Sodobna mongolska lirika
Dalantajn Tarva
NAGLO BLIŽA    Naglo bliža se nevihta. SE NEVIHTA    Pobelela dalj je stepna. Tam na cesti po dolini pa vihra na konju jezdec.
Glej ga — uren je kot ptica! Reci — kam tako ga žene?
Ze pred njim je breg, kjer jurte razgubljene so po jasah in otroci kratkosrajčni, ki mašijo jurtam rebra.
Glej — kako predrzno jezdi!
Reci — kaj naj to pomeni?
Prej ko se nebo je udrlo, je prijezdil jezdec k jurti. In naproti gre dekle mu, ki je dolgo nanj čakalo.
Torej sem vihral je, srečnež!
Le usuj se zdaj, nevihta!
NAJ BO NEBO    Kje obelisk je, ZMERAJ JASNO                                       ki vanj bi izdolbel nekdo
to Številko krvavo? o PiskarevTkTm     Sest ^° petdeset tisoč
pokopališču                                       počiva jih tu
v Leningradu)                                                                          pod to zemljo in travo.
164
165                                                                                                                     Dalantajn Tarva
V zemljo polegli so vsi,
kar jih tukaj je
bratsko usodo delilo, mesto — junak
jih kot oče
v objemu je v eno sklenilo. Živi
zdaj z rožami hodijo mimo grobov — vsi vase zaprti. Kakor otrpli valovi
vrste se grobovi,
z daljavo zastrti. Njihovih brig in skrivnosti
nam ne razodene
ne zven ne beseda. Vsakomur kdor pride sem,
iz otožnih oči
mrkost gleda. Tu niže se sklonijo glave, koraki
postanejo glušji.
Tistim,
Koliko mesecev Koliko let Mesto sovražnik mesto
ki hodijo tod,
je grenko in bridko pri duši.
— kdo bi zdaj štel to — je v teh devetstotih dnevih?
— račun zapleten je — je v teh devetstotih dnevih?
obkoljeval je
v vseh teh devetstotih dnevih,
pa ni se mu dalo v roke
v vseh teh devetstotih dnevih. Hrabrost vseh teh,
ki so tu,
je mesto pogube rešila, danes vsa zemlja
v spominu na nje
je glavo pripognila.