2Z1. itartlta. I Urtlini, i min, Z7. njtartn m. XUX. Mi. ,5iovenakl Ntrod* vtl|t ft *•» u AvttK)-Or:sk#: a NaoO]o! eelo Teto skapjj napr«j . K 25— ćelo leto naprej . . . K 3O— Sw'let. : : :: : lt» » A"«"1" •■ «• *»«e dežeie • na mestc • . • , # 2 30 četo leto oaproj • • • • K 35.— VpraŠanjem glede Inseratov se n*j pcito?! za odgovor dopisalea afl inamka, 9pr£TnUtvo (»podaj, 4vori&Č€ !evo; Saaflava mllM £L S, tel*loa *i.SS. felMfa viak din ivtUr ftivitaUl mMI« Trn pronUkt. Inscrati vtl;ajo: peLao^topna petit vrsta za cnkrat po 20 vin., za dvakrit po 18 vin.,'za trikrat ali \eckrat po 16 vin. Parte in zahvat vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri većjih tn^ercijah po dogovoru. UpiavnLštvu oa] se poiiljajo iia ročni ne, reklamacije, inserali i. t d, to je administrativne stvari. -^——— PoMBeuia ttevilfea v«i}» 10 vinar}««. ■ Na pismena naroćila brez istodobne vposlatve narocmae se M ostat* „IfaroAna Uskara*" teleJoa e*. SS. .Slovenski Narod" relja ▼ fcfwbl|aal ni dom dostavljen; v upravništvu prejeman: ćelo leto naprci . . - • K 24'— celo leto naprej . , . . K 22v-^ poi leta m . • • . # 12-- pol leta „ ...... 11'— četrt leta . . , • . • 6'— cetrt leta m • • .*• • 5*50 na mesec m # • . . 2*— na mesee »•••••• 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se oa vra£ajo. «r*4ai*tvo i baliov* nlica SL 5 fv priiiičju levoj telefon 4t S4. li nafti psrsOlo. Duuaj, 2b. septembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: VZHOĐNO BOJIšČE. Fronta proti Rom uniji. Fred širokim zamahom obkolitve t sirac; rotnuuskih čet. sirio zapustili prelama Vulkan in Szu.-drV. Pri Sibi-nju se razviiaio novi bo*L Avstro-ogrske in nemške čete naoadajo. Ob Sedmojzraški vz'iodn! fronti je prišlo mesioma do snopariov. Južno od SzekeJy Udvarhelvia 5K0 30JISCE. Južni dc! Kraške visoke planote ie sta! od časa do časa pod moćnim ognjem sovražne artilieriie. Na fronti FJeimsiala so obstre-Jjevafi kalijani utrdbo Dos^acco in otisek Gardina! - Col Torrondo. Na Cancena^olu smo vjeli 21 aiplnov, vmes 2 častnlka. Sovražnik je odkloni! premlrle, kl smo te ponudili za resHev zasutih na vrhu Cimone. Besedilo pri iel priliki s posredovanjem pariamenterja menjanih not slove doslovno: I. PoveHnik c. v\ Icr. ? vr.tr-> - o^r-skih voinih sil v prostor« Tonezza-Cimone poveiiniku na^rotnih kr. italii^nsktli cet. Pod razvalinami razstrelienega Monte Cimone se nahaja većie štavilo šc živećlh laških \ ojakov, ki kličejo na poinoč. Pripravlseni sioo, iira pomagati in j«ti resiti iz graba, ako ustavi italijanska artiljerija in pehota dane?, dne 25. septembra t. 1. med 2. popoKL;e in 7. zvečer ofeenj na "»lome Cimone. Samo ob sebi umevno, zadeva to tuđi itali aaske baterije v dolin: Astico in na viSinah zapadno in vzhodno te reke. V tera času ne stneio italijanske pat rulje med Astico In Rio Fr^ddo prekoračiti svoje utr?e.ie crte. sicer ustavimo rešllao akcijo in smatramo odmor v boiu za kršen. Čekr. haJi'anski poveiinik tega ne sprehne, zapadejo i talijanski vojak! svoji usodr. Odgovor nai se odda do 25. septembra 1916 opol dne pri naši prednji straži v Forni. Rešitev nuina. 25. septembra 1916. 11. Poveljstvo odsska Pedescala, 25. septs^ibra 19!6 ob 10. uri in 45 ici-nut dopoicfne. Uvažufoc, da bi lahko avstro-ogrske čete, k! so pomagale svoiim ranienceni v dolcem času med eksplozijo in pnčetkom itali'^nskega ognja. rw>magale iz č!ovekol?,ubnosti ti'di laškim raiiencein, smatra nj. ekscelenca armadni ooveljnik za umestno, odkjoniti zahtevano ustavi-tev ognia. Načelnik generalne^a štaba jrm-A I b r i z z i. JUGO - VZHODNO BO.HŠČE. V Albaniji ničesar novega. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fm! He uredno oerooio. Barol'n, 26. septembra. (Kor. u.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJlSCE. Fronta generalfeldmar- šala prestolonaslednika Ruprehta Bavarskega. Anglesko - franeoska infanteriia te nastopHa vceral. če^rt: dan velike borbe zaveznlkov. med Ancro In Sommo k en3tnemu napada. Opo!-dne pričeti boi' ie traial x enako lju-tastjo tud! poneči. Med Ancro in Eaucourt - L' Abbayjeni se ie vdušil s«>vrazni naskok v našem ognju ali pa se je krvavo zlom i) pred naširai Az Estv poroća iz baje zauesljivega vira: V Atenah je nastal državni prevrat. Kralj Konstan-tin je zapustil mesto in ustanovila se je narodna vlada, ki bo napove-dala centralnim državam vojno. Gr-šk? generalni štab je onemo^očil mobilizacijo armade s tein. da je uničil vse mobilizačne nacrte. Dunai, 2fr. septembra. Semka? dospcle vesti pravijo, da namerava nova grska narod^ vlada napovedati centralnim d r ž a v a ni v o j n o. Ker bi, nova vlada rte razpolugaia z mobili-začnimi nacrti, bi mogla v prvih ted-nih spraviti na bojišče Ie aktivna armade, ki šteje koma] 50.000 mož. Krali Konstantin na begu? Dunaf, J6. septembra. Danes se tu razširja vest, da se je kralj Kon-stantin odlečil. zapustiti Grško in da odhaja v Carigrad, ne da bi se sicer odpovedal prestolu. Bern, 26. septembra. Pariški :>Temp$« javlja: Kralj Konstantin ne ostane v Atenah. Kraljeva palača je že zaprta. Panika na atenski borzL Pariški listi poročajo: Vsled naj-novejših dogodkov vlada na atenski borzi panika. Kurzi vseh vrednostnih papirjev, zlasti pa grških državnih obligacij, so gioboko padli. Revolta grške armade. Italijanski listi poročajo iz Atcn: Razburjenie med grškimi oficini-proti Bolgariji narašča. Bivši vojni minister Kalaris je poslal vladi spo- t menico, v knteri zahteva takojšen nastop proti Bolgarom. Ta spomenica se v armadi splošno odobrava. Iz; italfarsKih listov ie razvidne, da de- En7JrJIlEX IIIIMI1 Kmetje, Rusko spisal Anton C c li o v. Poslovenil V. V. (Koaec.) Ravno ta čas so delali dni-narji v hiši. Star krojač s strasni-mi naočniki je vrezaval iz cunj te-lovnik. dva mlada fanta sta izdela-vala copate iz kl obuče vine; Kirjak, ki je bil zaradi pijančevanja odpu-scen. je popravljaj komat. V koči je bilo ozko, vroče in je smrdelo. Kr-ščeni 2id je preiskal Nikolaja in re-kcl, da se mu morajo nastaviti pi-iavke. Med tem. ko mu ie nastavljal pi-javke, so stari, krojač, Kirjak in mlade deklice gledale in zđelo se jim je. kako zapušča Nikolaja bolezen. Tuđi Nikolaj }e gledah kako so se pi-javke prijemalc prsi ter .se polago-nia napoinile s temno srvjo in idelo se mu je, kakor se mu v resnici ne-kai jemlje, ter se zadovoljno smeh-ljal. i>Dobro jew« je rekel srojač, .dal bog, da bi pomagalo.« j Krsceni 2id ie nastavil tucat pi- iavk in pozneje zopet tucat. pil čaj in se odpeljal. Nikola] se je zače! tresti; lica so inu upadla in se z^rr-bančila. obraz se mu je krčil, — ženske so rekle, kakor pest. — prsti so mu posineli. Zavil se je v odejo, ved-no bolj mraz mu je prihajalo. Proti večeru ga je začelo dnšiti; prosil je, da naj ga pelože na tla, da na} krojač neha kaditi, potem je utihnilo pod kožuhom in proti jutri je umri. IX. Oj, kako huda, dolga zima. Ze od Božica sem nišo imeli do-inačega krjha in so morali kupovati moko. Kirjak. ki je sedaj stanova] doma, je razgrajal vsak večer in vsi so se ga bali. zjutraj na k'a ie bolela glava in mučila ga je ve^t. da je bilo žalostno ga pogledati. V hlevu je tulila dan in noč lačna krava in srce se je krčilo stari in Mariji v bolesti. Da je bila mera polna. je bilo vso zimo strašno mraz in krog in krog je ležal sneg visoko »n silno dolga ie bila zima: K Marijinemu oznanenin je zamedlo in se o Veliki noči je sne-ži!o. Končno pa je pretekla tuđi zima. Začetkom anrila so bili dnevi gorki, uoči pa so bile mrzle; zima ni hotela prerehati, enkrat pa jo je premagal korak dan. začelo je kopneti in ptice so prepevale. Ves travnik in gnnov-je ob reki je bilo pod vodo in nizina med Šukovom in drugim bregom ie bila zalita z vodo. po kateri so tu in tam plavale jate divjih gosi. Solnčni znon s svojim ognjem in krasnimi obiaki je prir.esel vsak večer nekaj nenavadnega, novega, neverjetnega, čc ne vidimo istih barv in oblakov na sliki. 2crjavi so letali po zraku in vpi-li žaiostno, kakor da koga kličejo. Na robu je stala Olcra in gledala dolgo. do^go na poplavljeno pokrajino, na soince. na bkščejo se, k?kor obnovljeno cerkev in solze so ji tekle po licih, težko je sopia. ker si je strastno žeiela od tu stran, samo daleč, daleč stran od tu. če tuđi na konec sveta. Bilo je že sklonjeno, da se bo vmila v Moskvo. da gre služit kot sobarica in da io fco Kirjak spremil. da vstopi kje kot hlapec ali karsibodi. Samo kmalu stran ovi tu! Ko so se pota nekoliko posušila in je bi! zrak gorkeiši. sa se začeli pripravi'ati na pot. Ol?a in Sasa, obe v onankal in z vrećama ra rami sta odšli zarana: Marija ju je nekoliko pospremila. Kirjak je bii nekoliko bolan in je hotel ostati se osem dni ciorna. Olga se je ozrla zadnjikrat na cerkev ter molila 7a izveličanje svojega moza; ni se ziokala, obraz pa se ji je skremžil in je bil ostuden. kakor pri kaki stari baburi. Tekom zime je bila shujšala. priliajala Ic vedno grša in fosje so ji že si veli: Prei prijazni in prijetni nasiueh je iz-ginil. gledala je trpece in z izrazom žalosti in udanosti, oči pa so ji zrle topo in stekleno. kakor da bi bila brezčutna. 2al ii je bilo. da je morala zapustiti vas in kmete. Ko iih je bila spremila Marija tri vrste daleč. se je poslovila, potem je pokleknila ter začela priklanjajoč se glasno tarnati: ■*Zopet sem sama, jaz uboga reva . . .<< Dolgo je se tarnala tako in Olga in Sasa sta videli, kako se je držala kleče za glavo ter se nato nagnila na stran, kakor Ua koga pozdravlja, nad plavo pa so ji letale vrane. Vedno više se je vzpenjalo soln-ce. Olga inSasa sta bili žc daleč od Šukova. Bilo je prijetno hoditi in kmalu sta pozabili na vas in na Marijo. Bilo jima je veselo pri srcu in vsega sta se veselili.Kmalu sta se za-gledali v kak hrib. kmalu v brzojavne drogove, ki so stali ob cesti daleč tja do obzorja in žice so tajinstveno pele. Zdai sta zagledali v dalja\i majhno pristavo. obdano od drevja in dišalo ie v njen! blizini po vodi in konopli. Ždelo se jiina je, da žive tu srečni ljudje. Zdaj zopet sta zagledali belo okostje konja, ki je ležalo na kaki njivi. In škrjanci so prepevali neumorno, i-repelice ^o pedpedikale in kosec je klopotal, kakor da kdo odpira zarjavela vrata. Okrog poldneva sta prišli Olga in SaŠa v veliko vas. Na široki cesti sia srečali starega kuharja generala Žukova. Bilo mu ie vroče in njegova T-otna plesa se je svetila v solneu. On ii*. Olga se ništa spoznala, potem pa sca se oba naenkrat ozrla fn se spoznala, ništa pa črhnila besede, in vsak je šel svoja pota. Olga in Šaša. sta se ustavili pred odprtimi okni neke koče. ki je bila victeti boljša od. drugih, potem se je Olga sklonila ter rekla h visokim pojočim glasom: »Ljudje božji, dajte nama v bo^ ga ime dar. kolikor premorete, naj da bog vašim staršem nebesa in večno zveličanje.« »Ljudje božji.« je ponovila Šaša pojoč »daite v boga ime, kolikor pre-morete, nebesa . -.« c5tran 2. ^o^uvtiiMarvj i>n\KyJU*t tiac 27. septembra ib»16. 221. SitrV. luje ententina diplomacija z vsemi silami na to. ođvrniti večino grške armade od kralja ter povzročiti raz-mere. ki bi ji dale pravico intervenirati. Demisija načelnika grškega generalnega štaba. Atene, 26. septembra. (Kor. ur.) Načelnik generalnega štaba Mosko-pulos je demisijoniral. Naraščanle revolucijonarne armade. London, 26. septembra. (Kor. u.) *Daiiy Ne\vs« poročajo iz Atcn: 21.000 rezervistov s Krete in 18.000 rezervistov iz Mitilen, Kiosa, Samo-sa in drugih otokov prihaja na par-nikih v Solun. Oblasti v Pireiu so sknšale, zadržati parnik »Svra**. to-da Krečanu ki so se nahajali na krovu, so z grožnjami izsilili, da se jih je pustilo potovati naprej. Ponesrečena vojaška revolta v Ateqah. Dunajski listi poročajo z grško-bolgarske meje: Ententa je skušaia izzvati tuđi v Atenah vojaško revc»-to po vzorcu one v Solunu. Vojaki naj bi se bili pridružili revolucijonar-jem ter odpovedali kralju pokoršćt-no. Revolto naj bi bile podpirale Če-tverozvezne vojne ladje, ki križanjo pred Pirejem. Ta nacrt se je pone-srečil in atenska gainizija je ostala kralju zvesta. Venizeios na Kreti. London, 26. septembra. (Kor. u.) Reuter poroča iz Aten. da je Venizeios že dospel na Kreto. London, 26. septembra. (Kor. u.) »Dailv Chronicle« poroca iz Aten: Venizeios bo objavil na Kreti proklamacijo, da stopa na čelo narodnega gibanja, da se za krono in vrlado postavi na stran većine grškega naroda. Detronizacija kralja se ne bo proklamirala. Venizeios bo razglasil na celem otoku splošno mobilizacijo v interesu narodne obrambe ter bo nato obiskal Mitilene. Kios in Sa-mos, odkoder se poda v Solun. Leo-ni-das FSbarilas ki velja za najbolj bo-gatega moža na Grškern. je izjavil admiralu Konduriotisu, da daje vse svoje prernoženje v svrho narodne obrambe na razpolago. Konduriotis je pred odhodom iz Aten odložil svoje mesto kot generalni pobočnik kralja Konstantina. Revolucija na KretL Kakor poročajo londonski listi, so revolucijonarji na Kreti proklamirali republiko ter pozvalt Venizelosa, da nai prevzame pred-sedstvo. Zdi se pa. da je prebival-stvo v notranjosti otoka ostalo kralju zvesto. Glavna opora revolucijo-narjev so domaći orožniki. Venizeios v Solunu. Iz Soiuna poročajo: Vest, da pri-haja Venizeios v Solun, je napravila največji vtisk. Govori se, da bo pro-klamiral avtonomijo Makedonije in Egejskih otokov, ker upa na ta način obraniti Grški posest teh pokrajin. ♦ Grški voiaki na Nemškem. Gorlitz. 26. septembra. (Kor. u.) Jutri prispejo v Gorlitz prvi Grki v treh transportih, in sicer 73 častni-kov, 1689 mož, 9 žensk. 7 otrok. 15 gorskih topov In rcekai voziL Ententa in grSke note Nemčifi. London, 25. septembra. (Kor. u.) Reuter ie izvedel iz diplomatičnih krogov, da je grška vlada Anglijo uradno obvestila o svojih radi gar-nizije v Kavali in radi Čet pri Florini Nemčiji poslanih notah. Angleška diplomacija smatra, da so te zadeve manj važne in nesposobne izboljšati obstoj'ece mučno in nezadovofjivo razmerie med Grško in entento. V Londonu imaio vtisk, da so krali in njegovi svetovalci izvršili te korake v zadnji uri pravzaprav bolj radi tega, da pridobe na času in da napra-vijo na entento dober vtisk.kakor pa iz drugih ozirov ter smatrajo, da se bodo koraki kralja Konstantina in njegove okolice v tem oziru pokazali brezu spešne. Kai namerava ententa z Grško. Berlinski listi poročalo: Govori se, da je četverozveza sklenila, spremeniti po doblfeni zmagi grško kraljestvo v republiko pod Venize-1 osovim predsedstvom. Orška ne bo dobila nobenega novega ozemljm. Dtnodi B2ufi iri tikhii ujptjni nopint pii jimji« ^ Na Sodmograškcm so prešle naše in nemške čete v prostom pri Slbinju k napadu, ki se ugodno razvija. Pri pretazih Vulkan in Ssnrduk pa smo se morali zopet umakniti. Romuni so dobili na tem delu fronte znatna ojačenja ter so nas skušali obiti. Ker naše akcije v smeri iz Pe-trosenva itak nišo imele drugega na-mena, kakor prisiliti sovraznika, da posveti tem točkam posebno pozornost in da na ta način prikrijemo svoje prave namene, ne pomeni umik pri Petrosenvu še nikakega uspeha za Romune. To je že razvidno iz do-godkov. ki se odigravajo sedaj pri Sibinju. V dolini Vokle (Kuhiillo) južno Szekeiy Udvarhelva se razvi-jajo novi boji. Tam se je v ponedeljek posebno odlikoval bataljon hrvatske domobrane, ki je junaško odbil vse napade mnogo moenejšega sovraznika. ROMUNSKO URADNO POROClLO. 24. septembra. Severna in severo- zapadna fron-t a. V gorovju Kelernen traia naše prodiranje. Vjeli smo 73 mož ter vplenili eno strojno puško. Vzhodno od Sihinja srno napadli zavrnjene^a sovražnika. Vjeli smo 4 čas;nike in 300 vojakov ter vplenili 5 strojn:h pušk. V dolini Jiu delna rodvzetja. Sovražnika smo vrgli nazai. Vplenili smo 2 strojni puški. Skupno število do sedaj vjetih na tej fronti znaša 48 častnikov in 65^6 mož. 25. septembra. Severna in severo- zapadna fron> ta. V dolini Jiu smo zavrnili več so-vražnih napadov. Na ostali fronti boji izvidrrh oddelkov. Rus! ia sedmograski fronti. Berolin, 26. septembra. Ruska poročila pravijo, da reorganizacija romunske armade dobro napreduje. Romijn5ke čete ?e nimaio dovolj iz-kušenj, zato imajo mno^o nepotrebnih izgub. Sedaj se jih bo pomešalo z ruskimi četami, kar se je na sed-mograski fronti že zgodilo. lieritL London, 26. septembra. (Kor. n.) Reuter. Neka ameriška vlačHna lad-ia }e dobila naročilo, da se ođpells v blizino Montauk Porta, da po^Učm neko netnško trwcrrsko podmor«ko togo v New Lomdom ▼ Coooeodoata Boji v Dobrudži. Na fronti v Dobrudži se tuđi v ponedeljek ni zgodilo ničesar važ-nejšega. Bolgari so izvojevali neka-tere taktične uspehe, v ostalem pa je položaj neizpremenjen. Sovražnik dobi še vedno sveza ojačenia in se pripravlja na večje operacije. • Zanimivo ie. da pričakuie ententa v Dobrudži novih presenećeni. Francoski »L* Oeuvre« piše namreč, da smatrajo v Sarrailovem glavnem stanu, da se bo Mackensen v Dobrudži dobro utrdil in omejil na po-zicijske boje, medtem pa bo pripra-vil in izvrsil svoj glavni sunek v drugi smeri- Kar se Je v Dobrudži zgodilo, to je Ie pred-igra. BOLGARSKO URADNO POROClLO. 26. sept'embra. Romanska fronta. Ob Donavi mir. V Dobrudži nobene izpremembe. Ćete so se uredile v doseženih pozicijah. Ob obali Crnega moria mir. Romunsko uradno porodio. 24. septembra. Južna fronta. Obojestranski artiljerijski o^eni ob Donavi. V Dobrudži je prodrlo naše levo krilo. Vjeli smo enega častnika in 53 mož. 25. septembra. Na iužni fronti v Dobrudli boji posamezniti oddelkov. Letalski napad na most pri Čmlvodl. Porlz, 26. septembra. CKor. nr.) »Temps« javlja, iz Bukarešte: Nem-ški letalci so naradli in zadeti do-navski most pri Črnivodi, bomhe pa so povzročile baje Ie malo škode. Unlčenie srbske đlvlilje na fronti ▼ Dobrudžl. »LokaJanzei^er« javlja: O uni-čenju cne srbske divizije na fronti v Dobrndži poroča »Odeski Listok«: Divizija }e dobila v bojih blizu crnomorske obale med Mangalifo in Aza-plarotn smrtonosni sunek. Boji so se pričeli 16. septembra in so trajali do 19. septembra. Đolgari so izvršlH 17. več kot deset srdltfti napadov. Levo krilo se je moralo mnafcniri na drugo crto. Ta trenutek «o t>orabil« nem-ško-bolgar$ke &ete ter so MUtrabile Srbe v hrbtn. Srbi so % ozirom nt nevarnost, da bodo ponolnotna ob-koHeni, ndarili nar>rei fn razvil se te strašen boi ntt bajorete. Topovi so obmolknHi. Tri ore je trajalo krvavo borenje. Tu se Ie zasnala neka nem-Ika konjeniška divizija z nepopisno Mtf^OODOdOBBO lSVfSeBO tttttko 8BB Srbe ter jih jt poveCinl pokosila. S tem je bfl bo] za Mackensena odio-Cen. J^ajveCJI del srbsKc divizije je pokriva! bojišće. Lc malo se jUi je resilo. Srbi so izgubili 15.000 tnoi. med njimi skora) vse častnike. Car in romanski kralj sta Jim izrekla svoje posebno priznanje. Topovski boi ob Donavt 2eaeva, .>S. septembra. »Temps« poroča iz BukareSte: Ob Donavi se vrši med Zimnico in bolgarskim Sl-stovom živahen topovski boj. Na tej točki prehod Čez reko ni nemogoč. Plen v Dobrudži. Iz Amsterdama poročajo: Nem-ško - bolgarske Čete so vplenile v Dobrudži dosedaf 1-^0 topov in 62 strojnih pušk. Rusi in Romuni so utrpeli ogromne izgube. Boji u Makedoniji. BOLGARSKO URADNO POROClLO, 26. septembra. Makedonska fronta. Na Stari Nere-čki planini je neka naša kolona pre-senetila in razpršiia v smeri na vas Breznico en bataljon franeoskega po'ka Št. 242, vjela nekaj tucatov mož in vplenila eno strojno puško, tornistre, šotore in kuhinje bataljona. Z bajonetnim napadom smo vzeli sovražne strelske jarke pii vaši Crevnik, kjer smo našli nad 30 mrtvih so\Ta-n'kov. V okolici vaši Pi-sederi in Armenrko smo izvršili pro-ti^anad na tri sovražne bataljone, ki so se v neredu umaknili in pustili mnogo mrtvih in ranjenih na hojišču. Vzhodno od Fiorine smo odbili tri zaporedne frnncoske napade. Sovražnik, pri k:jterem je nastala zme-da. se je umaknil z velikimi izguba-mi. Po neprestanih desetdnevnih bo-i;h. v katerih ie vsa srbska drinska divizija namerila najljutejše napade na visino Kajmakčalan. so danes rano zjutraj naše čete prijele to divizijo z veliko silo ter 30 na vsej fronti prisilili, da se ie umaknila. Boj traia z velikim uspehom za nas še vedno. V dolini Moglenice artiljerijski dvoboj, v čegar poteku smo storili, da je mno^o sovražnih baterij utinnilo. Na Reln^ici planini na obeh straneb mir. Na fronti ob Strumi slaboten artiljerijski ogenj. Francosko uradno poroČllo. 25. septembra. O r ij e n t -ska armada. Na levem bregu Strume se je posrečil Angležem pri izvidnem pohodu napad na Jeni Mah jugo - zapadno od Ormanlija. Francoski oddelek, ki je operiral na desni strani angleškecra oddelka, je vzel z bajonetom en strelski jarek ter vjel neka] mož. Od Dojranskega jezera do Vardarja je bila naša artiljerija zelo živahna. Bombardiranje Dojra-na je provzročilo požare. Napredovanje na našem levem krilu traja na ćeli crti. V blizini Broda so se pri-bličali Srbi obmejnemu grebenu se-verno od Krušegrada. Severovzhod-no od Fiorine je vzel a franeoska in-fanterija prve hise v Petoraku po živahnem boju ter prodrla severno od Fiorine. Zapadno od mesta so Rusi v naskoku zavzeli od sovražnika močno utrieno visino 916. V tej pokrajini je nas artiljerijski ogenj za-drža! bolgarski protinapad ter so Ka Francozi in Rusi vrgli nazaj. Jugozapadno od Fiorine je imel franeoski varstveni oddelek južno od Pre-spanskega jezera živahne boje z bol-??arskimi četami, ki so bile prišle iz Bikliste. Vojna z Rusijo. RUSKO URADNO POROClLO. 25. septembra popoldnc. Zapadna fronta. Ničesar važ-nega. BORBA ZA HATJC. »Times« poročajo: Rusi Haliča še vedno nišo vzeli. Oddaljeni so ćelo od železniške postaje 5e nekaj sto metrov. Morda se iim niti ne bo posrećilo mesta zavzeti. Važna je samo železnica. »Russkoje Slovo« pravi, da so centralne države Halič tako izredno utrdile, da morejo tnesto 5e doigo držati. PariSki »Journal« pravi, da }e dobila armada princa Leopolda Đa-varskegra Dri Haliču na desnem krilu moćna ojačenja. Dcjstvo. đa Je zbral sovražnik Dri Tlallčn toliko artflicrijc. kaže, da lioče držati mesto do skraj-nosti. Hlndcnbnrg tioče tu privewiti rusko vojsko do zime ter pofem v ngodnefSom času ndariti dm^od. »Novele Vremja« najrtaSa sfinc tefkoče ruskih podvretil v Karpatib. VeCIc operacile ovirajo talne rarme-re In klima. Treba se Je pripraviti na ikdge Ušle boic »Matm« pravi, da je Halič za sedaj prvi cilj ruskih napadov. Tu je pričakovati najljutejŠih bojev. Potem sele bo pot na Lov prosta. Tvki t Gaflctl Sovralni viri pravijo, da so Turki pod generalom Bothmerjem ix Male Azije in so se borili že na Ga-li^K>liju. Prvič so na stopili, ko so šči-tili umikanje grofa Bothmerja na crti Zlotc Lipe. Sazooov zopet na krmnu? Berolin, 26. septembra. Iz Stock-holma se poroča: »Tagliche Rundschau«: V petrograjskih dobro poučenih krogih se znova zagotatvlja, da Stirmer v kratkem odstopi in da bo njegov naslednik Sazonov. Sa-zonova kandidatura ie posledica vpliva angleškega poslanika Bucha- nana. Stirmer bi O$td kot član ruske vlade v Petrogradu. Chvostova pozicija se smatra za stalno zagotov-Ueno. Ruski veleposlanik v Loodoou, »Echo de Bulgarie« poroča« da bo v kratkem ruski veleposlanik v Londonu grof Benckendorff odpo-k ličan. Japonci pri carju. Japonski princ Kanin Je dospel kot zastopnik mikada z velikim knezom Jurjem Mihajlovičem 24. t, m. k carju v gla\-ni stan. Prebiranja v NemčflL V Nemčiji je odrejeno prebiranje trajno nezmožnega moŠtva letnikov 1870 do 1875 in prebiranje letnika 1898. Zagrajena »Messaggero« prinaša članek, ki je vzbudil v Italiji pozornost in skrb. kajti o položaju na italijanski primorski fronti pravi, da Je pot v Trst tako-rekoč zagrajena. Artiljerijska koncentracija in sila avstrijskih Čet je ogromna. »Secolo« slika hrabrost av-stro-ogrskih čet, katero priznavajo seglasno tuđi drugi italijanski listi. »Secolo« pravi, da sovražna obram-ba na Krasu ie napravljena z žilavost jo in drznostjo, kateri ni primere. Poleg tega treba vpostevati kako-vast bojnega ozemlja. Listi opisuje-jo nečuven odpor vsakega posamez-nega sovražnega vojaka, Dobijo se niožje, ki so kakor vzrastli s pozicijo, katero treba braniti, in so se upirali še potem. ko so bili že razorože-nL Ti posnetki iz italijanskih listov nam zadostno pricajo o trdosti in vztrajnosti naših kraških po-zicij, ki braniio Italijanom prihod v Trst. Snočno naše uradno poročilo naznanja samo artiljerijsko delova-nje sovražnika od Časa do Ča&a. Vrši se torej še vedno raivršcanje itali-ianskih sil in ojačevanje in d' Aosta razmišlja, kako bi si osvojil pot v 1 rst, ki ie takorekoč zagrajena, in razbil obrambo, napravUeno z žilavost jo in drznostjo, kateri ni Drime-re, kakor pišejo italijanski listi. Ves Čas odmora se naša obramba še kre-pi in ojačule tako. da bo mogla še čvrstejše odbijatt vse prihodnje itali-ianske navale. V italijanskem glavnem stanu so računali na to. da Romuni razbre-mene italijansko Ironto. Mislili so, da Avstro-Ogrska postavi proti romun-ski armadi toliko voja^tva in topov, da se bo to prav izdatno poznalo na Drimorski ronti in olajšalo prodiranje Italijanov. Predstavljali so si, da je treba Ie krepkega šunka na Krasu, pa bo odprta pot proti Trstu m po^ tem dalje v notranjost Avstrije. Ali »Secolo« je priobčil iz italljanskega fclavnega stana korespondencp, ki ppudarja, da napad Roirranije ni prav niC; razbremenil italijanske fronte, zgodilo se je še naspTOtno. da so pri-vrele na primorsko fronto preizkuše-ne čete prve vrste in pripeljaJi so te-žke in lalike topove, pa vojnega materijala toliko, da so ovtre za italijansko prodiranje vedno strašnejše. ln ako pogledamo v Cadornova po-ročila, razvidimo iz njih, da se av-stro-ogrske čete ne branijo samo, ampak da napadajo in se Italijani ko-maj ubranjujejo teh napadov. Ofenzivo so pričeli Italijani v lepih nadah, ki pa so kmalu izpuhtele in sedaj to-7ijo en dan radi slatfega vremena, drugi dan radi prvovrstnih avstro-ogrskih čet, pri čemer mislijo najbrže posebno na hrvatske junake iz Karlovca in naše spodnještajerske Slovence, katere poznajo že iz dober-dobskih odsekov, tretji dan zavraČajo krivdo na Romune, med tem pa pre-stavljajo svoje ov brez nspe-ha, ali pa istotako brezkoristni po-skns proti Forccllo di Coldose vzhodno Cauriola, W je stal Italijane obilo vjetnilcov, ne moreta zavajati na-£e čulcčnosti na kratki frontt. Zlntslra v(4na na HtiHansU trona CuHfc. 26. septembra. \z Rima se poroča: Velike skupine volaslefh de-lavcev odhajajo na fronto, da zifradi-Jo najnu^neiše potrebna zimska W-vaašča u čete. PLEN IZ OFENZIVE PROTI ITILUL 49.149 mož, 320 topov in 201 strojna puška. Dunai, 26. septembra, V radnih listih zavezniških držav se ie trdilo, da poročila o plenu iz avrstrijske ofenzive proti Italiji ne odgovarjajo resnici, marveč so skrajno pretirana. Nasproti tej trdit\i se poroča s pristojne strani, da znaša plen armadne i skupine, kateri je poveljeval generalni polkovnik nadvojvoda F.vgen, od 15. maja do 3. avgusta v celoti: 49.149 mol 320 topov, 201 Strojna puška, 126 konj, ?. avtomobllov, 600 bicikljev, 25 municijskih vozov. Italijansko pretiravanje. Dunai, 26. septembra. (Kor. ur.) Iz voinoporočevalskega stana: Italijansko dnevno poročilo 22. septembra naznanja, da je slabo vreme ovi-ralo operacije njihovih čet na vsem bojišču. Navzlic temu pa se poroča o znatnem napredovanju v prodiranju, med drugim proti vrhu Siefa, dolina Cordeyole. To »znatno napredovanje« je pretirano, kajti za tako napredovanje se more misliti kvečjemu naprava kratkega sovražnega jarka proti naši poziciji na Siefskem pobočju. Vrh tega sovražnega jarka pa je od naše pozicije na Siefskem pobočju še jako oddaljen. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Ministrski svet ie določil, kakor se je pričakovalo, Avgusta Ciufelliia, prejsnjega ministra, za civilnega ko-misarja za vse jadransko ozemlje. To imenovanje se je izvršilo v svrho, da se odbije rasteća nezadovoljnost be-do trpečega in proti zračnim napadom nebranjenega prebivalstva ob Adriji. Cadoma priznava sicer izgube pri razstrelitvi hriba Cimone, ali nič ne pove o vjetmkih in visino izgub zamolčl. Dodatno uradno porocilo dokazuje, kako se v Rimu bojijo vtisk a sovražnega uspeha, to poročilo išče upravičer»je za sovražni uspeh v značajn ozemlja in pravi, da taki stranski dogodki ne bado ovirali Ita-liianov nikjer v nadalievanju ofenzive. Boii f*& ifioriy# NAJVKCJA NORVEŠKA LADJA POTOPLJENA. Kodani. 25. septembra. (Kor. u.) ^National Tidende« poroča iz Chn-stianije: Posadka potopljene ladje »Elizabeth« poroča, da je bila ladja ob obali Sardinije torpedirana. Posadka. obstoječa iz 47 mož, je šla na čolne ter io ie čez štiri ure mimo došli parnik sprejel. »Elizabeth« je bila najveČja nizozemska ladja iz pristanišca Dram-men. Ko ie bila ladja torpedirana, je imela na krovu sladkor za Italijo. Vrednost ladie in tovora cenijo na 9 milijonov kron. Zatvoritev an^leškJh pristanlšč. Glede zatvoritve angleških pri-stanišč pravijo, da ie bila ukazana zaradi vaj novih angleških zrakoplo-vov. Danes po poročajo: Kodanj. 26. septembra. (Kor. u.) K poročilom o zatvoritvi angleških pristanišč poroča »Politiken« iz Bergna, da so bila pristanišča Har-v/ich in nekatera druga z okolicami proglašena za vojaško ozemlje ter zaprta za plovbo in promet. Nobeden ne srne prestopiti tega ozemlja, nobeden ga zapustiti brez legitimacije. Promet s kontineTitotn gre u bolj se-vemo ležečih pokrajin. Amsterdam, 26. septembra. (K. urad.) Potniki Doštnega pamika »Prins Hendrik« poročajo nekem« tukaj^njemu listu, da bo plovba v Sevemem morio zopet za nekaj časa ustavljena. 3u '.m ah 221. Stev. .SLOVUNbKl NAKUU*, one 26. lepteibr* t»*» Stran 3. Angleške ladje v ruskih pristanišnih. Iz Stockholma poročajo, da se Angleži sedaj zelo trudijo, spraviti številne svoje ladje iz ruskih in finskih pristanišč v Vzhodnem morju, da povečaio prostornino razpoložlji-vih Iadij. Glavna težkoca pa leži v tem, dobiti primerne posadke. Potopljene vokie lad}e! Iz Aten poročajo, da pripovedu-je moštvo nekega paraika, ki je do->pel v Pirei, da je pri odhodu iz Mu-drosa videlo, kako je neki podmorski čoln torpediral neko prihajajočo lahko angleiko križarko in neko transportno ladjo z angleškimi Četa-mi na krovu. Obe ladji sta se potopili tekom par minut. Večji del posadke križarke in mnogo vojakov s potopljene ladje je utonilo. Trgovska ptovba. Torpedirani so bili od podmorskih čolnov: Italijanska ladja »Oari-baldi« (1374 ton), angleški pamik »Charter House« (3021 ton), norveški parnik »Burjord« in italijanski parnik »Vego« (3026 ton). Posadke so rešene. li savrazni Davan 01 U. PONOVEtf NAPAD ZEPPELINOV NA ANGLUO. Berolin, 26. septembra. (Kor. u.) VVoitfov urad poroča: V noći od 25. na 26. t. m. je del r-aših mornarskih zrakoplovov iz-dntno in z vidnim uspehorn obložil z raistrelilnlnii hi vžigalnimt bom-bami angleško vojno pristanišče Poržsmouth, utiiene kraje ob izlivu Themse ter vojaško važne industrijske *m železniške naprave v srednji Angliji, med njimi York. Leeds. Lin-coln in Derby. Kliub moCT.emu protl-delovaniu so se zrakoplovi neposko-dovani vrnili. žef admiralskega štaba mornarice. - • London, 26. septembra. (K. ur.) Uradno se poroča: Sedem zrako-dIovov je obiskalo preteklo noč in danes zjutrai London. Napadli so uTgovzhodno in severovzhodno obal h seveme srednje dežele. Glavni :i!j napada so bila industrijska^ sre-čišča v sevemih srednjih deželah. Do sedaj ni nobenega poročila o ob-streljevanju tovaren in naprav voja-ikega pomena. V več krajih ie bilo razdejanih ali poskodovanih več maihnih hiš. Poroča se. da je bilo 29 r^eb ubitih. Zrakoplovi nišo posku-sili približati se Londonu. Obramba se je borila proti njim m iih prepodi-la od več velikih industrijskih središč. __________ Z bojišča ob Sommi prihajajo pOTOČila o živahnejših bojih severno od Somme. To pot so napredovali v poglavitnem Angleži, toda samo v globodini 1 do 2 km. Napredovali so iz Courceletta proti severo - vzhodu | na Eaucourt V Abbaye ter iz Flersa na Gueudecourt. Iz francoskih poro-čil izvemo. da so Angleži zavzeli dne 25. septembra Les Boeufs. Nemška poročila so že mnogo prej povedala, I da so Nemci ta kraj zapustili. Tik Les Boeufs. komaj pol kilometra proti jugo - vzhodu in le 2 km severno od Čomblesa, so zavzeli Angleži vasico Morval, vzhodno od Comble-sa in 3 km od tega kraja pa so Fran-lozj zasedli vas Rancourt, tako da stoji kraj Combles napol obkoljen nied Angleži in Francozi in ima zve-zo samo s krajem Saillv, oddaljenim 3 in pol kilometra. Razdalja med na-nrej zapognienimi deli angleške in francoske fronte na eni strani pri Morvalu. na drugi strani pri Ran-courtu pa znaša samo pičle 3 kilometre. Nemške pozicije pri Comble-su je torej smatrati na tej fronti za naibolj ogrožene, zlasti ker jim lahko francoska in angleška artiljerija z zjpornim ognjem zapre umikanje. Pričakovati je na tej točki najljutej-ših bojev. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 25. septembra popoldne. Na frcati ob Sommi živahno delova-nje artiljerije čez noč v raznih odse-k»h severno in južno od reke. Na des-nem bregu Mose smo z lahkoto za-vrnili nemski napad na francosko utrdbo vzhodno od gozda Vaux-Cha-pitre. Artiljerijski boj traja v odseku Thiaumont - FIeury - Vaux - Chapit-re s silo. Sovražna Ietala so metala včeraj proti 8. zvečer bombe na okolico LuTievilla. Ena žena je bila lahko r^Škodovana: stvarna škoda je neznatna. Tekom včerajšnjega dneva je strmoglavilo sovražno letalo, na-padeno od francoskega Ietala, brez vodstva severno od Miservja na tla. Tri druga resno zadeta Ietala smo prisilili, da so pristala. V noči na 25. ?eptember so vrgla francoska Ietala ^ bomb na vas in kolodvor Guis-card. Isto noč je vrglo sedem francoskih letal 59 bomb kalibra 12 cm na tovarniške naprave v Diedenhofnu in Pombachu ter na kolodvor Audun le Roman. V Rombachu smo opazovali no bombardementu požar. 25. septembra zvečer. Severno od Somme se ie bitka na fra-ncosko - angleški fronti danes s silo zopet pričela. Francoska infante-rtia je pričela proti poldnevu z nafea-dom istočasno proti nem§k?m poziram med Combleeom in Rancour- tom in proti obrambnim napravam, nakopičenim od sovražnika med Rancourtom in Sommo. Severovzhodno od Čomblesa smo ponesti svoje crte do južnih robov Fregico-urta naprei ter zavzeli vso mogočno izgrajeno pokrajino, ki se razteza med to vasjo in visino 140. Vas Rancourt je padla tuđi v naše roke. Vzhodno od poti v Bćthune smo raz-širiH svoje pozicije v globini enega kilometra. V prostoru od poti Combles - Bouchavesnes smo v naskoku zavzeli visino severovzhodno od te vaši ter dospeli na jugovzhodno do visine 130. Bolj proti jugu smo- se po-lastili več sistemov jarkov v blizini sevemcga dela kanala, ki se razte-zajo od poti v Bethune do Somme. Število neranjenih vjetih presega, kolikor smo do sedaj našteli, 400. Si-cer ni poročati s fronte o nobenem važnem dogodku. ražen o precej živahnem artiljerijskem boju na des-nem bregu Mose v okolici Vauxa. Chapi{ra in Le Chennisa. V noči na 25. t. m. je vrgla skupina letalcev 150 pranat na kolodvore v Hamu, Nom-Meuxu, Manacourtu in na letališče pri Vraignesu. Belsiisko uradno poročilo. 25. septembra. Na raznih točkah belgiiske fronte so se vršili artiljerijski dvoboji, zlasti pri Rams-capellu rn v okolici Di^muidna. ANGLESKO URADNO POROClLO. 24. septembra. Južno od Ancre in zapadno od Lesboeufsa smo z izgubami zavmili tri sovraž-ne napade. Na številnih krajih moćno artiljerijsko delovanje. V včeraj-šnjih bojih je bilo uničenih 5 sovraž-n;h leta!, dve letali poškodovani. Pet angleskih letal pogre^amo. Angleški letalci so v 5. napadih z bombami po-škodovali sovražne zvezne crte. 25. septembra popoldne. Sovražne napade južno od Courceletta smo zavrnili. Pri Neuve Cha-pclli in pri Kulluchu smo zažgali mine. 25. septembra zvečer. Južno od Ancre smo povsod uspesno /»apadli sovražne crte ter zavojevah fronto 6 mili med Combleeom in Martinpuchom v globočini nad ene milje. Zavzeli smo utrjene vaši Morval in Lesboeufs ter več črt jarkov. Vas Morval leži na višinah severno od Čomblesa in Je tvorila s svojfmi rodzemskimi jarki in žicnimi ovira-mi strašno trdniavo. Po-sest teh dveh vasij je velikega vojaškesra pomena. V resnici pretrga sovražne zveze s Comblesom. Vielf smo mrto^o so-vražnikov ter vplen'li mnogo strojnih pušk in ćrucega voine^n materi-ia!a. Sovrazn'ku smo prizadiaH te-žke izgube. Naše izgube so v razmer-ju z uspehi majhne. Pavza v bftkl oh Sommi. ^Eclair* poroča iz Londona, da namerava Anelija pomnožiti število svojih oklopnih avtomobilov v ne-skoncno predno bo mogel sovražnik zaraditi take vrste avtomobile. Zato pa bo nastopila baje v ofenzivi pav- PONESREČENO IZKRCANJE V BELGIJI? tz Stockholma: Glasom nizozemskih poročil je pričelo angleško brodovje silno obstreljevati belgijsko obal. Nemci so krepko odi?ovarjali. Končno so angleške voine ladje od-plule. Z druge strani pa poročajo. da gre za ponesrečeno angleško izkr-canje v Belgiji. Zadnji napad »ZeppeHnov« na London. O zadnjem napadu »Zeppelinov« na London, poroča »Secolo«, da ie bil najsilnejši od početka vojne. Bombe, ki so jih metali zrakoplovu so bile napolnjene s popolnoma novim! razstrelilnimi snovmi. Očivid-no je bil zadnji napad naperjen pred-vsena na London, kamor je bilo vr-ženih več sto bomb, deloma najtež-jega kalibra. Uničenih in poškodova-nih je nad 160 hiš. V Londonu samem je bilo ubitih 28 oseb, ranjenih pa 99 oseb, v zunanjih okrajih sta bili ubiti 2 osebi, 11 vseb pa je bilo ranjenih. V Lincolnshiru je bila uručena velika vladna tovarna za municija Ttm J« bilo najbrže ubitih mnogo delavcev. Nenfai mm Portmmatoktm. Vpoklicanje rez^rv prvega in tretjega portugalskega zbora je pre-klicano zaradi nemirov. Brzojavna zveza z Oportom m severom Je prekinjena. Turska vojna. TURSKO LRADNO POROClLO. 25. septembra. Kavkaska fronta. Sovražni napad na desno krilo je naša artiljerija uduši-la. Na levem krilu smo zavrnili z izgubami za sovražnika s slabotnimi silami izvršen napad. Na g a 1 i Š k i fronti so izvršili Rusi dne 24. septembra z nadmočnimi silami napad na naše čete, ki se je popolnoma raz-bil ob njih junaškem odporu. So-vražnik je imel zelo težke izgube. Izpocetka se je Rusom posrečilo. vdreti v nekaj delov naših najspred-njih, slabotno zasedenih jarkov. s kr-vavimi izgubami pa so jih naše čete z bajonetnim napadom zavrnile ter zopet popolnoma vzpostavile prvotni položaj. Pod pritiskom entente. NIZOZEMSKA KRALJICA IN NE-DOTAKLJFVOST NIZOZEMSKE. »Neue Ziiricher Ztg.« poroča iz Haaga: Kraljica Vilielmina nizozemska se je v začudenje vseh političnih krogov nenadno odpeljala v pokrajino ob izlivu Šelde. Ne gre za hipni obisk. marveč za uradni obisk. ki bo nerazmerno dolgo trajal in je bil vprizorjen z vso svečanastjo. Poto-vanje kraljice pomeni manifestacijo, da nizozemska narodna volja ne bo nikdar dobiti za to, da si da iztrgati provincijo Zeelandijo, ki naj bi se priklopila bodoči Veliki Belgiji, in da bi se dalo to doseči samo z nova krvavo vojno proti Nizozemski. Kraljica je dala sedaj zeelandskemu prebi-valstvu priliko, da pokaže svojo lojalnost napram kraljevski hiši in svojo trdno voljo, da se ne da iztrgati iz zveze. Sedaj ve ves svet, kaj srne pričakovati oni, ki bi stegnil ro-ko po izlivu Selde. Nevtralnost Španske. Španski veleposlanik na itali-janskem dvoru je baje izrazil mne-nje, da Špar.ska ne bo zapustila svojega stališča v tej svetovni vojni. Nevtralnost ne kompromitira špan-skih interesov. Dne 27. septembra se bodo sestali cortez in se bo pokazala edinost. Maurova izvajanja v parlamentu ne bodo imela posledic, ker se tam ne bo razpravljalo o vprasanjih, ki zadevajo kako politično izpremembo. Vzrok nevtralnost! ni nezadovoljnost španske z nad-vlado, ki jo hoče Francoska obdržati v Maroku, marveč v tem, da si izbo! jša svoje eksfstenčne pogoje in svojo prihodnjost. Res je. da je španska vlada dovolila nemski podmorski ladji »Dcutschland« na potu v Ameriko pristanje v nekem špan-skem pristanišču; naročila pa je obrežnim oblastim, da strogo pazijo, da noben vojni podmorski Čoln ne krši Španske nevtralnosti. Španska vlada želi skorajšnji konec vojne in dolg mir. Angfiia proti Španski. Iz Madrida poročajo angleški listi, da je angleški veleposlanik storil pri Španski vladi korake proti agitaciji glede Oibraltarja in proti špan-skim odredbam ob portugalski meji. Ententa proti mirovnetnu posredovanju. Iz Haaga: Francoski in angleški poslanik sta izjavila nizozemski vladi, da bi smatrala ententa vsak po-skus kake nevtralne države na An-gleškcin in Francoskern posredovati za mir, kot akt neprijaznostt Baje se bodo tej izjavi pridružile še druge ententne države. Ogrski državni zbor. Poslanska zbornica je včerai razpravljala o poročilu ministrskega predsednika glede izjemnih poobla-stil. ki jih je dala vlada za čas vojne. Poročevalec je opozarjal, da ho-čejo sovražniki Ogrsko tuđi gospodarsko uničiti in je izrekel upanje, da bo Ogrska doživela lepšo prihodnjost. — Posl. Csermak je odklonil predlogo, očitajoč vladi, da ni zado-sti storila, da bi preprečila draginjo. Posl. Gratz je zahteval skupno centralo za vsa živila. — Posl. Jaczko je trdil, da najvišje cene nič ne po-magajo, ker se vendar izvaža večji del živi] v Avstrijo. — Posl. grof Pe-jaČević je v imenu poslancev hrvat-skega sabora izrekel ministrskemu predsedniku zaupanie. Razprava se bo še nadaljevala tane politične vesti. = Mbtstnkl svet Včeraj popoldne se je vršil na Dunaju pod pred-sedstvom grofa Stiirgkha ministrski svet, ki je trajal dalj časa in katerega so se udeležili vsi člani kabineta. = Anglešld prosram za bodoči mirovni kongres. Angleški publicist Gibson Bowles je priobčil v reviji »Candid Quarterby Review« raz-pravo o nalogah bodočega mirovne-ga kongresa. Te naloge bodo po mnenju angleškega avtorja ogromne in sila težavne; dunajski kongres je bil v primeri z bodočo svetovno mirovno konferenco prava zabava. Nemčije Angleži sploh h konferenci pripustiti ne smejo in vsa vprašanja bodo rešena brez nje in seveda proti njej. Oibson Bowles podaja seznam političnih vprašanj, ki se bodo naha-jala na dnevnem redu mirovne kon-ference. Ta vprašanja so: Kaj je napraviti z Belgijo? S čim in kako se ji naj plača odškodnina? Ako dobi Belgija mesto vojne odškodnine v de-narju ozemlje ob Reni, kako se naj v tem ozemlju vlada? Kaj se zgodi z Avstrijo? Kako je kaznovatl Madžare? Kaj naj dobi Romunija? Kaj se naj zgodi z Besarabijo in južnimi Slovani? Kako je resiti srbsko vpra-sanje in dati Srbiji dohod k morju? Ali naj dobi Solun ali Kotor, ali oboje, ali niti eno niti drugo? Kako se naj restituira Crna gora? S Skad-rom ali brez njega? Kako je kazno-vati Bolgarijo? Ali se naj bolgarska država razbije in se izroči bolgarsko ozemlje Rusiji? Morda se naj zavez-niki zadovoljilo s tem, da internirajo kralja Ferdinanda na kakem malem otoku? Kakšno odškodnino naj dobi Rusija, če izpolni svojo obljubo in obnovi poljsko kraljestvo s pravo narodno avtonomijo? Ali naj dobi Carigrad z morskimi ožmami in za-lediem? Ćelo Malo Aziio ali le del? Kaj je storiti z Grško in Egejskim! otoki. katere hoče Italija? Kaj naj se zgodi z grško dinastijo? Ali bo kon-ferenca nadomestila sedanfega kralja in njegovo nemško sopro^o z novim vladarjem. ki bo spoštoval grško ustavo, dano od zaščitnih dr-žav? Kaj bo z italiianskimi aspiraci-iami na vzhodnem bregu Adrije, kjer je vse zaledje slovansko in eksistira italijanski živelj le v mestih? Ali je upravičeno upame. da bodo Slovani rajše prenašali italiiansko gospodstvo, kakor pa bi orenašali Ttalijani slovansko ali nemško? Kaj bo s Francfjo? Franciia je doprinesla otrromne žrtve. Zasiguravši eksi-stenco Belgije, se je odrekla svojih star'h aspiracij na ozemlje ob dole-nji Renf, nteni severni departementi so opustošeni. Kie bo Francija od-^kodovana? Alzacffa in Lotaringi'ja ne zadostujeta. Ali se naj ji fer oči Mala Azija fužno od Smfrne, morda Luksemburško ali nemski Rhein-land? Kakšno stališČe je zavzeti napram JapoTiski. ki si očividno hoče razdeliti z Rusijo kitajsko državo ter vse ostale narode izključiti iz daljnesra Vzhoda? Kako se naj Japansko pregovori, da se odreče tem narneram? Ako se to DOsreči. kai bo z ruskiini nacrti v vzhodni Az^i? Kal bo dobila Anelifa. ki bo pri zaključku vojne v pose«ti vseh nemških koloni], iz-v^emši KiauČau in Kamenin, ki je Ml po večfni že izročen Francozom? Kaf naj s« zgodi z Afriko sploh? Knk?5ne zahteve bodo stavile angleške kntonfje? Tn na kakšen način se n?i reš; vpmšanie. kako se naj iz-VljuČf Nemčiio iz kupčevanja z za-vezniki Aneh'le? Kako se naj to uredi, ne da bi Mli zavezTr'Vi Angine gospodarsko oškodovani? (»M. N. N.«) = Brambna dolžnost v Avstra-H5?. Penter poroča iz Sfdneva: Av-stra^sM senat je v tretjem branju spre^el ^rarnbno n^e^Tr^ro. = Vstaia v MehIM. Preko Pa-r^a noro^fo. da se položaf v Mehi-H v voiaškem, srospodarskem in oo-Httčnem ozim vedno s]abša. Vstala prr»ti Carranzovi vladi vedno na-rašča. ta tas fellarsili loitnih prisioiliB. (Vftljara* •* L aktobr« 1916). L Navadne pisemske poštne pošiljke brez označene vrednosti. JL Fr««k«vMi« prtdaja. 1. Pisma : za pismo do 20 gr . . . . 15 v za vsakih nadaljnih 20 gr* . 05 v 2. Poštne dopisnice (Navadne dopisnice) : a) za postao dopisnico izdano od poštne uprave z vtisnjenimi pošt-nimi vrednotnicami.....08 v b) sicer (poštne dopisnice brez uradno vtisnjenih poštnih vred-notnic).......... 10 v | 3. Tiskovine: i a) za nenujne za vsakih 50 gr 03 v i b) za nujno odpremo brez razlike feže povišek za......02 v Pristojbinski povišek se mora plaćati s posebej za to izdano nujno-stno znamko. Te so po dva in pet vinarjev. Z nujnostnimi znamkami po pet vin. se plača navadna pri« stojbina in povišek za tiskovinske pošiljke do 50 gr. Za plačevanje drugih pristojbin se nujnostne znamke ne morejo rabiti. 4. Poslovni papirji: za vsakih 50 gr......05 v najmanj pa........25 v 5. Blagovni vzorci: za vsakih 50gr......05v najmaj pa........10 v 6. Mešane pošiljke: (iz tiskovin, poslovnih papirjev ali blagovnih vzor-cev zložene pošiljke) za vsakih 50 gr..........05 v toda najmanj 10 v, Če obstoja pošiljka iz tiskovin in blagovnih vzor-cev in najmanj 25 v, če vsebuje tuđi poslovne papirje. B. Delno frankovuifes aalranko* Tana predala. 1. Nujne tiskovine se morajo predajati popolnoma frankovane, ker drugače nimajo pravice do nujne odpreme. 2. Nenujne tiskovine, poslovni p*J>irji, blagovni vzorci in mešane pošiljke se morajo predajati vsaj deloma frankovano. 3. Pisma in poštne dopisnice se smejo predajati tuđi popolnoma nefranko-vano. — Nefrankovane ali deloma frankovane pisemske poštne pošiljke se obremenjajo z dvojnim zneskom, ki manjka do pristojbine za popolnoma frankovano pošiljko; ako ta dvojni žnesek ni deljiv s 5, se za-okroži na bližnje višje število, ki je deljivo s 5. n. ZavitkL A. Frankovana predaja. 1. Zavitki brez označene vrednosti: Za take je treba plaćati pristojbino za težo: a) navadna pristojbina za težo v tuzemskem prometu do 1 kg........60 v » 5 „........80 „ „ 10 w........200 „ - 15.........300 „ ,. 20 ,........400 » v prometu z Ogrsko in Bosno-Hercegovino do 5 kg.......9 80 v , 10 ,........200 „ „ 15 „........300 „ , 29 ,........400 „ b) znižana pristojbina za težo: v prometu med kraji z večjim Šte-vilom prebivalstva ko 30.000 (glavni kraji) in onimi kraji, ki leže v ugod-nostnem okrožjn okoli njih (zunanji kraji), se zniža pristojbina za težo pri zavitkih do 5 kg na 60 v. Polumer ugodnostnega okrožja znaša: aa) za glavne kraje z večjim števi-lom prebivalstva ko 100.000 50 km bb) za druge glavne kraje . 25 „ Znižana pristojbina velja pri glavnih krajih tuđi za promet v poštnem kraju, med tem in zunanjim okra-jem in v zunanjem okraju glavnega kraja. Za medsebojni promet zunanjih krajev glavnega kraja pa ne velja. Kraje, ki prihajajo tu v poštev. objavi posebej poštna uprava. c) Zvišana pristojbina za težo: Pri takozvanem razsežnem zavitku se zviša pristojbina za teže vedno za polovico. 2. Zavitki z označeno vrednostjo: za take se pobira razven pristojbine za težo kakor pod 1. vred-nostna pristojbina. Ta znaša: za vsakih 300 K napovedane vrednosti ali začeti del od tega v tuzemskem prometu .... 05 v najmanj pa......10 , v prometu z Ogrsko, Bosno Hercegovino in Nemčijo . . 10 n B. Nelraakovaca prodaja« V tuzemskem prometu se smejo predajati zavitki tuđi nefrankovani, v kolikor to ni izključeno za posebne vrste zavitkov; nefrankovan zavitek se obremenja s pristojbino kakor za enak frankovan zavitek in s poviŠ-kom 20 v. K prometu z Ogrsko, Bosno-Hercegovino in Nemčijo nefrankovana predaja ni dovoljena. 01. Vradautoa pisma. 1. Zaprto predana vrednostna pisma; za take je treba plaćati: a) pristojbino, kakor za vknjiženo pismo enake teže in b) vrednostno pristojbino: za vsakih 300 K označene vrednosti ali začeti del od tega v tuzemskem prometu 5 v, v prometu z Ogrsko, Bosno-Herce-govino in Nemčijo 10 v. Skupna pristojbina za vrednostno pismo znaša najmanj 60 v. 2. Odprto predana vrednosta pisma (le v tuzemskem prometu in za ne-uradna vrednostna pisma); za te je treba plaćati: a) pristojbino, kakor za zaprto predano vrednostno oismo (kakor pod 1) ia itran 4. ,6LOVtiNSKl NAKUU*. anc 2/. septemor* I«lt>. 221. Stev. b) povišek k vrednostni pristojbini v znesku 10 vinarjev za vsakih 1200 kron označene vrednosti ali začeti del od tega. Zaprta kakor tuđi odprta vred-nostna pisma se morajo predajati frankovana. IV. Poštu* nakanio*. 1. Navadne poštne nakaznice: za takc se mora plačati: v tuzemskem prometu in v prometu z Ogrsko in Bosno - Hercego bino (v prometu z Nemčijo.) a) Osnovna (temeljna) pristojbina 15 v za vsako poštno nakaznico in b) vrednostna pristojbina 5 v za vsakih 50 K ali začeti del od tega (vrednostna pristojbina.) 2. Brzojavne poštne nakaznice: za take se pobira: i) pristojbina kakor za navadne poštne nakaznice (kakor pod 1), b) brzojavna pristojbina, C) pristojbina za nujno dostavljanje kakor pri pisemskih pošiljkah — (ako ni poštna nakaznica naslovljena poštno ležeče). 4 Vse poštne nakaznice se morajo predajati frankovane. V- Pc^iet 3 na ¥fcaiizene ni selske £oši]*tea, sa vrednostaa jtisma in zavitke. 1. Pristojbine pri predaji: a)pri stojbina za pošiljke kakor za enako pošiljatev brez povzetja, (Za-vitki proti povzetju se ne smejo pre-dajati neirankovani.) b) predložilna prislojbina (ki jo je treba plačati vcdno pri predaji) 10 v 2. Pristojbine za slučaj, da se povzetje resi: Za odpošiljanje povzetega zneska se zaračuna navadna poštno-nakaz nična pristojbina; ta se odtegne od povzetega zneska. VL Postrsua?**« ^iistofbtna pri odđafl. 1. pri navadnem dostavljanju se pobira: a) za vrednostno pismo z označeno vrednostjo do 1000 K ... 10 v čez 1000 K se zviša ta pristojbina za........... . 10 v za vsakih 1000 K ali začeti del od tega. b) za zavitek brez označene vrednosti ali z označeno vrednostjo do 1000 kron...........20 v pri vcčji označeni vrednosti kakor 1000 K se zviša ta pristojbina za............10 v za vsakih 1000 K ali začeti del od tega; c) za znesek poštne nakaznice ali pla-čilne nakaznice do 10 K . . 05 v čez 10 K.........10 v čez 1000 K se zviša la pristojbina za..........\ . 10 v za vsakih 1000 K ali začeti del od tega; d) za naznanilo vrednostnih pišem in zavitkov potom prcjemnega obve- stila...........05 v za vsako pismo ali vsak zavitek. 2. za shrambo v dvigsnje pridržanih posiljk? e) ako obscga pridržek navadne in vkn-ižene preniske pošiljke ter vrednos-na pisma ali le eno ali dve vrsti od tehr pristojbina za pisemski preda! in sicer. če zaklepnega predala ni, mesečno......2 K za navaden zaklepni pr?dal . 3 K za večji znklepni predal . . . 4 K b) ako obse.^a pridržek poštne in plačilne nakarnice ali le eno vrsto od teli, pristojbina zadenarni predal, in sicer mesečr.o......5 K c) ako obse.ea pridržek zavitke; 3a) precalna pristojbina za zavitke mesečno.........5 K bb) pristojbina za kos mesečno 05 v in sice'r v krajih, kjer se zavitki dostavijajo brez ozira na njih težo, za vsak zavitek, v drugih krajih pa samo za one zavitke, ki bi se brez pridržka za dviganje morali dostavljati. Prejemniki v okraju selskega pismonoše ali v okrožju poštne na-biralnice, ki so si pridržali dviganje zavitkov, ne ptečajo niti predalne pristojbine za zavitke niti pristojbine za kos. K a (-c) Predalne pristojbine je treba plačati ponaprej, pristojbine za kos pa pri vsakem prejemu zavitka. tali \i griunB ffl. .\„ejika nesreća se je pripetila babici Karolifu Šušteršičevi k Oorjanskega pri Komnu v okraju se-žanskem. Dne 15. septembra je so-vražna granata zadela njeno hiso in zasula nesrečno ženo. Komenski pre-bivalci so tedaj ubežali, med njimi petero .babičnih otrok v starosti 15 do 3 let. Zasuta je strašno ječala pod razvalinami. Dospel je sanitetni ođ-đelek in potegnili so jo izpod razru-senega zidovja. Leva roka ji je bila zlomljena. leva stran spodnjega života ranjena in opečena. Ta stra-bovita nesreća jo je zadela tem hujef pomnožitve v tlružini. Odvcdli so ubožico v vojaško rezervno bolnišni-co in ji odrezali levo roko do pod pazduhe. Pohabljena in zapuščena se je prebudila iz narkoze. Dne 25. septembra je povila zdrava in krepka dvojčka. dečka in deklico. Njen mož je v bojnih vrstan. Potrebna je nujne pomaci! Đegunci z Nabrežine bi Gorjan-skesa. »L* Eco« poroča, da je te dni dcspclo v begunsko taborišče v \Vagni precejšnje število beguncev z Nabrežine in Oorjanskega. Deloma so jih nastanili po tamkajšnjih bara-kah, večinoma pa jih pošliejo v Bruck ob Litvi in Steinklamm. V ruskem vietništvu se nahaja-jo poleg seznama izgub št. 435: Danijel Krkoč Ivan Ličen, Avguštin Likar. Ivan Markič. vsi 20. lovskega bataljona, doma iz goriškega glavar-stva; Anton Marcola in Ivan Man-freda, oba 20. lovskega bataljona, doma iz tolminskega glavarstva; dalje Ivan Markič in Josip Maver iz tolminskega glavarstva, 97. peš-polka. Učiteljski zaposlovalni tečaj v Trstu. \ pisovanje za pripravnico bo v soboto, dne 30. septembra od 9. do 12. opoldne v ulici S. Giorgio št. 3 I. blizu nemške gimnazije, za prvi let-nik pa popoldne od 3. do 5. Pouk pri-čne 2. oktobra. VoJorvsko meso v Trstu, došlo na račun občine, so prodajali danes v Trstu po 5 K 60 vin. kilogram sprednje deie s priklado in po 6 K 56 vin. zadnje dele s priklado. V Barkovljah pri Trstu je umrla gospa Katarina O r e 1, roj. Bertoš. Kako se skrbi za sole evaku-irancev iz Istre? V puljskem okraju so imeli Hrvatie pred vojno 30 javnih in 24 Pružbinih učiteljev. Človek bi misliU da se je poskrbelo za to. da bodo imeli Hrvatje tuđi v tujini isto število učiteljev in ako že ne istega Itevila, vendar primerno. Namešče-nih pa je med istrskimi evakuiranci 9 učiteljev in učiteljic iz puljskega okraja in to v Steinklamu 4, v Nen-dorfu 1, v Pfibramu 1, v Šildbergu 1. v Horželicah 1, v Moravski Pribavi je bil eden. Samomor. V Dubrovniku se je ustrelil finančni respicijent Gregor Jeličić. Vzroka se ne ve. pustil je pismo, naslovljeno na sodnijo. Star je bil 59 let. Umri vsled mišjega strana, Vuko Klaić v Popovičih v Dalmaciji je vjel v svoji hiši miš za rep. Miš ga je ugriznila na roki. Za par dni mu je rcka zatekla in po telesu je dobil rdečkaste izpuščaie. Cez nekaj dni je umri v Dubrovniku v bolnišnici vsled za^triiDljen'a krvi. Podržavljenje policije na Peki je gotovo dejstvo. V reškem mestnem svetu je obcinski zastopnik Rubinić rriporcčai županu, nai se radi tega zavzame. da bodo elementi nove policije Tjudje svesti si svoje delžnc^H in bodo uživali zaupanje meščanstva. Posredovalnid za goriške be-giiiice v Ljubljani je darovala po N. Langerholzu, župniku v Št. Lenartu nad Školio Loko, tamošnja Marijina družba 67 K in zavoj obleke. — Po-sredovainici za goriške begunce v Ljubljani je darovalo »Izobraževalno in braino društvo^ v Slivnici pri Mariboru 50 K v korist goriškim begun-cem. Blngim darovalcem najsrčnejša zahvala! — Posredovalnica za gori-ske beguncs v Ljubljani. Za gorske begunce. Marijina družba v Breznici pri 2irovnici je priredila pod vodstvom g. kaplana Frana Piajferja društveno igro v prid goriškim beguncem. Cisti dobi-ček je znasal 130 K, katerega so poklonili goriškim beguncem. Kdo ve kai o Martinu Šturmu iz Kožbane (Brda), kateri je šel 20. maja 1915 s parom v voz vpreženih vo-lov proti Gorici in o Josipu Kocijan-čiču iz Kormina ^Sovia), ki je bil pri 27. črnovojniškem pespolku, 2. stot. v Mariboru. Blag-olotna obvestila sprejema Anton Erzetič, k. u. k. Pferdespital, St. Veit an der Glan (Karnten). Dnevne vesti. — Odlikovanja, Vnovič je bilo izrečeno cesarjevo pohvalno priznanje nadporočniku 6. top. polka Viljemu Pečniku. Cesarjevo pohvalno priznanje je bilo izrečeno nadporočniku-avditorju dr. Jurju A d 1 e š i Č U. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda je dobil infanterist 87. pp. Ignacij Koreš. Ćela vrsta slovenskih vo-jakov je dobila bronasto hrabrostno svetinjo. — Smrt prapor^čaka Frana Per* dana. O smrti praporščaka Frana Perdana smo od svedoka prejeli na-slednje poročilo: Praporščak Perian in eastniski namestnik Alfonz Kova-člč. bivši solicitator ori odvetniku dr. Rajhu v Kočevju, sta bila čast^t-k-A - Zugskomniaiidiiita. Dne 18. t. m. sta odrinila z dvema vodo-ma, skupno 125 mož, v nove posto-janke tik pri vaši Gorjansko jugo-vzhodno od Tržiča (Monfalcone). Tri kilometre od kraja Jih nenadoma sprejme navzkrižni italilanski ogenj iz topov in minometalcev. Ena 28-centimetrska granata udari v četo, ubije osem strelcev - prostakov in podsuje oba oficirja in 22 mož, Med-tem, ko so odkopavali zasute, razpo-či italijanska mina in ubije Kovačiča in Perdana — Pađel je na italijanskem boji-šču dne 10. septembra rezervni po-ročnik Maks V i h e r, bivši pomožni učitelj v Mariboru. Rajni, ki je bil odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno, je bil sin nadučitelja Viherja v Vuzenici. — Za državne uradnlke in usluž-bence. Pri ministrskem predsedniku, pri finančnem, tr^ovinskem in želez-niskem ministru se je včeraj oglasila deputacija in prosila za zvisanje do-klad vsem državnim uradnikom in uslužbencem. Ministrski predsednik je obljubil. da bo izrečene želje dobrohotno preudaril in jih podpiral. — Razkosani dvekronski ban-kovci. Pod tem naslovom smo včeraj mi, pa tuđi »Slovenec« priobčili noti-co, da tukaišnja filijalka avstro-ogr-ske banke ne spreiema polovice, ozi-roma četrtin dvekronskih bankav-cev, pač pa le pravilno zlepliene. Dobili smo to notico z mesta. na katero se je sicer zanasati, a konstatirati moramo, da ni tako. kakar govori ta notica. Avstro-osrrska banka nas te obvestila, da spre'ema brez zadržka (!»di polovice in četrtinke dvekron-skih bankovcev. a le od 9. do 12. ure dopoldne. — Dnevi darovanja. Lokalni odbor je ime! včerai zvečer na mestnem magistratu sejo. Sklenilo se ie, prostovoijne doneske in pa prigla-sitve za pristoD k društvu za c. kr. vojaški vdovski in sirotinski za-klad Dobirati ravnotako po hišah kot pri »Tcdnu Rdečega križa«. Podrobno delo bo zopet v rokah srednje-šolske mladine. Mesto je razdeljeno v istih pet okrožij, kot pri »Tednu Rdečega križam. Dijaki hcxlo v sre-do, dne 4. oktobra raznasali naniral-ne pole okrog gospodanev in oklice za nriiarlasitve krog strank po hišah in pridejo v soboto, dne 7. oktobra t. 1., ki je v ta namen pouka prosta, zopet po obote na dom. Vse tiskovine so že gotove. Lokalni odbor ape-!'*ra na ljubljansko občinstvo in pri-čaki1^ z ozirom na velenatrijotičen namen krepkega odziva. Dijaki bodo ime1i rri nabiraniu poverilne iz-kaznice. — Zahvala. Povodom vmitve ?osp. deželnecra nredsedn:ka v Ljubljeno je blagovolil gospod grof obi-skati begunce, ki so prenočevali v čakalnici južnega kolodvora od pol 11. ure zvečer do 8. ure zjutraj. Gospod dežslni predsednik se je razgo-varjal z več begunci posebno o njih gospodarsftem in gmotnem položaju, o potni nameri, o preživTjenju itd. in je blagohotno naklonfl iz okrepčeval-niče RdeČega križa vsem beguncem za zajutrek kavo s kruhom. Tem povodom bodi imenom beguncev izrečena gospodu deželnemu predsednik ku zahvala na njegovem zanimanju za našo usodo ter za pokrepčilo. Rdečemu križu za nočno !n jutranjo postrežbo, gospoda postajenačelniku Ludoviku pa za preno^iŠče. Osobito se pa moramo mi kakor naši Dredni-ki, zahvaliti gospodu postajenačelniku za njegovo naklonjenost, da nam prepušča čakalnico za prenočevanje, vsled česar nam ni treba po mestu iskati prenočišča, kar bi nam pro-vzročilo stroške. Prosimo nadalnje Hagonaklonjenosti. V imenu beguncev: Anton Lukežič iz Gradišča nad Prvačino. — C. kr. posredovalnica za delo vojnim invalidom na Kranjskem. De-želni urad Ljubljann. Kakor poroča trgorska fn obrtniška zbornica v Reki, je tamkaj veliko pomanjkanje dežnikarjev. Vojni invalidi, ki so iz-vežbani v izdelovanju dežnikov. bi imeli dober zaslužek. Zglasiti se je pri c. kr. posredovalnici, ki se nahaja v ravnateljski pisami c. Icr. državne obrtne sole, Gorupova ulica 10, prvo nadstropje. vrata 33. Uradne ure od 9. do 11. in 3. do 5. — UudsIcoSobke vesti. Za su-plentinje so nameščene: Pavla Ber-K a n t v Voklertu Vida BI a z n i k v Škofii Loki, Mariia Mlakarv Sel-cih. Začasno vodstvo sole v Dvoru je poverjeno učiteljici Elizabeti Župa n č i č. Imenovane so: Mariia P e r u š e k in ttermina D i e t z za provizorični učiteljici v Starem trgu, Andrejana Flajs za supleounjo v — VpH u c kr. čc§U tetantid ▼ Pragi traja od 4. do 20. oktobra t. 1. Opozarja se, da se lahko vpišejo tuđi slušatelji-vojaki, ki so v rekonva-Iescenci, na daljšem dopustu, ki jim je mogoče obiskovati predavanja. Zahteva se dovoUenje vojaškega urada, — Klub slov. tehnikov v Pragi. V Cdju ]e umri notarski kandidat in četovodja rezervne častniške sole v Slov. Bistrici gospod dr. Lov-ro B a š, po kratkem hudem trpljenju, v starosti 29. let. Bil je sin celjskega notarja gosp. Basa. Težko prizadeti rodbini naše sožalje! Iz štajerske poštne službe. Poštna oficijantinja Matilda Ferenčak v Konjicah je imenovana za poštarico v Loki pri Zidanem mostu in poStna aspirantinja Terezija Bucinek je pa imenovana za poštno oficijantinjo v Konjicah. Mestna klavnica. Od 10. do 17. septembra se je zaklalo v mestni klavnici 52 volov, 11 bikov, 68 krav, 228 prašičev. 370 telet, 173 koštru-nov, 1 kozlič. 6 konj, vpeljanega je bilo mesa 700 kg, zaklane živine se je vpeljalo: 3 goveđi, 42 prašičev in 1 koštrun. Izgubljena je bila v soboto zvečer na potu od Picolijeve lekarne do Keršiča v Spodnji Siški rjava denar-nica. Pošteni najditelj naj lo odda v Spodnji Siški, Celovška ulica 67. Zgubljena je bila včeraj popoldne zlata damska zapestna ura od Jubi-lelskega mostu po Sv. Petra nasipu, Wolfova ulica, po Zvezdi do Nunske ulice. Pošten najditelj na) jo odda proti nagradi na Resljevi cesti št. \2 (trgovina Mallv). Z^ublieni sta bili na potu iz hotela »Union« v Narodni dom včeraj dr>poMne 2 vizitni fotografiji. Najditelj naj jih izvoli oddati na Fran-covem nabrežju Št 1, 2. nadstropje. Aprovizaciia. -1- Aprovizačna konferenca de-želnih načelnikov na Dunaju, ki se je vršila v ponedeljek, dne 25. septembra, se je posvetovala zlasti o dobavi žita in krompirja ter organizaciji prodaje mleka, jaje in surovega masla. Razpravljalo se je tuđi o zenostavljenju aprovizačnih naredb, kar bi omogočilo njih strogo in na-tančno izvršitev. Konferenca je trajala od 10. dopoldne do 9. zvečer. + Za načelnika centralnega aprovizačnega urada bo imenovan sekcijski šef v notranjem ministrstvu vitez K e 11 e r. + Preureditev prodaje moke. Stranke in trgovci z moko se opo-zarjajo na razglas mestnega magistrata, ki se objavi te dni glede pre-ureditve prodaje moke. Vsaka stranka dobi moko v svojem okraju, in sicer pri onem trgovcu, ki bode pro-dajal za dotične številke, ki jih dobi stranka na krušnih izkaznicah, ki so numerirane za vsak okraj posebej. Ker bode torej za vsako stranko in za vsako krušno izkaznico rekvirirana moka pri gotovem trgovcu — in ker se bode moka prodaiala vseh 14 krušnih dni — se nikomur ne bode treba drenjati v trgovine, ali postajati na cestah. 4- Ministrska naredba glede iz-ločitve surove maščobe od goveie-ga in ovčjega mesa ter dužnosti na-znanila. C. kr. trgovinsko ministr-stvo je v sporazumu z ostalimi mini-strstvi odredilo, da morajo vsi obrt-niki, ki se pečajo s klanjem ovac in pobijanjem govedine pri raztelesenju izločiti vso maščobo od mesa v koli-kor gre, ne da bi to za meso samo povzročilo kako škodo. Pri sekanju se mesa ne srne skupno z maščobo tehtati in oddajati odjemalcem, mar-več vsako posebej. Tuđi se maščobe ne srne dajati k mesu kot priklado. Cene morajo biti za vsako posebej dpločene. Zadevna obrtna podjetja, ki koljejo ovce in pobijajo govedino, so dolžna najpozneje do dne 3. vsa-kega meseca mestnemu magistratu naznaniti število in težo v prejšnjem mesecu pobite živine in ovac z na-vedbo obrtovališča (kje se je živina pobila), kakor tuđi težo in uporabo pridobljene maščorje. Tiskovine za tozadevna naznanila se dobe v obrt-nem oddelku mestnega magistrata. Kdor bi tega ne izpolnjeval, ga zade-ne najstrožja kazen. Pripominja se pa, da je vsak zaveden obrtnik dol-žan, s to maščobo ravnati in razpo-lagatt tako, kakor odredi vojna zveza industrije za olje in maSčobo ter Jo prodati tja« kamor se mu nakaze. Dokler pa vojna zveza ničesar ne odredi, sme vsak obrtnik surovo ali raztopljeno maščobo prodajati edino v jedflne namene in sicer samo na-drobao In nannroost konzumentom. + Otas te občinstva. Piše se nam: Mota st daje pekom nemeša-na. Vsled tega je kruh pri različnih pekih različen; Dri enih je boljši, pri drugih slabši. V javnem interesu je, da se daj* pekom moka ie zmeSana, tako da bodo vsi pekli enak kruh in ne bo kdo kaj boljše moke na stran deval. Razne stvari * Stavka v Novem Jorku. »Times« poroča, da začne danes, 27. t. m„ v Novem Jorku stavka ti 350.000 organiziranih delavcev. * Vlom v Gradcu. Doslej neznani tatovi so v Gradcu s ponarejenim ključem odprli stanovanje nekega mesarja in pokradli vsepolno drago-cenosti vrednih več tisoč kron. * Znamenje časa. V knjigi Alber-ta Espeya »Der Samann* je Čitati: Was niitzt uns Shakespeare, Kant und Luther? — dem Elend dfinkt ein SttiekchenButter—Erhabner als der ganze Faust. * Vsak dan — tucat naredb. Listi iz Nemčije poročaja: Od začetka vojne je bi!o izdanih 400 naredb zveznega sveta in več kakor 3000 vladnih naredb, obČinskih in okrož-nih naredb pa kar brez števila. Na dan je bil izdan povprek en tucat naredb. — In pri nas? * Đolgari v Zagrebu. V zagreb-ški okolici so že mnogo let naseljeni Bolgari, ki se bavijo z vrtnarstvom in preskrbujejo ves Zagreb s sočiv-jem. Zdaj pa so zagrebške gospodj-nje doživele veliko razočaranje. Pri-šedši 26. t. m. na trg, so se zaman ozirale po Balgarih in njih sočiviu ter na svoje začudenje izvedele, da so bili Bolgari brzojavno poklicani na vojasko službo v svojo domovino. * Ženska v narodnih pregovorih. švicarii pravi jo: Kdor ima ženo. ima breme. Nemci pravijo: Poslušaj prvo mnenje svoje žene. nikdar pa druge-ga. Francozi pra\njo: Tuđi moški iz slame ie več vreden, kakor ženska v zlatu. Španec pravi: Čuvaj se zlobne žene, a tuđi dobri nikdar ne zaupaj. Portugalec pravi: Če imaš ženo, ti je nepotrebna, če ]e nimaš, ]o pa po-grešaš. Anglež pravi: Ženski jezik je meč. ki nikdar ne zarjavi. Skot pravi: Stori po volji svoje žene, sicer peči. Amerikanec pravi: Kdor izgubi ženo in petdolarski bankovec, je izgubil le pet dolarjev. Darila. 'Upravništvu naših listov so poslali : Za CIril - Metodovo družbo: G. Josip Lavrenčič, Gmunden, 20 a; mesto venca na kTsto svakinje gospe Josipine Lavrenčič v Gradcu in Vlado Sešek, poročnik v rezervi, z bojišča, 25 K; ob obletnici njegove-ga i>pretepanjai« z Lahi. Skupaj 45 kron. Za goriške begunce: G. Mihaela Skomina iz Lausanne v Svici, 11 K 60 vin. Srčna hvala! Umrli so v Ljubljani: Dne 23. septembra: Luka Hri-bovšek, strojevodja južne železnice. 45 let. Kolodvorska ulica 209. — Marija Žargi. žena strugarja, 53 let, Tr-novska ulica 3. Dne 24. septembra: Marija Ko-smač. 72 let, Radeckega cesta 9. Dne 25. septembra: Marija Ra-movš. užitkarica. 85 let, Radeckega cesta 9. V deželni bolnišnici. Dne 22. septembra: Josip Kump, posestnik, 85 let. Dne 24. septembra: Marijana Tavželj, mestna uboga, 77 let. Današnr list obsega 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastama in tisk »Narodne tiskarne«. ni 2ZI. ŠKV. uvcMdKi NAKUU-, •** 27. septembre ivi«. Stran 5» Ođ žalosti potrti naznanjatno vscm Ihibtm sorodnfkom, prijateljem in znancem, da je naS rradvse ljubljeni edini sin, oziroma brat in svak, gospod dr. Otol^ar Ba$ ■tatarski kandidat, fcetovodja pezervno« častniške sole v Slovenski Bistrici dne 25 septembra 1916 po kratkem hudem trpljenju, 29 let star, mirno preminul. Pogreb credragega pokojnika bode v Celju s kolodvora na poko-paliSče okoliSke občine celjske, dne 27 sert 1^16 ob 5 uri poroludne. Sv masa zadušnica se bo služila dne 28 t m ob 10. uri zjutraj v žalostni kaceli fame ceikve v Celja. V CELJU, dne 26 septembra 1916. Jborro Bat c. kr notar, oče. — loa Baa, mati — Mota Baa, Alama Mvde[, Kamila Mohorić, sestre - Dr. Aaloa afalaj, c. kr okrajni sodnik, zdaj ttadporočri k, šr. Trmn Moh rii, c. kr. okr. sodnik, svaka. Zahvala. Za mnogobrojne dokaze pre^rćnega sočutja ob priliki smrti cašega iskrenoljubijenega sopro^a in oćeta, gospoda Jakoba Jerasa gostiiničarja „pri Jnlaem koloivora" v tsrlsi kakor tuđi za sterilno časteče snremstv , ginljivo petje pri pogrebu, izrekamo častiti duhoTŠčini, rsem prijateljem in znancem naŠo najiskrenejšo zahvalo. AJDOVžČINA, 22. septembra 1916. talsfetf •«t«U. :: Prozno stanovanje:: v vili, obstOječe iz 3 4 sob se iŠĆO za tako}. 3110 pr nudbe pod „Čiste stan a vas je/ $ilOM na uprav. »S^ovenskega Naroda« W&r~ V aalem se vzame "9| e" ?i J^aVaj^H ^^^m«V BK ^2 aVsaa« Jal sam^^ ^■9 ^aaaVaaV ^aaaa^ ^^■aaa^' ^^^Br ^^H ^^B proti mesečni odškooninL (2109) Ponudbe na upravniŠtvo »Sloven-kega Naroda« pod „glasovir 3106". Miju slovensčine io nemsčine zmožna. z đaljšo prakso, ki je tuđi ▼ knji£yo- rod-tvn izvezbana, se spretne tafrej r službo. 3122 Ponudbe z navedbo plaČil. zahtev iprejme upravništvo »Slov. Naroda«. Zeleznato loeo ekarnarja P i ceo li ja v Ljubljani, >rekaša vse slične preparate, ker vsebuje vedno laznanjeno količino železa in ima nesporno međiđnično vrednost Steklenica stane 140 K. ^ ---------Ođda te sa takel--------- meblovono sobo s posebnim vhodom. Na ra^pola^o je tuđi glasovir. JeakOTa nlleai ŠL 20. 3114 Ziepnkonjo < te prođaata posamezno ali skupa j. ! Stara su po 5 let, visoka čez 15 pesti in sta za vsako vporabo Več se izve: Earievska eesta it 1L 3ios Proti prahajem, lnskinam in izpađanjn las delmjr najboljae prlzn»H« Tanoo cliDie Mm sol Istse kuferu okr«o6u}« la*l*Će, odttra^ luaka id pr^praćuj« Izpadanje las. Raopoiilia »c z obratno oošto ne mam kot dve steklenlci. Zaloga vaeh Dre'zkutanfh sdravll, madfc. mit, n*edicin«t. vfn, soco^aU *6t, najf'ne'iih parfumov, kirura;t^klh obvaz, svežih mineralnih vod Kd. Def. lekoma Milana uasteka vLiubllat1 FU>le?i nsta it I. pole^ noToi^miciicjfa Fran (oicfovc?a •jbti. mostu 18 V ta« lekarsi doblrajo stratila fv4i «anl bolnislda blagala iutom talasnice, a, kr. tobatea tovara* la ekr. bolS.?«« blaga}ne v LinbMani. proti mesečni odškooninl (2109) J " P'Otolta posamezno ali skupaj. I Stara sta po 5 let, visoka čez 15 pesti Ponudbe na upravništvo »Sloven^kega in sta za vsako vporabo Več se izve: Naroda« pod „glasovir 310Su. EaHevska eeeta it 1L 3108 Proti prahajem, lnskinam in izpađanjn las delmjr najboljae prlzn»H« slovensčme m nemsčine zmožna. z 1 dilllli'uli 11111 U11 LI 111U daljšo prakso, ki je tuđi ▼ knji^o- vod-tvn izvezbana, se spreiae tafrej ▼ SlUtbO. 3122 Ponudbe z navedbo plaČil. zahtev »prejme upravništvo »Slov. Naroda«. : PtoCilne : natakarico tonjamTi mm. ■A IZBIRO poSitja tuđi aa deželo v asne 2652 III || f I »•^••»i»li*,pali I III I ^■•-•^•»^ ULUbL ata.a^aatartBMkla- ba\ka Inatasalka. "to solidna tvrdka. M. Krištofič - Bučar MaAilaaa, Stari trg t. Laataui kiaa. Fine otroške oblekce ti in krstne oprave, u Preda se vsled viseke starosti Ustnlk#T debreidoća % mealer-■iBi strejl epreamlleaia velika parna [aga z mliDon ki leži 5 minut od železmške postaje nekega mesta na Spod Stajerskem, od katere pelie železniški tir k iagi Podjet;e je zvezano z intf-rurbanim telefonom. Zraven pripada 15 oralov arondiranegfa zerriji^ča, zelo ugodno za stavbišče. Ceoa K 150 000 3113 Pmudhe pod „tobr* ped)et]e S* H» 3113** na uprav. »Sluv. Naroda«. IŠčejo se xm žago blizu Sarajeva (Bosna) 3011 4 žagarji Vsi wslu2benci pi*i ^agi to Slovenci. Natancnejfta ob« vestila daje ,, Pila nm Ozren v Srednjem ari Sarajevu.«4 aaauaaaBa«a«aUBfl Gonoktein. * | Najnovejše izkuŠeno sredstvo proti ! aktitnemu kroničnemu kapavcu (triperju,) ! belemu toku, cystitldi, črevesnemn in [ mehurnemu katarja Ltd. j Brez vbrizgavanja. O Oonokteinu piše: .Časopis če§kih zđravnlkov leta 1912. štev. 14.* Eno izmed mnogih aredstev, Iri ga lahko toplo priporočamo v resnični prakii je takozvani Gonoktein. Spaja v sebi , vsa dobra svojstva in prekasa vsa druga sredstva. 2130 Gonoktein ovira s svojim bakcerid-I nira delovanjem nada!jevanfe vnetnega i procesa v zadnjem delu seine cevi, i 1 kakor tad! pojave kompltkadj. V slučajih, r ki smo jih mi imeli, preiskušali smo i tuđi vodo, ter nismo opazili niti najmaa- ših sledov draženja ledvic, a bolnlki se nikoli nišo pritoževali, da jih boli na lumbalni strani. Dobre spričevalo temu anligonoro-fleu daje tuđi okolnost, da so boloild, opaztvši, kako je soboln kom odleglo, sami zahtevali, da dobe ta preparat i Zahtevajte literaturo In prospekt Dobi se v vseh večjfh lekarnab. Skatljica K 6*-. Ljubljana: Lafcana vTrsAosay*. Zagreb • Lek rma „Salvalor" S. Htt. talbaeh, Jalaćićav trg. Prsizvaja: Farisakoloiks-keoiičai labort-tsrij ,!TERA- Praga - Trte?ice 562. a>oHavatsl1 vs^nega Bitalstratra ta ▼ojBO-a4r a vat venama EArvlasfa. w jm •!_ • v elegantni obliki priporoča VlZllIilCc Narodna tiskama. ^4 fJfUfr tfMalatlaVal " ****** celuloae — peitai M¥»|e, s H UD III■ ^m tonopnim medstavkom sa MvasJ* vrvi« ■ ■ ■ mm ■ I ■ ■ ^T z ličnim medstavkom sa aaffllfO toi-H II|1II|L% kla saas>l«¥ dobavlja najcenejše in naj- ■ ^ mm ^ m ^ ^ kulantnejše I Silviaf ntemni Novć Benatky n. Jiz. H Vzorci zastoni in franko. Talafo« Što*. 18. Prekupcem popust. UUlIlAn« IIIUUIlBlV iniTcliM:i!«gii»ii:kihtaih JULIJA POLRJNKO, Elizabetna cesta št 5. Ima tuđi veliko izbiro ramovrsfnega kiftia. Vsako sr»9o in soboto se prodaja tndi na Sv. Jakoba trgu. J Damske klobuke : v največji izberi priporoča : J MINKA HORVAT. modistka = LJUBLJANA, Stari trg stev. 21. Popravila najcenaja« 2954 Popravila nafeonojo« BHHB^^^^^B^BaBBaSaIIIMHHI^^BaaaaaHBB !! Otvori se te dni !! I SPECIJALNA I TRGOVINA I MILA I PRALNIH I ČISTILNIH I POTREBŠČIN. I !! Več jutri !! nhh \ JADRANSKA BANKA DelniSka glavnica: K 8,000.000-—. PODRUŽNICA LJUBLJANA. Rezerve: okrog K 1,000.000-—. SPBSJnUi Vtof« m fjUlM ta jih rtnstajc p» eun 4 '/•%. Vlof« m toka« !■ ttrm taj— prati aajaffodMjieim •brestovaaja. Drifi se lahko »sak daa brez «drm aa aMm-torij. Rentai davek plača banka u svtjega. KUPOJB Dl PBOMJAt Devize, valute, vre4a««tae papirje tta, ii srette c kr. razniae lsterije. SaVSaTIBAi Meaice, devize, vređnostne papirje itd. IBMfli Čeke, nakaznice in akreditive aa vsa to- ia inoteaiska aierta. 9AM rawnMi aa Uaga, ležtU v javnih skladišnih. PBIVIBMAi Banom aanella ia jib itvriaje aajkalaataeja, Brzojav«! aaslowi jajUUUUKA. Telefon M. 187. stran o. jSU&rCNSta TOKOD-, om 27. septembra 1914. 221. «tev, Priporočamo našim n gospodinjam s KOLINSKO CIKORIJO iz ediae slovenske g tovame v Ljubljani Proda se sanske pasme, 1 in pol leta stara, prav dobra mlekarica, Vpraša se pri upravi „Slovenskega Naroda". 3100 Sprejme se m Vn 31 A |p*& £5& &* d & %* ■ & nCr V iz boljše hiše, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi v trgovino mešanega blaga U. FU1. Sli!!!. fcjnh ,A<* # :Y? &v *t<* ^° v**'.,^ v ------ &riporoža najnovejjf* Zimske klobuke, Velour. pliš in barfun. oblike- Velika fjbera Šporimh čepić 3a dame m dc'r/ice. }8fW* Stidno b ago. ćPr&nano nhks cene &ocravua točno in ceno. *22ff B*^* rLalni klobuk* vodno v salogi žunania naročita na ijbtro ? obratno pojto Prođajalka izučena msšane stroke ?. več Ietno prakso si teli mesto spreatenltl s 15. oktobrom. Najraje kje na deželi. 3092 Cenjene p nudbe se prosijo ru upravništvo »Slov. Naroda« pod ,15. Oktobar 3092u. mannl&litttristfl vešć tuđi mešane st?oke ali se spreiate t&koi v trgovici Iran Veselio v Ormožu. (3083) MflHBSHHERKinHHHHSB^SEfiflHHHHiilHHHIHilHIHHHHIHHH^HHIIHIH I J Ljubljana ; I 8 vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v .tlarodnl Kniisnrni' Prešernova ulica št 7. Hapoif zaclmlr iq nafboltii siov. !iastrovaol tođoik sos *i priobčujcjo vsak tedca fa«cqro zz^mlvih lllk I bofUfi 5n o drugih van:1 n V*=ia!n' domaćih in v.-Ji'.i c- -odkiV, te obiltt zanimivega Čtiva: pesmi, povesti, jako saniailT, lop 40t0ktl7Ski POTOtia, po"čnc članke in crtice iz gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh širok poljmincgi znanstva. 118 „TED^NSKC SLIKri" so rcpolitičen in nestrankarski ilustrovan tednik, ki je posvečen lc zabavi in pouku. .,TED^N*SKE SLIKE" bi naj imela naročeoa vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavama, brlv-nica, vsako društvo itd. Zahtevajte,, TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov. „TEDENSKE SLIKE' s'anejo ćetrt leta K 3— pol leta K 6.— in ćelo leto K 12—. Karočniki dobe 1:ot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškcrca ter tuđi :epc ;:animive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Pošljite nam svet naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno in poštninc prosto na ogled. Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE" Liubliiaat rrasćUkaaska mUca 10 L rfl3£& trn ^^ _ V^^ ^^^ ^ ^^^ ^^^ i\l Fl *I G SI IS 3 j 6C umetni in trgovski vrtnar ■BMji tL f. i. iHMn. fe » Mtaja ajqn 132 cvetlični salon samo po) Jraičt §tet. 2. pol«g C*Tll«rmhefm aMstb felika žalima ukib mei. zittin^ tym. wm. tmm ii Inu|a ■Mr»iOa ttta«. .M-J KAVA! Ze zmleta, že s sladkorje n m vsemi primesmi v koclcah za */., litra kave. [na taka katUa stane samo 30 via. 500 kron olaČam ustemu, kateri more rcČi, da ni vrrdno. Havodllo %m pripraTUanit se glasi: 1 tako kocko v pol !Uru vode 5 minut kuhati, od o?n a vzeti, 2 minuti pokrito pust'ti in naiboljša kava je gotova. — Po pošti «O-illfajB najmani 20 kock, to je lk^S 5*90; ! Ovoj se zaračuni po lastni ceni f Pošilja se prott rovzetju. Spreimutn pa na- ročeno blajro tuđi nazaj če kateremu ne ugaja. 100 kock 5 kg znižana cena K 25—. Naročila sprejema in izvrSuje razpoŠiljalnica Ivan Urek Liubiftna 5. Mestni trg 6t 13, #v«rlite, tfono. 19 6 TCTfTLl nova mocia papirnata vrvica B je na:mocnejsa vrvica. I Slasti pr* klada a x* H im tetkih aii lahkih pofttnih ■ zavitkov. H ▼sa vrste atat«rtiala sa povetavo B Izdelv^o MM Ogrska tekstilna industrija 3 3001 ć*l- dmtba M Rozsahcgy-fon'jgir,Zgor Ogrsto. Q| bHHbSbBHbVHHbIbVbBbHB UU ii\3 inčepice v najnovejših fasonah in v veliki izberi 133 ■ pnporoča ^———. „ IVAN SOKLIĆ. MstPrUtnl Panama-ilamnlkl od f K do S0 K. „§m PRVA pi IIIU111 ^ parfumerija, fotografična manufaktura itd. Oblast?^ iBlon preiaia stnipov. Ustanovljena leta 3S97. __ ^ft_ ^^ vfiSr ___^^ HtOn r\uHC Lfabliana, Židovska ulica 1. Ceniki na iszpolago. Ceniki na razpolago. v./1 -.^ Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporeča svojo bogato zalogo v L^cznib k6!e$. H Stfejl ^ % ^ sa rodlilso ta olirt \mti\ kmi za lezeiiie v M!L Pisalni stroj i „ADLER'S pletitai stroji vseh velikostl Popolne opreme 274 v zalog! za vsako starost priporoca znana trgovina s perilom C. J. Hamann LJUBLJANA, Mestni trg štev Ustanovljeno 1866* Papilo lastnega izdelka- .3. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani „-ovu,,*.-,..w~»^>o^o^^^, StrHarjeva iriiea *tew. 2. * «»■—— *-^ ""*»^600000 kro- I Poslovalnica c kr. avstrijske dr2avne razredne loterije. .^ P I Podružnice v Splitu, CoIifou, Trstu, Sarajewu9 Gorici seđaj v Ljubljani, in Celju. I , ____ ._________. _ v___. .__. . Prom— tlsklh »roćk * K «"— za komad. I ___,__,________ - - .... _ _..--__---—^.---■-----------•>—^^—^—^^—~^—-"—-—^———«i^*——^—i^————^**MI