Iz nove dobe.
545
več pomagati: imel je namreč raka v želodcu.
Pavli se je smilil ubogi mož; s svojim milim pogledom, s svojo krotko potrpežljivostjo, s ka.tero je prenašal vse bolečine, zanimal jo je.
Iz prva ga ni nadlegovala z govorjenjem; ko se je. pa za nekoliko časa okrepčal, sedla je poleg njegove postelje na stol in ga jela tolažiti. Solze so mu
«Povejte mi, ljubi mož, kaj vas je pa tako vleklo k našemu zavodu ?» vprašala ga je Pavla, potem, ko se je že nekoliko udomačil.
«Da morete vse umevati, morate čuti vso mojo zgodbo. Dolga in žalostna je; vašemu nedolžnemu ušesu se mi zdi pregrda, vendar sem vam, dobrotnici svoji, dolžan povedati kaj več osebi!« In bolnik je jel pripovedovati nam že znano povest nesrečnega delavca Petra Kosma. Samo to dostavljamo iž nje, da je, prišedši iz ječe, trdno držal svoje sklepe, da  se  ni  nikdar več  pridružil
,,DOM IN SVET", 1893, štev. 12,
rosile  oči, ko   ga je  tešila  z verskim upanjem, in tiho je dejal:
«Predobra rešiteljica moja: jedina tolažba zame je misel na srečno krščansko smrt. Zadnja ura mi ne pride nepričakovana; vsak dan se pripravljam nanjo, dot le pa prepuščam sebe vsega božji volji.« Sam je zahteval duhovnika in lepo in vspodbudno je prejel sv. zakramente. Pavlo je ganila njegova pobožnost.
i svojim bivšim tovarišem. Zvedel je, kje je njegova hčerka, in srce ga je gnalo 5 vsak dan pred zavod; noter se ni pre-drznil; štel se je za nevrednega, da bi i prestopil prag hiše ljubezni. Zato je ; nepopisno vesel stisnil svojo hčerko v i naročje, ko so mu jo pripeljali. Ko se i je za nekaj dnij nekoliko okrepčal, od-> vedli so ga v bolnico. In tam se je ž i njim seznanil pisatelj teh spominov. i Večkrat sva se razgovarjala, pa vselej t sem se čudil, kako popolnoma je pre-3 orala božja milost njegovo srce. Na bol-1    niški postelji je živel samo   premišlje-
35
Pogled na Koprivnik. (Fotografoval B. Lergetporer.)