Darilo je avtorska slikanica Andreje Gregorič, ki je diplomirala na ljubljan­ ski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter se usmerila v ilustra­ cijo, po kateri je znana v Sloveniji in tujini. Njen likovni izraz zaznamujeta barvitost in gibanje, ki sta ključna tudi v ilustracijah v mešani tehniki za knjigo Darilo. Vizualno bogata likovna govorica je osredotočena na to, da gledalcu pove temeljno zgodbo. Pripoved o deklici Mimi se začne s temnimi in konča s svetlimi toni – vmes je potovanje, ki ga zaznamujejo srečanja z ljudmi in drobna darila. Gre za slikanico brez besedila, kakršne so se v zadnjih letih uveljavile tudi pri nas. Te od “bralca” zahtevajo dejavno udeležbo in sklepanje o pomenu, ki je v knjigi posredovan izključno z likovnim jezikom. Darilo od otroka zah teva, da sam najde izraze, ki ubesedijo dogajanje, in samostojno obliku­ je zgodbo. Pri tem si lahko pomaga z vprašanji, kot so: Kaj počnejo liki in kakšni so? Kako se počutijo? Kakšno je vzdušje? Kakšni so zvoki v okolici? V slikanici opazujemo, kako se deklica zbudi slabe volje in opazi, da doma ni nikogar. Nato naredi nekaj drznega: zapusti varno stanovanje in zastopica po mestnih tlakih. To dejanje je pogumno, gre za nepričakovan korak. Mimi se poda v mestni vrvež, vsem se nekam mudi. Motiv mesta je tudi sicer zelo značilen za opus ilustratorke Andreje Gregorič, ki polnost Ivana Zajc Andreja Gregorič: Darilo. Ljubljana: Založba Zala, 2017. Sodobnost 2017 1489 Mlada Sodobnost dogajanja na ulicah odlično ujame. Upodobljeno pohajkovanje oziroma “cestovanje” tudi sicer spada med zelo pogoste teme slikanic brez besed, ki rade upodabljajo like, ki raziskujejo neznane prostore. Zaporedje delov poti se namreč učinkovito ujame z obračanjem knjižnih strani, poleg tega je tema potovanja jasna kronološka opora “bralcu”, ki samostojno oblikuje pripoved ob opazovanju ilustracij. Odkrivanje neznanih krajev daje zgodbi izrazit ritem dogajanja in je pri slikanici brez besedila gotovo varna izbira. Sorodno zgradbo poti ima npr. tudi prva avtorska slikanica brez besed Maje Kastelic Deček in hiša, pa tudi vrsta tujih slikanic (denimo Anno‘s jour- ney Mitsumasa Anne, Beaver Is Lost Elishe Cooper, Flashlight Lize Boyd, Journey Aarona Beckerja). Kot v  enem svojih člankov opozorita dr. Janja Batič in dr. Dragica Haramija, slikanica brez besedila nikoli ni popolnoma brez teksta. Tudi v primeru Darila se izkaže, da je ključnega pomena za tolmačenje ilustracij naslov. Pozornost namreč usmeri na predmete, ki spremljajo Mimino malo odisejado. Na njeni poti se vselej najde kdo, ki ji podari kaj zanimivega. Gre za male pozornosti, ki pa se v zgodbi ponavljajo. Ta obdarovanja spremljajo dekličin sprehod nekako mimogrede, darila dobi od neznancev, zanje ne prosi. Gonilo dogajanja je dekličina radovednost. Plodna se zdi primerjava odnosa do materialnih stvari v zgodbi s praksa­ mi, ki jih je pri svojem raziskovanju sodobne otroške literature zaznala dr. Rachel Franz. Ugotovila je, da slikanice pogosto vzgajajo male potrošnike, na primer kadar so odnosi med liki neposredno povezani s predmeti. Taka dela tematizirajo otrokove želje po dobrinah, kot so igrače in nezdrava hrana; hipna navezanost na predmete in njihovo posedovanje sta v  teh primerih pogoja za srečo. Sreča književnih oseb je v  tovrstnih otroških zgodbah pogojena s pridobivanjem predmetov, v resnici pa se književni liki na stvari sploh ne navežejo zares, saj so njihove želje nepotešljive – to je formula za vzgojo neodgovornih potrošnikov. Tudi potovanje deklice Mimi zaznamujejo predmeti, vendar z bistve no razliko: v Mimi ni izražena želja po materialnem, ampak prej želja po spre­ membi, dogajanju, življenjskem vrvežu. Gre za “malo zgodbo” brez kolo­ salnih pretresov: deklico v dobro voljo spravi njena lastna aktivnost, njen samostojni vstop v svet in način, kako ta svet z njo ravna, ko zanjo skrbi in ji daje, kar potrebuje. Mimi ni odvisna od nikogar, v mesto gre sama, ne zaradi želje po stvareh, ampak zaradi radovednosti in radoživosti. Ne gre za potrošniško socializacijo, ampak za socializacijo k darovanju in deljenju stvari. Za Mimi je poskrbljeno, ne da bi zaradi svojih želja pritiskala na kogar koli, stvari in ljudi spontano privlači zato, ker je odprta za novosti 1490 Sodobnost 2017 Mlada Sodobnost Andreja Gregorič: Darilo ter je ni strah. Temeljno sporočilo knjige je tako bržkone to, da se življenje dogaja, ko izstopimo iz brezbrižnosti in naveličanosti ter premagamo mrke misli. Stvari, ki jih Mimi dobi na poti, so neposredno povezane z ljudmi, ki jih sreča: prodajalka pekovskih izdelkov ji podari pecivo, ulični glasbe­ niki s prijetnimi toni pobožajo njena ušesa, cvetličarka ji pomoli rožo. Od cirkuške čarodejke prejme rjavega zajčka, na katerega pa nibila pretirano navezana, saj zajčka že ima. Mimi tako ponovi vzorec obdarovanja in igračo podari fantku, ki mu s tem posuši solze, med njima vznikne prijateljstvo. Predmeti torej niso pomenljivi, najmočnejši vtis deklici pusti sama izku­ šnja prejemanja in dajanja – ne samo stvari, ampak tudi skupnih izkušenj. Slikanica to zgodbo oblikuje z igrivimi ilustracijami, polnimi detajlov, ki omogočajo večkratno prelistavanje. Zanimivi so časovni preskoki, pri katerih lahko opazujemo spremembe in na podlagi tudi skoraj neznatnih podrobnosti sklepamo o razvoju dogodkov. Ob vsakem ponovnem “bra­ nju” je mogoče v prikazanem mestu odkriti nove in nove reči. Stranski liki so dejavni, v gibanju ter niso tipizirani. Tudi njihove zgodbe je mogoče “brati”, mestoma se nekoliko razvijejo, vendar te spremembe niso pove­ zane z osrednjo pripovedjo. Detajlov je mnogo, a ti ne poglobijo temeljne zgodbene črte, ki tako ostane razmeroma preprosta. Osnovna pripoved je zato kljub premišljeni idejni dimenziji, ki sem jo predstavila, nerazvejana in ne nudi več nivojev branja. Ključni prelom v knjigi je sprememba dekličinega razpoloženja. Dogod ki v zgodbi so drobni, intimni, osrednji premik pri protagonistki je razme­ roma subtilen, zato pripoved ne omogoča globlje čustvene vpletenosti otroškega sprejemnika. Motiv novega prijateljstva, ki je osrednja motiva­ cija srečnega konca, ni poglobljeno predstavljen; s čustvi osrednje osebe se je težko poistovetiti, saj so premalo intenzivna. Vodili protagonistke sta radovednost in odprtost, vendar na njeni poti pravzaprav ni ovir, ki bi jih utegnila premagati in s tem utrditi svoj značaj. Najmlajšim “bralcem” so še vedno bliže konkretnejši, oprijemljivejši zgodbeni premiki, in če priča­ kujemo te, utegne zgodba s svojo subtilno govorico izgubiti del gledalcev. Sodobnost 2017 1491 Andreja Gregorič: Darilo Mlada Sodobnost