PTUJ, 30. oktober 1969 LETO XXII., št. 43 CENA 0.50 DIN asilo socialistične zveze delovnega ljudstva ^va šola v Miklavžu pri Ormožu je dobrla Ime po narodnem heroju (žetu Kerenčiču i iNova šola - naš ponos« Po hladni in deževni soboti j nam ni obetala nič lepega, ,5 je v nedeljo zjutraj pri- i^al Miklavž pri Ormožu v ej svoji živobarvni jesenski ki so jo tokrat popa- dle številne zastave, ki so Bovale v vetru ter čez ce- h razpet napis: »Dobrodošli K Miklavžu.« Temu pa je tudi napis: »Nova šola šnaš ponos.« Zares nova šo- jpri Miklavžu, ki je bila v fdeljo svečano odprta, je cnos kraja in ljudi, ki živijo injem, je ponos in plod pri- idevanj ormoške občine za Ireditev šolskega prostora. 2e dobro uro pred napove- baim časom se je zbrala ob Bvi šoli množica domačinov I gostov, med katerimi so tli tudi: dr. Vladimir Bračič, lan republiškega izvršnega leta, Slavko Bohanec, repu- 6ški sekretar za prosveto in ilturo. Ludvik Zaje, pred- liinik republiške izobraže- ne skupnosti, Jože Pavli- K. sodnik ustavnega sodišča Ri Slovenije, Franc Novak, ptlsednik skupščine občine Nož, Kruno Novak, sekre- K" občinskega komiteja ZK Nož, Vlado Ožbolt, pred- pnik občinske konference pL Ormož, pedagoški sve. 'falci, zastopniki projektan- ' izvajalci del, ravnatelji iz "sednjih šol, učitelji, ki so 'Oj čas poučevali pri Mi- poslanci iz tega ob- laja ter drugi predstavni- » družbenopolitičnega živ- ''^ja iz ormoške občine. Po koncertu ormoške god- ' na pihala je zbranim ob v novo šolo spregovo- "Karl Koren, ravnatelj os- Jne šole Miklavž pri Or- ki je med drugim de- 'Začetki šolskega pouka ^^ Miklavžu segajo več sto- letij nazaj, prva zidana pred- hodnica danes otvorjene šole pa je bila zgrajena leta 1829 im stoji še danes. Letos ob- novljena in popravljena šo- la je bila zgrajena 1892. leta in je bila takrat najlepša šola v ormoškem okraju... ... Naš učiteljski kolektiv je storil nekaj, kar je verjet- no edinstveno v naši domo- vini. Kljub pičlim sredstvom. s katerimi razpolaga šolstvo, smo denarno podprl-: gradnjo šole in iz svojega proračuna prispevali doslej že okrog 15 milijonov S din ... (Daljši iz- vleček iz govora ravnatelja Karla Korena — berite v drugem sestavku). Po nekaj vmesnih glasbe- nih, recitacijskih in pevskih točkah, ki so jih izvajali pio- nirja osnovne šole Miklavž in učenci nižje glasbene šole iz Ormoža, sta stopila za zago- vorniški oder tudi Franc No- vak, predsednik skupščine občine Ormož in dr. Miro Bračič, član republiškega iz- vršnega sveta, ki je svečano prerezal trak pred vhodom v novo šolo. Za tem pestrim In bogatim kulturnim programom in ta- koj za tem, ko so se odprla vrata nove šole, sr je vsula v njeno svetlo in prostorno no- tranjost množica domačinov, šolskih otrok in gostov. Bla- to, ki smo ga prinesli na svo- jih obuvalih v nove šolske prostore je pomenilo sočasno tudi naš uradni krst, krst zemlje, dela, ljudi in otrok, ki jim bo ta šola v bodoče nov dom, nov hram učenja in skrbi za srečnejši jutriš- nji dan. j. s. Nova šola pri Miklavžu. Za njeno gradnjo je prispeval sredstva v višini 15 milijon ov S din tudi učiteljski ko- lektiv, ki poučuje v tej šoli. Zares, akcija, ki jo lahko sa- mo pohvalimo. Javna zahvala Občani, družbenopolitične organizacije in skup- ščina občine Ptuj izrekamo vsem, ki so nudili po- moč ob hudi nesreči na cestno-železniškera prela- zu pri Dornavi, javno zahvalo, ko je vsak po svo- jih močeh in osebni pripravljenosti pripomogel, da so se posledice nesreče na kraju samem kar najbolj omilile. Posebno požrtvovalnost je poka- zalo pri tem osebje doma >Dr. Marijana Borštnar- ja< v Dornavi in šoferji, ki so hitro prepeljali po- nesrečence v zdravniško oskrbo. Zlasti se zahvaljujemo delovni skupnosti bolniš- nice >Dr. Jožeta Potrča«; v Ptuju, kjer so vodstvo, zdravniki kirurškega in ostalih oddelkov ter me- dicinsko in tehnično osebje, opravljali z nadčlo- veškimi r pori svojo človekoljubno dolžnost. Bdeli so noč in dan pri ponesrečencih in s svojim stro- kovnim znanjem zmanjšali grozote nesreče. Zahvalo izrekamo tudi krvodajalcem in radij- ski nostaj" Ptuj, na katere klic so le-ti pohiteli v bolnišnico in pomagali obvarovati mlada življenja. Zahvala gre tudi trgovskemu podjetju >Panonija« iz Ptuja, je bogato o])darila nesrečne šolarje, pionirjem ptujskih šol, ki so obiskali svoje sovrst- nike, sočustvovali z njimi, jih bodrili ter vsem drugim, ki so v dneh nesreče sodelovali kjerkoli in kakorkoli, brez odlašanja, v zavesti, da poma- gajo nem';čnim. Komite občinske konference ZK Ptuj Občinska konferenca SZDL Ptuj Občinski sindikalni svet Ptuj Občinska zveza ZB NOV Ptuj Občinska konferenca ZMS Ptuj Občinska zveza DPM Ptuj Skupščina občine Ptuj VREME čas do nedelje, 9. no- vembra 1^9. Zadnji krajec l)o v ne- •^^Ijo, 2. novembra, ob 8.14. NAPOVED: Deževno Jreme bo verjetno v če- '''ek, 30. oktobra, in v ponedeljek, 3. novem- "•■a- Na Pohorju bo za- sneg. Ves ostali ^as bo lepo vreme. Alojz Cestnik REBALANS IN PREGLED GIBANJ V GOSPODAR- STVU V torek je bila v velik; sej- ni dvorani občine Slovenska Bistrica peta skupna seja ob- činskega zbora in zbora de- lovnih skupnosti. Dnevni re^l je bil izredno obširen, obrav- navali pa so tudi tako važa^ vprašanja kot rebalans pro- računa skupščine občine, pregled pomembnejših go- spodarskih in drugih gibanj v mesGcih januar-avgust v občini, obravnavali so nred- log odloka o javnem redu in miru itd Vsekakor bodo teme, kot je realizacija proračunskih dohodkov in rebalans pro- računa izredno zanimive Ob planiranju za letošnje leto je namreč za redne potrebe pro- računa primanjkovalo precej starih milijonov. No. ker so se v letošnjem letu v slove- njebistriški občini močno po- večali osebni dohodki, no- prečno za 18 odstotkov, so t.T- ko tudi dohodki proračuna za približno toliko odstotkov večji. Razen tega pa so pri- šla še tudi druga nepredvi- dena sredstva. Rezultat tega je vsekakor vedreiše razpo- loženje kot pred meseci, ko so odborniki glasovali za pro- račun. B. H. O zapostavljenem kmetu o posvetovanju o sodobnih družbenih spremembah na na- šem podeželju, ki je bilo na Zlatiboru in katerega se je ude- lečilo 240 različnih strokov- njakov in drugih predstavnikov zainteresiranih organov in us- tanov, je te dni zapisano v Naših razgledih. Med drugim piše: .. .Dejstvo je, da gre za te- rotialna območja in za pano- go dejavnosti, ki verjetno med vsemi najbolj zaostaja, ki naj- bolj ohranja in simbolizira ostanke starega konservativ- nega, preživelega in primitiv- nega — to dejstvo ne more bi- ti razlog, da bi jih še bolj po- tisnili v stran in zaprli oči pred problemi. Takšno potiskanje v stran samo prispeva k temu, da se vse staro in preživelo še naprej ohranja. .. .. .Udeleženci posvetovanja so bili zelo kritični tako gle- de na sedanjo vlogo znanosti kot prava. Podeželje se znan- stveno zelo m(Mo raziskuje; obenem pa niti razpoložljivih (Konec na 2. strani) 20.GQ0 DINARJEV POMOČI ZA BANJALUKO Odborniki skupščine občine Ormož so na seji skupšči- ne, ki je bila v torek, sprejeli sklep o denarni pomori Banjalučanom, ki jih je prizadel hud potres. Skupščina občine Ormož bo nakazala Banjaluki 20.000 dinarjev. j. S. STRAN 7 tednik — Četrtek, 3o novcmi. Jovne ruzpruvB in gospodarjenle z gozdovi Pretekle sredo je bilo v Slovenski Bistrici posvetova- nje tlanov predsedstev ob- činskih konferenc Ljutomera, Lenarta. Ormoža, Ptuja. Slo- venskih Konjic in domači- nov. Posvetovanju sta pri- sostvovala tudi člana repu- bliškega odbora SZDL Fran- ček S:monič in Jože Žagar. Prvi del posvetovanja je bil namenjen javnim razpra- vam Franček Simonič je de- jal. da si javnih razprav brez Socialistične zveze ne moremo več zamisliti. Dose- danja praksa je namreč po- kazala. da Socialistična zve- za zmore takšno breme. Se- veda ne moremo od Sociali- stične zveze pričakovati, da bodo sklepi oziroma ugotovit- ve javnih razprav tudi do- prinesle k spremembi tiste zaJionodaje. ki je bila v do- ločenih javnih razpravah ob- ravnavana Naloga Sociali- stične zveze ie da opozarja in mobilizira ljudi, ne more pa prevzeti odgovornosti za reševanje perečih problemov v naši družbi, ker je to ne- posredna naloga našega skupščinskega aparata. Javne razprave o gospodar- jenju z gozdovi se približu- iejo koncu V marsikateri ob- čini je Socialistična zveza or- ganizirala javne razprave, tako da so ob njih obravna- vali tudi probleme kmetij- stva. vzporedno s pokojnin- skim zavarovanjem kmetov. Zaradi tega so bile javne raz- prave izredno zanimive, pri- poročila in predlogi, ki so jih na teh razgovorih sprejema- li, pa so že pripomogli do pr- v h zaključkov. Trenutna situacija pa tudi predv-devanja za naprej ne- nehno potrjujejo načelo si- stematskega in planskega gospodarjenja z gozdovi. Za- to bo temu problemu potreb- no še v naprej posvetiti vso pozornost. Kmetje, oziroma lastniki gozdov so na dose- danjih razpravah poudarili željo po sprostitvi cen lesu, organizaciji prodaje lesa itd. Seveda je ob tem še cela vr- sla nerešenih vprašanj. Moč- ne so bile kritike na račun gozdnih gospodarstev. Zato niso redke zahteve, naj bi še kdo drug upravljal z gozdo- vi. Da so bili lastniki preu- darni pove dejstvo, da so ze- lo trezno ocenjevali odkup s strani gozdnih gospodarstev. Sedaj ta po planu gospodar- jenja z gozdovi odkupi ves les od sečnje tudi tisti, ki gre zelo slabo v promet. Kdo bo pa ta les kupil pri spro- stitvi cen lesu? Kmetje so izredno nezaup- ljivi, saj tudi ob dokazovanju ne verjamejo, da se biološko amortizacija vrača tudi v nji- hove gozdove. Dvodomni sistem v gozd- nih gospodarstvih je zahteva mnogih zasebnih lastnikov gozdov. Tako bi bila dva or- gana, ki bi odločala, eden o tehničnem in administrativ- nem poslovanju gospodarstva in drugi, v katerem bi bil« zastopani tudi lastniki goz- dov, pa o gospodarjenju z gozdovi. Takšne zahteve so vse močnejše. Edina večja hiba doseda- njih javnih razprav o gospo- darjenju z gozdovi je dej- stvo, da v razpravah niso ve- dno sodelovali predstavniki gozdnih gospodarstev in de- lovnih organizacij, ki so ne- posredno zainteresirane in v svojem delu odvisne od les- ne mase, ki jo podeljujejo. V naslednjih tednih se bo- do javne razprave končale, že sedaj pa je jasno, da bo- prišlo do nekaterih korenitih sprememb. Nekatere so vidne že sedaj, vendar bi bilo vsa- kb napovedovanje v naprej zaenkrat nehvaležno. B. H. O zapostavljenem kmetu Nadaljevanje s 1. strani rezultatov v praksi ne uporab- ljajo. Po mnenju nekaterih je v tem pogledu stanje danes celo dosti slabše kot pred voj- no. Iz tega nujno izhaja tudi določena odtujenost pravno- normativne smeri... ... Povedali so tudi, kaj spreminja kmeta v brezmočni objekt družbenega dogajanja: neupoštevanje posebnosti in razlik med mestom ,„ zeljem, odpiranje na ai, na načela in težnja-z^ enotni normativni red lizem in zamotanost 'I predpisov, mehanično I nje pravnih vzorcev i/), razmer in dežel, neup^ nje v praksi izoblikovam čajev, odsotnost kmetov pravi pravnih predpisov, \ ko tisti, ki sprejemajo f'e pise, zelo malo poznaJ snične razmere na podek .. .Glede zadrug so op( li na napačno pojmovani šega prava — načelo' upravljanja. Gre za poj, nje, da lahko zadrugo a Ijajo samo tisti, ki so z. delovnem razmerju. Kmet: četudi so njeni člani al! operanti, zaradi katerih i zaprav obstaja, niso u j nem razmerju. Pride do doksa, da kmetje ob tak pojmovanem načelu (dek ga) samoupravljanja nt rejo upravljati svoje last) druge. .. .Povsod, kjer se odJ življenju kmetov, je ot; treba uvesti njihove pred nike, to pa praktično p ni v vse službe, ki služiji deželju. Samoupravljanje šnih služb ne sme biti v rokah ljudi, ki v njUi lajo, temveč tudi tistih, i tere delajo in od katerih živijo... Če v deželi, v je polovica prebivalstn vedno kmetov, v vrhe. zakodajnem telesu ni niti ga kmeta, čeprav je ta h veliki meri na svojih ria nosil delavsko kmečko ' lucijo, sodeloval v us^ nju te države, četudi ni kršen izkoriščevalec, poU ni dobro znamenje za vitost takšne državne d in ne kaže, da bi zadostno^ števala interese tega .. .Kmečko prebivalstvi diskriminirano v primer^ driTgimi kategorijami ga ljudstva. Delavce jemo v različne oblike jf ijanja, v katerih se I sooča s konfliktnimi si in »šola svojo sodol^ zavest« tako, da se na P gi lastnega spoznajna ® sti, to je svobodno, vsi približuje idenfikaciji sj šnim interesom in si obzoria. Za kmete po kot da jim je že po usojena njihova konser^ nost; zato, da je treW '^ poskrbeti da ne bodo možnosti, da bi to tivnost javno izražali ^ Ijavili. .. .»Moderna« in | zakonodaja ustvarja not-^^ terialne obveznosti , ^ hkrati pa drugi predP^.JJi stvu zacementirajo P''"^ kmetovanje in torej sko stagnacijo: posledic ^ je konfliktna situacip^ določenem smislu — ^tL hodno — celo slabša ske razmere kmetov. ■ ■ Po naših razgledih TA TEDEN V REPUBLIŠKI SKUPŠČINI V tem tednu nekateri od- bori republiške skupščine ob- ravnavajo osnutek resoluci- je o okvirih ekonomske poli- tike in politike zbiranja ter uporabe sredstev za splošno potrošnjo v 1970. letu v na- ši republiki. O osnutku tega dokumenta, ki ga je skupšči- ni predložil republiški izvrš_ ni predložil republiški izvrš- predsedstvo Skupščine SR Slovenije. Poudarilo je. da mora resolucija izhajati iz skupne politike jugoslovan- ske skupnosti in njenih pri- zadevanj za doslednejše uve- ljavljanje naše gospodarske in družbene reforme. V tem okviru pa morajo najti re- šitve tudi vprašanja, ki so specifična za republiko Slo- venijo glede na njeno raven razvoja. V resoluciji naj pri- de do izraza tudi kontinuite_ ta pri reševanju posag^ieznih vprašanj, do kje smo v nji- hovem reševanju doslej prišli in kakšna politika je pri nji- hovem reševanju potrebna v prihodnjem letu. Resolucija mora pospeševati proces zra- ščanja gospodarstva in nego- spodarskih področij ter po- kazati. kako je mogoče prav z njihovo integracijo uspešno reševati aktualne probleme goispodarstva kot negospodar- stva. Prav tako naj bi na- potila delovne organizacije, da se obrnejo k sebi. da sku- šajo probleme, ki jih lahko same rešijo, tudi reševati v svojem okviru. Potrebno je tudi. da čim bolj jasno po- kaže položaj občin, ki izhajajo iz predloženih bilančnih od- nosov. Resolucija naj bi bila sprejeta, hkrati z vsemi spremljajočimi normativni- mi predpisi, v prvih desetih dnevih decembra. Pristojni odbori razprav- ljajo tudi o osnutku zakona o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij. Z njim naj bi uredili izo- braževanje za tiste poklice, za katere je določeno, da ni potrebno izobraževanje na srednjih šolah in visokošolskih zavodih. Prav tako naj bi urejali tudi učna razmerja, ki nastajajo po po- godbah o izobraževanju med delovnimi organizacijami o- ziroma samostojnimi obrtni- ki in osebami, ki se izobra- žujejo po določbah tega za- kona. Odbor za prosveto in kul- turo republiškega zbora pa obravnava še osnutek zako- na o organizacijah, ki se po- leg šol ukvarjajo z izobraže- vanjem. Z njim naj bi bila urejena organizacija dela zlasti centrov za izobraže- vanje delavcev, delavskih univerz ter zavodov in dru- gih organizacij, ki jim je izo- braževanje poglavitna dejav- nost. Sklicana je tudi skupščinska komisija za vprašanja med- narodnih odnosov, ki bo raz- pravljala o sodelovanju SR Slovenije z obmejnimi itali- janskimi pokrajinami. V tcrek na seji SO Ormož Na seji skupščine občine Or- mož. ki je bila v torek v graj- ski dvorani v Ormožu, so od- borniki med drugim obravna- vali probleme dela krajevnih skupnosti ter sprejeli več po- membnih odlokov in poslovni- kov. O tem bomo poročali pri- hodnjič. J. S. Dobra kuhinja v ormoškem gradu v ponedeljek je trgovsko pocijetje Zarja iz Ormoža od- prlo v sklopu svojega graj- skega bifeja tudi kuhinjo in jedilnico, ki je namenjena prehrani zainteresiranih zapo- slenih delavcev skupščine ob- čine Ormož, trgovskega pod- jetja Zarja ter vseh drugih Ormožanov. ki bodo želeli v tem prostoru pregnati iz že- lodca lačnega pajka. Na dnn otvoritve sem si ne- koliko iz radovednosti, seveda pa še bolj iz potrebe tudi sam naročil kosilo v tem novo- r.Erajenpm obratu, lahko bi tu- di rekli družbene prehrane. Kosilo je bilo zares izdatno in okusno pripravljeno, seveda pa ie bila .5e bolj »okusna« cona, je kosilo stalo ko- maj 450 S din. kar je seveda 7.a trpnutne razmere porasta crn. da n" rečem nizka, am- p;dku ycev so te dni razpravlja- li na skupni razširjeni predsedstev občinskih jltalnih svetov iz Ptuja Iflvenske Bistrice. Po raz- i ki je bila v delavskem d' »Franca Kramberger- r Ptuju so sprejeli i,da naj bo minimalni o- i; dohodek delavcev 450 irjev. Ta znesek je trebi jaditi z višino porasta ž'v- iiskih stroškov preteklega tPokriva se naj iz repub- 3i in občinskih rezervnih idov v razmerju kot se poe rezerve formirajo (re- jika 60®/o občina 40 »/o) ;ko govora je bilo o vra- iju sredstev in o uveljav- lja pravice minimalnih o- Bih dohodkov Predlajrp.l: da se naj rok za vračanje jstev minimalnega o^eb- 1 dohodka delavcev določi ikonom. Za uveljavUatijS irice minimalnih osebjih ^3dkov delavcev naj ve- jo določbe zakona o skup- irezervah. Podprli so tudi lisel o družbenem dogovo- ,0 najnižjem zagotovlje- Rosebnem dohodku zapo- cm delavcem v delovnih piostih v znesku 600 di- Metu 1967 je v Sloveniji iačevalo minimalne oseb- lohodke 10 delovnih orga- scij. Lani je bilo takih go- »iarskih organizacij 14. taa podjetja predstavlja- Polovico teh organizacij; 'Jl>segu dejavnosti, to je po ^nosti celotnega dohodka pa ne prednjačijo obr- 'Podjetja, temveg kmetij- »(47,3«/o); tudi po številu "islenih so na prvem me- kmetijske organizacije ^ /o). delovnimi organizaci- 'i' ki so lani izplačevale JJtialne osebne dohodke so ^»ma manjše de,ovne or- "^acije, saj jih približno I^Jica zaposluje manj kot Selavcev, le nekaj je med tudi večjih podjetij, ^fia primer Kmetijski joinat G/)rnja Rsdgona 'delavcev), tovarna usnja (401). Usnjarsko krz- U^i kombinat Šmartno , ■ ^rokombinat Grosup- U-J5 delavcev). J^imalni osebni dohodki ij^ev so bili pri devetih l^ih organizacijah po .^laarjev na zaposienega , ^eh delovnih organizari- ^Pa samo 150 dinarjev me- n^^na zaposlenega; dve "^gs^n-zacijl sta iz- ^ ^ali vmesne zneske. ir.J^.^nneznih delovnih or- so izplačevali mi- W dohodke de- različno dolgo, po šest idjg^^ so jih izplačevala tri ijj^V.®' dve delovni or«^- Po štiri mesece, pre- ostalih devet delovnih orga- nizacij pa manj časa. Med organizacijami, ki so v preteklem letu izplačevale minimalne osebne dohodke, jih je polovica (7 podjetij) poslovalo redno, pet pod.e- tij je bilo pod prisilno upra- vo, eno podjetje je bilo v ste- čaju, eno pa še v izgradnji. Podjetja, ki so izplačevala lani minimalne osebne do- hodke. so zaposlovala v ^em času 2108 delavcev. To p^jme- ni 0,4 "/o vseh zaposlenih v Sloveniji. V drugih republikan je sta- nje na tem področju občutno težavne j še: v prvem oolletju lani je izplačevalo mia'malie osebne dohiodke relativno znatno večje število delovnih organizacij kot v Sloveniji. Na ravni SFRJ je prejemalo minimalne osebne dohodke 64.194 delavcev, to je 1,2 «/0 vseh zaposlenih, V jugoslo- vanskem merilu je iiplače- valo minimalne osebne do- hodke 13 delovnih organiza- cij. ki so zaposlovale več kot 100 delavcev, med temi pa je bilo 10 industrijskih podje- tij. ZR Razgovar o kuftumi dejavni^sli v slovenjeblstriški občini: Delegati za občinsko konferenco so že izvoljeni. Tudi kadri, potrebno se je samo pogovoriti. Javna razprava o kulturnih skupnostih in financiranju. Potreben je sku- pen program. Do sestanka, ki so se ga u- deležili vsi predstavniki in sekretarji družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine, kulturnih delavcev, predsed- nika KPO SR Slovenije Iva Toša ie prišlo na pobudo re- publiške zveze z motom, da občinska zveza v občini že nekaj let ni aktivna. Začetek razgovora je obe- tal, da so vsi navzoči pri- pravljeni narediti konec se- danjemu »brezvladju«. Di- skutanti se niso izgubljali in so v prvem delu razprave poudarili pomembnost ama- terske kulturne dejavnosti in da bi moral osnutek zakona o kulturnih skupnostih o tem mnogo več povedati. Tako pa so izrekli občutek, da ie snutek narejen zato, da bi se reševale profesionalne kul- turne institucije v Sloveniji. Osnutek zakona govori, da se kulturne skupnosti ob'i- kujejo na podlagi samouprav nega povezovanja interesov občanov, delovnih in drugih organizacij ter društev, ki o- pravljajo kulturne dejavno- sti, drugih zainteresiranih občanov in organizacij ter družbenopolitičnih skupno- sti. Kulturne skupnosti obliku- jejo in uresničujejo kulturno politiko na svojem območju, skrbijo za organizacijo kul- turnih dejavni>sti, sprejema- jo večletne in letne progra- me za delo in razvoj kultur- nih dejavnosti, pri katerih fi- nanciranju bodo SfKielovale Sredstva, ki bi jih naj ime- le kulturne skupnosti pa bi po osnutku zakona pritekala iz sledečih virov: sredstva, ki so določena s posebnimi predpisi. — sredstva, ki jih prispe- vajo družbenopolitične skup- nosti iz svojih proračunov in — sredstva, ki jih prispe- vajo delovne in druge orga- nizacije in občani. Glavna teža razgovora pa je bila na stanju kulturne dejavnosti v slovenjebistriški občini. Prisotni so b:li sezna- njeni da je bila v začetku le- tošnjega leta napravljena a- naliza o kulturni dejavnost: v tej občini. Glavne ugotovit- ve te analize so, da občinska zveza KPO ne dela že nekaj let. oziroma od takrat- ko se ustanovi družbeni center. Kljub temu je bila v mno- gih. predvsem vaških dru- štvih kulturna dejavnost le na višini. V zadnjih mesecih pa se je začelo z rednim de- lom tudi KUD Svoboda v Slovenski Bistrici, ki je že se- stavil svoj program in ga za- čel izvajati. Analiza pa je bi- la pokazala, da primanjkuje društvom finančnih sredstev in da so mnogi domovi neu- rejeni. Vsi prisotni so ob- žalovali. da v letošnjem letu niso bile obnovljene pogodbe z delovnimi kolektivi v obči- ni za financiranje kulturne dejavnosti. Zato so bili mnenja, da bi te pogodbe skušali obnoviti, ker so podjetja mnogo bolj zainteresirala za takšno da- jatev kot da prihajajo k njim predstavniki raznih društev in »prosjačijo« sred.stva za svojo dejavnost. Izvolili pa so tudi šest člansko komisijo, ki bo pripravila okviren pro- gram dela KPO v občini in s pomfKja družbenopolitičnih organizacij sklicala občinsko volilno konferenco, na kateri bodo izvolili nove organe ob- činske zveze KPO. Predsedstvo sindikatov in Socialistične zveze pa je pre- vzelo nalogo, v naslednjih tednih izvesti javno razpra- vo v delovnih kolektivih in na terenu o novem osnutku zakona kulturnih skupnostih im njenem financiranj«. B. H. Temu škornje, drugemu opanke... Najbolj vesel, živahen in tudi najsrečnejši čas kmeč^ kih ljudi, je čas pospravlja- nja žlahtnega sadu vinske tr- te. Ti dnevi so za nami. Pri- delek grozdja je pospravljen, stisnjen in pretvorjen v sla- dek mošt, v katerem drobne glivice spreminjajo sladkor v alkohol. Prav kmalu bo pri- šel Martin in spremenil mošt v vino — žlahtno pijačo, po kateri radi sežemo, ker brez nje pač ni vesele družbe. Več- krat pa še preradi sežemo po njej in potem povzroča pre- obilno uživanje alkoholično stanje in nerazsodnost. Po- sledice so dobro znane. Tako so besede Antona Martina Slomška: »Po pamet:, da pij- mo, da pamet ne izgubimo, kak grdo bi pač blo, ne znati kam domo« povsem aktualen. Za tem uvodom boste pri- čakovali vse kaj drugega kot je to, o čemur hočem danes pisati. Pridelek vinskih goric je v padanju, ker so vinogradi stari in izčrpani vinogradni- ki pa nimajo sredstev za ob- novo nasadov. Pa še ta pa- dajoči pridelek je vsako lelo izpostavljen nezaželenim o- biskovalcem in obiralcem — fazanom. Vinogradnik z o- bupnlmi napori prideluje svoj pridelek v vinski gorici, ne sme pa ničesar ukreniti proti tem tatovom grozdja. Mirno mora trpeti, da mu divjad perjad odnaša pride- lek in s tem njegove žulje; lahko se celo pripeti, da mu ustreli lovec psa alrl mačko v lastnem vinogradu, če sta od- šla več kot 100 oziroma 50 m od hiše, sam pa ne sme na- stopiti proti pernatim tato- vom grozdja. Nekdo bi me lahko zavrnil: kaj hoče, saj mora lovska družina porav- nati škodo, ki jo povzroča divjad. Resnica je ta, da je postopek za dosego poravna- ve nastale škode tako dolgo- vezen in kompliciran, da se oškodovanec raje ne spušča ▼ te zadeve. Srbski pregovor pravi, da je dal bog nekomu škornje, drugemu pa opanke. Kaj je dal zakon o lovu lovcem (re- kreacijo ali ne?) in obdelo- valcem zemlje (nič, razen skrbi za pridelovanje hrane za divjad). JM SREDSTVA KS V OBČiNi ORMOŽ Da so sredstva, namenjena za dejavnost krajevnih skupnosti v večini primerov naših občin zelo skromna, nam najbrž ni treba posebej poudarjati. Nji- hovi glavni viri sredstev so; krajevni samoprispevek in skromno premoženje, s kate- rim upravljajo krijevne skup- nosti, ki pa daje seveda prav tako skromna sredstva. V ormoški občini imajo iz naslova krajevnega samopris- pevka zagotovljena sredstva vse krajevne skupnosti, razen krajevne skupnosti Središče. Krajevna skupnost Koi? ima uveden krajevni samoprispevek po sklepu sveta z dne 21. 2. 1968, do leta 1970 v višini 5 od- stotkov od katastrskega dohod- ka oziroma Ž"/« od davčne osno- ve ter .5 oziroma 7"/* od oseb- nega dohodka. V krajevni skupnosti Ivanj- kovci imajo uveden krajevni samoprispevek po sklepu sve- ta z dne 23. 1. 1967 do vključ- no leta 1970 v višini 5"/» od ka- tastrskega dohodka in od oseb- nega dohodka. Krajevna skupnost Miklavž pri Ormožu je sprejela krajev- ni samoprispevek 8. 6 1969 do vključno z letom 1973. Kmetje plačujejo S"/« od katastrskega dohodka, 2"/« od davčne osno- ve in 5"/« od osebnega dohodka ali pokojnine. V krajevni skupnosti Ormož je vpeljan krajevni samopri- spevek od 29. 1. 967 do vkliuč- no leta 1970 v višini 5»/» od ka- tastrskega dohodka oziroma od davčne osnove in pokojnine ter od 2.000 do 5.500 S din od oseb- nega dohodka. Znesek je od- visen od kvalifikacije zaposle- nega. Krajevna skupnost Podgorci je sprejela sklep o uvedbi kra- jevnega somoprispevka 7. 3. 1968 za čas leta 1968 in le- ta 1969. Samoprispevek pla- čujejo v znesku 5Vt od ka- tastrskega dohodka, 4*/e od davčne osnove ter 5*/e od oseb- nega dohodka oziroma pokoj- nine. Krajevna skupnost Tomaž: Krajevni samoprispevek je vpeljan po sklepu sveta z dne 22. 1. 1967 in velja do vključno leta 1969. Plačuje se v višini 5"/o od katastrskega dohodka, 3"/» od davčne osnove in 5'/« od osebnega dohodka oziroma po- kojnine. Krajevna skupnost Velika Nedelja: Krajevni samoprispe- vek po sklepu sveta z dne 10. 4. 1968 do vključno leta 1970. Samoprispevek plačujejo v vi- šini 2'"o od katastrskega dohod- ka, 3'''o od davčne osnove in 5^/11 od osebnega dohodka ozi- roma pokojnine. Krajevna skupnost Središče je imela uveden krajevni sa- moprispevek po sklepu sveta KS 7. dne 1. 2. 1967 in sicer za leto 1967 Za uvedbo krajevne- ga samoprispevka razpisan re- ferendum v lanskem letu ni us- pel in je tako krajevna skup- nost no letu 1967 brez tega vira sredstev. Dohodki, ki jih iz naslova krajevnega samoprispevka pre^ jemajo krajevne skupnosti, so zelo različni In ne morejo v ce- loti kriti vseh dejanskih potreb, ki po nekod zelo glasno kliče?« po rešitvi. J. S. ZA SAMOPRISPEVEK Predpreteklo nedeljo so prebivalci Grajene, Grajen- ščaka. Krčevine pri Vur- berku in Mestnega vrha gla- sovali za uvedbo krajevnega samoprispevka Referenduma se je udeležilo okoli 70 odsL vol'ivcev. Samoprispevek so sprejeli za 5 let Namenili ga bodo za asfaltiranje ceste pntti Vurberku in za uredi- tev krajevmih cest v KS Grsi- jena. ZR STRAN 4 tednik — Četrtek, so. novembra »Piainujemo-velik uspeli...« 2 besedami, ki sem jih upora- bil za naslov tega sestavka, je začel na nedeljski otvoritvi no- ve šole pri Miklavžu svoj na- govor Karel KOREN, ravnatelj šole Miklavž pri Ormožu; »Šola pri Miklavžu je bila pr- vič omenjena v kroniki iz leta 1721, ko je sprejel Matija Sta- riha, župnik, nalogo, da mora imeti za šolo posebno skrb. Če pogledamo nazaj v zgodovino šolstva na našem območju, vidi- mo, da je bil pouk v takratnih šolah v glavnem v nemškem je- ziku, ki pa ga tedanji prebival- ci in učenci niso marali, saj za- sledimo v kroniki iz leta 1819 poročilo ptujskega dekana, ki navaja; ,Učencl pišejo in bere- jo nemško zadovoljivo, ne razu- mejo pa nobene besede, ki jo prečltajo aH napišejo .. Tako v avstro-ogrskem ce- sarstvu, kot tudi v bivši kralje- vini Jugoslaviji vladajoča go- spoda ni želela globlje in širše izobrazbe preprostega vinlčar- skega ljudstva, ki je do osvobo- ditve tlačanil tuji in domači gospodi. Njihovo geslo je bilo: ,Za kmeta in delavca je dovolj, če se nauči brati in pisati ter malo računati, da nam ne bo postal nevaren.' Bedo, ki je vladala do osvo- boditve v naših krajih, je naj- lepše opisal naš vzornik narod- ni heroj Jože Kerenčič v eni iz- med svojih znanih razprav: ,Otroci predšolske in Šolske do- be so prepuščeni sebi. Ni časa, da bi se ukvarjali z njimi. Mno- gi gladujejo in čutijo pomanj- kanje vsega življenjsko nujno potrebnega. V tem pomanjkanju ... se v njih razvije zagrenje- nost In v njih se izgublja smisel In potreba po izobrazbi.'' Nova Jugoslavija je bila spo- sobna odpraviti vse gorje in kri- vice, ki so dolga leta tlačila naš kmečki in vinlčarski živelj. Po- stali smo svobodni gospodarji svojih goric. Razlika med de- lavsko kmečkimi in gosposkimi otroci je bila odpravljena, ven- dar pa smo po osvoboditvi mnogokrat izgubili razumevanje za večjo finančno podporo go- spodarsko manj razvitih obmo- čij, med katere sodijo v Slove- niji prav gotovo tudi naše Slo- venske gorice. Večkrat smo sko- raj obupali in tako učitelji kot učenci skupaj z odgovornimi predstavniki nemočni opazovali in sodoživljali nemogoče raz- mere, ki so danes ob otvoritvi nove šole za nami. V tem težkem stanju smo se .lotili dela In uspehi naših priza- devanj so danes tu pred nami tu, kjer stoji naša nova šola. Borba za finančna sredstva, ki smo jo začeli leta 1965, je bila težka, vendar smo jo dobili. Skupščina občine Ormož je sku- paj -z našim delovnim kolekti- vom zgradila ta dom učenja, ki je danes naš ponos. Naše želje in potrebe pa z današnjo otvoritvijo nove šo- le še niso končane. Rabimo še telovadnico, kričeča je potreba po zgraditvi otroške varstvene ustanove Itd. Upam, da bodo uresničene. Ko danes odpiramo novo šolo z devetimi matičnimi učilnica- mi, s posebno učilnico za fiziko In kemijo, tehnično-delavnico z jedilnico In kabineti ter z upravnimi prostori, se v ime- nu učencev in učiteljskega zbo- ra Iskreno zahvaljujem vsem, ki so pripomogli k temu, da se bo v bodoče naš slovenjegorlški otrok šolal v svetlih učilnicah in da bo v bodoče čutil, da mu je družba priskočila na pomoč In da ji je v neki obliki vse to tudi dolžan povrniti,..« To je izvleček iz govora Kar- la KORENA, ravnatelja miklav- ške šole, ki je bila v nedeljo sve- čano predana svojemu velikemu učno vzgojnemu poslanstvu. J. S. Karel Koren, ravnatelj os- novne šole Miklavž, govori na svečani otvoritvi nove šole Dr. Miro Bračič, član republiškega izvršnega sveta je pre- reza! otvoritveni trak — pred vrati nove šole. Za Skopjem Letošnja jesen, kar se vre- mena tiče, nam res ne dela preglavic. Nekoliko drugače pa je s prometnimi nesreča- mi. Velike katastrofe se vr- stijo druga za drugo, ena tež- ja od druge. Mnoge pa je v nedeljo ob 16.35 minut spreletel srh, ki se le redkokdaj pripeti. Bil sem v Celju, ko se je v tem trenutku na Titovem trgu pred železniško postajo ne- koliko porušilo neko poslop- je. Bili smo nemi :n prese- nečeni, k sreči ni bilo žr- tev. Od ust do uist pa je šla beseda POTRES. Z nestrpnostjo so se pri- čakovala poročila, prišla so. Skoraj nihče ni pričakoval tako črnih vesti. Tam v Bo- sni in Hercegovini, kjer je bil center potresa so bile po- drte in razmajane številne zgradbe. Najhuje je bilo v najlepšem mestu te republi- ke, Banja luki. Zal je bil prav pod mestom tudi hi- pocenter potresa, tako, da je to mesto res močno poško- dovano. Prva poročila so bi- la skopa in so govorila o Šte- vilnih poškodovancih in da je smrtnih žrtev zelo m takrat so omenjali le sedi letno deklico. Številne st be so bile razmajane, ne tere porušene. Stab za civilno zaščito, note JLA, milica in drugi'( gani so bili takoj na me, in začeli s potrebnimi ^ pri reševanju prizadetih, Po potresu ob 16.35, za i terega seizmologi pravijo,, je bil med sedmo in ca stopnjo, se je zvrstilo še^ manjših potresov. Ponedeljek, 9. ura in 11 j nut: V Jugoslaviji smo cut zopet močan potresni sunj omare in stoli so se maj tudi v naših krajih. Pono? smo pomislili na Banja I ko. Je center potresa pont no pod tem mestom? Bil Le izredni disciplini pre valstva in vsega osebja j hvala, da niso bili v zgra bah. Prebivalstvo je b; namreč obveščeno, da obst j a možnost ponovnega pot sa, zato so svoje bivanje; prostem podaljšali. Dn močnejši sunek pa je bili beležen trideset minut kas: je. In kakšna je dosedanja! lanca? Več kot tisoč hiš porušenih oziroma nevsel vih. Iz Banja Luke poročaj da so vse hiše prazne. Po! vica prebival;§tva je mob:! zirana za pomoč poškod vanim. Tako kot v Bat Luki so tudi v nekate: drugih mestih Bosne in Hf cegovine šole prazne. Pouli ni zaradi nevarnosti pontj* nega potresa. POMOČ PRIHAJA IZ VS! JUGOSLAVIJE Dnevno časopisje, radio' televizija so polna poročil) pomoči prizadetemu prelij valstvu. Pomoč prihaja^ vseh strani. Prihajajo ^^^ zdravnikov s sanitetnim®^ terialom. cisterne z vodo' mlekom, odeje in šotori. nar. Banjaluko je že v P? nedeljek obiskal predsed-' IS Mitja Ribičič, ki si jef licu mesta ogledal posl^^ katastrofe. PRVI POTRES LETA Prvi potres je zajel ^ nja Luko 30. marca leta To je bil prvi potres na J območju. Nato je preteči skoraj petdesel ' da bi Banja Luko zadel ^ gi potres. Bilo je to naslednji dan 11. oM«' 1935. leta, ki je bil sf^ stopnje. Potres v nedelj®' je bil med sedmo in stopnjo in ponedeljkov, » bi osme stopnje, pa vrgla veljavnost doseda^ potresnih zemljevidov, predvidevali za to P® maksimalno le sedmo ® njo. V PTUJU SO OBČUTiLt POTRES Vest, da se je ponovila kata- strofa, ki je bila pred leti v Skopju, tokrat v Banjalukl In še nekaterih bosanskih krajih, je pretresla tudi Ptujčane in oko- ličane. Presenečeni In vznemir- jeni so bili še toliko bolj, ker so potresne sunke dvakrat ču- tili sami. Na srečo se je obakrat končalo brez posledic. Prebival- ci mesta In okolice so na raz- lične načine občutili nenavadno tresenje tal pod nogami. Potres je bil preteklo nedeljo ob 16.43 in v ponedeljek, to je drugi dan dopoldne ob 9.13, vmes pa več manjših, ki jih pri nas nI bilo čutiti. Po potresnih sunkih smo prisluhnili prebivalcem mesta in okolice, ki so o potresu mnogo razpravljali. Stanko Kosi, fotograf: »V po- nedeljek ob 9.30 sem v ateljeju retuširal slike. Pri tem delu mo- ram biti zelo skoncentrlran, za- to sem še bolj občutil rahlo omotico, stol se je zamajal. Po- gledal sem skozi okno In videl, da je reklamna tabla, ki v njej prosto visi, nihala sem ter tja. Pomislil sem na potres in stopil na ulico. Opazil sem, kako so vibrirale žice električne in te- lefonske napeljave. Videti je bilo, kot da bi jih vznemiril močan veter.« Angela Skaza iz Krčevine 24: »Medtem ko sem južinala, je začela plesati miza po podu, zgubljala sem tla pod seboj, rože so skoraj padle z okna .. .« Ljuba Kodrič je po prihodu iz breške šole povedala, da so otroci v šoli čutili potres, pre- mikale so se klopi in stoli. Jožica Črešnik iz pekarne »Vinko Reš«; »Bilo je v nedeljo pred peto uro. Sedeli smo doma. Imeli smo obisk, ko so začeli kozarci drseti po mizi. Mama je vprašala, kdo se igra. Ko smo občutili majanje stolov, smo po- mislili na potres«. V »Delti« so nam povedali, da so delavci v nadstropju občuti- li potres tako, da so se jim ma- jala tla pod nogami, bale blaga, ki so bile naložene, so se majale. Prav tako so se majale električ- ne svetilke na stropu. Močneje so občutili potresne sunke tudi v poslopju ptujske- ga zdravstvenega doma. Poslop- je je visoko in značilno je, da so potresne sunke občutili sta- novalci v nadstropjih. Zdravka Mastenova, ki dela v tretjem nadstropju nam je povedala, da so občutili nihanje. Zmajale so se slike, lustrl in ljudje na sto- lih. ZR ŠAH: PTUJ-ZAGORJE 4:4 V nedeljo je bilo srečanje III. kola, kjer je domača oslabljena ekipa (manjkala sta Podkrajšek in Majceno- vič) uspela izvleči le neod- ločen rezultat, kar je vse- kakor neuspeh za Ptujčane- Partije so se končale: Bohak — Hribovšek 0,5:0,5, Fijan — Sajovic 0,5:0,5, Rudolf — Poznič 1:0, Kneževič — Baj- da 0.5:0,5, Seruga — Gregi 0,5:0,5. Cič — Bajde 0:1, Se- dlašek — Anžur 1:0. Zafoš- n:k — Sajovic 0:1. anc Na dan mrtvih žaina svečanost v Ormožu Mestni odbor zveze borcev Ormož pripravlja 1. novembra t. j. na dan mrtvih pred spo- minsko ploščo pri domu Parti- zana v Ormožu komemorativno slovesnost. V programu bodo sodelovali: godba na pihala iz Ormoža, pionirji osnovne šole Ormož z recitacijami in pesmi- mi. V času, ko smo od Marije POLAK, tajnice mestnega odbo- ra ZZB Ormož sprejeli to in- formacijo, še nismo dobili po- datka, kdo bo imel pri spomin- ski plošči žalni nagovor. Mestni odbor ZZB Ormož vabi Ormožane, da se polnošte- vllno udeležijo žalne svečanosti in se s tem pc41onijo spominu padlih žrtev. J. S. tednik — ČETRTEK, 30. novembra 1969 STRAN 5 Genovi jena stavba sodišča dni so v Ptuju odprli adap- ,jno poslopje občinskega sodl- ^ K-fajšI slovesnosti so prlso- (jvali predstavniki okrajnih ( republiških sodišč, domači (dni delavci, predstavniki druž- jnopolltlčnlh organizacij In 10 Ptuj. Navzoče je pozdravil Hadimlr Ban, predsednik občln- bga sodišča. Med drugim jih (seznanil z obnovo poslopja, z iifgovo bogato zgodovino in |o»oril o pomenu sodišč ter [nvosodja, ki so temeljna zago- tritev demokratizacije naše hžbe. Zahvalil se je OS In ijenemu predsedniku Franju libernaku za pomoč pri bogati ikovi stavbe, prav tako pa se- bttariatu za pravosodje In občo ipravo, ki je posodil sredstva 11 obnovo. O obnovi stavbe je Vladimir Bn med drugim dejal, da so fed leti opazili, da je stavbo ttpadla hišna goba. V petih le- ili bi prodrla v nadstropje In a podstrešje. Po pregledu In 'edlogu strokovnjakov so za- nosili SO Ptuj In sekretariat za "vosodje In občo upravo v ^1MjanI za finančno pomoč In 'tudi dobili. Obnova je stala 85 milijonov starih dlnar- Z obnovo so začeli lani. *la je Izvedlo GP Gradnje. V fjličju so odstranili tla In na- bili parket. V preteklosti so bila tam skladišča, med drugim tudi za sol, ki je še bolj zadrže- vala vlago. Stavba tudi nI pod- kletena. Pode so položili šele zatem, ko so Izkopali zemljo meter globoko In namesto zem- lje navozlll gramoz. Tla so po- lili s strupom proti gobi. Gobo so z vrtanjem zidov In vbriz- gavanjem strupa uničili do prve- ga nadstropja. Zidove so »žaga- li« decimeter nad zemljo In jih Izolirali s svinčenimi ploščami, ako so preprečili prehod vlage navzgor. Tla v notranjih prosto- rih so prekrili s posebno podno prevleko tovarne »Konus« Iz Slovenskih Konjic. Prostori so zaradi kvalitetne prevleke topli In suhi. Delno so zamenjali tu- di staro z novim pohištvom. Stavba ima lepo urejene sodne dvorane In druge potrebne pro- store in je eno najreprezenta- tlvnejšlh sodnih poslopij v Slo- veniji. O zgodovini stavbe je Vladi- mir Ban med drugim povedal, da se je pojavila v 14. stoletju kot spodnji dvor salzburške nadškoflje. V najemu so jo Ime- li ptujski gospodje In znani grofje. Poslopje so koncem 18. stoletja prodali državi. Od tedaj je bila v stavbi glavna carinar- nica z velikimi skladišči. 1860 je stavbo zasedla davčna uprava, za tem pa sodišče In kataster. Stavbo so restavrirall v drugI polovici 16. stoletja. Takrat je bila zgradba dvonadstropna, a so jo Iz neznanih razlogov 1867 znižali za eno nadstropje. 1870 so poslopje zopet dvignili za eno nadstropje. Stavbo so Italijanski mojstri opremili z bogatimi portall In lepo oblikovanimi okni In je še danes nomembna kulturno zgo- dovinska značilnost Ptuja. Danes je v stavbi občinsko sodišče, kjer dela 11 sodnikov s predsednikom, 2 sodna pri- pravnika In 25 administrativnih uslužbencev. ZR Id desne proti levi: Vladimir Ban, predsednik sodišča med ivorom, Franjo Rebernak, predsednik SO Ptuj, Janko iiiiiša, Emil Blagovič in Maks Rubin. Foto: S. Kosi Prenovljena stavba ptujskega sodišča. Foto: S. Kosi S'evna konferenca SZDL Slovenski Bistrici Krajevna organizacija Slovenska Bistrica je "•ipno z organizacijami, ki J,,vključene v to skupnost ,'gonca, Videž in Sp. Nova in tvorijo enotno volil- ^ ^noto, pred kratkim raz- r^ljala o izvedbi letne kon- J^nce. Ker so kraji precej ^"laljeni od centra, so se od- da bodo za razliko od *lih let, ko je bila ude- prav vsled tega pod 1^'cakovanji, letošnje konfe- ^'^e izvedli na vsakem več- ^ območju, kar bi ompgo- K Večjo udeležbo ter raz- o posameznih področ- ■J problemih. f^/^čakujejo, da bodo kra- kj'® konference Izvedli v od 1. novembra do 12. učencev iz Banjaluke v Ki- dričevo. Učenci bodo imeli pouk v osnovni šoli, učila pa jih bo njihova dosedanja učiteljica. Stanovali naj bi pri prebivalstvu v naselju. Ze do sedaj se je javilo pre- cej kandidatov, ki bi pre- vzeli otroke. B. H. novembra. Kriteriji za nove člane odbora bodo letos po- sebno zahtevni, kar bo omo- gočilo sestavo aktivnega od- bora. Struktura novega od- bora bo morala zajeti vse in- teresne dejavnosti na dolo- čenem področju. Letošnje ob- dobje bo nujno potrebno mi- sliti tudi na problem vklju- čevanja mladine v organiza- cijo. Tudi število aktivnih žensk se je v zadnjem obdob- ju zelo zmanjšalo. Da bo de- javnost lahko dosegla nadalj- nje uspehe, so sklenili vzpo- staviti najtesnejše sodelova- nje z vsemi družbenopolitič- nimi organizacijami na posa- meznih področjih. Viktor Horvat Šolarji iz Banjaluke v Kidričevem Šolski kolektiv osnovne šole Borisa Kidriča v Kidri- čevem je na sestanku v to- rek sprejel sklep, da pova- bi iz Banjaluke en razred učencev v Kidričevo. Taksna pobuda je naletela na izre- den odmev pri Socialistični zvezi in sindikatu tovarne ter prebivalstvu naselja. S pobudo pa se strinja tu- di republiški odbor za po- moč ponesrečenim in SO Ptuj. Tako lahko že v na- slednjih dnevih pričakuje- mo prihod enega razreda Krajevna organizacija ZKS Breg Uresničiti konstruktivne predloge Pretekli ponedeljek je bila na Bregu volilna konferenca krajevnega partijskega akti- va. Uvodoma je sekretar Vik- tor Cvirn govoril o delu ko- munistom v preteklem dve- letnem obdobju. Obravnavali so zunanje in notranje poli- tične dogodke.. Sklepi par- tijskih kongresov so začr- tali smernice in postavili no- ve naloge. Omenil je tudi po- mladitev članstva, ki je na- loga za bodoče. Delo komu- nistov je bilo osredotočeno tudi na problematiko gospo- darstva, na razvoj ptujskega gospodarstva in ptujske ob- čine. Govoril je tudi o zapo- slovanju delovne sile; še da- nes je aktualna reelekcija kadrov, predvsem je treba a- nalizirati vključevanje mla- dih strokovnjakov na delov- na mesta, ki so marsikje pre- puščeni sami sebi in jih nih- če ne uvaja na delovno me- sto. Zaradi tega ne vidijo perspektive in odhajajo. Med drugim je govoril tudi o bo- dočih nalogah komunistov v občini in krajevni organiza- ciji. Jože Knez je predlagal več sodelovanja s komuni- sti iz delovnih organizacij, predvsem s tistimi, ki delajo v podjetjih s sedežem na Bregu. Člane zanimajo uspe- hi in težave podjetij. Omenil je tudi, da na terenu ni več družbenega in kulturnopro- svetnega dela. V družbenem dogovoru naj vzniknejo kon- struktivni predlogi, ki jih je seveda treba uresničiti. Z mnogimi stvarmi predolgo odlašamo. Nekatere predpise, čeprav vemo. da škodujejo, predolgo puščamo v veljavi. Vprašal je tudi, kdaj bo u- reien urbanistični načrt za Breg. Omejiti je treba smrad od farme brojlerjev, pred- vsem pa od bekonske farme. Janez Petrovič, bivši di- rektor KK Ptuj je povedal, da sta smrad in onesnažena Studenčnica posledica ne- zadovoljivih čistilnih naprav na farmi, za katere pa je projektant garantiral, da bo- do služile brezhibno name- nu. Tako kombinat ni kriv smradu, ampak projektant, ki je garantiral, da bo čistil- na naprava zmogla odplake. Povedal je, da se stvar ure- juje s pomočjo sklada »Bo- risa Kidriča«. Andrej Mršek je povedal, da ureditev urbanističnega načrta na Bregu ovira ure- ditev kanalizacije. Ob Ma- riborski cesti ne dovoli gra- diti zavod za spomeniško varstvo, ki zahteva p->trebna sredstva za 6 metrov gloo jk prekop in preiskavo zemlji- šča, ker predvideva, da so v njem zgodovinske zname- nitosti zahteva spomeniškega varstva je izzvala negodova- nje). V razpravi so komuni- sti (med drugimi Mirko Žgeč) menili, da glede na to Breg nima možnosti razvoja in da po vsej verjetnosti denarja, ki bi ga bilo treba veliko, ne bo mogoče dobiti, vsaj v do- glednem času ne. Tov. Barič je glede na mi- nulo razpravo okrog hife ceste dejal, da je potrebna hitrejša in temeljita obve- ščenost. Glede na propadajo- če kmetijske pridelke pri proizvajalcih in zaradi viso- kih cen kmetijskih pridel- kov v trgovini je treba več kontrole, predvsem pa pla- niranja nad proizvodnjo in prodajo. Bogata in revna le- tina ne smeta biti več pro- blem. Vprašal je tudi, zakaj polemika o informativnih sredstvih. Ali ne bi bilo bo- lje poskrbeti za boljše obve- ščanje, za boljša informativ- na sredstva? Razpravljali so še o dru- gih gospodarskih in političnih problemih. S predlogom kandidatov za občinski komite se niso popolnoma strinjali. Pripo- minjali so, da med kandida- ti ni niti enega delavca. Predlagali so, da naj bodo v komiteju vsaj trije delavci iz proizvodnje; vsaj en de- lavec naj bo tudi iz kmetij- stva. Na preprost način zna- jo povedati stvari, ki jih naj- večkrat najbolj prizadenejo. Izvolili so sedem članski sekretariat: Albin Dreven- šek, Ignac Murko. R. Zavec, Ivanka Pulko, Jože Knez, Andrej Mršek in Stane Fab- jan. Andrej Mršek se je v ime- nu breških komunistov za- hvalil Viktorju Cvirnu za požrtvovalno dolgoletno delo sekretarja. ZR stran fl tednik — četrtek, 30. novcmbrg j Krajevnsj skupnost Ptuj Letos 6 km asfalta Verjetno se nobeno leto ni to- liko urejevalo in asfaltiralo v Ptuju in okolici kot letos. Kake zasluge imajo pri tem ptujska krajevna skupnost in občani, ki so prispevali pri urejevanju, smo zvedeli iz razgovora z Loj- zem Cencem, predsednikom ptujske krajevne skupnosti. — Kako je z zbiranjem, ozi- roma dotokom krajevne- ga samoprispevka? Krajevni samoprispevek na območju KS Ptuj smo sprejeli julija lani in sicer za potrebe asfaltiranja in za gradnjo druž- benih in komunalnih objektov. RS je pripravila program dela za dobo pet let. V tem obdobju bomo zbrali okoli 200 milijo- nov S din krajevnega samopri- spevka. Plačujejo ga vsi, zapo- sleni, kmetijski zavezanci in obrtniki, delno pa še upokojen- ci. Sredstva se zbirajo na poseb- nem računu pri Službi družbe- nega knjigovodstva v Ptuju. V drugi polovici lanskega leta smo zbrali 20 milijonov S din. Poleg tega so nekateri občani in de- lovne organizacije prispevali do- datne 3 milijone S din. V prvih devetih mesecih letos smo zbrali okoli 31 milijonov S din. Sredstva se zbirajo po predvidenem načrtu Za asfalti- ranje cest so občani prispevali še okoli 6 milijonov S din, delovne organizacije in cestno-komunal- ni sklad občine Ptuj pa še 37 milijonov S din. Pohvale vred- no je, da nekateri občani kljub temu, da že plačujejo krajevni samoprispevek in prispevek od mestnega zemljišča, še dodatno prispevajo dokaj visoke zneske od 50^do 100 tisoč S din. Želijo izboljšati okolje svojega biva- nja, asfaltirajo ceste . .. Tudi ve- čina delovnih organizacij po svojih močeh prispeva dodatna finančna sredstva In kažejo ra- zumevanje predvsem pri pomo- či za ureditev cest, ki jih upo- rabljajo. — Kaj ste letos uspeli nare- diti s prispevki? KS je lc«os opravila vsa dela, ki so bila v programu nasled- njih pet let. Program je celo prekoračila in naredila še več. Kot je znano, smo že lani asfal- tirali ccsto na Turnišče, Meino in Dražensko ccsto, del Rogaške ceste, poleg tega pa še športno igrišče na Bregu. Letos smo as- faltirali Rogozniško cesto III. reda v dolžini 2 km s priključ- ki, del Rajšpove cest s priključ- ki na Rogozniško cesto v dol- žini 400 metrov, cesto III. reda proti naselju Bratov Reš (400 metrov), Mlinsko cesto — 400 metrov, cesto v Rabelčji vasi — 800 m, ter Mejno in Dražensko cesto v dolžini 1 km. Skupaj smo položili asfaltirani trak na površini 30 tisoč m®. Nedokon- čana dela pri asfaltiranju bodo končana v prvi polovici prihod- njega leta. KS je najela pri KB Ptuj krat- koročni kredit 50 milijonov S din, da bo plačala izvajalcu opravljene storitve. — Katera dela so v progra- mu za prihodnje leto? Občani v nekaterih območjih, kjer ureditve cest niso v pro- gramu KS, so pripravljeni pri- spevati za asfaltiranje cest. Ta- ko se dogovarjamo s prebivalci Budine in Brstja za asfaltiranje dveh cest v dolžini 700 in 1000 metrov, v OreŠju za nadaljeva- nje asfaltiranja Vlčavske ceste — 850 m, za asfaltiranje Ob že- leznici — 1 km in Poljske ceste — 1 km. Poleg tega predvideva- mo asfaltirati ulico Med vrti in priključke cest v naselju ob Mariborski cesti. Volkmerjevo ulico in Tiho pot bomo asfalti- r^ili s sredstvi občinskega komu- nalnega sklada. Pritegnili bomo tudi delovne organizacije, ki ko- ristijo omenjene ceste. V pri- hodnjem letu bomo soinvestitor gradnje nove kombinirane otro- ške ustanove. Zanjo bomo pri- spevali 30 milijonov S din. So- delovali bomo še pri asfaltiranju ceste III. reda od Ptuja proti Grajeni. — Koliko stanejo opravlje- na dela in kako ste zmog- li plačilo? KS je sklenila pogodbo za as- faltiranje cest z izvajalcem del — Cestnim podjetjem Maribor. Pogodbena vrednost za asfalti- ranje znaša 125 milijonov S din. Tu ni vštet navoz gramoza na ceste, to je opravila KS v lastni režiji in tako pocenila gradnjo. Na ceste smo navozili okoli 10 tisoč m^^ gramoza, to je stalo KS okoli 15 milijonov S din. Skupna vrednost dela na vseh cestah, ki smo jih letos zgra- dili m ki so še v granji, je 140 milijonov S din. Svet KS se je odločil, da bo petletni program realiziral ver- jetno v prvih dveh letih od uvedbe krajevnega samoprispev- ka,^ in sicer pradi tega, da bi občani koristili stvari, za kate- re plačujejo samoprispevek — čimprej. Hitro opraviti delo je bolje tudi iz ekonomskih vidi- kov. _ Zaradi tega je KS najela kredit in si ga bo v prihodnje še najela v manjših zneskih. Letos smo prispevali 2,5 mili- jona za gradnjo javnega vodo- voda v Spuhlji. Enak znesek za i.ste namene bomo prispevali še prihodnje leto. K S oskrbu je tudi 16 km med- krajevnih cest z navozom gra- moza. Oskrbuje tudi več ' otro- ških igrišč. Porabila je nad mi- lijon starih dinarjev. Potrebe po komunalni ure- ditvi so velike, prebivalci in delovne organizacije so priprav- ljeni prispevati, zato KS ne sme stati ob strani. ZR Lojze Cene AkcUja zbiranja peimcči za operacijo invalida Jožeka Sarina iz Brusnice pri Pcdgorcih Prispevki za Jožeka so že presegli 2 milijona S din Pisanje poročil o poteku akcije zbiranja pomoči za in- valiga Jožeka Marina, ki sem vam ga pred nekaj tedna predstavil v našem listu, s prošnjo, da mu pomagate in z denarnimi prispevki omo- gočite operacijo — je posta- lo moje najljubše delo. V ponedeljek zjutraj je bi- la na Jožekovi hranilni knji- žici, lahko rečem z velikimi črkami zapisana številka 1 milijon 986 tisoč 660 starih din. To je bilo takratno sta- nje na hranilni knjižici, že pred tem pa smo dobili ob- vestila od nekaterih delovnih kolektivov, da so izvedli ak- cijo, vendar denarja še niso nakazali. Vsota je tako prav gotovo že presegla dva mili- jona starih din. PREDSTAVNIKI SINDI- KATA TVI MAJŠPERK SO PRINESLI JOZEKU 221.300 STARIH DIN IN 3 METRE BLAGA ZA OBLEKO. Pred nekaj dnevi so obiska- li Jožeka predstavniki sin- dikata tovarne volnenih iz- delkov iz Majšperka, ki so mu prinesli 221.300 starih din, ki so jih prispevali čla- ni delovne skupnosti te to- varne, ki nas zalaga s kvali- tetnimi in priznanimi izdelki. Skoda, da nas o tem niso ob- vestili, da bi skupaj z njimi videl sicer žalostno, vendar v tistem trenutku prav goto- vo veselo in nasmejano Jo- žekovo lice. V Jožekovem imenu še enkrat prav lepa hvala! Vsota, ki jo .je zbrala pred- stavnica RK Marija JERINA iz Dolnjega Logatca je nara- sla na 359.000 starih din in ta znesek je že vknjižen na Jožekovo hranilno knjižico. Svojo nesebično in huma- no pomoč so pokazali tudi člani delovne skupnosti Pe- tovie iz Ptuja. Njihova sin- dikalna podružnica je posla- la Jožeku 50.000 starih din, nadalje kolektiv komunalne banke iz Ptuja — 34.000 sta- rih din, nadalje kolektiv ko- munalne banke iz Ptuja — 34.000 starih din kolektiv go- zdnega obrata Ptuj — 3.900 starih din (to je že drugi prispevek), Jože KOLARIC iz Jastrebcev pri Središču — 5.000 starih din, Štefka in Branko PETEK, iz Grabne pri Ptuju — 5.000 starih din ter invalidi iz Ptuja, ki ne že- li biti imenovan — 10.000 sta- rih din. Kolektiv »LISCE-« iz Seno- vega je poslal Jožeku 103.000 starih din. V ponedeljek smo se pogo- varjali z Jožekovim skrbni- kom VALENTINOM GREBE N JAKOM in z njegovo ženo MARIJO iz Ormoža. Poveda- la sta mi, da so v teku pri- prave za Jožekovo operacijo v znani nevrokirurgični kli- niki na Dunaju. Vse toza- devne stvari ureja dr. Jurij CARF iz Ormoža. Med dru- gim sta mi pokazala cel kup pisem, ki jih sprejema Jožek iz vse Slovenije. Vsota zbra- nega denarja iz dneva v dan narašča. Jožeku se vrača ve- ra v življenje. Z njim vred upamo, da bo operacija mo- žna in uspešna in da bo vrni- la Jožeku tisto, za kar je bil prikrajšan že v cvetu svoje mladosti. Za vse prispevke prav lepa in iskrena hvala! Jožek bi vam tako rad napisal odgo- vore na vaša pisma, se vam zahvalil za vašo pomoč, ven- dar tega zaradi tjresočjk rok ni zmožen storiti. 2j njegovem imenu vsem, vsem, ki mu pomagate i rekamo javno priznanja solidarnost in humanost izrekamo sočasno tudi vo toplo zahvalo. J.! Jožek Marin poldm radio Poročali smo že, dj sprejel Jožek v zadnjeiji že dva radijska sprejema Ker obeh ne more upor^ ti, se je odločil darovat nega nekomu, ki ga ]e za približno enaka usoda, njega. Odločili smo s€, prek lista pokličemo m invalide, d/ nam spon svoj naslov. Seveda je 5 pogoj, da invalid radia nima. Poskušali bomo na način ugotoviti, kdo jei najbolj potreben ter gab prav gotovo že v prihodu tednu odpeljali tistemu,! bo izmed prijavljenih ij Jožek sam. J. Veseli tobogan v Ormožu Minuli četrtek je bila v or- moški kinodvorani v organiza- ciji RTV Ljubljana priljub- ljena pionirska oddaja »Veseli tobogan«. V nabito polni dvorani, ki je bila tokrat razsvetljena z reflektorji snemalne ekipe RTV Ljubljana, so se števil- nim gledalcem v dvorani, po- slušalcem pri radijskih spre- jemnikih in televizijskim gle- dalcem predstavili učenci o- snovnih šol: Tomaž, Ormož in Središče ob Dravi ter tudi učenci iz podružničnih šol. V oddaji so nastopili recitatorji, glasbeniki, pevci, skratka mla- di ustvarjalci in ljubitelji pi- sane bes^e, petja in glasbe. Oddajo, ki je bila posvečena osnovni šoli Tomaž in učen- cem, ki so tragično premini- li v nesreči pri Dornavi, sta vodila Jana Osojnikova in Marjan Kralj. Priredite? bila veliko doživetje za n pa j oče, kot tudi za gledali dvorani. Vse, ki si niste k ogledati oddaje v Ormoš obveščamo, da lahko gl' oddajo na televizijskih s nih danes in tudi pnlK" četrtek. Ormožanka Alojzija Bn ki je bila že pred nekaj^ iniciatorka, da bi se Vesel bogan ustavil tudi v Orirt te prireditve žal ni dočaka Oddaja je pokazala in tel lo nazorno, kako krivifmj mnogokrat do našega km^ ga, da ne rečem do revne Prlekije, ki nima ■ nosti, da bi širšemu kro?ul slušalcev in gledalcev P^^P kaj zna in kaj ga je n?« življenje v šoli in na skop' pi kmečke zemlje. Hitra in solidna po- strežba v ormoškem hotelu > , Minuli četrtek smo v lepi banketni sobi novega hotela v Ormožu že nekoliko nestrp- no čakali na začetek razgo- vorov o spremenjeni lokaci- ja posloAmo stanovanjske zgradbe v Ormožu. V sobo je stopila brhka na- takarica in vljudno vprašala: »Ali lahko s čim postrežem?« »Ja, s predstavniki kombi- nata,« — ie napol za šalO' pol zares odgovoril ^^^ med navzočih arhitektom Komuna projekta :z ra. Omeniti moram, da takozvana akademska še mi minila in da so P' stavniki kombinata tal<°! tem prišli v sobo in seo svoje sedeže. Zares hitra in solidn" strežba. J. i tednik — ČETRTEK, 30. novembra 1969 STRAN 7 0 razprava o statutu ZSS ani sindikatov za učinko- tejšo vlogo organizacije v osnovnih sindikalnih jfganizacijah ptujske obči- (C in v občinskem sindi- kalnem svetu Ptuj so or- janizirano pristopili k jav- ji razpravi o predlogu sta- tuta Zveze sindikatov Slo- venije. Razprava je zelo poglobljena in konkretna. Prvi predlogi in pripombe (O že poslani republiškemu (vetu slovenskih sindika- tov. (tdanja javna razprava o logu statuta Zveze slndika- Slovenlje kritično ocenjuje jia položaj sindikalnih or- pclj v delovnih organlzacl- T komuni In v republiki, jtvo se odločno zavzema za iovitejšo In ustvarjalnejšo Kno vlogo sindikatov ter It sindikatov v delovnih or- jjcijah in na vseh nivojih ibtno-polltičnlh skupnosti, fctiovne sindikalne organlza- |iO ob javni razpravi o sta- I predlagale samoupravnim |jom, da se v statutih delov- lorganlzaclj uredi položaj Bilne organizacije in njenih plnlh delavcev tako, da bo p nemoteno, uspešno In Brjalno razvijala politično most v sistemu samouprav- sJnosov. Članstvo je Izrek- Kro kritiko na račun po- mikov In skupinic, ki za- !0 ali prikrito zavirajo po- M delovanje sindikalne or- ucije v delovni organlzacl- iti v Imenu »ekonomlčno- onemogočajo vsako obliko ičnega dela med člani sln- v delovnem času. Justvo odločno postavlja '»o, da mora statut Zveze iuov Slovenije konkretneje vlogo, naloge, in dolž- ■ in odgovornost organov Wv ter Zveze sindikatov *^unl In v republiki ter od- 'in obveznosti teh organov ®nstva v osnovnih sindlkal- Tganlzacljah. KonkretlzacI- potrebna še tem bolj zato, ' utrdi In poveča politična vpliv celotne sindikalne ■"ziclje na oblikovanje po- komuni ter v republiki. 'j.J^^ja praksa opozarja, da w neposrednih prolzvajal- ostalih delavcev na delo 'ftdstavniških organih, sve- ^uborlh in skupščinah sa- '•"■ivnlh skupnosti premajh- je še toliko pomembnej- se poveča politična vloga celotne sindikalne orga- ^'.1« pri določanju politike v "i,' v republiki in v federa- l^fe predvsem zato, da se oolj kot doslej mobill- . elavce za aktivnejše pose- * reševanje skupnih pro- n^! ▼ celotnem samouprav- I sindikalne organiza- ^^darjajo, da bodo morali ' Sindikatov in Zveze sin- v^ komuni, v republiki C^eraclji biti v bodoče še jj bolj kot doslel obrnjeni .^"^vu v osnovnih organlza- se prek samoupravnih ter predstavniških organov od- ločneje zavzemati za uveljavlja- nje stališč in Interesov delavcev. Delavci, organizirani v sindika- tih, bodo morali imeti odloču- jočo vlogo pri oblikovanju sta- lišč in politike do vseh vpra- šanj, ki so skupnega pomena vseh zaposlenih. V zvezi z volitvami v organe sindikatov in Zveze sindikatov članstvo predlaga, da bi bile vsa- ka štiri leta, v sindikalna vod- stva pa bi naj bilo Izvoljeno večje število delavcev iz nepo- sredne proizvodnje. Glede na štiriletno mandat- no dobo občinskega sveta Zveze sindikatov občine, članstvo predlaga, naj bi najmanj enkrat na leto in po potrebi sklicali konferenco Zveze sindikatov občine Ptuj. Konferenco naj bi kot stalni člani sestavljali člani občinskega sveta In vseh šestih občinskih odborov sindikatov ter Izvoljeni delegati, ki bi jih volile vse tiste osnovne organi- zacije, ki nimajo svojega člana v občinskem svetu ali v občin- skem odboru sindikata. Če bo sprejet ta predlog, bodo v kon- ferenci Zveze sindikatov občine Ptuj imele vse osnovne sindi- kalne organizacije najmanj ene- ga člana. Pristojnosti konferen- ce bodo enakovredne odločit- vam občnega zbora. V javni razpravi je bilo tudi predlagano, naj bi pri občin- skem svetu Zveze sindikatov Ptuj ustanovili posebno sindi- kalno organizacijo začasno ne- zaposlenih članov sindikata, ki bi spremljala socialne probleme nezaposlenih delavcev, se zavze- mala za njihovo čim prejšnjo za- poslitev, najbolj ogroženim pa nudila tudi materialno pomoč iz sklada občinskega sveta Zve- ze sindikatov Ptuj. Predložen Je tudi predlog, da se čimprej ustanovi sindikalna organizacija delavcev in vajen- cev, ki so zaposleni v zasebnem sektorju. Članstvo Je v razpravi pozi- tivno ocenilo aktivnost organov Zveze sindikatov in sindikatov republike in federacije pri raz- vijanju mednarodnega sodelova- nja, poudarja pa, da bi moralo pri razvijanju tega sodelovanja z naprednimi sindikalnimi In delavskimi gibanji v svetu biti vključeno večje število de- lavcev iz neposredne proizvod- nje. V Javni razpravi se Je članstvo zavzelo za krepitev materialne samostojnosti sindikalne organi- zacije v delovni organizaciji In v komuni. Mnenje članstva je, da se še vedno preveč sredstev sindikalne članarine koncentrira v republiki In v federaciji, te- žišče uresničevanja nalog In re- ševanja najbolj perečih proble- mov pa Je prav v delovni orga- nizaciji in v komuni. Članstvo Je tudi mnenja, da bi naj delov- ne organizacije močneje poma- gale s finančnimi sredstvi pri finansiranju konkretnih politič- nih akcij osnovnih sindikalnih organizacij. Razprava o predlogu statuta Zveze sindikatov Slovenije se nadaljuje, o vseh predlogih pa bo v kratkem razpravljal ple- num občinskega sveta Zveze sin- dikatov Ptuj. F. B. KJE BO STALA POSLOVNO-STANO- VANJSKA ZGRADBA V ORMOŽU? V eni Izmed naših zadnjih šte- vilk smo pod naslovom »Po- slovno stanovanjska senca v Or- možu« poročali o sporni loka- ciji za gradnjo poslovno stano- vanjske zgradbe v Ormožu. Ker Je bila zadeva v zadnjem času v ormoških krogih precej zaostrena. Je minuli četrtek skupščina občine Ormož sklica- la o tej zadevi širši razgovor z vsemi zainteresiranimi za to po- membno ormoško novogradnjo. Na razgovoru, ki Je bil v ban- ketnt sobi novega hotela v Or- možu, so sodelovali predstavni- ki skupščine občine Ormož, tr- govskega podjetja Zarja, obrata »Jeruzalem« Ormož, gradbene- ga podjetja Ograd iz Ormoža ter predstavniki zavoda za ur- banizem in »Komunaprojekta« iz Maribora. V razmeroma dolgi in živahni razpravi, med katero smo bili večkrat priče nekajminutnim molkom, pogledom skozi okno na sporno zazidalno parcelo in seveda tudi zanimivim, lahko rečemo konstruktivnim dvogo- vorom, Je zadeva počasi, ven- dar še ne dokončno zlezla na »zeleno vejo«. Sprejet je bil sklep, da strokovne službe v roku 14 dni še enkrat preučijo nastati spor in predložijo rešitev v dveh variantah. Kratka zgodovina In ozadje dogodkov Je sledeča: Slovenija vino, samostojni obrat Jeruza- lem Ormož, Je ugovarjal loka- ciji poslovno stanovanjske zgradbe z utemeljitvijo, da na- vedena rešitev ni najboljša in Je predlagal spremembo prostor- ske rešitve tako, da bi bila po- slovno stanovanjska stavba čim bolj oddaljena od novozgrajene- ga hotela. Ker kljub »poslovno- doplsniškl vojni« sporazum nI bil dosežen. Je bil posledica tega četrtkov razgovor na širši rav- ni, ki se je končal z že zgoraj navedenim sklepom. Vse lepo in prav, ormoški go- spodarstveniki so stvar na tem razgovoru zelo pametno reše- vali in upamo, da bo tak tudi zaključek. Čeprav sem v teh zadevah laik in se ne bi rad spuščal niti v urbanistični, niti v kak drugi načrt ureditve Or- moža, vendar se mi zdi čudno, da Je bilo treba najprej sezida- ti hotel in šele nato skozi okno iz ptičje perspektive ugotoviti, da poslovno stanovanjska zgrad- ba ni locirana na pravem mestu. Če bi to ugotovili prej, do omenjenega spora prav gotovo ne bi prišlo. J. S. V slogi je moč Ko smo se te dni mudili v Desterniku, smo si ogledali med drugim tudi gradnjo novega gasilskega doma. Se- zidani zidovi kažejo, da bo prostoren in lep gasilsiki dom. Kot je opazjiti, je treba nanj postaviti še ostrešje, ki feži na gradbišču, in ga pokriti. Dom gradijo desterniški ga- silci s prispevki občanov. Ko bo zgrajen, bo v ponos tam- kajšnjim prebivalcem, ki so v korist skupnosti prispevali delež pri izgradnji pomemb- nega objekta, v katerem bo- do lahko bolje organizirali pomoč v primeru nesreče. Ker nam je bilo žal, če bi graditelje prehitelo jesensko deževje in morda celo zima, smo vprašali, zakaj ne kon- čajo z delom in dam vsaj pokrijejo. Nekdo izmed De- sterničanov je dejal, da na- daljnjo gradnjo ovira ore- hovo drevo, ka je razpelo veje tako, da z gradnjo ni mogoče nadaljevati, preden ga ne odžagajo. Tega pa baje lastnik drevesa ne dovoli. Seveda se nismo zadovoljili z odgovorom, zato smo »vr- tali« naprej. Zvedeli smo kaj čudne stvari o prepiru tistih, ki so dela vodili in delali. Kdo je imel prav, bo baje razsodilo sodišče. Pripomni:ti želimo le, da ne bi smeli do- pustiti, da propadajo delo, trud iin prispevki skrbnih prebivalcev zaradi prestiža posameznikov. Ce dom do zime ne bo pokrit, bo nasta- la gospodarska škoda, za ka- tero bo nekdo odgovoren. Prav in v veliko večjo sikup- no korist bi bilo, če bi v De- sterniku nadaljevali oziroma za letos končali planiramo gradnjo, saj po besedah pre- bivalcev denar v te namane je. Napol dograjeno poslop- je naj ne bo simbol nesloge, ampak simbol razumevanja. V jubilejnih letih gasilskih društev beremo v kronikaii o požrtvovalnosti prebival- cev, ki so gradili gasilske do- move, zavedajoč se njihovega pomena. Naj se kronika ga- silskega doma v Desteraiiku ne začne tako neslavno, da so gradnjo opustili zaradi prepira dveh ali treh. V sve- tu rešujejo še bolj sporne stvari, zato naj tudi v De- sterniku opustijo osebni pre- stiž. Zavlada naj preudarna beseda, saj stari pregovor pravi: V slogi je moč. ZR Pri gradnji gasilskega doma v Desterniku so se sprli Pomoč ponesrečencem v Banjaluki ( Na torkovi seji skupščine občine Slovenska Bistrica so se odborniki na predlog Jo- žeta Dušeja iz Tin j a odrekli dnevnic za seje skupšičinc v korist ponesrečenim v Ba- njaluki. Razen tega bo s>kup- ščina občine še namenila nekaj dodatnih sredstev. Stab za elementarne nesreče pa bo prevzel organizirano akcijo za zbiranje pomoči v tej občini. Prav tako bodo v naslednjih dneh poslali vsem delovnim organizacijam fcn družbenopolitičnim organi- zacijam pri^poročilo, da naj s finančnimi sredstvi prifpo- morejo k normalizaciji sta- nja v Bosanski krajini, ki jo je v nedeljo in ponede- ljek zadelo več potresmih sunikov. B. H, STRA^ 8 TEDNIK — ČETRTEK, 30. novembra Iggg DRAGO IIy\SL: Ob 50-letnici slovenske glasbene šole v Ptuju Vladni komisar dr. Matej Senčar, naslednik prvega ptujskega gerenta dr. Frana ^urtela, si je kot politični in upravni predstavnik Ptuja v prvi Jugoslaviji že od vsega začetka zelo prizadeval, da bi afirmiral slovensko glas- beno šolo in se je osebno trudil, da ji pribori pravo mesto ne le iz političnih, ampak tudi nacionalnih raz- logov, torej predvsem z na- menom. da bi se uveljavili Slovenci v nekdaj tako raz- vpitem nemškem oziroma nemčurskem mestu. Za Slo- vence je bilo velikega po- mena, da se vključi z dru- gimi slovenskimi zavodi tudi slovenska glasbena šola v kulturno življenje nacio- nalno osvobojenega mesta. Mestna glasbena šola je imela svoje prostore v dija- škem domu v Prešernovi ulici. V začetku je lahko uporabljala le dve sobi, tako imenovano biljardno sobo in spKKinjo klavirsko sobo. Do oktobra 1919 se je vpisalo 72 učencev pianistov, 25 violi- nistov in 76 učencev za mla- dinski pevski zbor. Tako vi- soko število vpisanih učen- cev je spravilo vodstvo šole v zelo neroden položaj, saj sta bila dva učna prostora za tako veliko število učen- cev očitno premalo. Tej ne- všečnosti se je pridružila še druga, pomanjkanje učitelj- stva. Poizkusi, da bi se zdru_ žili slovenska in nemška glasbena šola. so ostali brez uspeha. Nemško glasbeno društvo je razpravljalo o fuziji obeh šol na svojem občnem zboru 2. avg. 1919 im je tedaj postavilo 10 točk kot pogoj za združitev. Teh pogojev mestna uprava ni mogla sprejeti, ker so Nemci v predlogu dajali očitno prednost nadaljnjemu ob- stajanju svoje nemške šole. Skoraj v vseh zapisnikih pripravljalnega odbora in kuratorija mestne glasbene šole se ponavljajo katego- rične zahteve, da je treba nemško glasbeno društvo razpustiti, imovino zapleniti in zasesti prostore v stavbi na Hrvatskem trgu št. 3. 12. novembra 1919 se je na novo sprejeti glasbeni uči- telj Adolf Feix osebno do- govarjal z vodstvom nem- škega glasbenega društva o združitvi obeh glasbenih šol. Tega dne je predložil pri- pravljalnemu odboru mest- ne glasbene šole pismeno po- ročilo o izidu razgovora. Glasbeno društvo je predla- galo: 1. Nemški glasbeni zavod prepusti mestni glasbeni šoli sobo Za pisarno, večjo šol- sko sobo ter veliko dvorano. Slednjo bi bilo treba razde- Kti v dva dela, s čimer bi dobili dva nova prostora za poučevanje. 2. Slovenska, in nemška glasbena šola naj bi imeli skupno ime: Stadtische Mu- sikschule, Ptuj. 3. Šolski koncerti kakor tudi glasbene produkcije naj bi bile v teh prostorih skup- ne. 4. Šolski prispevki kakor tudi šolnina nemških učen- cev naj bi se vplačevali pri blagajni mestnega urada. 5. Učni načrt glasbene šo- le naj bi bil enoten za obe skupini. 6. Vodja sedanje mestne glasbene šole (verjetno je bila mišljena nemška) g. Et- tlerja naj nastavi magistrat kot mestnega uradnika ozi- roma naj ga prevzame kot učitelja glasbe v glasbeno šolo. Na koncu poročila je Feix predlagal, naj bi takoj sklicali sejo pripravljalnega odbora in k tej seji povabili vodstvo in zastopnike nem- ške glasbene šole. Do te seje ni prišlo zaradi nenadne Feixove smrti. Po sejnem zapisniku kura- torija z dne 13. januarja 1920 lahko zopet ugotovimo, da je kuratorij ponovno raz- pravljal o spojitvi mestne glasbene šole z nemško šolo glasbenega društva. Poobla- stil je člana Ivana Steudte- ja, da posreduje pri kura- toriju glasbenega društva glede spojitve in mu naro- čil, naj čimprej poroča o uspehu svojega posredova- nja. Uradno poročilo nadko- misarja Meže z dne 17. ma- ja 1920 dokazuje, da sta se kuratorija nemške in sloven- ske glasbene šole res sesta- la. Zastopniki nemškega glasbenega društva so po- stavili za fuzijo šol nasled- nje pogoje: 1. Dijake dijaškega doma je treba poučevati kakor do sedaj v prostorih dijaškega doma. 2. V prvem nadstropju od_ stopi glasbeno društvo mest- ni glasbeni šoli dve sobi. 3. Vodstvo šole prevzame g. Ettler. 4. Razvrstitev učencev v slovenske oziroma nemške oddelke naj bo po narodno- sti oziroma po želji učencev. 5. Kuratorij naj bi bil se- stavljen do prihodnjega občnega zbora iz 6 članov glasbenega društva, občina pa naj bi dotlej pošiljala k sejam 3 delegate. 6. Kuratorij naj odloča kot do sedaj o prošnjah za opro- stitev šolnine. 7. Občina naj zniža za šolo ceno plina, kot je to storila pred prevratom. 8. Glede namestitve učite- ljev naj odloča ravnatelj Ettler. 9. Pravila glasbenega dru- štva se eventualno spreme- ne. v kolikor to zahteva fu- 2,ija obeh šol. 10. Sluga glasbenega dru- štva naj dobiva tudi poslej 80 K mesečne plače, prosto stanovanje in razsvetljavo. (Nadaljevanje prihodnjič) Severovzhodna Slovenija Zaposlovanje mla- dine in invalidov Nezaposlenost prebivalstva, ki se je v večjem obsegu po- javila po izvajanju ukrepov gospodarske reforme, je lo- gična posledica nekaterih e- konomskih gibanj. Zaradi ekstenzivnega širjenja pro- izvodnje se je v preteklih le- tih na nekaterih območjih močno povečalo število zapo- slenih. S tem pa so bila za- nemarjena temeljna pravila ekonomskega gospodarjenja, ki so pogoj za uveljavljanje na mednarodnem pa tudi na domačem tržišču. Pri izvajanju ukrepov go- spodarske reforme je prišlo do izraza nesorazmerje med dosedanjim načinom gospo- darjenja in pogoji, pc^ ka- terimi se vključuje gospo- darstvo v mednarodno deli- tev dela. Zato se bodoče zaposlova- nje ne bi smelo opazovati niti ocenjevati in reševati lo- čeno od drugih gospodarskih gibani. temveč mora biti se- stavni del bodočega gospo- darskega razvoja. Nadaljnje možnosti zaposlovanja bodo odvisne od gospodarskega razvoja, obsega proizvodnje in proizvodnosti dela. Ker je vsklajevanje vseh proizvodnih elementov dol- gotrajen proces, bodo mož- nosti za odpiranje novih de- lovnih mest manjše. Zato bo v krajšem roku težko doseči polno zaposlenost prebival- stva. posebno še zaradi tega, ker bo v prihodnjih letih značilno močno povečanje demografskega delovnega kontingenta. Na zaposlovanje prebivalstva v posameznih občinah bo vplivala tudi raz- poreditev gospodarskega po- tenciala. Zaradi tega mož- nosti za zaposlovanje ne bo- do povsod enake. Poskus povečanja teritori- alne in poklicne mobilnosti prebivalstva, posebno tistega na pasivnih območjih, je us- pel samo delno. Konstantno se je pojavljalo pomanjkanje moških delavcev, ki bi se za- poslili v gradbeništvu in v nekaterih kovinskih delo\'nih organizacijah in to predvsem nekvalificiranih delavcev. Kljub temu. da je bilo med nrijavljenimi moškimi delav- ci (nezaposlenimi) veliko ta- kih, ki bi ustrezali pogojem delovnih mest, pa so delavci odklonili zaposlitev zaradi mentalitete in socialne struk- ture, zaradi nizkih osebnih dohodkov in neurejenega družbenega standarda ter od- hajanja na delo v inozem- stvo. Eden največjih problemov je majhno število prostih de- lovnih mest in veliko število nezaposlenih brez kvalifika- cije s suficitarnimi poklici. Vendar pa so problemi pri za- poslovanju moške delovne si- le nekoliko manjši, težje pa je zaposliti prijavljeno žen- sko delovno silo in predvsem zaradi neustrezne strokovne usposobljenosti in tud'I zara- di majhnega števila prostS delovnih mest za ženske. Poseben problem predstaf Ija zaposlovanje mladine i 18. leta starosti, kot tudi z» FKjslovanje invalidnih in delo manj sposobnih oseb Zaposlitev mladine je mož« pretežno le na določenih laM jih sezonskih delih ali z pf" učevanjem na delovnem stu. Delovne organizacije P" prav tako vse premalo bijo, da bi na ustrezna lovna mesta sprejemali invalidne osebe. Zato je v«- čina invalidov prijavljen na zavodu za zaposlovaBP tako dolgo, da si pridol'!' pravico do starostne upol^"' J. s. ROKOMET CELJE-DRAVA 14:8 (8:4) Mladinci so tokrat g^^JJ vali v Celju, kjer so s sovr- niki izgubili svojo prvo P venstveno tekmo. Doma'^'.^ so jih presenetili s hitr<' prodorno igro, ki v drug. delu niso mogli nadom^^^ zamujenega kljub, boljši Za Dravo so dosegli Grame D. 5, Grame Z., brovec. Skok po 1. Sodil je dobro Krbava«" VKS VIDEM USPEL REFERENDUM ZA SAMOPRISPEVEK O uspelem referendumu za krajevni samoprispevek smo se pogovarjali z Maksom Vaupotičem. predsednik.jm KS Videm. — Kako je uspel referen- dum preteklo nedeljo? Referendum je uspel. Za samoprispevek je glasovalo 70,78 odstotkov volivcev. Od- stotki pozitivnih glasov po voliščih So naslednji: Videm 97,39 odst., Pobrežje 65,81 od- stotka, Lancova vas 59,68 od_ stotka. Tržeč 57,50 odst., Majski vrh 59,25 odst.. Drav- ski vrh 85,79 odst. in Soviči 81,15 odst. Volivci so pokazali visoko zavest. Razumeli so potrebe kraja, tudi tisti, ki so lani bili proti samoprispevku. Po- hvaliti je treba tudi tiste, ki so pomagali pri izvedbi gla- sovanja. Svet krajevne skup- nosti se bo volivcem oddol- žil tako, da bo vestno in ra- cionalno uporabljal zbrana sredstva. Pri določenih ukre_ pih se bo posvetoval z vo- livci. Tako si bomo izboljšali življenjske pogoje tudi v naših krajih. — Za kaj boste namenili s samoprispevkom zbrana sred.stva? Doslej krajevna skupnost sredstev ni imela. Od OS Ptuj je dobila letos le 2000 dinarjev, s katerimi ne mo- remo kriti niti najnujnejših potreb (javno razsvetljavo). Potreb v naših krajih pa je veliko. Radi bi bolje vzdr- ževali krajevne ceste. Do- končno bi rad; uredili ,poi{. pališče. Dograditi namerav- mo ograjo, urediti notranj^^ in mrtvašnico. V njej morj, mo urediti prostore za itirlj če. Potrebno je nasadi] okrasno grmičevje in drevj sa. Del zbranih sredstev k dali za rekonstrukcijo cesj tretjega reda Suha veja—v- dem v dolžini 3,5 km. Za ti cesto obljubljajo sredstva j. od 1958. leta. Vedno je osta! lo le pri obljubi. Zato s®5 prisiljeni sami začeti z las;! nimi sredstvi. S samopr;, spevkom in lastnim deloji želimo pritegniti sredstva Os Ptuj in republiškega cestne, ga sklada. Cesta je močm obremenjena in je v ^^ letnih časih neugodna za prevoz. V suhem vremeni oblaki prahu zagrnejo vas ob njej, v deževnem vremt nu pa voda škropi iz nešte tih jam. Krajevna skupnoj Vid-^m je že navezala z gra ditelji ceste Zagreb—Mace! ki imajo del strojnega pai ka v Tržcu, od koder voz: jo gramoz. Predvidevajo, di bi bil to najcenejši nan gradnje. Predstavniki jugo slovanske armade, ki grai navedeno cesto, so priprav Ijeni graditi odsek Suha ve ja—Videm. S skupnimi močmi, raztt mevanjem in slogo bomo n^ črte uresničili in preudam porabili zbrana sredstva. ZR tednik — ČETRTEK, 30. novembra 1969 STRAN 9 iOVO OD JANEZA SLANA pj-ed nekaj dnevi je pre- uglc biti plemenito srce ^jjEZA SLANE, ki je bil ifstranski organizator in l^itelj v raznih športnih l^anizacijah in društvih, lov tudi v političnem živ- -nju. Njegova življenjska se je pričela' 1907. leta v ^rgncih niže Ptuja. Izha- .] je iz male posestniške -'jžjne. Življenje kmečke 1'adine je bilo takrat težko, jto se je že leta 1923 odlo- 3 za vojaški poklic, kjer J bil do leta 1941. Aprila je bil ujet in odpeljan .taborišče v Nemčijo. Leta 543 so ga zaradi bolezni od- jjstili iz ujetništva in gu (glali v domači kraj. Po- jieje bi se moral vključiti v ijtnško vojsko, vendar mu jiegova zavest tega ni dovo- 3a in je takoj ilegalno od- jotoval v Srbijo, kjer je imel jružino. Zaradi bolezni in iz_ irpanosti, ki so bile posledi- K taborišča, je šele leta 1944 istopil v NOB. Demobiliziran jcbil leta 1946 in se je vrnil r domači kraj ter se zaposlil t steklarni Hrastnik. Bil je ciratovodj a transportne služ- be. opravljal razne funkcije v družbenih in društvenih organizacijah. Predvsem, je aktivno sodeloval v raznih športnih organizacijah v Hrastniku ter je bil tudi predsednik nogometnega klu- ba »Bratstvo«. Po truda pol- nem delu je leta 1963 odšel v zaslužen pokoj in se vrnil v Ptuj, vendar tudi tu ni mi- roval in se je vključil v ak- tivno delo v raznih družbenih organizacijah, predvsem pa je sodeloval v športnih dru- štvih. V zasebnem življenju je bil skromen, pošten in tovariški. Imel je lep, prijateljski in tovariški odnos do človeka, do vsakega občana; med vse- mi, ki smo ga spoznali, je bil zelo priljubljen in cenjen kot tovariš, prijatelj in svetova- lec. Janez ni užival dolgo za- služenega pokoja, ker ga je zahrbtna bolezen iztrgala iz naše srede. Športniki se bodo vedno spominjali vedrega in duhovitega Janeza, katerega danes ni več med nami, ven- dar spomin na njega bo ve- dno ostal. P. a. T&ČKA ZA ALUMINIJ V IZOLI v osmem kolu slovaiske logometne lige so nogometa- ii Aluminija gostovali na ročem terenu v Izoli, ki je ie vedno resen kandidat za isvojitev prvega mesta. Tekma je bila ves čas iz- redno dinamična, veriflar do iadetka niti v prvem liti v imgem polčasu ni prišlo. Do- mačini so bili v rahli teren- ski premoči ves prvi in del drugega polčasa. Ko so Alu- ainijci videli, da so gostje leljoliko slabši, kot so pri- kkovali, so začeli z napadi. •\malu so imeli nekaj zrelih priložnosti za dosego gola. je tudi tokrat obveljala '•fditev, da tudi iz tako ideal- priložnosti napadalci A- ®inija ne zmorejo doseči fla. To, kar niso dosegli f^stje, bi skoraj pred koncem 'fiune dosegli domačini. , Kljub možnostim pa je toč- za rdeče-bele iz Kidriče- vega le uspeh, ker so v d ^se- osmih kolih Izolčani •Zgubili le eno tekmo. Tako je Aluminij trenutno četrtem mestu s točko ""^nj kot vodeča Mura. Nh- .^■ednjo soboto (nedeljo?) pa ^^ v Kidričevem gostovalo ®t>štvo Svobode iz Ljub^ja- »e B. II. KUHINJSKA SOL Ljudje so se tako navadili da si brez soli oku.sne hrane kar ne morejo več zamišljati. Zelo malo bolnikov, ki imajo predpisano neslano dieto, se temu lahko hitro privadi, ali sploh privadi. Toda ne gre samo za okus hrane. Kuhinjska sol je za nas zelo važna. Sestavljena je iz natrija in klora, ki skr- bita za pravilno porazdelitev telesnih tekočin po organiz- mu. V znoju je 0,03 do 0,98 gr. soli v 100 ccm; delavci, ki se mnogo potijo in pri tem slabo jedo, dobijo lahko tudi močne krče (krč rudarjev). Vsekakor velja, da imajo te- žaki zelo radi močno slano jed. Kuhinjske soli dobi orga- nizem največ z živalsko hra- no (mes9. jaca), v rastlinah je skoraj ni. Nesoljena zele- njava ima za nas »prazen o- kus« in jo moramo vedno so- liti. Sveža zelenjava ima 0,005 odstotka soli, meso. ri- be jajca približno 0,1 odstot- ka. Neki angleški znanstve- nik je izračunal, da bi moral človek zaužiti toliko krom- pirja, kolikor znaša njegova dvojna teža. če bi hotel sa- mo z njim dobiti dovolj soli. V tropskih krajih je sol to. kar je pri nas denar. Pone- kod F3 sedaj z njo plačujejo pri kupovanju. V nekaterih pokrajinah Afrike otroci li- žejo sol, kot naši otroci bon- bone in .sladkor. I^I^UGA ZMAGA i^sankarice . Soj za vsako točko v vzhj- j^i conski ligi je izredno te- Nogometašem Osankari- v nedeljo le uspelo o- ^iti drugo zmago proti "ostvu iz Dokležovja. Gle- ^'cev je bilo čez 200. del ni obetal za do- ij®cine nič dobrega. 2e v se- lj®^najsti minuti so gostje vodstvu. Vsi napori do- ^cinov. da bi izenačili, so "»tali brez uspeha. Sele v drugem delu je Topič v .3. minuti izenačil. Nato so do- mačini s kazenskim strelom iz enajstmetrovke povedli, minuto zatem pa je Topič dosegel svoj drugi gol in Do- stavil končni rezultat 3:1 za Osankarico. S to zmago so se nogome- taši Osankarice povzpeli la deveto mesto, v nedeljo pa gredo v goste Kovinarju. ZEatka ni več med nami v lepem razpoloženju, ko: po navadi ob lepih jesenskih nedeljah, so se 19. oktobra 1969, podali člani leskovske lovske družine na lov, Vese- lo so lovci in gonjači zasle- dovali divjad. Med njimi je bil tudi, skupno z bratom in očetom — lovcem gonjač Zlatko Kos iz Zg. Lesk )vca 13-letni, vesel in živahen fant učenec 7. razreda osnovne še- le v Leskovcu. Lepa rekreacija za vse pri- sotne je nesklajeno potekala čez 12 ur. Nekaj pred 13. pa je lovec Ljubo Babič iz Ma- ribora ustrelil fazana, ki je padel v Dravo. ZlatkJ Kos se je neustrašeno pognal v plit- vo vodo za njim, ker ga ta- koj ni mogel ugrabiti, se je v hipu znašel v globini Dasi dober plavač ni mogel več proti vodi na plitvino. Lovec Franjo Ribič iz Leskovca je skočil za njim v vodo, a mu reševanje ni uspelo. Kakih 200 m nižje so Zlatka poteg- nili iz vode. Prisotni so se trudili, da bi mu z umetnim dihanjem rešili življenje, a njihov trud je bil zaman, bla- go, mlado Zlatkovo srce ni in ni hotelo več utripati. Oče in brat sta prvo bol orebole- la kar na usodnem kraju. Nato je lovec Matija Bsbič iz Maribora prepeljal s svo- jim osebnim avtom mrliča na njegov dom. Kak je bil sprejem, ko so mrtvega, ljubljenega, nade- budnega sinka dali materi v naročje, kako sta se m.orali dobri sestrici sprijazniti z bridko resnico, da njun bra- tec ne živi več; to se ne da opisati, ne dopovedati., saj je še pri ostalih vaščanih ta n-^- navadna vest pretresljivo o\- jeknila. Pretresljivo je bil.-), ko mu je mati odpirala tre- palnice in obupno vzklikala: »Zlatko, ljubi moj Zlatko, poglej me še enkrat.« Zlatko je ni in je ne bo nikoli vc" pogledal. V torek, 21. oktobra s.ao spremili dragega, mladega pokojnika v lepem sprevodu k zadnjemu počitku. Priso- stvovali so vsi leskovški 1o- larji s šopki cvetja v sprem- stvu učiteljskega kolektiva, člani lovske družine, aj^fiovi prijatelji in številni vašč^ni. Ob odprtem grobu so se od pokojnika poslovili predstav- niki: cerkve, šole in lovske družine, pa tudi pokojnikov sošolec je z občutenimi bese- d.ami izražal vrzel, ki nastaja v njegovem razredu po izgu- bi enega izmed najboljših u- čencev. Tudi sodelavci naše- ga »Tednika« sočustvujemo z bridko izgubo dragega nam Zlatka in izrekamo žalujoči rodbini iskreno sožalje. J. M Zlatko Kos — deroča Drava je vzela mlado življenje Alenka, ker si me vpraša- la, zato ti po pravici povem, da pišem pesmice sam, saj mi pri tem nihče ne m.ore poma- gati. Odkril pa ti bom še eno mojo skrivnost. Pišem tudi pravljice in pripovedke. Ker so predolge, jih ne morem ob- javljati. Zato ti pošiljam le pesmice, saj so moje edino razvedrilo. Za danes sem napisal pe- smico drugačne vsebine kot so ostale. Vem, da jo boš ra- zumela. Borut Petrovič iz Ptuja OKTOBRSKA NOC Lasje so ti črni kot oktobrske noči, kam greš od doma, lepo dekle? Partizanka si. Svetijo se ti oči kot dve zvezdici. Glavico povešaš in se oziraš. Kjer ob bistrem potoku mlin ropota noslušaš žuborenje voda, pesem povratka in pesem smrti. Oj! Vrni se, deklica zlata! A ona gre dalje, dokl^ se ne ustavi pod zvezdami oktobrske noči. Noč v oktobru presekajo streli, drevesa zajokajo. Oj! Partizanka obleži. Ne! Ne! Mrtva ni. Ko prebudi v ranem se jutru, sonček pogleda izza zelenih bregov in jo dfami. Njo, mojo mamico odpelje v svobodo a mene v lepše dni. BORUT! Verjamem tvojim iic>šte- nim besedam in se vedno znova čudim tvojim pesmi- cam. Upam, da sem to zad- njo, ki je sad žive domišlji- je, razumela. Domoljubne misli si lovil v izbrane bese- de in prelil v pesem. Odkod tebi ta moč? Pozna se ti. da rad bereš in iz knjig srkaš kot čoJ?elica iz cvetja. Pripovedke in pravljice so lahko tudi krajše. Pošlji ka- tero! ROKA IVII JE OKAMENELA Bila je septembrska nede- lja. Sonce je z zlatorumeni- mi žarki obsijalo vrhove. Ko sem se zjutraj najedel, res nisem vedel, kaj bi za- čel. Vzel .sem zračno puško in nekaj nabojev. V bližini naše hiše sem zagledal drobno tar- čo. Na živi meji je sedela ljubka sinička. Nabil sem pu- ško, naslonil na drevo in po- meril. Tedaj pa se je nekaj zgodilo, česar nisem priča- koval. Roka mi je okamene- la in nisem imel toliko mo- či, da bi sprožil. Stal sem pri drevesu kot pribit. Gledal sem siničko, ki je še čepela na tanki vej;ci. V mislih mi je nekaj reklo: »Zakaj streljaš slabotne živalice, ki rade ži- vijo, kot ti rad živiš?« Povesil sem roko in se za- klel, da ne bom nikoli več streljal nadolžnih bitij. To je moje veliko doživet- je. Opisal sem ga in ga oo- slal za Pisma v Tedniku. Prosim za objavo. Vlado Golob, Tibolci. VLADO! Tvoje pismo zasluži objavo, ker je zanimivo in z občut- kom napisano. Odkriva te kot čutečega in dobrosrčnega fanta. Vabim te, napiši še kaj za naš kotiček! PADLIM Tiho od nas ste odšli v temno noč, od koder niste več nazaj prišli. V srcu eno željo ste nosili, ki radi bi jo izpolnili, a niste mogli, ker prej ste padli. Po gozdnih stezah ste hodili, in partizanske pesmi peli, da so glasovi vaši, do vasi doneli. Zdaj v grobu mirno spite in bele vam kosti trohnijo. Mi cvetje vam prinašamo in lučice prižigamo, da VAS SPOMIN SLAVIMO. S to pesmico se prvič ogla- šam in želim, da bi bila do- bra. Vlado Korošecj^ Strelci VLADO! Dobra, dobra je tvoja pe- smica in to kljub temu, če sem nekaj kitic izpustila. Nič ne lovi blestečih besed, pre- prosto povej, kar misliš! Pa- zi tudi na to, da ne boš po- navljal kaj takega, kar je že kak pesnik napisal. Tvoja pesmica mora biti zares sa- mo tvoja. Za NASA PISMA le po- gumno še kaj napiši! Vse tri današnje sodelavce prisrčno pozdravljam, Alenka STRA^ 10 TEDNIK — ČETRTEK, 30. novembra Iggg Profesor Franc Stiplovšek In memoriam Prelep sončni dan je bil le- tošnji 15. oktober. Tega dne so svojci, prijatelji, znanci in sodelavci ter nekdanji in se- danji dijaki gimnazije po- spremili uglednega profesor- ja Franca Stiplovška na nje- govi zadnji poti na ptujsko pokopališče. Pokojnik, doma od Sv. Eme ob Sotli je leta 1915 maturiral na celjski gimnaziji, nato prenašal na- pore prve svetovne vojne v Tirolah in Karpatih, po voj- ni pa študiral na univerzi in od leta 1924 dalje služboval v Ptuju. Ob grobu so se od njega poslovili ravnatelj gimnazije Rudolf Ceh, gimnazijski rav- natelj v pokoju Fran Alič ter gimnazijka Vorina. Rav- natelj gimnazije se je od svo- jega učitelja in kolega tako- le poslovil: Žalostni in potrti stojimo ob odprtem grobu. Nedavno tega je naš kole- ga profesor Franc Stiplovšek prestopil meje zadnje četrti- ne življenjskega stoletja. Kak mesec prej ga je resneje obi- skala bolezen, da ni mogel obhajati lepega življenjskega jubileja tako vedro in vese- lo. kot je za tak častitljiv praznik primerno in kot so vsi. svojci, prijatelji in znan- ci želeli. Njegovi dijaki in dijakinje še sede v klopeh naše šole, pa že so se morali obenem z nami zbrati, da pospremijo svojega profesorja na njegovi zadnji poti. Prehitro je pri- šlo slovo, resnično slovo, slo- vo za vselej, prej kot smo se mu nadejali. Prekratka so leta pokoja, ki so mu bila od- merjena, prekratka, saj sijih je z življenjskim delom in bojem zaslužil več. pa tudi lepša Poznavalci pokojnikove življenjske poti utegnejo prehojeno pot podrobneje osvetliti, mimo ene ugotovit- ve ne more nihče: profesorju Stiplovšku je bilo usojeno, da po homatijah prve svetovne vojne v s-vojem t-ride.5etem letu zastavi življenjsko del» na pt-ujski gimnazi.i+ i« to delo na isti ustanovi tudi u- spešno zaključi. Da, uspešno. Dosiej so bili pač redki pri- meri. da bi v javni službi, zlasti pa v prosveti uslužbe- nec vztrajal ves svoj vek. Profesor Stiplovšek je med temi redkimi: leta 1924 je za- čel razdajati znanje mladi- ni in je vztrajal na tem me- stu do šolskega leta 1966-67 — 42 let trdega, nesebičnega in plodnega dela. Ni bil Ptuj- čan in vendar je pognal v našem kraju globoke koreni- ne, kakor da bi bil domačin. Ptujsko mesto mu je izka- zalo priznanje: ob 1900-let- nici je prejel spominsko pla- keto mesta Ptuja. Življenje profesorja Stip- lovška ni bilo okinčano s cvetjem, pa tudi zunanji pre- tresi ga niso burkali, če od- mislimo ujetništvo v začetku pretekle vojne in trdi boj za vsakdanji kruh, ki si ga je moral tisti čas služiti izven šole. Težišče njegove bitno- sti je drugje. Bil je mož, iz- klesana svojska osebnost, iz- delan značaj: miren in za- držan, resen ter preudaren, vzravnan, pa strog do sebe in do soljudi. S takim značajem si je že kmalu po prihodu v Ptuj ustvaril in pridobil u- gled, ne le pri dijakih in ko- legih, marveč tudi v javno- sti. Tak značaj mu je v času vojne vihre omogočil odlo- čitev, da se je vključil v vrste Osvobodilne fronte, v katerih je delal po svojih močeh. Kot zgodovinar — tu je te- žišče njegove življenjske u- stvarjalnosti — je brez pre- daha budno spremljal doga- janja doma in v svetu. Pre- tresal jih je mirno in trezno, vedno je ohranil objektiven in kritičen odnos do vsega, kar se je napletalo daleč ali blizu okrog njega. S takimi načeli in lastnost- mi je stopal uro za uro, leto za letom pred svoje dijake. Kot zgodovinar je učil mla- de rodove misliti, presojati, sklepati. Vzgajal je njih historični odnos do dogaja- nja, učil jih je zgodovinske- ga, razvojnega gledanja na življenje. Zgodovinske podo- be, ki jih je z odmerjenim besedjem slikal mladini, so bile precizne, dodelane z že- lezno logiko, jasne in izkle- sane, prav takšne, kot je bi- la profesorjeva osebnost. In prav v tej jasnosti, natanč- nosti in logiki je bila njegova moč, iz njih so izhajali učni in vzgojni uapehi. ki jih je dosegal. Po istih načelih se je ravnal tudi. kadar je pri- ložnostno poučeval druge predmete. Zahteven, natančen in strog je bil kot profesor, tak je bil tudi kot razrednik. Le malo je tistih, ki so šli skozi njego- vo šolo, pa te strogosti ne bi znali hvaležno ceniti, če ne v dijažkih letih, pa kasneje, kg jim je življenje razkrilo svojo pravo p(»dobo im poka- zalo pot do življenjskih re- snic. V letih med obema vojna- ma srečujemo našega kolega kot uglednega ptujskega me- ščana. V tistih letih sta bila njegovo življenje in delo te- sno povezana tudi z dejanji in nehanji v dijaškem domu, sosedu gimnazije, ki mu je s svojim vzgojiteljevanjem klesal zdravo podobo. Dija- škemu domu je ostal zvest sodelavec, soupravljalec in svetovalec še mnogo let po osvoboditvi. Profesor Stiplovšek je bil prvi, ki je dvigal gimnazijo iz vojnih ruševin in je v ti- stih težkih letih tudi nosil nehvaležno breme ravnate- lj evanj a. Kasneje je admini- strativno breme odložil in se zopet posvetil svoji stroki, venno ji sledeč do konca. V petletnem razdobju od 1947 do 1952 je bil predsed- nik zgodovinskega društva v Ptuju. Gimnazija pa ne mo- re mimo ugotovitve, da je bil pokojnik pionir samouprav- ljanja na ustanovi, saj je bil od vsega začetka in dolga le- ta prizadeven, upoštevan in nepogrešljiv član šolskega odbora, predhodnika sedanje samouprave. Nepogrešljiv pa ni bil sa- mo v samoupravnih telesih,, njegovemu mnenju smo pri- sluhnili v zbornici, na posve- tovanjih, "konferencah. Tudi tu je bil — kot vselej in pov- sod — zadržan. Toda, kadar je bilo treba v kočljivih re- čeh izreči končno in odločno besedo, smo se obračali nanj. Tihemu premisleku je sledila odločilna razsoja. In tako je bil kolega Stiplovšek pre- mnogokrat poslednji arbiter, od vseh cenjen in spoštovan. Enostranski in krivični bi bili. ko bi. ne odkrili tudi druge plati pokojnikove o- sebnostl. Poznamo ga namreč tudi kot vedrega, veselega kolega, ki je umel reči tudi ka'ko duhovito besedo. Skoraj vsak dan je bil pripravljen v zbornici ali v ožjem krogu postreči s svežo, duhovito ša- lo, ki se ji je tudi sam iz ši- rokega srca smejal. Takega poznamo in ga bo- mo ohranili v naših mislih in srcih ne le dijaki in kole- gi ter sodelavci, marveč v»i, ki smo ga poznali in bili z njim v stikih. Spoštovani moj profesor, dragi kolega in tovariš, naj Ti bo lahka zemljdj ki si ji služil in ji dal vse svoje življenjske moči! Pred krvodajcilsko akcijo 00 RK Gorišm- ca ) Osnovna organizacija rdeče- ga križa Gorišnica — podod- bor Dornava organizira 6. no- vembra krvodajalsko akcijo in obvešča vse krvodajalce, da se zberejo tega dne ob 7. uri zjutraj na že znanih zbirnih mestih, od koder bo peljal v Ptuj poseben avtobus. Vabijo k številni udeležbi s klicem: »Darujemo kri, ki re- šuje življenja!« j. s. Prof. Franc Stiplovšek Besede slovesa dijakov I. C razreda (lokoijnemu profesorju Stiplovšku v spomin Počasi, čeprav že nekoliko sključen, vendar z odločnim korakom je vstopal z dnevr^'- kom v roki pokojni profesor Stiplovšek v 1. c. Njegov o- braz je bil vedno mrk, na njem so bili sledovi dolgih let težkega, a poštenega živ- ljenja. Le redko se je smej d, kljub temu pa sta bila v njem sama milina in razume- vanje, v njegovih očeh smo brali, da želi napraviti iz di- jakov 1. c razreda sFK>sobne in zavedne ljudi, kakršen je bil on. Nuditi nam je hotel lepše življenje, lepše, kot ga je imel sam. Zanj smo bili vsi enaki, vsi smo bili mladi ljudje, potrebni znanja, ki bo merilo naše sreče. Bil je kot oče, ki želi nasititi svoje lačne otroke, in njegovi otro- ci smo bili mi, 21 dijakov in dijakinj 1. c, danes četrtošol- ci, tik pred zaključkom. Dragi naš tov. profesor! Prihodnje leto bedo vaši po- slednji dijaki maturantje. Samo dve leti ste uživali mir, katerega ste bili tako potreb- ni. Zdaj pa ležite tukaj pr?d nami iix čakate, da vas bomo položili v mrzlo zemljo. Kako radi ste se pogreli med uro pr« topli peči, toda gdo vas bo gres sedaj? Se še spominjate, tov. profesor, kako smo ved- no stali, ko ste odhajali razreda, vedno vam je d}, jakinja odpirala vrata in, glejte, tudi sedaj stojimo', stojimo, ko odhajate, vendar vrat vam tokrat ni odprla dl. jakinja, za večno so se zapr- la za vami. Stojimo in se pj- sl a vi jamo od vas. Čeprav ležite pred nami, čeprav ste čisto blizu, ne vi- dite več svojih dijakov, svo. jih otrok, ki ste jim daje?, kruha, kolikor ste le mogu, ne slišite nas, ne vidite na- ših solza, toda mi vas še ve- dno vidimo, vedno se vas bo spominjalo 21 dijakov iz 1. c razreda. Leto vašega pouče- vanja bo ostalo v na.šlh srcih nepozaben čas. Tovariš profesor, večno bo- ste ostali v naših srcih, več- no bo živ spomin na vas in še tako temna senca ne bo za- krila žarka, ki bo osvetljeval vaš spomin. ANDREJA VORINA Udeleženci literarnega večera, ki ga je priredila ptujska gimnazija v sklopu svojih proslav ob stoletnici gimnazije. Na sliki so od leve: Ivan Cimerman, Jakob Emeršič, Fran- ček Šafar, Mitja Vošnjak, Boštjan Pire, Sergej Vošnjak, Ivan Potrč in An^on Ingolič. Na sliki so še dijaki-recita- torji in ravnatelj gimnazije Rudolf Ceh. O samem lite- rarnem večeru pa smo že poročali v prejšnji številk' Tednika. Omenimo le, da je bilo gledališče popolnoma sedeno. J. E., foto: S. Kosi KINO goriSnica 2. novembra ameriški film KLIC TROBENTE. kidričevo 3. oktx3fera šp.-it. film O- BRACUN NA INDIJSKEM OCEANU; 1. in 2. novembra frainc. film JUDOKA. TAJNI AGENT; 5, novembra čeafloi film UKRADENI BALON. ljutomer 1. in 2. novemiber ameriški film TAJNI AGENT FLINT; 5. novembra aingleški fili^i TRAPER. SLOVENSKA bistrica 31. oktobra in 1. novembra ter 2. novembra francoski film REDOVNICA. tomaž pri ormožu 2. novembra francoski ftli^ GALANTNE SVEČANOSTI- ZAVRC 2. novembra it.-šp. film SE' DEM PISTOL ZA BRATE McGREGOR. ^EDNIK — Četrtek, 30. novembra 1969 stran ii Srečanje pionirjev zgodovi- nskih krožkov Slovenije t8. in 19. oktabra 1969 Odbor jugoslovanskih pio- nirskih iger pri Občinski 2vezi Društev prijateljev 0}]adine Ptuj je v program jpl »LJUBIMO SVOJO do- MOVINO IN NJENE BRAT- SKE NARODE«, pod pokro- viteljstvom Skupščine obči- ne Ptuj, ob praznovanju 1900 letnice obstoja mesta Ptuja, organiziral republiško sre- čanje vseh pionirjev, ki de- lajo v zgodovinskih krožkih. S tem srečanjem se nismo hoteli samo vključiti v pro- gram proslav ob jubilejnem praznovanju našega mesta in seznaniti pionirje z razvo- jem mesta Ptuja, ampak predvsem še s tem, da se po- živi dejavnost pionirjev na področju zgodovine in da se sistematično razvija izven- šolska pionirska aktivnost. Želeli smo, da bi pionirji globlje spoznali zgodovino domačega kraja in mesta, da znajo sistematsko zbirati gra- divo in s tem tudi program- sko usmerjajo delovanje krožkov. Temu namenu je bil tudi prilagojen razpis, saj smo poleg opisa zgodovine mesta ali kraja od nastan- ka do XV. stoletja, želeli vi- deti tudi njihov program de- la, k opisu pa je bilo potreb- no priložiti najstarejšo in najnovejšo sliko mesta ali kraja, izdelek z grbom in prepisom mestnega pečata. K- razpisu se je prijavilo 11 šol iz vse Slovenije, med- tem ko so prispevke poslale šole iz devetih občin, sreča- nja pa se je udeležilo 100 pi- onirjev. Kljub temu, d.a je bilo to srečanje prvo te vr- ste v Sloveniji, menimo, da je zbrano in razstavljeno gradivo na razstavi dokazalo veliko ustvarjalno sposobnost mladih. Razstava v dvorani na magistratu je dokazala, da je potrebno širit: otroško ustvarjalnost in poglobiti njihovo dejavnost na področ- ju zgodovine. To pa je tudi bil naš namen. Pri tem nas je vodila mi- sel, naj bi takšna oblika dela posameznih pionirjev ali zgodovinskih krožkov posta- la programska, zasnovana na vseh pedagoških metodah ter, da bi ob vsakoletnem srečanju v različnih krajih Slovenije pionirji izmenjali med seboj svoje izkušnje, prikazali svoje izdelke, pri tem pa tudi navezovali med seboj prijateljstvo. Razum- ljive; je, da bodo pri tem tu- di pndobili mentorji, saj bo- do lahko i:'.menjali svoja sta- lišča in poglede ter s tem v veliki meri pripomogli, da bodo pri teh mladih pionir- jih vzbudili zanimanje za iz- venšolsko dejavnost in tudi za lažje vključevanje v druž- beno a.ktivno življenje, ko bo- do postali mladinci, samou- pravljalci in mladi komuni- sti. Zato smo na to srečanje poleg predstavnikov Repub- liške in občinskih zvez prija- teljev mladine, povabil: tudi predstavnike Zgodovinskih društev, predstavnike peda- goških zavodov ter predava- telje zgodovine iz vseh šol v občini. Tako je pedagoški svetovalec tov. Srečko Sta- nič iz Dravograda v svojem izvajanju o »delu s pionirji v zgodovinskih krožkih« pri- kazal vse momente, ki vpli- vajo na uspeh posameznega krožka, od prostovoljnosti, delovnih pogojev, angažira- nosti v šoli, pionirjev in mentorjev, do izbire gradi- va za proučevanje in kon- čanega izdelka ter pri tem navedel, da je potrebno za končni uspeh upoštevati vse pedagoške elemente. Profe- sor Jože Maučec iz Ptuja, pa je posredoval svoje bogate pedagoške izkušnje pri delu in proučevanju zgodovinske materije, medtem ko je Gi- zela Blagovič iz Ormoža o- pisala delo zgodovinskega krožka oz. krožka OZN., v diskusiji pa so sodelovali tu- di drugi. Ze ti skopi podatki dokazujejo, da so taka sreča- nja koristna in potrebna ter, da je k takim srečanjem pio- nirjev v bodoče pritegniti vse institucije, ki se ukvar- jajo z zgodovinsko temati- ko ter seveda tudi prosvet- ne delavce. Prihodnje tako srečanje bo verjetno na Rav- nah ob 50-letnici koroškega plebiscita na temo: zaključ- ni boji za osvoboditev Slo- venije. Srečanje pa je imelo še ta namen, da se pionirji :n tudi prosvetni delavci med se- boj zbližajo, navezujejo tes- nejše stike in gojijo prija- teljstvo ter da sFK)znajo več krajev. Zato smo organizi- rali prenočišče za pionirje goste pri naših pionirjih iz osnovnih šol »Franca Osojni- ka« in »Toneta Znidariča« ter se ob tej priliki zahvaljuje- mo vsem za gostoljubnost posebej še njihovim staršem. Istočasno se opravičujemo ti- stim. ki niso dobili gosta, ker so nekatere šole poslale manj pionirjev, kot so jih prijavi- le. OEiČS^SSKA NOS0METMA LSGA v nedeljo je bilo končano tekmovanje v občinski nogo- metni ligi. Prvak v vzhodni skupimi je Gorišnica, v za- hodni pa Videm, ki morata odigrati še medsebojno tek- mo za naslov prvaka občine. Odločilna tekma bo na sta- dionu Drave v Ptuju. Tekmovanje je potekalo, razen v nekaj primerih, di- sciplinirano in borbeno in je v tem tekmovanju zajelo široki krog mladine na šport- nem polju, saj je pri občin- ski zvezi TK registriranih 338 igralcev, ki so v tem tekmovanju sodelovali. V zahodni skupini je po- stal prvak Partizan Videm, ki je z gladkimi zmagami nad nasprotniki bil že prej znan. dočim se je v vzhod- ni skupini vodila borba vse do konca. Gorišnici je uspelo z boljšim količnikom posta- ti prvak pred Stojnci, ki ima enako število točk. I^rtizan Gorišnica si je svoj trtrjeni položaj kot vodeča poelatKša- la s porazom proti Rogozai-. ci in po protestu izgubljeno tekmo proti Stojncem. Po končanem tekmovanju je stanje sledeče: VZHODNA SKUPINA: GORIŠNICA « 4 0 2 23:12 S Sto.inci S 3 2 1 19:11 S Rogoznica 6 2 3 1 17:14 7 ZavrC 6 2 2 2 17:15 t Markovci 6 14 1 18:19 6 Cirkulane 6 1 3 2 11:17 4 —1 Desternik 6 10 5 12:19 2 ZAHODNA SKUPINA: VIDEM 5 5 0 0 25 : 3 10 Hajdina 5 3 0 2 21: 8 6 Kidričevo 5 2 12 14:12 5 Lovrenc 5 3 0 2 lfi:16 5 —t Kungoita 5 1 0 4 5:15 1 —1 Leskovec S O 1 4 7:34 1 ROKOMET VELIKA NEDELJA- DRAVA 11:22 (5:10) v nedeljo sta se na asfalt- nem igrišču v Ormožu po- merili v prvenstveni tekmi ekipi Vel. Nedelje in Drave. Gostje so bili tehnično bolj- ši in so v drugi minuti nače- li mrežo domačinov. Vodili so skozi vso tekmo in so bili zlasti nevarni v kontra na- padih. Domačini so se izka- zali kot zelo borbena in po- žrtvovalna ekipa, ki v formi zelo niha, saj lahko naredijo presenečenje ali pa popolno- ma razočarajo. Ekipi je po- trebno strokovno vodstvo, saj ima v svojih vrstah mla- de nadarjene igralce. Gostje so prikazal: dopad- Ijiv rokomet, toda potrebno je, da svoje znanje obogati- jo, saj bodo samo tako lahko mislili na ponovni povratek v višje tekmovanje. Za Dravo so dosegli gole: Jurkovič 8, Grame D. 6. Ko- vač 5, Grame Z., Strašek. i« Gašperšič po 1; za domačine pa so bili u- spešni Perger 4 Sulek, Me- ško. Skok B., Skok I.. Ši- menc, Mihatovič in Lah po 1. Tekmo je dobro vodil Er- nest Žižek iz Maribora. JESENSKI KROS ' V nedeljo je bil v Ljud- skem vrtu izveden jesenski kros, kar je obenem bilo iz- birno tekmovanje za sesta- vo reprezentance občine, ki bo sodelovala na jesenskem krosu v Ljubljani, ki ga pri- reja časopisno podjetje DE- LO. Tekmovanja se je ude- ležilo 27 tekmovalcev ter so bili doseženi naslednji re- zultati: mladinke 800 m: Li- dija Klanjšek zmagovalka, sledijo Marija Gabrovec iz Cirkulan. Irena Pal, gimn. Ptuj, pri mladincih 2500 m je postal zm.agovalec Mišo Gomboc. Kov. center Ptuj, Boris Zohar. Partizan Ptuj, Alojz Sernec, Markovci . Tekmovanja so se udele- žile srednje šole v Ptuju, Partizan Ptuj, Partizan Mar- kovci, SD Zavrč. Partizan Cirkulane. Zal pa smo po- grešali tekmovalce iz Go- rišnice, Vidma. Kidričevega in Majšperka, ki se iz nera- zumljivih vzrokov tekmo- vanja niso udeležili. ana KDAJ PRVE KMEČKE ZADRUGE? V pripravi je osnutek za- kona o kmetijstvu. Ker so razprave o kmetijstvu v mi- nulem enoletnem obdobju pokazale, da kmetijski kom- binati, predvsem pa zadruge ne opravljajo nalog, kot so zakonodajalci in kmetje od njih pričakovali, se vedno bolj postavlja zahteva po u- stanavljanju novih kmečkih zadrug. Nov zakon bo takšno mož- nost vsekakor predvidel, ven- dar se vseeno postavlja vpra- šanje, koli'ko bomo takšnih zadrug dobili. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da so si takšne zadruge hoteli omisliti že marsikje, vendar do realizacije ni prišlo. Kmet- je so pri združevanju videli, da takšno delo zahteva pre- cejšen, tudi administrativni aparat, ki pa ga takšne za- druge ne bi prenesle, pomoč širše družbene skupnosti pa je bila prešibka. Zato je mnenje Socialistič- ne zveze, ki je vodila o tem tudi javne razprave, da je treba težnje kmetov podpreti tam, kjer hočejo takšno za- drugo zaradi objektivnih razlogov ustanoviti. b. h, KaNČANE SO SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE V BISTRIŠKI OBČINI Tudi drugi del športnih sin- dikalnih iger občine Slov. Bi- strica je navdušil številne sode- jujoče kakor tudi občinstvo, ki je zelo burno in z velikim zani- nianjem spremljalo vsako sre- čanje. Vsa dosedanja športna srečanja v posameznih panogah so pri organizatorjih, tekmo- valcih in občinstvu vzbudila Zanimiv zaključek: OBČINSKE SINDIKALNE ŠPORTNE IG- RE SO POSTALE RESNIČNI J2RAZ ŽELIE VSEH ČLANOV Delovnih kolektivov [o čim širšem in mn02ič- NEJŠEM športnem akti- ^RANJU IN VKLJUČEVA- NJU. To so potrdila tudi dej- da se je za letošnje igre Prijavilo (in tudi sodelovalo) 'fkordno število tekmovalcev J^kor tudi gledalcev. Pri štirih športnih panogah (mali nogo- "l^ti rokomet, odbojka in šport- ribolov) je sodelovalo okoli članov delovnih kolektivov. jNajveč uspehov so doslej zabe- tekmovalci IMPOL iz 'ov . Bistrice, katerim je uspe- lo osvojiti kar tri prva mesta. Tudi številno občinstvo, ki jiav- dušeno spremlja tekmovanja, ni samo slučajnost ampak izraz kvalitetnih in dinamičnih sre- čanj ter dokaz pomanjkanja to- vrstnih športnih dogodkov v občini. Končni rezultati srečanj v odbojki: 1. IMPOL Slovenska Bistrica 2. OBČINA 3. EMI Slovenska Bistrica 4. STEKLARNA Rokomet: 1. IMPOL Slovenska Bistrica 2_EMI Poljčane 3. EMMI Slovenska Bistrica 4. PROSVETA 5. IMPOL II ^ Številno občinstvo, ki so ga sestavljali v večini člani de- lovnih kolektivov kakor tudi organizator (komisija za šport In rekreacijo pri občinskem sin- dikalnem svetu) so prepričani, da hodo prihodnje Igre priteg- nile še večje število tekmoval- cev. Viktor Horvat Ob tej priložnosti se za- hvaljujemo Občinski skup- ščini Ptuj, da je sprejela po- kroviteljstvo, predsedniku občine Franju Rebernaku pa za prisrčen sprejem, ki ga je priredil za vse goste v Na- rodnem domu. Posebej se zahvaljujemo organizacijam, ki so prispe- vale nagrade za najboljše prispevke — to so TP »Izbi- ra« in TP »Panonija« Ptuj, Zgodovinsko društvo Ptuj in Zavod za spomeniško varstvo SRS. Hvala vsem, ki ste nam pomagali pri razstavi in do- bri organizaciji srečanja. Odbor JPI — Ptuj stra^ 12 TEDNIK — ČETRTEK, 30. novembra Iggg Važno opozorilo v zvezi z akcijo zbiranja po- moči za invalida Jožeka Marina sem v ponedeljek zvedel v Or- možu naslednje: Z nabiralno polo za zbiranje prispevkov za Jožeka sta hodi- la od hiše do hiše dva fanta, ki sta zanj zbirala denar. Zbrani denar na Jožekovo hranilno knjižico še ni bil položen — niti za enkrat še ne vemo, kdo in od kod sta bila fanta. Ker v tem primeru ne vemo, ali gre za izkoriščanje dobrosrčnosti lju- di, ali za resnično in dobrona- merno zbiranje pomoči za Jo- žeka — prosimo vse, ki so te- ma fantoma izročili denar, da nam takoj sporočijo naslove in če ju je kdo med njimi poznal. Prosimo za takojšnje sporoči- lo in opozarjamo občane, da brez pooblastila za nabiralno akcijo nikomur ne izročajo de- narja, ki ga lahko sami pošljete za Jožeka na naslov: Kreditna banka Maribor — ekspozitura Ormož, številka hranilne knji- žice 518-620-1-72030-1638. Že v naprej opozarjamo vsa- kogar, ki bi kakorkoli izkoriščal našo humano akcijo, da bo po- leg drugih sankcij z debelimi črkami napisan in ožigosan na naslovni strani našega lista. Asfaltirana cesta do ormoškega pokopali- šča v ponedeljek, ko sem se kra- tek čas mudil pri Franju Krlž- mančlču, načelniku za gospodar- stvo skupščine občine Ormož, ml je ta postregel z Informacijo o asfaltiranju ceste proti ormo- škemu pokopališču. Ta, vseka- kor pomembna akcija ormoške krajevne skupnosti se financira iz sredstev, zbranih iz naslova prispevkov za uporabo mestne- ga zemljišča. Da bi se prepričal o akciji na kraju samem, sem se odpra- vil na delovišče, kjer so delavci cestnega podjetja Maribor — de- lovne sekcije Ptuj ravno v ti- stem času začeli s polaganjem asfalta, ki bo v končni izgrad- nji In rekonstrukciji te ceste dolg okrog 300 metrov. Tu sem se pogovarjal z Jo- žetom Štumbergerjem, šefom sekcije, o delu na tem odseku ceste, ki vodi do ormoškega ',50- kopallšča. Povedal ml je, da bo delo končano do sobote t. j. do dneva mrtvih in da je ta cesta k temu prazniku prav gotovo lep prispevek. In sedaj, ko bo cesta do poko- pališča asfaltirana, bi kazalo da Ormožanl v bodoče ob tej cesti ne bi odlagali smeti, kot je bila to dosedanja praksa In grda na- vada. Navsezadnje gre tu za pleteto do mrtvih in končno tu- di za Izgled tik ob njivi več- nega počitka. J. S. Danes na seji SO Lenart Odborniki obeh zborov skupščine občine Lenart bodo na današnji seji obravnavali nekatere predloge komisije za volitve in imenovanja, raz- pravljali in sklepali o predlo- gih sveta za družbeno načrto- vanje in finance, o predlogih sveta za gospodarstvo, o pred- logih sveta za šolstvo, kulturo in prosveto. Še posebej po- membna pa bo razprava o predlogih izhodišč za sestavo programa o razvoju občine Lenart za leto 1970. O tem bo- mo nekoliko obširneje poroča-" li prihodnjič. J. S. Za voznike motornih vozil Določbe« ki bodo začele veljati z novim letom z novim letom bodo začele veljati nove odločbe pravilni- ka o napravah in opremi za vozila, ki vozijo po cestah, in o tehničnih pogojih za po- samezne naprave zanj. Ta pravila so izšla v Ur. listu SFRJ št. 47/48, vendar so- dimo, da uradni list ne pride slehernemu vozniku v roke in da je prav, če na nekate- re spremembe ki so še po- sebej pomembne za voznike in motorna vozila povemo tu- di na tem mestu. Pravilnik zajema podrobna določila za kolesa in kolesa s pomožnim motorjem za motorna kolesa, osebne avto- mobile. tovorna vozila in kmetijske traktorje, avtobu- se in priklopnike. Objavili bomo postopoma vsa tista'do- ločila. ki so najbistvenejša. Določil, ki veljajo že po dru- gih predpisih, ne bomo po- navljali. Upamo, da bomo s tem pomagali voznikom, ki se sedaj v tem oziru obrača- jo na najrazličnejše dejavni- ke. Začnimo z osebnimi avto- mobili. I. Določbe pravilnika, ki so že v veljavi a) Žlebovi na voznem pro- filu plaščev ne smejo biti po obsegu in širini protektorja globoki manj kot 1 mm. b) Naprava za dajanj, zvočnih signalov mora dajat' enolične zvoke, nespremenje ne moči; jakost zvoka te n, prave mora biti v mejah J 92 do 105 dB. "" c) Osebni avtomobili jo imeti opremo za prvo pj. moč v skladu z jugoslovan, skim standardom JUS. II. Kaj bo treba imeti p, novem z novim letom? a) Osebni avtomobili m,, rajo imeti napravo za zava. rovanje avtomobila pred tat. vino; ta namreč preprečuje obračanje kolesa pri krmi.j ali premikanje ročice me- njalnika. b) Osebni avtomobili s D^ timi ali več sedeži bodo mo. rali imeti najmanj vzvratni ogledali, od kater? je eno znotraj karoserije drugo pa zunaj nje na lev strani vozila. c) Osebni avtomobili mo- rajo imeti zavesice s primer, nega elastičnega materiali Viseti morajo simetrično r.j vertikalno ravnino pnevmati ke in biti najmanj 5 cm širš od pnevmatike. č) Novi osebni avtomobil: ki bodo izdelani in vključe ni v promet, morajo im.l napravo za odtajanje in su šitev vetrne šipe ter naprav za ogrevanje in zračenje ka- bine za voznika in prostori za potnike. d) Motor osebnih avtomo- bilov pri trajni obremenitvi ne sme izpuščati izgorelih pli- nov temnejše barve od bar- ve. ki je zaznamovana s šte- vilko 2 Ringelmannove lest- vice. in ne povzroča tal^egJ zunanjega ropota, da bi pre- segal 84 dB. III. Določbe pravilnika k' bodo v veljavi za nova vo- zila, vključena v promet P" 31. decembru 1970 a) Osebni avtomobili me* rajo imeti vetrno šipo, ki za- dosti pogojem, da počena ob- drži prozornost, potrebno voz* niku, da zanesljivo vozi žilo na razdalje._potrebne zanesljivo ustavitev vozila^ b) Osebni avtomobili. ^ imajo zaprto kabino in br;' salce vetrne šipe, morajo i^^' ti tudi napravo, ki to š-F moči. c) Osebni avtomobili. imajo premične naslo^' sprednjih sedežev, mor3'_' imeti za utrditev varova' ki se dajo le ročno izklop''^' d) Osebni avtomobili f^f rajo imeti vdelane priklji^tj ke za varnostne pasove- ' sicer najmanj za prednjo^' sto sedežev. e) Osebni avtomobili rajo imeti kontrolno moo žarnico za dolge luči. . Nemški škof naj opraviči vojne zločine Frankfurt, Zahodna Nem- čija — Zahodnonemški pra- vosodni minister Johannes Strelitz je naznanil obnovi- tev preiskave v zvezi z miinchenskim škofom Mathi- asom Defreggerjem, ki je ob- tožen, da je junija leta 1944 ukazal maščevalni umor 17 italijanskih kmetov v vasi Filetto de Cacarda, vzhodno od Rima. Vojne zločince je razkrila revija Der Stern, to- da škof Defregger je imel močne in vplivne zaščitnike. Priznal je vojni zločin v Filettu, toda sedaj se izgo- varja. da je izvršil ukaz »viš- jih«. Znano pa je, da so se na ta »ukaz višjih« po drugi svetovni vojni sklicevali vsi nacistični vojni zločinci. Skof Defregger je prosil prebivalce Fiietta, naj mu 0- prostijo, vendar so ti njegovo prošnjo zavrnili in zahtevali, naj škof odgovarja za svoje vojne zločince, kot vsi drugi nacistični zločinci. Škofa je zaščitil nemški to- žilec Dietrich Rahn, ki je re- kel, da je Defreggerjeva za- deva končana. Strelitz pa je rekel, da Rahn ni pooblaščen, da zaključi to zadevo in je dal navodilo državnemu to- žilcu v Munchnu, naj obnovi preiskavo v zvez; s škofom Defreggerjem. Za Defreggerja so se zav- zeli tudi vplivni cerkveni vo- ditelji, ki so obtožili revijo Der Stern, da skozi Defreg- gerja napada »rimsko kato- liško cerkev«. Mnogi italijan- ski časopisi so zahtevali izro- čitev škofa Defreggerja Itali- ji, tako da bi za svoje deja- nje odgovarjal pred itali- janskim sodiščem. Italijanske oblasti so naznanile tudi pre- izkavo z namenom, da se u- gotovi, če je bil škof Defreg- ger. kot nacistični častnik vmešan tudi v druge zločine. Pred. -js Delo na cesti ob ormoškem pokopališču Rekonstrukcija cest v ormoški občini Svet za splošne gospodarske zadeve pri skupščini občine Or- mož je pred nedavnim med drugim razpravljal tudi o re- konstrukciji cest v občini Or- mož. Znano je namreč, da so ceste v Sloveniji že dolgo trn v peti našega življenja in da v tem tudi ormoška občina nI Iz- jema. Poleg drugih cestnih od- cepov je v ormoški občini še posebej sporna neasfaltirana ce- sta Ormož—Obrez, ki je z obeh strani povezana z asfaltom. Franjo Križmančič, načelnik oddelka za gospodarstvo pri SO Ormož, nam je povedal, da je za asfaltiranje ccste Ormož— Obrez načrt že v Izdelavi in da poleg te ceste prav tako misli- jo tudi na rekonstrukcijo dru- gih cest v občini, ki kličejo po gramozu aH asfaltu. Seveda je pri tem najbolj glasen klic ob- čanov, ki preklinjajo stanje na cestah, toda žal denarja je pre- malo, da bi lahko sproti rešili vse potrebe. J. S. tednik — ČETRTEK, 30. novembra 1969 stran 13 )trok - edinček Vzgoja edinca je pravza- jgv težavnejša in dostikrat jjnj učinkovita kot vzgoja otrok. Težko je sugerirati staršem ,3j načrtujejo družino tako, jg ne bi ostali samo pri enem ItroKu. Vendar, če se le da, U ostanimo pri edinčku. Iz d(Ušenj, da edinčki, ki so bi- : vedno v središču pozorno- ji v družini, doživijo razo- ijranje ob vstopu v življe- jje. Edinček pride v prvi kon- Jilct, ko gre v vrtec. S svo- jini sebičnim ravnanjem si ležlco najde prijatelje. Ze palčki se mu upro in ne pri- ladevajo njegove vsiljene avtoritete. Še hujše bo, ko bo (diMČek vstopil v šolski ko- ;el(tiv. Tak otrok, ki je od- nšča] med samimi odraslimi, ki se je naučil že »dipiomat- ^ega« balansiranja med ma- terjo in očetom, staro mamo itd., bo skušal tudi v šoli bi- ti nad kolektivom. Ni redek jrimer, d^a se otrok odločno jpre učitelju: — Ne bom te- ja naredil! Bo že moj očka prišel v šolo! Verjetno je otrok računal la potuho. ki mu jo je da- jal oče pred materjo, stara mama pred očetom itd. In preden bo otrok, ki je bil na- vajen, da se ves domači krog vrti okrog njega, spoznal, da h v šoli drugače, da bo mo- ral postati enak med enaki- mi. da se bo moral v celoti odrejati šolski disciplini, bo marsikaj pretrpel. Znano .je tudi, da so edinč- ki disciplinsko težki. Ne mo- remo jim odrekati razgleda- nosti. ki je nedvomno rezul- tat življenja med odraslimi. Uko otroci dostikrat nima- jo pravega otroškega izraza, prehitro »ostarijo« in se ne ®ajo smejati tako otroško, Pfisrčno in sproščeno. Posta- ie.io prehitro resni in zreli. In tudi to: edinček bo po- ®eje kot zakonski mož za- hval od žene. da mu kar »aprej streže. Od žene bo za- hteval take usluge, ki bi jih "oral sam narediti. Vse drugače in bolj narav- no Doteka vzgoja, če je v "''užini več otrok. Otroci se med seboj »krešejo«. Pa tudi čustvovanje otrok je bolj na- ravno, pa naj bo čustvo ve- selja, žalosti ali strahu. Ta- ki otroci v medsebojnih od- nosih »trenirajo« za življe- nje. In s kom naj tekmuje e- dinček? Morda s starši, ki mu nudijo vse, ki kar berejo nje- gove želje? Ko se otrok znaj- de iz oči v življenjem, je zbegan. Družba ga dostikrat ne sprejme medse in malo- krat se zgodi, da je tak otrok vse kot prej srečen in vse prej hvaležen svojim star- šem, da mu niso dali vsaj e- nega brata ali sestre, da ne bi bil tako sam tudi potem, ko bodo starši umrli. Pomi- slimo še na drugo dejstvo. Recimo, da edinček zboli ali celo umre. Taka družina je uničena, iztirjena. In čemu vse to? Ce je le mogoče, ne načr- tujmo družine tako, da osta- nemo samo pfi enem otroku, eden je tako, kot nobeden. Omogočimo mu lepo življenje v družbi vsaj enega bratca ali sestre in ne med gorami mrtvih igrač, ki ne bodo nik- dar nadomestile živega brat- ca ali sestre. Pa tudi razlika v letih med otroki naj ne bo po možnosti prevelika. Sku- paj naj se igrajo učijo in od- raščajo. Le tako bo naš dom topel, poln sreče in srečni bo- do tudi naši otroci. Pred. -js Kako negujemo s pravilno nego nog po- skrbimo, da je njih koža zmeraj zdrava, gladka in ne pretrda, da ne poka, da ne rastejo nohti v kožo, in da ob njih ne nastajajo vnetja. Tudi noge si umivamo vsak večer v topli vodi. Do- bro de, če v vodo vsujemo žlico jodove soli. Kadar ni te pri roki. bo koristila tudi navadna kuhinjska sol. Po desetminutni kopeli si noge dobro zbrišemo in pazimo, da ne ostane vlažna koža med prsti. Trdo kožo na podplatih ali ob prstih bomo odpravili, če bomo zvečer po kopel: namazali podplate z 10-odst. salicilnim vazelinom, potem pa obuli za čez noč bombii- žaste, pralne kratke nogavi- ce. Tudi kadar koža na pe- tah poka, nam bo koristil salicilni vazeiin. Noge si lah- ko z njim narr^ižemo vsak večer, sicer pa vsaj vsak drugi večer. Pri vsakokrat- ni večerni kopeli skušamo ostrgati s trdo krtačo vso trdo kožo, ki jo je zmehčal salicilni vazeiin. Se bolj uspemo s plovcem v kamnu ali prahu. S plovcem v kam- nu krožno drgnemo po trdi koži. ki se je v kopeli zmeh- čala in jo tako ostrugamo. Plovec v prahu moramo prej zmešati z vodo v gosto pasto, jo namazati in trdo kožo in jo namazati na trdo kožo in z leseno deščico ali s krtačko zdrgniti po kopeli tiste dele kože, ki jim nočemo ostru- gati povrhnje rožene plasti. Kurje oči in otiščance od- pravimo s čisto salicilno ki- slino. V kvadratnem koščku, obliža izrežemo tolikšno luk- njico, kolikšno je kurje cko. Obliž nalepimo na kožo pr- sta tako, da gleda kurje oko skozi luknjico. Nato nasu- jemo nanj košček salicilns kisline, belih svilenih kr:- stalčkov, ki jili kupimo v lekarni, in vse skupaj prile- pimo z obližem brez luknji- ce. Salicilna kislina naj ostane na kurjem očesu te- den dni. Medtem ne smem.;^ kopati noge, umijemo jo sa- mo z mokro krpo. Po tednu dni nogo okopamo in obiiž odtrgamo. Navadno se z njim odlušči tudi kurje ok'i. Ce v sredini še drži, ga od- luščimo s prsti, nato pa po- stopek s salicilno kislino in z obližem ponovimo in po- navljamo toliko časa, da se omehča in odlušči vsa trda koža. NEGA NOHTOV Nega nohtov na nogah se ne razlikuje mnogo od ne- ge nohtov na rokah. Ker pa nam nohti na nogah počasne- je rastejo, jih ni treba tako pogosto krajšati in urejati. Nohte na nogah strižemo na- vadno na kratko in seve.la pazimo, da jih na robu i-ie pristrižemo v živo, ker bi se lahko inficirali. Ce nam raste noht v me- so, vložimo med noht in meso. če je to mogoče, tudi pod noht, kosmiček vate, ki smo ga namočili v perujski balzam. Tega dobimo v vsa- ki lekarni. Vsak dan kosmi- ček zamenjamo in bolečine navadno ponehajo. Ce pa je koža ob nohtu gnojna In rdeča ter je prst zatekel, moramo k zdravniku. Posebno nego zahtevajo noge, ki se je nanje naseli- la kožna plesen. Med prsti in pod njimi se koža lušč', včasih opazimo drobne me- hurčke, včasih pa samo rdečo, mokrečo kožo. ki ji manjka vrhnja rožena plast. Bolna koža neznansko srbi. Ce se obolela mesta ognoje, da po- stane koža rdeča in prsti ali noge celo zatekajo, nama- žemo bolno nogo z 10-odst- Ihtiolovim vazelinom, noge pa povijemo. Ne smemo jih umivati. Mažemo jih, a ne umivamo si jih toliko časa, dokler se koža popolnoma ne pozdravi. Pred-r Ljudski troboj v Ptuju v nedeljo, 19. oktobra 1969, je izvedla ObZTK Ptuj »ljud- ski troboj«, ki so se ga ude- ležili člani in članice šolskih športnih društev Gimnazije, Ekonomske srednje šole. Ad- ministrativne šole. Centra za blagovni promet in Kovin- skega centra iz Ptuja. Sode- lovali so tudi pripadniki par- tizanskih društev Markovci, Zavrč in Ptuj. Udeležba je bi- la zelo velika, saj je bilo nad 90 tekmovalcev, od tega 46 moških in 44 žensk. Kot je znano, se te množične atlet- ske prireditve, oziroma tek- movanja lahko udeležijo pri- padniki šolskih in množičnih telesnovzgojnih organizacij, skratka neregistrirani atleti. Pri ženskah so dosegle naj- boljše rezultate v teku na 60 m; Lidija Bauman, TS Ptuj 8,1. Druga je bila Lučka Tka- lec s časom 8,6 SES in tretja Nevenka Poljanšek s časom 8,7. Tudi v višini je zmagala Nevenka Poljanšek. Gimna- zija, s 140 cm. Druga je bila Meta Runovec 130 cm in tret- ja pa Lučka Tkalec s 125 cm, obe SES. Kroglo je sunila najdalje Ivana Kukovec 10,15 iz Mar- kavec. Druga je bila Marija Zebec iz Zavrča z 9,35 in tretja Marjeta Fine z 8,70 iz SES. Pri moških sta bila najhi- trejša na 100 m Drago Skok in Iztok Mramor s časom 12,2 oba iz Gimnazije. Tretji je bil Jurij Jakab s časom 12,4, prav tako Gimn. Ptuj. V višini so trije premagali 165 cm, in to Boris Zohar, Partizan Ptuj, Edi Hojnik, Partizan, Markovci in Mišo Gomboc, Kovinski center Ptuj. Kroglo je pognal najdalje Drago Skok. gimn. z 11.85 oni. Drugi je bil Franc Srdinšek iz Markovec z 10,50, tretji pa Božo Janžekovič z 9,95. Pri moških je v ljudskem troboju seštevek točk prvih petih naslednji: 1. Drago Skok, Gimn. Ptuj 1612 tč., drugi Eldi Hojnik, Partizan Markovci 1377 tč., tretji Mi- šo Gomboc, Kov. cnt. Ptuj 1287 tč., četrti Boris Zohar Partizan, Ptuj s 1272 tč. in peti Franc Srdinšek s 1249 tč. Pri ženskah je zmagala Ne- venka Poljanšek, ki je zbrala 1932 tč. iz Gimn. Ptuj. Sledi Lidija Bauman, TS Ptuj 1824 tč., nadalje Lučka Tka- lec 1782, Meta Runovec 1615 tč. in Sonja Srečkovič 1569 tč., vse iz SES Ptuj. OP POŠKODBE Poškodbe so vse tkivne okvare bodisi na površini ali v globini telesa, ki so nastale po delovanju zuna- nje sile na telo. Obseg in stopnja poškodbe sta lahko različna. Pogosto povzročajo krvavitve in bolečine. Pri vsaki poškodbi lahko na- stane šok. Le-ta terja po- sebno ravnanje s poškodo- vancem. Po nastanku razli- kujemo tri velike skupine: domače, poklicne in promet- ne nesreče. Otroke posebno ogrožajo domače nesreče, ki so jim dostikrat vzrok po- manjkljivo nadzorstvo. Po prizadetem tkivu razlikuje- mo dve skupini poškodb: po- škodbe mehkih delov in po- škodbe kosti in sklepov. Po- škodbe mehkih delov delimo spet v zmečkanine in odpr- te rane. ZMECKANINE. Ko je pri poškodbi mehkih telesnih delov koža cela, govorimo o zmečkanini. Povzroči jo to- pa sila. Ker se pri tem raz- trga podkožno tkivo, se de- la na tem mestu črna pod- plutba. RANE nastanejo, če se ko- ža ali sluznica nasilno pre- trga. Po načinu delovanja sile govorimo o vrezninah, udarninah, vbodninah, raz- trganinah. raztrganih zmeč- kaninah, strelinah in vgriz- ninah. Velika sila lahko povzroči najhujše raztrganine, utegne tudi zdrobiti in odtrgati po- samezne telesne dele. Vsaka rana je zaradi krvavitve lah- ko zelo nevarna. Rano oku- žijo vsepovsodnje bolezenske klice (bakterije), ki priha- jajo z umazanijo v rano. Pri poškodbah, kje^r se rane onesnažijo s cestnim pra- hom. vrtno zemljo, gnojem, starim lesom i,n trnjem, je mimo vsega še nevarnost o- kužbe z bacili otrpnega krča (tetanusa). VGRIZNINE večjih živali — konj, velikih psov, zveri — So podobne raztrganim zmeč- kaninam. Onesnažene so z živalsko slino. Pri psih je neogibno potrebno, da poiz- vemo, ali ni pes morda ste- kel. V tem primeru je treoa pri priči začeti preprečitvo- no zdravljenje stekline. KACJI PIK povzroča ra- ne, ki so podobne drobnim vbodom z iglo. Končino ta- koj prevežemo nad vgrizni- no v smeri srca. Vgriznino samo krepko iztisnemo. Naj_ bolje je, če jo izžgemo z ža- rečim kovinskim predme- tom. Izsesavanje rane, ki ga tako priporočajo, raje opu- stimo, ker lahko vdere strup skozi slabe zobe ali ranice v dlesnih in tako ogrozi ti- stega. ki je pomagal. Krvni obtok spodbujamo s tem, da dajemo ranjencu pravo kavo. Nujna je zdravniška pomoč. Pred-r efia nova prodaja!- TP Zarja Ormož .Trgovsko podjetje Zarja iz ^fiTioža je v začetku tegame- l^a pripisalo k seznamu le- ^ odprtih novih prodajaln jr tudi novo prodajalno v ^'^•ževcih pri Ljutomeru, in v tamkajšnjem novo- pajenem gasilsko-čebelar- ^'^em domu. je na območju Ijuto- občine že njihova '^^ja prodajalna, letOs pa ^^■^eravajo odpreti na tem 'Otočju še eno. Začetni pro- , et je ugoden in kaže kon- ^«renčno sposobnost ter za- ^oljitev kupcev. j. s. STRA^ 14 TEDNIK — ČETRTEK, 30. novembra Iggg Tako imenovane otroške bolezni Najprej je važno, da se po- govorimo, katere in kakšne so pravzaprav te »otroške bo- lezni«. Zdravniki jih navad- no delijo v dve skupini: v ta- ke, ki jih povzročajo »bacili« in to so: davica, škrlatinka in oslovski kašelj, ter v take, ki jih povzročajo od bacilov mnogo manjši živi povzroči- telji, ki jih poznam? in jim pravimo »v'.rusi«. To so: o- špice, norice, rdečke. Je še nekaj manj važnih »otroških bolezni«, kot so mumps, in »brzi ali tridnevni izpuščaj« ter škrlatinki podobne rdeč- ke ali kakorkoli jih že ime- nujemo. Pa jih bomo vendar- le bežno omenili, ker vČ3s'h zaskrbijo matere in tudi o- trokom prizadenejo nekaj preglavic. In zakaj jim oravimo »o- troške«? Saj vemo., da tudi odrasli lahko dobijo: dav'co, škrlatinko. oslovski kašsi;, ošpice, norice, rdečke, mumps. Zlasti lahko dobijo vse te bo- lezni tisti odrasli, ki že od mladih nog živijo skupnosti odmaknjeno življenje, reci- mo, v samotnih naseljih, po hribih, zapuščenih dolinah, po otokih in polotokih itd. ali pa se le prav malokdaj dru- žijo z ljudmi, ki živijo v str- njenih naseljih, zlasti v veli- kih mestih, industrijskih kra- iih, ob velikih prometnih ži- lah. V teh razmerah namreč se odrasli pogosteje družijo med seboj, pogosteje in te- sneje se med seboj druži in spoznava mladina, zlast: pa otroci, saj imajo toliko pri- like za to f>o cestah, po par- kih, po dvoriščih, po šolah, na izletih in prireditvah, na vlaku in na avtobusu, po o- troških vrtcih in po zavodih, ki jih ustvarjamo za mladino m otroke, kot so npr. otroški vrtci, jasli itd. Torej v takem svetu, ki ga iz teh ali drugih razlogov v nasprotju s prej opisanim imenujemo »civili- zirani svet«, v takem svetu torej je mnogo več priložno- sti. da že otroci oboILjo za nalezljivimi bolezmi, za ka- terimi b: sicer oboleli odra.';li, če bi namreč sploh oboleli, ker je njihova prirodna od- pornost proti boleznim več- ja. kot pa je obramba te vr- ste pri otrocih. Zato »otroške bolezni« imenujemo tudi »ci- vilizacijske«, ker jih prinese civilizirano življenje, ki ne ere brez druženja ljudi med seboj v delu, v učenju ali v izgrajevanju boljših življenj- skih razmer. Namesto izraza »otroške bolezni« jih imenujemo fidi »komunikacijske bolezni«. Vemo, kaj so to komunika- cije: stezica, pot kolovoz ind Nadalje: železnica tram- vaj avtobus,... In kaj je vse to v zvezi z otroškimi nalez- ljivimi boleznimi, da jih lah- ko imenujemo »prometne« ali »prometno-zevzne«. torej k )- munikacijske bolezni. Pa naj vprašanje ponazori primer! Recimo, da se na tej stezic srečata dva otroka, prvi ima že v sebi že kali davice, dru- gi pa še ne. Rečeta si: dober dan, in kaj hitro stečeta vsak sebi, vsak na svoj dom. Je sicer verjetno, da se je zdrav otrok nalezel davice od boN nega, vendarle mnogo manj, kakor če bi se ta otroka vo- zila celo uro skupaj v gneči, govorila drug v drugega, si po dajala roke, si izmenjavala znamke ali druge svoje dra- gocenosti. Cemu pripovedujemo vse to in dajemo Isti stvari troje imen? Nemara zato, da raz- pravljamo stvar bolj učeno in zamotano ali da materam in očetom mešamo poti nji- hovih misli in b: se sami zde- li bolj učeni? Nikakor ne za- to!^ Samo zato, ker le .Ta ta način lahko razumemo pre- močrtnost našega boja proti temu velikemu zlu naših o- trok, zlu, ki ga veči del ali celo povsem lahko prepre- čimo. Izraz »otroške bolezni« nam pove, da jih imamo iskati in se proti njim boriti predvsem v otroški dobi, in to vsa If^ta; izraz »civilizacijske bolezni« nam pove, da jih imamo iskati v življenju otrok, ki ga zahteva od njih civilizacija in civiliziran način življenja že v otroški dobi; izraz »komunikacijske bo- lezni« nam pove. da moramo paziti na gibanje ljudi in o- trok In se zavedati, da je ravno ob prehajanju iz pro- stora v prostor, iz kraja v kraj, iz dežele v deželo ne- varnost, da se nalezljive bo- lezni raznesejo in razširijo. Prav tako nam ta izraz pove, da nas morajo zanimati tisti nosilec bolezenskih klic, ki so te klice raztrosili prvi ili med prvimi, kod so povsod hodili, kam so šli in s kom vse so se družili, ki so že bili ali so še bili kužni. In še nekaj je značilnega za nalezljive bolezni! To namreč, da človeku skoraj vedno, kadar jih preboli, pu- ste odpornost proti ponovne- mu obolenju. Posebno moramo naglasiti, da ni nujno, da bi vsak otrok moral preboleti vse otroške bolezni ali vsaj katero izmed njih, češ, da je že tako, saj so to le »otroške bolezni« in jih otroci pač morajo preboleti. Tako gledanje je povsem zmotno. Danes trdimo na- sprotno: otroci ne smejo pre- boleti nobene izmed njih in jih je sleherne bolezni 'la- sploh, prav tako tudi »otro- ških« treba obvarovati. Sto- riti moramo torej vse. da jih preprečujemo vse in sleherno izmed njih. Pred — r KAJ IZ KUTIN? Konec oktobra navadno dozorevajo še kutine. Gos.po- dinje so večinoma že napol- nile vse kozarce z vkuha- nim sadjem, le še nekaj jih morda hranijo za ta žlahtni sadež. Kutine pripravljamo na več načinov. Lahko jih vkuhava- mo kot ostalo sadje v patent- ne kozarce in jih hranimo za zimo. Ce nam uspe kozarec ali dva skriti pred sladko- snedneži, jih shranimo še za drugo zimo. Menda imajo dve leti stari kompoti iz ku- tin še posebno žlahtno aro- mo. Iz kutin pa lahko kot mor- da iz nobenega drugega sa- dja pripravljamo okusne sla- dice. Nekatere od njih — na primer — sir lahko shrani- mo in z njim sladkamo otro- ke ali obiskovalce vso zimo. Za kutinov sir uporabimo uležane kutine. Sadeže oči- stimo in jih neolupljene ku- hamo v prav malo vode. Po- krite kuhamo tako dolgo, da jih lahko prebodemo z zobo- trebcem. Se vroče pretlačimo skozi žimnato sito. Sok, ki ostane, pa uporabimo za že- le. Pretlačenim kutinam do- damo na kilogram mase ki- logram sladkorja v prahu (sipe), nekaj limoninega so- ka, če bi radi svetlejši sir, ter košček celega cimeta. Med stalnim mešanjem kuha- mo toliko časa, dokler ne pada masa v kosih od kuhal- nice. Nato m.aso stresemo v pekač, lahko je rebrast ali navadne pravokotne oblike, ki smo ga prej potresli s sladkorno sipo. Masi lahko prej primešamo polovičke orehovih jedrc ali mandelj- ne. Ko se siir strdi, ga stre, semo iz pelcača Ln pustifti^ na celofanskem papirju nekaj dni, da se popolnottb posuši. Ko je dovolj trd 23 rezanje, ga narežemo v ljubne kose, jih potreseimo s sladkorno sipo in shranijo za zimo v pergamentnem p^, pirju in na suhem prostoru^ Lahko pa ga hranimo tudi nerazrezanega. Tako shranjen nam ostane v shrambi tudi leto dni. Vodo, ki se je odcedila s kutin, uporabimo za žele, Dodamo ji eriako količina sladkorja, malo limoninega soka, nekaj želatine, namo- čene v hladnem odcejenetti soku, ter hitro prevremo. ^ vroče nadevamo v ogrete kozarce in za vežemo. Za nedeljo popoldne pa lah- ko pripravimo iz kutin tudi okusno sladico — kutinov kipnik. Dobro umešamo 5 dkg masla, 6 dkg sladkorja tw tri rumenjake. Dodamo ne- kaj limonine lupinice. Temu primešamo tri kuhane in pre- tlačene kutine, 5 dkg zmletih ali narezanih mandljev, trd sneg iz treh beljakov ter ve- liko žlico z rumom ovlaženih drobtin. Stresemo vse sikupaj v kipnikov model ter skuha- mo v sopari ali spečomo v pečici. Pečeno okrasimo s sladko stepeno smetsmo. _L. M. Tednik vaš list tednik — četrtek, 30. novembra 1969 stran 15 Kretnje več kot besede Znanstveniki raznih narodov posvečajo čedalje več pozorno- jti študiju človeških kretenj, pr. Jean Berges je napisal ob- ježno študijo »Kretnje in oseb- nost«. Sledijo mu drugi razi- jlcovalci, ki prihajajo do zani- mivih odkritij. Cesto zadostuje, da si prižgete cigareto in vaš sobesednik bo odkril mero va- je impulzivnosti, če se vsaj malo ukvarja s te vrste psiho- logijo. Angleži so že davno pre- sojali neznanca po raznih zuna- njih znakih, na primer po kret- nji, s katero je določil čas na svoji uri, pa tudi po pričeski jn kroju obleke. Posebno »nez- motljivo« presodijo Človeka po njegovih kretnjah cariniki, krupjeji v igralnicah, kriminal- ni inšpektorji pri zaslišanjih. Ta odkritja nikakor niso ne- kaj novega. Različni ljudje že od nekdaj podzavestno na raz- lične načine izražajo svoje za- drege. dvome in dajejo poudar- ka neizgovorjenim mislim, ki bi jih skušali celo prikriti. Te ugotovitve postanejo posebno zanimive in celo važne, ko gre za osebno selekcijo v podjetjih, pri name.ščanju v industriji in važnih zunanjih službah. Izhodišče tej znanosti je ute- meljil pred osemdesetimi leti Charles Darwin, ki je med dru- gim napisal knjigo »Izražanje čustev pri ljudeh in živalih«. Opirajoč se delno na Herberta Spencerja Darwin ugotavlja, da kretnje poudarjajo čustva in da se človeški nesamohotni gi- bi često ne razlikujejo od ži- valskih. V svojem delu tudi o- menja, da ne izraža samo člo- vek svojih čustev s smehom in jokom, marveč tudi nekatere živali. Otrok cepeta z nogami, kadar je jezen. Darwin je opažal iste kretnje tudi pri zajcu in jele- nu. Znanstvenih Fritsch pa je opozoval neke vrste ples pri čebelah, ko odkrijejo z medom bogato cvetje. Kandidat, ki je pri izpitu v zadregi za odgovor, si včasih grize nohte — kljub dobri vzgoji. Profesor Schnirla poro- ča o beli podgani, ki se ni zna- šla v eksperimentalnem labi- rintu, pa je sedla na rob ogra- je in si obupno grizla kremplje. Ce si ogledujemo razstavo predmetov s področja, ki ga le malo razumemo, napravimo nehote kretnjo, ki izraža neod- ločnost: ne vemo prav, ali bi odšli, ali bi se skušali poglobi- ti v neznano. Te spontane kret- nje so reakcija živcev in se po- javijo, ko zunanji vplivi pre- segajo meje znanega, razumlji- vega. Lahko bi jih označili tudi kot umetno povzročene ak- cije. Darwin opozarja na razne "esamohotne kretnje, ki so po- dedovane (na pr. drgnjenje no- med spanjem pri otrocih); kretnje se nadaljujejo v 'reh generacijah. Taka »obrob- lja govorica« utegne biti prav jako zakoreninjena kot kretnja. jo povzroča instinkt in se Javlja zlasti v primeru nevar- nosti. Je študij kretenj in mimike Pomemben? Raziskovalec Ar- fyle pravi, da je poznanje izra- žanje s kretnjami prav tako Važno kot razumevanje besed- 'j^ga govora. Pomislimo samo ^a navadno frazo »oprostite«: «ako drugačen je njen pomen. jo izreče nekdo s sklonjeno slavo, upognjenimi rameni, po- •^šenimi očmi, kot če jo izusti .•■avnan človek s trdim glasom ^ odkritim pogledom. Kretnja izda tisto, kar hoče beseda prikriti. Zlasti v takih primerih je važno, da znamo človekovo misel dognati iz kre- tenj. To je zlasti potrebno za vse tiste ljudi, ki imajo kak- šen koli nadrejen položaj. S kretnjami se izraža zlasti ljubezenska govorica. Včasih zadostuje bežen pogled v oči in dekle spozna, da se »on« zani- ma zanjo. Argyle pravi, da mo- ški nepremično gleda v oči žensi^o, ki jo hoče zapeljati. Ce ženska umakne pogled, je igra izgubljena. Čeprav nekatere nesamohot- ne kretnje izhajajo od naših davnih prednikov, je človek v toku evulucije in civilizacije vendarle izraziteje izoblikoval govorico svojih kretenj, ki se javljajo kot začudenje, prese- nečenje, zadrega, strah. Izraz kretenj je zlasti znači- len pri kajenju. Raziskovalec dr. Jean Berges je dalj časa a- naliziral različne kadilce. Nek- do, ki kadi pipo, je po njego- vem mnenju človek, ki se hoče uveljaviti in se izogiba skrbem in nevarnostim. Navadno je sam s seboj zadovoljen flegma- tik. Človek,- ki uporablja pipo, je »zavzet od sebe«, če pa upo- rablja zapognjeno pipo (kakor Sherlock Holmes), je to znak, da se zna obvladati in je mor- da nekoliko neodkrit. Držite cigareto med palcem in kazalcem? To so bogate, vendar plahe osebnosti. Cigareta med koncem dveh prstov izdaja esteta, cigareta med prsti ob koreninah nohtov priča o sili, praktičnem smi- slu in preudarnosti. Ugašate cigareto s pritiskom na pepelnik? Morda dvomite o sebi? Jo vržete na tla in potep- tate? Slaba vzgoja, zadržana napadalnost. Gerald Massadie KOKČANO SVETOVNO PRVENSTVO V JUDU V zadnjem času je dosegel jugoslovanski judo nekaj iz- rednih rezultatov. Eden iz- redno lepih uspehov pa je bi- lo Topolčnikovo tretje m^sto na evropskem prvenstvu. Takšni rezultati so bili vse- kakor neposreden vzrok, da se je začelo misliti na sve- tovno prvenstvo, ki je bilo v minulem tednu v glavnem mestu Mehike, Mexiku. Glav- na ovira za našo reprezen- tanco so bila sredstva. Da bi naši najboljši le odpotovali na prvenstvo, so s sredstvi pomagale tiste občine, v ka- terih reprezentanti živijo. Tako so po delovnih organi- zacijah in družbenopolitičnih organizacijah v slovenjebi- striški občini zbrali čez mili- jon starih dinarjev za To- polčnika in mu tako omogo- čili odhod v Mexiko. Dobri rezultati zadnjega časa so pri mnogih vzdignili prevelik optimizem. Kljub temu pa so rezultati svet j 7- nega prvenstva le preveč skromni. Topolčnik je bil iz- ločen že v drugem kolu. V pr- vem je bil uspešen prritl Portoričanu Gonzalesu. v drugem pa je izgubil z Bel- gijcem Lauwerwnsem. V te: skupini je osvojil naslov sve- tovnega prvaka Japonec So- noda. B. H. SEDEM STOPNIC DO ZAKONA Za moškega, ki se ženi sa- mo zaradi tega, ker meni, da mu je potret>na v postelji partnerka, je boljše, če osta- ne neoženjen. Tudi dekleta, ki se želijo omožiti, morajo vedeti, da moški ni vozniško dovoljenje za življenjsko srečo. Dekle, ki se namerava poročiti samo zaradi tega, da ponoči ne bi bila sama, si naj raje poišče kakšnega »obča- snega ljubimca«. Moških ni težko spoz.nati. Vedno so okrog aas, želijo nas spoznati in osvojiti, za eno noč ali za eno sezono. Med tem pa so vedno bolj redki moški, ki iščejo ženo Za vse življenje. Morda niti niso tako redki, toda svojih namenov nam pač ne razkri- jejo. In sedaj, pomislite, zakaj bi se oženil neodvisen moški, ki dobro zasluži, lepo izgle- da. uživa v življenju, ljubez- ni in avanturi. Zakaj? Mo- goče zato: — ker išče stalno partner- ko za ljubezensko življenje; — ker želi. da mu nekdo pospravlja stanovanje; — ker išče nekoga, ki bo vedno z njim in za njim; — ker želi imeti otroke — družino; — ker išče nov smisel in način življenja; — ker želi biti nekomu po- treben; — ker je osamljen. Ali so to razlogi za poro- ko? Ali so to razlogi, da se neodvisnost, svoboda in pla- ča deli z ženo iai pozneje z o- troki? Najbrž ne. Na tem spi- sku ni odločilnega razloga. OSAMLJENOST MOŠKEGA — SLABOST Fantovska stanovanja že dolgo niso kričeča idila raz- metanih ogorkov, zamazanih srajc, oblek brez gumbov... Vsak moški lahko danes od- nese srajce v servis za pra- nje, očisti stanovanje sam ali pa plača snažilko, je v gostilni ali če ima denar, tudi v bolj- ši restavraciji. Zelo verjetno je tudi, da prijateljica, ki i njim prebije noč, od časa do časa pripravi tudi večerjo. To pomeni, da neoženjeni moški niso brez žensk. V da- našnji svobodni družbi od- padejo vsi razlogi, da se mo- ški ženijo »zaradi drugih«. Za moškega je samo eden e- dini razlog, da se ženi — po svoji želji in hotenju: več ne more živeti brez svoje naj- dražje, brez nje ne more mi- sliti niti en dan, ne more spati brez njenega telesa ob sebi, ker mu je lepše takrat, ko sta skupaj pri mizi in ker ne želi, da »čudovito stvore- nje« dobi nekdo drugi. ZAKONSKA POSTELJA M JAMSTVO ZA LEPO ŽIVLJENJE Vi ste ženska. Vseeno, kak- š.no je vaše sedanje življenje, se želite nekega dne poročitL Morda boljše danes, kot ju- tri. Razmislite, zakaj se že- lite omožiti. Morda zaradi te- ga: — ker je vaše življenje pusto in prazno; — ker -Iščete roko, ki vas bo vodila skoz: življenje; — ker ste osamljeni; — ker želite imeti otroka; — ker vam je potreben nekdo, ki bo vedno z vami; — ker iščete nekoga, s kom se boste lahko o vsem pogo- vorili; — ker vam je potreben moški, ki bo potešil vaše strasti in vas obnežll z lju- beznijo. Ali so to razlogi za poroko? Ne. Noben moški ne bo mogel izpolniti vaše notranje praz- nine. Vaša osamljenost jesla- bost, ki se ne more pozdravi- ti s kuhanjem kosila za moža. Največja laž je misel, da imajo moški tako močna ple- ča, da nam bo skozi vse živ- ljenje uteha in opora. Moški in tudi ženske smo egoisti. Oboji si prej zamišljamo podrejenega partnerja in le redki so primeri zakonske sreče, ko sta mož in žena drug drugemu povsem ena- kopravna. Zakonska sreča je skriv- nostna harmonija, za njen nastanek pa je potrebno mno- go medsebojnega razumeva- nia. samoodpovedovanja, predvsem pa zrelosti in po- gledov na življenje, v kate- rem se bomo srečali z lepimi pa tudi s težk:mi trenutki razočaranja Družina je os- novna celica naše družbe, po- goj za zakonito regeneracijo človeštva in čustvena potre- bf) da živimo z nekom in za nekoga. Prevod: J. S. STRAIJ 16 TEDNIK — ČETRTEK, 30. noven^ra Tednik Izdaj« časopisni zavod Ptujski tednik. Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor. AJiton Bntimsn (glavni in odenvoml urednik) Hmellna, Jože Slodnjak In Inž. Roman Zavec. Izhaja vsak četrtek. TekočI račun pri SDK Ptuj, št 524-3-72. Tiska časopisno podjetje Mariborski Maribor, Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo.