P Naj ye
£ j i slovenski dnevnik ■ v Združenih državah
Velja za vse leto • • •	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto •	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
Last ; slovenskih delavcev T Ameriki,
United States.
IwogJ every day except Sundays ana legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CORTLAND T 2876.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.,	nnder the Act of Congress of March 3, 1879	TELEFON: C0RTLANDT 2876.
NO. 86. — ŠTEV. 86.	NEW YORK, FRIDAY, APRIL 11. 1924. — PETEK, 11	APRIL A, 1924.	VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII.
PREISKAVA DELOVANJA WHEELER J A NADAUNE aretacije
Senat je dane,s imenoval posebni komitej, ki bo preiskal V ZADEVI MRS. BAUER
obdolžitve, dvignjene proti senatorju Wheelerju. — Senator Wheeler sam je odločno zanikal obdolžitve, naperjene proti njemu. — Senator Walsh je branil svojega prijatelja. — Vsa obtožbe je delo Wheelerje-vih nasprotnikov. — Najvišja podlost.
Washington, D. C., 10. aprila. — V senatu jo bil danes imenovan posebni komitej petih članov, kojega naloga bo preiskali obdolžitve, dvignjene proti senatorju Burton K. Wheeler ju iz Montane, katerega je v njegovi domači državni stavila pod obtožbo zvezna velika porota, ker je bajt." sprejemal nepostavne pristojbine v pefcrolejskih sluea-lili. Komitej bo imenoval zaeasni predsednik senata. Oiunmins, po par manjših poslih, katere bo najprvo rešil.
Poeim je senator Wheeler odločno zanikal trditve, dviganjene proti njemu ter je zvezni okrajni pravdnik •lolin Slatterv. njegov obtožitelj v Montani, prav tako od-hienn zavrnil obdolžitev Wheelerja, da se skuša vprizoriti )*r»»ti njemu 4-frame-up", je nastopil senat z neobičajno naglieo, da pj'emotri obdolžbo.
Senator AVheeler bo še nadalje glavni inkvizitor. se naine^a komiteja, ki preiskuje uradno poslovanje prejsne-g. neralnega pravilnika Daughert v-ja, vendar pa je bil stavljen s tem v dokaj mučen položaj. ('e bo spoznan krivim ali če se bo senatni komitej, ki bo preiskal obdolžitve, izrekel proti njemu, bo prisiljen zapustiti svoje mesto v senat u.
Sklep senata, da se preišče obdolžitve, je bil storjen po govoru Wheelerja, a* katerem se je branil ter odločno zavrnil obdolžitve. Senator Walsh, njegov kolega iz Montane, je govoril odločno v obrambo Wheelerja. Sena i-<»r Tirookhart, načelnik komiteja, ki preiskuje uradno poslovanje Daugherty-ja, se je tudi zavzel za svojega glavne-'-•'i inkvizirorj;i. Republikanski senatorji so sedeli in molčali.
V svojem obrambnem govoru je nudil Wheeler pregled svo je politične karijere v Montani ter izjavil, da^je obtožba delo njegovih nasprotnikov. Načelnik velike porote, jr rekel, je njegov najtrnkejši politični sovražnik, in okrajni pravdnik si je zaman prizadeval, da dobi njegovo. Wheeler je vn pomoč" v prizadevanju za dosego mesta zveznega sodnika. Izjavil je tudi, da je čul. da so bili agenti justič-nega departmenta v Montani ter preiskovali njegovo življenje. odkar se je pričela preiskava glede uradnega poslo-vanja prejšnega generalnega pravdnika.
Cilede obdolžitev, da je vzel pristojbino, ker je zasto-pol (Jordon Campbella. petrolej.skega operatoria. v neKa-lerih zadevah, tikajočih se petrolejskih ozemlje pred de-partmentom za notranje zadve potem ko je bil že izvoljen senatorjem, je rekel Wheeler, da se jo mudil v Evropi ob času, ko so prišli ti slučaji na vrsto, da pa je nastopil zn
PAPEŽ PIJ NI BIL ODŠEL IZ VATIKANA
Detektivi so prijeli mladega člo-1 veka v bližini pozorišča umora | Mrs. Bauer. — Priznal je, da je j bil že zaprt, a zanika, da bi kaj j vedel o zločinu.
Papež dolži ameriško časopisje, da je moral opustti svoj nameravani obisk v novem poslopju Kniglits of Columbus.
i
Vsak dan prihajajo nadaljnvi ! pi^ma v roke policiji na Sraten i Islandit jrledc umora Mrs. Maude j Bauer, a policija je danes vnovič priznala, da ni prav nič bližje ko ! necni rešitvi skrivnosti kot jp hi-j Ia na dan po izvršenem zločinu. j
Detektivi, ki se ^skrivajo v hli-j žini pozorišča umora, so aretirali j včeraj kot postopača nekega mla-j depa človeka, ki se je ustavil tam; brez vsaketpra nč i vidnega vzroka, j vendar pa priznavajo, da ne verujejo. da bi mu bilo kaj znane-, ga de umora.
Mlad i človek jim je povedal, da je Štefan Zelinski, Rtar osem-, naj-i 11■ i. da je doma iz Bavonne, N. -J. in da je prišel na Staten Ts'and. da išče dela. Rekel je, da je bil lo nje-<»ov prvi obisk na otoku, da ni imel še nikdar v ro-ki pištole, da ne zna voziti avtomo-. bila, a ni mogel pojasniti, zakaj s p je potikal po South Avenue.
Priznal je, da ima debelo obrobljena očala, vendar pa je rekel. da jih ne rabi drugoee kot pri č it an ju časopisov. Priznal je okrajnemu pravdniku, da je bil enkrat obsojen na ječo v Hudson okraju. N. J.. ker je oropal neko prodajalno. Zelinskija -so zaprli v policijskem glavnem stanu v St. George.
Na temelju treh pisem, katera je dobil včeraj, je poslal kapitan Van Wagner detektive v Newark, Bavonne m Roosevelt, N. J., da zaslišijo iter preiščejo moške, o katerih se glasi, da ^o la-dniki Fordovih Sedan o v ter .25-kali-bers-kih avtomatičnih pištol. Vsi tri.ie so bili izločeni iz preiskave.
Tonv Diemondiae, lcontraktor iz Dongan Ilills. katerega je Mrs. Ana Blasser obtožila napada na njeno osebo, je dokazal, da se ni mudil na Staten Islandu ob času.
f'ampbella v nekem državnem sodišču ter zmagal protijko je bila Mrs. Bauer
za-
neki tekmovalni kompmiiji. Wheeler je reke! da .je hteval za svoje delo $10,000. da pa je dobil le *J000.
Tudi je rekel, da so skušali njegovi sovražniki škodovati njegovi ženi in otrokom, odkar se .;< pru ; preiskava proti Dougherty-jn ter naprosil senat, '"naj konča ta spijonski sistem, to 'frame-anje* ljudi."
Senator Walsli, njegov tovariš, je rekel. da j<? dobil ugotovilo od solieitorja departmenta za notranje zadeve, v katerem se glasi, da ni senator Wheeler nikdar zastopal nikogar v nobenem slučaju pred departmentom za notranje zadeve.
Senator Brookhart, ki je obdolžil prejšnega generalnega pravdnika, da si na vse mogoče načine prizadeva ustaviti preiskavo njegovega uradnega poslovanja, je dvigni' obdolžitev. da se je preiskovalo življenje članov komiteja in <la je bil vprizorjen organiziran poskus, da se ustrahuje člane komiteja ter ustavi s tem preiskavo.
TRISTO SALONOV JE MORALO ZAPRETI VRATA.
Philadelphia, Pa., 10. aprila. — Vslcd odtočnega nastopa policije ter zveznih prohibicijskih agentov je moralo zapreti svoja vrata tristo salonov po iztočni Pennsyl-vanijt in ju>nem New Jerseyu tekom zadnjih devetih mesecev. Tako se glasi v poročilu William a McCluro, nadzorujoče«!! probibi-eijskepra apenta v tem ^raju.
V PARIZU SO NEWYORŠKEGA
ARETIRALI
BANDIT A.
Marseile, Francija, 10. aprila. V Parizu so aretirali Pavla Cam-millierija, ki je ukradel newvor-frtki družini Shatutuck $10,000. Rop je izvršil meseca aprila leta 1922. Iz Amerike se mu je posrečilo pobegniti, nakar se dolgo časa potika*! <po raznih evropskih j $40,C00 me^tšh, dokler ga ni zadela uso-lkaj tiskarskih da r Parks	kupe orožja,
:: • . I
UKRAJINSKA VLADA JE DALA ŽIDOM ZEMLJO NA RAZPOLAGO.
Moskva, Rusija, 9. aprila. -Ukrajinska sovjetska vlada je sklenila pričeti z veliko in obširno židovsko kolonizacijo. Po vseh delih Krima se bodo naselili Žid je.
DRUŽBA PONAREJEVALCEV POD KLJUČEM.
umorjena.
Ker niso imele policijske preiskave dosedaj niti najmanjšega uspeha, je skrajno dvomljivo, če se bo spJ.oli kedaj posrečilo izslediti morilca, razven če se hD sam izdal ali prijavil oblastim.
Rim, Italija, 10. aprila. — Dosti špekulacij kroži tukaj v namenu, da se pojasni dej-stvo, da je papo/. v zadnjcan trenutku preklical svoj sklep, ter ni bil osebno navzoč pri inavgui^aciji novega poslopja Knights of j Columbus.
Vatikan seveda nf podal nobenega. tozadevnega ugotovila. Rimsko Časopisje izjavlja le da je papež, ko je nanovo razmišljal o zadevi, lugotovil dejstvo, ,da Je zemljišče, na katerem stoji poslopje, italijanska la^t.
Poročevalec pa je dobil jasne migljaje iz merodajiuhf krogov, da je papež jezen nad načinom, kako je gfttovi del ameriškega časopisja razpravljal o tej zadevi. To časopisje je skušalo predstaviti povsem razumljivo dejanje papeža, da počasti Knights of Columbus, kot. sen zae i jo n a 1 en dogodek, — kot revolueijonarno iz-premembo v poliitiki Vatikana m kot 'rešitev rimskega vprašanja'.
Neka visoka vatikanska avtoriteta je dala danes napram poročevalcu izraza upanju, da bo ameriška javnost od sedaj naprej vedno konkretno informirana o vatikanskih zadevah, da se v bodoče prepreči slična fantastična pretiravanja.
BEDASTE LJUDSKE MNOŽICE POZDRAVLJAJO MUSSOLI-NIJA.
SKRAJNO BEDASTA POSTAVA V P ENS YLV ANI JI.
Dovpetown, Pa., 10. aprila. — Farmar Joseph Franzen je moral usmrtiti dva svoja psa in sedem mladičev, ker je v dotičriem okraju postava, da ne sme človek, ki ni ameriški državljan, imeti niti psov, niti strelnega orožja.
Franzen bi moral dobiti ta t<-den svoj državljanski papir in vsledtega je prosil uradnika, če sme izročiti za toliko časa svoje pse,y. oslybo svojemu prijatelju. Oblasti so pa njegovo prošnjo odločno zavrnile.
Kljub temu ,da ni Franzen ameriški državljan je bil z veliko večino glasov Izvoljen poStarjem dotienega okraja.
Policija je navalila v neko hišo v Hayside. L. I., ter zajela nevarno tolpo ponarejevalcev denarja. Napad je bil tako nagel in presenetljiv, da se zločinci niso mogli poslužiti orožja. Vsega skupaj je bilo aretiranih enajst morskih in dve ženski.
Ponarejevalci so izpreminjali dolarske bankovce po $20. Palicija je našla v hiši za denarja, ne-
KONGRES KOMUNISTIČNE IN-TERNACIJONALE V MOSKVI.
Moskva, Rusija. 10. aprila. — Načelnik izvrševalinega odbora komunistične stranke, Z in« v je v, je izjavi!, da se bo v kratkem začel kongres komunistične isterna-cijonale, ki se bo v prvi vrsti ba vil z ameriškim delavskim gibanjem in ameriško delavsko strp.n ko. —
Kongresa se bodo udeležili zastopniki komunističnih strank v
strojev ter cel*! Angliji, Franciji, Italiji, Ameri-
li in Japonski.
Rim, Italija. 10. aprila. — Po-vratek MusoUnija iz Milana v Rim. po zaključenih volitvah, se je izpremnil v dolgo triumfalno potovanje, kajti navdušene ljudske množice so ga pozdravljalo, ko se je vozil v svojem avtomobilu skozi različna mesta, trge in vasi. V števtfnih krajih so se vršile iluminacije, in godbe so igrale patriotične per,mi.
Karabinjerji. so morali otvoriti pot za avtomobil m ins trškega oredsednika v Reggio nell* Emilia, kjer -^0 polnile ljudske množice cesto ter pozdravljale načelnika fašistovske vlade.
V Reggio je imel Mussolini govor. v katerem je rekel:
— Fašizem ni več v manjšini, pač pa je celokupni obnovljeni narod.
NAJBOGATEJŠI NEMŠKI KAPITALIST JE UMRL
Največji nemški bogatin je bil do zadnjega pri zavesti. — Po operaciji se ga je lotila pljučnica, kateri je kmalu podlegel.
FRANCOSKE ČETE OSTANEJO V RUHRU
Francozi pravijo, da ne bodo umaknili svojih čet iz Ruhra in Porenske. — Mnenja pariških listov glede predlogov, vsebovanih v poročilu komisije izvedencev. — Belgija je baje zadovoljna s poročilom. — Nemčija ima vire, na katere ni dosedaj, razen Francije, nihče mislil. Poročilo vsebuje par dobrih in zdravih predlogov.
4	:-—tt=»
Pariz, Francija, 10. aprila. — Iz poročila Dawesovega komiteja so sklepa tukaj v uradnih krogih, da jo ugotovil komitej v Nemčiji vire. na katere ni preje, z izjemo Francije, nikdo mislil.
Voditelji francoskega zunanjega urada so se vzdržali vsakega komentarja.
Rekli so le, da je stvar reparacijske komisije razmišljati o poročilu ter ga nato izročiti posameznim državam, če bi se zdelo to reparacijski komisiji umestno. Do takrat ne morejo posamezne vlade ničesar ukreniti v tej zadevi.
Po mnenju članov zunanjega urada nudi poročilo iz-vendeneev temelj za obnovljenje pogajanj glede reparacije, vendar pa kažejo vsa znamenja, da obstaja tukaj oster odpor proti načrtu izvedencev, da naj se njih poročilo v celoti ali sprejme ali pa zavrne.
Priznava se, da vsebuje poročilo par dobrih predlogov, vendar pa manjka zagotovila interesiranili vlad, da bodo sprejele vse posameznosti. V splošnem je našlo poročilo dosti hladnejši sprejem kot bi pričakoval človek po zaupnem razpoloženju, ki je še pred par tedni vladalo v zunanjem uradu. Glasi se, da bi našlo poročilo bolj ugoden sprejem, če bi ugotavljalo kaj glede načina, kako naj se prisili Nemčijo, da izpolni pogoje. Glede predlogov, vsebovanih v poročilu bi imela Francija svoje edino jamstvo v navzočnosti francoski h čet v R.uhru.
Glede te točke bo najbrž prišlo še do sporov z angleškim ministrskim predsednikom MacDonaldom, ki je baje odločno proti nadaljnenm bivanju čet na drugi strani fJena. V tem oziru bo treba mučnih in dolgotrajnih pogajanj, prodno bo izdelan konečni načrt na temelju, ka-teerega so ustvarili izvedenci.
Pariz, Francija, 10. aprila. — Visokostoječi krogi v Franciji .so stavili takoj po objavljenju poročila izvedencev dva pogoja za sprejem predlogov, vsebovanih v poročilu.
— Črtanje medzavezniških dolgov, ali pa reduciranje teh dolgov na splošen stavek, nakar naj bi Nemčija prevzela: preostalo svoto. Odplačila naj bi se vršila na sličen način ter v istih zneskih kot reparacije ter naj bi se pričela, kakorhitro bi bila reparacija odplačana, približno v
Johnstown, Pa.. 10. aprila. _jPetdesetih letih.
in dvajset članov Kn Klux	Signor Giovani Pirelli, italijanski zastopnik v komi-
Klana, ki so ^p baje vd^ležili uso- tf ju izvedencev, je izjavil glede poročila:
depolnih izgredov v Lilly v sobo-j -"Priporočila komiteja se smatra za prvi korak pri re-
to zvečer, so pndrzah brez jam- šitvi blema medzavozniških dolgov. Pripomniti pa stva za junnsko veliko poroto, kjer _	,	.	^	„ 1 .	. ^
se bodo zagovarjali na obdolžbe ™°™m> naših predlogov m mogoče uspesno izvesti, ce
izgreda umora ter nošenja prepo-,se	bo sprejelo v celoti m prizadete države ne smejo
vedanpga orožja. Njih prošnjo, da sprejeti le posamzmh kosov teh predlogov in priporočil, naj jih izpuste na prosto proti "Mi nismo razpravljali p vojaški okupaciji Ruhra, ker jamSčini, sta odklonila sodnika je to politično vprašanje. Francija in svet pa morata
je?no uvideti, da morajo stopiti v naše poročil© priporočeni davki in carine na mesto vseh dosedanjih od Francije in Belgijo naloženih prispevkov, vključno davek na premog ter 26-odstotni davek na izvoz premoga."
Berlin, Nemčija, 10. aprila. — Nemški industrijalni magnat, Hugo Stines je danes zvečer ob S. umrl. Umrl ni doma, pač pa v nekem zavodu. Ob smrtni postelji je bila njegova žena, hči in dva sinova. Do smrti je bil pri zavesti. Odkritosrčna izjava zdravnikov, da mu lie bodo mogli rešiti življenja ga ni prav nič presenetila.
Že opoldne so izgubili zdravniki vse upanje.
Stinnt\s j«* Iti! namreč tekom štirinajstih dni trikrat opei'iran. Posledica operacij je bila pljučnica.
Hugo Stinnes je bil rojen dne 12. februarja leta 1870 kot sin znane porenske premožne družine. Že njegov stari oče, Matija Stinnes je igral važno ulogo v pt>-renskem industrijalnem življenju. Ko je dovršil realno gimnazijo, je vstopil kot učenec v neko že-lezninarsko tvrdko. Leta 1889 je dovršil rudarsko aJsademijo v Ber linu, nakar je leta 1890 ustanovil s o0,0C0 markami firmo "Stinnes & Co."
Njegovo premoženje je neprestano raslo. Za. časa vojne je veljal za enega najbogatejših ljudi; v Nemčiji. Po vojni je pa podvojil oziroma potrojil svoj kapital.
Stinnes je bil Taktični gospodar skoraj vseh nemških industrij ter je -tudi jako vplival na splošno ljudsko mnenje, ker je enostavno kupil vsak nemški časopis, ki .se ni liotrl stri jat i z njegovimi nazori.
ARETIRANI KLANCI.
ŽENSKA POSTALA ŽRTEV PROHIBICUE.
East Haven, Conn., 10. aprila. Policija je preiskala hišo Mrs. Nellie Green Talmadge ter našla pri nji več sodov žganja. Sriprva je trdila, da ima žganje za domačo uporabo, t(xla sodnik je zaprisegel priče, ki so izjavile, da je žganje prodajala.
Obsojena je bila na dvesto dolarjev globe.
NEMŠKI POSLANIK BO ODSTOPIL.
Berlin, Nemčija, 10. aprila. — Sem so dospela poročila, da bo prihodnji teden odstopil nemški poslanik v AVashrngtonu, dr. Wied feld. Njegov naslednik bo brez dvoma dr. Solf, ki je sedaj nemški poslanik na Japonskm.
Evans in Reed v Ebensburg.
Geo. Summers iz Pittsburgha, pomožni vlačni mojster Pennsylvania železnice, ki je imel povelje nad posebnim vlakom Klan-, cev. je rekel, da so odda<li prebivalci Lilly prvi strel, vendar pa ni mogel predložiti dokazov za to svojo trditev.
TRIJE FILIPINCI USMRČENI.
Manila, 9. aprila. — Trije voditelji vstaje, ki je bila pred kratkim zatrta v Siu'igao provinci, so b li danes usmreeni. 198 drugih je bilo obsojenih na trideset let ječe.
KONVENCIJA FARMER LABOR STRANKE.
TUDI IRSKA BO IMELA SVOJEGA POSLANIKA V AMERTKI
Dublin, Irska, 10. aprila. — Zu; nanj i minister Desmond Fitzgerald je danes izjavil, da bo poslala Irska najkasneje tekom enega meseca svojega diplomatične-gt zastopnika v Washington.
Chicago, 111., 9. aprila. — Parmer Ln<bor Party v BMnocsu je sklenila, da se bo vršila nična konvencija dne 24. in 23. maja v Springfield, 111.
WILLIAM
BAYARD UMRL.
HM-*-*
Monakovo, Bavarsko. 10. apr. Tukai je umrl znani ameriSki pisatelj ter nekdanji zastopnik predsednika "Wilsona v Mehiki, W»Ham Bayard Halle. Bil je star 55 let.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
M peton lili b&ikt fsvrinjftjo BaxusljiT*, kftr* ta po nixkffc
Dane« so naše cene sledeč«: JUGOSLAVIJA KaapoflUa n« «adnj« poŠte In laplaCaje "Potol frkoml sarod" is "Jadranska banka" ▼ Ljubljani, Zagreba, Beograda, Kranja, Celja, M* Hbora, Dubrovniku, Splita, Sarajevu aH drugod, kjer je pa« m httr« «apl«illo najugodnoje.
1000 Din. ...... $13.40
2000 Din.......$26.60
5000 Din.......$66.00
nakazilih, M snaftaj« manj ko« an tlaa« «inarj«rv ra«unlme 1« aantav sa poštnino In dru«) tlrollu.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: BaapoHlja na aedaje po«t» trn iqdiioja "Jadranmka banke" Opatiji la bdi«.
200 lir ........ $10.10
300 lir ........ $14.85
500 lir ........ $24.25
1000 lir ........ $47.50
PH nakazilih, ki znašajo manj ko« SM dr ratenlma •a pa«tnliM In Sruea otroška.
le peftUjatre, u prisegel« nrnek M tM ifanrlm davaljajemm pa *ege6wtt te posobol Tredeoet dinarjem in Hram sedaj nI stalna, menja se večkrat la etgM-Cakovano; la tega rasloge nam al mogofie podati natančna cene vnapnff. Bačnnamo po ceni onega dne ko nam doepe poelanl denar v roke.
v Trst«,
ali po tra ftles« m
frplsffl v
islerjlh glejte
b
je poslati eajbolje po Draft
Moaaj Order aH pe
TaL*
®IT«I $Hti|HlBlll


•■: • • . i
OLAA NARODA. 11. APR. 1924
p HANK SAP* an, pwumi
•witri and Publish«« by
SI#t«b1« Publimhinf Oomysa^
LOUIt BKNEDlKf
tA Corporation)
Piaco of Buolnoca of th* Corporation and M4rHM of Atom Offloaroi ■t Cortl»n<lt btroot. »orough of Manhattan. Now York City, M. V.
"•LAS NARODA"
(Vote* of *!?• Pooplo)
I—Upa aver Pay Excopt bunday aw« Holiday.
Ca mio (*<• valla	Hat aa Amarika
In Canada	N.M
ka pal lata .....................— 93.0*
Ca tatrl lata	...... »1.5«
Za New York sa lata 1st* ....>«..»3	H J
Za pol lota	b*-o za Inoxomatvo ft* aala lato , jt ■■■
Za pol lata .»..g«...,..-.»■».»*-».«-«»	m
bubocrlptlon Yoarly »8.0«
Advertisement on Agrecmant.
-QSaa Naroda" lahaja vaakl dan Irvxemil nedtlj In pra«alk«y._
iDoplat fcr«» podplofi la cabcnoetl oo no priqJ>čuJeJo. Denar naj ee blafforoU po-PtUatl po Money Order. Pri spremembi kraja raroPnlkoT, »realno. ta ad
t*41 pro|tn}o fcllrallMe naxnanl, <3a bltreje najdemo naalomlka.
YiU, V.
**<! LAS NARODA" borough of Manhatttan, Telephone: Cortlandt 187«
MUSSOL1NIJEVA ZMAGA
I <)h \i\ la-kili ilržaviiozborskih volitev so znani.
M us.soliiii je pridobil za svojo kapitalistično diktator-s i » stranko -JT-4 mandatov.
T<> ><* lun .m* posrečilo zategadelj, ker. je imel na vrvici v< > uradniški in vladni aparat, ki je ino»-e] plesati tako 1 i.i j< Aiussolini zagodel.
Znani s(» -lučaji, ko s<» so fašisti posluževali surove sile v na.sieitu. da dosež<-jo svoj cilj.
V	novi laški poslaiivski zbornici bo fašistov, i>9 čkiiK v katoliške ljudske stranki*, 2(> .socijalistov, 22 mak-sinsniisiov, 17 liberalcev. 17 komunistov. 12 zastopnikov slrankc*. ki na«]»rutnje obstojoei ustavi; 13 socijalnib denio-kt; !uv. 7 i-t-jinblikaneev. 1> kiueeki posla uri, 2 Slovenca. 2 \<-!i?«-a in 2 sardinska avtonomista.
V	zadnjem laškem parlamentu so imeli sorijalisti ve< 1-<m i f.jietdeset poslancev.
sedanjem slučaju se je pa njihovo število presenetljivo skrčilo. Zbali so se Mussolinija ter se poskrili pred njim v p rab.
Pravzaprav so se hoteli sporazumeti s tem modernim laškim Kinaldom Rinaldinijem, pa se jim ni posrečilo.
V	volilnem boju s<> se tako ponižali, da so se ofieijelno nazi val i članom * vorijalisl ično-fašistovske stranke".
Z Mnssolinijeviin prooramoin so se docela strinjali ter so javno pripadali fašistovskemu vladnemu bloku.
Omenjenih 2(1 socijalistov pripada Turati-Mogliani s-k upiii i. rl"a s'kui>ii>ji je koroimn sorijalno patriotična in soeijalno naeijonalna.
^Meščanske stranko, ki so nasprotovale fašizmu, so bile strahovito poražene. Pri prejšnih volitvah je bilo oddanih za katoliško ljudsko stranko skoraj poldrugi milijon Sedaj se je pa skrčilo to število na (i">().()()().
Največji poraz je pa doživela stranka, ki nasprotuje ustavi. Dobila je vsega skupaj le 175,000 glasov.
Ta stranka je bila edina izmed vseli meščanskih, ki ji napovedala odkrit boj fašizmu ter dvignila zastavo "svobodne demokracije".
Vsi drugi elementi so bili prestVahopetni. da bi zapisali njeno geslo v svoj program.
D
opisi.
Claridge, Pa.
V naši nadblni je z delom do-"< * ij /ade-sti d<ibro šlo. alt seli.; pa bolj slaJw kaže. Xe vem, kako bodo premogar^ki bavoiii kaj ( pri v« '1 ji s plačo. Tako, kot je sedaj. bi se že še živelo, ee bi bilo pa raj man i bi pa bilo za živeti preslabo: za umreti p:- malo predobro. Vekaj jih seveda še imamo, da bi d< lali za v^ako mezdo, pa Slovencev ni velijo, večini a so sami južni Italijani. 'J'istih se pa nikoder ne manjka.
Sedaj pa preneham za danes, da mi št* prihodnjič kaj (»stane.
Joe Jereb.
Uuclid, Ohio.
< Vajeno uredništvo Glasa Xa-loda, <i' volile mi nekoliko pvo-vtor.j. v vašem lislu, da sporočim javnj sli raamero iz naše naselbine. Ve \< hi. kai je vzrok, da sa dopisi ;/. naše nas« lbine tako redki. Menda vsakdo ra jo rita dopise nego piše.
Akoravno je naša naselbina še majhna, vseeno imo štiri podporna društva, katera pa vsa dobro napredujejo. To je znak. da se rojaki j al-o zanimajo za podporna društva, ker danes je že malokdo, da ni v podpornem društvu, ampak vcflkco, kdor količkaj pi-t-za slučaj kake nezgode, stopi v organizacijo, Ja se zavaruje v %lueajn bolezni. Kadar je človek zdrav, ie Udiko plačati par dolar-
jw na mesce, pa je človek bre« ... „_ .......
t knbi zaradi kake neierdde. katera Ijajo Doan.o Direktorji za to leto se \jakemu d:uies ali jut^ri lahkojso sledeči: od društva Napredek Omeniti moram še to, daf.št. 1^2 JSK.J. J. Eoldon.. P Bajt
dobi j.r rojaki, kateri nočejo iiristopiti v društvo, kadar so zd-avi. kadar ipa olvrfijo znebiti za več nu*sei-ev, da ne morejo delati, .potem si na pulijo la>e. zakaj niso pristopili k temu ali onemu društvu.	se z ivfdajo šele ta-
krat. kadar je že prepozno. Zatorej apelirani na vse one, kateri niso še v nobenem društvu, pa naj bodo v naši naselbini ali drugod, la ne odlašajo, ampak pristopijo k enemu ali drugemu društvu.
Kot je že nekaterim čitateljem znano, nno organizirali leta 1919. \ a rod n i Dom. s katerim la dose-'!aj nismo imeli ravno velikega uspeha. Do letos se je še nekako vleklo, ko ni nilo velikih izdatkov, letos (so .se pa izdatki kar podvojili, tako da je članstvo Jug-oslov. Xar. Doma prišlo do zaključka, da drugega i/hoda ni, ako se hoče Dem vzdržati v naselbini, kot da se apelira na šifri društva, katera •a v naši naselbini, če hočejo prevzeti Dom v svoje roke, ozi.Toma kupiti od članstva J. X. Doma.
Vsa štiri društva so se odzvala temu pozivu in odglasovala. da so zadovoljna sprejeti Doir. od članstva v »svoje roke. i>ruštva. kater«-« kupila Dom, so-. Napredek št. 132 JSKJ.. Jutranja Zora br. 145 ILZ.. Zavedni Sosedje št. 158 ^NPJ. in Slovenski Dom štev. 3 SDZ. Zanaprej bodo samo štiri društva lastniki in gospodar j-i Doma. Visaik<» društvo je izvolilo no tri direktorje, kateri uprav-
in V. Kuhar; od društva Slovenski Dam št: 6 SDZ. D. 3Iassokattt;, Darovee in A. Gerlold društva Jutranja Zora broj 345 HZ. G. Novačič. K. Kirliar in M. Ivan-lič: od diuŠiva Zavedali S< sedje št. 158 SNIM .M Debcve'-, L. Hnffner in A. I?ezd:r. DlVektorji s > izvoijli izmed sebe odbor. Za v.iedsMtiiiiUa j«- izvoljen D. kalto. za p dpredsediijkn T. Kir-har. za blaarajnika V. Kuhar, za t>p.a.i!Čiicga tajnika M. Debevre. za pomožnega tajnika pa L. Haffaer >'adzon;i odbor: predsednik M. Ivanin:, čl-ma A. Dai-ovet- in -I • ioldou.
Ker je odbor ti videl, da je Dom bolj v slabem stani in. deiiiafrja je treba mi v<e strani, je zaključil, da se vrši veselica za vsa štiri društva skupaj v nedeljo 27. apr. ♦••čno ob '?. uri pe>p. Ker je čisti debtček na.n>oiijen Divrr1, zatorej niti eden društveni član ne bi smel izest^ti. ampak vsi na za.La-vo 27. apri'la. Sedaj smo vsi last-i.il.i Doma. Kdor je član društev v naši naselbimi, je tudi član in gospodar Doma. Zatorej je dolžnost društev oziroma društvenih članov, da pomagajo direktorjem pii težkem delu, katerega jim naložili. Vsakdo naj vrši svojo dolžmv-t, kolikor mu je m-Mreči
hkOBte videli kmalu veliko iz-])i omembo v Domu. Vsakdo naj ž: tvuje, kalikiM- mu je mogoče. Sedaj je čas za vse one, kateri so j.-klii enkrat: K': bi bil Dom društvena las^. bi se veliko ži-tvtnali zaiij, tako pa ii"! Sedaj imajo vsi priliko delati za Dom, ko je društvena last. Na svidenje 27. apr.!
Matija Debovee. fin. tajnik.
Girard, Ohio.
Dolgočasna zima nas je zopet
pustila. Nar:\va se je ?opet pro-b:idi!a iz zimskega spanja in se je pieoblekla v spomladansko z*»b'U< oblačilo. Ko človek pogleda v spomladansko naravo, zapazi, kako vs<- nanovo oživlja, kako po tra l.th in vrtovih vse lepo zeleni, po u v.dih drevesa poganjajo in pti-«.•-• maitjivo napiavljajo s.ojt -.' romne gnezd>"e ter nas razvese li a je jo s svojim krasnim petjem '. bogi delavec komaj pričakuje dneva, da -:e poda v spomladansko n.ira.vo. da se tako i znebi tovarni -( ga vsakdanjega dima in se na v/.ije s veze.ta zraka za rf\*oje telo i:i mu je tako potreben za (.bstoj zdravja. V naravi je vir vseiga kar potrel u jt nio zaz našo ži vi jo i'< ravno j>ri nas v G;ra:tdu ima m«) krasno okolieo. tako da se člo v. k l.ibkf* pr-Ja na izpzn-hod v>ak vei-er. ako mu čas dopušča.
O <lruŠtVinih raznn-rah nimai kj posebnega is.iti. Kar se tie p< dpornili društev, je vsakemu ' mno, kak*, oiistoje. kar so pa tie* .nltiuniii ilruštev. moram omeni da je \se nekako mrtvo. Imeli nio dramatično drnštv«., ki je poje Inoma zaspalo. Imeli smo pev-■ ko društvo, ki je bilo lani že ja-!.o močno, tako da smo imeli upanje da bo naši naselbini v ponos. Naše upanje ie splavalo po vivdi. h'edaj pa pride vprašanje: Kdo je t-mu krivi? Odgovor je lahnk: Ali v k'Venei sami. Zakaj ? Zato. ker se ne zavedamo svojih dolžnosti do naroda. Pri na« je vedno tako: začnemo in ustanovimo kako ko-i .stno stvar s takim navdušenjem i;i veseljem, enkrat ali dvakrat se < dzovemo vabilu, potem pa pravimo: saj nima pomena, da bi hodil gledat, mar grem tja, kjer se ga I ob i kak glažek. Nisem proti temu, tudi jaz ga spijem kak koza-r#'c ako je, ako ga ni. pa mora bili vseeno dobro. Ravno pri nas v Girarrin se tako natančno izpul-nuje tisti 28. suhi zakon, da je o kaki mokroti treba popolnoana molčati. Ako pa te prime roka praviee, potem se kar pripravi, da izpod 10(iO dolarjev ne bo« ušel. Radi tega pri nas pravijo: saj če ni pijače v kl^ti. pa nič ne nare-'dimo. Jaz pa pravim, da pijača ni v-e. Ako posetinuo dramatično predstavo ali pevski koncert -vsakokrat v polnem številu, da bo dvorana polna. b'» gotovo šlo tu<li, ako ni piiače. Samo tega je treba, pa bc- gotovo šlo, ee bomo pa rekli, da nima i*omena za nas, potem gotovo ne pridemo nikamor naprej. Vsaik naj pomisli, koliko, so naši pevci in dramatični .umetniki m umetnice žrtvovali za naš kulturni napredek. Ako bi oni tako rotili, potem hi še danes ne imel: nol>ene predstave in nobenih pevskih društev. Veliko jih je, ki po-čevajo v hladnem grobu, ali niih nuketnost či pamo še danes. Slava jim! Zatorej pevski zbor na noge in s petjem a|
Peter Zgaga
Katoliški shod v New Yorku.
V naslednjem podajam površen
li kakšno zabavo v tem letu. Vi rojaki in rojakinje pa se odzuvite vabilu, kadar vas kličemo, da boste nam dali veselje in poerum do napredka. Puhtimo »isti izgorvor, saj ne b šb». ampak recimo, m. iti. in gotovo bomo dosegli eilj.
Ker /t:- ravno p"šrm o kulLurnih j program katoliškega shoda, ki -t-Iruštvih, motam «"-meniti še pred- bo vršil sredi meseca maja v New stavo "Klga" v C'levelandu. Ka- Yorku.
or !iitr > zagledam naznanilo, tla Xa-tr»piIo 1m» vsepdno govurni-st» bo vršila v novem Domu pred-'kov od btizu in daleč, ki bodo .-tava "Klga " in p«> š^ ker nastopi j skušali vsak po svoji ntoči izobra-na j večja slovenska umetnica ge-|ziti slavno občinstvo, -pa ^A v glista Danilova. Takoj Iniena VsHl ^ovh ikov vonisani š«? enoire rojaka: Ali si! za to. da greva gledat prtnlstavoj v Slovenski Nar Dom v Cleveland"' On pravi: Ako ti srreš, jaz-.	.,	„ ,	. .
i - i, , i	. I l>o govornikov vee Kt»t pa po>ln-
tudi. In t.rko sva napravila naeit.L
da. pc.id .-va. Dne li. aprila nekako jsalircV-ob 2. uri popoldne so je pričela i
predstava. Ko zagledam umetni-j Brez (lv"»,:1 bo j;(ko zanimivo oo. mtslil sem. da sem v deželnenJ predavanje oči ta Pigootia iz gledal*:Šč:i v Ljubljani, kajti wvo- j liridgeporta. Conn, ječa^no sem p; seča! tekom desetih' Naslov njegovega govora bo: let deželno gledališče v Ljubljani! "Ce te hoče kdo lopniti po iles-m tako som d ob ve poznal to naj! ni. prosi rezi udarec, sicer te bo večjo umetnico v deželnem gleda-'po levi počil". Ušču. — Sb.wnei in Slovenke vi	*
Cl n olandu sto laiik<» punosni. ker j Nadalje bo skušal i ti gospod imate Danifovo v svoji naselbini. na podlag, hvojih lastnih Kar se tiče predstave, ne bom epi
SttgnBlxmsutBka
Ustanovliena ). 189S
2CatnL i^bmitu
Inkorponrana 1. 190 i
GLAVNI URAD v ELY, (VGNN.
m i se niso znana.
Vsak dan >e namreč novi pri-j glašajo. In če bo š4<» tako naprej,; >o govornikov ver
soval. Vsa zasluga gre gospe j Avgusti Danilovi, ker jo tako izve.» bala igralco (Ja igra -zbonio izpadla.
Sedaj končam. G Avgusti Danilovi /.okn: v>( najboljšo meti našim narod>'in, dramatičnemu dru-
i/.ku-
šenj dokazati, "*»la je ženska v farovžu božji dar in da je tam
absolutno potrebna ★
B-rooklvnski gospod mu bo na podlagi svojih lastnih izkušenj Ugovarjal, da ženska v larovžn ni
Qltvnl odborniki:
Ftttcduk: RDDOLF PERDAN, tU E. 1U 81., atrtlu«, Ob Podpredsednik: LOLJti tALANT, Box 10« Pearl Ay.. Lorulm, O. T«Jnlk: JOSEPH I ISHLER, Ely. Minn. Blagajnik: LuUIS CHAMPA, Box HI. Ely. Minn.
aelzplaCanlb smrtnla: JOHN MOVJULN, til m Klik At«. Dulutk. Min«.	..
Vrhovni sdravnikt Dr. JOK. T. GPJLfTEK, Iftl American State Bank BU«., «H Gnal Slstk Ave.. Plttabursk. Pa.
flti BI
IM. DUmob4 IM
Cankar" pa mm go p"Tr«-i»n
-stvu • ,v u.Nj.olm 11 drama: if-nem ]x»!jp..
J(»hn Dololč.
Calumet, Mich.
Zdaj sj - d( la !.• 5 dni na todon. Ane bodo v kratkem boljšo <*<•-ne bakru kakor zdaj bo pi '> o :o do slabšega ali pa oelo 'do popolnega zaprt ja rudnikov. Kna rešitev liakrenega .»krožja je, ako se uvode tarif :ta baker, pribajajuč Združenih držav. Ako so ne; bf> to uvedlo, nam bo žalostna! majka v baki—iiem okrožju.
Poročevalec.
lire-zdvoma bo j a ko zanimivo pri davailje oeo+a 1 .ahkoživeka. (»ovoril bo lomi:	,
"Ali se j.« res mogoče zdebeliti ob s.-itiii božji beseili
Novice iz Slovenije.
Nadalje bo imel i-.t i gospod
[predavanja o umnem kletarstvu.
1 Pri tej priliki bo pojasnil, ka-
1 ko t:-fi);i kuhati sovraštvo, jezo i
in rozine a.
+
Predavanje bo prepleteno z vzgledi, kako jo treba piti. kar bo proizvaja! znani klošterski hlapec.
meni
"Pustite grina.riee k : 'lospev. Poje Pajžel.
"Pejd no sem. pejd no sem!* :olospev. Poje Pajžel.
Poskusen samomor.
-Julij l i j a s. P »letni uradnik 0-
ki(.-žnega zavarovalnega urada v
Ljubljani, je na Cesti na Rožnik „ ,
-i	i. . * - * . /nana brooklvnska kapaciteta,
p' t-ku-'l samijini-r. f strehi se jei	*
< revolverjem v us:a. Krogla jej1*' v,M'uj,i v I)r( stolonasiletlstvo. bo
prclrla skozi trdo nebo ter ..Isti- ^OVOTlIa °	vprašanju:
čala \ možganih. DiiesveŠ.'enega i" Kako je treba odirali do kore-
niladeniča .je našel na eeeti ležali M111
njcgtiv lastn: s--ak !-:i je takoj ob-'	*
\e-,T:i polieiio. Težko ranjenemu' Višek programa po najbrže do-
je d«-. A".raie.ovič. nudi! jirvo po-'segel ugledni rojak Tattotti s >vi»-
moč ter ga dal prepeljati v sploš- jim krasnim solospevom.
no bolnico Mladenič je izjavil,' "ln palice svojo maršaIske za
di s> ga gna'e v smrt neblage, žezlo kraljevo ne dam!"
družinske razmere. Zdravniki so;	★
izjavili, da se je nadejati, da bo Zanimiv bo tudi govor afriške-
nrivzlie težki jK>škodbi okreval \ misijonarja, ki bo govoril na-
_	i vzočim :
Surova hlavca.	<-i>i	t • * i
-	Blagor vam. ki ste ubogi na
Ko sta šla kovač Jože Uniek i« finim *"
njegov prijatelj Ivan Perko naj	*
praznik popoldne v Šiški no Jer-i * i	i i u + i i
\	-	Nato se bo unela do-bata glede
ueievi cesti, .70 prvega napadel , , ,
„ -	__ I slovenske cerkve.
Naslov debate bo: "Koliko bi lahko dali. če bi dali vsi, ki niso dali?"
Natfsornl etfbert
ANTON BBASNI5, Room 19« Bakewell Bid*..
Streets, Pittsburgh, Pa. RfOHOR MLlADIC, 1884 W. It Street, Ckleafo, DL T&ANK BKBARBC, 4X2S Waaklncton Street. Denver,
Perotnl otter.
LIOKARD BIaA BCDKTK, Bob 41«, Bly, Kin«.
GREGOR J. PORENTA, 810 Stevenaon Bid*., Pnyallvp. IWaeft.
FX-AiJK SO RICH, «217 St. Clalr Are.. deTelan«. O.
Z<ru2«valnl e^beri
VAXJENTTN PTRC. 7W London Rd.. N. M., develaai. B. PAULINE ERMEN'C, 881 Park Str., Milwaukee. Wle. JOSIP STERLE, 4?>4 E. M^b Avenue. Pueblo, Colo. ANTON CELARC, 511 Market Street. VTaukcyaa, DL
---JednoUno aradno glaallo: "Qlaa Karetfa"«	. . « ,
Tee vtrarl tikajoče ie uraduih sadtT kakor tudi denarne yott'Jatr«
aa| ee pošiljajo na »lavnega tajnika. Vie pritožbe naj ae poftllja na pr*4-eeflnlka porotnega odbora. Protrjs sa sprejem novlli tiari o t la kolnllka 3»ričevaJa. naj ee poSllja na. vrhovnes«. sdravnika.
Jugcslovfnfka Katollfika Jeinota se priporoča Taeas Jugoslovanom m obilen pristop. Kdor teli postati član te organizacije, naj se sglasi tajniki bli*r.Jega druStva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druttev ae pa obrnite na gl. tajnika. Novo dru&tvo se lahko vstar.ovl s 1 člani ali Alanlcaml.
Iz Jugoslavije,
bie/ vzioka hlapec Franc Kržiš-! nik in tra udaril z debelim koncem j bit:a po tdiivi nad očesom. Udarec je ibil tako močan, da se je Trnek sesedel. Perka pa se je lotil J že
I 'stai-
iu ua hot-11 ( lxlelati oelo
"c'riro. I'mekova una je bila takoj
"Kak so mene rane sklele .. .** Pipreon iz Bridgeport a. hiula. da s> tra morali odpeljati zJ Gosjakovo predavanje 4"0 far-rosilnim vozom v bclnieo. Nevar^ banju"* bo brez dvoma vse zani-na >hlapca s*a bila aretirana.
malo.
Istotako tudi recitacija del^ga-' Pomilc5tit€V slovenjebistriških iz-! ta Knedla : "Znat se mora"

letnikov.
si o v e n jtiijj'st r iš kLm
izletnik r »m,
.Med odmorom bo zapel zbor ti-tularnih devic svoji prednici hini-
so bili svoiečasno* od politične no:
oblasti obsojeni po 100 Din gloli.e| m 14 dn- zapora, češ, da so s svojim izletom povzročili znane iz-tr:ode, je sedaj \eliki župan odpustil te čudne kazni. Pem biščen-eev je okoli dvaiset.
Pasja steklina v ljubljanski okolici.
Največkrat se pojavi pasja steklina v ljubljanski okolici. To pa zato, ker je menda v ljubljanski okobci največ psov. ki brez gro-TKKlarja in potem v sle/1 lakote ra vremensikih nezgred zapadejo pasji steklini. Rnvno vsled steklih psov v ljubljanski okolici je. bil največkrat razglašen tudi v Ljubljani pasji kontrunae, ker «o se oboleli psi iz ljubljanske okolice zatekli v mesto. Zopet ao pobili bližja Ljubljane steklega psa, ki je pf&r oseb. Vse te osebe so morale iskati ponioči v Pasteurje-veni zavodu / Zagrebu,
"Ti si urco zamudila . . ★
Nadvse bo zanimiva debata: *4Zakaj m> bile -spring heels na
katoliški pfMllagi?'' ★
Shod se bo. zaključil z veliko manife.staei jo in splošno kolek t o. Shod bo javen. Edinole računi bodo tajni.
Pogozdovanje Dalmaaije s pomarančami.
N'c!.! du!»r(tvniiki l's\ ol»j,i.\ ija »)<.■>: i v inženjeeja !'. Z1«;! \seei |»11-.ojnini taiiti.i j« :n. naj bi <e j»r.-»•ela a vo-.ja za p'.^rozdovanje Dal-:.-!a -!,ie >> pi iuar;«ie'-n. Kar 1 ii-e >li:natičn h • pi dnebn-h i razmer.,
•	t- •■•! Zečev<m mnenju !>almai*ijaj za. gojen jo p-,maram"- izredno u-j
dna, kar je lazvidmt že iz dej-j -tVii„ da v privatnih vrlovih in] an/orij:iU p. maranča izvr<Tti'; :i-ptrva. rooiurančam ugaja me<ii-re-an^ko ]»'.dn» "hj". v-led eesar u-- • »evsi jo najbujmje južni Italiji,; 'i-i S-.; rd iiiiji. Sie ) i i. zlasti pa v j:ižni 1':; n-.-iji. h;ii:iov;ua po-iiia-1 ::mče obale <J-intra in hula, <<,1-
i	odc:- j,- bil M zlrhti u sjnl prenesen naj})i-"je v Španijo, pozneje :udi v druge th žele (>l) Sroibizem-
•	keiii morju.
Pomaranča ima ti do 12 metr;v
v ko debbi ^ šir'. k»j krt š;i jo ter je zelo r. vti na. Uaz.i*u te-'uega :: 'in-ga, vsakomur znanega pi<f.ia. ki se uživa ne s«uno sirov. maiA-ee tudi kot marmelada, ^o u-;> rahljaj, v imiu-1ri»i liifii di ugi •vi; le i "721zlasti zaradi dlše-.*a ot(-:-i."nega olja. To olje <e . .mitaja v evetu. v lev.relom pl^lu
ii	v lupini zrel,*ga -miti. Kterič-:i:: olja s»« uporabljajo zkisti v ;>.:rTiimerij! < K-ju tie foloj-ne). pri
lelavi mila, v koziiietiki. pri t"a-.kaeiji ■da^.'-ie. v frunrieiji iid Iz mzi.-lik p »mai'auč se j>riprav-i.iaj'i takozvani "aranzini".
-Jasno j" torej — zaključuje in-ž njer Zee svoj poziv —. da bi bilo i gozdova n j« južno Dalmacije s p. mar an' » v-Iike koristi. Koliko i: :'h ljudi bi našlo zaslužka v tej nevi vr;ti industrije. A ne trle le k i gospodarsko k(.ri>r bi bilo to koristno ' 'i prijetno za bolna y !juča. prijetno z;i « k in obenem ; " vlačim s" I a za t ijae. ki bi še v večjem številu obiskovali našo ;: i g<«<lovansko Ri\ ijero
Skrivališče ljubezni,
V Sii-a.iaveu ie prišla policija a hled. da ie v zakotni gostilni ;•: Vili tajno skrivališče prosti-meije. V ' i!i" so se sestajale razne sobarice, blagajničarke sn druge ženske s svojimi kavalirji. Policija je aretirala 5 oseb radi tajne pi a-ititueije. Go.stšlniar je bil radi
dama po-'voS-i ]><nkel;ii vod< ž, > » st( 'i tako to-.:!1 da v>aka nbtiči v si-iiežu. ."tk ira vrč-rra ^e j" pri-
di
iie.Tiio oni izmed dob -lih dam. .i". Imtee vstati, p.ileg*iil«i za sent«) erio vr-to paikela Y <>>ijeku • •* \«..i: -> <ia j akcija. d:i -za d«*-be:v d. mu naioče ju--oni stt/li. in;d k. .:.;: 'i '•> ii'ip.s: "S:;nt. > la me z nad 120 kilogrami."
Z:t
Utoni! ie
j v Savi pri |!ei j vel llalan. l'i h>ii t'*m pade;
»••radii m ; nar »vazal je ! ybe .. iz oni n a.
'a-j«'
Sam zažgnl svoje skladišče.
I:: Ilanjaluke se p-*ro«"a! da je In gati krgovt e Prača zažgal svojo trgovsko sdvladišče z name-iii'iii, d.i dt bi '•>.(>( K t IVji za van -valnine. !'ia.*-a je b;| /avarova.i pri lažnih zavar(»valnih družbah.
Velika pcr.everba.
Zandaruierij<ki nen-tbi !•: Radan J>-\!:tč (, -i III. žamlarmerijski brigadi v Sarajevu j' p--neveri l -V>W tis«t** dinarjev IVi žamlarmerijški br gadi je bil -b-vkač zapovh-n pri ida.ga jni *n je z neverjetno rafini-ra k -1 jo iloliio rasa prikrival rafi-niraue gc. juti.io. Denar je /.aprav lial Nsvoj. ]>i iležnioo Dosanko |'a-vie, dokler u"st> oJia zaprli.
Najmanjši inženir v Jugoslaviji.
Na biMgraj-ki tehniki je p-ložil p: t d kralkhn izpit za in/enjorja-jirhit'-k^a Pilotni Voja Simič, ki pa ni večji nog > p- rletni deček. N' peiem letu sv; je starost i sp močno prehladil ter je nat(» dobil inuto živčno bi.-lezop.. 15:1 je operi-ran i d nekegii duna.jskega zdravnika ;i (»jvraeija j' uspehi dtdn-o, sani" rasel ni Simič več. Danes ni ve" ji. nego je bil takrat ob operaciji. Zanimivo je. da je Simič iz-vi>ten športnik in s posebno vnemo »rji nogomet, jahalni >11 plavalni sport. Ket se poroča, je eden najbolji'li plava'ev v lieogradu
Iz domačega humorja.
Včeraj me je ustavil na cesti filozof in me vprašal: "Povejte mi, dragi prijatelj razliko meni
i: izvodnieurstva obsojen na 1 me-!zakanom in alkoholom?"
»e zapora, dočim je dobila vsaka <.<i "vil" l."> dni zapira.
Neugcdncsti debelih dam.
V Ofrjeku imajo debele dame
Kazmišljal sem pol ure pa nisem mogel odgovoriti.
"Povem vam jaz", pravi filozof. "Pri pijači postane človek najprej vesel, nato melanholičen
razen običajnih še eno p-sebno ne- in končno se ne zaveda svojega ugodnost, da jim je namreč obisk j početja. Pri zakonu pa se spočet-gle-daliiš"a otežkočen. l^ože so malo ka ne zaveda svojega početja in predrage, in ako si taka debela ! postane šele nato melanholičen".
KOVA ZAmmVA KNJIGA EPLENJB in strahote i bojnih pohodov biyfteg« "	alovenskega planinskega polka,
T knjigi bo popisani vsi boji biviegft sloTenakaft polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne*, Ii Galicije, s Doberdoške planote, z gorovja a Tirol, Fajtr Jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijavf fn P polkovem upora ter njega fcakletvi«
NA KRVAVIH
POLJANAH
^iMmljTmnJfaBSi
fr
fi^M Je lidu	▼Mbaj« 370 *Urarf Is^dOdi vejea
r,TA«; narhda. n. APR 1924
Zagonetno, toda resnično.
Iz spominov stare zločinke
(Konec.)
ji/.vrta Leslie lnknjo pod ključavnico. Tolpa je prišla clo prepriča-
Bvrnes je prišel do prepričanj--, nja. da ne more odpreti ključav-
i sla Wercklc ii. K "i V, ostala stražnika, pošlena. da pa j? Šlu \ lin ki je bil / soo v slu i: !.: spustil v banko par tatov, pre-t;ti,- jt« zapustil službo Banditi so . '.ali do nedelje zj\nr;:». dokler ji; l>d Kelly nadomešča ter zapu-banko, predno so izvedli svoj \ i i-ki rop.
''ar t« dnov,pozneje je bil Pat-•'ek Shevlin aretiran ter obtožen M»k-ivde pri veliKom ban'nem ropu. Detektivi so se delal: kot č.a j'.ni ie vse znano in i/ jeze vslrd i lga. s-» mu hoče naprti'! p-V. no k i ivdo, čeprav je dobi1 le par slo iS;in« j. v <>d celega plena, je pove-. odpuščeni stražnik vse, Wr je \ edel o celi zadevi.
Ilekel je, da sta on ir> -1:111 Ti a cy skupaj obiskovala šolo ter • » i	detektive s sperordon.
i!a je skupil ta žc p: e 1 I: Ir.ajsrimi !. ii ,0*1:1; i tj mu, da •»bani."-, ''i \!a so Jimmy Hope in tovariši Sii »vali rop in žc pro: enim le-j • so jim jo skoro posrečil.
\ -:t o je pripovedoval Shevlin 1: »ko ga je Jim Trae \v zvabijal v s! r-njave, ko se mu je roga t. d.i ! !a / i tako sramotno nizko plačo 1 ij.ki bogati banki nr mu pojasnit k :ko lahko bi bilo ueprav:-. par ti .00 dblarjev ter si kupiti majhno Nnno v okraju Cork i»a Iraken«. V.-; ko farmo si je Shevliti v-?]no že-1 •!.
-- lioksl sem mu, da i.!*.*,*« ni-kak lopov, — je pripovedoval Jvevlin, — a obiskom 1 me je siio-n» \ sak večer, mi pravii o denarj.i m :armi na Irskem, ter irdti, da bi, par dečkov izvršilo dejanje tako. <t;! ne bo mojrel biti r:ob» 1» osum-i >-n. Obljubili so mi velik delež I f plenu. Rekli so nii, da mi ne
I	o treba storiti ničesar drugega
f spustiti jih v banko. Konceno .foni se udal, a želim, da bi tega nikdar ne storil.
—	Kdo je bil pri tem '-opu? — jo vprašal inšpektor Byrnes.
—	Jimmy Hope, Jim Brady, lied Letiry, Shang Draper, Banjo IN te in (Jeorgo Leslie, — je odvr-
II	i I Shevlin.
Detektivi so poznali te ljudi ter izvedeli še več glede skrivnostnega umora George Leslie-ja eno lo-10 pred velikim bančnim ropom. Leslie je bil umetni ključavničar. l'žival je dobro vzgojo, dovršil uspešno vseučilišče ter je vzrastel v razkošju, a bil je len in zapravljiv ter se je posvetil zločinski kari jeri da zasluži hitro in brez na-pora dosti denarja*. Njegove zmožnosti pri izdelan ju načrtov ter i z vedenju ropov so bile značilne in drugi tatovi so ga plačevali za to. da pregleda njih vlorailne načrte ter izloči slabe točke. Ker je lahko občeval v najboljših družabnih krogih, je lahko iznašel najbolj u-godne kraje za rop, ne da bi vzbudil sum. Njegovo delo je bilo oropa nje South Kensington banke za $100,000, Lycomic Insurance Company za #30,000; Baltimore banke za #140,000 in Sarotoga banke za $300,000. Policija mu pri-p'suje več kot tisoč ropov v Združenih državah, a le enkrat so ga Zidotili, tako spretn je b.il v tem, do. »i puščal za seboj nikakih sledov. Povsem naravno je bil tudi-; eden vodilnih duhov v podjetju
proti Manhattan banki.
# * «
Shevlin je pripovdoval, da je spustil pred enim letom Leslie-ja v banko, da si ogleda kulčaivnice na velikih vratih v kleti, Leslie je ii »,el kupiti tako ključavnico ter eksperimentirti ž njo. Dejanski so je izkazalo, da je kupil Leslie s!ično ključavnico pri tvorničarjti ter d^lal rnjo poskuse, da dože-ne. kako bi jo mogel odpreti, ne da bi poznal kombinacijo. Kmalu jo prišel .na idejo, da izvrta majhno luknjo skoz jekleni omot pod ileem.
po tem razkritju ga je to noč t banki, d«
nice ter je sklenila razstreliti blagajne z eksplozivnimi snovmi. Za to pa je bilo treba priprav. I11 formacije jc dobila že preje omenjena žena nekega člana tolpe, kij je nastopala kot premožna žensk., ter deponirala dragocenosti v bančnih shrambah. Tako nedolžno je govorila o čudoviti skrbi banke, da varuj njenih par stvari, tako očaitana je bila, ko je videla, kako poslujejo velike ključavnice in tako presenečeno jo zrla, ko ji je galantni poslovodja pripovedoval o debelosti sten kleti, da mi mogel imeti noben nil i najmanjšega suma.
Glavna vrata v kleti je lahko videl policist na cesti, a kljub temu so je posrečijo Leslie-ju zavrtati luknjo 11 pri tem je našel, »la lah ko odpre ključavnieo, ki zapirala njemu in njegovim tovarišem pot. Napravil pa je majhno napa ko in roji se je moral zakasniti za več mesecev. Bil je'tako nervozen, da ni .pravilno vstavil neki del in treba je bilo napraviti novo kombinacijo, da se odpre vrata.
Ko jc tolpa izvedela, da ni mogoče odpreti ključavnice z navadno kombinacijo, je domnevala, da bodo uveljavljene sedaj še nadalj-no varnostne odredbe, da se zavaruje bogastva v kleti banke. Naravnost presenetljivo je, da ni storila banka nič drugega kot pozvala tvorničarja, naj napravi novo ključavnico. Malo luknjico yo našli, a nikdo ji ni pripisoval nobene nadaljne važnosti.
- * *
Se predno je bik- mogoče vpri-zoriti drugi poskus, je Leslie-ja ustrelit neki ljubosumen tovaiiš. To je bil hud udarec za t »!po, k i je zasnovala veliki bančni rop, a J .ram v i lopo. naj\e5ji takr: t ži-v-.I. organizator zloč"io-.v, prevzel vodstvo. Leslie j^ nau-il tolpo, Uo lahko pride r kk»«. pc c\i rarelila velika vrat i t<»r alar-mirda celo okolico. K i j-.' bil rop vju • rjen, se je banditoni povračilo iztrgati "NVrecklu Ključ do t«-.*i vrat. "-"ploh pa je imv*-: tolpa ir . rs« no vlcinilno oro:i>-, k.itro ,c Lesi i«. k: je bil mehaiu-ni ž-:.'..j s in: i-.1 pravil. Stalo ga J- t»'i ti. oč loUi/?e. Vsak kos jc bi! napravljen Iz najfinejšega jek'u in i/.h-* vanje vsakega koj« j * trajal i po več tednov.
Jii'.my Ilope jc spoznal, da ji-ena s1;«!" st roparskega načr-a vr.-r.i sl, da jih zapazi peN'is; ni -ki je imel povelje jjlt-dati sko^i zanirženo okno ter videti, če je vse v redu. Ilope je naše, najlažji izhod, da namreč podkupi policista, ki bi v oni noči opravljal .službo in to se mu je po več tednih prigovarjanja tudi posrečilo. prav kot se je posrečilo Jim
Trac.v-ju pregovoriti Shevlin a. • ^ «
Razne vesti.
Pomen londonske megle.
ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI
CForelrn. LAnjroaff* Information Bervlc*. — Jugoslav Burean.)
ROJAKI!
44Rečem vam,poskušajte H-.LIVEAR in pronašli boste., zrl: a j tisočeri vaših rojakov raj še	HELMAR, kot pa druge cigarete cene je kako vosti:''
HELMAR vsebujejo 100 r; čisti turški tobak, dočim vsebujejo dru-ge cigarete povsem navaden tobak.
HELMARS
so popolnoma čiste
HELMARS so v lepenkastih škatljah, da se ne lomijo.
fy	IrO.-loval' i prvovrstnih lurškili
MnaAOUte* 511 ^it-ansklh »iirarei i.a ^mn 'vi'jpv*'^	svetu.
BOXES o_flQo*70
Navadno se smatra, da je megla šk«h!ijiva za zdravje. Resnica jo.! da megl« ne upliva baš najugo<l-J ne j še na človeka, a da zilravju ne škoiluje baš mnogo, dokazuje najbolj znana hm Ionska megla. London je namreč ono mesto, v k.: 11 rem .ve ljudje najsla'lj. Angleži so se poolnoma navadili nn meirlo. ki jim bajt* prav nič m-škoduje. Nekega due je v mi'seu t'ebrarju umrlo v Londonu o-seb. od katerih so bile v-»e stare nad ~i*2 Tet. Dvanajst os»'b je bilo starih 80 let. a dve celo 0:1 let. Ne bilo bi torej čudno, ako bi zdravniki svetovali bolnikom, da p-režive nekaj časa v Londonu.
Odkrit rimski kip v francoskem kopališču.
PRIMARNE" VOLITVE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
V opaltščn Aix-les-Bains so te <lni na ozemlju vile ('habort kjer je svoje čase stanoval I^imartino. izkopali krajca torzo Ilerkulo-vega Uipa iz rimske dobe. Kip je izklesan iz marmorja ter je dva in pol metra visok.
Pettisoč let star čoln.
V Siti ingbournu v Angliji so v laJuo.^iijSh močvirjih našli čoln, o katerem domnevajo znanstveniki. jt* -Nlar najmanj 5000 let.
»In je dolg	čevljev in j«"
; i/, hrastovega lesa.
Skoraj vsak dan čitamo v ča-
scplsih <i "primary elevtions'* in o njihovem vplivu na narodne volitve, ki se bodo vršile v novembru. Kiij pa pravzaprav te primarne i prvotne ali preduotl-uej volitve.* Novodošleei v Aun-rtko in tudi mnogi novi ameriški državljani si ni>o nič kaj na čistem. kaj te volitve p«>menjajo. llailitega je prav umestno, da tu navedoiuo nekaj o počeiku. svrhi in naravi primarnih volitev.
Poglavitni vzrok, zakaj >o >i izmislili ta sistem prelunlnih volitev. je bil namen, da s« zatre s.Mii-oohlastnosi prvakov političnih strank."/11 asti izza 1'ivilne v.ij-ne s(> je začela razvijati jH>litična moč strankinih vaditeljev ^partv 1,'n.N-ii.	priihi-bili kontrolo
strankine orgamzaeije in delegatov v narodne konvencije. "Bos-," v mnogih krajih je bil postal vse-gamogočen pri izbiranju kamiitla-tov in odločevanju strankinega vpliva. Imenovanji' kandidatov za voliive j>a je prevažata stvar, kajti ljudsivo ima na volit \ ali u a vsezadnje le priliko izbrati iz me.I raznih imenovanih kandida- r na tov. liotovo ni dobro, da par vodi teljev, zbranih v tajnem sestanku. sa.mola.st no . illoč:. kdo naj
(o[»en primaries). To so volitve za imenovanje kandidatov za javna mesta, pri katerih sme glasovati v.-ak vo-ilec broz ozira na njegovo 'strankarsko pristaštvo. 1'ri teli ot.prtih "primaries" pa se lahko zgodi, da druga stranka povzroči imenovanje najmanj vrednega kandidata protistranke in >i s u-a; zagot»»vi zm;:go svojega lastnega kandidata. •
"Zaprte" primarne volit ve 'cIomvI primaries' pa obstoje v tem. ila ie priznani pristaši dotič-ne stranke snu*jo vileležiti se vt»-iitev za imenovanje strankinega kaniHlidat. Ta s steni je sedaj v veljavi skoraj pri vseh -državah, ki so uvedle primarne volitve. Država s;i:n;i klasificira volilce po strankah. Vs;di volilce je po pra-
v .In registriran kot «"*laii te. ;ilr o*ie politične .stranki1; on ne sme. gilasovati za priaiarnega kaiuh-dat ilrnge stranke. Ob zaprti primat ni voirtvi (Idili Volilee le čilo glasuviii-i. in s'i-er one stranke, za kati-ro se Je izjavil ob zadnji obrni volit vi a!i registraciji. Z ilrugimi besi* lami. kdor je vpisan j.r. kot republikanec, sme v prii.iarn'h v<ditva!i c^ldati svoj •jrla^ le za enega izmed tekmecev za kandidaturo republikanske stranke. Z.i kako stranko bo oil
občnih vrh
Ecdbinska tragedija v Berlinu.
da n zšinjo špranjo mod vratami j Vslod naporov inšpektor. Bvr-blagajn tor eno stranjo. Nato so n«sa so oblasti polovile iti oosodi-zlili noter tekočo eksplozivno snov. le deset članov tolpo. Cela tri le-— Vse v redu. — je komandiral ta so snovali Jimmy Ilope. Shang Jimmy Ilope. — Povejte Abe-ju,!Draper in (Jcorge Leslie ta zna-
da bo počila.
čilra bančni rop. Leslie je bil u-
Abe Coakley je stal pred poslop-'laorjen, prodno je bilo dejanje izjem, pripravljen, da svari pred *ršeno. Shang Draper je umrl le-vsako nevarnostjo. Velikanskega t!i 1!,1:i Un' je bU ob onem r*asu poka eksplozije pr, m bilo zunaj Ustnik neko znane beztnice in i-ni;i čuti radi dei.elosti cementnih jrralniee. kjer so se shajali zločin--ien. Eksplozija > odtrgala	vsake vl'sto- Ji,,1,u-V IIoPe
velika jeklena vrata in '.plen v	lt't:1 1-',0;'> v	Vorkn. Te-
K -ednosti več kot enega nnilijoni: koui • vn-it' z,( t'in-skt' kanijere je ; ,	j-f ji a rjo v je ležal pred očmi ban- oropol neštete banke za milijone
\ soboto popoldne, dne 26. ok-	w	^	vr,_ dolarjev in čeprav je imel ob go-
tobra 18.8 ^ spustil Patrick ,c z /btom in	pake£ z t.,ven, času dosti denarja ter ži-
V bmik° Jimm-V H0P0-Jl' i r.nkovci ter hordi ter jih poba- vel v razkošjn, je vendar umrl v
tnli v kovče«*e.	bedi in zanuščenosti kot vsi zlo-
činci. Veliki mp v Manhattan
V vzhodnem delu Berlina se je odigrala te dni grozna rodbinska tragedija. Delavec Rihard Springer. stanujoč na Memelerski cesti s svojo ženo in 2-*>-letno hčerko Elt'iedo in dvema sinovoma, je bil pred kratkim izpuščen iz zapora. ker je sedel eno leto in pol radi zlorabe svoje lastne hčerke. Njegova žena, ki je opazila, da Springer zopet zalezuje svojo hčerko, je budno pazila nanj in r.i <ievoj.skc nikdar pustila same. Pred dnevi pa je Spriger svojo hčerko v spanju ubil s sekiro. Po zločinu jr pobegnil, vendar se j< par dni kasneje sani javil na po lic i jr. Izjavil je. da je zločin izvršil radi ljubo-uimnosti. ker je im«*-la njegova hčerka ljubavne od-tiošaje nekim drugim moškim. Springer jo v ostalem priden delavec. BU j«- že 1(J let zaposlen v isti tovarni in je bil v sp!ošu--\m reden človek. Ni igral, ni pil in j ni kadil. Švoječasno je bil celo premožen in jo posedoval več hiš.
Ruski valutni špekulanti morajo v uralske pokrajine.
bodo strankin kandidat za to ali j
oiio javno službo. kajti iM-ltiic j ka-nejc glasoval pri ambicije in koristi voditeljev i^ra ; lit vali. je drugo vprašanje, jo pri tem prepogOs4»>ma odločil-j \'sako e»-trlo leto se vršijo vo-no vlogo. Zato je mno^o držav i litve za predsednika Združenih uvedlo sistem primarnih volitev; drža v. ki so sevala najvažnejše v svrho imenovanja kandidatov.! volitve v tej deželi Na dan občnih Kanclidatje stranke se izberejo j volitev v novembru ljudstvo si iz-[lotom ljudskega glasovanja me- here novega pnd-etlnika repn-sto potom imenovanja s strani j blike izme l kandidatov raznih po-stranktnih voditeljev. Ta bolj d-.'-j Tiičnih "trank. Stranke pa tloln-inokratični nae.n imenvanja kan-jč^jo. kdo naj bode njihove kan-c!iilatov seveda oh; more popolno- didat. na takozvanib naro<lnrli
konveneijaii. katere ^o sestavlje-
ina odpraviti možnosti politične ki.rv.pt-;jc. na vnačin ;»a zuat-
no skrčuje samoobhistnost p(^iitiČ-kolikor toliko
nih "bo-s-ov" in \ t» žkoča korupcijo.
Prva primarna volitev v Združenih državah jo bila ona republikanske stranke \ (Yawi'ord ( nun-ty v Peunsvlvaniji, ki
iils
ne iz strankinih delegatov vseh držav. ]\hiogo držav določa, da se izberejo potom pri-
st!a leta 1 St>0. 1'alifovnia je prva drža v ji. ki je potom zakona ure-liui i:ae;n ijlasovanj-a ob
T i (leh'gatjo i 'b
niarnih volitev. Ravno te primarne volitve igrajo letos veliko vlo-
t r --
o -kater h državah obstojajo tr.di takozvaue " presidentlal jirp-j,jjj, ' efrential i riniaries". Peleir tega, da volilci nojediue stranke imajo j pravico izbrati delegate za kon-
vr-
Banjo Peta, Ahe Co^klev-a. in .Shang Draperja. Zunaj pa je stra-žil razven podkupljenega T>oliei-sta še neki drugi član tolpe, pro-
Nato so napadli d -r.go blagajno.!'
T.i li \ tej so našli velik sveženj
oblečen kot star mož. Čeprav fe	P1"1'- vnašal že skoro
tri m lijone doV.tjev. Ostala je še
:rctja blagajna, in ko se je hot -l
Hope lotiti te. je dobil svaril ii
signal.
-- Iiitro proč — jc rekol etlon banditov. — Po'i, ist nam jt» dal mig\jaj.
— I rokleto, — j.» rarmral IIop^
prestrašeni stražuik AVerckle s svojo družino domneval, da ga je napadlo sede mali osem mož, so bili dejanski vdeleženi pri napadu le štirje ljudje. Radatega so čakali bandit i, da je ostali stražnik zapustil banko, ker bi imeli drugače opravka z dvema možkima in dvema ženskama. Jimmy Hope in jv T> J Uagajni J,- skoro en milijon Shang Draper, oba voditelja, sej -	bomo dobi";
nista hotela izpostaviti nobenemu r i-Icsar. — je « Shang Dvap-nepotrebnemu riziku. Štirje ban- or- — l>0idi-
diti so se skrivali v nekem skladišču in Hope je naročil Shevlinu, naj simulira prehlad ter razbije v dotačnem skladišče steklenico z medicino, da bo prostor Se več dni dišal po medicinah in da ne bosta mogla Werckle in Kelly, ce bi slučajno pogledali notr, zaduhati izhlapevanj tam skritih banditov. Ko »o se nahajali enkrat v kle-
ti, so se banditi takoj lotili dela,tretje blagajne.
Le obotavljajo je dal Hope povoije za odhod, kfcjti vedel je, da se bo nikdar več nudila iaua p-:lPar m:r.if. pozneje ;e t.an-da zbežala. Dobil je svarilo, ker je .''.£■'• prodaje .c: v pritličju po-lopja nekoliko hitrejše na delo kot ponavadi in ker se je bal bandit, ki je stražil zunaj, da bo cul brivec eksplozijo pri razstretitvi
banki je bil najin,j drzni zločin njegove karijere.
Moderne hiše.
v
Pri Berlinu so zgradili posebne vrste nove hiše; pa to niso delavsko. Urejene so tako. da človek kar strmi. Po končanem obe-clu na pr. pritisne gospodinja na električni gumb. Mize v jedilnici izginejo. Jedilnica se izpremc-ni v salon; tu ž p stoji klavir in okrog njega pulti za godec, že se pričenja koncert. Ko je toga dosti, zopet pritisk na gumb in zopet nekaj drugega, vsakokrat druga oprava, kakor pač imajo urejeno. — Godi se to na ta način, kakoT izmenjavajo v modernih gledališčih pogorišča. Ta sistem so bogatini prenesli v svoje
hiie.
Sovjetske oblasti so sklenile poslali vse š pekulanto z valuto v uralske pokrajino, kjer bodo stali pod strog am nadzorstvom. Zaposleni bodo v tamošnjih rudnikih. Med izgnanci se nahajajo pravdniki. inežnirji in razni drugi poklici, ki bodo državi s svojim poklicnim znanjem mnogo več koristili nego z valutno špekulacijo.
Skladišče v želodcu.
Murtagh, delavec v neki lon-donsiki tovarni streliva, je zapustil kmalu po premirju službo in od tedaj bolehal doma. Končno so ga želodčni krči tako mučili, da se je podvrgel operaciji. Pri o-peraciji se je nudil zdravnikom nenavaden pojav. Delavec je imel v želodcu 900 gramov kovine in sicer 87 žebljev. dva komada žice. eno pero in en gumb.
Nenavadno tekmovanje.
mamili volitvah. Ni biLo daljne- j veneijo. oni tudi zjavljajo. da da-<ra napredka v tem zmislu. do-lr>stran-kler ni država Minn^ota uvedla kmpmu kandidatu za predsedni-obveznost primarnih volitev zr. | Stvo Z«lr«Zonih držav. Pomen državo. Mnogo držav je na to od-|tt>h '*preferential primaries" je
kandidatov	so '-•'Megatoni da navodilo.
vi\ ko;_r;i naj glasujejo v konvenciji.
pravilo imenovanje potom strankinih konvencij in predpisalo mesto njih primarne volitve, ki naj se vršijo p >d «lr-žavnim nadzorst vom.
Primarne volitve v svoji raznovrstni rabi služijo kot sredstvo i za imenovanje kandidatov in 'za J
izbiranje delegatov v si rankine j Koliko so stale vojne pretečene-
kon venci jc. nadalje kot sredstvo, I	«ga veka.
da strankini voditelji in zastopniki izvedo za mnenje široke mase
\T onih državah, kjer se dele-i trat je ne izborej > pi.tam primarnih volitev, so isti imenovani po (državnih konvencijah stranke.
svojih pristašev. Dasi je
(Zanimivo je videti — pravi svrhn t"lievue" — koliko denarja in
primarnih volitev ta. da naj se vsakemu volilen da prilika imenovati za kandidat, kdor koli st- mu izljubi. vendar zakoni o primarnih volitvah v mnogih državah omejujejo m koliko to svobo lo s tem da določajo, da se sme glasovali Je za one oebo, ki so si pred volitvami priskrbele med vo-
čSoveskih žrtev so zahtevale vse vojne pretočenega veka, toda obenem je žalostno ugotoviti, da so vojne enega veka zahtevale, manj kot zadnja svetovna vojna sušama. Vojna za ameriško odvisnost v letih 1SG1—1865 je ]>ožrla ogromno svoto 30 milijard frankov in zahtevala SOU tisoč člove-
lilci določeno število podpisov in škili življenj; severne*! rŽave so se priglasile na pre<lpisan način. J izgubile 30:1 tisoč in* južno pol
Primarne volitve se vršijo ob miljona vojakov, dnevni, določenem po zakonu do- Drugo mesto zavzema franco-tieno države, county ali občine, j sko-nem&ka vojna leta 1S70—71. Določi se prostor, kjer pristaši te Ta TOjna je stala Francijo S m-
Razna katoliška drystva v Italiji so organizirala referendum proti preklinjanju. Rezulta referenduma 1h> sporočen vsemu svetu v kratkem potom zrakoplovov. Nekateri izmed teh bodo prekoračili tudi državno mejo. jZrako-plov, ki bi prišel najdalje, bo dobil zlato medaljo. Za medaljo se poteguje 300 zrakoplovov. — Kot središče razdalja se računa Verona.	_ ,'i
•
ali one politične stranke smejo oddati svoj glas. Glasovanje se vrši ravno tako kot ob običajnih splošnih vr.li.tvah. Navadno sta po dva kandidata za vsako stranko, ali jih more biti tudi več. zastopa jočih razne struje v isti stran ki. Oni. ki dobi večino, postane oficijelni kandidat stranke pri prihodnjih občnih volitvah, ki se vršijo dva ali več meseeev kasne je po primarnih volitvah. Prt končnih volitvah J*me seveda vsakdo glasovati za onega kandidata in za ono stranko, ki se mu zlju-bi, brez ozira na to. kako je glasoval pri pyhnarnih volitvah.
Imamo dva načina primarnih
lijard vojne odškodnine. Poleg toga je izgubila Francija 290 tisoč mož. Vojna proti Združenim državam je stala Španijo 750 milijonov poleg izgube nejnih koloni jalnih posesti. Za krimsko vojno je potrošila Anglija 1255 milijonov; v vojnah v Italiji je padlo 45 tisoč mož; na pohodu leta 13C3 pa 40 tisoč. Indijska revolucija leta 1857 in tri leta pozneje kitajska vojna so stali 50 tisoč. Koloni jske-vojne so stah' Anglijo 60 tisoč mož. V Kitajsko-japonski vojni je padlo 25 tisoč vojaikov. Po turško-ruski vojni leta 1877 je bilo samo iz ene turške reke potegnjenih nad tisoč masakriranih
volitev. Prvi je znan pod imenom otrok. y sndanski o j ni so izgubili "odprtih" primarnih Wolitev Angleži 4000 kamel,	<
„ /.., ..j-.....
GLAS NAKppA U- APR. 1024
Dresiranje nemški!) policijskih psov.
Nemški policijski pes je postal pred resnično dresure. Dresura mo-
v zadnjih par letih z naglico in spretnost jo, ki mora vzbuditi občudovanje. najbolj priljubljena domača živil v Ameriki in te svoje visoke stopnje ni dosegel le s svojo lepo zunanjostjo, temveč tudi s svojo sposobnostjo, da je dovzeten dresuri. Naravnost čudovi te stvari pripovedujejo o razumnosti. enječnoMi in drugih dobrih lastnostih le živali, ki se je prav posebno odlikovala v policijski službi.
Nikdo pa ne sme domnevati, da zadostuje nabaviti si mladega policijskega psa čiste pasme ter le čakati, da doraslo, ko bo postal Uzoren varuh ter sovražnik vseh zločincev. Ne sine so pozabiti, da so vso to dobre lastnosti skrite v tej živali, da pa jih mora učitelj šele spraviti na površje. To pa je mogočo le z enim sredstvom, nam-
reč pravilno desuro.
m i	•	___. , gospodarja, katerega mora vedno
Ta dresura pa je naravnost u- ~ ' •	"
ra biti enakomerna in enotna, če se hoče razviti v psu vse sile in narave sposobnosti, a za to je treba, da le vzgojitelj sam pita in neguje mlado žival.
Mladi pes stoji popolnoma pod vlado prirojenega mu nagona sa-mohrane. Celo njegovo počenjanje in ravnanje temi j i na sebičnosti. Mlada žival ne pozna vsled tega ljubezni, zestobe ali pokorščine. Kar pripisujejo mlademu psu gotovi lastniki glede omenjenih čednosti ni nič drugega kot neke vrste udanost, ki pa je popolnoma pod nplivom hrane. Žival se drži onega, ki jo pita, boža in neguje. Šele iz te prvotne udanosti se na-i o polagoma razvije zavest dolžnosti. zvestoba, ljubezen, resnična u-danost in pokorščina.
Vzgojne metode imajo namen vsilili mlademu psu. ko je dosegel ( nkrat zrelost, prepričanje, da ima
met nest. Od pravilno dresiranega poli< i.i^kega psa človek marsikaj pri'vkr.je. a slaba dresura lahko uniči vse dobre lastnosti.
Neki .izvedenec, ki jo vzgojil sam eelo \i--lo dobro dresiranih policijskih psov, jo podal par dobrih ir.igljajev glede načina, kako je treba postopati pri dresuri in predvsem. čemu si* je treba izogniti, če s«- hoče i*azviti sposobnosti dobrega policijskega psa.
To ni lahko stvar, kar ho raz vidno i/, naslednjih izvajanj.
Kdor ima namen nabavili si mladega psa ter g;i obenem tudi dobro drosiratii, so mora odločili, katero vrsto štirih poli e.ijskih pa-sjih pasem ljubi najbolj.
Nadaljna važna stvar prod dre snro je d ušesi o vn o proučevanj.
obdržati v očeh. kateremu mora slediti in so mu pokoriti. Te vaje imajo namen vzgojiti psa do brezpogojne pokorščine.
'/. različnimi vzgojnimi metodami j<* treba pričeti zelo previdno !<-r le počasi napredovati. Neprestano je treba natančno opazovati žival, postopati žnjo 1 jubeznji-vo i« popustljivo ter se od dne do dne boljše seznaniti 7. vsemi lastnostmi. Prav posebno se je Ire-ba izogniti prenagljen ju in nikdar so ne sme izčrpati moči psa do skrajnosti. Od psa je t roba vedno zahtevati le to, kar lahko stori z ozirom na svoj telesni ustroj. Nini naj pry. j ktJar pa S(l ne Kme peniti kake
vaje, katero je nihidi pes pričel. Napake v tem ožini imajo pogosto pri poznejši dresuri neprijetne posledice.
Ni preveč rečeno, ee trdimo, da
Usoda francoski! vohunke.
Vohunka je pisala svoja poročila na cigaretne papirčke, katere je spravljala v gumbe. — Nemške oblasti so ji končno prišle na sled ter obsodile na smrt.
V Parizu je izšla knjiga "La guerre des femmes", ki opisuje junaštvo Lmii.se de Bettigiues iz francoske mesta Liile.
Ivo so Nemci v oktobru 1014 zasedli Lille, je bila mlada Louise sama v hiši svoje matere. Čez pai tednov pa je sklenila, da obišče preko Jlolandsko, in Anglije svo» jo mater, ki je tedaj biva J a v Saint -Ganem. Angleški policisti v Folkestone so natančno prereše-i a vali vso došlcce in jih kopraše-va-i o vojaških stvareh. Louise de Bettigiues je odgovarjala tako
vojni v Kolin ob Reni, so našli na t am ožn jem pokopališču med vojaškimi grobovi zapušceti grob, na katerem je bil zasajen preprost lesen križ z >pait*om: "Louise de Bettigiues** in datum njene smrti 27. septembra 1918. Angleži so izkopali malo rakov, jo zavili v trobojnico ter j« spremili z vsemi vojaškimi častmi v Lille.
deklet.
V Ljubljani je vabila natakarica goste v svoje privatno stanovanje, kjer so se zabavali z njeno hčerko in njenimi mladimi prijateljicami.
Na St. -Jakobskem trgu v Ljub-
preeizno w izpovedala tako važne • ^	^ ^ ^evilko 8
vojaške zadeve, da jo je neki oii- L katepfi lastniik je barocl Laza. cir pozval, naj večkrat potuje iz;^ y u natUtropjll Te hiše je Lille,. v Anglijo. Razumela je t«, stanovala Marfja Sm,k< vJova želela, da se o tem posvetuje s p(J p^tnem ravnatrfjlu ki se je
svojo materjo. V februarju , prt>d Ieti strupi! v spovednici slednjega leta se je vrnila v Ldle nefee ljwl>ljaiiake eepkve. ln res. tor je skupno s svojo prijateljico, Marij<| Svetek hJvSa nataUarica Leon i e Bonhoutte pričela delova- 1	v JX)sWnjem -
ti kot vohunka. Bila je zelo , (lnvoljevah; b razen a :n i/, zelo ugledne rodbi-	. , .
4	£ji 1*11 141 'IT I v
ne. Študirala je v Angliji, živela
dalj časa- v Italiji, na Poljskem i " " . ,	/
, v -	. ...... pozornosti. Kakor znano, se v ni-
casn
i. v svojem stanovanj« stvari, lei so te dni vzbudile med jubljanskim občinstvom precej
k
učila celo latinski in i
i ši št, 8 na St. Jakobskem trgu v
niča in ljubka prikazen.
Njena naloga je bila, osebno
p*a. Natančno poznavanje psih je" tavjja priIvi|no urjenje policij-ncobhoilno potrebno, ker neuzmer-^^ psa izvanredno visoke za-no olajša oelo delo. Mladost je vi- h te ve na osebno razpoloženje, in-hrava.To velja tako glede človeka !t*1iRence in značaj lastinika ali olajša celo delo. Mladost je vilira-]V7frojitelja. V prvi vrsti pa je po-va. To velja tako glede človeka trebna ter neopustna ljubezen do
kot «ried<- p-.t. Mladega jisa je treba vzgojiti. Dres-irati pa je mogoče le duševno bi telesno dozore-lost nastopi pri psu ob različnem času, soglasno z zinožncstnji in rodom.
Prav kol je morala imeti naša skrbna mati veliko potrpljenje z našimi številnimi napakami in slia-bostmi, je treba tudi tekom dresure prizanesljivo in potrpežljivo postopali ; slaboslmi in slabimi navadami mladega psa. Pes ima sicer razumu podoben inštinkt, a mu manjka sredstva za sporazum, je-
ži val i. ki edina usposobi človeka, da razume svojega čet veronogega
o ter se ueuii	. pritličjun nahaja gostilna, kjer s*
višjo matematiko. Bila jo sport-, ^ d<|bra k;|p]jk.a ki prival>i
mnogo gostov. Iver pa pri dobri
pijači večerne ure tak<< hrtro po-poročati v Folkestonu o okupa- j, ^ -](t (|;j jt. v_S(iJi| 1.:iy<r,.t.1 ;,„
eijski armadi in pomagati min-; n sj.rajw> lll.,.l.:j,.,11:t laknzva-
dim Francozom prehod iz zase-} ^ [; (li).; • ,k., ,„,., j(. dobrodušna
vdova Svetek jiriskočila ve>elo-
denega ozemlja preko električnih ovir in dobro zastražene meje na Ilolaiuksko. Obe deklici sta slorili to okoli tridesetkrat. Morali sta prehodili peš 70 km dolgo pot do meje. oblečeni kot kmetici ali surovim maslom.
razpolož« nim gostom na |wmnw". Ko se jo namreč približala policijska ura. in ko i>i morali gostje zapustiti h kal. je prijadrala dLč-l na gospa Svetek s svojo 16-letno
Zvari v človeški podebL
* * ■* • *
Hckateri ljudje najdejo v tem največje veselje in zadovoljnost da druge trpinčijo oziroma, da jih vidijo trpinčiti. — Te vrste Ijimje so sadisti
trgovki s surovim maslom. , hčerko v gostilno, hitro raamotri-meji j.- bila ženska, ki je preisko- ; J{j oko,lic^ izbrala najbolj "trd-vala ženske potnike od glave dojnf?.. jn -jm nam>i!?njla, da 4ahko nog. Ker je bila zeleno oblečena.
•j nadaljujejo svojo zabavo v nje-so jo imenovali "žabo". Najvaž- m>m stailovailiu Poinuliti :se je nejša naloga obeh vohunk je bila, treba samo po stopnjicah v drn-r reva rat i "žabo", kajti s seboj rQ liadstropje \>no povaliilo je
sta nosili polno pisem m	1 navadno potrdila z zapeljivimi po-
Ze težje pa je bilo spravrti mla-j^j njena h^rka kar j(1 takf> tovarila in vzgoji v njem vse dob- de emigrante na ITolandsko. Vs«, J vi,1iva]n na raz„rete goste, da se
voditeljici in ubežniki so bili na j<? tgjko- dvijrr^]o par (>(1 njih- ki vozu. obloženem s senom ali sln-' s() sp ohoroži!i R težkimi bittelj-mo. Nihče se ni smel izdat. ^o-'^. in ma:iinili po stopnjieah
navzgor. Tu je severi a goste čakal nov užitek, kajti v družbi navadno ni manjkalo še dveh drugih živim blagom je bil vedno en voz ^^ <lok]et ki so	z zflrn.
re lastnosti. Ta ljubezen mora* biti slična ljubezni starišev, a polna amovladanja. To mora biti stroji;.. a poštena ljubezen. Le oni, ki zna dati izraza svojim čustvom napram takemu čelveronožnemu prijatelju, ho imel potrpljenje in list raj n ost, da razvije vse zmožnosti slame, ravno tako za njim. Prvi
benim glasom, tudi če so policaji z dolgimi drogovi suvali v seno in ranili ubežn ke. Pred vozom z
do najvišje mere. Ne sme se pozabiti neizrečene zahvale za vse, kar stori človek dobrega in Iju-beznjivega psu. Ta zahvaljuje le na
zika in vslcd tega je izključno le Imen čiste, nesebične in čuječe 1 ju-
st var vzgojitelja dovesti z vajo psa do tega, da ve, kam mora. Še-
bezni. Tak pes je zvest do smrti, t e prečita človek ta navodila,
h' od popolnoma vzgojenega psa/mora nehote priti do prepričanja, ki ima za seboj morda leta. smemo j da. bi se dalo napraviti iz marsi-in tudi moramo pričakovati, da bojkaterega otroka poštenega in spo-krotil svoja razpoloženja ter se sobnega človeka, če bi se postopa-
obvladoval. Pri tem pa je treba upoštevali, da se - palico in bičem vzgoji pred očmi pokornega in ponižnega sužnja, ne pa zvestega tovariša, ki je pripravljen tvegati svoje življenje za gospodar j ja. Psa je treba vzgojiti tako, da občuti kot kazen za to. če se ga prezira. Izkušnja kaže, da postanejo. psi vslcd slabe vzgoje nesposobni za poznejšo dresuro ter v gotovih slučajih eelo neporabni. Previdne st je vedno na mestu, a pes se ne sme bati roke ter tudi ne sme postati bojazljivee. Šolo v takem slučaju je sposoben za dresuro.
Skakanje in letanje ustvarja mi šiee, zdrava pljuča, napravi psa gibčnim in spretnim ter mu daje moč in odločnost. Mlademu psu je treba slehrni dan nuditi priliko, da se izleti, da se igra, skače ter •pretepa z drugimi psi. Kdor ne upošteva tega ter drži svojega psa vedno zaprtega v sobi. je sam kriv, če postane iz drugače povsem dobre živali len in neroden pes, ki se boji vsakega. Do starosti šestih mesecev ud mladi pes odgovoren za svoje obnašanje in počenjanje. Do te starosti se psa tudi ne sme v nobenem slučaju kaznovati. Pokornosti na klic se ne sme pričakovati od take mlade živali. Kdor hoče tako mlado iiva} ie vnaprej dresirati ie v nevarnosti, da bo pokvaril žival ie ( ^ - . - ■ •
lo žnjim na tak način. Razvidno pa je tudi, da ni mogoče doseči nikakih resničnih uspehov niti pri živali, niti pri človeku brez napori in brez pravega razumevanja.
voz je prišel na mejo v precejšni razdalji. Voznik je pil pri oh-
ženimi močmi zabavale družbo do ranih jutranjih ur.
Povsod je konkurenca, zakaj
men postaja kozarček zganja. do-\. .	T
. . ,	i ,	bi ie v Ljubljani ne btlo. In res.
kler nista dospela ostala dva vo-' 0 ,	... -- ^ i-- - i
Ena od navzočih prijateljic je le za. Potem so vozniki previdno za-|	, 1
...	.	t preveč vplivala na nav?oee mo-
menjali na zunaj enake vozove.1'	.
„ .	v * i • sko. seveda v svojo-korist, kar jo
Prvi voz. ki ie bil ze preiskan, je .	. . .
, v .. . . v , , . imela za posledieo. da jo je to do-ostal. voe z ubežniki pa je sel kot ,	.	. ,
. _	. . ibrodelno da.msko društvo lzklju-
prvi naprej. Ta prevara se ni m-1 . .	. , ,
. , 1	cilo iz svoje srede. Nekako ob
ti enkrat ponesrečila.	„	. . , , . - ,
^	1 , , v ... • istem času pa je nekdo, ki je bil
Poročila za Angleže so bila na- \	■1 .	.
. »tudi med temi gosti, po odhodu pisana na cigaretnem papirčku.
Trgovina z doktorskimi naslovi.
V Benetkah je biJ te dni aretiran ruski profesor Pjetrič. ki jt na veliko trgoval z doktorskimi diplomami vseučilišča Los Ange-los v Oaliforniji. Pjetrič je bil pred letom dni radi sličnih goljufij izgnan iz A v ice, a v Italiji je delal naravnost izborne kupčije z osebami, ki so hrepenele po doktorskih naslovih. Da je njegova kupčija izborno napredovala, je razvidno zJasti iz dejstva, da si je Pjetrič v dobi šestih mescev kupil v Benetkah dve * ki sta vredni nad po<l miljona lir.
Kdo je buržuj ?
Pisovo so pozneje fotografsko po-večrli. Te papirčke sa skrili v
'	.., ... . mnenju mogel zapraviti m j(
podiilate. ali sta jrh ovili okolij " ..
1 J	. .I' „ . I stvar prijavi 1 policiji. Policija j<
v vozni svetilki. Pozneje se
V ruskem listix "Vednost" beremo sledečo karakterizacijo bur-žuja: Buržuj je oaii, kdor ima dve do štiri krave, dva do tri konja in lepo hišo; vsak posestnik nima. ki s svojim lastnim obratom otežkoea življenje sovjetom, in vsakdo, kdor se peča s trgovino, ki ni dovoljena po državnih zakonih. — Reči treba, da ta ^de-t ■fiiueija buržuj a ni nič kaj poseb-
4 -.V.'.......•
zapazil, da mu manjka precej denarja. kakor ga je jk> njegovem
i
je
.... seveda? podvzela potrebne kora-je posrečilo, da sta mogli napi-!	' 1 . . XT . . ,
' , „„„„ ,	. / - i i ke. da ugotovi tatvine. Neki de
sati <lo 3000 besed na fotografsko	. ...	..
, „„ , . . . 7 T tektiv se je brl odpravil v to svr filmsko plosco. ki je imela veli-	.	. . •
, \ ' . ' n.	. ho v hiso st. 8 in vprašal, se ee
kost ocalnega stekla. Pisava je ^	. . , .. . „
. _ B , _„	."tam nahaja neka natkariea. Od
bila nevidna plosca prozorna. Plo->	,, , . . ....	__
_ . ,	.... ..	■ orospe Sveteik je dobil negativen
seo je vtaknila v setpalnik, ali pa ,	. .	. .	.
. '	. . ^	, t- i odgovor, ki ga pa ni zadovoljil in
pritrdila nad fotografijo legiti-! .	^	- i i i
. , . .	,,'ie enostavno počakal pred vho
macne. ki so jo nemške oblasti '	, ..	. .	-
.. , doon. doklesr se natakarica ni vr popolnoma pravilno žigosale.!	x ,	, .
' , . . . \	.	nila. Kot temeljito sumljivo tat
Vsak izlet je bil v zivezi z rano- . . . ,. , . . . ,
. .	A . __ . _ , . vrne to je aretiral m od vedel na
gimi nevarnostmi. Nekoč jo je	.. _ .	, ,
., • . . „ ., t	policno. Tu pa je ona izpovedala
ustavil obmejni stražnik. L.omse ' . .. . , . n	„
, _ . . . ...	stvari, ki so izdajale nečedno po-
de Bettigiues je odšla v gostilno,' _ .	0	. _
, , , ,	četic gospe Svetek in njene <lmz
kjer se je preoblekla v mescan- ^ _
ko, pa tudi ni imela sreče. Opa^ 1
žila je naenkrat v spremstvu of i-S Nedavno je bilo opa«t, na pro-cirjev bavarskega princa Rnper-.v Selenburg.vi ul.ci dve ta. Louise se mu je približala n,'	^^podi^m, ki sta z ocml
nagovorila: Visokost, adi , lovili kavaJh-je. In zopet sta osre-
poznate? Pred petimi leti sem vas le take' kater* sta ?Ult'11 porazila pri Bridge-part i j i. BSo | mošnjo. Ugotovljeno je, da
sta te dve gospodični vabui goste v srtanovamjie vdove S v (»tek •kjer so se dogajale pravkar opi-
Povodom procesa proti sadistični družbi na Dunaju so priobčili razni lishti težje slučaje sadizma v preteklost i. Strašen tip sadista, ki se natslaja na človeški krvi. ni omejen na posamezno družabne sloje in tudi ne na spol. V sadističnih vrstah najdemo kro nane glave in tudi na.j zadnjega berača. Najbolj znani sadisti iz starega veka so Neron, Tiberij, Caracala, Atila, imenovan "šiba božja" in še nekateri drugi rimski in mongolski vladarji. Najbolj tipičen pa je bil Uilles de Lava. gospodar Kava v Bretaniji in francoski maršal. O njem pripo-veduje-jo. da je trpinčil do smrti nad tjOO oseb. Po njegovi smrti so našli tam 109 otroških črepinj. Bil je sedemkrat poročen in vseh sedem žen je umoril in se ob njihovem smrtnem- boju v mlakah krvi naslajal do blaznosti. Doletela ga je končno zaslužena kazen. Leta 1440 je bil obsojen na smrt in sežgan na grmadi. Florence prijxoveduje, tla je bil ne'ki lyonski meščan obsojen leta 1674 na smrt na grmadi, ker je do smrti trpinčil več otrok. Ista usoda je doletela tudi nekega Španca, ki je umoril 7 deklrc. Trpinčil je vsako posamezno več časa v svojem stanovanju in sr naslajal na njihovih mukah. Eni je zapo-redonia odrezal nos. ušesa, prste in llbžo na raznih delih telesa. Razbojnik (iarajo jo zadavil no-kaj žen in jim izrezal drobovje. Bil je linčan. Lombroso pripove d u je o nekem sadistu Filipu, ki je zadavil več prostitutk. "Imam rad ženske*' — je rekel krvolot než, — "toda najlepša moja zabava je. da jih po urah veselja zadavim
Tudi v novejši d olj i lahko zaznamujemo nekaj slučajev. Leta 1314 je sadist Berzani umoril .tiri ženske na ta način, da jim je preirezal trebuh in izvlekel drobovje. V letih 1887 do 1889 je bil strah in trepet londonskih lahkoživ k neki sadist Ripper, ki je spravil s sveta marsikatero žrtev, ne da bi ga mogla policija izslediti. Več deklet in žen sta umorila tudi Vaeher in 21-letni Pont, ki je trupla svojih žrtev strašno razni o šaril. Cerkovnik Piper je nekoč usmrtil nek/> žensko in njeno hčerko in ulje trupli oskrunil. Leta 1880 je ubil neki Luigi Mo nesel Ion neko štiriletno .dokli-eo in ko so ga prijeli, so našli v njegovih žepih obe ročici in nogi. Maschta pripoveduje o nekem zverinskem človeku, ki je ubil nekoč v gozdu neko starko, ji odrezal ra^ne dele telesa, ki jih je doma skuhal in pojedel.
Seveda so, kakor že rečeno, zastopane tiuli ženske. Grofica Bath orv je daia umoriti precej deklic in se naslajala na njihovi krvi. Tudi najnovejši proces na Dunaju priča, da ni prizanesla ta strast tudi nežnemu spolu.
Prevrat v Islama.
Angorska vlada je pred krat-j jo nevtralnost, ki jo je bila pred kim napravila, važen korak, ki jc' par leti kompro mitirala grška integraaen del njene poilitike. Tur- politika. Za>to Anglija molči m
čaka. Vsekakor se mora dejanje angorske vlade smatrali za širnimi novega duha. ki je zavel na vzhodu in s katerim bo moral za-pad vedno bolj resno računati.
Kako se izgovarja zločinec.
Zanimiva obravnava proti albanskemu dijaku. — Pripovedoval je, da je prišla k njemu dama ter da se je zaljubil vanjo. — Tragičen konec ljubimkanja.
Pred berlinskim sodiščem --t* je
škega kalifa ni več. Poslali so ga kratkomalo na -postajo, ga posadili v vagon in ga pahnili preko grške meje. Pa ne samo to: tudi turškega ka<lifata ni več. Dejstvo. da je Orijent vrgel na kup vojnih razvalin to častitljivo institucijo, navdaja nas z začudenjem in rekel bi, z nezaupanjem. Orijent, ki so povsod in vselej tako žilavo drži v k oren i njenih n^ bičajev. je storil nekaj, česar bil si ne upal napredni, kulturno-1 bojni zapa d.
Abdul Medžikovi predniki na | kalifskem stolen so kajpada po-;
znali pregnanstvo in so doživeli j preci kratkim zagovarjal albanski semtertja usodo, ki je bila miio-' (]ijak Mohamed D jemal radi po-go bridkejsa nogo tista, ki je do-1 sknšenega umora svoje ljubice, letela sedanjega kalifa. Toda t c- o jemal je simpatičen dečko, ,ki žiščo smelosti Angorske vlade le-|s0 je ' zagovarjal v orijentalsko žil V tem. da je krat k orna!* > od-1 pobarvanem jeziku, ki je razpra-pravila t»> islamu sveto dost-ojan- vo c-t»stM zavleklo, stvo in se s preudarkom odrekla J v Berlinu je i*vel ml leta 1917 vseh duhovnim in tem tudi poli- in je študiral literarno Zgodovino tičnim vplivom, ki jih je Turči- \u filozofijo. Obtožen je' hi!, da ja imela nad muslimanskim sve-, j,, napadel meseca oktobra vdo-t..m, dokler je v Stambulu sedel vo I10kega v vojni padlega stof-kalif. Angora pa ne pozna nob.- „ik:lj Svo.ji> žrtev je počakal j>re 1 nega polovičarstva, kadar se gre njenim stanovanjem in jo zabo za to. da se iz današnje Turčije I v prs-i. *
ustvari zaokrožena nacijonalna | Obtoženee pravi svojem do-;>-celota po vzorcu zapadnih Može- danjem življenju bledeče-. --Jala. Angora je vt em slučaju radi-|s,.m pripadnik naju«rie.ln<-jše rml-kalna. 1 *ri tem se Kemal hiti naj- bine albanskega mesta Rarana in manj ne ozira na občutnost or- sem turški državljan. Moj oče je tf^beksnih sinov Mohameda.	bil stotnik. V Sta m bul u sem do-
Vidimo torej, da s^ zadnji sle- vršil univerzo in stroko\*ni sem i do vi stoletnega sijaja, ki je <rb- nar X:ito sem prišel v Berlin", dajal kalifa, pometeni v kraj. Ca- j Glede svojih odnošajev do' stot-r i grad. ki je že dolgo oropan pre-jnikove vdove pravi sksleee: stiža kol politična metropola, iz-1 ,ne je ?ro-,p;, X pomenila vel'ikan-gttblja sedaj še tisto zadnje, kar | sko nesrečo. Vsled občevanja ž mil je dajalo pravico na diplo-' njo seem tl<»bil često krče in sem matično upoštevanje. Z višine' umrl". 8 tem je mislil, da je po--jrijentaiskega Rima je bil z vse-' Dejanja obtožence ni tajil; iz mi svojimi zgodovinskimi remi-! ljubosumnosti do naslednika pri nLscencami strmoglavljen na stop- ; ženi je hotel zadeti ono mesto, ki njo svetovneznanega mesta pro- g-a je čestokrat vroče poljub val. vineiainega tipa.	j Sodišče aa je oprosti'no obtožbe
Kemaiisti. katerili pogledi so | radi ]»oskušiinega umora in ga nb-uprti na zaipad, smatrajo, da je! sodilo radi telesne poško<lbe na za Turči>j neprimerno oljše, ako, devetmeseni zapor. Na vprašanje, poskuša opreta svoj prestiž na iz-j dali je s tem zadovoljen, je Alba-o! i kova njo moderne države, ka- nem odgo-voril: " Jaz sem del tur-kor pa da se krčevito oprijemlje; ške države in ne morem biti kaz-majavega kalifovega prestola, ki novim".
je nekdaj tako močno vplival I stal inijioten-teu, kar so dognali ua vzhodne vladavine.	'tudi zdravnilii. "Poleti 1921 sem
Zapadne dežele samo opa«njejo : odpotoval na rctkonvalescentno
in motrijo dogodke, ki se vrše na bregovih Bospora. Težko je reči, komu izmed evropskih nar odo \ so ]x>skusi turškega narodnega preroda sianjjatieni in komu ne. Zdi se. da zapadnjakov ne Vznemirja rešitev problema, ki naj od-
potovali je. Ob Nikolajevem jezeru je prišla k meni neka deklica z malim psičkom v naročju. Spoznal sem se z njeno materjo. Ko sem zvečer zaspal, je nekdo potrkal na moja vrata. Pred seboj sem zagledal damo v spalni oble-
Najnovejša nemška originalnost, prodaja mandatov.
Za parlamentarne volitve, ki se bodo vršile tega meseca v Nemčiji. se je nemška ljudska stranka docela prodala veJeindustriji. Za nosilca volilne liste je kar na-ravnost določila stalne cene. Nekemu dr. Neuimannu je ponudila k an d id a+uro za mesto Berlin za 40.000 zlatih mark. Dr. Neumann se je obrnil na razne koncerne, kojih pravni zastopnik je, in je zahteval za svojo kandidaturo od vsakega po 5000 mark. Baje je večina pozvanih industrijskih po-djctiij na to zahtevo že pristala.
je na Češkem v gradu kneza . . .
Prestolonaslednik je kazal, kakor da se spominja ter je interve-j nira.1 za prijateljico poznane rod- j
bjne	Zadnje pijančevanje se je od-
Končno pa je vendarle dolete-' ^ralo teden dni preti aretacijo la usoda obe deklici. Aretirali so ] Marije Svetek in njene hčerke, jo v bližini Tournaur in nemžke' kateri se nahajata sedaj v preisko-oblasti so jo obsodile na smrt, po- vodnem zaporu, zneje pa pomilostile v dosmrtno | Sosednje stranke, ki bivajo v ječo; Louise de Betigines ni vi- isti hiši, so se čestokrat pritoie-dela nikdar vee svoje ljubljene/ vale, da nimajo ponoči miru. Glas Francije. Ko so prišli Angleži po pritožb .je pričel do nfies lastoika, šla na dan In	t roke
K vlomu pri tovarnarja "Rakovcu ▼ Kranju.
Tz Kranja norroeajo: Dne 20 marca je našel sin trgovke Kre nerjeve v bližini savskega mostu vrečo s srebrnem kronami in lirami v teži 6 kg. Vreča ie bila pokrita z zemljo'. Ostalih ukradenih stvari, kakor vloznih knjižic, go-tc-vine itd. še niso našli, pričakovati pa je. da bo tud^ ta stvar prv* kalifu zatočišče. Anglija pa
ožividno bogi drugič jiafro&ti svo-

> . M > — i
sej :
rO-|t!
L
ne ubije niti muhe". Obtoženec se je tedaj izražal celo slikovito. "Živalica. ki brenči na steni, kakor mandolina ..."
h^uje o usodi islama, čeravno ki. Mislil sem, da gre za nočno bi ta rešitev utegnila imeti za Ev- \ prikazen. Padla je pred menoj repo važne politične posledic**, j na kolena. Že prvo noč sva skle-Oč i vidno pa je to, da je Kemal jnila prijateljstvo. Živela sva ne-s svojo stranko zašel malce pre- kaj tednov skupaj. Ta prijatelj-dalče. V naravi stvari same, ki o (ška vez je trajala dve leti in pol. njej govorimo, leži kal reakcije, j Mislil sem. da je gospa za večne ki je tembolj verjetna, čim bolj j čase moja. Smatral sem jo za svo-neusmiljena jc bila operacija. Pri- j j^ ženo. :n jaz naj bi jo namera-bi-ti je treba, da jc kalifat zatrt val usmrtiti ? Jaz sem človek, ki samo v hiši Otomana.
Pra\* gotovo bomo videli novega kalifa ali pa celo njih več. Hussein, kralj Hedaasa, je baje že sprejel to dostojanstvo v svoji državi. Kar bo doprineslo k uspehu njegovih aspirpcij, je dejstvo, da ima v svoji oblasti vsemu islamu sveti mesti Mekko in Medino. Kalifov turban, ki ga je Turčija s prezirom vrgla-od sebe, bo o-krasil njegovo glavo in ga o-venčal z avtoriteto, ki mu bo morda pripomogla, da se povzpne do gospoda združene Arabije. Tudi Egipt jc lahko vesel Kemalo-ve-ga čina. Kajti neodvisnost te dežele se bo okrepila; saj bodo v osebi kraja Puada zopet oživele davne sence Kairskih kalifov in Egipt bo na lahek način dobil to, kar smatra za svojo zgodovinsko pravico. Mohamedanska Indija, Afganistan in druge dežele polu-meseca se morajo torej pripraviti na nepričakovane spremembe. Vsekakor je tudi zanimivo, kako stalisče zavzamejo napram nove mu položaju jugoslovanski mo-snnrfy Mar •bo tudi Jttgofclavija dobila ."svojega kalifa?
Francija in Italija, ki sta obe gostoljubni deželi, ponujata potom svojega tiska pregnanemu.
Narod, ki ni vedel za svetovno vojno.
Pred kratkim se je vrnil v Pe-trograd znani ruski botanik Oo-rodkov, ki je bil na znanstvenem potovanju v daljni severni Sibiriji, kjer je proučeval floro. Blizu obale Obe je našel zemljo, kamor še ni stopila noga nobenega Evropejca. Oorodkov o-pisuje rast l.nsko bogastvo teh krajev, kjer je našel rastline, ki so znane botanikom samo iz Alaske in Severne Kanade. Najbolj pa se je učenjak čudil, ko je našel tam nepoznan narod, ki živi v polarnih krajih na severni obali Tihega oceana, ob pritoku reke Vagme. Ta narod je sličen Sam o jed om, toda se razlikuje od njih po jeziku. Gorodkov je dalj časa proučeval običaje in način tega nepoznanega naroda. Ti nepoznani Az;jati živijo v majhnih vaseh in so na zeib primitivni kulturni stopnji. Živijo popolnoma pairi-jarhalno v oekern rodbinskem krogu. Ti novo odkriti niski državljani niso imeli niti pojma o svetovni vojni in o veliki ruski revoluciji.
■ . I*. ..l<	% -
P o ž i g a 1 e c.
Ivan Hatičič.
til.AS NARODA, 11. APR. 1924
Izpred sodišča.
Jsilo je v Karpatih. Zima je Ljudstvo je spreletela ^roza. Pri-raz.sajahi. pa ni mogla ustaviti voj-^inalo se je za glavo, vi'.o roke, tt, ki se je bori1-« z zameti in zjkriealo, omahovalo v sne;, 1 !x*a-» gnjena. Raztepene čete so se umi- lo Sega v pomoč, pravi? >, ro^-U. kiiie prod Rusi, v neredu so se po- Nekateri so se zagnali "orot! goreči t kale po divjih gozdovih, v mra-'Lajti in hr.teli gasiti, a narednik :'>, in burj: -o iskale zavet j', heža-!jih je si silo odpodil. L: prve koli- «'"/ } - \'2t.	joe jo podraknik ogenj v drugo, za V r.ckeni s<v.» je prenočevv.« pol to v tretjo, četrto, deseto, p. :»
kovni š;.i!) ;'edni siromdti
to.
Ljudstvo se j? vt;l>'c v
sprejeli trudne vojnike v svojepliov.L, inalere so stiskale svoje horno zavetje, kjer so se ogreli ob otroke, jeČale. blaznel?, star3tLi -o ognjišču, nakrmili konje in se za- dvigali roke. a brez mo'*' omahni-lili v suho seno. Ko so zjtitraj za- Ii v	. .
puščali s«-lo, je ukazal polkovnik: PeTnnjsljcien fant je ]»riče: ču-"To >elo moramo požgali, da s «1119 '.avi.v i plas in is:. : i o^i 7. tem vzamemo zavetje .sovražniku,Jrokau i s«; ;,e grabil za pr.-i -'n
glavo, ! • j-rl okrog in «*:•!! ves !)• '"j a.sto/i. '"/I1 laz.i'1 je. revček." vzdih ne
ki prodira za nami. Narednik, o-siauiie tu s tromi konjeniki in za-palite vse bajte. Recite ljudstvu, da si lahko reši svojo revščino in den oi 1-onjenikov v-s begun.
si jo spravi iz bajt, ako hoče. Napravite hitro, do prelaga nas lah-
;-r.! jo r-.zširil roke. zdir jn« pr.-.-: -»vojciiiii gorečemu domu in s« 7?.-
k<» že d'lhititePo teh besedah fia1 \ ogenj z.ijAzdi konja.
*' Kakor u kažejo, gospod pol-
' jiešir io ga!" kliknevj i;o.r:jeni-ki in j>tan< je za njim. Toda ugrabi!
komik'" mu trdo salutira nared-f~a ,«e :o plamen in dim «ia je
kril ocen.. . .
■ * N>. ! ( n jo!" je n k :i zal i r. red --lik n zagi i'hil svojo k.ib). i.
Pts!' .so siknili vsi r i j je -a M;!?:,, se- zavihteli V ••• i! t n rC pogn.di v tl i .
Na vrhu j rolaza so d »hito'.i p* i-kovnikaj in njegov štab. Narednik je prijezdil do njega in nut javd glasno in vdano:
"Gospod polkovnik, pokorno javljam, ukaz izpolnil, vso' vas v'pepcljil!"
"Kakšno vas T' vprašal polkovnik lazst rešeno.
"Kakor ste ukazali, gospod polkovnik!"
"A tako, vi ste. narednik!" mu reče malomarno, ko ga nogled/v. Nazaj v dolino se niti ne ozre. . . Vspne se naprej in poboža svojega konja po vratu. Čez nekaj časa pokliče svojega služabnika in in u reče:
— Konjaka mi daj!"_
Molče so .jezdili dalje. Oez pre laz je zavijala burja, v daljavi so grmeli topovi. —
Narednik je srečno preživel vsa vojna leta, pred letom dni pa si je sam vzel življenje . . .
nik odstopi in si odbere tri može. Nato se zaganja od koče do koče in ukazuj" neprijazno:
"Ljudje, poberite svoje siromašne "•<-poiijc in bežite, zažgati vam iiior. mo telo!"
Ljudstvo prestrašeno zažene vik in jok iti pade na kolena:
"Mili bože! Pan narednik! Mili bo/-! I'milite se, pan narednik:"
"Ne morem pomagati, tika"*, je nI f.'* s«' otresa narednik.
"Rože, bože! Kaj srno vam storili?"
"Le bitro. le hitro! Samo pol ••re iaa:e še časa!"	> ^
"j L lest, pan narednik! Zimi ;;e, !:a:u nij premo v. otroci?"
Ne vem kam. Gospod poliicv-}.: t:;- • r-iso povedali."
"1'n-iitf nam te revne domove, ziiaa }••. nr vemo nikamor!"
Zihi: se obrne do narednika eden izmed konjenikov in mu sv* • je zaupno:
. "Gospod narednik, saj je vse eno! ZuKrj ni tirali siromaice v nesle"-«;: Polkovnik je že daleč, r.< bo iji ipal za nas. Tu sem privie-
č'»>i«» ix-ip slame ali sena in gi za-
» ».
1»
"•-a., ir-s. mu pritrdita dr iga d a i oiijenika. "Čemu počenjati lake zločine nad ubogim ljudstvom ho ni t ve i a! Glavno, da se kadi in «':< v .i ..oihovuik <liin. za drugo so n» 1 o Ln,i;:!."
"Ali ne veste, kaj je ukaz?" jih ostro zavrne narednik.
"Seveda vemo, 2« 1 i tega ni treba!"
"Molčite!"
' Gospod narednik," prosi zopet prvi konjenik. "Če že mora ijiti zažgano, pa jim požgimo samo to le malo kolibo, saj bo dovolj."
"Gospod polkovnik so ukazali vse!" mu odbije odločno.
"Seveda je ukazal, pa se nazadnje lahko izgovorimo, da so nas pregnali Rusi."
"Tega pa 110! Ukaz je ukaz!"
"Toda ljudje so pač vendar ljudje!" mu ugovarjajo prostakt.
"Nobene besede več! Če se mi boste upirali, vas naznanim gospodu polkovniku — in tedaj veste, kaj vas čaka!" jim zapreti in jih jezno ošine s pogledom.
"Pan narednik, milost!"
"Spravite se mi iz bajt, pravim! Gaš beži. mi moramo naprej!"
Ljudstvo je uvidelo, da so vse prošnje zaman, zato je znova za-p okalo in pričelo iznašati evoj« M vari iz koč. Trije konjeniki s< stiskali zobe in gledali za narednikom. Pa so zakleli vs; tr;,je hkrati in šli pomagat zmedonenm ljudstvu iznašati postelje, posodo m e.irje iz koče v sneg in izganjati živino iz 1.levov. Narednik je via čil seno izpod streh, ga tlačil v ojens in v lesene streho in pripravljal z«; požig.
'Pomagajte, da bomo prej go, ff.-.i! Mislite, da bom naredil vso sam!" ;e kričal nad tremi prost tki.
"Prokleti krapar, figo, če čex! L t ojtrkvi avojo delo kiidI"' >i§r®r«M v*i trije in m me£:li med
zbegaao ijud^tvo^ '
arednik je z*paiii prvo kočo
Žrtve razstreliva.
Skoraj ni tedna, da se ne bi .aridila kaka nesreča z razstrelivom. Franc Četrtič iz Huma pri Kojsikoiu j.. n:l;(1] avstrijski šrap-iiol .n ci-j hotel doma izprazniti. Pri tem poslu sta bila navzoča tudi njegov P det ni sin France in Uletni Josip Simčič. Zgodilo se ;e to. kar je zgodilo žc cesto Srapnel se j.: razpočil in na lieu nevta »i obležaie v-^' t? i žrtve.
Spomenik padlim v Gorici.
Tudi v Gorici bo postavljen spomenik ppdiiin. OJbor za .stio-nietitk bo prt dpisil vsakemu gori-škenui meščanu <voto. primerno -lak"dkoni. ki naj jo daruje da se zbere p ■•trebili denar še lotos.
ALI VESTE, —
da izdajajo koroški Slovenci svoj list, ki izliaja tedensko ter se tiska na Dunaju? All veste. <l;i ^o Helmar ei-i;uret ne stane vee kot i!0 navaduili cigaret, pa so nekajkrat i vee vredne?
Rada bi izvedela za naslov svojega brata DOMINIKA MAR TINČIČ, podoma če Zgrajškov tz Starega trga. Pred 7. leti je bil v t'levclandu. Ohio. Prosim cenjene rojake, če kdo ve. da mi naznani, ali naj se pa sata oglasi sestri: Mrs. Frances Lass (roj. Martim'iv), 1206 Chestnut St Ottawa. 111.	(11-12—4)
Kje je moj win FRANC GREGOR Č1Č? Pred euirn letom se je na hajal v Evedetbn, Minn., Box 641. in mi je tudi p?sal, da bo vzel v Ameriko .njegova 2 otroka, ki sta rojena v Ameriki, ali od takrat ni več slišati od nje ga. Prosim ga, naj se usmili svojih otrok in pa mene starega očeta in matere, ker midva ne mOreva vee skrbeti za njegova otroka. Prosim cenjene rojake Slovence, da mi dajo kakšno na znanje od njega, ee kateri kaj ve, pa najbolje bi bilo, da ae mii s ira oglasi. — Josip Gregorčič, Oorgnale (Lokev) štev. 46. Venwria Giulia, Italia. Xlftti -r-4)-
Ker ni označil cen.	I čili se fantov, med njimi nekega
Adam Sehvarz je bil v prvi in Le-jaka. je pristopil, nekaj časa lrugi insidjiei »»bsojeu na 12 ur pr«ltišal. nato pa med vprašanjem
Razne "slaščice".
zapora i.11 100 l»i kazni, ker v njegovem izložbenem oknu niso bili označeni vsi predmeti s cenami.
1 nki-at nabjl. (V! ^ .jen j<« bil na mesece poostrene ječe
zakaj ga jo hotel Lesjak lansko leto Y>T0teps-ri. zavihtel nož tei ga p, rinil nasprotniku med pleča. Hladnokrvno s<j je zagovarjal To-le boste sami dali, če ne, bo pa pred sr.diščcm. <la ga je Lesjak tako.
Dne IS. marca je stal pred eelj-skim okrožni!'! sodm*em -JSletni
.\Iihael Mvilej, mizarski pomočnik.!	Ni nepcster.ih potih,
pristojen v Begunje. Je izrednoj :>♦,letni Aoroui Čk ki delavec v oevai en lop<»v, ki je bil že o-peto- pristavi, je kupoval za Viljema vano kazoo-vsin. 111 zadnjikrat (.b-| \yu jsT;i v riow?;ki Slatini že nesojen dne 22. decembra 1920 pred. ]<a; ~.,SJ1	pošteno in v zado-porotniiiii sodisC-eu« v Ljubljani za- v.4jnost. Ko pa jv- dol)!! dne 12. radi hmlodektva tatvlnp na 5 letdcc-embrn !L»_>:r od imenovanega 5 ozke jeC-e. katero je odsluževal v 11 g-r.voa za nakup bla«ra zopet de-oiarihoivki inc.ški kaznilnici, liil je n.„. „a lM.iaibil raje za^e.'Vrliu-zajjnslnn na prostem delu v oddel- (t(lCra ^ oktobra lanskega leta u za kn/njenee v Onlotnici. Če- tikiadel v nevi > ut1mvki. sobi v ra vnose je delal zelo poveri ji vega ,,eopažene»n trenutku iz skrinjico v kuhinji, ie na večer dne 11. de-' •> »(, pj,, Jlejnnjo sicer taji, a je cembra pobegnil in odnesel po dokazano, da je bil v
seboj vso eravično obleko. Prej pa je še odprl s ponarejenim kliu- . eni paznikovo sobo. vlomil v kov- o ček ter ukradel samokres in hlače.• tlbdojžcneo tatvino priznava. Ka-
Kaj smatrajo nekateri narodi za največje slaščice? — Kitajci jedo ptičja gnezda, nekatera c.fn-škal plemena kobilice, v Južni Ameriki ličinke metuljev.
po pr.-ati dcKa<ano. («a je hvJti-3fn»"-m času -rai v gostilniški bi. <Id-lužmu bo m-oial v Celju m^-ecf p f slrenega zapora.
i«>r sr.n? ].rii>oved:;je je prišt-I šo-■:oč: "To-.e boste sami dali, če ne. c na sveti večer v svoj domači • raj Zgoše v radovljiškem okraju, i l dil jc !e p-.moči, podnevi jia je pa! na raznih komolcih. Še isto
Za kratek čas.
No\
T?, se pa ;ipozn:t!
ječar !>*1 je kaznjenca
Izseljevanje Jugoslovanov.
Na pečinah jugovzhodne in ju gozapadne azijske obale in ob se vernem avstralskem bregu gne?.-dijo v velikih množinah salan-ganke. Te ptiče izločujejo v časn gnezdenja v usiili slino, ki se na zraku strdi..Z njo sj zgradijo ptice gnezdo. Ta gneza s«> pobiraj 1 in uvažajo n^i Kitajsko, kjer veljajo kot posebna slaščica. Letni iz\-oz teh gnezd je So.000 kg '1 kg tehta 10 gnezd).
Podobna kitajska posebn i.s! je 'TV palolo, in sicer samo deli. fjolni spolnih produktov. Ti črvi plavajo večkrat v velikih množinah j>o uvi-ski j »vršisii.
Janez Krst nik se je hranil v puščavi s kobilieami. kar odgo- cegovine 33; varja najbrže resniei. ker se bra-J v Kanada
Meseca decembra 1923 se je iz- na do 725. v Argentino 2712. v selilo iz vse države 2240 oseb. od Chile 54, v Brazilijo 1536. v dni-tejra 131 (> moških in !)24 ženskih, ge ameriške dežele 72. v Južno Po posameznih pokrajinah se Afriko 7. v Egipt 2. v Avstralijo je izselilo:	135. v Novo Zelandijo 4. v druge
Iz Srbije 74 moških. 22 žeu-kih.; dežela sveta 1. skupaj 96;	1	_
»20

Kako postanemo hitro bogati.
Neka pariška hišnica j" razmi-
iz Vojvodine 632 moških ženskih, skupaj 1132:
Iz Črne Oore 3<i moških. !> ženskih. skupaj 4."»;
iz. Hrvatske in Slavonije 351 1-1- 1	.1	.
J	i sijala o tem prohhnnu z uspehoni
moških, 216 ženskih, skupaj .">67:
iz Didanaeije 12s nunskih. (»1
ženskih, skupaj ls<»;
iz Borile in Hercegovine mo-
ških. 15 žesnskih. skupaj 33.
Po deželah vseljevanja se je izselilo:
V Združene države 941. In cer: iz Srbije 79. i/. Vojvodino 12. iz Črne Gore 38, iz Hrvatske
111 posrečilo se ji je v resjiici uresničiti njene sanjo, poklali bogata gospa, l>rt z posebnega napiu a. Zgodilo pa je sledeče: Velikansko ]>omanj4\anje stanovanj, ki j ■ zavladalo tudi v Parizu, jo je pri veti lo na misel, iiiserirati v ča-: sopisu. da si* odda stanovanje v hiši. ki jo je ona čuvala. Takoj se jo oglasilo vse polilo Interesentov.
j in Slavonije 390. iz Dalmacije 1<M. ; ',cj j>;J žalhiHig izvedeli, da je iz Slovenije 17"». iz Bo"=:ie in Her- stanovanje zaenkrat še zasedeno.
j Vsakemu pa je previdno povedani sicer-, iz Črne j la. da dobi stnovanje tisti, ki bo
in Slavoniji
— Tako stara se mi pa vendar ne zdi.
i< č se je splazd okoli-hiše posest-1 - lukn jo*' in ga opozori: "Pazite, iil-*a Josipa Pogačarja, katerega ;i> s-ioiiniee!" ie že i«ej večkrat okradel. Iz za-] Kaznji^nec: "Lo kar brez skrbi ode je pazil na domačine, ki so se b< .lito! To stopnice sem jaz po-rtlnravljaii k pohioluici K<j sta'y^]^ ]-() lt.-/.aIi v /ibeli." *.oi zadnja odšla domači sin in hči	• . *
1	*
er sla položila ključ na okno je1
. . .	1 — Gospod len a Krna je narav-
po iijunem ocxaott'.i ouprl .stanova-	'
rije ter pobral neuicteno moško ,10it klasična lepota.
bleko z g.-tovino, o.ro in razne
jest vine. Dne 4. januarja t. 1. je
>rlšel navsezgodaj v trgovino Ga-J	* *
brijola Kižena v kateri jc našel1 — Dobro jutro! Prišel sem. da
TSletno taščo samo. Prosil jo je za uglasim vaš glasovir.
št amperi biinjevea. istočasno pa' —Moj glasovir ? Jaz vendar ni-
prijol za pult nad predalom re- s(.m naročila nobenega uglaše-
ho pa tako pri čemer jc iztegnil va]oa
-oko s samokresom proti starki,] _ Vi no< milostiva. pač pa go-
se jo -Milno prestrašila, začela ^ ^anuj> poJe? vas Krieati ter kitcali zeta na pomoč.	^ »
Nato je obdolžence takoj izginil.	*	.
Sam pa priznava, da se jo pri pre-	^sbeni šolt vpraša ue.teij
Jalu zmcitil ter je prijel za zakle- j ucenko:
njenega, dočim je bito v odprtem — Ka-1 razumete vi pod t-ako-huaem p-leg prvega 1000 kron' ^vano glasbo iprihodnjofeti T gotovine. Z ozirom 11a to. da je' Zarudevši je dekle odgovorilo: Mulej nepoboljšljiv tat in da na-! — Pesmice ob zibelki, giblje njegovo dejanj e ž.? k roj	* * *
pu. ie bil obsojen na osemnajst: tie.-v-cev poostrene ječe.
—	Papa, zakaj 'imenujejo knji-l ^e vedno le boginje zmage in nik-I dar ne boga zmage®
—	Ko dorasteš in so oženiš, boš o tudi razumel.
Strasten organist.
Vinko S., 261etni onganist iz Št.' Ilja pri Velenju, je v Šmklielu olb nedeljah in praznikih pridno org-j ^	*
jal in pel v najvišjo slavo božjo.j Šef: — Če pr.ide gospod Lev, ponočči na ga je večkrat pogra- tedaj mu recite, da me ni tu: bila strast in poželenje po nežnem vendar delaiti na smete, ker bi si-spolu. Tako jc šel tudi \ nesrečni oer zapazil, da ni res.. n< či 6. avgusta 1923 iz Šmihela	* * *
/ hi^L-a •lok'lu.n n:irl L'atmvi -In na. I
17.
Črne Gore 2, iz Hrvatske in Slavonije 4"^. iz Dalmacije 70. iz Slovenije 3:
v Brazilijo 773. in sicer: i/. Voj-vofLine	iz Hrvatske in Slavo-
niji* 114. iz Dalmacije 3;
niio s korbilieami še sedaj neka-} Gore 2. iz Hrvatske ter aafriška plemena.	j 15. iz Dalmacije 1:
V	Južni Ameriki pečejo poseli-1 v Argentino 492. in su er: no radi na nuilih ražn-jih ličink*' ^Uf IT. i/. Vojvodino 3o2. nekih palm ski h met uljev. K;.kor -e ]>ripr»ve luj.*. s > -e tej hrani privadili tudi Evropejci. V l>i-;r/.t-liji jedo nekatera p! -mena kot <le-li'kateso — žive mravlje. Podobne "cntomološke pečenke" dajo razno vrste termitov, cikad. muh in metuljev. Tisrej je ji I i liii li-;t žu-že4k pre,-ej velik.
Nek italijanski zoo log je* z <k gorčenjem zavrnil m niši: » trditev, če"5, da njegovi sorojaki jedo neko vrsto ribji t rak ulje. On dopušča možnost, da pojedo Itah-jani kako trak 111 jo z ri-bo \ r« I. a nikakor ne kot posebno jed "macaroni vi vent i".
Slavnoznani nemški "Schnep-fondroek" vsebuje jvdeg produktov prebavo v črevih večkrat tudi tra kuljc.
V	primorskih krajih jedo sv« že jajčnike morskih ježev. 111 žive ostrige in drugo školjke ter polže.
Veliki vrtni polži iri zadnje noge t. j. kraki urhov so jki mnogih krajih priljubljena jed.
Besede popotnikov, da ljudje jedo vse razen | sov. se popolnoma potrjujejo.
plačal njej 4t!0 frankov. Vsakdo izme ! int;'reseniov je drage vol.'-.» t-lačal ra;:merr>ina nizko podkuo. niito in se jv -ilovil od zgovorno hišnice v nadi. da je zanj prenehala mučna stanovanjska beda. Končno jc c.dpotovala neka stranka na daljše potovanje in podjet-
številne stanovanja.
na hišnica interesente
ie povabzila .... .c ogledi
v Avstralijo 8. vsi z Dalmacije *. j Vsakdo je bil seveda zadovoljen v druge držcle 1. iz Da?niaeijo.' in je drage volje plačal aro 500 Vsega leta 1923 se jc izselilo iz. frankov in najemnin » za prvo po-Vse države 9370 oseb. in sicer: j let je. Te laj pa se je hišnici zdelo. Iz Srbije ."is2, iz Vojvodine: da ie dovolj bogata in lepega 3970. iz C me Gore 231. iz Hrvat-' dne je neznano kam olpoto^ala.
i/ Dalinaei- Stev
li
- k • * in Slavonije 2529 je 1105. iz Slovenije 77?L »z tie in Hercegovine 111:	čela zasledovati
1
v Združene države 4122. v Ka-' breznst>ešno.
i
os- , dale
ne pritožbe interesen* »v -o »olieiji 1 iovo.1. »la jo je pri-•ndar dosedaj
|Potrebna knjiga za pravilno pri-jučenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški dr-
|lv V
zavljaiv.
ponoči prcsenetnl Povem vam. tro-
z neko deklico nad katero je na- __ Je]i ya; mož znp(,t ostal lila-
sel silno dopadenje. Ker vsa nje- den k() j(l	nPPSPIie+al
LiOva zecvoinofit in vzvišeni -poklic ,	a
" ,	vlomilec?
usta mogla zmešati deklici glave,	Hladen?
ga je njegova razburkana kri za- , .	A .
peljala k nadlegovanju i i končno^ na c:lem
1	, , ,	1	« *
do tega, da jo je vrgel na tla ter j	*
jo hotel nasilno spolno rabiti. Ko Neka žena pride k zdravniku
-o ga že drugi dan naznanili or«.ž- ;u ga vpraša -.
nikom. je priše! k dekličinim star-' — Povejte mi. kaj naj storim?
šem ter jir.i žugal, da l>o cela rod- ^Foj mož čestokrat govori v spa-
biiia "hin". ako bodo nastopali njn.
prot i n jemu. Na mater je nastavit J — Mu morate pa«č dovoliti, da celo pštolo. Se enkrat pozneje je pride po dnevi do besede. — se •skušal ustrahovati rodbino, a mu j0 plašil odgovor, vse ni nič pomagalo. Ola*ožno so-
Izpovediiik IMalhe.sbeu. velikemu. pristašu čiste govorice in počet n i k ii moderne poezije, pre-I oče val srečo na drugem svetu z vsakdanjimi. 'nepravilnimi zra-zi. Pesnik purist mu jo segel v besedo:
"Nikar mi 110 govorite o te.m. vaš slabi slog i• I mi pregnal vse v ese l je do ra j a ' *.
dišče v Celju jc pobožnega, toda vroeekrv nega rn-ganista obsodilo na 0 mesecev poostrene ječe.
Bitka na vasi
V brežiškem Okraju so fantje iz
Matevž Pajek se je vračal o-krog druge ure ponoči domov. Na ulici sreča mlado dekle, jo vsta-- i in vpraša: — Kaj pa delate tako pozno
Župelevea metepli na cesti Anto-'ulier" na Hotka iz Bojane. Zato so se| ~	^P01*0 7a ^zpo-
podali fantje h. Bojane poid vod- "olne • • • stvom brata Martina Hotka v Žu-j	* # *
pelevec, da bi se mawevali. Zalo- Franeek in Pepe sta se sprla tiii so več bojnnskih fantov na ne- na uliei-, ito zabrusil je Francek ke/a dvorišču, kjer se je po ktrat- Pepetu:	'
kem jM-erekenju vnela krvava bit-j — Kaj boš ti. ko še očeta niha. Najhujžo poškodbo je dobil1 maš!
rudar Rud. Amsck ua glavi 01j-| __ Ku5? m0Pda jih imam več. ako okrožno sodišče je vsled tega laikor t- _ j0 ip	raiZ(itaže-
obsodilo Martina Hotka na tri te dne poostrenega zapora
Mladi snrovež.
Ni raapraive pred okrožnim sodiščem v Celju, da se ne bi moral zagovarjati kak junak z nožem,
ni Peipe.
• * *
—	Moram hitro domov! .
—	Zakaj?
—	Moja žena me namreč Čaka.
—	Glej, to je ravno isti vzrok,
katerega je zapeljal k hudodelstvu' vsled katerega ostanem v resta-alkolioL Jedva 201etni posestnikov (vraciji
sin Anton I^eskovaek je ptapivai v, Sodnik: — Dobro, oe ate s po-večji družbi r fant-cv v Jurkloštru itenim namenom Sli v vilo. zakaj no raznih, gostilnah. Ko se je proti r ste aobna tesali večeru vinjen vračal' domov ter jel Obtoženec: — Čnl sem, da ima-
S-
FARMA
POCENI
1G3 akrov. 25 gozda, dobra voda, dobra poslopja. 2 milji do vasi, 110 osebno. Cena $1550.
STANLEY MURDOCK R. D. . Cooperstown, N. Y.
Slov.-Anglešlia Slovnica
Obsega sledeč«:
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJIH Tretji del: VAJE.
četrti del: POGOVORI 12 VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA Peti del: SLOVEN.-ANdLEŠK1 BESEDNJAK »esti del: VPRAŠANJA iN ODGOVORI feater* mora znati vsakdo pri nabavi dršav Ijanskega papirja.
^ V se angleške besede so navedene, kako se pile* Jo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz ti knjige je mogoče vsakemu priučiti se anglefcžifi* bres učitelja.
je trdo vesana, vsebuje 250 strani cena s poštnino
$1.50
Slovenic Publishing Company
182 Corfclandt Street	Hew York, M. T
ITALIJANSKE HARMONIKE.
Mi izdelujemo in importirsuno razne prvovrstne ročno napravljene ITALIJANSKE

HARMONIKE, najboljše na svetu. Deset let garantirane. Xa£e cene so nižje kot drugih izdelovalcev. Brezplačen pouk v Igranju kupcem. PiSIte po BREZPI.-VČN1 cenik. RUATTA SERENELLI A CO.
17 Bul« Island Ave. Dept. 43. Chicago. III.
Prav vsakdo—
kdor kaj life; kdm kaj poanto; kdor kaj kopal«; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da ima!
> tnali oglasi ▼ MG4#P naroda*
Vaš velikoeni denarni dar —
bo še pravočasno izplačan, ako ga pošljete
Brzojavnim pismom.
Take pošiljatve izvršujemo točno, a naša pristojbina znaša za poedine pošiljatve samo
Ako tedaj še niste poslali dara, storite to sedaj potom znane —
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt St., New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKH
. ,. -. ...-..
GLAS MAR ODA. 1] APR 1924
-'■»	*	(Nadaljevanje.)
Izraz nj".«rnvepa obraza se je hil mahoma čkto izpremenil.
Kr.Iio krasne so biic njegfue oči. ko jc pogledal damo. katera nm .]>■ ugajala. Kako lepo m' je smehljal, kako mojstersko je plesa!.
Lena ga je opazovala toliko rasa. da je zopet oi'.premil svojo plesalko iv! njeno mesto.
Vsaka njegova kretnja je bila nenavadna, pa kljub temu cle-gantua. a"a ]>rvi jiogieJ je bilo •paziti, da zna izborno zabavati in da jf nenavadno duhovit.
Naenkrat j<' Lena obrnila ter pritisnila roki na prsi.
Pog.edaia j.* jr.iti nebu. letnice so ji trepetale. Zatem je sklonila glavo, šla preko balkona ter stopila zopet v dvorano.
/.a orh-androvim grmom je pa nekaj zastokalo. Tako more s o-lcati h* ehivt-k. ki neizmerio trpi.
Za orleaiulrovim grmom, tik poleg stola, kjer je maio prej scoria. jc klečal knez Sobolej ter sj je s tresočima rokama zakrival obraz.
Zvezde so zrle nanj. poletni veter mu je hladil vroče solze.
Le b< li j otnlafrn. li moj ubogi lvveek . . .
<irbe.' se j,, vzravnal, iti na njegovih ustnicah, je zalebdel žalosten smehljaj.
Knezu Soboleju se je zdelo, da se ji' v njegovi bližini mirili duh njegove matere.
Nil.
liroi" Lonen je selci sam na verandi. Nikjer nobenega človeka. Pred seboj je imel čašo šampanjca. Zleknil s*- je -nazaj ter se zamislil. Najrajši bi se bil odpeljal demov. Toda Frank mu je obljubil, da ho -1 a sla - kupa j. Franka pa cd ni koder. Kot smola je bil obtičal med plesalci.
Sicer je Frank sovražil plesno dvorano kot smrtni greh, toda tistega večera j.'a nikakor ni bilo mogoče spraviti iz uj<*.
Najmanj desetkrat je bil obstal pred grofom Lonenom smeje;
—	Veruj mi. prijatelj, da mi je danes vprvič žal, ker ne znan. ph >afi. Ne vem. kaj bi dal, da bi znal plesati.
In kakorhitro je godba utihnila, se je globoko oddahnil rekoč: — No. hvala Bopu. vendar enkrat. Hvala Bogu. da je konec te^a direndaja.
in po teh besedah je stopil k gospodični Jolanti. ("e je btia prijazna /njim ali ne. ga je presneto malo brigalo.
(irof Lonen je rnlkimaval z glavo.
—	I »o -<> res čudna pota usode. Kako je mogoče, da se je ta ^o-ra z.iJelehala v nežno punčko. Seveda, največja nasprotja >o si < l--sU» na jboij s ,rodna. Kar je j»a sorodnega, se nehote odbija.
Grofu Lorn-no Jolauta ni uuaj.da. In nikdar ji ne bo mop 1 odpustiti. ker lii plesala ž njim niti < nega piesa.
Naenkrat je pa zaslišal za sekw»j korake. Pred njim je stala I"r--•ka, op.raia roke v bekc ter pozorno motrila njegove škornje
Lonen .i" preko ušes zardel. L .pregovorit i pa ni mogel niil e :e besede, tako grozno je bil jezen.
Stala je pred njim. Najprej r >un. potem se ji je pa začel loti obraz. Nasmehnila se je. joda stiieh se je kmalu izprcirtT.il v • b n krohot.
i.ror l.onen j<- moral priznat:, fl.i <1 ta smeli izborno prist i-M. v.j'iie črne oči so se jo iskrile ko: za stavo, skoraj b.dj kot so se bo seal 1 njeni beli zobje. Med ph-r:m je bila nekoliko zmedla frizuro, i a so ji padali vranjeerni kodri na ramena.
Uda je podobna malemu, nagajivemu Italijančku.
—	Saj «em si takoj mislila, »rof Lon^n — je povzela. — da imate preveč služabnikov, pa niti cnčga dobrega. Niti toliko ne vedo, d.i bi vam pripravili pravilno obleko za ples. Grof Lonen pleše polke in valčke v visokih škornjih. Zdi se mi pa Judi, da je grof Lonen precej le::. Tbogi Jolanti je obesil •rodrr.jajoeega- medved-i, samo da k hk.» v mesečini lenari.
Gospodična, motite se. lies sem v zadregi, ker mi niso pr eskrbeli pravilnega obuvala.
—	Obuvalo je že pravilno. Kaj pa še hočete? Saj se svetijo .šk=.:--»i.H kol solnee in nikjer, ni toliko prostora, da bi kak y.r-d ven p >-gledal.
-- Vaša srstrična, pr^podična Johni;., mi je že prej očita' t. da ne spadam v plr-no dvorano.
—	Jolanta je šema, Jolauta gleda so ni o na zunanjost. Ona oa ne vitli človeka, ki tiči v obleki. Ce bi bila res prava ženska, bi lir.-z tlvoina plesala s takim kavalirjem kot sie vi.
(iroi' Lonen je hotel najprej protestirati proti izrazu "šema", toda l*i sivine besede so ga tako potolažile, da s^ premislil.
—	Vi ste i ako ljube/njivi, gospodična. Škoda, da niso vse take kot 'te vi. Verjemite mi. da mi .ie žal, ker ne morem plesati.
- Ne bojte je. jaz bom prišla po vas za prihodnji valček. Meni je vseeno, če je človt k bos. obut v škornje ali pa v plesne o pan k e.
Stala je pred njim vsa drugačna kot je bila ponavadi. Roke je prekrižala na prsih ter ga tako otročje-udano gledala kot prejšnjega dne, ko ni hotel ž njo v čoln.
—	Samo enkrat bi rada plesala z vami — ga je profila. — Zabava s" že bliža koncu. Samo enkrat. Potem se odpeljemo proti /lomu. Nikar ne bodite jezni, gospod Lonen z a str an listih ovac. Vem, da sem grešila in da ni bilo prav. Kaj ne, da niste jezni? Bodite, J-it da bi se nič ne zgodilo, in jaz bom srečna, presrečna.
—	Gospodična, ne bojte se. jaz sem že vse pozabil.
—	Saj sem vedela, da ni-te trdosreen človek. Sedaj so zagodli. Pojdite. Dolgo bova plesala. Najmanj desetkrat naokoli.
Prijela ga je za roko, da bi ga odvlekla, on jo je pa nehote prijel za konce njenih prstov.
—	Kaj hočete: — ga je vprašala začudeno.
—	C V grem z vami sedaj plrsat. gospodična Urška, vam bom hrrzdvoma napravil veliko uslugo. Ali mi boste dovolili nekaj v zameno?
—	- Kaj pa takega ?
-- Rad bi z vami pošteno in odkritosrčno govoril. Toda že vna-prej mi morate obljubiti, da ne boste jezni, niti malo jezni in niti malo razžaljeni.
Sklonila je glavi-o ter zašepefala : — Gotovo zahtevate dosti od mene?
—	Motite se. gospodična. Samo kratek, odkritosrčen pogovor. Dobro, govorite.
Koroške novice.
Smrtna kosa.	j nami. kot ta, ki spi prezgodaj v
"Koroški Slovenec" poroča: V|«rr 1-a jami. Tako srno si m'.~!,'.li.
Težko je hoditi pred in zad, si je mislil Fiane Bister v Velinji vasi, /..•to je pripeljal Rntc.-vnškovo R -t*jo v Pugradu nn svoj dem. — Ni trajalo d Igo. in zopet je d <m-ia
1». aprila:
Homeric, Cherbourg: Aueonla. Cher-
.	-i..,,	,	,	t	....	i OUI*: Pre»- Roosevelt, Cherbourg; New
lovcu v Gospodu m?rno preminul | bueah svežem grobu, v kate»v-| nik. lal. Plltnarjev. je peljal Jla- Amsterdam, Rotterdam; Roc h am beau.
prndeljek dne.10. marca je v Cc-jko -mo s;al; na pokopališču v l/-ig.-dba. vriskanj«*. Miha Miškov-
»'v-fl
Kretanje parnikov - Shipping News
(Dalje prihodnjih.)
1 U

strJpii kanonik i i* župnik Martin Kovač, ki si je bil v Celovcu pridobil 'zrednega ugleda kot goreč lušni p:K-j ir. irožm ovalen dobrotnik revržev in raznih «amosranov ;e-- cerkvenih zavodov.
Kaar-n k Kovač se je leta 186:». pr-r->dil v Liprdji va-.i (Kanalska dol:nft; krt s n železniškega čuvaja; Šolal se je v Beljaku in Celovcu. Leta 1SS7, je bil v duhovnika posvečen. Kot kaplan je služboval v Dravogradu, od tam je*pr'isel na \fr .-it:č ;n p..zneje v Domača le in li't:',po sveto. Iz Gospe svete ga je šk< f ivahn poklical v Celovec z.i škofij-kega kaplana in tajnika. L.
je postni st^Ir.i kanonik in ie prevzel "trdno župnijo, ki jo j'1 pastiroval do zadnjega dne.-
Kanon l: K-.va«'* je bil izrastel iz skromnih razmer s roma.šne Kanalske doline. Skromni mladenič ie ]>osial p nižen duhovnink, ki na zuna j nikakor ni hotei in ni zni 1 impoiiirati. Cčeujak ni bil. iajen govornik tudi ne, a razpolagal je s sijajnim spomine m. Bil je »nož molitve in neumornega dela, -tr ig in trd proti sebi, dober proti drugim. Vzrastel je ob škofu Kahnu lUjKahnovih navodil se je ves čas drža*. Ze k«»t škofijski tajnik je zjutraj sodil vsak- dan v sp.»vedniei, im-d dneni pa je sS.il naprej pri puliti in obdelava! šlm-Hj;.e akte. Leto za leiorn! Ldir.e počitnice si mu bile, ko j<* škof j-Tiial s seiio.j na vizitaei.ie. Manj mu je ugajalo, k.'dar je moral z njim u:« iilatnieo, škof« a*o posestvo vis .ko na planinah Krške <!•)-line. škof Ka.hn je btl izboren hri-bolazec in mladi kaplan •g-i je ie težko dohajal. Po dolgoletni praksi j" kenonii: Kovač ,š!-;r»fijo ]-o-znal kakt r nil-.če drug in je bil za Kalin,•m najzanesljivejša svetovalec škofoma dr. Kaltnerju in «lr. fit fterjr.
V sto hi: župniji j<- bil kation k Kovač prav na svojem mestu Ob ,rtvki uri pripravljen, ako treba, iti spovedavat zjutraj prvi na gah, «ia zbudi cerkovnika. F:e in ur« je sedel v spovednici z brevir-j ti ali rožnm vencem v roka I;. Ce so ga prijatelji grajali, jim je •drrovarja! le- •"Pastir mora čakati na <iiee ! * * 'i'ako ga je učil neo'zabni Kalin Jn tega se je-držal. UU jc jiriljubl jen in požrtvovalen Mpevcdr.ik fedovnie v Kaza-zaii fliarbahL fios«po sveti, sanatoria MarudiHf in ki-ižarskih *se-.te>* v Vineentinumu Vsa ta leta je še iu utrudi j Ivo opravljal službo šolskega nadzornika za verski pouk in člana mestnega šolskega .»veta. S posebno gorečnostjo je kanonik Kovač vedno molil svoj brevir. V zadnji težki bolezni so :nu prijatelji razlagali, da si škoduje, <ko se muči z branjem, in povedniiv mu je kratkomalo hotel vzidi knjigo, a postal je nevo-Ijen in molil je svoj ofieium naprej, do "as <la m.i oko ni več poznalo, kje je zeoraj m kje spodaj. Ter! a j je napravil še znamenje, da la laljuje, ko bo zopet videl.
Kanonika Kovačač bo posebno pogrešalo slovensko ljudstvo, ki priha ja v Celovec in hoče tam o-nraviti tudi še svojo spoved. Ob četrtkih je predpoldnem čakal, in ljudje so vedeli, da ga vsak čas iahko pokličejo. Agitator Kovač ni bil, bil je preboječ in premalo bojevite narave, a pri škofih je le odl «čno in neupotrljivo zastopal sta; išiT-e, cla Celcvec ni nemško mesto in da je tu treba duhovnikov, ki umejo slovcnsiko. Ganljivo j».' bilo, kako je blagi pokojnik tudi se zadnja L ta, k-o .je že zelo težko hodil, se trudil še na malo Gospoj-nico daleč gor v Lokavo, romarsko cerkev servitov v Lesni dolini, v'edoe, da tja prihaja dosti Slovencev iz Kanalske in Ziljske doline, pa tam ni nobenega slovenskega spovedn'ka. Koroškim Slovencem bo ostal Magi pokojnik nep^za-uen.
L- Gieblnja. — Dne 10. marca nio pokof«li ženo mučenico, ženo delavca na Blazni'-o vi žagi, ki je !>ila bolna dolgih 9 let, 7 let ie ležala priklenjena na posteljo. Nik dar nisi sli«aj tožbe pri h'š:, ampak vdani v voljo božjo so v.-si ju-naško prenašali križe.- Pri p<»gre-bu so se ljudje izpraševali, zakaj ji ni prišel župn:ik vsaj — kakor običajno — - dc znamenja nasproti? Odgovor ne bo težek.
Iz Šmarjete nad Piiberkotn. — Umri je fant,: <kje tak je še med |J«

■>..č. pd. Kržejevo v liran-pred oltar. — Četrti je
Havre. 23. aprila:
t Pari«. Havre; BerenxarU. Cherbour«.
nred oltar Tomaž Pak. pd. 26. aprila:
ga mo po lož li n:ijbc3 jše^ra iz vrst j nj . 1-na^ih t".:ntov. Andreja Juri b.; fi v^ Šmarje te.	mncžlca ljudi, kiUč* p'l
/i je spremila na zadnji polti, jej Fa ink aa Muškavi z Marijo Km-' M4jesUc>' Cherbourg; Albania. ct»©r-
d kazov.tla. kako je bi pov* d j šie. - Uti dan ^ta se poročila tu-	^SS«! 0rdun-
priljubljen. In res j" bil vzor mla-| ii Nikolaj 1'iave. pd. l":ipečnj:i-'a. aprila:
lenič: m re« p. značaju in zvest kov z Ano Senlib. — Slovo je vzel i RepubUc> Cherbourg.
zprlnjevanju -'anev-sk h doi/-; tteis t«' -v je n-j.-.tne hiše Janez'8" maJa:
A	,!-•	1	• 1 Tli I Leviathan. Cherbourg: Olympic, Cher
aflflnif«! !.;iv s:n svoje	" ........ ..... — —	- —
najboljši brat svoj.» s<»-
j" eden na.jpritlnejš.h njim <lobre«ra pevca, izobraževalno
B:lčo\su večletneg. J:i!ia In irvi'stnega igralca Za-j znal je namre«'
America,
V
nf'L1. n« mature in stre. I li]
čkrnov •>].''berškeira Izobraževalne- j di
dtuštva. Društvo se je pogreba k( t porativno udeležilo.
S Preval j. — To ki j j. umrl obče pi .ljubljeni «tražm ■ jster -Jakob Wide, kr.-r -ški rojak i/. š!;c,e:-jana. Kajni je bi! p; stenja k in narodnjak vse.skt.yi, veren in zaveden l:oro"ki Slovence. Bil je pl.v-s;>d priljubljen, kjer je služb* val. prav pi»s"bin» na »;a Preval ja h. kar je pokazal njegov veL-častr-n p«»-gi:'b !/. cele Si.•v»niji» s> ju lii-reli k pogrebu njeirovi iovar*ši-o-rožn-ki. t.s »bito K< r<r>4-i. Bil je zel > natančen svoji službi, ve-i-ilar pa d-ber napram vsakemu, zvest iu poŠ!,.n sr.prog ter dober ,,Č. v-vt.ji.u nedi;ra-.!im otrokom.
C zda nje. — latam, zaznamovati 11 smrtnih-.slučajev v dveh mesee.il-, v.\ naš kraj redko število. Lmrkt je med drugimi po <1 o: na če Oro'.mova m ni in 75 f,.| siaii l-'r. iCumpol l. n , domaČi- Čelisnik. ki
kov 7 Ano Senlib. — Slovo je vzel i
j
■ udi < V - v.■ je n j tiii' hiše Janez
Ogl'iS. pd. Strajliiikctv. Vesela d HI-j our^rpree. Wilson. Trat; žba kovčkih i>-veev je -zgubiTa z |Havre: Orbita. Cherbourg.
7. maj2: Aqutanla, Cherbour»;
L» Savole
8. maja:
liel^enland, Cheroburg.
t-!m ri na Z »pra- 10* ma-,a: _ ^
»i - . , .	,	1 i Homeric. Cherbourg;
eah pn ( eiuiariu ra » dado neve-lbour«.
Cher
j ';t<> m n: ira !>il:> mogoče * bdržatI. I1** »"aja:
ice L'a j,* vleklo k njej
I Cans, Hiivr«*: Martha Washington. Trat
BerenicarlH.. Oherbnurg.
15. maja:
Albert Balltn. Cherbourg In Hamburg; Stuttgart. Bremen.
16. maja:
Orca, Ch^rbourp; Veendam. Pres. Roosevelt. Bremen.
Bolr.ffna;
17. maja:
ilajestlc, Cherbourg.
21.	maja:
France. Havre; Mauretanta. Cherbourg.
22.	maja:
Luplund, Cherbourg.
24. maja:
Leviathan. Cherbourg; Olympic, Cherbourg; Tj-rrheniu. Cherlx>urg; Colombo. Genoa.
27.	.maja:
Reliance. Cherbourg In Hamburg; Vork. Bremen.
28.	maja:
Aqultanla. Cherbourg.
30.	maja: Ame-lca. Genoa.
31.	maja:
Homprlc, Cherbourg: Conte Verda.
Genoa: Tre a. Ilar-iins. Cherbourg.
do
..)
injega nas s un:
oik
jipreieu igralec.
!i .ec •• I ložu -- Ped lii-
k i ll Dravi nahajata J
ol j ■ ;':t \
b: BI
r trl -.- i
va.-.ici, Pol an a in Spodnja Bistrica, kaiv-rl imata -kupaj hišnih stev Ik.	vdov In samo enega
vdove if. Med \ dr. vami so tri sestre >i ena svakinja. Posebno prizatle-t«i je bila Kvančnikova hiša. Leta 102:'. je umrl prvo gospodar in v par marcih je utonil j oče
*opan.ju
v Savi edini -.n lV-pček. ki --e je naliajal kot < rožnik v Krškem v I ucv.-sla v; j i t/., s! ven i ji. tako da jer -tala vd: va na sta*-;; le a ?ama.
Pcroke.
Siu jicl p d I).iekša;ni. — Letos, ko ve na Djek^ah nis". marali »Ids': žeuiii, smo pa v Šmihelu bolj pt it:-:i li in napravili v dveh dneh 'i poroke. Ožen li smo Kup» ja KKmen, 1'evžeja Franki in Dij>e.ja Hafner, vsi trij - -P.venske korenine, k: s» zaradi narxlnpsii že ([ •sli preti peli. Vs/ .so si izbrali zavedne Slovenke za saoje ženke.
Št. Kol mati pri Hrcbiiju. — Ze. 'o skrben in ugleden kmet Janez Krelger, po domače Ternonig v St. Kol ma nu. je !■> pre videl, da človeku i i dobro samemu biti, zato si jc iz! ral za ženo pridno, j>amet-n ■■» in zavedno S!;.« ven k o Kunigun-do Krištof iz zavedne Valluiiove kise v liavežu.
Iz Hudega kraja, — Poročila se je Micka Hribernik, hčerka pridno m staioznane Vererti'kove družine. z I.ovreneom Kknun, j>o do-mričc Krajuikom v Hudem kraju.
OozcU.nje. — Letošnji dolgi predpust smo pri nas prav dobro izrabili. Poročilo sc je 5 parov.
Iz Pol če-vsa. — Ililčovšsini smo p^s.-bno radi dobre volje, se ra-di kr.-j koča.s.ino in šalimo, posebno radi pojemo in tudi jueka.mo, če je kaj št:;ne, a tudi ples nas ne ustavi, posebno miše dečle se S'ti-čejo včasih kot frtavka Da smo ^se pa zadnji pust še posebno veliko ve olili in rajali, je vzrok ta, ker smo se tudi iejst ženili. Prva nam jo je pDpihala po dr>mače Čebrova Mojc! v Pugradu čez goro tja k po dom. Kanov-.-u v hodiško faro. —
Direktna potniška služba med Jugoslavijo in Ameriko. VNAPREJ PLAČANE LISTKE JE MOGOČE SEDAJ KUPITI.
tVne za tretji razred.	I'residente Wilson l>ru-i parnilu.
Iz Zagreba do New Yorka ali Halifaxa) Iz Ljubljane " " " " »» ) Iz Dubrovnika" " " "	)
Iz Trsta	"
I'residente Wilson Martha Washington
f* ?t _ ----
AmeriSki vojni davek posebej.
$100
$95
$95 $90
h,h'! paniikJ. Pripravna vežuja. Pan.iki imelij«. izvrstno ntlobnosti v razrorlu z brezplačnimi kabinami. Za podobni :;. razml se raetinn malo vo«-. PRIHODNJA ODPLUTJA IZ NEW YORKA DO TRSTA IN DUBROVNIKA SO
PRESIDENTE WILSON - - 3. maja - 24. iunija MARTHA WASHINGTON - - 14. maja - 12. julija
Tretji razred $100.	Drugi razred $150. Posebni tretji razred $115.
(Vojni d3v«k posebej)
TJXTttT T51 Y>T>j"tf« e VPRAŠAJTE V NAJBLIŽJI AGENTURI ALI PA PRI:
iriijii-iPt's BROS. & CO., General Agents, 2 West Street, New York
'! H if1;*
Mimogrede.
- X<>. k:: ko
J I
ti gre. .Ja-!
ka
Jaka: — Xe monsm povedati. Janez-. — jZakaj ne ? Jaka: — C«> bi rekel, da mi gre d.d.ro, bi takoj hotei posojila.
ALI VESTE,—
• iu sf nnifli hivšl r-rno^trsk: ministrski predsiNhiik riamenar v Ameriki ter atritira za neotlvisno rrnosoro? Ali ve-srt\ ila Ialiko u>:ivate	čist" tnr.šiio
fšgarcto. tV kadite llelniar?	i
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko,
T^" DOR je namenjen potovati v stari kraj. je potrebno, da je natančno poin-en o ixitnili listih, prtljagi in družili stvareh.
Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled naše dolgoletne izkušnje. Vam bodo ?otovo v korist: tudi priporočamo vetlno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabine tudi v III. raz-redu.
Tudi oni ki še niso ameriški državljanu morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je. da se povrnejo tekom šestih mesecev in so pripuščam brez vsake neprilikc v to deželo."
Kako dobiti svoJCe iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca iz starepra kraja, naj nam prej piše za pojasnila/ Nadaljni priseljenci va Jugoslavije bodo pripns-eeni sem zopet po 1. julija 102-1. Prodajamo vozne liste za vse prop't tudi preko Trsta za morejo Jugoslovani sedaj potovati.
Ako želi kedo naročiti vozni list iz Jugoslavije v C A N A D O naj nam piše za pojasnila.
Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York
Wave« uatoMtv« Jainnskt banka
Veliki izlet v JUGOSLAVIJO na svetovno znanem parniku'AQUITANIA'
45, 647 Top
ODPLUJE IZ NEW YORKA 7. MAJA
__	(PREKO CHERBOURG A)
Preživite C zabavnih dnf na morju ali manj kot 9 dni od New Torka dodoma. Izletnike ijo osebno vodil G. St. .M. Vukovič. uradnik Cunarrl «"rte v Yorku. ki je bil prej uradnik Jugoslovanskega Konzulata v New Yorku. G. V L" KOV IG 1»(» zaeno z izletniki potoval do Zasrel-n, skrbel za vsakega potnika in gledal, da ho vsak kolikor mogoče ugodr.o potoval. CL'XAUD OUT A je znana po vsem svetu vsled svoje nenadkriljive postrežbe in i-vrstre kuhinje. Ne zamudite te dragocene pri-	(\
like ter r^s.-tite domovino. Za nadaljna navodila vprašajte najbližjega Cimardovega agenta v vasem mestu ali pa naravnost pri
25 BROADWAY
NEW YORK
HITRA POTNIŠKA SLUŽBA[
i od NEW YORKA do TRSTA
(prako G«nov®> > Najboljša in najkrajša, pot po Srcdozem-' skem morju z našimi veličastnimi paraikL
COLOMBO .. 16. aprila: 24. maja: 1. julija
»OUILIO____ 1. maja: 17. juni.: 19. julija
GIULiO CESARE 8 Juli.; 16 avg.: 19 sept
i
} •Največji 1n najhitrejši parnik na olje 5	Sredozemr-ko morje.
. Udobna kabine tretjega razreda * t. 4 lr
f posteljami za druilr.e In »enake, j Pri okusnih obedih Je vino brezola£no. Za podrobnosti vprašajte naSega agent* ! •v vaSem nieatu att pa naravnost pri I
FAVISA2I0NS mik IE ITALIAN!
Italla-Amarlea Shipping Corporation 1 State Street General. Agenti New Yor+
Nail zastopniki ▼ JaicoslavlJt: Jadranak*
t Banka. Belgrad In njene podružnica
SLOVENSKO-AMERIKANSKI
za leto 1924
V ZALOGI GA IMAMO SE SAMO PAR STO
IZTIS0V.
Kdor ga ie nima, naj ga takoj naroči, da ne bo prepozno.
Cena 40 centov. z* /Čgoalavijo ja i*u
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street	New YorK
HISA NA PE0DAJ
i 7. lepim vrtom, z vsem go^poilar-I ski m pofi!opj»-*m in 7. mizarsko (le-1 lavTiifo v Zgornjih Domžalah st.
OS ]>;> dmnar-e pri "Janezku". —
Peter Vidmar, 4C> First Ave.. New
York, N. Y.	(S-10—4)
I11 AI.() J7.1 -J A M ATI KOVEC, ki .)<» baje nekje v Carlinsville, III. Jaz pom mu p.jsotlil Jji2.">.00, k o ji* bil pri I«;. Rusu v Noko-misu, 111. Zdaj jih zelo j>otrebu-jem. — Janez Zor, Zadvor 18, p. ITrni'ca, Slovenia, Jugoslavia
Oglasita naj se bratranec FERDINAND TELATKO m teta HRl-CrlTA omož-na SOKOL. Prvi je bil svoj era vi o r.a 1571 Ea^t 41. St.f Cleveland. Ohio, teta pa na 529 Moyer St., Durvea, Pa. Za naslova prosi Ferdinand Kun-stelj, T.-bcvlje, Loke 3:10. Slovenia, Jugoslavia. (D-10—1)
New York. Plymouth. Havre. ParU
PARIS ...................... 23. aprila
New York. Havre, Pari«
CHICAGO .................. 16. aprila
ROCH AM BEAU ........... 19. aprila
LA SAVO 1E ................ 3. maja
New York. Vlao [Spalni. Bordeaux
LA BOURDONNAIS........ 15. aprila
Rate n ufWiU Itlthta itati tlluik« rtt 19 STATE STREET.	NEW YOR «
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in o-brtnOce, pri katerih kupujeta ali naročate in ste ■ njih postrežbo xtdovolj^X, da oglašujejo v lista "Glas Naroda". 8 tan boste ustregli vsem
Uprava "
r -s- < - ■■
______ .. ' £
Potovanje v Jugoslavijo.
Kdor namerava potovati to Frpom. lad v stari kraj na obisk ali sa stalno, priporočamo, da se odloči za paruik "PARIS", največji in najnovejši parnlk francoske parobrod-ne družbe, ki odpluje iz New York&
14. MAJA 1924.
Železniška zveza preko Francije Švice in Avstrije je Jugoslovani najbolj pripravna po francoski prosi, zlasti ra Se s parnlkom 'PARIS in se pride v devetih dneh v Ljub Ijano; oni pa, ki potujejo ▼ zase dno ozemlje, se peljejo la Pariza naravnost ▼ Trst.
S tem parnikora potuje tedaj tod naš uradnik, ki bo spremljal potni ke do Ljubljane, in bo pazil tudi n* prtljago, da bo Sla naprej vedno i Istim vlakom, kot potniki.
Vsi potniki lil. razreda ao na Jtanjenl na tem parni kn ▼ kabina! •X) 2-4-6 v eni kabini; kdor fell po tovati takrat na tem parnikn, na aam doposlje čim prej $10.00 are t. III. razred i a, *T>0 za drugi razred la mu preskrbimo dobro kabino £ sedaj, da ne bodo bolJH prostori rt oddani.
Frank Sakser Stoto Buak New Yscfc. N. T.
•CffJUl HABOPA', HAJV30J1
1