799. štev.
V Ljubljani, nedelja dne 8. marca 1914.
Leto III.
Posamezna šfev. „Dneva* stane 6 vin.; ravno toliko posamezna številka »Bodeče Neže*.
*DAN“ izhaja vsaki Jan zjutraj; tudi ob nedeljah fn praznikih. Venko nedeljo ima humoristično pri-1 BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike Dan" a prilogo dostavljan na dom celo-
logo »
Btane
Diano „* v	j n	1
letno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1*50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K, četrtletno 5#50 K, mesečno 1*90 K. — Naročnina se pošilja :::	upravništvu.	Kj
:::	Telefon	številka	118.	:::
M	gg	g|
1	j	
	M	§p
Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo „6odeča Neža“.
Posamezna Ltev. „Dneva“ stane 6 vin.; ravno
toliko posamezna Številka »Bodeče Neže*. -
»
:::	Uredništvo	in	upravništvo:	:::
■ Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju potu pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :s
:::	Odgovorni	urednik Radivoj Korene. n:
Javnost — govčri!
Dogodki na Rcvoltelli v Trstu so vzdignili- vse kar čuti slovansko iz ravnotežja. Kako bi tudi ne! Saj smo prišli že tako daleč, da se suje slušatelje na državni šoli — kjer mora veljati enaka pravica za vse — čez prag. Zapomniti si je, da niso bili ti žaljeni dijaki, niti Neinci niti Italijani kajti da bi se bilo pripetilo kaj podobnega prvim ali drugim, bi kričal ves rajh, bi klical iz groba celo Garibaldi.
V obeh slučajih bi napadalo nemško in italijansko časopisje državo in smešilo njene vodilne člane; dijaštvo bi pa dobivalo z vseh koncev in krajev izraze najtoplejših simpatij, ki bi mu obetale vse lepšo bodočnost. O tem ni dvoma, saj smo Čuli in brali o italijanskem »mučeni-štvu« in njegovem prevažanju po tržaških ulicah več kakor dovolj!
Zaman bi bilo čakanje, da se potegne kdorkoli za žaljene našince. Mi smo sami, brez kupljenih podpor, to če bomo v tem položaju čakali še nekaj časa, bo zapadla cela stvar ru Pozabljenja, so i Se ne sme zgoditi. Za dijake mi nai w ? Potegnili celo Hrvati. In
Vem«.etnu molčimo?
izrazimo javno pred vs™i da 8a
Mte-ih p,sh^~*oT£Ss£
jal naših zahtev za en dan, protesta ki ne bo presojal teh dogodkov z
žabje perspektive; zavedati se moramo, da so izvršili Italijanski dijaki nad slovenskimi kolegi to nasilje ob času, ko zahtevajo zase italijansko univerzo v Trstu!
l Je-li tako dijaštvo zrelo za zahtevano institucijo? Ne, in stokrat ne! In najsi vodi dl San Giullano še tako gladka pogajanja z vplivnimi Osebami avstroogrske monarhije, treba je, da stopi na noge naš človek, naše ljudstvo in predvsem naše dijaštvo: da javno in glasno pove svoje zahteve in manifestira za pravice, ki bi jih morali po zakonu uživati. Petstoletno hlapčevstvo se drži naših nog — ali ni še tukaj čas, da se otresemo sužnjih spon? Ali ni dovolj pozno, da zahtevamo komaj sedaj enakopravnosti in svobode, ki jo uživajo celo tujci na naših tleh?
druš.tva’ z«anite se!
na n h ST"13’ ,da b0 tvorila na njih tudi javnost! Delajte hitro
kSčrfmf kG Č3S ?a*-o! Domovina vaš A™v*. da * bojujete premoremo dohitite, hitite,
«5*=
m
Last in tisk „UČitejjske Tiskarne"
m
Štajersko.
vlčnlh zahtev! In ne vo j povdarit! besed: hitite!
Maribor. (Mestno kopališče.) Kot smo že pred dnevi poročali, se je mestna občina odločila, napraviti s tem konec kopališki mizeriji, da je odkupila od doslejšnjega posestnika »Deuzla« v Kopališki ulici že obstoječe, a od 1. januarja letos, zaprto parno kopališče za vsoto 160.000 K. Rekli smo že pred časom, da, ker drugega izhoda ni, bo občina v svoji stiski morala po tem nakupu poseči, pa naj bo vsota še tako visoka. To se je torej zgodilo, hkratu pa se je pokazalo, kako neumno in naravnost brezciljno je gospodarstvo naše »nemškonacionalne« klike. Kopališko vprašanje je staro gotovo že najmanj 10 let, a se je zavlačevalo vedno in vedno znova. Hotelo se je imeti luksuriozno kopel za par magnatov, ne pa se ozirati na splošne potrebe mestnega prebivalstva. Ko-nečno pa se je našel v osebi Deuzla prefriganec, ki je vedel, da je boljše »drži kot lovi ga«. Vsota 160.000 K bi gotovo ne bila prevelika, če bi ostalo pri njej. Ker pa je kopališče zelo zanemarjeno, bo treba mnogo novih popravil, ki bodo zahtevala tisoče. Vrhu vsega tega je potrebna plavalnica na prostem. To namerava tudi občina napraviti v smeri proti Marijini ulici«. Vsi ti izdatki pa bodo malo računano, zahtevali zopet najmanjc 150.000 K, tako, da danes smelo lahko trdimo, da bo veljalo mestno občino to kopališče vsaj vsoto 300.000 K, dočim bi bila občina, če bi ji bilo ma za občinsko uspešno gospodarstvo, lahko postavila že davno priprosto. ljudsko kopel za onih 100.000, ki jih je dala pred 3 leti mestna občinska hranilnica. Neskončno cinično zveni, če občinski svetovalec dr. Orosel, najde žalostnega poguma dovolj, reči, da nastopa posestnik Deuzl občini nasproti zelo »kulantno«, ker zahteva od odkupne cene le 40.000 K takoj, dočim se zadovoljuje z rednim izplačevanjem obresti Od Ostalih 120.000 K. Kadar si naša mestna klika ne more več pomagati iz zagat, takrat se dela neunino-naivno. Na nas v prvi vrsti bi bilo, po možnosti skrbeti za to, da večina mariborskega prebivalstva zve, kolikšna in kakšna je »blagodejna« skrb našega mestnega občinskega sveto-valstva.
Maribor. (Rana smrt.) V sredo je umrl 1! letni sinček zobozdravnika dr. Iv. Kaca na operaciji slepiča. Vilo narodni obitelii naše odkritosrčno sožalje!
Spod. Ložnica pri Slov. Bistrici.
(Poparjeno dete.) Dne 26. fbruarja si je pripavila posestnica Marija Berglez vzelo vodo, da bi v kleti stoječe Zelje Z njim poparila. Ko je morala odpreti težka vrata kleti, je
LISTEK.
M. ZEVAKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
Smejati se mu ni posrečilo. Sklenil se je razjeziti. Vzravnal se je torej v vsej svoji višini, dočim se je vrnil Pardajan v naravno stojo, spu-stivši se na pete. Namršil je obrvi, napihnil lica, prekrižal roke na širokih prsih in zarjul:
»In vi se mi predrznete povedati m v obraz!«
mogoče no p^avi’ kolikor ti je sploh moj!« vedati kaj v obraz, sinko
ganili vratih* /alfo S*e razbito,li ^9 jih bili kmalu vlomih,?113 0’
»Ne, to pa ni resnica: razbijal sem ker hočem govoriti s vejim gospodarjem. sinko moj «
»Njegov sinko! NjVg0v sinko!« le zatulil orjak, besen nad tem trdovratnim nazivkom. »Veš kaj mali mož, izkidai se mi nemudoma’ako te je strah moje palice!. •.«
»Pazi, veliki deček,« je dejal vitez s svojo najrafiniranejso vljudnostjo, »da si ne storiš zlega s to grdo igračo• Ubogaj me in spravi jo za jsvojo ženo, kadar dorasteš za ženitev; ta palica ti pride še prav, da ohraniš mir in red v svoji rodbini. Rogov, po katerih hrepeni tvoje bri-
postavila posodo z vodo pred vrata. Njen 26 mesecev stari sinček, ki je klical neko kokoš, je v onem tj*enot-ku storil par korakov nazaj in se vsedel v posodo z vrelo vodo, pri čemur se je na prsih in po spodnjem delu života tako poparil, da je po groznih bolečinah umrl dan kasneje.
Danes se vrši v Slov. Bistrici občni zbor »čitalnice« in Podružnice C. M. družbe ob 4. uri pop. v hotelu »Avstrija«. »O vsenemškem gibanju govori dr. Brunčko iz Celja«.
Goriško.
Laško poželjenje. Vsled priziva državnega pravdništva so potrdile višje oblasti zaplenitev laških zemljevidov, ki jih je izdalo laško športno društvo »Touring«. Zemljevidi so narisani tako, da sega meja laškega kraljestva daleč preko videmske in beltinske provincije na avstrijska tla. Lahom se pač sline cedijo po naših lepih krajih!
Umrl je v Benetkah glavni urednik znanega dnevnika »Gazzetta di Venezia.«
Gorica. Meščanska mlekarna v Rožni dolini se da v najem- Ponudbe se sprejemajo v Lanthierijevi palači ob sredah in sobotah.
Gorica. Včeraj popoldne so pokopali znanega trgovca Ernesta Ste-cker.
Gorici. (Izpred sodišča.) Pomorščak Matija Cicogna iz Gradeža je bil obsojen na teden dni zapora, ker je v pijanosti napadel v Gradežu občinske redarje.
Gorica. Poroča se nam, da je bil v sredo prj pogrebu nekega nemškega železničarja navzoč tudi gosp. Casapiccola. Sicer se ni udeležil pogreba, a je od strani opazoval nemško demonstracijo. Nemci so nesli namreč po mestu razvito zastavo svojega pevskega društva. G. Casa-pičcola ni samo dovolil nositi razvito nemško zastavo, ampak je bil celo navzoč, dočim je Slovencem prepovedat (zato nima niti pravice!) korporativno udeležitev in razvitje društvene zastave. Bomo videli, kaj bo odgovorilo tržaško namestništvo.
»Piccolo« od petka je prinesel popravek glede znanega laškega divjaštva na tržaški trgovski šoli. Popravek so poslali slovenski in hrvaški dijaki, ki so natančno popravili vso zlobnost lažnjivega »Piccola«. Ker pa se uredništvo tega lista drži načela, da je treba laž vedno braniti, je postavilo na koncu popravka par neresničnih opazk, kjer trdi, da Slovenci nimajo v Trstu nobene pravice in so le gostje. »Piccolo« je pa res majhen in možgani njegovih urednikov so gotovo še kisli!
Goriške občinske volitve. Laški klerikalci se še niso odločili na nobeno stran. Od ene strani se bojijo očitka, da niso narodni če bi nastopili skupno s Slovenci proti kamori, od druge strani pa jih tlači njihov strah pred samostojnim nastopom. V kratkem nameravajo imeti zopet zaupen shod.
Gorica. (Razžaljenje Veličanstva.) Kakor smo poročali, se je vršila v četrtek 5. t. m. razprava proti Mariju Castellan iz Fare na Furlanskem radi razžaljenja Veličanstva. Castellan je dne 1. junija leta 1909. v občinski pisarni v Fari izrekel žaljive besede proti našemu cesarju. To je se zgodilo v navzočnosti občinskega tajnika in redarja. Obtoženec je. tajil dogodek in trdil, da se gre le za maščevanje bivšega župana Mrevleta v Fari. Priče potrdijo svojo* izjavo. Bivši župan Vernja izjavi, da ne veruje, da bi obtoženec zakrivil kaj podobnega. Zasliši se tudi žandarm Maini, ki pa je vezan vsled uradne tajnosti. Iz obtožnice sledi, da ni soglasja v Mrevletovem pričanju. Po dolgem posvetovanju je bil Castellan obsojen na 3 mesece težke ječe, poostrene s postom in tudim ležiščem. Zagovornik Pe-tronio je vložil ničnostno pritožbo, državni pravdnik pa je bil za zvišanje kazni. Razprava je tralaja cel dan.
Neznačajnost gorišklh kapuci-narjev. Kakor smo zvedeli od merodajne strani so goriški kapucini fanatični starostrujarji, ki porabijo vsako priliko proti novočasarjem in zlasti proti »Novemu času«. Ker
Danes priloga „BODECA NEŽA"
je redovnikom politika strogo prepovedana, je stvar tembolj zanimiva. Sicer držijo »Novi čas« že radi lepšega, vendar se z njegovim pisanjem nikakor ne strinjajo. To nam je dobro znano. Toda kljub sovraštvu proti novi struji so našli poslanca — novostrujarja, ki prosi zanje podporo v deželnem zboru. Da so prišli do tega, so morali gotovo porabiti vso meniško hinavščino in aksetično vzgojo. Tako ravnanje pa je skrajno neznačajno ih priča jasno o brez-domOvinstvu bradatih redovnikov.
Nemška predrznost. V Benetkah so začeli Nemci svojo vsenemško propagando. Dali so tiskati nekak kolek, na katerem je starodavni lev sv. Marka (grb beneške republike) z napisom: »Hilft den deut-schen Schulen in Venedig!« Italijanski časopisi se zgražajo nad tem početjem priseljenih Nemcev, ki so v Italiji,' silno sovraženi. Benečani pa so sklenili, da bojkotirajo dotične trafikante, ki bi prodajali omenjene kolke. Pri nas v Avstriji se kujejo laškonemške zveze, v Italiji pa stopijo Lahi takoj na noge, kadar hočejo Nemci pokazati svoj greben.
Gorica. Dotični uradnik klerikalne »Centralne posojilnice« je poneveril blizu 3000 K in ne več. Zagovarjal se bo pred porotniki, ki se bodo gotovo ozirali na težke okol-ščine obtoženca.
»Goriški List« naznanja deželno-zborske volitve za Istro in pravi, da je to zvedel v »Graški Tages-pošti«. Mi se čudimo uredništvu »Goriškega Lista«, da niti ne ve, da je prinesel »Dan« izmed listov prvi natančno sporočilo o volitvah za istrski deželni zbor. »Warum denn in die Ferne schweifen?«
Laški trgovci v Gbricl so vendarle sprevideli, da je le v njihovo korist, ako upoštevajo našo narodnost. Zadnji čas so si namreč omislili tudi slovenske napise. Seveda jih je še več takih, ki raje hodijo za
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
Ustanovljena leta 1881. v Ljubljani
31
4 /0
obrestne hranilne
vloge po čistih
Ustanovljena leta 1881. brez odbitka rentnega
davka.
Rezervni 'zaklad znaša nad 800.000 kron.
htno čelo, se kajpak še ne ogneš s tem, a vsaj juho boš imel vedno vročo in vino sveže. Torej, sinko moj, hrani to čudodelno orodje za svojo angelsko čisto polovico, kadar ti udari ura in te pokliče na določeno ti mesto v neizmerni množici goljufanih mož; toda zdaj se za božjo voljo ne razburjaj, da se ti vamp ne razleti!...«
Med tem resnim in melodičnim nagovorom se je Švicar penil, trepetal, zavijal oči in ječal od gneva.
»Mojo ženo psuje1!« je zarjul naposled. »Smrt božja! Tri sto hudičev! Ti jo še okusiš!«
»Tvojo babo?« je vprašal vitez s kruto nedolžnostjo. »Hvala lepa!«
»Mojo palico!« je zarjul orjak..
Zavihtel je palico in planil proti njemu, rohneč po maščevanju.
Pardajan je skočil v stran, gibčno in lahkotno kakor tiger od jekla.
Švicar, ki ga je odnesel zalet v prazno, je zadal s svojo palico strahovit udarec v zrak; toda še preden je bil končan ta gib, je začutil, da mu je nekdo iztrgal kolec z nepremagljivo silo; istočasno mu ga je vtaknil Pardajan nied noge; velikan se je opotekel, omahnil, zakrilil z rokami po zraku in telebnil sredi ulice na tla . . .
»Kri mi teče iz nosu!« je zatarnal.
Tisti hip je začul glasno lajanje; dvoje zob se ie zasadilo v spodnji konec njegovega hrbta . . .
»Ali ti teče kri zares iz nosu?« je vprašal Pardajan porogljivo.
»Morilci!« je zatulil Švicar, ki se ga je lotil Pipo z vso vnetostjo dobrega, svojemu gospodarju vdanega psa.
»Semkaj. Pipo!« je ukazal vitez strogo. »Pusti to! Smrdi!«
Pes je ubogal. Pardajan pa. držeč palico v levici, je ponudil osuplemu orjaku desnico, da mu pomore vstati.
Švicar se je obotavljal v prvem hipu, a gotovo je zaključil, da ni kos takšnemu nasprotniku. Ječe je sprejel Pardajanovo pomoč in vstal, potolčen in pobit, krvaveč zgoraj in spodaj.
»Saj sem vedel, da eden izmed naju ne bo zadovoljen z izidom tega pretepa,« je dejal Pardajan hladno.
»Vrag naj te vzame!« je zagodrnjal Švicar, ki se je moral nasloniti na ramo svojega nasprotnika, da je mogel iti.
In konštatiral je kljub svojemu ječanju z nemajhnim občudovanjem, da ostaja ta rama pod njegovo ogromno težo trdna kakor skala.
»Vsa čast vam, gospod!« je rekel nehote, ko je sedel na stol v svoji loži, kamor ga je bil privedel Pardajžtn.
»Ohe«, je dejal vitez, presenečen po tem vzkliku, »pa ne, da bi vas bila narava obdarila z duhovitostjo?«
Nesrečnemu Švicarju ni ostalo
časa, da bi bil mogel premišljati, ali je ta poklon zbadljiv ali ne. V tre-notku, ko je sedel, ga je prešinila dvojna, ostra in skeleča bolečina.
»Najmanj osem dni zdaj ne bom mogel Sedeti!« je potožil vzravnavši se nenadoma.
»Nič zato,« je dejal Pardajan tolažilno.
»Rad bi vas videl na svojem mestu, tristo vragov!«
»Verjemite, da boste kmalu zdravi, ako se hočete lečiti z mojim balzamom.«
»Kakšen je ta balzam? Ajaj!...«
»Pravično je, da vam ga nasvetujem, ko sem kriv vaših bolečin.«
»Ne vi, vaš pes . . . sicer pa je lep ta vaš kuža.«
»Lep ali grd, če ugrizne, boli. Poslušajte me torej:	zavrite vina,
olja in medu v enakih množinah, pa si mažite ranjeno tetko po dvakrat na dan s tem mazilom: videli boste, da dela čudeže ... In zdaj, ko sem tu notri, dragi gospod, ali ne bi hoteli biti tako prijazni, pa bi obvestili gospoda maršala, da želi vitez Ivan de Pardajan govoriti z njim v važni zadevi?«
»Gospoda maršala ni v njegovem dvorcu«, je rekel Švicar.
»Vraga? Kdaj pa pride? Govorite brez strahu, vrli mož, zdaj, ko vas je volja odgovarjati. Povejte mi, kdaj pride?«
»Tega sam ne vem. Morda Jutri, morda šele čez osem dni.«
»Hudiča, hudiča! Torej ga ni v Parizu?«
»Ni ga, gospod. Joj, joj! . . .«
»Vraga! Vraga! Vraga!« je ponavljal Pardajan, ki je čutil na dnu srca nekakšno trpko veselje, dasi je bil videti obupan. »Oglasim se torej drugič . . . upam pa, da se bo odlikovalo najino prihodnje svidenje z vljudnostjo, ki krasi v tem trenotku vaše besede.«
»Bodite brez skrbi, gospod,« je odgovoril orjak polaskan. »Kaj ne, da ste rekli . . . vino . . .«
»Olje in med; vse skupaj mora vreti dobri dve uri. Z Bogom, dragi moj. Povejte gospodu maršalu, kakor hitro pride, da se oglasim, in da ne želim govoriti z njim zaradi sebe, marveč v drugi, zanj velevažni zadevi.«
To rekši je poklical Pardajan Pipoja, mahnil Švicarju prav priljudno v slovo in odšel.
»Pri Pilatu!« je govoril sam s seboj, stopaje z dolgimi koraki ob Seni navzgor, »storil sem vse, kar je bilo v moji moči! . . . Zdaj naj si pomagate sami! . . . Kje, hudiča, sta neki? . . . Gospoda maršala ni v Parizu . . . Dobro! Kadar pride, mu izročim pismo; tako daleč se že lahko spustim ... Za vse ostalo pa si umijem roke! Naj jo leši gospod maršal, saj je njegova hči! Jaz pa ... ah, jaz nisem niti njen brat, niti njen zaročenec ... in tudi nikoli ne bom deležen tega vesella!«
laškimi nacionalci in prezirajo naše zahteve. Pri prihodnjih občinskih volitvah pa bodo debelo gledali našo moč. Slovenci, storite svojo dolžnost in zahtevajte svoje pravice!!
Drzen vlom.
Za najmanj 20.000 K draguljev ukradenih.
Maribor, 7. III. 1914.
V noči od petka na soboto, je bil iu izvršen skrajno drzen vlom.
Firma M. lllger in sin ima v Spodnji Gosposki ulici svojo trgovino z urami, zlatnino in dragulji. V razglednih oknih firme je noč in dan razstavljenih dragocenosti za več desettisočev tako, da so dragocenosti vidne vsakemu pasantu tudi ponoči, kajti pred razgledna okna potegnejo po prodajalni uri zvečer samo železno mrežo, koje pentlje so velike po skoro kvadratno ped.
Cez noč navadno gori v razglednem oknu luč, tako, da so vse dragocenosti svetlo obžarjene.
Za to okolnost Je moral pač tudi zaznati kak prav rutiniran vlomilec ki je v noči od 6. do 7. t. m. uporabil ugoden trenotek ko je bila ulica za nekaj časa čisto prazna, izrezal naj-brže s pomočjo diamanta skozi pentlje mreže debelo razgledno lipo in po isti poti ukradel raz polic v oknu tri tablete z dragocenim nakitjem, po večini prstani, v vrednosti skupno 10.000 K ter jo neopažen in neznano kam, pobrisal, le predno se je o tatvini prav zaznalo.
Sumijo, oziroma domnevajo, da je bil vlom izvršen v času med polnočjo in tretjo uro. To je za tatu očividno najprimernejši in najugodnejši Čas. ker se baš med tem časom v Mariboru, v smeri Trst-Dunaj in obratno ter proti Koroški, križa največ brzovlakov proge južne železnice, kar je za beg po takem vlomu najpriličnejla ugodnost.
Policija dela sicer z mrzlično naglico in velikim — razburjenjem, vendar je zelo dvomljivo, da bi bila iz lastnih moči v stanu kaj doseči. Splošno ogorčenje vlada zopet nad nezadostnimi varnostnimi odredbami naše policije in zavoda za varstvo proti nočnim vlomom. Ta zadnji slučaj je zopet pokazal v naravnost kričeči luči. kako malo da se briga mestna klika za naibližie ležeče — javno varnost. Čudno luč pa ta slučaj meče tudi na ves sedaj obstoječi policijski aparat, ki ga nikdar ni, kadar se ga potrebuje, pač pa povsod, koder ga ni treba. Če bi le je kihnil na cesti kakšen Slovenec, bi ga gotovo takoj zasegla »roka pravice«. Tam, v trgovsko najoblju-denejših krajih pa seveda stražnikov ni treba . . . Čas bi bil, da se temu odpomore.
Med drugim je bilo ukradenih sledečih dragocenosti: 64 komadov briljantnih prstanov: 1 motno zlata zaponka (zug) z uro in osem briljanti, 12 masivnih, verigastih, zlatih spon; več belih safirskih bontonov (uhan); nadalje briljantni bontoni in istotako več dolgih, damskih, zlatih verižic.
Dnevni pregled.
Poloin. Že od jeseni sem se na mladočeške prvake grotnadi očitanje za očitanjem, da so nečistih rok in da ne razločujejo med mojim in rvojim. Prof. Masaryk in advokat Bouček sta začela in javno proglasila, da se na praškem magistratu krade. Se danes ni proti njima vložena obtožnica. Nato je »Čas« nadaljeval z razkritji o korupciji pri mestnih posojilnicah v Vršovicah in pri praški mestni posojilnici. Tu je prišlo nekoliko preje do tožbe. Urednik »Časa« je tožen; stvar se je obravnavala pred okrajno sodnijo, ki se je po predlogu dr. Boučeka izrekla za nekompetentno in se je zadeva izročila deželnemu sodišču in stvar pride pred poroto, kar si »čas«, Masaryk in Bouček tudi žele, da bodo enkrat svoje obdolžitve saj mogli dokazati. Nato sta prišla »Čas« in »Češke Slovo« in obdolžila mladočeško stranko, da je zajemala iz vladnega dispozicijskega zaklada. Pri vseh razkritjih sta »Čas« in »Češke Slovo« delala odkrito in brez skrivnosti. Vse obdolžitve so pomenjale polom — mladočeške stranke. Sedaj so se pa oglasili raladočeški »Narodni Listy« in so javno obdolžili predsednika kluba narodno socialnih poslancev, da je v službah policije, da je — špicelj. »Narodni Listy« črpajo gradivo za svojo obdolžitev iz zapiskov umrlega urednika »Narodnih Listov« Anyže. Strašna je ta obdol-. žitev, da je narodno - socialni prvak policijski špicelj, težka! Toda, če tudi se dokaže resničnost trditve, vendar ta resničnost ne more pomeniti poloma narodno - socialne stranke, temveč polom mladočeške stranke. Kajti ničesar čudnega ni. da se v
delavsko radikalno stranko vrinejo policijski špiceljni — to je nekaj zelo običajnega, takšnih kujonov je povsod dosti. In gotovo je, da ima vlada narodno - socialno stranko najbolj na inulii in najbolj pod nadzorstvom. Narodno - socialno vodstvo, kakor hitro je izvedelo za to težko obdolžitev, je takoj storilo vse potrebne korake, da se dokažb krivda, ali pa nedolžnost dr. Švihe, ki je obdolžen, da je policijski špicelj. Proglasilo je tudi, da v slučaju krivde vrže dr. Šviho iz stranke. Moška proglasitev — takšno, kakoršno zahteva interes češke narodne stvari. Pravimo — poloma se ni bati narodno - socialni stranki — pač pa bo ta polom za tisto stranko, katere voditelji so vedeli, kdo je vladin špicelj, pa tega niso povedali, nasprotno ga še kandidirali v državni zbor in z njun zasedali pri posvetovanjih. »Čas« piše: »Po objavljenih listinah je urednik Anyž zvedel o policijskih službah dr. Švihe 8. aprila 1911. Gotovo je, da je Anyž obvestil o tem voditelje svoje stranke, saj dr. Kra-mafa, Rašina in Tobolko. In kaj so storili voditelji mladočeško stranke? Kandidirali so dr. Šviho pri kartelskih volitvah 1911 in dr. Kramar se je še leta 1914 dal od njega predlagati za predsednika češke delegacije pri češko - nemških pogajanjih. Tu je polom — ker sedaj se bo začelo ugibati, zakaj je mladočeška stranka molčala?! — Poleg! vsega tega pa naj omenimo še to, da dosedaj »Narodni Listy« niso navedli nobene priče in nobenih imen, temveč samo obdolžitve. Dokler pa ni imen se pa vsem tem senzacijam ne more verjeti. —- Čitatelje bomo obveščali o razvoju te afere, ker je poučna!
Vstala v Epiru. Poglavar provizorične vlade v Epiru, Žogrophos, je poslal uglednega arnavtskega vodjo Mehmeta Alija v Valono k provizorični albanski vladi, da se pogodi z njo glede grških orožnikov. V slučaju povoljnega odgovora so pripravljeni Epiroti privoliti v to, da se priklopijo Albaniji ona okrožja severne Albanije, ki so ji po sklepih londonske konference prisojena. (To bo torej prvi žebelj v krono princa Wieda. ali boljše: Viljema I.)
K Izgredom na tržaški Revol-telll. Dunajski hrvatski dijaki so sklenili nastopiti proti italijanskim študentom zaradi znanih izgredov na tržaški trg. visoki šoli.
... Razočarani. Razmere v Albami	ne razvijajo tako, kot so to
zelen na Dunaju, ko so Albanijo ustvarjali. Predvsem je tam italijanski vpliv tako velik, da se avstrijskega sploh ne vidi in edina avstrijska stvar, ki je v Albaniji priljubljena, to je — avstrijski denar, izžet iz žepov avstrijskih davkoplačevalcev. Protektorat nad katoličani v Albaniji daje Avstriji vsaj malo vpliva še v tej deželk četudi je ta protektorat prav drag in sedaj zahteva Italija od Avstrije, da se odpove tudi temu protektoratu, ker je Albanija samostojna država. Na Dunaju za sedaj v tem oziru še nočejo odnehati, pa s časom bodo morali odnehati, ker se-tega protektorata res ne da zagovarjati z drugimi kot s političnimi argumenti, Italija se pa skoraj gotovo postavi na stališče, da ima tudi ona svoje politične interese v Albaniji in ako hoče Avstrija pospeševati svoje politične interese s protektoratom nad katoličani, bo ona pospeševala svoje interese na drug enako očigleden način. In da se temu izogne. se bo morala Avstrija odpovedati protektoratu. Rivalstvo med Avstrijo in Italijo v Albaniji je že sedaj občutno, samo da je bolj skrivno, pa dolgo ne ostane tako, boj postane očiten in zmagal bo, seveda, italijanski vpliv, ker je Avstrija skrbela za razvoj italijanskega šolstva v Albaniji in ker je Italija — bližja! 2e sedaj so na Dunaju razočarani, pa bodo še bolj!
Resnica je težka, ampak resnica je pa vendar-le in težko jo je tajiti — to resnico namreč, da smo Jugoslovani v Avstro-Ogrski zatirani. Neki avstrijski oficir iz Skadra Piše v dunajski »Dauzers Armee-Zeitung«, da je neki jugoslovanski žurnalist v družbi nemških oficirjev, v kateri se je nahajal tudi on. govoril z veliko ogorčenostjo o zatiranju njegovega naroda. Dotični oficir pravi, da mu je bilo to pripovedovanje naravnost »peinlich«, ampak nasprotno dokazovati ni mogel. Seveda, kako bi tudi mogel dokazovati nasprotno, ko je pa dotični žurnalist gotovo navajal za svoje trditve dokaze, ki jih ni težko najti. Naj se razmere na avstrijskem slovanskem jugu spremenijo tako, da se Jugoslovanom ne bo delala krivica in avstrijski oficirji ne bodo več prihajali v inozemstvu v tak »pein-lieh« položaj. Tudi se pritožuje dotični oficir, da imenujejo Albanci Avstrijce kratko Nemec, kar baje ne gre v prilog Avstriji. Kdo je pa kriv tega? Ali ne oni merodajni krogi na Dunaiu. ki se trudiio na vse mogoče
načine, da pokažejo Avstrijo povsod kot nemško državo? Tudi druge zanimivosti pripoveduje ta oficir, n. pr. to. da morajo avstrijski vojaki opravljati v Skadru samo nepopularne službe (pristaniško, policijsko itd.) in da se je lati, da bodo Albanci smatrali Avstrijo in šikano za en pojem . . .
Celje. Dramatično društvo priredi 8. t. m. svojo deseto redno predstavo, in sicer »Tiha sreča« Hermana Sudermana. Igra je uspela pri gostovanju v Mariboru nad vse dobjo, zatorej upamo, da bo tudi v Celju ugajala. Vloge so v izbornih roKah in tudi režija se trudi, da nudi občinstvu res kaj izbornega. Zatorej naj nihče ne zamudi te predstave, saj se tudi že sezona bliža svojemu koncu. Dokažite vrlim diletantom, da znate ceniti njihovo delo. Torej na svidenie.
Zivnostenska banka v Pragi. V seji upravnega sveta Živnostenske banke v Pragi, ki se je vršila dne 5. t. m., je bila predložena bilanca za leto 1913. katera izkazuje, vštev-Ši prenos čistega dobička iz 1. 1912, po odčitku režije, troškov in davkov, 8,350.100 I< 29 vin. čistega dobička, proti S,2)9.987 K 93 vin. prejšnjega ieta. Občnemu zboru, ki se vrši dne 15. marca t. 1., se bo nasvetovalo izplačati iVe % dividendo, t. j. 15 K na delnico, kakor za leto 1912.
Iz Maribora. (Javno predavanje.) V četrtek, dne 12. t. m., ob 8. zvečer bo v mali dvoiani Narodnega doma predaval g. prof. Favaj o slovenskem pesniku Otonu Zupančiču in bo j rednašal njegova dela. K temu zanimivemu in poučnemu predavanju ie vsak Slovenec vabljen in ima prost vstop.
Če človek ne zna ravnati z orožjem se mu lahko pripeti nesreča, kakor se je pripetila te dni 241etneinu hlapcu Janezu Rahnetu iz Voklega pri Kranju. Ogledoval je samokres od vseh strani. Samokres se je sprožil in strel je zadel Rahneta in ga nevarno poškodoval. *
Dekla ga ie našla mrtvega v postelji. Dne 3. t. m. okrog šeste ure zvečer je našla dekla učitelja Mihaela Mežana iz Orehka pri Postojni svojega gospodarja mrtvega na postelji. Kaj je bilo vzrok smrti učitelja se še ne ve.
Nevaren gost. Pretekli teden je prišel samski rudar Franc Levec v neko gostilno v Zagorju. V gostilni se je nahajalo več gostov. Levec, numesto da bi si naročil pijače in kruha »n tnitrio Stedci v svoium Hotiči! in'bral »Dan«, se pa je začel brez vsakega vzroka prepirati z gosti. Gostilničarja je to Levčevo ravnanje razjezilo in ie postavi! nadlež-neža pod kap. Levec pa kakor bi bil ob pamet. Isti čas }e šel namreč mimo omenjene krčme neki hlapec, ki ga je Levec tako pretepel, da je hlapec padel na tla. Pa Levcu še ni bilo dovolj. Kakih dvesto korakov od gostilne je napadel rudarja Franca Flisa in ga je sunil z nožem’v levo stran prsi ter ga težko poškodoval. Razbojniškega Levca je orožništvo prijelo in ga izročilo okrajnemu sodišču v Litiji,
Sam nož, sam nož! Neki fabri-ški delavec iz Save pri Zagorju je te dni med prepirom osuval z nožem lSletnega mesarskega vajenca Leopolda Hafnerja.	,
Z -železnim drogom <e bil oborožen v eni izmed zadnjih noči neki fant iz Zelimelj. Drog ie imel zato, da je na cesti pretepel brez vsakega vzroka seveda, posestnikova sina Antona Mikliča in Janeza Paznarja. Oba napadenca sta zadobila znatne poškodbe, fant z železnim drogom bo pa zaprt.
L:i»bl;aaa.
— Celo princu VViedu je »Bodeča Neža« ugajala. vye,. je imel zadnje čase priliko videti mnogo sveta in je tudi marsikaj cital. Zato mislimo, da bi bilo odveč »Bodečo Nežo« še posebej priporočati. Današnja »Bodeča Neža« prinaša Wie-du zadnji pozdrav, ker ga kaze ze v njegovem stanovanju v albanski kraljevski palači. Dalje prinaša mnogo dovtipov o zadnjih dokladah. Zato sezite po nji. ,	.
— Kdo meče ob tla Ciril-Meto-
dove nabiralnike.	h}*1	Jjudje
si upajo po slovenski Ljubljani izzivati. Med te je prišel tudi — cujte — domači učitelj našega dez. predsednika bar. Schwarza. Ta človek je prišel v petek v restavracijo hotela južni kolodvor. Posestnik je hiše je neki Miklitsch — menda Kočevar, ki ima na Ruskem tudi lesno trgovino. Ruski rublji mu najbrže dobro denejo — zato hoče pokazati svojo kulturo. Restavratorja te dni ni bilo doma, zato je mislil Miklitsch, da je on v restavraciji gospodar. Ko je prišel torej Schwarzov domači učitelj v restavracijo ga je zbodel v oči nabiralnik C. M. Družbe in ie začel
takoj hujskati. Miklitsch je takoj nahrulil natakarico, kako si upa dati nabiralnik na mizo. Nato sta oba junaka vrgla nabiralnik ob tla, tako da se je gornji konec zavil. Zabavljala sta čez slovensko predrznost in silila natakarico, naj nabiralnik pobere. Ker pa ni hotela tega storiti sta ga pobrala sama in deloma popravila poškodovani del. To je nemško junaštvo. Upamo, da bo g. baron poučil svojega domačega učitelja, kako naj se vede v gostilni, da ne bo dajal svojemu gojencu slab zgled. Stvar je zelo značilna. Omenjamo seveda, da restavrater Stelzer pri tem ni prizadet in bo gotovo pazil, da se v bodoče kaj takega več ne zgodi.
— Infainija! »Sl. Narod« se je povspel tako daleč, da je. nekega slov. umetnika ironično imenoval »kiparčka« in to radi tega, ker je izdelal kip pokojnega posl.. Žitnika. Na tem polju uganjati politiko je smešno, posebno, ako gotov list o priliki, ko je treba energično nastopati, zleze pod klop in piše članke starih veterajnarjev. Razumeli!
— Italijanski delavci že prihajajo, Italijanski delavci so že začeli prihajati k nam, to je znamenje, da se bliža pomlad. Čudno je pa to, da mora vsak delavec, predno zapusti Italijo, plačati nekak davek v znesku 2 liri od glave. Ta davek se pa tam pobira že leta in leta. Kako velike svote denarja dobi italijanska vlada od tega davka od sto in stotisočev svojih podanikov, kateri pridejo k nam za zaslužkom. Pri nas so pa vsi ti ljudje davka prosti. Kako pametno in koristno bi bilo, ako bi klerikalni kolovodja in najbolj patrijo-tični Slovenec dr. Šušteršič to stvar omenil v parlamentu. O11 naj bi predlagal, da se od vsakega italijanskega delavca pobira davek v znesku 2 kron in sicer takoj, ko prestopijo našo mejo v Korminu in drugod. Ta nabrani denar bi se potem lahko porabil za brezposelne. Kako velikansko uslugo in dobroto bi dr. Šušteršič s tem napravil naši državi. Kakor je znano, morajo'biti naši delavci brez dela — ali pa morajo iti v Srbijo. — Patrijot.
— Slovensko gledališče. V nedeljo popoldne ob 3. se igra kot kronska predstava izborna burka v treh dejanjih »Tretji eskadron«, ki je pri vseh predstavah uprav sijajno uspela s svojo živo korniko in veselim dejanjem. Vsak sedež v parterju, v ložah ali na balkonu stane 1 K, na galeriji le 60 vin. — Zvečer ob polp 8. se igra drugič v sezoni
narodna izr a's petjem In Rodbo »Rokovnjači«, ki je zadnjič dubkom napolnila gledališče. Mnogo ljudi je moralo brez vstopnic oditi. Na splošno zahtevanje se torej ta popularna ljudska igra ponavlja ter bo igral prvič vlogo Blaža Mozola gosp. Ignacij Borštnik. Pevske točke izvajajo g. Povhe. Skrbinšek, Juvanova ženski in moški zbor. Sodeluje vojaški orkester. Dirigira g. L. Pahor. Cene so znižane.
— Trobentice, občutja poln roman silnega učinka v 2. dejanjih, ki se predvaja danes in jutri v kinematografu »Ideal« dosegel je najlepši uspeh. Poleg tega dopada močno tudi veseloigra »Eno noč v Berlinu« ali »Izpuščeni levi«. — V torek »cirkuški vrabec« zanimiva cirkuška drama v 4. dejanjih, slično kakor »4 hudiči.«
Trst.
Italijani so nameravali uprizoritivelike demonstracije. Odkar je prišlo v svet, da dospe o priliki po-časeenja princa Wieda v tržaško luko tudi italijanska bojna ladija »Ouarto«, so se pripravljali tržaški Italijani na velike demonstracije, ker bi jih radi ob tej priliki priredili. Bili so strahovito navdušeni, časopisi so v zadnjih dneh pred Wiedovirn prihodom sicer javljali, da italijanska ladija ne dospe v tržaško luko, pač pa da se pridruži Wiedovi procesiji na visokem morju; a Italijani so vkljub temu upali, da jo »Ouarto« morda vendar le prilomasti v Trst. Pa je ni bilo. Pač pa se je pojavila blizu Kopra in od daleč jo ie bilo nekoliko opaziti. Tržaškim Italijanom je kar utripalo srce in drugih želja niso imeli, kakor edino te, da' bi se »Ouarto« približala Trstu. Zakaj je ni bilo? Eni govore, da zato ne, ker bi Italija s tem že nekoliko priznala Trst za avstrijsko posest, česar pa noče, ker misli, da gre to mesto njej; zopet drugi pa so mnenja, da mora eksistirati med Avstrijo in Italijo kaka pogodba, ki določa, da se italijanske bojne ladije ne smejo vsidtati v tržaško luko, avstrijske pa ne v be-nečansko; kdo ve vrag, kako je s to stvarjo; nekaj mora gotovo biti. — »Ouarte« torej ni bilo v Trst. Zato pa so bili Italijani poparjeni; žal jim je bilo. da niso mogli uprizoriti izgredov. Tem veselejše pa je bilo za ko-perske Italijane. Ko se je prikazala italijanska ladija blizu Kotira. je bilo .vse pokoucu. 3(se polno prebivalstva
je bilo na obrežju, veliko se Jih je pa sp azilo na strehe hiš. da bi bolje videli. Potem pa so vpili »eviva 1’ Italija«, da je bilo veselje. Ladja je od-zdravijala z zastavo. Če bi bilo to v Trstu, bi vsi Italijani znoreli od samega navdušenja, potem pa bi šli najprvo razbijat »Nar. dom«. Nimamo nič proti temu, če se Italijani jeze na Avstrijo — saj tudi mi nimamo bog ve kakega veselja z njo — smo pa Proti njim kot našim nacionalnim sovražnikom, kateri hočejo izrabljati vsako stvar v glavnem proti nam m.s® vež.ejo v ta namen z avstrijskimi Nemci. Te demonstracije, če bi se bile vršile, bi,bile torej naperjene ne le proti Avstriji - ker te mi gotovo nimamo povoda zagovarjati — ampak zlasti proti nam tržaškim Slovanom.
Shod postiljonov. V konš. dru-štvu v Rojanu se je vršil v četrtek zvečer dobro uspeli shod postiljonov Predsedoval mu je g. Prelogar, kateri je v svojem nagovoru raztolmačil njegov namen, nakar je poročal strokovni tajnik Brandner predvsem o novem službenem redu.' ki je sicer itak silno slab, a ga je vkljub temu začel ravnatelj Ozioni kršiti, vsled česar bo prisiljena organizacija kar najodločneje nastopiti. Pa ne samo to. d,a obdržimo takega, kakoršen Je. ampak bomo skušali, da službeni rec še znatno popravimo. Oov.ornik na-glaša, da mu je to podravnateli poštne direkcije pri sprejetju obljubit Nato nadaljuje, da bo organizacija storila vse potrebno, da se uveljavijo želje postiljonov, ki bi se radi izbrisali iz okrajne bolniške blagajne, kjer se jim gode naravnost neverjetne krivice ter se pridružili slovenski bolniški blagajni, česar seveda Dolenčevemu italjanskemu ravnatelju Ozioniju ni povolji. Omenja tudi obravnavo proti voditeljem organizacije in postiljonom. ki se je vršila že dvakrat pred tržaškim sodiščem, a še vedno ni končala — bila je zopet prenesena. Na zadnji obravnavi je bil kot priča tudi poštni podravnateli ki je Ozionija, kateri ie vedno trdil, da postiljoni so c. kr. uslužbend in da zato ne smejo biti organizirani, postavil lepo na laž. Poštni podravna-telj je odločno izjavil, da so postiljoni privatni uslužbenci, podrejeni g. Dolencu, zaradi česar imajo tudi popolno pravico, biti člani organizacije! Ko je govornik izpregovoril še pur besed o potrebi in važnosti organizacije. je v imenu organizacije poštnih uslužbencev povzel besedo g. Mohorič, ki je naglašal. da imajo postiljoni v »Nar. del. org.« najboljšo zaščitnico in obljubil, da bo glede podržavljenja' ltostiljoriov storil potrebne korake pri bodoči konferenci delegatov poštnih organizacij na Dunaju. Nato je sledila debata glede bolniških blagajn in tudi glede bodočega občnega zbora skupine. Tozadevno je bil izvoljen volilni odbor. D. Predtogar je nato zaključil zborovanje. ki je trajalo do 11. ponoči.
Narodna delavska organizacija. Danes, v nedeljo ob 10. dopoldne v društvenih prostorih, ul. sv. Frančiška 2 volilni sestanek. Gre za kandidatno listo bodočega deželnega odbora.— V torek ob 8. zvečer iina pevski odsek važen sestanek.
Iz Sv. Križa pri Trstu. Tukajšnja podružnica N. D. O. sklicuje za danes, v nedeljo, ob I. popoldne svof redni letni občni zbor. ki se bo vršil v društvenih prostorih. Na dnevnem redu je blagajniško in tajniško poročilo-in pa volitev novega odbora. Člani so pozvani, da se tega občnega zbora gotovo udeleže.
Dopis o Strafkn im Nabrežini priobčimo jutri.
NESREČA Z VOZOM.
VČeraj (v četrtek) pop. okrog 5. ure se je dogodila na cesti pred drugim predorom, ki gre pod Sv. Jakobom, velika nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Po cesti je namreč vozil s konjem vrtnar Matej Ozvald. star 66 let in stanujoč v Skednju. Blizu predora le hotel stopiti mož Z voza, da bi odvoril zavoro, a bil Je pri odskoku na cesto tako nesrečen, da se je spodrsnil in padel na cesto. Konj pa je vozil mirno dalje in Oz-valdu ki je obležal na cesti, je šlo eno izmed koles čez truplo.
Prihiteli so ljudje in ko so videli, da je voznik v nezavesti, so ga odnesli v vežo bližnje hiše, kjer so g* položili na tla. Nekdo je šel pflgjcat zdravnika na telefon in m trajalo dolgo, ko je ta prišel k nesrečnemu možu. ki je ležal ves v krvi. Zdravnik je izjavil, da ima moz poleg ran na rokah in na prsih tudi težke notranje poškodbe^ zato je bil siromak odpeljan v bolnišnico, ne da bi prišel med tem do zavesti. Od vseh tistih, ki so videli nesrečo, ni poznal nobeden moža. V bolnici se vozniku ni obrnilo prav nič na bolje, ampak nasprotno: mož je pričel kmalu umirati in zvečer ob 10. uri je umrl, ne da bi vedeli, kdo da je.
Okoli 11. ure je prišel v bolnišnico mladenič, ki ie povedal, da s®
imenuje Ivan Oz\vald. Rekel je, da je jzvedel o nesreči, ki se je dogodila Snekemu vozniku in je dejal, da je ponesrečeni mož gotovo njegov oče. Ko so ga peljali k mrliču, je res spoznal Ozvald v njem svojega očeta. S solzami v očeh je nato pripovedoval, da je bil njegov oče bolan dalje Časa. V zadnjem času mu je šlo nekoliko na boljše. Zato se je silil k delu, čeprav so mu branili. On pa jih ni ubogal, hotel je delati, ker ni bil na-jVajen ostajati doma. Vsled bolezni, so mu oslabele noge. kar je bilo tudi krivo, da je padel pri skoku in prišel pod voz.
»Piccolo« prinaša popravek. Tisti dan po onem lopovskem napadu italijanskih dijakov na hrvaške in slovenske tovariše na višji trgovski soh Revoltella v Trstu je prinesel »Piccolo« dopis, v katerem se na podel način zvrača vso krivdo nastale r?i7 £ na *1,vaške in slovenske dijake. Dopis je nqsil velikanski naslov In sam uvod je bil dolg pol kolone. -anes, v petek, pa je moral prinesti >1 icco o« še daljši popravek, ki so ga poslali hrvaški in slovenski dijaki l<evoltelIe. Stvaren popravek je »Pi-rcolove« urednike tako oklofutal, da Imajo dovolj za enkrat. Pod popravkom je bil dostavljen komentar uredništva, _ kjer _ hoče pokazati, da so bili italijanski dijaki zares pogosto-frna provocirani, in to na razne tiači-he. Poslušajte! Slovenski dijaki so govorili med seboj slovensko in hrvaško, nosili so v gumbnici sokolske Jnake. na tablo so zapisali italijanska' jimena laških tovarišev s slovanskim pravopisom, vabili so laške dijake na Tslovenske plese. — Tako našteva »PiccoJo«. 1 o so bila tedaj izzivanja?! Vse to, kar je napisal »Pic-,colo«. je tako otroško, da mora biti jzares sram vsakega pametnega Ita-oidalif ^ takimi neumnostmi hoče nekulturen “,,lavjeevati nesramen in ke. kers;t" S"ti.s,ovenske diia-kn. Ali ni do “TO1 svoiei?1 ]tzl dijaki učiti v tujem ie7e:Jnoi;ajo našl
lanski zelenfzagVb?,^ ^
jeziku ter jih še nadS/ n,ihove!n In psovati s sužnji in tujci! Takemu pobalinstvu bi moralo biti konec enkrat za vselej. Naši možje naj storijo potrebne borake, zakaj prepričani smo. da se bo godilo odslej slovanskim dijakom na Revoltelli še slabše. ako ne bodo tem italijanskim pti-f.era nekoliko pristrižene peroti fana-*»znia.	,
, F. Ks. Meškovo dramo »Mati« »o vprizoril dramatični odsek vrdelj-kkega »Sokola* daues. dne 8. t. m. ob. 5. uri popoldne v telovadnici Č. M.* sole pri Sv. Jakobu. — Vstopnina 40 ivin.. otroci 20 vin. — Ker je čisti dobiček namenjen v pokritje stroškov 2a božičnico in ker je vsebina igre Velik slavospev domovinske ljubavi, re le nadejati prav velike udeležbe.
Starka se ie obesila. V četrtek KVecer se ie obesila Katarina Stok, !tara 75 let v svoji sobici v ulici Porta 466. Ko so stopili domači v njeno sobico, so zagledali starko obešeno na vrv, ki je bila pritrjena na močan žebelj, zabit v steno. Sneli so Jo v veliki naglici ter so poklicali na-
nemogoča. Starka ie že Mia Sva - Kaj je gnalo tako staro žen ion v smrt? Domači so rekli sicer da ne vedo vzroka tega Krožnega deiarda čtarke, a drugi so mnenu! a deian,a Postopalo s starko nr- SC iazno. Ženica l/Zn posebll° P'1' bolj, da ie	p a od drie do dne
Potje zatn ^	*,lldem samo v na-
kala ie c ° 16 skIenila “mreti. Pois-žebeli	vrv	,n	zab'*a trden
obesila Zld svoie sobice, nato se je
stnim o-7~- ^ta' ‘ *llld*e S0 res P°KO-itnet:	,	.!n nervozni, a treba je
tat Potrpljenje z njimi, saj starost I J*ka Pač vsakega.
Najnovejša telefonska in brzojavna Poročila.
WIED IN ALBANIJA.
Drač, 7. marca. Ob velikanskem navdušeni« preblvalstva^TJf^1
W, 2h UrinPT,dan	Prmc
Wled v Drač.
PARLAMENTARNI POLOŽAJ.
Dunaj, 7. marca. Kompromisni predlog, po katerem nai bi vlada razpisala volitve v češki deželni ?bor, se danes zelo pesimistično pre-
trtei;0d,OČUev prIde v torek a,i če'
sKader — GLAVNO mesto.
ro* Pariz. 7. marca. »Temps« po-
da so se cerkvene in posvetne
oblastnfje v Skadru in notabli z me-morandom obrnili na princa Wieda in ga prosili, da določi Skader za glavno mesto Albanije. — Sodi se, da bo Drač le provizorično glavno inesto.
NASELJEVANJA V NOVI SRBIJI.
Belgrad, 7. marca. Kralj je podpisal štatut o naseljevanju v Novi Srbiji. Po tem Statutu more biti po nenaseljenih krajih naseljeno prebivalstvo iz Nove Srbije. Nato ono iz Stare Srbije ter Srbi in Slovani iz inozemstva. Vsaka rodbina dobi najmanj pet hektarov zemlje ter vsak moški član rodbine še dva hektara.
ZLOČIN AVIATIKA.
Milan, 7. marca. Izvedenci so danes izrekli mnenje, da bi Pegou-dova popravila na aeroplanu, ki ga je prodal Dal Mistru. imela za ne-obhodno posledico katastrofo Dal Mistra, če bi bil na tem aeroplanu letal.
ORIENTALSKE ŽELEZNICE.
Dunaj, 7. marca. Danes so se začela pogajanja med Avstrijo in Srbijo zarad! orientalnih železnic. Drugi teden se bodo nadaljevala.
SAZONOV.
Dunaj, 7. marca. V tukajšnjih di-plomatiČnih krogih smatrajo za gotovo, da Sazonov ne odstopi.
CIRKUS POGOREL. DVA MILIJONA ŠKODE.
Kopenhagen, 7. marca. Tukajšnji cirkus je pogorel danes zjutraj do tal. škoda znaša dva milijona kron.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek SO v|. naijev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nIC popusta In se plačujejo. vnaprej; zunanji inserend v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Jako lep velik pes, pravi bern-hardinec, štiri leta star. se takoj proda. Poizve se v »Anončni ekspediciji« v Ljubljani.________ 28—4
Prodajam svojo veliko zalogo finega emendolskega sira (lastni izdelek) po ceni od K 1.20 do K 1.70* Martin Aleš, Moravče, Gorenjsko
___________'	1661—4
£-2991
'9£l «>!$!§ 'ds aoisbn ^poad ijitob -od ipupoitn od os m?o[ojs njoApo|o>i uioiiAcz.ip po jpj *e§m euijjBvv
Izdelovanje čepic, tudi ako se
prinese blago. Ljubljana, Stari trg 32. _	41-1
Redka prilika: pralne hišne halje za dame (Schlafrocke) iz katn-brika in barhenta samo ta teden po K 500, dokler je kaj zaloge. Na iz-„ero se .ue Pošilja. Modna trgovina
ne Sc ’ ia'm' ”as|,rotl
. Gojenka trg. šole, zmožna obeh jezikov, stenografije, strojepisja in korespondence, želi službe v pisarni. J pnudbe na anončno ekspedicijo v Ljubljani.	34__j
šivilja, začetnica se sprejme takoj pri J. Gorjanc preje Kocjan, Sv. Petra cesta 28.	39—?
KORESPONDENCA.
Gosp. Ivan Bizjak naj dvigne v nedeljo pismo od »Danice«. 40—1
Radi splošnega zanimanja med Mahrovci, prosita »Dobrovsky-Čaj-kovsky« pisma naslavljati na Anončno ekspedicijo v Ljubljani. 44—1
Kadilna garnitura!
Eleganten, izborno vporaben vžigalnik s 6 rezervnimi kamni, ki zadoščajo za 1 leto in 1 imit. jantarjeva cevka za smodke ali svalčice, kakor tudi moderna šarnir verižica, vse skupaj za reklamno ceno le K 150, kateri znesek se vpošlje v znamkah. Pošilja se franko. Export ERNOLD WEISS, Wien VI., Gumpendorfcrstrasse 139/25.
Samo K 4*80 ura, verižica, vžigalnik z 6 vžigalnimi kamni!
j Krasna fantazijska srebrna remontirna ura za gospode, trpežna, ploščata in bogato graviran«, -s prav dobrim anker -kolesjem, natančno idofa, 8 leta pismena garancija, poleg elegantno ninerik. zlato dou-ble kavalirsko verižico in modernim niklastim žepnim vžigalnikom s C rezervnimi vžigalnimi kamni, kar zadošča za l leto. Vse skupaj proti povzetju za samo 4-80. — Pri naročilu C garnitur ee priloži 1 garnitura gratis.
•Export ARNOIT WEISS, Wien VI., Guinpeiiuerferslrasse 139 25
Kam daste brusiti ? K brusaču
I. Kraigherju
ilLj-uToljaria, Židovska ulica. Prvi umetni in fini brusaš z električnim obratom. — Trgovina z jeklenimi predmeti.
Edina primorska tovarna dvokoles
„T r i b u n a“
fiorica, Tržaška J/ ulica št. 28, prej ' pivovar. Corjnp.
Velika eksportna zaloj>a dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonov itd. itd.
r. 2Bsa/t5©l
(d or i ca, Slolua d lica šfer. 3—4.
Prodaja na obroke.	Ceniki	franko.
Rajmund Bizjak
urar in zlatar
T^SST
Čampo S. Giacomo 4.
Velika zaloga žepnih in stenskih ur, regulatorjev in budilk prvovrstnih tovarn. Velika izbira urarskih potrebščin.
Večja množina različnih
steklenic
se skupaj proda. — Ogledajo se lahko v kavarni „Central“ v Ljubljani.
ZE3©:rcLa,*E2CL,
da naredim mojo firmo povsod znano, bralcem tega lista sledeče 14 kar. uradno puncir. zlate prstane.
14 kar. zlati prstan s krasnim simili briljantom, ki stane drugače K B-- , samo proti povračilu izdelovalnih stroškov K 3'—. Isti prstan s 2 simili briljantoma, ki stane drugače K jT—, samo proti povračilu izdelovalnih strožkov samo K 5. Ravno tak prstans 3 simili briljanti, ki stane drugače K 13-—, samo proti povračilu izdelovalnih stroškov samo K 8.—, Poštnina 70 h. — Prstani so v vsaki veliksti za dama in gospode. — Raz pošilja po povzetju
export ARNOLD WEIS, Wien VI., Gumpendorferstrasse 139/25.
Kdor išče službe,
osobje ali stanovanja-;
Kdor želi prodati,
kupiti ali oddati karkoli; sploh kdor želi Inseriratl, naj se obrne na
Anoiiono ekspedicijo
Jo s- Hočevar
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6. Ona preskrbi Inserate za vse časopise.
Veliko presenečenje!
V življenju nikdar več ta priložnost!
300 kosov samo K 4‘90. Krasna ura „Orion“ z verižico, natančno idoča, za kar se jamči 3 leta, 1 moderna svilena kravata zn gospode, 1 prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 par gumbov za manšete 3 kar. double zlato z patentno zaklopko, 20 najlepših razglednic sveta, 20 korespondenčnih predmetov in še 200 raznih predmetov, ki so v hiši zelo potrebni. Vso saupaj z uro, ki je samo vredna tega denarja velja le K 4-90. Pošilja po povzetju ali naprej poslanemu znesku
Allgemeines Industrie-Haus, Krakov (Avstr.) Orzcszkowa 5/409.
Pri naročilu dveh zavitkov se priloži ena prima angl. britev. — Zn neugajajoče denar nazaj. — Riziko izključen.
Od danes naprej vedno
sveže pivo
V* lit. vrček po 20 vin., steklenice Va lit. čez ulico ravno tako 20 vin., tudi dobro vino vedno na razpolago po nizki ceni, priporoča
Anton Maver,
hotel „Vega“, Spod. Šiška 26.
E loškerfu
v Wolfovo ulico štev. 12, tam je koncert vsako soboto in nedeljo brez vstopnine in brez vsake obveznosti.
Jaz se vedno dobro zabavam v družbi pri gospodu Roškarju ter ga toplo priporočam.	M.	I.
Pri nakupu obuval ni treba iskati trgovin s kričečo reklamo. Pri meni dobite isto ravno tako Poceni pa vsekakor boljše, za kar jamči moj
strolso-vni poTrlic.
Popravila čevljev, četudi niso bila kupljena pri meni, izvršujem vestno in poceni.
MARTIN KRALJ,
čevljarski mojster, Wolfova ulica štey. 12 v Ljubljani.
„Kam pa greš danes ?“	(	Dobro^nana	trg.	olja,	kisa	in	mil
T
je sedaj v Rojanu za cerkvijo. Cene olju liter od 88 vin. naprej. Zlasti priporoča amerikansko olje po 1 K 4 vin. liter.
FB AM MALIS,
čliplcnairan. Isrojetč. Trst. - Ulica Tor 8. Piero 4 - Trst
Podružnica: Nabrežina 99.
Najboljše čevlje po meri dobite v sovi čevljarni«!
Antona Javornika,
Trst, -ulica ZPameto 33 Prevzamejo se tudi vsakovrstna popravila.
Dobro upeljane
zastopnike
sprejme proti visoki proviziji tvrdka za črna vina v steklenicah v vseh večjih krajih. Le resne ponudbe pod šifro „Furlana“ na anončno ekspedicijo v Ljubljani
Weir©ca.3n.eu
urarna in -■ - zlatarna
Alojzija Povha,
se dobi na trgu Barriera St. 8, Trst
zdravniško priporočeno kri tvoreče vino daje moč in zdravje. Vzorec 4 steklenice 5 kg banko po poštnem povzetju K 4 50. Edina zaloga
Br. Novakovič,
veletrgovina vina, Vernioutha, Maršale, Malage, Konjaka, žganja Itd.
Hjj-uiloljarLSL-
JS ~
a >
tS IS
<u a.
E o
o a
1* B c
n
c i
> j?
><o a.
m -a o ~-ca
«T >
s! £ •§
< w
•	i
o
•	<
5 -i
r* o
Bt
N |
rt B>
m ar
IG
O v>
S
*§
a*
1 M « •
Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 4. Novomesto, Glavni trg Št. 45.
- Kranj, Glavni trg št. 119. -
- Kočevje, Glavni trg št. 79. -
Za nakup oljnatih in suhih barv, lakov, firne-žev in vse v to stroko spadajočih predmetov se priporoča tvornica barv
Premeri & Jančar
Dunajska cesta št v. 20. Ljlltlljana Kolodvorska ulica štev. 18.
Tristne emajlne 'barve, Irartolinej, mavec itcl.
l^Ta droba-) 1» aelselo.	ITa,	daro-tono	iaa.	dle-teelo
Energičnega organizatorja za Kranjsko
išče odlična domača zavarovalnica na življenje proti stalni plači in proviziji. Po povoljnem delovanju zagotovljeno mesto voditelja s pokojnino. Ponudbe z navedbo referenc pod »Energičen* na »Anončno ekspedicijo11 v Ljubljani
Uradnikom, učiteljem in »gospodom v pokoju
z velikim znanstvenim okrožjem se odda zastopstvo domače prvovrstne zavarovalnice na življenje proti visoki proviziji. Nadaijna navodila na razpolago.
1 onudbe z navedbo referenc pod »Brez truda in stalno* na »Anončno ekspedicijo* v Ljubljani, Šelenburgova ulica Stav. &
C
Otvoritev cvetlične trgovine.
Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem otvoril dne 1. marca na Mestnem trgu št. 11 cvetlično trgovino. Priporočam se za izdelovanje vencev, šopkov ter sploh za vse v to stroko spadajoča dela. — Solidna postrežba. — Zunanja naročila točno.
Z velespoštovanjem
A YTO\ FERAVT,
umetni in trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg 3.
Konfekcija
: za moške, ženske in otroke :
v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v podružni trgovini --------- tvrdke	R.	MJKLAUC — -—
S1 „Pri Skofu“
Ljubljana —- Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica.
: Fcseten cdtcielelc v prvem natietropjvi. Cenik na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.
r
J
Kavarna
'N. odprta celo
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Gostilnap
Florijanska ulica št.
Namesto K 12*—, samo K 5*50
jgp?,- Jpf ‘20.000 parov usnjatih fmjk Mej Čevljev na zadrgo z dojibro zbitimi usnjatimi PodPlati, ki so bili pri-, JMfi	pravljenj za Balkan, so
Mi zaostali vsled voj-‘ ‘ v	ske. Ker moram zalogo
v kratkem razprodati, prodajam čevlje pod izdelovalno ceno za samo K 5 50. Dobijo se v vsaki velikosti za gospode in dame. Razpošilja po povzetju
Export ARNOLD WEISS, Wien VI. Gumpendorferstras. 189 25.
SANATORJEM • EMON/V
ZA- NOTRANJE ■ IN-K3RURGICNE -BOLEZNI.
•PORODNIŠNICA. LJUBLJANA • KOMENSKEGA- ULICA- 4 SEF-ZDRMNK: PRIMARIJ ■ DR- FR. DERGANC
Sedaj je zadnji čas, da j j|	fff i
se vaša kolesa teme- |— ljito presnažijo, če treba tudi emajlirajo in ponikljajo, za kar se priporoča domača tvrdka, ki bo izgotovila v vsakem oziru dobro in solidno po primerno najnižji ceni.
Ana Goreč, Ljubljana
Specijalna trgovina s kolesi in deli
Marije Terezije cesta 14 (Novi svet, naspr. Kolizeja.)
Najmodernejši raglani, obleke za gospode in dečke v najnovejših fasonah — dospela je ogromna izbira pariških in berolinskih modelov za dame v modernih barvah in krojih.
Velika partija damskih kostumov po 10 K, katere ni bilo dosedaj za dobiti.
Ogledali si zamorete le v trgovini
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6.
Telephon 132.
Gospodične
ne pod 20 let stare, katere imajo veselje za pouk vezenja in krpanja, kakor obisk privatnih strank, se sprejmejo pri tvrdki
delniška družba šivalnih strojev, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4.
Prednost imajo, katere so šivanja ali vezenja zmožne.
J. GROBELNIK
Krasne moderne hlače
prej Franc Souvan sin	»
Ljubljana	nasprotl	,ekarne
naznanja, da ima tudi v svoji nanovo urejeni manufaktura! trgovini posebno bogato zalogo
V torek dne 10. marca 1914 dopoludne ob polu 9. uri razprodal bom pod roko vse svoje zemljišče v Zgornji Šiški, to je hišo št. 36 z vrtom in gospodarskim poslopjem, nadalje krasne stavbene prostore, njive, travnike in gozda, ležeče v davčni občini Zgornja in Spodnja Šiška, Glince in, Trnovo, in nadalje svoje stavbišče ob državni železnici v Spodnji Šiški.
Zadnje omenjeno stavbišče se nahaja prav 'tik železniškega tira in je jako pripravno za podjetnika, ki hoče izpeljati iz proge državne železnice železnični tir na svoje zemljišče.
Posamezni reflektanti so uljudno vabljeni, cla se zglase pri meni v Zgornji Šiški št. 36 ali pa pri mojem zastopniku gospodu dr. Josipu Furlanu, odvetniku v Ljubljani, kjer dobe vsak čas natančna pojasnila in vsestranske informacije.
S prodajo pričnem v torek, dne 10. tega meseca dopoludne ob polu 9. uri v Zgornji Šiški št. 36, kjer naj se posamezni kupci snidejo.
V Ljubljani, dne 6. marca 1914.
‘Ivan Zakotnik,. .
1	'	tesarski,	mojster in posestnik.
za moška oblačila
Na novo došlo 600 najnovejših vzorcev po brezkonkurenčnih cenah.
Zahtevajte vzorce!
4000 m različnih ostankov sukna za hlače in obleke sem nakupil v veliki tovarni za polovično ceno!
papirnate oziroma mešane stroke, na dobrem mestu v Ljubljani, pripravna tudi za damo, se vsled družinskih razmer pod ugodnimi plačilnimi pogoji takoj proda. Ponudbe na „ Anončno ekspedicijo" Josip Hočevar v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6.
Prej 1 m K 6—7, sedaj le K 3‘60. — Cela obleka 3 m stane K 10*80.
Ljubljana
Marije Terezije cesta 13-18 (Kolizej)
Mizarstvo:
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Prodaja se samo, dokler je kaj v zalogi!
Zaloga otomanov, di
vanov, žimnic
dilnih sob v različnih
Konzert - Gramofon
in otroških vožičkov.
najnovejših slogih
velikost skrinji-
Ovnik: 50-f 45) š^ f—****kolesje: PrSzl-ssion, zvočnica: Omega, Stark-
, aTTtffi' " 10 n°vimi dvo-Mnmsm	Stranskimi plo-
^E^aLjSp,,..,lUs *Caml en aIbum
plogChufijo ff’ jemg I |	Igel stane z embalažo vred
mmi Et	samo	K	60.
mM P	IDTajnevejši
M	: gramofon :
/// 1	brez livnika, velikost skri-
» - L ^	njlce: 44 -|- 38 -j- 31 z vsem
J	kakor zgoraj navedenim,
za gostilničarje z vmetom 6 ali 10 vinarjev
Siuuo	eskron.
Fi gramofoni se pro- fflgfpggrr, tajajo samo v svrhe reklame, do I. mares '
1914, pozneje pa zo pet po prejšnjih znat-no višjih cenah.
A. Rasberger, Ljubljana
Sodna ulica štev. 5.
Zastopnik avstr, gramofonske družbe na Dunaju in drugih svetov, tvrdk. Edina tvorniska zaloga gramofonov in godbenih automatov. —- Največja zaloga plošč na Kranjskem. — Lastna delavnica za popravo vseh vrst godb ti.il. strojev.
Spalnica v amerikanskem orehu
im gospodinja ne ve, < katero primes nai vzame k zrnati kavi, nai poskusi KathreSnerievo Kneippovosladno kavo.
Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nocm omarici .*. 1 umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. .*
Usojatno se naznanjali, da smo s 1. marce*11
Popolnoma bo
zadovoljna.
Cena šentjanškemu premogu pri manjših odjemih za 100 kg kosovnik K 2-70, orehovec K 2 40. Cena mirenskemu premogu za 10° kg dostavljen v
hišo, kosovnik K 2-20, oreliovec K 2-—.
Pri večjih narodllili primeren popust.
Naročila sprejema
Glavna zaloga in podružnica tvrdke Jelačin
Telefon, št. 121. — Ljtibljana. — Telefon- št. 121. Za obila naročila se priporoča
BICHTEK & C O.
Zaloga: Traovska -ulica štev. 25.	.-.