda in njegovi ženi Desanki. Obtožnica jima očita kaznivo dejanje davčne zatajitve, materi Petra Avblja, Karolini A v bel j pa pomoči pri kaznivem dejanju davčne zatajitve. Da bi se namreč izognila plačilu davka in drugih predpisanih prispevkov, sta oba obrtnika dala krive podatke o svojih dohodkih. Tako sta prikrila v letih 196«, 1967 ter od 1969. do 1972. skupnega dohodka v višini 2,8 milijona din od svoje skupne dejavnosti in se tako izognila plačilu davka v skupnem znesku 1,3' milijona dinarjev. Peter Avbelj je postal obrtnik v letu 1960. Ukvarjal se je predvsem z organiziranjem proizvodnje stikal, z nabavo surovin in opreme za delavnico ter s prodajo izdelkov, poslovne knjige in računovodstvo pa je vodila žena Desanka, ki je leta 1968 pustila službo pri SDK in priglasila obrt še na svoje ime. Obrt — radio-mehanika in precizna mehanika Nenadoma nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, sestra in teta Katarina Ogrin Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 16. 11. 1977, ob 15.30 na kranjskem pokopališču. Žalujoči: sin Stane, hčeri Ivanka in Marija z družino ter ostalo sorodstvo.. Kranj, Tržič, Dol pri Ljubljani, 14. novembra 1977 ter izdelovanje drobnih kovinskih predmetov je bila dejansko ena sama obrtna dejavnost, ki je •časoma preraščala že v industrijsko dejavnost, s tem pa so se večale tudi davčne obveznosti. Da bi se temu izognil, je Peter Avbelj, tako mu očita obtožnica, že v letu 1944 priglasil pri skupščini občine Domžale navidezno obrt na ime svoje matere Karo-line Avbelj. Ta obrt je bila le pavšalno obdavčena. Leta 19416 •ta začela v davčne napovedi Karoline Avbelj vpisovati del prometa in del proizvodnih stroškov, čeprav so bili že priglašeni v davčni napovedi Petra Avblja in seveda s tem prikrila čisti dohodek Petra Avblja. Karolina Avbelj je na prigovarjanje sina privolila v svojo navidezno obrt, saj je bila v proizvodnem procesu le neznatno udeležena. Leta 1974 sta obrt na njeno ime odjavila. Več vlomov v avtomobile V noči od 9. na 10. november je bilo na Jesenicah vlomljeno več avtomobilov. Iz avtomobila Antona Stevanoviča parkiranega pred stanovanjskim blokom na Cesti revolucije je neznanec odnesel avtomobilski radio, iz avtomobila Janka Bošnjaka dokumente in radijski tranzistor, iz avtomobila Stanka Sušlja izvijač, iz avtomobila Nurije Djajiča zaboj z mehaničnim orodjem in zadnjo levo luč, iz avtomobila Simona Breliha pribor za čiščenje stekla. Pred stavbo PTT pa je neznanec vlomil Še v avtomobil Matije Ažmana iz vzel dokumente, ročno uro, očala in dežnik, iz avtomobila Azisa Azibara, parkiranim pred hotelom Pošta, pa je izginil žepni računalnik. V petek, 11. novembra, zvečer pa je neznanec vlomil v avtomobil Toneta Rodeta parkiranega na prostoru pred Viatorjem, tako da je razbil trikotno okno in iz avtomobila odnesel fotografski aparat in sončna očala. Sporočamo žalostno vest, da seje pri opravljanju delovne dolžnosti smrtno ponesrečil sodelavec Milenko Marjanac delavec v TOZD Komunala Od pokojnega tovariša smo se poslovili v vasi Borkoviči pri Banja luki. Vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu. Kolektiv KOGP Kranj, TOZD Komunala in Dom družbenega standarda salon pohištva veleblagovnice Globus Kranj Kranj - V petek popoldne je traktor, ki je zavijal z Ulice Moše Pijadeja na Oldhamsko, prevrnil s prikolice naloženo zemljo prav na sredo križišča. Kaj hujšega ni bilo, razen da je bil promet na tem križišču nekaj časa, dokler niso naložili zemlje spet na traktor, rahlo oviran. — Foto: J. Zaplotnik IODUS spalnice dnevne sobe sedežne garniture predsobne omare kosovno pohištvo otroško pohištvo Triglav — lux — dnevna soba KRANJ POHIŠTVO ZA VAS brezplačna dostava do 25 km brezplačna montaža ugodni kreditni pogoji Torek, 15. novembra 1977 ^„—ja^—^^^ Športni praznik v Kropi Glas - 23. strm Odbojkarji Bleda (v belih dresih) so v tekmovanju v II. zvezni odbojkarski ligi premagali Fužinarja z Raven in se učvrstili na odličnem drugem mestu - Foto: F. Perdan Odbojka Bled premagal Fužinarja Krop* — V Kropi so se nadaljevale prireditve v počastitev 30. obletnice organiziranega Sport* v Kropi. Se posebno množična so bila atletska tekmovanja. Pri pionirkah so bile najboljše Nula Blaznik, Beti Šimnic in Helena Bogataj, pri pionirjih pa Milan Gašperšič, Rade RaTič in Branko Markeli. Med mladinkami je v teku na 60 metrov in v skoku v višino zmagala Janja Petrač, v skoku v daljino pa Tatjana Toplisek. Pri mladincih so bili najuspešnejši Ciril Kavčič v teku na 100 metrov in v skoku v daljino, Borut Kordež v skoku v višino in Janez Potočnik v metu krogle. Dokaj številna je bila tudi udeležba članov. V teku na 100 metrov je zmagal Jože Eržen, v skoku v višino in suvanju krogle Srečko Paul, v skoku v daljino Marko Berce, v teku na 100 metrov pa Marjan Maies mlajši. V jubilej organiziranega športa so se vključili tudi košarkarji. Zmagali so mladi košarkarji, ki so sestavljali ekipo Plamen A. Drugi so bili člani, ki so poimenovali svojo ekipo Plamen B, tretji pa so bili veterani, ki so sestavljali ekipo Plamen C. V moštvu veteranov so nastopili tudi nekateri nekdanji igralci, ki sedaj ne žive več v Kropi, a so se vseeno odzvali vabilu športnega društva. Športni praznik v Kropi je bil končan s prireditvijo v sindikalni dvorani. Se posebej so navdušili učenci osnovne šole Stane Žagar iz Lipnice, ki so za nastop pripravili telovadne elemente in ritmične vaje. Na prireditvi so športnikom in zaslužnim organizatorjem športa podelili priznanja in pohvale. Za organizacijsko dejavnost so jih prejeli Filip Legat, Justin Ažman in Rezika Habjan. Za dobro organizacijo prireditev in športne dosežke so bili nagra Aleš Pušnik, član AMD Škofja Loka, zmagovalec državnega prvenstva v rallyju in najboljši v kategoriji nad 1300 kubičnih centimetrov Avto-moto šport doma in na tujem Aleš Pušnik zmagovalec V Zagrebu se je v nedeljo končalo tekmovanje v rallvju za državno prvenstvo. V generalni uvrstitvi je zmagal član škofjeloškega Avto-moto društva Aleš Pušnik, ki je bil najboljši tudi v svoji kategoriji vozil v razredu nad 1300 kubičnih centimetrov. Ta kategorija je minila v znamenju voznikov škofjeloškega avto-moto društva. Pušnik je bil prvi, Brišnik pa tretji. Zmagovalec Aleš Pušnik je zbral v skupni uvrstitvi 2224 točk. Drugi je Poberaj z 2288 točkami, tretji pa Mačešič s 2346 točkami. • /-\ Nešportno ravnanje KRANJ - V uredništvo amo prejeli pismo Vinka Simnovca iz Kranja, dolgoletnega nogometaša in člana vodstva gorenjskega nogometnega centra ter sedanjega igralca moštva iz Trboj. Vinko Simnovec v piamu podrobno opisuje dogodke po tekmi Trboje : Seva, ki je bila v nedeljo, 6. novembra, in jo je moštvo Save dobilo z 1:0. Avtor graja nešportno vedenje igralca moštva Save Rajka Kočarja, ki je obenem tudi trener gorenjske članake nogometne selekcije. Ne oporeka mu trenerskih in igralskih kvalitet ter zaslug pri razvoju nogometa na Gorenjskem, vendar po njegovem ponašanje v T r boj a h ni v ponos igralcu in trenerju. Zaradi ostrine in tona piaanja in zaradi ugotovitve, da gre za osebne nesporazume, predlagamo, da o tem spregovori in raspravlja izvršilni odbor gorenjskega nogometnega centra, katerega člana sta tako Vinko Simnovec kot Rajko Kotar! -jk V_.- J jeni Srečko Paul, Stanko Habjan, Adam Kržiš-nik, Zdravko Petrač in Damjan Hafner, za športne dosežke pa so priznanja prejeli Matevž Kordež, Angela Kordež-Golc, Božo Kordež, Slavko Skriba, Marjan Gašperšič, Franc Kržiš-nik, Andrej Resman, Janez Potočnik, Marjan Butorac in košarkarski ter odbojkarski klub «52« in »57«. Jože Gašperšič in Tone Smitek sta prejela priznanji za delo z mladimi, kolektiv tovarne Plamen pa posebno plaketo za nesebično pomoč športnikom. Športnikom pa je za pretekle in sedanje uspehe posebno plaketo podelila- tudi krajevna konferenca SZDL Kropa. Vsem, ki so sodelovali in pomagali pri prireditvah ob 30. obletnici organiziranega športa v Kropi, najlepša hvala! M. Majes Košarka Samo Triglav zmagal V zvezni košarkarski ligi je moštvo Gorenjske, ki tekmuje pod imenom Alpina-Gorenjska, gostovalo v Zadru. Kaj lahko bi gostje presenetile in zmagale, saj je bil minuto pred koncem rezultat neodločen. Takrat so domačinke po-vedle z dvema točkama, vendar so imele Go-renjke tri sekunde pred koncem na voljo dva prosta meta, ki pa jih niso izkoristile. Zadar je zmagal s 67:65 ( 32:30). koše za moštvo Alpina-Gorenjska pa so dosegle Drmota 16, Ovsenik 12, Malacko 8, Mihovilovčič 2, Vrdoljak 22 in Bal-derman 5. Gorenjske igralke so na 6. mestu s štirimi točkami, vodilna Industromontaža pa jih ima 12. V moški slovenski košarkarski ligi je od gorenjskih zastopnikov zmagal le Triglav iz Kranja, in to v gosteh proti mariborskemu Braniku. Kranjčani so dosegli zmagoviti koš nekaj sekund pred koncem in zmagali z 82:81 (45:35). Koše za Triglav so dosegli Fartek 4, Erlah 1, Strniša 2, Zupan 14, Omahen 16, Lipovac 10, Urlep 2, Hribernik 21 in Stefe 12. Triglav je za zdaj na petem mestu. Škofjeloški Lokainvest je v telovadnici osnovne šole Podlubnik gostil Elektro. Košarkarji iz Škoije Loke so zaigrali samozavestno in želeli zmagati po dveh zaporednih porazih. Igrali so brez dobrega Seska. Bili so na pragu zmage, vendar so bili gostje srečnejši. Zmagali so s 95:94 (37:57). Koše za Lokainvest so dosegli Tomažin 22, Franko 8, J. Habjan 12, Eržen 12, P. Habjan 24, Balderman 6 in Strekelj 10. Lokainvest je na predzadnjem 11. mestu. Rokomet Jelovica neodločeno, Alples izgubil Rokometaši Jelovice iz Škofje Loke so v zadnjem jesenskem kolu tekmovanja v severni skupini II. zvezne rokometne lige gostovali v Sežani in igrali z Jadranom iz Kozine. Srečanje je bilo borbeno, igra pa ostra in živčna. Rezultat tega so bile številne neizkoriščene priložnosti. Škofjeločani so v drugem polčasu povedli, vendar je domačinom uspelo izenačiti. Rezultat je bil 16:16 (8:9), gole za Jelovico pa so dosegli Mehonjič 3, Vrbinc 4, Fister 4, Veber 2 in Lušina 3. Jelovica je po končanem jesenskem delu tekmovanja na petem mestu. V prvem kolu spomladanskega dela igra Jelovica na tujem z reškim Kvarnerjem. Jesenski zmagovalci so rokometaši Senja. Tudi jesenski del v ženski II. zvezni rokometni ligi je bil z nedeljskim kolom končan. Alples je bil poražen v Raiču s Partizanom z rezultatom 20:11 (7:4). Gole za Alples so dosegle Mira Benedičič 2, I. Lušina 4 in J. Lušina 5. Alples je po končanem jesenskem delu tekmovanja na 10. mestu. V prvem spomladanskem kolu igrajo igralke iz Železnikov s Podravko. Nogomet Spet poraz Gorenjske Krsnj - Igrišče na stadionu Stanka Mlakarja, srečanje v slovenski nogometni ligi, Gorenjska : Obala 0:1 (0:1), gledalcev 50, sodnik Ropret (Ljubljana), strelec: Šukljon (7). Gorenjaka: Hace, Pongrac (Nikolič), Tkalec, Belančič, Lazarevič, Legat, Gaber (Jemec), Kurent, Kovačič, Črnalič, Verdnik. Gorenjska selekcija je spet ostala brez točk. V slabi igri pred prazno tribuno bi sicer najbolj ustrezal neodločen rezultat. Vedno bolj pa se ljubitelji nogometa v Kranju sprašujejo, ali je bilo smiselno, da je gorenjska V. selekcija startala v republiški ligi, ker še zdaleč ni zrela za nastop v SNL. Mislimo, da bi bilo koristneje, da bi denar, ki je na voljo za člansko vrsto, namenili za kvalitetnejšo vzgojo preostalih selekcij, ki precej več kažejo in beležijo boljše rezultate! J. J. TRIGLAV : GARNIZIJA KRANJ 4:1 (2:0) V počastitev 30-letnice artilerijsko-raketnih enot JLA je nogometno moštvo Triglava premagalo pripadnike garnizije po boljši igri s 4:1. Gole so dosegli: Mokič 2, Stular in Radosav-lievič po 1, za garnizijo JLA pa Simič. Tekmo je dobro sodil Cufar iz Kranja. R.G. XI. zimske športne igre ObSS Kranj februarja 1978 Tako je sklenil organizacijski odbor na svoji prvi seji 2. 11. 77. in določil različne termine za posamezna tekmovanja in tudi različne lokacije. Tako bo tekmovanje v smučarskem teku v soboto, 4. II. 78, v Nemiljah (rezerva sta še Krsnj in Jesersko), sankanje bo predvidoma isti dan v Besnlci, doći m sta zs tekmovanje v veleslalomu predvidena dvs dneva in sicer sobota, 11. II., in nedelja, 12. februarja, Ns Jezerskem (z rezevnim terminom 18. in 19. II. 78. v Mojstrsni). Pokroviteljstvo nsd XI. zimskimi športnimi igrami je to pot prevzel kolektiv SGP GRADBINEC Kranj. I. S. Hokej na ledu Visoka zmaga Jeseničanov Jeseničani, ki so tekmo z O lim pij o začeli Creveč boječe, so v soboto v Podmežakli dosegli lesteč uspeh. Z visoko razliko 8:0 (0:0, 6:0, 2:0) niso porazili ljubljanske Olimpije že nekaj let! Prvo tretjino sta obe ekipi pričeli ostro in borbeno, nekoliko več priložnosti pa so imeli napadalci Jesenic, ki so vedno bolj prevzemali pobudo na igrišču. Izredno oster tempo v prvi tretjini je zlomil goste, saj so domačini takoj v prvih minutah nadaljevanja dosegli dva zadetka preko Tomaža Koširja in Štefana Ščapa, dokončno pa sta zlomila goste mladi Šuvak in Klemene, ki sta dosegla zadetke v hitrih akcijah. Tako je minila druga tretjina v popolni premoči domačinov, katerih napadalci so se razigrali. Tudi v zadnji tretjini Jeseničani niso popustili, gostje pa svoje priložnosti niso izkoristili zaradi izredno razpoloženega vratarja Jesenic Makuca. Pri Jesenicah je zaigrala razen napadalcev tudi izredno dobro vsa obrambna vrsta, junak srečanja pa je bil prav gotovo vratar Drago Makuc, ki je krepko izkoristil svojo priliko pred zveznim kapetanom Janeži-čem kot rezervni vratar Jesenic. Tomaž Košir je na zadnji tekmi z Olimpijo dvakrat premagal gostujočega vratarja. Jeseničani so slavili z 8:0! Zadetke za Jesenice so dosegli: T. Košir 2, Š.Ščap 2, Šuvak, Klemene, Poljanšek in D. Hiti po 1. S to zmago pa so Jeseničani svoje vodstvo na lestvici povečali na 4 točke. SPET VISOK PORAZ KR. GORE Igralci Medveščaka so vzeli srečanje s Kranjsko goro v Zagrebu, katero so premagali z 10:3 (5:0, 3:1, 2:2), izredno resno, saj niso želeli doživeti nepredvidenega poraza, kot se je to zgodilo pred nekaj tedni v Podmežakli, ko so jih igralci Kranjske gore presenetili. Plod resne igre Zagrebčanov je bil sorazmerno visok poraz Kranjske gore, kar pa je tudi odraz realnega stanja na igrišču. Igralci Kranjske gore -%>.en borbenosti niso pokazali drugega, redke priložnosti pred vrati Medveščaka pa so izkoristili Stros, Golja in Horvat v drugem delu srečanja. USPEH TRIGLAVA Hokejisti Triglava so se v soboto na Jesenicah pomerili z ekipo ljubljanskega Tivolija in ga porazili prepričljivo s 7:2 (0:1, 3:0, 4:0). Igralci Triglava dolgo časa niso uspeli urediti svojih vrst in dovolili gostom vodstvo z 0:2. Z izredno borbeno igro pa so v drugi polovici tekme prevzeli pobudo na igrišču in dosegli nekaj lepih zadetkov. K visoki zmagi je botroval tudi trener Tivolija, ki je zamenjal izredno dobrega vratarja Bolto po tretjem prejetem golu z mladim Jovanovičem. Vseeno je zmaga igralcev Triglava zaslužena, saj so pokazali več znanja in borbenosti od gostov. Srečanje je bilo borbeno, vendar pa izredno športno. Strelci za Triglav: Kunšič 3, Nadižar 2, Sajovic in Kolesa po 1. Prihodnjo soboto se bodo igralci Triglava v Zagrebu pomerili z Mladostjo, kjer imajo ponovno možnost za lep uspeh. V medrepubliški ligi vodijo Celjani z 8 točkami, igralci Triglava pa so drugi s 6 točkami pred Stavbariem iz Maribora in Tivolijem po 4 točke. Vsekakor je 2. mesto lep uspeh za igralce Triglava, ki so poleg vseh težav še brez igrišča. bef Šah Šahovski turnir Iskre Kranj — V počastitev dneva republike in jubilejev partije in Tita razpisuje sindikalna konferenca Iskre Elektromehanike iz Kranja odprti moštveni šahovski turnir, ki bo prihodnjo nedeljo, novembra, ob devetih dopoldne v delavski restavraciji Iskre Telekomunikacije na Laborah. Moštva morajo šteti štiri člane, za posameznika pa je odmerjenih 10 minut igralnega časa. Prijav-nina za ekipo znaša 200 dinarjev. Moštva bodo razdeljena v skupine. V vsaki bo 10 moštev, oblikovane pa bodo na osnovi jakosti igralcev. Ker je organizacija tekmovanja, na katerem so za vse pripravljena spominska darila, zahtevna, organizator prosi za čim prejšnje prijave na naslov: Sindikalna konferenca Iskra Elektromehanika Kranj, Savska loka 1, 64000 Kranj. F. S. s__) Bled - Talovadnica OŠ, gledalcev 250, sodnika Paul (Kropa) in Bajt (Jesenice), srečanje II. zvezne odbojkarske lige - zahod Bled : Fužinar3:2(5, -7, 8,-14,12). Blejci so z dobro igro in z zmago razveselili svoje navijače. V igri, v kateri je bil zmagovalec znan šele po petem nizu, so bili domačini uspešnejši. Predvsem jih je odlikovala večja zbranost v odločilnih trenutkih. Igra je bila na visoki kvalitetni ravni. Bled je srečanje pričel s standardno postavo, to je Mitja in Miha Torkar, Udrih, Rešek, Veskovič in Ferjan. Povedli so domačini zaradi dobre igre na mreži. V drugem nizu so gostje ob podpori svojih navijačev izenačili. Njihova igra je bila čedalje bolj poletna in v tretjem nizu so povedli že s 6:2. Toda domačini so po vstopu novinca Močnika ponovno prevzeli pobudo in po izredni in požrtvovalni igri osvojili niz. V tem nizu je pri rezultatu 13:8 za domačine dobil igralec gostov Tušek kazensko točko zaradi nešportnega obnašanja. Četrti niz « potekal v izenačeni in dobri odbojkarski predstavi. Igralci obeh ekip so s požrtvovalnostjo, izrednimi potezami v polju in igro na mreži navduševali številne gledalce. Pri rezultatu 14:9 za domače je kazalo, da bo zmaga ostala na Bledu. Tedaj so igralci Fužinarja z izredno serijo dobrih akcij izenačili skupen rezultat. V odločilnem nizu, ki je bil tudi najbolj razburljiv, so po začetni pobudi gostov domačini povedli z 8:6, 11:7. 2e podatek, da je v skoraj dveurnem srečanju trajal samo zadnji niz več kot 30 minut, je dovolj zgovoren o zares kvalitetnem športnem boju. V teh trenutkih so bili psihično bolj zbrani domačini. V izenačeni domači ekipi je z igro izstopal kapetan Udrih, dober pa je bil novinec Močnik, ki mu je bila to prva resna prvenstvena preizkušnja. Bled je sedaj na drugem mestu. Izjave po tekmi: Jože Gostenčnik, trener Fužirarja: »Kljub temu da je bila tekma živčna, je bila kvaliteta prikazane igre na visoki tehnični ravni. Glavna vzroka poraza gre predvsem pripisati slabi igri dveh standardnih igralcev in tudi slabemu sojenju v odločilnih trenutkih srečanja.« Srečo Vernig, trener Bleda: »V izredni borbi za vsako točko je bilo dovolj že nekaj zaporednih napak in set je bil izgubljen. Bistvenemu preokretu so tokrat botrovali igralci, ki sicer niso standardni člani prve postave.« Stane Ferjan, igralec Bleda: »Dobro serviranje in blokiranje in na koncu nekaj sreče so bili vzroki naše zmage.« Štefan Udrih, igralec Bleda: »Boljša psihična kondicija in izredna borbenost cele ekipe je odločila zmagovalca.« V naslednjem kolu bo Bled gostoval pri ekipi Mežice. MERKUR : GORJE 3:0 (6, 9, 11), tekma ženske slovenske odbojkarske lige. Gorje: Štibl, Beravs, Benedik, Podobnik, Berčič, Ropret, Kunč, Ambrožič, Zovec, Švarc. Ženska vrsta Gorij je tokrat gostovala v Novi Gorici pri vodilnem Merkurju in izgubila srečanje. V poprečju višje domačinke so tekmo dobro začele. Posebno z dobrim serviranjem in učinkovito igro na mreži so nabirale točke. Po 3. nizu so neizkušene gostje zaigrale le bolje in po enakovredni igri kljub vsemu prepustile niz in s tem zmago Novogoričankam. CIB BOVEC : 2ELEZAR 3:0 (11, 8, 3) -Slovenska odbojkarska liga za moške. 2elezar: Peternel, Bergelj, Mežek, Kovač, Rajgelj, Pogačar, Gasar, Kravanja, Divjak, Pristov. Igralci 2elezarja so tokrat zaigrali slabše. Izenačena igra v prvem nizu in stalno menjavanje v vodstvu nikakor ni obetala dobrega nadaljevanja. Lepo so sprejemali nasprotnikove žoge, vendar pa na mreži niso bili posebej uspešni. To je seveda domačin izkoristil in z vztrajnim nizanjem točk zabeležil končno zmago. Vsekakor slaba igra gostov ni edini razlog njihovemu porazu, saj so bili igralci Bovca nenadkriljivi predvsem z igro v polju. B. Rauh FUZINAR . JESENICE 3:0 (14, 5, 12) -II. zvezna odbojkarska liga — zahod za ženske. Jesenice: Mahnič, Baloh, Tušar, Kunšič, Burger, Tomažič, Kelbl, Prime, Golob. Domačinke so zasluženo zmagale, čeprav bi po prikazani igri Jeseničanke prav lahko osvojile vsaj niz. Najboljši Šiler, Beton, Martinjak Kranj - Komisija za skoke in SK Triglav sta izvedla v nedeljo pregledno tekmovanj* za kandidate republiške pionirske selekcije v smučarskih skokih. Tekmovanje na 35-metrski skakalnici pokriti s plastiko j* ponovno potrdilo, da je na Gorenjskem daleč najboljši naraščaj. Na zadnji tekmi letošnje sezone na plastiki so imeli največ uspeha mladi skakalci, ki so zmagali v vseh treh kategorijah. V konkurenci mlajših pionirjev pa so dosegli vse uvrstitve do 8. mesta. Rezultati - mlajši pionirji: 1. Dušan Siler 194.4 ( 29, 28), 2. Martin Škrjanc 189,2 ( 27, 27), 3. Iztok Melin 182,1 (28,5, 26,5), 4. Peter Slatner 174,2 ( 25, 26,5), 5. Roman Semenič 172,0 ( 27,5, 26), 6. Jože Kešnar 169,2 (26, 25,5), 7. Ivo Gor-jup 160,7 ( 25,5, 23,5), 8. Jože Jagodic (vsi Triglav) 153,4 ( 23,5, 23,5), 9. Janez Debelak (Bra-slovče) 150,0 (23,5, 22,5), 10. Jožko Šmid (Jesenice) 143,2 (22,5,21,5) itd.; starejši pionirji: 1. Roman Beton (Triglav) 220.8 (32, 31), 2. Robi Cimžar (Triglav) 207,6 (29,5, 28), 3. Robi K »Strun (Križe) 207,5 (29,5, 29) , 4. Peter Jošt (Križe) 2063 (30,5, 30), 5. Krištof Gašpirc (Triglav) 203,2 ( 29, 29,5), 6. Zvone Bernard (Triglav) 1993 (29, 29), 7. Milan Primožič (Žiri) 195,2 ( 28,5, 28), 8. Iztok Stanovnik (2iri) 178,1 (28, 27), 9. Matjaž Debelak (Bra-slovče) 175,3 ( 24,5, 26), 10. Franci Poljanec (Križe) 174,2(26,5, 22,5); mlajši mladinci: 1. Stane Martinjak (Triglav) 2223, (32, 31), 2. Janez Mandeljc (Križe) 212,2 (32,5, 31,5), 3. Marjan Šinkovec (Ziri) 211.5 ( 30,5, 30,5), 4. Andrej Ropret (Triglav) 207.9 ( 30, 29,5), 5. Leon Bevc (Triglav) 207,2 (31, 30,5), 6. Marko Rogelj (Triglav) 204,3 (303, 30) , 7. Boris Škrjanc (Križe) 204,0 ( 29,5, 29), 8. Tomaž Praprotnik (Ziri) 200,8 ( 29, 29). 9. Rado Simnovec (Triglav) 200,5 ( 29, 293), 10. Jure Možina (2iri) 198,8 (28,5, 29,5). J. Javornik Kros na Godesiču — Športno društvo Kondor z Godešiča je organiziralo v nedeljo tekmovanje v jesenskem krosu, ki se ga je udeležilo <>krog 40 ljubiteljev krosa iz škofjeloške občine in iz drugih krajev. Organizacija tekmovanja je bila dobra, (jk) — Foto: F. Perdan ALPINISTIČNE NOVICE Se vedno vzponi AS Jezerako: 23. 10. sta Tone Karničar in Davorin Karničar opravila zanimivo kombinacijo v Kočni. Najprej sta v SV steni preplezala Davotovo smer (V, Al, IV) v dveh urah. Potem sta se povzpela na vrh Jezerska Kočne, prečila na Kokrško Kočno in iz nje sestopila po Direktni smeri III (IV) v Malem Kupu. 24. 10 je naveza Irma Karničar in Milan Šenk v Mali Mojstrovki pre »ležala S raz. Luka Karničar in Tone Karničar pa sta v isti steni v eni uri ponovila Zapadno smer. Člani AS pa so že opravljali izpite za alpiniste in pripravnike. Izpit za alpinista so opravili trije člani. Izpraševalna komisija je bila sestavljena iz članov KA pri PZS, ki je prevzela pokroviteljstvo nad AS. Izpite za pripravnike pa je opravilo 6 članov. Sprejem novim alpinistom in pripravnikom bodo pripravili 19. 11. v Češki koči. AO Škofja Loka: 30. K), sta Tone Hir šenfelder in Tončka Kržišnik opravila prvo ponovitev Požeruhove smeri v V. Babi. Plezala sta 5 ur, skala, pravita, da je odlična, ocena pa drži. Dan kasneje je naveza Boštjan Kekec-Franc Vidic opravila še eno prvo ponovitev. Ponovila sta smer Pastirja Jozla v Nad Sitom glavi. Plezala sta pet ur. Miha Preve pa je z bratoma preplezal SZ greben Križa. ao Kranj: V nedeljo, 6. 11., sta Igor Bele in Pavle Oman preplezala Rumeno zajedo v K oglu, ki sta jo teden prej ponovila tudi Stane Hrovat in Marjan Frantar. Matjaž Dolenc in Nuša Prosen pa sta preplezala Virensovo smer prav tako v Koglu. SESTANEK KOMISIJE ZA ALPINIZEM Bil je v Ljubljani v sredo, 2. novembra. Na sestanku so sklenili, da bodo povabili Andreja Veličkoviča v Kamniško Bistrico, kjer bo hkrati z izpiti za GV in IA navzoče seznanil s posebnostmi iz ENSA, kjer se je letos poleti udeležil tečaja. Zbor načelnikov vseh slovenskih odsekov bo 23.11.1977 ob 16. uri v prostorih PZS. KLUB EKSPEDICIONISTOV Organizirala ga je KOTG v sredo, 2.11„ na Filozofski fakulteti. Udeležba je bila, verjetno zaradi preskromnega obvestila, na žalost bolj majhna. Sestanek je vodil načelnik KOTG Aleš Kunaver. Najprej je podal kratek pregled letošnjih odprav. Kaj več bodo ob diapozitivih konec tega meseca povedali udeleženci sami. Potem je Aleš Kunaver povedal nekaj o dosedanjih pripravah na akcijo »Eve-rest 79« in podal še načrte za vnaprej. Po Robasovem poročilu o delu selektorske komisije se je vnela živahna debata na to temo. Na koncu je bilo govora še o nekaj prihodnjih manjših akcijah. Zamenjava s SZ in ZDA in pa plezanje v Novozelandskih Alpah. Tja naj bi odšlo nekaj kvalitetnih navez, ki bi dostojno predstavile naš alpinizem tudi v tem delu sveta. A S. V četrtek zvečer je bila v grand hotelu Toplice na Bledu svečana podelitev diplom šestnajstim diplomatom mariborske višje pravne šole, ki so študirali ob delu v okviru centra visokih in višjih šol pri kranjski delavski univerzi. Diplome je podelil dr. Širne Ivanko, slavnosti pa se je udeležil tudi dekan ljubljanske pravne fakultete dr. Bogomir Sajevec. Izkoristili smo priložnost in smo tri nove pravnike pobarali o njihovem delu, študiju in težavah, ki so ih ob tem spremljale. Omer Silajdiić, j delavec milice iz Ajdovščine: »Vedno sem želel razširiti svoje obzorje in znanje slovenskega jezika, ker imam v Sloveniji družino in tudi mislim ostati tukaj. To je bil glavni vzrok, da sem se odločil za vpis v višjo pravno šolo. Predavanja sem imel v centru pri delavski univerzi v Postojni, le izpite, ki sem jih opravljal pred določenim rokom ali po njem, sem moral narediti v Mariboru, kjer je sedež šole. Šolo sem delal štiri leta in mislim, da mi bo znanje koristilo pri delu in pa tudi to, da bom kmalu dobil ustrezno delovno mesto.« Anica Gluhar, računovodkinja v Inženieringu Bled iz Vrbe: »Nimam ustrezne srednje šole za poku :, ki ga opravljam. Za takšno ali podobno delo pa se že sedaj zahteva najmanj popolna srednja ali višja ali pa celo visoka izobrazba, zato sem vedela, da bom morala svoje znanje dopolniti. Pred nekaj leti mi je po naključju prišel v roke program delavske univerze in ker sem z odliko opravila poklicno šolo, sem se vpisala na višjo pravno šolo s pogojem, da opravim sprejemni izpit. Med več kot 250 kandidati sem bila med približno štiridesetimi srečneži, ki smo preskušnjo uspešno prestali. V višjo pravno šolo sem se vpisala septembra 1974, letos junija pa sem diplomirala. Ob tem naj povem še to, da mi bo znanje pridobljeno na tej šoli veliko pomagalo pri delu, kajti računovodja mora biti temeljito seznanjen z novimi predpisi oziroma se mora znati ravnati po njih.« Florijan Pegan WF analitik v Elektro mehaniki — Iskra Kranj, iz Hotemaž: »Za pravno šolo sem se odločil predvsem iz želje po pridobivanju novega znanja in zato, ker je ' ta šola nekakšno logično nadaljevanje šole za notranje zadeve, ki sem jo opravil prej. Največja težava pri študiju je bila nepovezanost in razdrobljenost predavanj oziroma predolgi ali prekratki predahi med koncem predavanj in izpitom. Gradivo pa je bilo večkrat slabo pripravljeno. Sicer pa to ni čudno, ker sem študiral prav v času velikih sprememb v našem sistemu — v času sprejemanja nove ustave in zakona o združenem delu.« L. Bogataj Organizirano in varno v gore Precej dolgo je trajalo, da smo se v Sloveniji odločili za planinske vodnike, ki so doslej varno popeljali v gore in nazaj na tisoče planincev, vendar njihov položaj in odgovornost še nista urejena Kranj — Planinsko društvo Kranj je na Gorenjskem in v Sloveniji prvo uveljavilo profil planinskega vodnika. Njegova vloga je pri organizirani množični hoji v gorah izrednega pomena, saj je planinski vodnik usmerjevalec množice obiskovalcev gora, obenem pa tudi učitelj, kako se je treba v najrazličnejših pogojih, ki se hipoma spreminjajo, ravnati v gorah. Planinska zveza Slovenije je osvojila pobudo Kranjčanov, ki je našla ugodna tla tudi v večini drugih gorenjskih planinskih društvih. Samo kranjsko društvo oziroma njegov odsek za vodništvo in hojo v gorah, ki ga vodi Albin Vidmar, je organiziral letos skoraj 70 organiziranih množičnih pohodov v gore, ki se jih je udeležilo več kot 3000 planincev. Vsi so srečno osvajali začrtane cilje in, kar je še posebno pomembno, varno prihajali v dolino. Niti najmanjša pomoč reševalcev ni bila potrebna! Večina teh ljudi je na teh pohodih pridobila predvsem po zaslugi vodnikov osnovno planinsko vzgojo in jo na terenu tudi praktično preskusila ter se usposobila za individualno premagovanje tur in težav v gorah. V zavetišču kranjskih gorskih reševalcev na Krvavcu so se pretekli teden srečali gorenjski planinski vodniki. Gosta srečanja sta bila tudi načelnik kranjske GRS Emil Herlec in podpredsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar. Vodniki so opozorili na pozitivne plati svojega poslanstva, obenem pa pokazali na kopico nerešenega pri uveljavljanju njihove vloge. Predvsem ni določena odgovornost vodnikov v primerih nesreč. Ce se le-te pojavijo, padejo vodniki pogosto v nemilost. Zato srečujemo že primere, ko se planinski vodniki prav zaradi tega otepajo dolžnosti. Zato planinski vodniki sprašujejo: ali prepustiti milijonsko množico obiskovalcev gora samemu sebi in vsakega od njih izpostavljati nevar- nosti, ali se lotiti organiziranega in varnega vodenja ter usmerjanja v gorah? Zanesljivo je boljša druga pot, ki pa brez planinskih vodnikov in svetovalcev ne bo uspešna. Gorenjska planinska društva že oblikujejo vsestranska merila za ocenjevanje uspešnosti planinskega vodnika. Ni dovolj le uspešno opravljen teoretični izpit, temveč se mora vsak predvsem izkazati v praksi na planinski poti! ■J. Košnjek Samski dom bo! Kranj — Zbor samoupravne enote za graditev stanovanj samoupravne stanovanjske skupnosti predlaga skupščini skupnosti, da najame pri banki kredit za gradnjo samskega doma v Kranju. Spomladi je bil hkrati z razpisom za nakup stanovanj v blokih tudi razpis za nakup samskih sob oziroma postelj v samskem domu, ki naj bi ga zgradili na Planini za potrebe kranjskih delovnih organizacij. Ker pa sta se na razpis prijavili le dve organizaciji, so odločitev o začetku gradnje odložili na jesen. Že takrat pa je bilo poudarjeno, da je samski dom potrebno zgraditi, ker samski delavci stanujejo v najbolj nemogočih stanovanjih. Prav tako je bilo takrat poudarjeno, da delovne organizacije gradnji samskega doma obvezuje tudi samoupravni sporazum o minimalnih standardih pri zaposlovanju delavcev, ki so ga kranjske delovne organizacije v večini podpisale. Hkrati z začetkom gradnje bo potrebno urediti tudi kreditni odnos bodočih lastnikov posameznih sob. Samski dom bodo zgradili na Planini v ulici Tončka Dežmana. L. B. Sorica — V soboto, 12. novembra, so slovesno odprli prenoveljeno in asfaltirano cesto iz Podrošta na Sorico. Na otvoritveni slovesnosti v Podroštu je zbranim najprej spregovoril predsednik sveta krajevne skupnosti Sorica Anton Frelih, nato pa je cesto odprl predsednik izvršnega sveta škofjeloške občinske skupščine Jože Stanonik. Slavje se je nadaljevalo v prostorih kulturnega doma na Sorici, kjer je o pomenu pridobitve najprej spregovoril predsednik soriškega turističnega društva Tone Pintar, nato pa še učiteljica na šoli na Sorici Jožica Kačar. Učenci soriške osnovne šole so pripravili bogat kulturni program, (jg) — Foto: J. Govekar Kranjski radiatorji grejejo najceneje KRANJ — Na zboru delegatov samoupravne enote za gospodarjenje s stanovanji kranjske samoupravne stanovanjske skupnosti so pregledali stroške ogrevanja v pretekli sezoni in se dogovorili za akontacijo v sedanji kurilni sezoni. Poprečni dejanski stroški na kvadratni meter so v novem naselju na Planini znašali 5,16 dinarja. Ker je bila akontacija nekoliko večja, bodo stanovalci, ki so v tem naselju bili vso kurilno sezono, to je od julija 1976 naprej, za tri mesece oproščeni plačevanja prispevka za centralno ogrevanje. Nova mesečna akontacija na kvadratni meter pa bo znašala v tej kurilni sezoni 5,40 dinarja. V naselju pri Vodovodnem stolpu pa so znašali dejanski stroški ogrevanja 5 dinarjev na kvadratni meter. Presežka je malo in bodo stanovalci le en mesec plačali manj. Potem pa bodo plačevali mesečno akonta- cijo za tekočo kurilno sezono po 5,25 dinarja na kvadratni meter stanovanjske površine. Le nekoliko dražje bo ogrevanje stanovanj v kranjskem nebotičniku na Cesti JLA 6, in sicer bo znašalo v tej kurilni sezoni 5,53 dinarja na kvadratni meter. Stroški prejšnje sezone pa so bili 5,11 dinarja na kvadratni meter, kar je manj kot je bila akontacija in zato bodo stanovalci za en mesec oproščeni plačila. Problem pa je ogrevanje stanovanj v novem objektu H-8 na Cesti JLA. V pretekli kurilni sezoni so stroški na kvadratni meter znašali kar 11,08 dinarja. Za tekočo kurilno sezono pa bo znašala akontacija 8,62 dinarja na kvadratni meter. Cene ogrevanja, ki so zaradi smotrnega gospodarjenja in dobre organizacije dela v kurilnicah nižje kot so bile pred nekaj leti, so najnižje v Sloveniji. L. Bogataj Na svečani razširjeni seji izvršnega odbora društva invalidov Kranj so pred stavnikom družbenopolitičnih organizacij v zahvalo za sedanje sodelovanje in kot spodbudo naprej nprej podelili spominske značke. Le-te so prejeli tudi predstavniki pobratenega mariborskega društva invalidov, s katerim kranjski invalidi že dve leti sodelujejo, sodelovanje pa nameravajo v prihodnje še razširiti. — Foto: F. Perdan Svečana seja izvršnega odbora društva invalidov Kranj Uspešno, čeprav problemov ne manjka Društvo invalidov Kranj, ki bo v naslednjem letu praznovalo desetletnico svojega obstoja, šteje sedaj že okoli 1050 članov. Z naraščanjem števila članstva se je razumljivo večala tudi problematika, s katero se je društvo moralo ukvarjati. Vendar pa je reševanje problemov za vsa leta nazaj dokaj uspešno, kar ne bi bilo mogoče doseči brez izredne delavnosti samih članov. Uspehi zato uvrščajo kranjsko društvo med najbolj delovne in uspešne v Sloveniji in ne le na Gorenjskem, kjer predstavniki društva preko koordinacijskega odbora vseh društev po- Pismonoše so do danes pridobili že 192 novih naročnikov! magajo z nasveti in vzgledom tudi ostalim. Največ je bilo v teh letih prav gotovo narejenega za informiranje članov o njihovih pravicah, ki jim jih daje zakon, pohvalijo pa se lahko še posebej s tem, da se invalidi čedalje bolj vključujejo v krajevne skupnosti, kjer živijo, s tem da so stopili iz svojega zaprtega kroga, pa se je spremenil tudi odnos občanov do invalidov samih. Prav ta aktivnost invalidov, saj se jih velika večina udeležuje dela začrtanega v akcijskem programu društva, podira pregrade, ki ločujejo invalidnega od njegovega okolja, mu pomagajo k re-socializaciji in rehabilitaciji. Seveda pa se delo ne odvija le v okviru društva samega, nadvse pomembni so aktivi po delovnih organizacijah. Vendar pa jih je še vse premalo glede na število zaposlenih v nekaterih kranjskih delovnih organizacijah. Zato je izvršilni odbor društva na svoji razširjeni seji konec prejšnjega tedna sprejel sklep, naj bi se s pomočjo sindikata organizirali aktivi invalidov v Tekstilindusu, I biju, Konfekciji Triglav in še kje. Kljub uspehom v zadnjem času pa ostaja še marsikaj nerešenega. Pro- stori že nekaj časa ovirajo boljše delo. Zato društvo že nekaj časa išče in trka na različna vrata, vendar pa bo kljub obetom za začasno rešitev problem prostora možno razrešiti kot kaže z gradnjo prostorov družbenopolitičnih organizacij v občini v naslednjem srednjeročnem programu. Zaposlovanje invalidov pa je drugi problem, ki ga kljub že skoraj eno leto veljavnemu zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb še ne rešujemo zadovoljivo. V Kranju je predvsem Že nekajletna zadrega okoli statusa invalidske delavnice, ki naj bi ga pridobil Mladi rod, zaposlovanje invalidov s pomočjo združenega dela tako kot to predvideva zakon pa tudi še ni steklo. Vsekakor je to naloga, ki naj ne bi čakala prav do novega leta, da bi se je dokončno lotili. Prav pa bi tudi bilo, da reševanja te problematike — zaposlovanja invalidov, ki jim status daje"novi zakon, kot tudi problemov že zaposlenih invalidov na neustreznih mestih ali v slabih delovnih pogojih, kot so marsikje še — ne bi reševali brez sodelovanja društev invalidov. L. M. PRIJAVA SE NE SPREJME... V eni zadnjih rubrik sem objavil razpis za individualnega poslovnega organa moje rubrike; sestavil sem ga po vzoru današ njih razpisov in se zgledoval po nekem radovljiškem razpisu, kije prav očitno vabil k prijavi le sedanjega direktorja. Vse prijave je moja komisija, jasno, zavrnila, ker edino sam izpolnjujem razpisne pogoje. Žal ne pride v poštev niti ponudba pod šifro Špica, ker ste tova-riš(ica) sicer pismeni in duhoviti, vendar so vaše črke abecede, male in velike, pisane popolnoma napačno. Niso črke ne velike in ne male abecede in ne pisane črke, ampak ste vse skupaj zbasali v en koš in bi vam za takšno pisavo dala vsaka tršica v prvem razdredu podčrtan cvek. Za pod uk: Prvo berilo, DZS, Ljubljana 1975, dobi se v knjigarnah po znižani ceni. Učbenik je bil takoj ob rojstvu tako kot vsi že zastarel, a pri pismenkah ni korenitih sprememb. Oglasite se pri mojem naslednjem razpisu, če sploh bo. Morda vas vzamem — za pomočnika. KAJ RES NA DAVKARIJI NIHČE NIČESAR NE VE? Kranj Kranjčanka L. V. mi pošilja dolgo, argumentirano pismo o vseh zgodah, tegobah, nevšečnostih, ki jih je bila deležna kot davčna zavezanka. Najprej je prejela od kranjske davčne uprave odločbo za davek brez položnice in žiro računa. Mož je zaman trkal na vrata, odpravili so ga s tem, da bodo položnico že še poslali. Prišla je, vendar z opominom in z zamudnimi obrestmi. Občanka je šla na kranjsko občino, kjer jo je prijazno napotil v pisarne le vratar, vsi drugi so jo nejevoljno pošiljali iz sobe v sobo, celo sam šef se je izmaknil. Po obvezni malici, ko se nikjer nič ne dela, spet nihče ni vedel ničesar, načelnika pa spet ni bilo. Nazadnje je občanka šla plačat na pošto. Ni ji za 11,60 dinarja kazni, temveč za odnos uslužbencev davčne uprave do občana, ki trka od vrat do vrat, pa se vsi izmikajo. Ta kranjska davčna služba postaja že inventar v moji rubriki, tako kapitalne napake si že dovoljuje. Ni ji dovolj, da ima tisto svojo evidenco čisto pomešano in zmešano, da skrajno malomarno posluje s strankami, temveč je tudi njen osebni odnos do občanov nedopustljivo vzvišen, omalovažujoč, da ne rečem birokratski. Sami sebe lahko tolažijo, da so pač služba, ki ima opravka s skrajno, za občana neprijetno zadevo, davki, a kaj, ko bi kdaj pogledali malce bolj vase in v ljudi, ki so taki kot da bi prosili milosti tam pri tistih davčnih vratih. Ob vseh teh napakah, ki si jih dovoljujejo naprej in nazaj, je v tej službi nujna večja disciplina, delovna doslednost, če jim je že smisel za delo z ljudmi neodpravljiva hiba. Kranjski občani so vse preveč nezadovoljni s svojo davkarijo, da bi bila lahko še naprej nedotakljiva ...