Ameriška Domovi ima
;ron/a p,77-101Q .	7^
NO.
^‘dgeuooti Lane
r°oklyn kj'	AMCMCAN IN SPIRIT
’ V'Y- H227l**Hm UUKW*** ONUT
/1’/1/1- E M* iGf%	HO
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. AUGUST 11, 1969
ta&RNINC NCWSPAJ^i
STEV. LXVII — VOL. LXVH
Nixon razkril načrt socialnega skrbstva
Predsednik ZDA je v petek razkril javnosti svojo zamisel socialnega skrbstva, ki temelji na dohodku in pospeševanju zaposlitve.
WASHINGTON, D.C. — Socialno skrbstvo v naši deželi je bilo v zadnjih letih deležno vedno nove ostre kritike in zahtev po temeljiti reorganizaciji. Že prejšnja zvezna vlada je vprašanja v zvezi s tem pretresala in iskala z omejenimi načrti in poskusi nova, uspešnejša pota od sedanjih. Predsednik Nixon je pretekli petek predložil deželi nov način socialnega skrbstva, ki temelji na določenem najmanjšem dohodku, pa tudi na delu podpirancev, če si ti hočejo svoj položaj res izboljšati.
Z izjemo za delo nesposobnih odraslih, mater in šolskih otrok, bodo morali vsi podpiranci zvezne vlade sprejeti “primerno” zaposlitev ali pa se vključiti v program vežbanja za razpoložljive zaposlitve. Kdor tega ne bo storil, mu bo podpora ukinjena.
Zvezna vlada računa, da bo novo socialno skrbstvo stalo zvezno blagajno prvo leto okoli 4 bilijone dolarjev. V veljavo vsekakor ne bo stopilo pred 1. julijem prihodnjega leta, morda pa niti tedaj, vsaj ne v celoti v predvideni obliki. Načrt bo predsednik šele poslal v razpravo Kongresu, ki ga bo brez dvoma temeljito pretresel in predelal, predno ga bo potrdil, predvidoma šele prihodnje leto. Sodijo, da se bo po uveljavitvi novega načrta število podpirancev povečalo od sedanjih 10 milijonov na preko 22 milijonov.
Po Nixonovem načrtu naj bi vsaka družina s štirimi člani dobila najmanjšo zvezno podporo $1,600 na leto. Posamezne države lahko k tej osnovni podpori dajo še svojo. Vsaka družina lahko ob tej podpori zasluži do $60 na mesec, ne da bi pri tem Izgubila en sam dolar podpore. Ko bi zaslužek presegal to vsoto, bi za vsak zasluženi dolar odpadlo 50c podpore vse do zaslužka $3,920.
------o------
Iz slov. naselbin
BROOKLYN, N.Y. — Znana •‘ojakinja Hellen Pellich, sestra ^Tary Urbanija z Gates Avenue K' umrla 6. avgusta. Zapustila je ^oža Alojza in druge sorodnike. •Boma je bila iz Grobelj pri Bomžalah, po domače Povževa.
^ ZDA je prišla že davno pred drug0 svetovno vojno.
Poizvedovalni količek
Ga. Koželj Marijana, Staneta agarja 41, Kranj Slovenija, išče svojega sina Francita Koželja, d živi menda v Hamiltonu v
Kanadi.
Prispevajte
V TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE

Vremenski
prerok
pravi:
končno in milo. Najvišia tem-horatura izpod 80.
RDEČI NAPADLI MARINŠKI POSTOJANKI JUŽNO OD DC
Včeraj so enote severnovietnamske armade izvedle v zadnjih 5 mesecih in pol dva najhujša napada južno od Demilitarizirane cone v Južnem Vietnamu. Do ostrih spopadov je prišlo tudi na področju med Saigonom in kambod-žansko mejo.
SAIGON, J. Viet. — Zatišje na frontah Južnega Vietnama, ki traja od junija, se nemara bliža svojemu koncu. Severnovietnamske čete so včeraj prvič po petih mesecih in pol prešle v nenaden, odločen napad na dve postojanki ameriških marinov tik južno od Demilitarizirane cone. V napadih je bilo 17 marinov mrtvih, 82 pa ranjenih. Rdečim se je posrečdo pri eni postojanki prebiti zunanjo obrambo, pa so branilci kljub temu vzdržali, dokler jih ni pomoč rešila iz težavnega položaja. Rdeči so se nato umaknili. Pri napadu na drugo postojanko, kakih 1500 yardov južno od prve, rdeči niso bili tako uspešni. Včerajšnji spopad z rdečimi je bil za marine najhujši od onega 25. februarja letos, ko so imeli marini 36 mrtvih in 97 ranjenih pri rdečih napadih na marinski postojanki na istem področju kot včeraj.
Novi grobovi
Florian W. Mocilnikar
V	četrtek popoldne je bil ubit v avtonesreči v Danvillu, Illinois, Florian W. Mocilnikar z 1096 E. 64 St. in iz Pariza v Franciji profesor na Community College v Clevelandu, ko se je po končanem tečaju v Champaign, Illinois, vračal domov v Cleveland. V petek se je hotel vrniti v Pariz, kjer ima ženo in 4 otroke. Star je bil 44 let, rojen v Clevelandu. V drugi svetovni vojni je bil tri leta v Army, kjer je bil ranjen. Bil je član Društva Loška dolina. V Parizu zapušča ženo Anne, rojena, Roze, otroke Floriana, Veronico, Gabrielko in Antlan, tukaj starše Florian in Anno, roj. Persin, v Warrenu, Pa., sestro Ann Smith, v Fort Worth, Tex., brata maj. Gabriela Mocilnikar. Zena Anne in hči Gabrielka sta prišli iz Pariza za pogreb. Pogreb bo v torek ob 9.30 uri iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na pokopališče Kalvarija.
Emil Schentur
V	soboto zvečer je v Hillcrest bolnišnici umrl Emil Schentur s 6920 Hemoga St., Independence, O., poprej s 1229 E. 80 St. v Clevelandu, zaposlen v Graphite Bronze do upokojitve pred več let. Star je bil 80 let in rojen v Jugoslaviji, od koder je prišel 1. 1910. Tukaj zapušča ženo Mario, roj. Primosch, sina Raymon-da E., vnukinji Liso in Kimberly -ter vnuke Tracyja Rayja in Roba. Pogreb bo v sredo ob 9:30 iz Zakraj skovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Frančiška ob devetih, nato na pokopališče. Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
Anton Šuštaršič
V petek je umrl v St. Alexis bolnišnici 64 let stari Anton Šuštaršič, rojen v Marenči vasi pri Krki na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA pred 20 leti, mož Terezije, roj. Zaman, sin Marije, roj. Zupančič, brat Karoline Zupančič, Marije Košak in Terezije Zaletel. Mati in sestre žive v Jugoslaviji. Oče France ter bratje France, Janez in Jože so
WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je pretekli teden hitro izglasoval predlog o davnči reformi, kot mu ga je dostavil Millsov odbor za pota in načine. Ni pa mogel narediti ničesar drugega. Domov poslovni pravilnik mu je namreč onemogočil vsako obstrukcijo in dodajanje posebnih predlogov. Vendar pa je bilo ob tej priliki par značilnih glasovanj. Južni konservativni kongresnik Bush je hotel zakonski osnutek spraviti nazaj v Millsov odbor. Za njegov predlog je glasovalo le 78 kongresnikov, največ iz južnih držav. Ta skupina tvori hrbtenico konservativnih sil v predstavniškem domu in ima svoje zaupnike tudi v vseh domovih odborih in komisijah. Uveljaviti bo skušala svoje stališče še enkrat na koncu zakonodajnega postopka, ko bo namreč zakonski predlog izglasovan od senata in bo prišel pred skupno kongresno komisijo, da izgla-di razlike v besedilih, senatnem in domovem.
Pompidou znižal frank za 12.50% vrednosti
Francoska vlada je pretekli petek nepričakovano znižala vrednost franku za 12.50 odstotkov, ko so zaloge zlata in deviz začele pohajati.
PARIZ, Fr. — Čemur se je De Gaulle trmasto upiral, to je sedaj njegov naslednik izvedel kot neobhodno nujnost. Vrednost franka je znižal za 12.50 odstotkov. Čas objave je bil izbran izredno spretno, odločitev odlično hranjena v tajnosti. Tako je bila javnost iznenadena in razni špekulanti niso prišli na račun.
Finančni minister Giscard d’Estaing je povedal javnosti v govoru preko radia in televizije, da je predsed. Pompidou prišel do odločitve o razvrednotenju franka 16. julija, pa jo ohranil v strogi tajnosti. Za njo je vedelo le 8 oseb, ki so neposredno zvezane z njo in njeno izvedbo. Finančni minister je priznal, da so bile devize in zlato že močno izčrpane in bi bile do konca letošnjega leta v celoti porabljene, če bi hoteli frank ohraniti pri njegovi stari vrednosti.
Zaloge zlata in deviz so znašale pred lanskimi nemiri v maju in juniju blizu 7 bilijonov dolarjev in De Gaulle je samozavestno govoril o franku kot “najtrdnejši valuti”. Zahteval je vrnitev k zlati podlagi za ves mednarodni denarni sistem in skušal omajati moč dolarja kot mednarodnega plačilnega sredstva in merila vrednosti.
Lanski nemiri in stavka so stali Francijo več bilijonov stvarne škode, pa še bolj škodovale njenemu ugledu in zaupanju v frank. Vlada je povišala
umrli. Pokojnik je bil zaposlen do pred dvemi leti, ko je stopil v pokoj, pri pokopališču Kalvarija. Bil je član KSKJ št. 146 in Društva Najsv. Imena pri Sv. Lovrencu. Pogreb je iz Fortunovega pogrebnega zavoda na 5316 Fleet Avenue danes ob 8.30, v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
Zakonski predlog, kot ga je izglasoval predstavniški dom, obsega 368 strani. Težko bi bilo posneti glavne podatke iz njega, kar pa trenutno tudi ni važno. Boj za in proti zakonskemu predlogu je namreč sedaj prešel v senat. Nasprotniki zakona napovedujejo hud boj. Verjetno bi radi izrabili tudi obstrukcijo, pa je ne morejo, ker se je predsednik senatnega finančnega odbora senator Long obvezal, da bo odborov predlog predložil senatnemu plenumu do 31. oktobra. Vsekakor pa senatni finančni odbor lahko šari do konca oktobra in privojskuje celo vrsto sprememb in dodatkov, ki utegnejo bistveno spremeniti nekatere domove ideje o reformi. Najbolj vroče bitke se bodo vrtele okoli predlogov, za koliko odstotkov naj se znižajo za naftno industrijo in rudnike inventurne cene za nafto, plin in rudo. Spopadov bo tudi dosti pri vprašanju, kdaj naj posamezne točk^ zakona postanejo veljavne. Zagovorniki industrijskih panog bodo skušali poriniti začetek veljave novih odstotkov čim dalj v bo-
Moskva in Peiping se sporazumela o plovbi
MOSKVA, ZSSR. — Vlada je objavila, da je bil dosežen v Ha-barovsku ob Amurju sporazum s Kitajsko o plovbi v mejnih rekah in jezeru Hanka. Razgovori o tem so se začeli 18. junija, pa bili pretekli teden uspešno zaključeni.
Sporazum velja za letošnje leto, kajti po starem dogovoru bi se morala komisija za plovbo po teh vodnih poteh sestati vsako leto in vsako leto posebej u-rediti in določiti vse podrobnosti. Kitajci so leta 1967 te razgovore razbili, ko so hoteli na njih razpravjati o vprašanju meja, ki da so jih Kitajski “ruski carji vsilili”. Rusi so o tem niso hoteli razgovarjati in tako lani sploh ni bilo nobenega veljavnega dogovora.
Zahodni opazovalci se ne zanimajo toliko za podrobnosti dogovora, kot za samo dosego sporazuma. To kaže, da kljub vsemu sovraštvu in vsemu javnemu napadanju in zmerjanju, kak za obe strani koristen in nujen dogovor med Moskvo in Pei-pingom le še ni izključen.
Veliko vrst jabolk
Znanih je preko dva tisoč vrst jabolk, od teh jih goje v raznih delih naše dežele skupno okoli tisoč vrst.
delavstvu in uradništvu plače za okoli 12'.;. in bilo je očitno, da frank takega bremena ne bo vzdržal. De Gauhe je trmasto odbil razvrednotenje, pa se ni upal zahtevati zategnitve pasu kot edinega uspešnega sredstva za reševanje in utrjevanje francoskega gospodarstva in s tern franka. Njegov naslednik je napravil nujen korak, ker je vedel predobro, da Francozi niso pripravljeni sprejeti in nositi posledice ukrepov, ki bi bili neob-hodni, če bi vrednost franka ne bila znižana.
V koliko bo znižanje vrednosti franka omogočilo ustalitev francoskega gospodarstva, bo pokazal šele čas. Vsekakor naj bi pospešilo izvoz francoskih izdelkov in pridelkov in omejevalo uvoz ter s tem krepilo francosko plačilno bilanco.
dočnost. Zagovorniki olajšav bodo pa hoteli spraviti zakon čim preje do popoldne veljave.
Boj za in proti tem stališčem se pa ne bo vršil le v senatnem finančnem odboru, poznala ga bo tudi debata v senatnem plenumu. V najslabšem slučaju se bo senatni plenum začel pečati z zakonom v novembru. Tam pa imajo senatorji možnost, da zavlačujejo prerekanje. Pri tem lahko računajo, da jih bodo na hiter postopek pritiskali iz Bele hiše “radi lepšega”, kajti Nixon je v volivni borbi obljubljal, da nekaterih davčnih reform ne bo zagovarjal. Zato se lahko zgodi, da bo senat izglasoval zakon šele
v decembru. S tem pa postopek še ne bo končan. 2e danes se namreč da trditi, da se bosta besedili, senatno in domove, močno razlikovali. Razlike bo pa morala izgladiti skupna kongresna komisija, ki bo skušala doseči kompromise. Pri tem bodo pa zagovorniki in nasprotniki zakona, ki se bodo našli med senatorji in kongresniki — člani komisije — znova poskusi-
Včerajšnji boji so bili od preteklega četrtka že tretji v štirih dneh na področju južno od Demilitarizirane cone. Ameriški vojaški vodniki kljub temu ne pričakujejo na tem področju nobenih obsežnih bojev z rdečimi v neposredni bodočnosti. Trdijo, da v bližini ni bilo mogoče doslej opaziti nobenih večjih rdečih zbiranj.
Severnovietnamske sile so napadle ojačeni marinski vod, ki se je preko noči utaboril na vrhu griča, od koder je imel možnost nadziranja poti od severa, z minami, raketami in ognjem iz strojnic, nato je sledil napad pehote s severne strani. V kratkem je bila marinska postojanka obdana od vseh strani s sovražniki, ki jim je uspelo na enem kraju prebiti zunanjo obrambo. Marini so se zagrizeno borili, toda bili bi izgubljeni, da jim ni pravočasno prihitela pomoč. Rdeči so se nato ob zori umaknili, pa pustili 17 mrtvih tovarišev zno- j traj obrambnega pasu marinske postojanke.
Istočasno z napadom na omenjeno postojanko na vrhu griča nedaleč severno od znanega položaja Rockpile so rdeči udarili tudi ne marinsko postojanko kakih 1500 yardov dalje proti jugu.
li, da vsaj deloma uveljavijo svoja stališča. Zato za končno besedilo zakona o davčni reformi ne bomo vedeli, dokler besedilo ne pride iz komisije.
Ker ne poznamo končnega besedila, je tudi težka ocena, koliko bo reforma koristila posameznim kategorijam davkoplačevalcev in k o 1 i ko jim bo škodovala. Sedanje napovedi ne ugotavljajo posebnega finančnega efekta. Res bodo vse skupine davkoplačevalcev z dohodki do $100,000 plačale povprečno 5% manj davkov, kar naj nanese okoli $9 bilijonov, dočim bo priliv dodatnih davkov nanesel okoli $7 bilijonov. Federalna blagajna naj bi bila tako nekako za $2 bilijona na zgubi. To je pa le računska zguba. Vpošte-vati moramo namreč, da smo še zmeraj v visoki konjunkturi in da bo dotok rednih davkov še nekaj narastek Na drugi strani pa moramo tudi vpoštevati, da ne bodo vse davčne olajšave in dodatne davčne obemenitve stopile v veljavo isti dan. Zato je nemogoče, da kdo izračuna pred 1. 1971 zanesljivo tudi približni efekt davčne reforme.
Tudi to so napadli z minami in s pehoto, pa se po dobri uri bojev umaknili. Skupno so imeli marini v obeh spopadih 17 mrtvih in 82 ranjenih. Rdeče izgube niso znane, ker rdeči običajno odnesejo mrtve in ranjene s seboj, če je le mogoče.
Danes je prišlo do spopadov med zavezniškimi silami in rdečimi tudi na področju med Saigonom in mejo Kambodže, kjer so glavna rdeča oporišča. V teh bojih je bilo na zavezniški strani 38 mrtvih in 144 ranjenih. Ameriški vojaški viri trdijo, da ni izbljučeno, da pripravljajo rdeči nov obsežen napad na glavno mesto Južnega Vietnama, čeprav so tako možnost še komaj pred par dnevi zanikali.
------o-----
Zadnje vesti
NEW YORK, N.Y. — James P. Shannon, ki je nedavno odstopil kot pomožni škof katoliške nadškofije v St. Paul-Minneapolis, je razkril, da se je 2. avgusta poročil z neko prostestantko. Poročil ju je protestantovski pastor. J. P. Shannon je izjavil, da bo ostal v katoliški cerkvi, toda po predpisih te je iz nje izključen, ker se je poročil, ne da bi za to dobil odvezo od svoje obljube iz Rima.
PARIZ, Fr. — Francoski vlada je včeraj zamrznila v zvezi z razvrednotenjem franka pretekli petek vse cene do 15. septembra, ko bo predložila parlamentu celoten načrt za ustalitev francoskega gospodarstva.
LOS ANGELES, Calif. — Policija išče drugega osumljenca v zvezi s strahotnim umorom filmske igralke Sharon Tate in štirih drugih v njenem domu v predmestju Bel Air preteklo soboto. V zvezi z tem umorom, ki naj bi bil načrtno pripravljen in “obredno” izvršen, je bil prijet 19 let stari William Etson Garretson iz Lancasterja v Ohiu. Drugi osumljenec naj bi se odpeljal v rdečem športnem avtomobilu Ferrari umorjene, oziroma njenega moža. Umor so odkrili v soboto zjutraj. CINCINNATI, o. — V soboto zvečer je divjal nad to okolico hud tornado, ki je napra-veil več milijonov škode in končal tudi 4 človeška življenja.
RIM, It. — Vlada predsednika M. Humorja je včeraj dobila j v poslanski zbornici parlamen-1 ta potrditev. Danes bo začel o
Iz Clevelanda
j
in okolice
i.
V bolnici—
Rojak Franc Štrukelj je v Woman’s bolnici na 1940 E. 101 St. Obiski so zaželjeni. Cas obiskov je 2-3 pop. in 7-8 zv. V bolnišnici redno prejema AD in .ako tudi s te strani ohranja vezi s slovensko skupnostjo. Rojaku F. Štruklju želimo naglega okrevanja!
K molitvi—
Člani Društva Najsv. Imena fare sv. Vida so vabljeni nocoj ab 7.30 v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Floriana Močilnikarja ml.
Vaja Ilirije—
Pevovodja zbora Ilirija vabi vse člane, tudi tiste, ki so že par tednov na počitnicah, v sredo, 13. avgusta, ob osmih zvečer na pevsko vajo v navadnih prostorih, da se zbor pripravi na praznovanje farne patrone.
Iz bolnice—
Mrs. Mary Papesh, 4444 E. 154 St., se je vrnila iz Marymount oolnišnice in se zahvaljuje vsem za obiske in pozdrave. Upokojencem v Euclidu—
Klub slov. upokojencev v Euclidu naroča vsem, ki so se prijavili za izlet v Detroit, naj bodo v sredo, 13. avgusta točno ob 6.30 zjutraj v prostorih SDD na Recher Avenue pripravljeni za odhod.
Napadi lopovov—
Napadi raznih lopovov in dela-
mrznežev na ljudi v nočnih urah so postali že nekaj vsakdanjega. Ljudje z njimi računajo in ne nodijo po nepotrebnem na cesto. Pretekli četrtek je bil rojak Joe Jalovec z E. 64 St. napaden sredi dneva. Na oglu E. 64 St. in St. Clair Avenue sta ga ustavila dva mlada — bela lopova in mu vzela denar in uro.
Seja—
Društvo Naša zvezda ima 14. avgusta ob običajni uri sejo v SDD na Recher Avenue.
Narodna garda naj pomaga—
Demokratski županski kandidat R. Kelly je pretekli petek na svojem zborovanju na E. 152 St., kjer je začel svojo volivno kampanjo, hudo prijemal župana C. Stokesa zaradi položaja na mestnih cestah. Zupana je oodolžil, da se ne briga dovolj za varnost prebivalstva in obljubil, da bo nastavil 1600 novih policajev ter pozval na pomoč še Narodno gardo, dokler ne bo vzpostavljena na naših cestah varnost za vsakogar in ob vsaki uri. Kandidaturo R. Kellyja podpira Demokratska kozmopolitanska liga. Slovo—
Vsi akademiki in člani SAVE naj se zberejo danes zvečer ob 8. uri v Zakrajškovem pogrebnem zavodu, da se poslovijo od Floriana Močilnikarja.
---- o------
Plina še dovolj
WASHINGTON, D.C. — Strokovnjaki cenijo rezerve naravnega plina v ZDA na 70 do 100 trilijonov kubičnih čevljev.
njej in njenem programu razpravljati senat.
HOUSTON, Tex. — Astronavti Armstrong, Aldren in Collins, ki so bili od povratka Apolla II z izleta na Luno v karanteni, so danes to zapustili. Zdravniki so dognali, da je njihovo zdravje odlično in da nimajo nobene “lunske” bolezni
Bodočnost v Domu sprejetega predloga o davčni reformi
Ameriška Domovina
i/ie/mimj—Morvii
Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
\	$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece
Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
~	~ SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
j $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
no bodo presojali vsako pobudo, ki prihaja od tam. Pri tem se bodo lahko opirali še na splošno razpoloženje javnosti, ki zahteva zmeraj odločnejše, naj se dežela bolj briga za lastne težave in skrbe, ne pa za izdatke, ki njihove prave potrebe in vrednosti nihče ne more pri najboljši volji pravilno oceniti.
tam okrog rogovilil pred kakimi 70 ali 75 leti neki Rakoše po imenu. Bil je na glasu kot zelo drzen razgrajač in izzivač. Zelo močen človek. Stari, pokojni mlinar 'štine, ki je obratoval
Zato bo morda na mestu tudi tista pripomba, ki je rek- |mlin ob potoku pod Šmihelom,
la, naj se Nixon “ne veseli dneva pred večerom”. Njegove sile so zmagale pri prvem spopadu, zmage se pa lahko veseli tisti, ki pobije nasprotnika v zadnji bitki. Če ne preje, bo to veljalo zanj v 1. 1972.	I. A.
i________________________________________________
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No- 152 Monday- August 11, 1969
Po prvi bitki za ABM in proti njim
Ako odbijemo inflacijo in draginjo, vojskovanje v Vietnamu in polet astronavtov, ne najdemo zadnje čase nobenega političnega dogodka, ki bi tako dolgo zanimal našo javnost kot boj za ABM in proti njim. Pravzaprav ta boj
ne bi zaslužil tako velike pozornosti ako bi ga merili samo I ^J načrtTvodrtv^a šoT po stroških za Safeguard sistem ABM. Cenijo, da bodo v začetku znašali $10-13 bilijonov, šele v poznejših fazah bodo narastli na desetine bilijonov. Vprašanje je, ali bo do poznejših faz sploh prišlo. Stroški za prvo fazo so v primeri z višino proračunskih izdatkov za narodno obrambo ($80 bilijonov) majhni.
Višina stroškov ni bila torej glavni povod ne za bojevitost v Senatu ne za zanimanje naše politične javnosti.
Vzrok je tičal nekje drugje. Dobro ga je označil senator Fulbright z izjavo; “Celih 25 let je naša narodna obramba sama odrejala, kaj in koliko lahko porabi za obrambne namene. V njene ocene se noben politik ni vtikal, ni se brigal tudi Senat. Sedaj se je stvar spremenila. Senat ne bo več slepo odobraval vsega, kar zahteva administracija za o brambo dežele.”
Vojaški krogi in vojna industrija so takoj razumeli po men in namen te izjave. Začutili so nevarnost. Zato so napeli vse sile, da vsaj v slučaju ABM dosežejo vse, kar hoče-|nj]^ drugih poljih našega gospo^ jo imeti. Zato je vojaško-industrijski kompleks , kot pra-1 darstva, kulturnega in politične-vimo, že v začetku senatne debate, ki je trajala ves mesec, začel loviti senatorje in jih pridobivati za svoje stališče.
Sredstva, ki jih je pri tem rabil, večkrat niso bila v nobeni zvezi s postavljenim problemom.
Nasprotniki ABM so pehanje koalicije vojakov in voj ne industrije hitro odkrili in tudi pravilno ocenili. Začele Isprejema, kakor sprejema. Bor-
LETO JE ZA NAMI, odkar smo imeli v Chicagu velik “hi-povski ropot”, ko se je vršila demokratska narodna konvencija. Nekaj se je že pozabilo — vse pa še ne. Slični izgredi so sledili še v drugih krajih in se še pojavljajo teden za tednom. Po višjih šolah in univerzah je bilo dosti izgredov, ki so povzročili precej škode. Za prihodnjost de-
— pa tudi študenti “jih delajo” po svoje seveda.
Zdaj so počitnice. Mnogi so se razkropili po vsej deželi. Tu in tam kujejo načrte, kaj bodo zahtevali od šol, učiteljev itd. Kaj jim bodo vodstva šol dovolila, to je izpolnjevanje predpisov in dolžnosti za prihodnjost tudi napovedujejo, da jih bodo učni zavodi kmalu objavili.
Upajmo, da se bodo duhovi pomirili in da pride do razumevanja, če ne bodo zmede večje in večje.
* ČUDNA BOLJ IN BOLJ SO OBNAŠANJA tudi na vseh raz-
je nekoč dejal:	“Rakoše se ne
boji ne biriča ne hudiča!” Kadar prišli po pretepih ponj orožniki, so imeli težave z njim. Velikokrat je katerega pretepel. Pozneje sta vedno prihaja ponj po dva orožnika. Eden ni zadostoval. Spal je največkrat na kozolcu. O enem slučaju je vedel zanimivo povedati moj pokojni stric Tone, ki je bil član novomeške godbe. Po dvakrat na teden je hodil k vajam v mesto. Po vajah so godbeniki tu in tam šli h kakemu Novomešča-
katerimi sem dopisoval,|nu-	slutili- da ^ bo P0"
Nezaslišano gospodarsko izigravanje Slovenije
Prepotrebna modernizacija ceste Šentilj—Nova Gorica ni bila predložena za že dogovorjeno posojilo Svetovne Banke.
Izvršni svet nadalje ugotav-
WASHINGTON, D. C. — Ka-' kor da bi neprecenljivi
Tisti, s
so že mnogi odšli zadnjih 30 let v večnost in le še tu in tam me kdo spomni. Hvaležen sem za vsako sporočilo.
Domovina, rojstni kraj, kdo naj te pozabi? Nehvaležnež bi bil, če bi te! V tvojem najlep-
Ija:
— da je gradnja in modernizacija ceste Šentilj—Nova Gorica izrednega pomena za eko-
gostil s kako “dobro kapljico” zaigrat veselo poskočnico za god. Ob takih obiskih je vedno zvedel dosti novic.
Tako je bilo nekega ponedeljka, kakor je pravi stric. Podnevi je bila mesečna sejmica na Loki. Popoldne so pa napolnili
sem kraju sem zagledal luč sve |Morav-evo gOStiino razni meše-ta — pri krstnem kamnu sv. Mi- .,	....	. .
*	I 4- n v>i i	»v» or*n in nolroi m ocr» O -
haela bil krščen — tam rastel,
ga življenja. Preprostemu, navadnemu, povprečnemu človeku je to kar težko umljivo. Prav v tem je pojasnilo, zakaj javnost vse to brez ogorčenja prenaša in
so krožiti govorice, kako so zainteresirani zagovorniki ABM “pridobivali” posamezne senatorje. Seveda so takoj sledila zanikanja in zadeve so zaspale. Vtis je ostal: Kar ni doseglo stvarno prepričevanje, je dosegel političen pritisk, ki ni preveč tankovesten, kadar se postavi vprašanje, kaj je moralno in kaj ni. Pa še ta pritisk ni dal blestečih u-spehov. Predlog ABM je zmagal z večino enega glasu. Pustil je pa za seboj sledeče posledice;
Izglasovan je zaenkrat le pooblastilni zakon, slediti mu mora še nakazilni. Do sedaj je bila navada, da je v zadevah, ki so se tikale narodne obrambe, odločeval pooblastilni zakon, nakazilni zakon je bil več ali manj le formalnost. Ce vzamemo zares gornjo Fulbrightovo izjavo, potem bo sedaj prišel nakazilni zakon do svoje veljave, kot prihaja v vseh drugih slučajih. Postopek v nakazilnem zakonu je enak tistemu o pooblastilnem. Predlog mora iti skozi senatni in domov finančni odbor, potem pa skozi oba plenuma. Kadar je pooblastilni zakon sprejet z veliko večino, se pri
ba proti draginji in inflaciji u-porablja kar čudna in težko razumljiva “zdravila”. Misliti bi bilo, da bi začeli najprvo z zniževanjem cen. Pa zgleda, da ta pota okrog hribov inflacije se jim ne dopadejo. Z inflacijo nadaljujejo — (po njihovih raču nih), da naj ta najprvo izprazni mošnje in žepe onim, ki so šte-dili za stare dneve. Ko bodo mošnje in žepi prazni — bo pa inflacija začela bolehati na “gospodarski jetiki” — in vse, kar je na vrhovih inflacije rastlo in se razrastlo, bo samo začelo pešati in hirati.
Glede tega in teh sitnosti je
zoval načrte in namene wall-streetskih magnatov neki ekonom. Poudaril je:	“Da wall-
streetski magnati so izvrstni “vrtnarji”, ki znajo svoje “vrto-
ve” tako obdelovati, da njim vedno rodijo po volji (magnatov seveda) take “zelenjave”, kakršne želijo in kakršne so jim ljube. Zvišujejo obrestne mere, o-
obravnavanju v nakazilnem zakonu le redko najdejo juna-|pred kratkim razlagal in prika-ki, ki kritizirajo izdatke. Drugačen je položaj, kadar je pooblastilni zakon sprejet s pičlo večino, takrat si opozicija ne da zapreti ust. Ker je bil pooblastilni zakon za ABM sprejet proti glasovom 49 senatorjev, bo marsikdo med njimi skušal porabiti priliko, da omeji izdatke za ta program
Reakcija javnosti na glasovanje v sredo je bila žie isti večer zelo živahna. Večina tistih, ki so se oglasili na radiju ali televiziji, se je ogibala hvale glasovanja. V njenih vrstah je bilo tudi dosti kritikov, večkrat zelo strupenih, kot na primer: “Ako je Nixonov režim namenil vojni industriji znesek $10-13 bilijonov, koliko bilijonov bo odme-1 mejujejo višine posojilom (da ril na primer 26 milijonom Amerikancev, ki njihov življenj- pri njih ni nevarnosti za kake ski standard ne dosega niti spodnje povprečne meje?” Več izgube). Ko na ta način pospra-ali manj odkrita in odločna javna kritika bo dala povod, da vijo s polj vse (kakor kak previ-bodo volivci bombardirali senatorje, ki so glasovali za Men in skrben kmet) pred zimo ABM, s pismi, obtožbami, protesti itd. Taka pisma lahko — zaeno nato “vrtnariti” z novi-jmeidejo v pravo povodenj, ki jo bodo sprožile analize gla- h™ metodami. Tiči so, da jim ni sovanja in komentarji o njem. Saj ni tako težko ugotoviti, pa™!”
k*ako je kdo glasoval. V našem krajevnem časopisju je bilo Zanimivo! Čudno pa zraven na primer takoj omenjeno, da sta oba ohajska senatorja, |tudi t0> da kako da gospodje v Young in Saxbe glasovala proti. Republikanski senator Saxbe je gotovo dobro pretehtal svoj glas.
Vse to bo imelo svoj vpliv na debato o nakazilnem zakonu. Pritisk volivcev se bo čutil tem bolj, čim bolj se bo glasovanje bližalo volivni kampanji. Seveda bodo protivni-1teleta’’- kakor to želijo in nara-ki ABM gledali, da bi bilo glasovanje čim bližje volivne- ™ava.j0 tokove wallstreetski mu dnevu, da tako spravijo vse zagovornike ABM raket v | “častilci zlatega teleta”? Je tre-mučen položaj.
Zato se danes še ne da reči, kakšen bo izid glasovanja o nakazilnem zakonu.
Še na eno posledico glasovanja moramo opozoriti. Nasprotniki ABM so videli, da so spravili skupaj 49 glasov, dočim je administracija dobila zase pri vsem pritisku le 51 glasov. To bo dvignilo njihovo samozavest, obenem utrdilo v njih odpor proti težnji vojne industrije in vojaških krogov za pretirane izdatke za narodno obrambo. Z nezaupanjem bodo gledali na vse, kar prihaja iz Pentagona. Kritič- sem iih bolj pogosto dobival.
sitnaril in nagajal, kakor vsi mladci, tam nasitil moje oči s spomini in z lepotami dolenjskih lepih goric, podgorij in hribov — pa te naj pozabim?! Nikdar! Vsak dan te v duhu gledam in bom, dokler bom živel!
Prav ob takih mislih pogosto gledam v duhu na staro domovino. Ko pa dobim še kako pismo ali sporočilo, pa spomini na domovino še bolj ožive. Tako tu di to pismo, ki sem ga pred kratkim prejel od mojega znanca v tistih letih, ko sva skupaj hodila v novomeško šolo, kjer so učili oo. frančiškani.
Kaj piše? Vsega ne morem ob javiti. V marsičem ima prav — v vsem morda ne. Je pač tako. Človeka v nekih ozirih razmere spremene. Toda upoštevati je treba, tam živi — po razmerah tam se mora ravnati.
Med drugim mi je nekoliko o-pisal, kako se še obnašajo v medsebojnem življenju preprosti okoličani okrog Novega mesta. Piše:	,	$
“Mladi in starejši ga še vedno radi pijejo. Cviček in druga vina jih tu in tam še vedno razgreje-jo, da se jim jeziki zapleto in pri tem si skočijo v lase in se polasajo. V takih slučajih (kakor so rekli naši stari), “jih je pa malo za en krajcar.”
Potem opisuje, kako sta se dva soseda, eden iz Irče vasi, drugi z Drske, malo potepla. Eden po imenu Fink, drugi Mo-toh. Baje so razpravljali še lani o košnji in pa o pokojninah. Fink je rekel Motohu, da je s pokojnino zadel nekaj kakor v igri tombole, ali nekako “temo Motohu je bilo to preveč in je primazal Finku eno ali dve po obrazu. Slednji pa ne bodi len, je mislil, da je treba to Motohu vrniti z obrestmi. Pograbil je baje stekleni pepelnik in z njim
tarji, sejmarji in nekaj meščanov. Tam so točili največ dalmatinska vina, ki so imela svoje vrste lastnosti, to je, da so najprvo pivcem pordečila nosove, zatem pa še obraze. Taka je bila dalmatinska črnina. V gostilno pride mož močne postave. To je bil Rakoše. V kotu za vratmi je bila še ena prazna miza. Sede k njej in naroči polič dalmatinske črnine. Oštir z rjavo-sivka-sto brado mu postreže. Kmalu izprazni prvi polič in še drugi polič in zahteva že tretjega. Ko to popije in zahteva četrtega, se oštir pošali rekoč, ali ne bo preveč? Rakoše pa že malo razgret od dalmatinske črnine, udari po mizi: “Kaj ,ti mi boš določal, koliko ga lahko nesem?”
Oštir ga je začel tolažiti — pomagalo pa ni nič. Rakoše je par-krat udaril po mizi, da je zaropotalo, kakor da je vihar prekucnil hišo. Mož je razgrajal dalje in začel motiti druge goste. Oštir hitro stopi v kuhinjo in veli pomočnici v kuhinji, naj hi tro teče doli na rotovž, kjer‘je bil policijski urad, in prosi, da pridejo napravit red v gostilno. Storila je tako. Rakoše pa je med tem tolkel v gostilniški sobi po mizi in več gostov je radi tega že odšlo.
Na rotovžu v pisarni je mirno sedel policijski narednik Pure-ber, mož male postave — načelnik tedanje novomeške policije. Ko mu je Moravčeva pomočnica javila vse in ga prosila naj gre napravit red, je mali Pureber opasal sabljo, se pokril s policijsko kapo in hitel k Moravcu, da vidi, kaj se godi tam na Kapiteljski ulici pri Moravcu, kako se tam podira svet.
Ko pride policist Pureber v gostilno, je Rakoše še vedno rentačil. Na mizi so bili prevrnjeni kozarci in druga posoda. Večina gostov je pa že odšla, posebno pa tisti, ki so Rakošetovo
gospodarski škodi za cinični nameček hoteli dodati še prezirljivo politično žalitev, so b e o g r a j s k	zjasti prometni in turi-
“zvezni” centralisti le s kratkimrazvoj Jugoslavije ter časopisnim sporočilom FANJU- pQyg^iiQst Slovenije z drugimi GA “obvestili” slovensko vlado nagjmj republikami; in javnost o prikrivani proti- — da je ta prometna žila naj-ustavni odločitvi zveznega Iz- ^jj naravna povezava Jugosla-vršnega sveta v Beogradu na se- vjje z zahodno Evropo, saj vsto-ji v dneh 16. in 17. julija, da pa jn izstopa preko nje in osta-Mednarodni banki za obnovoMh mejnih prehodov v Sloveniji in razvoj ne bodo predložili do- 97 odstotkov vozil, 95 odstotkov končne formulirane vloge za P°- potnikov in 50 odstotkov tovora sojilo od slovgnske in zvezne 0d vseh vstopov oziroma izsto-vlade in Svetovne banke že odo- poV v Jugoslavijo; brena dogovorjena in za začeto — ga ima ta cesta tudi pose-modernizacijo pripravljena od- mednarodni pomen, saj je seka (Hoče-Levec in Postojna- najnaravnejša povezava zahod-Razdrto) osrednje slovenske ce- ne Evrope z jugovzhodom ter ste Šentilj-Nova Gorica.	Padske s Panonsko nižino.
Po kakem tednu popolne za- — da je Slovenija od vseh sred-prepaščenosti in sledečega upa- j štev federacije, namenjenih za nja, da je Tanjugovo poročilo gradnjo cest v Jugoslaviji preje-morda le bilo zmotno, je končno ia v razdobju 1956-69 samo 3.4 vsled uradnega molka iz Beo- 0dst0tke. Pri tem pa je Slove-grada po Sloveniji završalo, in nija izključno samo s svojimi kot prerijski ogenj je vso Slove- sredstvi zgradila koprsko želez-nijo zajel plamen ogorčenja in niCOj luko in vrsto cestnih odse-protestov.	kov, katerih gradnjo je zahteval
Dne 31. julija se je sestal na vedno bolj naraščajoči promet, izredno sejo Izvršni svet (via-, — Slovenija je pokazala pol-da) slovenske republike, ze prej no razumevanje tudi za druge in poslej pa so se zbirali na pro- projekte. Čeprav je bil prvi protestne sej in sestanke odbori jekt že izgotovljen, smo na proš-občin, političnih, gospodarskih njo prejšnjega ZIS čakali skoraj in kulturnih organizacij širom leto dni, preden smo ga predlo-Slovenije. Napovedana je bila žili Mednarodni banki, da ne bi tudi izredna seja vseh zborov s tem kakorkoli oslabili zahteve slovenske skupščine.	za progo Beograd—Bar, ki v ti-
Iz teh brezprimernih protest- stem času še ni bila rešena, nih demonstracij po Sloveniji — izvršni svet ugotavlja, da zveni skrajno ogorčenje in od- je spričo vsega povedanega ločenost, da se tokrat Slovenija [sklep ZIS od 16. in 17. julija 1.1.
ne bo vdala.
povzročil v Sloveniji vznemirjenje, ogorčenje, občutke nc-I enakopravnosti ter izigravanja. I kar že ima zelo politično negativne posledice.
Na osnovi navedenega je iz-I vršni svet Skupščine SR Slove-
Izjava slovenske vlade
Na omenjeni izredni seji jel Izvršni svet Slovenije sprejel in objavil izčrpno izjavo, iz katere] povzemamo glavne točke:
“—da je Zvezni izvršni svet u-|nije vrstil na prvo mesto cestni od-	sklenil
sek Hoče' Levec in Vrhnika— j. 0 teh stališčih takoj obve-Postojna v spisek zahteve za po- Htiti Zvezni izvršni svet z zahte-sojilo, ki naj se predloži Medna- V0; da 0 zadevi nujno ponovno rodni banki za obnovo in razvoj razpravija in uvrsti tudi pro_ že s sklepom, sprejetim na seji jekta Hoče—Lfevec in Postoj-de 24. julija 1968.	aa—Razdrto v IV. posojilo pri
da so eksperti Mednarod- Mednarodni banki za obnovo ne banke za obnovo in razvoj in razvoj,
oba odseka ocenili za ekonom- 2. da bo predložil Skupščini sko utemeljena in sami predla- SR Slovenije na njeno prvo na-gali podaljšanje gradnje odseka slednje zasedanje v razpravo in-Vrhnika—Postojna do razveji- formacijo o položaju, ki je na-šča v Razdrtem:	stal v zvezi z modernizacijo cc-
da je ZIS na sejah dne 27. ste Šentilj—Nova Gorica in dec. 1968 in 26. marca 1969 po- sklepom ZIS dne 16. in 17. julija novno potrdil svoj prejšnji skep, 1969.” na podlagi katerega je bilo Protesti iz vse Slovenije predvideno, da se bo predložilo “Zemljepisna lega Slovenije in Mednarodni banki vseh sedem njena prometna vloga, ki jo ima projektov, med njimi tudi odse-|za vso Jugoslavijo in tudi Evro-
“obrisal” Motoha nazaj. Ta “ob- naravo poznali.
Washingtonu kaj ne store, da bi se tokovi našega narodnega in drugega gospodarstva ne stekali samo tja, k “oltarjem zlatega
ba jasnega odgovora na tor Vsak ga lahko najde, če le zna nekoliko misliti in računati s tem.
* GLASOVI IZ STAREGA KRAJA, iz sedanjosti in iz nekdanjosti. Ti so bolj in bolj redki, vsaj kolikor jih jaz dobivam. Do pred zadnje svetovne vojne
ris” je pa pustil na očesu Moto ha poškodbo in Fink je bil na sodišču radi tega obsojen na štiri mesece “počitnic” v novomeški kaznilnici.
Potem piše, kako še cigani Brajdiči, Hudoroviči in drugih raznih rodov med seboj vodijo razna vojskovanja tam po občinskih plazih okrog Novega mesta. Dne 3. maja zvečer, pravi, so trije Brajdiči s puškami napadli Henrika Hudoroveca. Kake “počitnice” jim bo prisodilo sodišče za ta dejanja, pravi, da še ni znano.
Tako vidite, imajo tudi v starem kraju svoje vrste “kampel-ce”.
Ko sem prečital vse to, je stopilo predme na stotine spominov na neke podobne slučaje pred dolgimi leti. Dogodki so se vršili tam okrog Gorjancev, po vaseh okrog Novega mesta in v Novem mestu samem.
Ko sem bral o dogodku na Drski, sem se spomnil, kako jej
“Kaj pa počenjaš tu in strašiš,” vpraša Pureber. “Ali ne veš, da delaš škodo drugim in sebi?”
Tedaj Rakoše vstane, se zravna in zapiči pogled v Purebra. Slednji se vidno ustraši in seže z desno roko za ročaj sablje, da bi jo potegnil iz nožnice za slučaj samoobrambe. Pa ni imel časa. Rakoše ga je med tem že pograbil. Iztrgal mu je sabljo iz rok in jo zagnal nekam za mize. Purebra pa je pograbil nekako za noge, ga obrnil in na glavo postavil.
Gostje so med tem vsi odšli. Vsi so se bali za svojo kožo. Čez nekaj časa tudi Rakoše in Pureber. Slednji je zadevo javil sodniji in Rakoše je za isto dejanje bil kaznovan na šestteden-ski zapor.
Le slučaj je to, ki se ga spominjam, ki ga je pred 70 leti pravil moj stric. Spomnil sem se ga, ko sem bral pismo mojega znanca.
ka Hoče—Levec in Postojna-Razdrto.
— da izvršni svet Skupščine SRS ni bil obveščen o tem, da bo na seji ZIS dne 16. in 17. ju-
po, je zaradi skromnih naravnih bogastev ena redkih komparativnih prednosti nasproti ostalim republikam. Spričo sodobnega ritma izgradnje modernih
lija 1969 obravnavano vprašanje komunikacij v Evropi in boja za predlogov- Mednarodni banki za prometne tokove na pomeni za-novo tranšo posojila za moder-] vlače vanj č ali oviranje izgrad-nizacijo cest.	nje avtoceste Šentilj—Gorica le
Izvršni svet je sicer bil obve-] odvzemati Sloveniji njeno pro-ščen o seji, vendar niti v dnev- metno vlogo, marveč tudi nepo-nem redu, niti v prejetem gradi- pravljivo škodo za vso jugoslo-vu obravnava tega vprašanja ni vansko skupnost, bila omenjena. Informacija o iz-j Pri tem vprašanju je pomemb-biri projektov te ceste, ki naj bi j no nekaj drugega, in sicer to, da financiral iz IV. posojila Med- zvezni izvršni svet nima kaj ob-narodne banke, je bila predlože-j ljubljati. Odločati mora po na-
dobrega gospodarja, ki
na
kot 31. točka dnevnega reda šele na sami seji in je bil o njej republiški izvršni svet seznan-njen šele iz zapisnika seje ZIS.
Taka je bila naša Dolenjska pred leti, je še precej taka, kakor jo prikazuje pismo mojega znanca.
Radi ga pijejo, radi se razgre-jejo — potem pa po svoje delajo in vozijo ...
Veselov oče iz Velikih Škr-janč je pa nekoč dejal, da po njegovi sodbi so Dolenjci najbližji “žlahtniki” Noeta.
Iskren pozdrav vsem!
R.
čelih
mora upoštevati ekonomski račun, obremenitev in dejanske potrebe.
Odločati mora tudi pri investicijah v infrastrukture v smislu reforme, ne sme pa teh načel opuščati pri ključnih investicijah v državi.
Končno moramo obsoditi tudi način, s katerim je bilo to sporočeno naši javnosti.
Ali je to način, s katerim se sporoča narodu odločitev, ki je zanj življenjskega pomena?” Rudi Šimac, preds. občinske skupščine Nova Gorica (Dalje na 3. strani)
^’fr ^ tl?^ ^ ^ ^ ^ 'l’»i* *4’'J’*4* ^ ^^'J'*4»	»J'»jj* *1» •4* »1» •jt* *4* *1»'‘l’rl’• t *'l* ' i’'i*'i* ^ •Je’•4* •l? fi*
ALOJZIJ REMEC:
VELIKI PUNT
Drugo jutro navsezgodaj je drdral Lahajnar iz Kanala s težko in zaspano glavo proti domu.
Bil je že streljaj daleč od zadnjih hiš v vasi, ko je planilo na cesto pred voz nekaj temnih postav, izmed katerih je ena zgrabila vzpenjajočega se konja za Uzdo.
“Sedaj ti pokažemo, prekleti kmet!” je siknil nekdo srdito.
Lahajnar je spoznal, s kom ^una opraviti, potegnil krepko za Sajeti in zamahnil z bičem po
konju.
Sivec se je divje vzpel, da je odletel človek, ki ga je držal, in voz je zdrdral z divjo naglico dalje.
Puška je počila za Lahajnarjem, a krogla je sfrčala mimo hjegove glave. V strahu se je hizko sklonil in naganjal konja, da je letel kakor blisk. Še dvakrat je počilo za njim, a nobena krogla ga ni zadela.
Ko je bil že daleč od Kanala in je konj jel počasneje teči, si jo Lahajnar oddahnil. Vzel je klobuk z glave, se prekrižal in zmolil očenaš v zahvalo Bogu, ki ga je tako srečno rešil. Potem je stisnil pest in zamrmral: “Pride čas, ko se boš spomnil, kako si name streljal, ti oderuški kanalski dacar!”
Počasi je prišla zima v deželo, Priromal je mraz in prinesel sneg s seboj. Kakor iz koša ga je hasul v adventu nad hribe in doline, zametel ceste in poti, da je človek le v naj večji sili šel izpod strehe. Vas je bila ločena °d vasi, hiša od hiše, le ob nedeljah so se pokazale gazi od hiš do cerkve, ki jih je pa med tednom sneg vnovič zametel.
Bandel in njegovi dacaiji, ki so na jesen hodili po Tolminskem izterjavat nove in zastarane davke in rubit reveža in bogatina, so nehali nadlegovati kmete, kajti poti so bile težavne in mnogo upanja ni bilo, da bi kaj dobili, ker so se kmetje trdovratno branili kaj dati. Zato je Pa sklenil na pomlad korenito °bračunati z njimi.
Kratki, temačni dnevi so se Vrstili počasi za temnimi, sneženimi nočmi, v katerih so se oglašali volkovi po gorah in prihajali tuleč v nižine k hišam. Močni psi so jih pogumno odganjali od staj in celo kak široko-hlačen medved, ki mu je dišalo ovčje meso, si ni upal blizu, ko je zaslišal lajanje od vseh strani.
Mir in molk je bil v deželi, a M na videz. Pod pepelom je tlelo M nejevolja se je tiho in neopazno širila. V viharnih, divjih hočeh je škripal tu in tam po
bilo videti rdeče ali višnjeve dolge nogavice. Obuti so bili v visoke, debele in podkovane škornje, v rokah so pa držali zvesto spremljevalko in braniteljico — debelo gorjačo.
Tolminci so imeli velike klobuke s tako širokimi krajci, da niso potrebovali dežnika ob dežju. Oblečeni so bili v dolge, ohlapne suknje iz domačega bukovega sukna, kratke hlače so si pod njo prepasavali s širokim usnjatim pasom, za katerega so vtikali v nožnice svoje dolge, nezaklepavne nože.
Večina sejmarjev je bilo moških, le tu in tam si ugledal kako žensko z veliko belo pečo na glavi in z lepim, svetlim skle-pancem krog pasu.
Marčno sonce se je ljubeznivo smehljalo nad šumečo množico. Kričali in vpili so ljudje, da bi človek grmečega Boga ne slišal.
Ob straneh trga je bilo največ kupčije. Tam so stali Čiči s težko otovorjenimi mulami in prodajali žito. A tudi kupovali so ga ali ga zamenjavali za sol, ki so jo tudi imeli s seboj. Bili so pa Čiči hudi možakarji in so s temnim, grozečim pogledom ošinili vsakega cesarskega človeka, ki je šel mimo, kajti imeli so na vesti marsikatero tihotapstvo z žitom in soljo, ki jim je ni bil še nikdar nikdo dovolil prodajati. Posebno Tolminci so kupovali žito, ker je bila tisto jesen slaba letina. Kraševci in Vipavci so bolj gledali na sol in ponujali naprodaj vino, ki so ga pripeljali na vozovih s seboj.
A tudi druge kupčije je bilo dovolj. Po Raštlu in na Travniku so kričali krivonosi Judje in ponujali kmetom sukno, klobuke, nože, kose in kdo ve kaj še vse. — Pod stojnico, krog katere se je kar trlo ljudi, se je drl italijanski mazač, da je vse prevpil, in ponujal mazila, tekočine, obliže in vsa mogoča zdravila za vsako bolezen.
“Ter jak ... ter jak ... Kdo kupi terjaka?’’ je kričal in razlagal strmečim ljudem moč čudovitega zdravila, narejenega iz modrasovih glav, ki pomaga zoper vsako bolezen, najbolj pa zoper kačji pik.
Na drugem koncu trga je stal Bošnjak z medvedom na verigi in piskal na piščalko; medved je renčal in nerodno poskakoval na zadnjih nogah. Zraven je sedel pokonci velik pes in držal v gobcu Bošnjakov klobuk, v katerega je tu in tam kak dobro-voljen sejmar vrgel kaj drobiža.
Zraven je kričal pred umazanim platnenim šotorom komedi-
skrivnih poteh voz, ki je peljal jant in vabil na ves glas sejma-Benečije smodnik, krogle in rje, naj vstopijo, plačajo nekaj
Puške za kmečko vojsko. Zraven voza ali na vozu so bili dobro °borožcni možaki; ti so posvetili Vsakomur, bodisi volku ali človeku, ki se je hotel približati.
Ljudstvo je vedelo za \se to M je nestrpno čakalo časa, ko Poči v deželi.
Gosposki pa se niti sanjalo ni, haj se pripravlja med tolminskimi kmeti...,
Bilo je na dan svetega Hila-naslednjega leta 1713.
V Gorici je bil velik tržni dan. ■^a Travniku se je kar trlo ljudi, hi so po dolgi zimi prišli od vseh strani v prvih sončnih dnevih
soldov, da bodo videli pravega živega zamorca, ki je črn kakor sam bognasvaruj in žre oglje in prijema z golimi rokami razbeljeno železo in dela še razne čudežne stvari.
Iz šotora sta stopila ravnokar postavna Tolminca, ki ju že poznamo. Bila sta oče Grozd iz Ročinja, ki je bil prišel kupovat vina za svojo gostilno, in Križnič iz Kanala.
“Veste kaj, oče Grozd,’’ je dejal Križnič, “vse skupaj je sleparija s tem zamorcem. Mislil sem, da je kdo ve kak velikan, pa je slabič, da bi ga z eno roko položil na tla. Kaj se vam zdi?”
“I, seveda je sleparija vse
NEZASLIŠANO GOSPODARSKO IZIGRAVANJE SLOVENIJE
(Nadaljevanje s 2. strani)
•
Odločitev zveznega izvršnega sveta, da je izločil iz prioritetne liste gradnjo oziroma udeležbo mednarodnega financiranja odseka hitre ceste Hoče—Levec in Postojna—Razdrto, je tudi v Celju in širšem celjskem področju rodila val ogorčenja in protestov. Tako je prišlo danes v Celju ne samo do izrednega sestanka odbornikov, poslancev in predstavnikov vodstev družbeno političnih organizacij občine Celje, Šentjur in Slovenske Konjice.
“Od slovenskih zveznih poslancev v zboru narodov pa zahtevamo, da odločno vztrajajo pri uresničevanju odloka skupščine SRS ter v primeru skrajnega nerazumevanja tudi razmislijo o možnostih postavljanja vprašanja nezaupnice ZIS.” so napisali v protestnem pismu.
Protestiral je republiški cestni svet in sklenil, da je “treba dosledno vztrajati, da prideta oba cestna odseka že v 4. natečaj za mednarodno posojilo . .
Protestirali so v Mariboru, v Slovenski Bistrici, protestirali so v Kopru in v vrsti drugih slovenskih komun in občin.
Politične posledice
Ob teh dogajanjih in odmevih v Sloveniji prihaja na um, kar je o političnem razvoju v Sloveniji v svojem poročilu iz Ljubljane 22. novembra 1967 napisal Richard Eder, takratni dopisnik THE NEW YORK TIMES-a v Jugoslaviji:
“Besedo konfederacija, ki je bila prej rabljena le v strogo zaupnih pogovorih, danes Slovenci izgovarjajo brez omahovanja, celo vladni in partijski funkcionarji. Vsi so prepričani, da je za Jugoslavijo —: deželo več narodov, nekktbhih v ostrem rpedsebojnem zgodovinskem sovraštvu — edina pot k mirnemu razvoju v takih odosih, da bodo vsaj nekatere republike imele skoraj popolno samostojnost v njihovem lastnem gospodarskem in družbenem razvoju in celo glede razlage, kaj komunizem pomeni.
Če bi kaka politična reakcija v Beogradu hotela ustaviti ta postopni razvoj k republiški samostojnosti, bi prišlo do močnega pritiska za popoln odcep od Jugoslavije. To priznavajo celo važne partijske osebnosti. Pristavljajo pa, da taka reakcija iz Beograda ni verjetna; dosedanji
razvoj to potrjuje.”
»
Izgleda, da po 17. juliju 1969 v Sloveniji niso več tako gotovi, “da taka reakcija iz Beograda ni verjetna”. Nekaterim se celo zdi, da je “taka reakcija” že blizu svojega dramatičnega vrhunca.
Ciril A. Žebot
se zmeraj bolj uveljavlja neke vrste “šušmarjenje”: 1 a s t n iki avtomobilov prevažajo tudi svoje znance, sosede in prijatelje proti primerni odškodnini na delo in z dela. Tisti pa, ki od teh razmer najbolj trpijo, so reveži, upokojenci, invalidi in šolska mladina.
Predsednik Nixon želi pomagati reševati ta problem na Johnsonov način. Kongres naj dovoli federalni administraciji, da v 12 letih razdeli $10 bilijonov podpor med tiste prevozne sisteme v velikih in malih mestih, ki skrbijo za osebni promet. Župani in mestni politiki so Nixonovo idejo seveda pozdravili, so pa takoj ugotovili, da ima malo hibo. Nixon ni namreč u s t a n o vil neodvisen fond, kamor naj bi stekal federalni denar in od koder naj bi mesta dobivala svoj delež. Župani se namreč bojijo, da bi na predviden način podpiranja kmalu začela politika preveč vplivati. Svoj strah opirajo na slabe skušnje iz preteklosti. Ni-xonova pot odpira namreč vrata, da lahko administracija, pa tudi Kongres, vsako leto drugače obravnavata pomen in namen podpor.
Nixonov nžffirt pa tudi ne o-menja glavnega vprašanja: kako napraviti mestne prevozne sisteme rentabilne. Njegovo poročilo le priznava, da je šlo zadnja leta 235 mestnih prevoznih pojetij v likvidacijo, največ radi previsokih tarif. Mislimo, da se bo na tem vprašanju spotaknil tudi Kongres, ko bo obravnaval Nixonov predlog. Mestom lahko koristijo cenena, ne pa draga prevozna sredstva.
Ko so ga vprašali, kakšno kvali- j fikacijo ima za ta poklic, je po-' vedal čisto resnico: “Sem Indi-' janec ter republikanec.” Če bo1 zmeraj tako odkritosrčen, utegne imeti sitnosti v svojem uradovanju.
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
Clevelandski katoličani niso za prenos praznikov
Vesti iz Slovenije
Kaj vzbuja v Sloveniji dobro voljo?
Tragedija upokojencev je v tem, da so prestari, sicer bi se tudi oni lahko zaposlili v — ino-
CLEVELAND, O. — Clevelandska škofija ima 235 župnij.
V njih živi 890,000 katoličanov.
Na pobudo škofa Issenmana so|zems^vu župniki v 179 župnijah razpisalii	*
neke vrste plebiscit, ali so ver-j Cene gradbenega materiala niki za prenos zapovedanih bodo zrasle praznikov na nedeje. Glasova-j	čudnega: gradimo boljšo
nja se je udeležilo le okroglo družbo.
45,000 vernikov. 22,907 je glaso-|	*
valo za dosedanje praznovanje, Ce hočeš v politiki uspeti, se
21,749 je glasovalo za prenos.
Značilno je, da se je glasovanja udeležilo le okoli 5% vernikov in da so glasovi za in proti
moraš držati načel!
Kako pa si Ti prišel na svoj položaj?
Držal sem se načela, da mo-
razdeljeni skoraj po polovici.: ram o pravem času odnehati od Duhovniki, redovniki in redov- svojih načel, nice so bili večinoma za prenos.
Zmagal je le prenos praznika
Ljudje so mirni, kadar so siti.
Vnebovzetja, ki ga praznujemo Seveda pod pogojem, da niso
15. avgusta.
vsega siti.
Republikancem manjka pristašev indijanske krvi
WASHINGTON, D.C. — Naša federacija ima tudi poseben urad Komisarja za indijanske zadeve. Ta komisar je neke vrste vrhovni varuh miših 440,-000 Indijancev, ki živijo raztreseni v približno 300 rezervacijah in občinah. Komisar sprejema vse pritožbe Indijancev in skuša stališča Indijancev uveljavljati. Do zadnjih Jet je bilo mesto komisarja
Saigon zamenjal dva poveljnika divizij
SAIGON, J. Viet. — Vlada Južnega Vietnama je pretekli teden objavila nekaj sprememb v vodstvu svojih oboroženih sil. Med drugim je zamenjala poveljnika dveh pehotnih divizij, ki se v preteklosti nista izkazala. Njuni diviziji nista pokazali nobene vneme za boj z rdečimi, vršili sta v glavnem le garnizijsko službo.
To seveda ni šlo v račun ameriškim oboroženim silam, ki so skupaj s tema divizijama skrbele za varnost glavnega mesta. Pritiskale so na zamenjavo poveljnikov divizij, pa se vedno pritoževale nad vlado, ki da nič ne ukrene. Nova poveljnika sta skušena in dobra borca ter pričakujejo, da bosta kmalu tudi divizijama dala novega duha.
Predsednik Johnson je nastavil za komisarja indijanskega demokrata Bennetta. Nixonu ni kazalo drugega, kot da je tudi iskal med Indijanci primernega kandidata, ki pa seveda mora biti republikanec.
Poslali so mu na ogled kakih
Velik pridelek bombaža'
WASHINGTON, D.C. — Po-nepolitično.i Ijedelsko tajništvo ceni, da bo
Most čez Kolpo bodo gradili
Po pisanju Dolenjskega lista so zagotovljena sredstva za novi most čez Kolpo pri Metliki. Začeli ga bodo graditi še letos, dograjen bo pa do prihodnjega poletja. Stal bo okoli 2.5 milijona dinarjev in bosta to vsoto plačali vsak pol republiki Slovenija in Hrvatska.
Asfaltna cesta na Ljubljanski grad
V juniju so dokončali in odpri asfaltirano cesto na Ljubljanski grad iz Streliške ceste. Nova cesta je dolga nekako en kilometer in je stala 2.6 milijona novih dinarjev. Ljubljanski grad je poleg Postojnske jame
najbolj obiskan turistični kraj v vsej Sloveniji.
Vsak svoje!
Iz razgovora v Sloveniji: “Tisti v tovarnah imajo gospodarski zbor, doktorji socialno zdravstveni zbor, učitelji kulturno-prosvetni zbor. Kaj pa mi, kmetje?
Mi pa cerkveni pevski zbor.”
Prva avtomoboilska dirka
CHICAGO, 111. — Prva cestna avtomobilska dirka v naši deželi se je vršila leta 1895 na cesti Chicago-Libertyville.
MALI OGLASI
Moški dobijo delo
letošnji pridelek bombaža ZDA dosegel 11,779,000 bal, težkih po 500 funtov. Lanski pridelek je bil za okroglo 800,000 bal manjši.
Najboljši izgtedi
V naši deželi imajo dekleta 12 kandidatov, toda noben se ni'najboljše izglede za rano moži-zdel administraciji goden za ta,tev na deželi; na splošno pa se posel. Končno so staknili v New'izgledi izboljšujejo od vzhoda Yorku repu blikanca Bruce-a.' proti zahodu.
^arca v mesto kupovat ali pro- skupaj. Ogenj stavi v usta in
žareče železo prijema, a ima zlomek namazane prste in gobec s
^jat.
Bo trgu so se gnetli v pisanih §ručah Kraševci, Vipavci, Tolminci in Furlani. Kraševca si iakoj spoznal po noši, ki je bila i°daj vsa druga, kakor je dan-^anes. Na glavi so imeli temne knčme, obšite s kožuhovino ali v'drovino z rdečim čopom. No-so sive jopiče in kratke hla-^e. ki so mahljale brez gumbov , ^°d kolenom in izpod katerih je [
kako hudirjevo mastjo ali pa ogenj ni pravi...”
Pri svetem Ignaciju je zazvonilo poldne. Mogočno je donel zvon nad množico, ki je utihnila. Vsi so se odkrili žn molili, le tu in tam kak mešetar ni mogel držati jezika za zobmi in je kričal dalje.
(Dalje prihodnjič)
Nixon skuša reševali mestni osebni promet
Kongresu je predložil, naj bi zvezna vlada podprla javna osebna prometna sredstva v prihodnjih 12 letih z 10 bilijoni dolarjev. WASHINGTON, D.C. — A-meriški osebni cestni promet v mestih lahko gledamo z dveh stališč:	drugače gledajo nanj
lastniki osebnih avtomobilov, drugače pa tisti, ki nimajo avtov. Lastniki avtomobilov se jezijo, da je premalo prometnih žil in da so prometni vozli vsi zastareli, kar ima za posledico, da so prometne žile zatrpane z avtomobili ravno takrat, kadar jih lastniki najbolj rabijo': ka-kar se jim zjutraj mudi na posel, zvečer pa domov.
Tisti, ki nimajo avtomobilov, se jezijo, da je prevoz z avtobusi in podzemnimi železnicami ■ slabo organiziran in predrag. Zato
Pršilni pleskar
Stalno delo, naj višje plače in vse ugodnosti za izkušenega pleskar j a.
Kličite ali oglasite se pri;
SUPREME FIXTURE MFG. Co. 4868 Chaincraft Rd. Garfield Heights — 587-020«
_____________ (155)
Polni čas pri vzdrževalnem poslu
Družba z delom po vsej deželi najema sedaj v okolici East Clevelanda. Odlična priložnost, naglo napredovanje, posebne koristi in odlične plače. Kličite ali se oglasite na:
17705 Euclid Ave.
692-1200	(153)
Ženske dobijo ciek
Skušeno pisarniško moč iščejo
Zanesljiva pisarniška moč, sposobna za samostojno delo dobi redno zaposlitev. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo Ameriške Domovine.
—(pon., tor., čet.)
Delo za žensko
Iščemo žensko za kuhinjsko pomoč v restavraciji od (9:30 do 3 pop. Mora razumeti angleško.
PAT’S DEL.
5204 St. Clair Ave.
(152)
St. Mary’s — Holmes Ave.
2 houses on 1 lot, 50 x 170, 6 rooms front, IVz bath, carpeted thruout, aluminum sided, storms and screens, copper plumbing. 5-room house in rear, new gas furnace, copper plumbing, aluminum sided, 3 garages in all. Asking $18,900. A real bargain! Ask for Mary Whitely.
WM. T. BYRNES REALTOR 681-6100 Computerized M.L.
(152)
Hiša naprodaj
Samo en lastnik, bungalow na E. 66 St., lep lot, velika sprejemna soba in kuhinja, moderna obita kopalnica, 1 spalnica na prvem, 2 veliki spalnici na drugem. Nova streha in žlebovi. Cenjeno za hitro prodajo. Vprašajte za Doyle Taylor.
WEST SIDE REALTOR 15600 Madison Ave. 521-5024
(152)
V	najem
Oddamo moderno stanovanje na drugom nadstropju, 3 spalnice, gorkota. Kličite podnevi 888-2765 ali od 4. pop do 7:30 za sestanek 431-7710.	(153)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja hišo za 2 družini z 1 akrom zemlje. Pokličite od 2. pop. do 8. zvečer 531-8327.
(153)
V	najem
Oddamo 2 opremljeni sobi dvema moškima ali dvema ženskama, blizu Doma za ostarele. Kličite IV 1-8482.
.	-(152)
Naprodaj
Mala delikatesna trgovina je naprodaj v okolici sv. Vida. Kličite UT 1-5809 po 9. uri zjutraj.
—(153)
Solid 2-family
Addison Rd., 6 and 6, 2-car garage, new gas furnace, 40 x 160 lot, carpeting, only $9900. Call John Lorenz.
MAINLINE REALTY 431-8182 Office 221-9381 eves.
(153)
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAV1UA Z.v kACUN POMOČI DRŽAVE OHIU ZA OSTARELE
\ID FOR AGED PRESCRIPTIONS 4t. Clair A v*. Ji- fiRth St.: EN 1-4" '
Snažilka
Iščemo snažilko za 5 dni v tednu od 7:30 do 4. pop. Mora govoriti nekaj angleškega. Vprašajte za Mr. Lewis.
OHIO FURNITURE CO.
6321 St. Clair Ave.
(152)
ŠE ZADNJI POPRAVKI — Gina Lollobrigida se v Rimu gleda v ogledalo, predrto jo bodo začeli snemati v nekem novem filmu.
Female Help Wanted
Help Wanted — Female
Hand finishing ladies dresses, good wages, clean modern shop, old firm, free parking.
Phone 881-2966
GARVER ENDSLEY CO. 6014 Euclid Ave.
across from Sherman Clothes
(153)
Hiša naprodaj
Za dve družini na 881 Babbitt Rd., blizu “Freeway ceste” na severni strani. Lot obsega 385 dolgo, IBVz široko. Cena posestva po dogovoru. Telefon: 731-4022.	(153)
Hiša na 1055 E. 68 St. naprodaj
3 spalnice zgoraj, jedilnica, stanovanjska soba, kuhinja, garaža; vse moderno, na novo urejeno, se lahko takoj vselite. Hiša se lahko ogleda vsak dan od 5 do 7 zvečer, cel dan pd 10 do 6 v soboto, v nedeljo od 3 do 6.
-(154)
Naprodaj
Električni štedilnik, General Electric, z dvema pečicama, v odličnem stanju, se proda. Vprašati po 4. uri pop. tel.: 361-1758.
= F. S. FINŽGAR:
POD SVOBODNIM SONCEM
Zadonele so trombe, odprla so se zlata vrata. Izza Črnega morja se je dvignilo sonce. Nad pročeljem zlatih vrat je zableščal kip Viktorije, (Boginja Zmaga) bela giganta, mogočna marmorna slopa, sta prodirala s snežno beloto liste lovorik, kakor bi se veselila orjaška branika ob straneh Portae triumphalis (Vrata zmagoslavja) slavnostnega dne. Na sredi vrat pa je molčal monogram Kristov in temni križ ni od veselja vztrepetal v mladem jutru. Mračen je gledal proti Pentapirgu, od koder so se usipale množice v verige vkovanih ujetnikov, katere je zasužnjila samogoltnost njega, ki zida Bogu Hagijo Sofijo, ki ponoči čuje in se pogovarja z menihi o skrivnosti sv. Trojice. Ko bi prišel On, čigar monogram je molčal nad vrati, o, ne molčal bi, ampak ponovil bi sodbo: Tvoje srce jb daleč od mene, ti, pobeljeni grob!
Zunaj vrat in ob cesti se je natlačila množica. Vendar ni bila tako številna, kakor bi se sodilo. Bili so samo ostanki tistih, ki niso mogli v hipodrom. (Dirkališče.) Zakaj tam se je zbralo vse, dvor, Upravda in Teodora, velikaši in bogatini, ki niso prebivali ob Osrednji cesti, bosjaštvo in trpini po galerijah, visoko pod škrlatnim nebesom, ki je senčil neizmerni cirkus. Napravil je Upravda (Justinijanovo ime so Sloveni prevedli v Uprav-do) triumf Belizarju, a vedel je sam in vedel Bizanc, da je tri-umfator vendarle mogočni despot sam.
Zato tudi Belizar po stari rimski navadi ni sedel na vozu in se peljal v mesto, ni jahal belega, divjega konja, napotil se je
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT — N.W. location. NEW EXPWY. STATION. Northwestern stat. CTA turn-a-round. Reas. Sun 9-12 Mon.-Fri. 7-9 867-8668
152)
PIZZA-PICKUP & DELIVERY S.W. side. Small plaza loc.
Established.
HE 6-1510 aft. 4 p.m.
0 54)
PRINT SHOP NW sub. Offset, let-ter press. Est. 9 yrs. Compl. shop and ofc. equipt. unlimited. Liv. quarters—4 rms. Gross $30,000. Bus.
6	equipt. and/or bldg.
LAKE PRINTING CO. 833-9583
(154)
BEAUTY SHOP AND BLDG.
7	rm. apt., 2 car gar., shop down-
stairs, plus nice bsmt. All equip, inch Owner transferred. 3600W-1300N.	486-9435
____________________________(154)
GROCERY and LIQUOR STORE 1137 W. 55th. $18,000.
HE 6-0680
11	*	(153)
REAL ESTATE FOR SALE
SKOKIE—Brk. 2 Flat 6 rms. 3 bd-rm., 1% ba. Side drive, full bsmt. Near everything. Owner.
677-8107 — 677-9894 ^ '	(154)
CALUMET CITY — 5 rm. brk. 3 bdrm. 1% ba. Mod. kit. w/built ins. Full bsmt. w-w crptg. cent. a.c. $26,000. Owner 862-8180
(154)
peš od svojega doma in šel kot patricij v triumfu proti cirkusu.
Sprevod se je razprostrl od Zlatih vrat do Arkadijevega trga in čakal Belizarja.
V prvi vrsti so stali načelniki mestnih zadrug, za njimi so se vzporedili senatorji in plemiči v belih, valovitih oblekah, s svečami v rokah. Za temi je prišel zlati voz s kipom sv. Trojice. Krog njega so bili za častno stražo patriciji, konzulariji in carski daljni sorodniki. Za njimi so stali ujeti Vandali v bojni opravi, z rokami, zvezanimi na hrbtu. Bizantinci so začudeni vzklikali, ko so zrli te zastavne, ogorele može. Zadnji med njimi je bil kralj Gelimer. Bagreni plašč se je bleščal v žlahtnih kamnih, zlati pasovi so oklepali ledja, na prsih je žarel oklep v čistem srebru. Bizantinke so se pripogibale globoko čez okna, oči so strmele na j Imaškega kralja, ki ni čutil več ponižanja, ki ni videl več ne slave ne bleska; v njihovih srcih se je budilo sočutje.
Za premaganim kraljem se je vzporedil vojskovodja, zmaga-lec Belizar. Prišel je peš v poveljniški opravi. Droben lovorov venec mu je krasil glavo, majhno je bilo njegovo spremstvo, nekaj najhrabrejših stotnikov.
Završelo je po cesti, s streh so kipeli glasovi, z oken mu je pahljala svila v pozdrav. Trombe so zadonele, sprevod se je premaknil in Belizar je stopal, svojemu gospodu ponižen hlapec, ki je storil kruto dolžnost in nič več.
Za vojskovodjem so peljali vozovi vojni plen. Na vozeh zlati kraljevi stoli, dragocena oprava, slonokoščeni vozički vandalske kraljice, skladi draguljev, rezanih in brušenih kamnov, zlati kelihi in čaše, vsa dragocena oprava kraljevskih obednic, mi-rijade talentov srebra, obilica najdragocenejših posod, katere je nagrmadil nekdaj Gizerih v Rimu. Med njimi so bile posode iz judovskega templja, ugrabljene po Titu, sedmercramni zlati svečnik iz svetišča, vozovi
CHICAGO, ILL
FEMALE HELP
Housekeeper and Helper — for Home Econ. Test Kitchen. Doing food testing and photography. 5 da. wk. 8 hr. da. Paid vac. Uniforms furnished. Good pay. WH 4-6459
(153)
COOK
Wanted immediately in Small Residence Club for career girls. Permanent position. Good salary, room, board and benefits.
Phone MI 2-4366
(154)
MALE HELP
TOVARNIŠKI
INDUSTRIJSKI
INŽENIR
Srednje-atlantski predel
MANHATTAN INDUSTRIES INC.
PO VSEJ DEŽELI ZNANA OBLAČILA IZ MNOGIH TOVARN
Izdelovalci ženske, moške in otroške obleke. Odlične možnosti rasti za I.D. z 1 do 4 let skušnje. Odlična plača. Velike ugodnosti. Pošljite kratek opis na oddelek za osobje.
MANHATTAN INDUSTRIES INC. 25 Deboer Dr.
Glenrock, New Jersey
it*-	(153)
pergamentov, vezanih v dragocene pušice, med njimi nemški evangelij, posut z žlahtnim kamenjem.
Slovesno se je pomikalo to morje neocenljivega plena po cesti, preko Teodozij evega trga, mimo Tetrapilona na Konstantinov trg. Tu so odložili velikaši v cerkvi Ljube Gospe belo obleko in jo zamenili z dvorno. Iz cerkve so prinesli carske insignije: najprej dragoceni križ, zatem veliko zlato žezlo, nato je sledil labarum — zastava. Ob desni in levi so delali gaz dirkači in vzklikali: Na mnoga leta!
Cim bolj so se bližali cirkusu, tem bolj je naraščal krik, se gnetlo ljudstvo. Vse je strmelo, vse občudovalo neizmerni plen, lepe vojake, ujetega Gelimer j a in njegove sorodnike.
Sprevod je krenil mimo razkošnih toplic Zevksipovih — pred njimi se je širilo veličastno vhodišče hipodroma. Semkaj je razsula carjeva roka ves blesk in sijaj, razkošje in bogastvo največjega despota na svetu.
Stotisoči so sedeli naokrog, stotisoči kričali despotu pod škrlatnim baldahinom, kjer je v visoki loži na zlatem tronu čakal Belizarja. Ob njem je sedela carica, ki je našla edina v svetovni zgodovini iz brlogov istega cirkusa, iz razuzdanosti in pohote pot skozi areno preko stopnic do prestola. Lepa je bila, ne velika, pa života, da bi se ga razveselil umetnik. Iz blede polti so žarele odi, ki so zamamljale, usta, ki so koprnela po nasladi. Zlat nimb je venčal glavo, za de-mante v uhanih, na čelu, na vratu in obleki bi kupil kraljestvo. Krog nje so se gnetle dvorjanice, same lepotice, mladi patriciji, plemiči, njeni ljubljenci in varo-vanci- '
Ko je vstopil Gelimer in zagledal Justinijana na prestolu, morje ljudstvi na levi in desni, ni zaplakal, ni vzdihnil, glasno je ponovil edine besede: Ničevost ničevosti, vse je ničevo.
Belizar in Gelimer sta šla po stopnicah do prestola. Tam so sneli kralju škrlat; Vandalu se je sklonila glava do tal, ljudstvo je zakričalo bučno kakor vihar v pozdrav silnemu despotu, ki ga v resnici ni ljubilo, ki ga je na skrivnem klelo in nazivalo utelešenega hudiča: “lo triumphe— mnoga leta!” v vseh jezikih, ki so doneli tedaj na zemlji.
Tudi Belizar je padel na kolena, nevredni hlapec pred neomejenim gospodom urbis et orbis.
Radovan in Iztok sta stala na odru med tekmeci lokostrelci. Radovan je pil navsezgodaj dobro Epafroditovo vino in bil dobre volje. Kričal je s kričači in stegal roke. Iztok je molčal. Pomislil je, da bi bil skoraj tako
priveden v cirkus njegov oče, Svarun, svobodni starosta svobodnih Slovenov, da ni podrla njegova strelica Hilbudija. In zahrepenel je naza.[, domov v, gradišče, da bi povedal, kaj se godi zmaganim narodom, da bi se napotil od roda do roda Slovenov in prižgal srd v duši, edinost v vseh srcih, večen srd in večen boj Bizancu. A tedaj je dal despot (samodržec; despojna = carica) znamenje. Zahrumele so troblje, ljudstvo je zabesnelo od veselja, v areni sta se pojavili dve krasni kvadrigi.
TRINAJSTO POGLAVJE
Trikrat so naznanile trombe odmor, trikrat so se vsuli preko štiridesetih marmornih stopnic carski in Belizarjevi sužnji ter trosili in delili med ljudstvo krepčila. Hipodrom je vrvel in besnel. Ljudstva so se bila upijanila od veselja in vina. Bogatini so izgubljali in dobivali neizmerne stave. Po vodi v jarku krog arene so plavali kosi razbitih koles in voz. Pristaši zelenih in višnjevih, najeti kričači, so pregazili jarek ob areni, (S peskom posuti prostor dirkališča) splezali na spino, (Spinas
podolgovat, iz kamna zidan prostor sredi dirkališča) se po-penjali na Kačji steber, zlezli celo neizmernemu orjaku, Lisi-povemu Herkulu, na tilnik in trgali sikomorne vence z Adama in Eve, jih metali v areno, poklekali pred krasnim kipom po ljubezni koprneče Helene, se bili in pehali med seboj ter slavili zdaj zelene, zdaj višnjeve, od katerih so bili pač bolje plačani.
Nad katismo, cesarsko ložo, slonečo na dvajsetih marmornih stebrih, je rosil v predrobnem prašku dehteči žafran. Mladi patriciji, mehkužni častniki, dvorni spletkarji so pomežikovali zboru ženskega cveta, ki se je zgrinjal krog Teodore pod katismo ter po ložah na desni in levi.
Le Teodora se ni ganila. Na čelu ji je ležal mrak, ustnice so se bile stisnile, polt ji je še bolj pobledela; oko pa je žarelo in treskalo bliske na vrste zelenih. Trikrat so vdrle kvadrige v hipodrom, carica je obetala višnjevim milost despojne, kljub temu se zmaga še ni odločila za njeno stranko. Višnjevi in zeleni so šteli enako število zmag.
		
	AVGUST MM istei	KOLEDAR društvenih prireditev
AVGUST
17. — S.K.D. Triglav priredi svoj
drugi redni piknik v Triglav parku Milwaukee, Wis. združen z mladinsko športno prireditvijo.
17. — Fara Marije Vncbovzete
priredi svoj žegnanski festival od 3. pop. do 9. zvečer v šolski dvorani.
17. — Slovenska pristava priredi
piknik na svojih prostorih.
23.	-24.—Slovenski Dom na Holmes A ve. praznuje 50-letnico obstoja.
24.	— Zelena dolina priredi
piknik na svojih prostorih.
24. — Letni piknik društva
Najsv. Imena fare sv. Vida na Saxon Acres na White Road.
23.	-24. — V SDD na Recher
Avenue ob enih popoldne balincarske tekme.
24.	— Mladi harmonikarji pri-rede na Slov. pristavi piknik, katerega dobiček je določen za misijonske namene.
SEPTEMBER
7. — Slovenska pristava priredi
piknik v korist Slovenika v Rimu.
14. — Društvo S.P.B. v Clevelandu, priredi romanje v Frank, Ohio.
14. — Zelena dolina priredi
trgatev.
21. — Slovenski narodni dom,
5050 Stanley Ave., Maple Hts., priredi letni banket ob 5. uri pop.
21. — Ohijska federacija ABZ
priredi letno večerjo in ples v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih.
21. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
28. — Oltarno društvo pri Sv.
Vidu vabi na kosilo v farno dvorano sv. Vida od opoldne do treh popoldne.
OKTOBER
4.	— Društvo SPB Tabor prjredi
jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave.
5.	— SDD na Recher Avenue praznuje 50-letnice obstoja.
5. — Ohijska federacija KSKJ
društev proslavi 75-letnico KSKJ s sv. mašo v cerkvi sv. Vida ob 11.45, nato z banketom v farni dvorani ob enih.
5. — Zelena dolina priredi kostanjevo nedeljo.
11.	Društvo SPB Cleveland priredi svoj družabni večer v farni dvorani pri Sv. Vidu.
12.	— Podružnica št. 14 Slov.
ženske zveze priredi “card party”.
19. — Občni zbor Slovenske
VSE ZELENO. — Na razstavi izvežbanih psov v St. Petersburgu, Fla., sta bila tudi tale dva z očali. Vidita res vse zeleno, vprašanje je le, če jima je to všeč.
ANZLOVAR'S DEPT. STORE
6214 St. Clair Ave.	Tel. 361-8042
mm
m
m
m
a
m
m
m
m
a
a
m
Ne zamudite!	Ne zamudite! Š
RAZPRODAJA SAMO ŠE TA TEDEN
■
H
——---------------------------■
20% ZNIŽANE	tENE VSEJ ZALOGI	I
n
■
_______________________________________  M
■
28
Razprodajo zaključimo v soboto, dne 16. avgusta.
m
pristave.
25.	— Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi “card party” v šolski dvorani. Pričetek ob sedmih zvečer.
29. — Praznovanje slovenske
zastave in narodnega praznika na St. Clairju.
26.	— Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi za 35-letnico obstoja banket v farni dvorani. Začetek ob enih popoldne.
NOVEMBER
2. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih popoldne.
2. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
2. — Klub Ljubljana priredi večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob petih. Igra John Grabnar.
8.	— Štajerski klub priredi martinovanje v dvorani pri Sv. Vidu.
9.	— Dramatsko društvo Lilija
proslavi 50-letnico ustanovitve v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
15. — Klub upokojencev v
Newburghu priredi letni banket v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St. ob 5. uri pop. Igra Zabak orkester.
15.	— Belokranjski klub priredi
martinovanje v SND na St. Clair Avenue.
16.	— Pevski zbor Jadran poda v SDD na Waterloo Rd. svoj jesenski koncert.
16. — Slovenska šola priredi
komemoracijo ob 10. obletnici smrti blagopojnega škofa dr. Gregorija .Rožmana ob .3.30 popoldne v avditoriju Sv. Vida.
23. — Fara Marije Vnebovzete
priredi Zahvalni festival v šolski dvorani. Od 3 pop. do 9. zvečer.
30. — Pevsko društvo Planina
priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na Maple Heights. Pričetek ob 4. pop.
DECEMBER
7. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
MAJ
3. — Pevski zbor Triglav poda
svoj 23. letni koncert v SND na St. Clair Ave. Začetek ob 4. popoldne.
V BLAG SPOMIN
OB DESETI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINUL NAS LJUBLJENI, NEPOZABNI SOPROG, OČE, STARI IN PRASTARI OČE
Anton Perse
Nenadoma nas je zapustil dne 11. avgusta 1959.
Spomini vedno k Tebi nam hite, kot svetla luč ogrevajo srce.
V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih vepno srečo uživaj do svidenja na vekomaj. Žalujoči:
soproga ERNESTINA, hčeri MAMIE MARIN in ERNESTINA JEVEC zet LEOPOLD JEVEC vnuk ROBERT JEVEC, vnukinja BETTY LEE GORGON, dva pravnuka in ostali sorodniki. Cleveland, Ohio 11. avgusta 1969.


V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE, ODKAR JE UMRLA NAŠA PRELJUBA MAMICA
Helen Ferlin
ki je zaspala v, Gospodu dne 11. avgusta 1968
Kje si, naša ljuba mamica kje je mili Tvoj otjraz, kje je Tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
Vedno si nam pred očmi, srce po Tebi hrepeni; a zaman so vroče želje; Tebe od nikoder ni.
Mamica je kakor sonce, srček njen, je zlat; kakor žarek, ki prisije od nebeških vrat.
Kadar žarek ta ugasne, v dušo pade mrak; v upanju pa solza lije tja pred prestol zlat.
Hvala, naša dobra mamica .
vso ljubezen si nam dala,
vse moči in vse skrbi,
ljubezen do Tebe pa vedno je živa,
v našem življenju kot lučka nam gori.
žalujoči:
ROSE, hčerka JIMMY, sin Tampa, Florida, 11. avgusta 1969.