Poštnina plačana v gotovini ® URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leto XII V LJUBLJANI, dne 27. oktobra 1955 Številka 45 VSEBINA; 155. Odlok o določitvi količin vina In žganja, ki Jih smejo proizvajalci porabiti doma v eni proizvajalnldobl brez plačila prometnega davka. Odloki ljudskih odborov: 743. Odlok o družbenem planu okraja Ptuj za leto 1955. 744. Odlok o predračunu okraja Koper za razdobje od 1. septembra do 31. decembra 1955. 745. Odlok o razveljavitvi odloka o višini dnevnic za uradna potovanja v okraju Murska Sobota. 746. Odlok o predračunu izdatkov novega OLO Novo mesto za čas od 1. septembra do 31. decembra 1955. 747. Odlok o posebnem predračunu Izdatkov OLO Trbovlje za čas od 1. septembra do 31. decembra 1955. 748. Sklep o razdelitvi zmanjšanih splošnih stopenj prispevka za socialne zavarovanje. 155. Na podlagi pripombe 3 k tar. št. 97 dela A tarife prometnega davka (Uradni list FLRJ, št. 55/54Uizdaja Izvršni svet ljudske skupščine Ljudslse republike Slovenije ODLOK o določitvi količin vina in žganja, ki jih smejo proizvajalci porabiti doma v eni proizvajalni dobi brez plačila prometnega davka I Proizvajalci vina (vinogradniki) smejo na področju LR Slovenije porabiti doma brez plačila prometnega davka na vsakega člana družine, starega nad 15 let, po 100 (sto) litrov vina. Ta količina velja za proizvajalno dobo od 20. novembra 1955 do 19. novembra 1956. n Proizvajalci 'žganja smejo porabiti doma brez plačila prometnega davka 5 (pet) bektoliiterskih stopenj žganja na vsakega, nad 18 let starega člana družine proizvajalcev. Ta količina 'velja za proizvajalno dobo od 1. februarja 1956 do 31. januarja 1957. III Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. U-118/1-55 Ljubljana, dne 35. oktobra 1955. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Predsednik: Boris Kraigher 1. r. Odloki ljudskih odborov 743. Na podlagi 16. in 2. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Ptuj na sejah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 30. aprila 1955 sprejel ODLOK o družbenem planu okraja Ptuj za leto 1955 1. člen Sprejme se družbeni plan Okraja Ptuj za leto 1955, ki se glasi: Prvi Üel PREGLED RAZVOJA GOSPODARSTVA V LETU 195>4 Celotni proizvod Vrednost družbenega proizvoda, izračunana po povprečnih cenah, je znašala: Skupni narodni dohodek po istih cenah pa je znašal: 1955 1954 v tisoč dinarjev 3,432.832 3,552.787 v indeksu 100 104 V skupnem družbenem proizvodu ni zajeta delavnost JDŽ in PTT, ker sta se planirali centralno po ljudskih republikah. Na povečanje celotnega družbenega proizvoda je vplivalo predvsem povečanje gospodarske aktivnosti v okraju, vključitev novih podjetij v družbeni plan ter razširitev in modernizacija obstoječih. 1, poglavje Fizični obseg industrijske proizvodnje Stroka osnovna skupina proizvodov Indeks 19^4 1955 1953 1954 v tisoč dinarjev 3,696.800 3,768.216 v indeksu 100 104 Proizvodnja premoga M Industrija gradbenega materiala 125 zidaki 125 strešniki 125 Stroka osnovna skupina proizvodov Indeks 1954 1953 Lesna predelovalna industrija ekstrat tanin % predelava lesa 203 Tekstilna industrija 131 bombažne tkanine 136 volnene tkanine 107 bombažna konfekcija 157 Živil sika industrija žgane pijače 160 alkoholne pijače 248 brezalkoholne pijače - 150 mlevski izdelki 119 predelava mleka 101 Skupaj 144 Industrijska proizvodnja se je povečala nasproti letu 1953 zlasti iz tehle razlogov V proizvodnji premoga je prišel do veljave novi rov v Podgorcih, ki daje kvalitetnejši premog od rova v Vičancih, ter novo odprti rudnik črnega premoga v Makolah, ki je v letu 1954 poizkusno obratoval. V primerjavi z letom 1953 je količinska proizvodnja premoga v letu 1954 večja za 61 °/o. Industrija gradbenega materiala je z boljšo izrabo obstoječih ikapacatet ter z boljšo organizacijo dela presegla proizvodnjo zidne in strešne opeke nasproti letu 1953 za 25 °/o. Proizvodnja tanina je za 4 % nižja od leta 1953 zaradi velikih popravil na zastarelih strojih. Ostala lesna predelovalna industrija je pa povečala količinsko proizvodnjo za 103 %>. Tekstilna industrija je zaradi ugodnih tržnih razmer in z uvedbo nočnih delovnih izmen povečala proizvodnjo za 31 Vo nasproti letu 195,3. Živilski industriji, zlasti proizvodnji alkoholnih pijač, se je zaradi ugodnih nabav surovin in konkurenčnih cen posrečilo dvigniti proizvodnjo nasproti letu 1953 za 55°/o. H. poglavje Kmetijstvo Obseg proizvodnje po realiziranih cenah v kmetijstvu socialističnega sektorja lastništva se je povečal od 149,000.000 v letu 1953 na 222,07'1.000 v letu 1954, to je za 49%>. Obseg proizvodnje se je povečal predvsem zaradi povečanja površin in novo ustanovljenih kmetijskih gospodarstev (KG Juršinci, KG Cirkulane, KG Trnovska vas in KG Gorišnica). Potrebe tržišča so narekovale strukturo kmetijske proizvodnje in uporabo njivskih površin: ha 1953 •/o 1954 •/o žita 62 63,5 industrijske rastline 2 1.6 vrtnine 23 26,5 krmne rastline 10.7 84 drugo 0,3 0,3 Skupaj 100 100 V primerjavi z letom 1993 je naraslo število goved za 5%, število svinj za 17 Vo in perutnine za 35()/o. V letu 1954 je bila v okraju izvedena akcija za zatiranje jalovosti goveje živine. V letu 1954 je bilo umetno osemenjenih 29'75 krav, od tega: v veterinarski bolnici Ptuj 1500 v osemenjevalni postaji Ormož, Središče 1050 v osemenjevalni postaji Cirkovci 400 v osemenjevalni postaji Moškanjci 25 Odstotek goved, okuženih s TBC, se je nasproti letu 1953 zmanjšal za 3°/o. V preteklem letu so se nadalje obnavljali vinogradi. Od leta 1945 je bilo obnovljenih 153 ha vinogradov, od tega v letu 1954 50 ha. Sadovnjakov je bilo obnovljenih od leta 1945 140ha, od tega v letu 1954 20 ha. V kmetijski proizvodnji so v letu 1954 imela važno vlogo kmetijska gospodarstva socialističnega sektorja lastništva, ki so izrabila investicijske kredite v višini 71,913.000 din, od tega za gradbe 5,904.000 din, za nasade 14,797.000 din, za opremo 38,566.000 din in za živino 12,646.000 din. III. poglavje Gozdarstvo V letu 1954 je bil s formiranjem okrajne uprave za gozdarstvo položen temelj za pravilno gospodarjenje z gozdovi ne glede na sektor lastništva. V okraju je 25.170ha gozdov, od tega 6.255ha gozdov SLP. Edinstvena lega podravskih gozdov nudi ogromne možnosti za prehod na vzgajanje hitro rastočih drevesnih vrst, lu lahko v razmeroma kratkem času izenačijo nesorazmerje med potrebo in prirastkom. V okrajni sklad za obnovo in nego go- zdov je bilo vplačanih iz zasebnih goozdov 12,429.000 iz gozdov splošnega ljudskega premoženja 10,076.000 drugi nepredvideni dohodki 8,648.000 Skupaj 31,153.000 Od tega je bilo uporabljenih v zasebnem \ sektorju: gozdnokulturna dela: a) pogozdovanje 44,5 ha 1,132.000 b) čiščenje sestojev 97 ha 517.000 c) drevesnica 1,659.000 gozdnotehnična dela: a) popravilo cest in mostov 1,500.000 V gozdovih splošnega ljudskega premože- uja je bilo uporabljenih: a) pogozdovanje 47 ha 816.126 b) čiščenje sestojev 132 ba 2,589.708 c) drevesnice 347.402 č) varstvo gozdov 74.391 Za gozdnotehnična dela: a) popravilo cest 3,822.802 IV. poglavje Trgovina Trgovinska mreža okraja Ptuj je v letu 1954 močno povečala promet, kar je v skladu s povečano kupno močjo in višjo proizvodnjo. Blagovni promet se je povečal v letu 1954 nasproti 1953 v trgovini na drobno na 147 %> v trgovini na debelo na 166°/# Povečanje prometa je posledica: 1. povečane kupne moči preinvalstva, 2. večje izbire blaga, 3. reorganizacije trgovske mreže in 4. zvišanja cen potrošnemu blagu. Največje povečanje je dosegla trgovina na debelo s kmetijskimi pridelki (vino. sadje, krompir). V. poglavje Gostinstvo Decentralizacija gostinske mreže je ugodno vplivala na razvoj večine gostinskih obratov. Občutiti pa je bilo pomanjkanje moderneje urejenih obratov in hotela v mestu Ptuju, zaradi česar se turizem ne more v takšni meri razviti, kot mu to nudijo prirodni pogoji. Promet v gostinski mreži se je dvignil za 14°/» nasproti prometu v letu 1953. Na zvišanje prometa v gostinstvu so bistveno vplivale razne lokalne prireditve. VI. poglavje Obrt Obrtniška gospodarska delavnost v socialističnem sektorju je kljub napredku v obsegu proizvodnje in višanju števila zaposlenih zaostajala glede na potrebe potrošnikov, zlasti v lesni in kovinski stroki. Obseg proizvodnje po realiziranih cenah je bil v primeri z letom 1953 takle: v 1000 din Sektor 1953 1954 1954/53 Socialistični sektor 349.908 418.814 119 »/o od tega: državni sektor 276.193 339.196 122%> zadružni sektor 73.715 79.618 108»/« Število zaposlenih 1953 1954 1954/53 Socialistični in zasebni sektor 1.389 1.473 106 »/o od tega: socialistični sektor 630 775 123»/« zasebni sektor 759 698 91 »/o Obseg proizvodnje Obseg proizvodnje Število zaposlenih Število zaposlenih v letu 1953 = 100 °/o v letu 1954 = 119 °/o v letu 1953 = 100 »/o v letu 1954 = 123 %> Razmerje obeh indeksov kaže nižjo proizvodnost dela v obrti, ki je posledica tehle vzrokov: a) obrtne delavnice socialističnega sektorja so ob ustanovitvi prevzele zastarela in izrabljena delovna sredstva, ki so omejevala potrebno konkurenčno sposobnost; b) vključitev v socialistično obrtno delavnico je bila za določeno število posameznikov čestokrat le oblika, pridobiti pravico socialnega zavarovanja, medtem ko so strokovno znanje in sposobnost uveljavljali v šušmarjenju za svoj račun; c) plačilni sistem je omejeval možnosti, da bi podjetje primerno nagrajevalo visoko kvalificirane delavce, zaradi česar se je pogosto pojavljala fluktuacija tega kadra v industrijo. VII. poglavje Gradbeništvo V letu 1954 se je znatno menjala struktura gradbenih del v korist investicij družbenega standarda. Gradbena podjetja so opravila v okraju Ptuj gradbenih del v vrednosti 895,893.000 din, kar je v primerjavi s planom gradenj 1. 1954 152 %>. Na povečanje investicij družbenega standarda je vplivalo povečanje sredstev pri podjetjih in OLO. VIU. poglavje Investicije V letu 1954 so v okraju Ptuj znašala investicijska sredstva, kot sledi: v milijonih v letu 1933 v letu 1954 indeks 1953 =* 100 4,093 2,389 58,5 °/o Plan investicij po virih financiranja je bil dosežen takole: 1953 1954 Indeks Vir sredstev ločeno skupaj ločeno skupaj (1953 = 100) 1. Sklad za kreditiranje — 3.820 2.074 54 od tega: a) splošni investicijski sklad 3.801 — 1.863 49 b) republiški sklad za kredit — — 21 — c) lokalni kreditni sklad 19 — 190 — 1.000 2. Dolgoročna bančna posojila — 58 — 6 10,5 3. Sredstva DOZ — 4 — 1 25 4. Lastna sredstva gosp. organizacij — 75 — 97 129 5. Amortizacijski sklad gosp. org. — 67 — 64 95,5 6. Fin. inv. iz pror. sredstev — 69 — 147 213 a) republiška pror. sredstva — — 22 — — b) lokalna proračunska sredstva 68 — 105 — 180,5 Skupaj vsa sredstva v milij. din Od izvršenih investicij odpade na: Indeks 1953 1954 1953 4.093 2,389 1953 58,5 Indeks 1954 1953 100 ------------------——------------------------------ • 2. Investicije negospodar- 1. Investicije gospodarskega skega pomena — druž- pomena 3.985 2.104 53 beni standard 108 285 263 V investicijah gospodarskega pomena je udeležena tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo. V letu 1953 je izkoristila 3.801,369.000 din, a v letu 1954 1.990,000.000 diu. Zmanjšanje investicij tovarne glinice in aluminija v Kidričevem se kaže v skupnem odstotku izvršitve investicij v primeri z letom 1953, čeprav so se investicije iz lokalnega sklada povečale 10-kratno. Za financiranje investicij iz proračunskih sredstev je bilo uporabljenih iz republiških sredstev 22.000. 000 din za tele objekte: 1. Dom duševno defektnih otrok, Dornava 20,500.000 2. Kobilarna Turnišče 1,500.000 Iz lokalnega proračuna je bilo financiranih 125.000. 000 din za investicije družbenega standarda. Drugi del SMERNICE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1955 - Na razvoj gospodarstva okraja Ptuja v letu 1955 je ugodno vplivalo: a) povečanje fizičnega oibsega industrijske proizvodnje za 78°/o, (pričetek obratovanja novih kapacitet — rudnik »Sega«, Makole in tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič«, Kidričevo;) b) boljša preskrba industrije s surovinami; c) povečanje investicijske delavnosti v kmetijstvu zaradi formiranja skladov za pospeševanje kmetijstva; č) plačevanje po učinku dela, ki ga uvajamo v letu 1955. Navedena dejstva bodo odločujoče vplivala tudi na strukturo družbenega proizvoda in narodnega dohodka. Novi način plačevanja po učinku dela bo povečal proizvodnost dela, kar se bo uspešno pokazalo v hitrejšem razvoju proizvajalnih sil. V letu 1955 se bo povečala vrednost celotnega družbenega proizvoda za 30°/o, po panogah gospodarstva pa takole: Panoga 1954 1955 Indeks 1955 1954 Industrija 1.290,317.000 2.737,919.000 211 % Kmetijstvo 1.696,075.000 1.806,414.000 106% Gradbeništvo 317,365.000 218,061.000 67 % Trgovina Gostinstvo 399,905.000 381,875.000 101 % in turizem 40,258.000 48,274.000 120 % Obrt 196,073.000 233,371.000 119 % Skupaj 4.171,668.000 5.425,914.000 130% I. poglavje Industrija 1 V industriji se predvideva povečanje proizvodnje za 111% nasproti doseženi proizvodnji v 1.1954. Po posameznih strokah se predvideva tole povečanje: Stroka osnovna skupina proizvodov Enota Fizični obseg mere 1954 1955 Indeks 1955i/54 Proizvodnja premoga Metalurgija barvastih kovin aluminij glinica Industrija gradbenega materiala zidaki strešniki Lesna predelovalna industrija ekstrat tanin druga predelava lesa Tekstilna industrija volnene tkanine bombažne tkanine konfelkcija Živilska industrija alkoholne pijače brezalkoholne pijače mlevski izdelki predelava mleka tone 1.613 4.500 310 tone 4.520 21.000 460 tone 750 7.500 “1.000 tone 3.820 14.000 370 000 5.447 6.325 116 kom. 3.762 4.678 124 kom. 1.685 1.637 97 F tone 1.543 1.350 88 m3 6.395 4.100 65 000 m* 2.060 2.236 108 000 m! 513 560 110 000 m« 565 476 85 000 m» 982 1.200 122 9.269 9.335 101 hi 3.414 2,650 78 hi 220 350 159 tone 4.972 6.534 135 tone 663 801 123 2 POVEČANJE DRUŽBENEGA PROIZVODA V INDUSTRIJI Stroka kovin Industrija gradbenega materiala Lesna industrija Tekstilna industrija Živilska industrija Industrija skupaj Proizvodnja premoga Metalurgija barvastih 1954 1955 Indeks 1955/54 3,753.000 37,771.000 500 483,435.000 1.799,126.000 370 29,127.000 36,132,000 124 150,572.000 152,585.000 101 558,950.000 624.083.000 112 64,480.000 68,845.000 107 1.290,317.000 2.737,919.000 211 3 Povečanje proizvodnje premoga znaša 2887 ton oziroma 210 %> nasproti realizacij; v letu 1911. Na povečanje vpliva predvsem pričetek rednega obratovanja rudnika črnega premoga v Makolah in razširitev rudnika rjavega premoga v Podgorcih. 4 Z obratovanjem tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem se bo vrednost družbenega proizvoda v industriji povečala za 111 %>, kar bo bistveno vplivalo na gospodarstvo okraja. Tovarna bo zaradi omejitve električne energije v zimskih mesecih obratovala z V», v poletnih mesecih pa z Vi razpoložljivih kapacitet v proizvodnji aluminija, obrat glinic; pa z 80°/o kapaciteto. 5 Industrija gradbenega materiala bo povečala proizvodnjo za 16°/o z boljšo izrabo obstoječih kapacitet in izboljšano organizacijo proizvodnje. Z manjšimi investicijami bo opekarna Ormož odpravila ozka grla, ki so v krožnih pečeh. 6 Plan lesno* predelovalne industrije za leto 1855 je nižji od realizacije v prejšnjem letu zaradi zmanjšanega poseka lesa. Proizvodnja ekstrata (tanina) bo zaradi zastarelosti in izrabljenost; obrata ter pomanjkanja surovin prav tako nižja od realizacije v letu 1954. 7 Podjetja tekstilne stroke bodo povečala obseg proizvodnje za SVo. Povečanje bo doseženo predvsem z boljšo izrabo strojev in z uvajanjem več izmen pri proizvodnji bombažne konfekcije v tovarni perila »Delta« Ptuj. 8 Podjetja živilske industrije bodo povečala obseg proizvodnje živilskih artiklov. Mlekarna Ptuj prične v letu 1955 tudi s proizvodnjo kazeina. S tem se bo bruto proizvod podjetja povečal za 40 milijonov din. Industrija alkoholnih pijač bo omejila proizvodnjo žganih pijač, ker nima zadostnih surovin in bo del proizvodnih kapacitet izrabila za proizvodnjo sadnih sokov. II. poglavje Kmetijstvo Vrednost kmetijske proizvodnje se bo v letu 1953 nasproti letu 1954 v vseh sektorjih lastništva povečala predvidoma za 6 “/o, seveda ob upoštevanju normalnih vremenskih razmer. Obseg socialističnega sektorja kmetijske proizvodnje pa se bo glede na realizacijo v letu 1954 po- « večal od 22i2,071.000 din na 358,470.000 din, t. j. za 02 odstotkov. Na povečanje kmetijske proizvodnje bodo vplivali tile ukrepi: 1. večja uporaba umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in selekcioniranih semen: 2. investicijska sredstva, k; so jih uporabila kmetijska gospodarstva v letu 1954 v znesku 71,000.000 dinarjev; 3. v letu 1955 se bo povečala površina obnovljenih vinogradov za 30 ha. V breme okrajnih sredstev je bilo uvoženih 35.000 komadov selekcioniranih trsnih cepljenk. Površina obnovljenih sadovnjakov se bo povečala za 300 ha; 4. sklad za pospeševanje kmetijstva v višini 29,310.000 dinarjev, ki se določa za tele pospeševalne ukrepe: v 1000 din pospeševanje živinoreje 4.810 zatiranje živalskih kužnih bolezni 1.506 odškodnina za pobito in poginulo živino 500 ureditev osemenjevalnih postaj 500 subvencija veterinarski bolnici 3.820 pospeševanje im zaščita poljskih pridelkov 9.060 pospeševanje in zaščita sadjarstva in vin 3.800 regres za cement pri zidanju silosov in gnojišč 4.500 kmetijska propaganda, tečaji in podobno 814 Skupaj 29.310 Sredstva iz sklada za pospeševanje kmetijstva OLO bodo, kot je razvidno, vložena oziroma uporabljena v take namene, od katerih je odvisen nadaljnji normalni razvoj in s katerim najhitreje dosežemo večjo in kvalitetnejšo proizvodnjo, Skrbeti moramo, da se odnos krmskih rastlin nasproti drugim njivskim posevkom poveča. Prav tako je treba skrbeti za povečanje posevkov industrijskih rastlin predvsem sladkorne pese, ki je prvi pogoj za predvideno graditev sladkorne tovarne v ptujskem okraju. Svet za gospodarstvo naj takoj z upravnim odborom Zadružne zveze izvrši pri kmetijskih pro-■v izvajalcih kontrahiranje glede setve sladkorne pese. III. poglavje Gozdarstvo V letu 1955 bo potrebno posvetiti posebno skrb hitro rastočim drevesnim vrstam, kot so na primer topol, vrba, kostanj, vajmutski bor in duglazije. V ta namen se bodo ustanovile tri nove gozdne drevesnice, ki bodo dajale letno 600.000 komadov sadik, kar je v skladu s perspektivnim planom. Manipulacijo z lesom je treba izboljšati in doseči racionalnejše izrabo gozdnih sortimentov. Za izvajanje gozdnih gojitvenih del in eksploatacijo v gozdovih splošnega ljudskega premoženja bo okrajni ljudski odbor ustanovil gozdno gospodarsko podjetje. Del delavnosti pa bodo prevzela kmetijska gospodarstva, predvsem v gozdovih, ki so v sklopu kmetijskih gospodarstev. Od obstoječih 13 žag veneciank obratuje 8 vene-ciank in 5 polnojarmenikov. Zmogljivost polnojarmenikov je 17.679m’/Sh, medtem ko je iz vseh gozdov na razpolago 15.000 m3 hlodovine. Ta primerjava pove, da razipoložljive kapacitete ne morejo biti v celoti izrabljene. Plan sečnje lesa znaša v gozdovih splošnega ljudskega premoženja za leto 1955 11.112 m3, 9% več, kot določa perspektivni plan. V zasebnih gozdovih se bo posekalo v letu 1955 46.300 m3 oziroma 12 "/o več, kot to določa perspektivni plan. V navedenih količinah niso zajeti poseki na negozdnih površinah. IV. poglavje Gradbeništvo Storitve gradbenih podjetij bodo na območju okraja v letu 1995 po svojem obsegu manjše kakor v letu 1994. Zmanjšanje gradbenih storitev je posledica nižjih investicijskih kreditov, ki so dovoljeni za leto 1999 tovarni glinice in aluminija. Večja lastna sredstva, s katerimi bodo razpolagala predvsem gospodarska podjetja, pa daleč ne bodo nadomestila izpada sredstev iz splošnega investicijskega kreditnega sklada. Zaradi tega bo tudj podjetje »Gradis« preselilo svoj obrat iz Kidričevega v Maribor. Struktura gradbenih storitev se bo v letu 1955 še bolj spremenila v korist graditve družbenega standarda. Da se pospešijo in pocenijo gradbene storitve, je treba poleg drugega izvajati še tele panoge: začeti zidati objekte le na podlagi popolnih in potrjenih projektov, ki so porok za največjo ekonomičnost; pri izvajanju gradbenih projektov je treba preiti na uporabo standardiziranih montažnih delov, predvsem gradbeno mizarstvo in montažne stopnice; gradbena podjetja morajo uvesti plačevanje po učinku im premij» za prihranek na materialu in stroških. V gradbeni sezoni je treba opravljati delo v več izmenah. V. poglavje Trgovina in gostinstvo V letu 1955 se bo organizacija trgovske mreže učvrstila. Posebna skrb bo posvečena formiranju pla- • čilnega sklada. Povprečni odstotek za plače od prometa znaša 3.49, medtem ko je v letu 1954 znašal 4.20. Celotnj plačilni sklad trgovine bo za 16.5 % manjši od plačilnega sklada v letu 1994, kar predstavlja za trgovino znižanje lastnih stroškov. V letu 1955 »e bo povečal blagovni promet za 12,6 °/o, kar je v skladu s povečano kupno močjo in višjo proizvodnjo. Poljske pridelke bodo v letu 1955 odkupovale kmetijske zadruge in podjetja po odkupnih postajah, ki bodo omejena na določenem območju. Kmetijsika zadruga kot zadružna organizacija individualnih proizvajalcev bo na podlagi takega sistema dobila svojo pravo vsebino in mesto v družbeno ekonomskih odnosih. Kmetijska zadruga bo torej v imenu svojih članov zbirala in prodajala njihove pridelke najugodnejšemu kupcu. Ta način odkupa bo znatno prispeval k stabilizaciji cen. 'V gostinstvu se bo povečal družbeni proizvod za ca. 20 %. Da se doseže ta načrt, bo treba urediti in izboljšati notranje poslovanje v gostinstvu, kar bo omogočilo znižanje cen, podaljšati sezono v letoviščih na Štatenbergu in Borim. VI. poglavje Obrt V letu 1955 predvidevamo, da se bo vrednostni obseg obrtniške proizvodnje povečal od 646,188.000 din na 748,180.000 din ali za 16°/o. Povečanje proizvodnje je utemeljeno s temile razlogi: a) v obrtno panogo gospodarstva je vključena novo ustanovljena zadružna obrtna delavnica v Cir-kovcih s planirano proizvodnjo 2,327.000 din; b) obrtna podjetja so povišala svoje plane nad realizacijo v letu 1954; c) v letu 1954 je bilo obrtnim podjetjem dovoljenega skupaj 24,030.000 din investicijskega kredita za nabavo opreme, za razširitev obratov itd. Zaradi tega se bo vrednostni obseg proizvodnje povečal kot na primer pri »Avtokaroseriji« Ptuj za 113%), Remont Makole za 107 °/o, pri Barvarni in apreturi Ptuj za 30%), pri Remontu Ptuj za 16%>, pri Remontu Ormož za 13%>. pri Mizarstvu Središče za 12 °/o itd. Stimulativno bo vplivala na razvoj obrtne delavnosti v okraju tudi uvedba pavšalizacije tako socialističnih obrtnih delavnic kakor tudi zasebnih. Ta sistem obdavčevanja prinaša to prednost, da je kolektiv podjetja, delavnice oziroma zasebni obrtnik že v začetku leta seznanjen z obveznostmi, tako da lahko najprikladnejše organizira delo in kalkulira ceno svojim izdelkom oziroma storitvam. Na povečanje proizvodnje v obrtni delavnosti znatno vpliva tudi nov način plačevanja po učinku dela, ki ga z letošnjim letom uvajamo. Sistem plačevanja po učinku dela bo učinkovito dvignil proizvodnost dela tudi v obrtnj delavnosti. V letu 1955 bodo občinski ljudski odbori in okrajni ljudsiki odbor še povečali napore za razširitev socialističnih obrtnih podjetij in delavnic. Obstoječe obrate bo treba primerno mehanizirati in jim dovoliti investicijske kredite. VII. poglavje Investicije Investicije okraja Ptuj se bodo zmanjšale nasproti realiziranim investicijam v letu 1954 po vrednosti za 50 %. Po namenu bo vrednost investicij v letu 1955, ki jih financira okrajni ljudski odbor v primeri z letom 1954 takale: Indeks 1994 1955 1955 1954 1. Investicije družbenega standarda 2. Gospodarske investicije Skupaj Predvidena struktura investicij je v Skladu s temeljnimi načeli plana, v katerem je poudarjena skrb za zidanje stanovanj, nasprotno pa se občutno zmanjšujejo gospodarske investicije. Poudarek se daje tudi investicijam v kmetijstvu 95,304.000 76,000.000 80 306,171.000 70,000.000 34 301,475.000 146,000.000 48 in se zaradi tega vćs dobiček zadružnih organizacij, ki pripada okrajnemu ljudskemu odboru, usmerja v kmetijstvo tako, da znašajo ta sredstva skupno s skladom za pospeševanje kmetijstva, ki ga je ustanovil okrajni ljudski odbor 50,000.000 din. Tretji del EKONOMSKI INSTRUMENTI IN UKREPI ZA IZVRŠITEV PLANA OKRAJA PTUJA ZA LETO 1955 Da bi se dosegel gospodarski razvoj, predviden * družbenim planom okraja Ptuja za leto 1955, se predpisujejo poleg ekonomskih instrumentov in ukrepov, ki so določeni z družbenimi plani FLRJ IN LRS za leto 1955 še tile ekonomski instrumenti in ukrepi: VIII. poglavje Amortizacija osnovnih sredstev 1 Opekarna Zabjak z obratom Janežovca in opekarna Ormož, obrtna podjetja in delavnice, gostinska podjetja in gostišča obračunavajo amortizacijo osnovnih sredstev za leto 1955 po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z odlokom o spremembah in dopolnitvah začasnega odloka o stopnjah amortizacije osnovnih sredstev gospodarskih organizacij (Uradni last FLRJ, št. 57-68454). 2 Ne glede na prejšnjo določbo obračunavajo in plačujejo spodaj navedene gospodarske organizacije amortizacijo osnovnih sredstev po tehle stopnjah in na ta način: letovišče grad Bori, letovišče Dom ob Dravinji in hotel Ormož plačujejo v letu 1955 samo tisti del amortizacije, ki je določen za vzdrževanje, a restavracija Kidričevo samo 10% od predpisane polne amortizacije za vzdrževanje. 3 Gospodarske organizacije iz prvega in drugega razdelka tega poglavja lahko uporabljajo v letu 1955 sredstva amortizacijskega sklada v celoti, bodisi za investicijsko vzdrževanje ali za nadomestitev osnovnih sredstev. 4 Obrtnim podjetjem in delavnicam, gostinskim podjetjem in gostiščem predpiše višino in način plačevanja amortizacije po tem poglavju svet za gospodarstvo OLO v pavšalnem znesku. IX. poglavje Obrestna mera od osnovnih sredstev 1 Obrestna mera od osnovnih sredstev za obrtna podjetja in delavnice znaša 6% od sedanje vrednosti osnovnih sredstev. 2 Ne glede na prejšnji razdelek znaša obrestna mera od osnovnih sredstev: 2% za tekstilno in obutveno stroko obrti, za brivsiko-Frizerske delavniae, za gostinska podjetja in gostišča, za Avtokaroserijo in za Podjetje za popravilo voz JZ. Obresti od osnovnih sredstev niso dolžne obračunavati restavracija Tovarne glinice in aluminija Kidričevo in restavracije ter menze zaprtega tipa. 3 Gospodarskim organizacijam iz prejšnjega razdelka predpiše višino in način plačevanja obresti od osnovnih sredstev svet za gospodarstvo OLO v pavšalnem znesku po določbah tega poglavja družbenega plana. 4 Dohodiki in obresti od osnovnih sredstev, ki jih plačujejo podjetja iz tega poglavja, gredo v kreditna sklad za gospodarske investicije okraja Ptuja. X. poglavje Formiranje in uporaba sredstev kneditnega sklada za gospodarske investicije okraja Ptuja 1 V kreditni sklad za gospodarsike investicije okraja Ptuja se stekajo tile dohodki: a) neuporabljena sredstva investicijskega sklada iz preteklega leta; b) anuitete za dane kredite iz tega sklada; c) obresti od osnovnih sredstev, ki jih plačujejo obrtna podjetja in delavnice, gostinska podjetja in gostišča; č) denarne kazni in koristi, ki se vplačujejo po 76. členu uredbe o. gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospodarskih organizacij in po drugih predpisih, ki se sklicujejo na ta člen; d) izkupiček od prodanih osnovnih sredstev po 06. členu uredbe o prenehanju podjetij in obratov (Uradni list FLRJ, št. 51/53) in 53. člena uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi (Uradni list FLRJ, št. 512/53); e) del dobička, ki ga vplačujejo gospodarsike organizacije okrajnemu ljudskemu odboru v višini 85 odstotka. 2 O dodelitvi investicijskega kredita sklepa svet za gospodarstvo OLO po poprejšnjem pregledu investicijskega elaborata, ki ga opravi strokovna komisija sveta za gospodarstvo OLO. 3 Obresti od osnovnih sredstev, ki jih plačujejo v ta sklad obrtna podjetja in delavnice, gostinska podjetja in gostišča, se načeloma vračajo tem panogam v obliki kreditov za investicije. 4 Obrestna mera od kreditov iz tega sklada je najmanj 5%, rok vračanja pa ne sme biti daljši od 10 let. Ne glede na prejšnji odstavek lahko določi svet za gospodarstvo nižjo obrestno mero in daljši rok vračanja za kredite, ki se dajejo kmetijskim organizacijam, obrtnim podjetjem in delavnicam ter gostinskim podjetjem in gostiščem. 5 Natančnejša navodila za črpanje kreditnega sklada za gospodarske investicije predpiše po potrebi svet za gospodarstvo. , - XI. poglavje Prometni davek 1 Tarifo prometnega davka predpiše OLO po uredbi o spremembah in dopolnitvah uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ, št. 55,54) s posebnim odlokom. XII. poglavje Kritje obratnih srledstev, ki so porabljena za investicije Za vsa obratna sredstva, ki jih gospodarske organizacije uporabljajo za investicije, obremeni Narodna banka sredstva teh gospodarskih organizacij za samostojno razpolaganje po 11. členu uredibe o sklepnih računih gospodarskih organizacij za leto 1954 (Uradni list FLRJ, št. 5l7/54). XIII. poglavje Delitev dobička gospodarskih organizacij 1 Industrijska podjetja, gradbena podjetja in obrtna podjetja, ki jim delež dobička ne bo določen v pavšalnem znesku, ter izvozna podjetja, ki ne obračunavajo plačilnega sklada z odstotkom od prometa, se morajo ravnati po tehle določbah: a) Po odbitku zneska, ki gre kot delež federaciji, oziroma ustreznega zneska, ki se steka v investicijski sklad podjetja po 76. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije in o njegovi delitvi (Uradni list FLRJ, št. 54-656/54) in XIX, poglavja zveznega družbenega plana za leto 1955 (Uradni list FLRJ, štev. 56-666/54), po kritju zakonskih obveznosti v skladu z 39, členom prej imenovane uredbe ter premij, ki jih je gospodarska organizacija upravičena izločiti po določbah tega poglavja, se razdeli dobiček gospodarske organizacije na del, ki pripada podjetju in na del, ki pripada okrajnemu ljudskemu odboru, in sicer takole: Podjetje Predvideni dobiček za raz. med gos^erg. Delež gospodarske organizacije v °/» v znesku Delež OLO v •/* v zae&ku Rudnik »Sega«, Makole 323 60 194 40 129 Okrajni premogovniki, Sodinci 15 60 8 40 5 Tovarna glinice in aluminija, Kidričevo 112,669 30 33.800 70 78.869 Opekarna, Ormož 2.669 50 1.428 50 1.428 Opekarna, Žabjak 1.893 50 946 50 946 Tovarna strojil, Majšperk 11.742 40 4.696 60 7.046 Tovarna volnenih izdelkov, Majšperk 84.854 20 16.970 80 67.884 Tekstilna tovarna, Ptuj 7.317 30 2.195 70 5.122 »Delta«, tovarna perila, Ptuj 6.058 70 4.241 50 1.817 »Petovia«, alk. industrija, Ptuj 1.304 50 652 50 652 Mlinsko podjetje, Ptuj 298 70 209 30 89 Oljarna, Središče — 50 — 50 — Mlekarna, Ptuj — 80 — 20 — Elektro Maribor, obrat Ptuj 2.202 40 890 60 1.322 LIP Maribor, obrat Ptuj 269 50 154 50 155 Gradbeno podjetje »Drava«, Ptuj — 50 — 50 — »Gradis«, Kidričevo 33.691 30 10.618 70 22.975 Remontno podjetje, Ptuj 1.403 60 841 40 562 Avtokaroserija, Ptuj 400 50 200 50 200 Podjetje za popravilo voz JZ, Ptuj 6.924 40 2.769 60 4.155 Remontno podjetje, Ormož — 50 — 50 — Žaga, Središče 682 40 1 59 60 59 Remont, Makole 1.413 50 706 50 707 Pletarna, Ptuj 552 50 276 50 2(76 Perutnina, Ptuj 1.642 60 986 40 656 b) Od storitev iz dobička, kj pripadajo gospodarski organizaciji po prejšnji točki, se izločajo plače iz dobička po tehle odstotkih: Odstotek od dobička, ki pripada gospodarski Podjetje organizaciji za poveča- nje plač nad plačami po tarifnem pravilniku Rudnik »Sega«, Makole 100 “/o Okrajni premogovniki, Sodinci 100 % Tovarna glinice in aluminija, Kidričevo 65°/o Opekarna, Ormož 60°/o Opekarna, Žabjak 80°/o Tovarna volnenih izdelkov, Majšperk 27'‘U Tovarna volnenih izdelkov, Majšperk 27 °/o Tekstilna tovarna, Ptuj 47°/o »Delta«, tovarna perila, Ptuj 100 °/o Petovia«, alkoholna industrija, Ptuj öSO/o Mlinsko podjetje, Ptuj 1000/e Podjetje Odstotek o-d dobičkaj ki pripada gospodarski organizaciji za povečanje plač nad plačami po tarifnem pravilniku Oljarna, Središče 50 Vo Mlekarna, Ptuj 50 "/o Elektro Maribor, obrat Ptuj 90 Vo LIP Maribor, obrat Ptuj 90 »/o Gradbeno podjetje »Drava«, Ptuj 100 0/o »Gradis«, Kidričevo 50 "/o Remontno podjetje, Ptuj 100 “/o Avtokaroserija, Ptuj 100 °/o Podjetje za popravilo voz JŽ, Ptuj 76 °/o Remontno podjetje, Ormož 100 %> Žaga, Središče 100 °/o Remont, Makole 72 %> Pletarna, Ptuj 100 “/o Perutnina, Ptuj 30°/o Iz dela dobička, ki je namenjen za povečanje plač, se najprej izplačajo premije za prihranke pri materialu, za prihranke pri drugih stroških, za boljšo kakovost, za boljšo organizacijo dela in za racionalizacijo v poslovanju, ostanek pa se razdeli med delavce in uslužbence glede na njihov delež pri uspehu gospodarske organizacije. Višino zneska za premije določi gospodarska organizacija s tarifnim pravilnikom oziroma pravilnikom o premijah. c) Gospodarske organizacije lahko razporedijo po prejšnjem odstavku določeni del dobička za plače nad plačami po tarifnem pravilniku pri obračunu samo takrat, če dosegajo vsaj: plan fizičnega obsega proizvodnje in predvideni dobiček za 1. 1955, realizirano proizvodnjo leta 1954, če jim je proizvodni plan nižji od realizacije leta 1954, realizirani obseg proizvodnje na povprečno zaposlenega. Ce gospodarska organizacija izpolnjuje v prejšnjem odstavku navedene pogoje, sme porabiti med letom do 50°/o zneska dela dobička, ki je namenjen za povečanje plač nad plačami po tarifnem pravilniku, ostanek pa šele po potrditvi sklepnega računa. Ce pa gospodarska organizacija ni dosegla svojega proizvodnega plana alii najmanj proizvodnje iz leta 1954 zaradi nezadostnih surovin, katerih razdelitev je kontingentirana po Zveznem izvršnem svetu ter ni imela možnosti za preorientacijo na druge surovinske vire, da komisija za pregled sklepnih računov predlog okrajnemu ljudskemu odboru, da se izvrši obračun po planu podjetja. Ce gospodarska organizacija ne doseže pogojev iz te točke pod c), mora ustrezajoči del plač iz dobička odvesti v sklad za samostojno razpolaganje podjetja. č) Ce poveča gospodarska organizacija svoj dobiček, ki se deli s tem planom, zaradi večje proizvodnje od predvidene al; od doseženega obsega proizvodnje v letu 1954, kadar je proizvodni plan nižji od doseženega v letu 1954, je upravičena izločiti pred delitvijo tega dobička med OLO in podjetjem 30°/* tako ugotovljenega zneska za premiranje. V premijah je vračunan tudi prispevek za socialno zavarovanje. Natančnejša navodila izda po potreb; Svet za gospodarstvo OLO. 2 Kmetijska gospodarstva ne plačujejo davka od dobička federaciji in tudi ne deleža okrajnemu ljudskemu odboru. Ce kmetijska gospodarstva dosežejo dobiček, ga smejo po plačilu polne amortizacije in morebitnih anuitet uporabiti do 50% za premije, nagrade in plače, nad plačami po tarifnem pravilniku, vendar sme znašat; del dobička za plače nad plačami po tarifnem pravilniku s prispevkom za socialno zavarovanje največ 20% plač po tarifnem pravilniku. Ostanek dobička morajo kmetijsika gospodarstva prenesti v sklad za samostojno razpolaganje za gospodarske investicije. 4 Trgovska podjetja Zadružne zveze plačujejo od ostanka dobička po odbitku 50% zneska, ki bi šel kot delež federaciji (po 3. točki XIX. poglavja družbenega plana FLRJ), delež okrajnemu ljudskemu odboru v višini 10%. Preostali del dobička pa odvedejo omenjene zadružne gospodarske organizacije v investicijski sklad z pospeševanje kmetijstva pri okrajni zadružni zvezi. Sredstva iz tega sklada se smejo uporabitj za pospeševanje kmetijstva na območju okraja Ptuja za ukrepe, ki jih odobri svet za gospodarstva OLO. 5 Manjša obratna podjetja, ki zaposlujejo do 30 delavcev, obratne delavnice in gostišča plačujejo delež okraja pri dobičku v pavšalnem znesku. Višino in način plačevanja predpiše svet za gospodarstvo. Gospodarske organizacije iz prejšnjega odstavka lahko uporabijo za povečanje plač nad plačami po tarifnem pravilniku 50% dobička, ki jim ostane, vendar premije in plače nad plačami po tarifnem pravilniku s sociain m zavarovanjem ne smejo presegati 20% plač po tarifnem pravilniku. 6 Gostinska podjetja formirajo in obračunavajo plačilni sklad s prispevkom za socialno zavarovanje tako, da vzamejo določeni odstotek od celotnega doseženega prometa. Svet za gospodarstvo je pooblaščen predpisati odstotek od celotnega prometa za posamezna podjetja prejšnjega odstavka. Ce plačilni sklad, ki se izračunava na podlagi določenega odstotka od celotnega prometa, presega plače po tarifnem pravilniku z izdatki iz 31. člena uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije, sme uporabiti gostinsko podjetje za povečanje plač nad plačami po tarifnem pravilniku od te razlike samo tisti del, ki mu ga dovoljuje lestvica, predpisana v naslednjem razdelku tega poglavja. Gostinska podjetja ne plačujejo deleža od dobička okrajnemu ljudkemu odboru, temveč ga v celoti odvedejo v svoj investicijski sklad, 7 Trgovska podjetja in trgovine obračunavajo plačilni sklad z odstotkom od prometa. Svet za gospodarstvo je pooblaščen predpisati odstotke od celotnega prometa za posamezna trgovska podjetja. Ce plačilni sklad, ki se izračuna na podlagi odstotka, presega plače po tarifnem pravilniku z izdatki 31. člena uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije, sme uporabiti trgovsko podjetje oziroma trgovina za povečanje plač nad plačami po tarifnem pravilniku od te razlike samo tisti del, ki mu ga dovoljuje tale lestvica: 3 Kmetijske zadruge ter podjetja in obrati kmetijskih zadrug, ki samostojno obračunavajo dohodek, plačajo od ostanka dobička, ki jim ostane po odbitku 50% zneska, ki bi šel kot delež federaciji, (po točkj XIX. poglavja zveznega družbenega plana) delež okrajnemu ljudskemu odboru v višini 10%. Ostanek dobička prenesejo omenjene zadružne organizacije v investicijske sklade. Ce znaža plačilni «klad po odbitku plač po tarifnem pravilniku z izdatki 31. čl. v odstotku od plač po tarifnem pravilniku Znesek, ki ga sme trgovsko podjetje oziroma trgovina uporabiti za plače s socialnim zavarovanjem do 10 % 100,0 % na pers. preko na 11% -95,0 % + 35,0% 11—15 % na 15% 80,0% + 33,0% 15—20 % na 20% 70,0%+ 30,0% 20—25 % Če znaša pla&ilni sklad po odbitku plač po ta- „ , . , , , rifnem pravilniku z iz- Znesek, ki ga sme trpvsko podjetje ozi-dotki 31. čl. v odstotku roma trgovina uporabiti za plače > «o-od plač po tarifnem cialnun zavarovanjem pravilniku na 25% 63,0%+ 217 j) % 25—30 % na 30 % 58,0%+ 26,0°/. 30—35 % na 39 % 52,0%+ 25,0% 35—40 »/o na 40% 50,0 «/o + 24,0 % 40—45 % na 45% 47,0% + 23,0% 45—50 % na 50% 44,4 % + 22,0 % 50—55 «/o na 59% 42,0%+ 20,0% 55—60 % na 60% 40,5% + 18,0% 60—65 % na 65% 38,7% + 17,0% 65—70 % na 70% 37,2%+ 16,0% 70—75 % na 75% 35,8% + 15,0% 75—80 »/o na 80% 34,4%+ 14,0% 80—90 % na 90 % 32,1 % + 12,0% 90—100 % na 100 % 30,0%+ 10,0% 100—120 % na 120 % 26,7%+ 7,0% 120—160% na 160% 21,8%+ 3,0% 160—200 % na 200% 18,0%+ 1,0% 200-300% na 300 »/o 12,0%+ 0,3% 300 % Ostanek plačilnega sklada prenese trgovsko pod- jetje oziroma trgovina v svoj investicijsiki sklad in rezervni sklad. Trgovska podjetja in trgovine ter prodajalne proizvajalnih podjetij odstopijo od svojega dobička, ki ga formirajo po 68. členu uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o celotnem dohodku gospodarske organizacije (Uradn; list FLRJ, št. 54/54) 90%> okrajnemu ljudskemu odboru, ostanek pa uporabijo za povečanje svojega investicijskega sklada, XFV. poglavje Delež ljudskega odbora mestne občine Ptuj na dohodkih OLO Ljudsikemu odboru mestne občine Ptuj pripada tale delež na dohodkih, ki se poberejo na njegovem Območju: 1. Dobiček gospodarskih organizacij 58% 2. Dopolnilna dohodnina od zasebnih kmetijskih gospodarstev 100% 3. Dopolnilna dohodnina od samostojnih poklicev in premoženja 100% 4. 1 % prometnega davka, ki ga plačajo državna gospodarska podjetja 100% 5. 50% prometnega davka, ki ga plačujejo gospodarske organizacije zadružpega sektorja in zasebni sektor 100% 6. Davek od uporabe tuje delovne sile 100% 7. Zemljarina 100% 8. Davek od dediščin in daril 100% 9. Dohodek uradov in ustanov 100% 10. Državne takse — 11. Lokalne takse (mestne takse) 100% 12. Občinski prometni davek 100% 13. Presežek proračunskih in drugih dohodkov iz prejšnjih let 100% 14. Drugi proračunski dohodki 100% X;V. poglavje Delež občinskih ljudskih odborov na dohodkih OLO Občinski ljudski odbori so, poleg lastnih sredstev, s katerimi razpolagajo, udeleženi v letu 1955 tudi na dohodkih okrajnega ljudskega odbora. Od dela dobička, ki pripada okrajnemu ljudskemu odboru, so udeleženi občinski ljudsiki odbori na dobičku, ki ga plačajo gospodarske organizacije na njihovem območju, v tehle odstotkih: Občinski ljudski odbor Lešje 3,4% Občinski ljudski odbor Hajdina 1,8% Ljudski odbor mestne občine Ormož 22,0% Udeležbo občinskih ljudskih odborov na drugih dohodkih okraja določi odlok o okrajnem proračunu za leto 19'55. XVI. poglavje Skladi 1 Trgovska podjetja, ki se ukvarjajo samo z izvozom in uvozom, trgovska podjetja na debelo in trgovska podjetja s tehničnim blagom, ki se pretežno ukvarjajo z izvozom in uvozom, prenesejo v svoj rezervni sklad 4%, kmetijske organizacije 5%, druge gospodarske organizacije pa 2% svojih obrat-nih sredstev, povprečno uporabljenih v zadnjih treh letih. Če gospodarska organizacija ne uporablja kredita za obratna sredstva pri bankj ali če uporabljeni kredit ne daje prave slike o njenih povprečnih obratnih sredstvih, ugotovi svet za gospodarstvo sporazumno z gospodarsko organizacijo po njenih knjigo-vodsikih podatkih višino povprečnih obratnih sredstev v zadnjih treh letih. 2 Trgovska podjetja in trgovine prenesejo v svoj investicijski sklad obvezno 0,5% od prometa v 1.1955. Trgovska podjetja in trgovine prispevajo iz svojih investicijskih skladov, formiranih po določbah prejšnjih odstavkov, delež v višin; 40—75% v sklad za graditev skladišč trgovskih podjetij pri okrajni trgovinski zbornici. Upravni odbor okrajne trgovinske zbornice določi Y sporazumu s svetom za gospodarstvo, po poprejšnjem zaslišanju trgovskega podjetja oziroma trgovine, individualni odstotek za posamezno trgovsko podjetje oziroma trgovino po prejšnjem odstavku. Gostinska podjetja in gostišča formirajo svoj investicijski sklad na ta način, da prenesejo v investicijski sklad 1 % od doseženega prometa v letu 1955. 3 Ustanov; se sklad za pospeševanje kmetijstva. Sklad je samostojna pravna oseba. Sklad upravlja upravni odbor, ki ga imenuje okrajni ljudski odbor. Dohodki sklada so: a) 15% od dopolnilne dohodnine zasebnih kmečkih gospodarstev, b) darila gospodarskih organizacij ter drugih pravnih in fizičnih oseb, c) druga sredstva, ki jih dodeli okrajni ljudski odbor s posebnim sklepom. Sklad za pospeševanje kmetijstva se črpa po predračunu dohodkov in izdatkov, ki se sestavi na podlagi programa za izvajanje ukrepov za pospeševanje kmetijstva. Program -sestavi upravni odbor sklada s pritrditvijo okrajnega ljudskega odbora. 4 Ustanovi se sklad za urejanje voda. Dohodki sklada za urejanje voda OLO so: 1. presežek sklada [z leta 1954 2,967.611 2. dotacija iz proračuna okraja 1,000.000 Skupaj 3,967.611 Izdatki: 1. melioracija — Formin, Gajevci, Mala vas 2,500.000 2. vzdrževalna dela na reguliranem odseku Pesnice 1,000.000 3. študije in načrti 467.411 Skupaj 3,967.411 Sklad za urejanje voda upravlja svet za gospodarstvo. Odredbodajalec sklada je načelnik tajništva za gospodarstvo in črpa na podlagi predračuna izdatkov. 5 Sklad za obnovo, gojitev in varstvo gozdov uprav-Ija okrajna uprava za gospodarstvo po posebnem predračunu dohodkov in izdatkov. Predračun dohodkov in izdatkov tega siklada je sestavni del proračuna OLO. Povprečna gozdna taksa oziroma vrednost lesa na panju v gozdovih SLP znaša za leto 1955 za okraj Ptuj 2.566 din na m3. Svet za gospodarstvo je pooblaščen: a) da potrdi odkazovalni elaborat sečenj v zasebnem in državnem sektorju v okviru dovoljenih limitov ter zmogljivosti gozdov; b) da izvaja ukrepe za vzgajanje hitro rastočih drevesnih vrst. da se v doglednem času izravna nesorazmerje med prirastkom in porabo; c) da smotrno uskladi kapacitete lesne predelovalne industrije z razpoložljivimi surovinami; č) da se organizira podjetje, ki se bo ukvarjalo z odkupom ključnih sortimentov in hkrati opravljalo zamenjavo s premogom. 6 Ustanovi se kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš. Kredtni sklad za zidanje stanovanjskih hiš upravlja poseben upravni odbor, ki ga imenuje OLO. Kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš je namenjen izključno le za posojila za zidanje stanovanjskih hiš. Sredstva kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš se nalagajo pri Mestni hranilnici v Ptuju. V kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš se vplača za leto 1955: a) 30/o celotnih dejanskih dohodkov, s katerimi razpolaga OLO; b) del dobička gradbenih in montažnih podjetij, ki pripada po tem planu OLO; c) obresti in anuitete od posojil, dovoljenih iz tega sklada; č) drugi dohodki, ki jih določi OLO v ta sklad s posebnim predpisom. 7 Ustanovi se investicijski stklad za financiranje stanovanjske in komunalne graditve. Sklad upravlja svet za gospodarstvo. Dohodki sklada so: a) neuporabljena sredstva sklada jz prejšnjega leta, b) dohodki od upravnih kazni, c) 15 »/o od dela dobička, ki ga gospodarske organizacije plačujejo okrajnemu ljudskemu odboru, č) posojila gospodarskih organizacij jz sredstev, s katerimi samostojno razpolagajo. Iz tega sklada se mora uporabiti za zidanje stanovanj 25°/o sredstev, s katerimi razpolaga okrajni ljudski odbor za investicije. Sklad se črpa na podlagi predračuna dohodkov in izdatkov, ki ga sprejme svet za gospodarstvo OLO na podlagi družbenega plana. 8 Ustanovi se sklad za realne garancije. Dohodek siklada je 6,5 °/o od dela dobička, ki ga gospodarske organizacije plačujejo okrajnemu ljudskemu odboru. Sklad upravlja svet za gospodarstvo OLO. Sredstva siklada se smejo uporabiti za garancijske zneske in druge potrebe v zvezi z licitacijo kreditov iz splošnega kreditnega sklada, ki jih najemajo gospodarske organizacije. XVII. poglavje Stopnje dohodnine in zemljarine 1 Za obračunavanje dopolnilne dohodnine od kmetijstva v letu 1955 se predpisuje tale davčna lestvica: Osnova »/o Davek Osnova °/o Davek 1.000 3 30 42.000 5.4 2.268 2.000 3 60 43.000 5.6 2.408 3.000 3 90 44.000 5.8 2.552 4.000 3 120 45.000 6 2.700 5.000 3 150 46.000 6.2 2.852 6.000 3 ISO 47.000 6.4 3.008 7.000 3 210 48.000 6.6 3.168 8.000 3 240 49.000 6.8 3.332 9.000 3 270 50.000 7 3.500 10.000 3 300 51.000 7.1 3.621 11.000 3 330 52.000 7.2 3.744 12.000 3 360 53.000 7.4 3.922 13.000 3 390 54.000 7.5 4.050 14.000 5 420 35.000 7.6 4.180 15.000 3 450 56.000 7.8 4.368 16.000 3 180 57.000 7,9 4.503 17.000 3 510 58.000 8.1 4.698 18.000 3 540 59.000 8.2 4.838 19.000 3 570 60.000 8.3 4.980 20.000 3 600 61.000 8.4 5.124 21.000 3 630 62.000 8.6 5.332 22.000 3 660 63.000 8.7 5.481 23.000 3 690 64.000 8.8 5.632 24.000 3 720 65.000 9 5.850 25.000 3 750 66.000 9.1 6.006 26.000 3 780 67.000 9.2 6.164 27.000 3 810 68.000 9.3 6.524 28.000 3 840 69.000 9.5 6.555 29.000 3 870 70.000 9.6 6.720 30.000 3 900 71.000 9.8 6.936 31.000 32 992 72.000 9.9 7.128 32.000 3.4 1.088 73.000 10 7.300 33.000 3.6 1.188 74.000 10.2 7.548 34.000 3.8 1.292 75.000 10.3 7.725 35.000 4 1.400 76.000 10.4 7.904 36.000 4.2 1.512 77.000 10.6 8.162 37.000 4.4 1.628 78.000 10.7 8.346 38.000 4.6 1.748 79.000 10.8 8.532 39.000 4.8 1.872 80.000 11 8.800 40.000 5 2.000 81.000 11.1 8.991 41.CQ0 5.2 2.132 82.000 112 9.184 Osnova % Davek Osnova °/o Davek Osnova °/o Davek Osnova °/o Davek 83.000 11.3 9.379 350.000 31.5 110.250 84.000 11.4 9.576 355.000 31,7 112.535 85.000 11.5 9.775 360.000 31.8 114.480 86.000 11.6 9.976 365.000 32 116.800 87.000 11.7 10.179 370.000 32.1 118.770 88.000 11.8 10.384 375.000 32,3 121.125 89.000 11.9 10.591 380.000 32.4 123.120 90.000 12 10.800 385.000 32.6 125.510 91.000 12.1 11.011 390.000 32.7 127.530 92.000 12.2 11.2214 393.000 32.9 129.955 93.000 12.3 11.439 400.000 33 132.000 94.000 12.4 11.656 405.000 33.2 134.460 95.000 12.5 11.875 410.000 33.3 136.530 96.000 12.6 12.096 415.000 33.5 139.025 97.000 12.7 12.319 420.000 33.6 141.120 98.000 12.8 12.544 425.000 33.8 143.650 99.000 19.9 12.771 430.000 33.9 145.770 100.000 13 13.000 435.000 34.1 148.335 105.000 13.5 14.175 440.000 342 150.480 110.000 14 15.400 445.000 34.4 153.080 115.000 14.5 16.675 450.000 34.5 155.250 120.000 15 18.000 455.000 34.7 157.885 125.000 15.5 19.375 460.000 34.8 160.080 130.000 16 20.800 465.000 35 162.750 135.000 16.5 22.275 470.000 35.1 164.970 140.000 17 23.800 475.000 35.3 167.675 145.000 17.5 25.375 480.000 35.4 169.920 190.000 18 27.000 485.000 35.6 172.660 155.000 18.5 28.675 490.000 35.7 174.930 160.000 19 30.400 495.000 35.9 177.705 165.000 19.5 32.175 500.000 36 180.000 170.000 20 34.000 505.000 36.1 182.305 175.000 20.5 35.857 510.000 36.2 184.620 180.000 21 37.800 515.000 36.3 186.945 185.000 21.5 39.775 520.000 36.4 189.280 190.000 22 41.800 525.000 36.5 191.625 195.000 22.5 43.875 530.000 36.6 193.980 200.000 23 46.000 533.000 36.7 196.345 205.000 23.4 47.970 540.000 36.8 198.720 210.000 23.8 49.980 545.000 36.9 201.105 215.000 24.2 52.030 550.000 37 203.500 220.000 24.6 54.120 553.000 37.1 205.905 225.000 25 56.250 560.000 37.2 208.320 230.000 25.4 58.420 565.000 37.3 210.745 235.000 25.8 60.630 570.000 37.4 213.180 240.000 26.2 62.880 575.000 37.5 215.625 245.000 26.6 65.170 580.000 37.6 218.080 250.000 27 67.500 585.000 37.7 220.545 255.000 27.3 69.615 590.000 37.8 223.020 260.000 27.6 71.760 595.000 37.9 225.505 265.000 27.9 73.935 600.000 38 228.000 270.000 28.2 76.140 603.000 38,1 230.505 275.000 28.5 78.375 610.000 38.2 233.020 280.000 28.8 80.640 615.000 383 255.545 285.000 29.1 82.935 620.000 38.4 238.080 290.000 29.4 85.260 625.000 38.5 240.625 295.000 29.7 87.615 630.000 38.6 243.180 300.000 30 90.000 635.000 38.7 245.745 305.000 30.2 92.110 640.000 38.8 248.320 310.000 30.3 93.930 645.000 38.9 250.905 315.000 30.5 96.075 650.000 39 253.500 320.000 30.6 97.920 655.000 39.1 256.105 325.000 30.8 100.100 660.000 39,2 258.720 330.000 30.9 101.970 665.000 39.5 261.345 355.000 31.1 104.185 670.000 39.4 263.980 340.000 31.2 106.080 675.000 39.5 266.625 345.000 31.4 108.330 680.000 39.6 269.280 685.000 39.7 271.945 700.000 40 280.000 690.000 39.8 274.620 nad 695.000 39.9 277.305 700.000 40 °/o 2 Osnove za obračunavanje dopolnilne dohodnine od kmetijstva se zaokrožijo takole: a) osnove pod 100.000din se zaokrožijo na tisoč dinarjev tako, da se zneski do 500 din zaokrožijo na nižjih tisoč, zneski nad 500 din pa na višjih tisoč dinarjev; b) osnove nad 100.000 din se zaokrožijo na pet tisoč din, in sicer tako, da se zneski do 2500din zaokrožijo na nižjih pet tisoč, zneski nad 2500 din pa na višjih pet tisoč dinarjev. 5 Zemljarine ne plačujejo v letu 1955 tale kmetij-ska gospodarstva: kmetijsko gospodarstvo Cirkulane, kmetijsko gospodarstvo Juršinci, kmetijsko gospodarstvo Trnovska vas, kmetijsko gospodarstvo »Polje«, Sobetinci, vinovgradniško gospodarstvo VZP, Mestni vrh in okrajna uprava za gozdarstvo OLO Ptuj. 4 Za obračunavanje dopolnilne dohodnine od dohodkov samostojnih poklicev v letu 1955 se predpi- suje tale davčna lestvica: Osnova »/o Davek Osnova o/o Davek 1.000—30.000 2%i 63.000 5.3 3.339 31.000 2.1 651 64.000 5.4 3.456 32.000 2.2 704 65.000 5.5 3.575 33.000 2.3 759 66.000 5.6 3.696 34.000 2.4 816 67.000 5.7 3.819 35.000 2.5 885 68.000 5.8 3.944 36.000 2.6 936 69.000 5.9 4.071 37.000 2.7 999 70.000 6.0 4.200 38.000 2.8 1.064 71.000 6.1 4.331 39.000 2.9 1.131 72.000 6.2 4.464 40.000 3.0 1.200 73.000 6.3 4.599 41.000 3.1 1.271 "4.000 6.4 4.736 42.000 3.2 1.344 75.000 6.5 4.875 43.000 3.3 1.419 76.000 6.6 5.016 44.000 3.4 1.496 77.000 6.7 5.159 45.000 3.5 1.575 78.000 6.8 5.304 46.000 3.6 1.656 79.000 6.9 5.521 47.000 3.7 1.739 80.000 7.0 5.600 48.000 3.8 1.824 81,c'0 7,1 5.752 49.000 3.9 1.911 82.000 7.2 5.904 50.000 4.0 2.000 83.000 7.3 6.059 51.000 4.1 2.091 84.000 7.4 6.216 52.000 4.2 2.184 85.000 7.5 6.375 53.000 4.3 2.279 86.000 7.6 6.536 54.000 4.4 2.376 87.000 7.7 6.699 55.000 4.5 2.475 88.000 7.8 6.864 56.000 4.6 2.576 89.000 7.9 7.031 57.000 4.7 2.679 90.000 8.0 7.200 58.000 4.8 2.784 91.000 8.1 7.371 59.000 4.9 2.891 92.000 8.2 7.544 60.000 5.0 3.000 93.000 8.3 7.719 61.000 5.1 3.111 94.000 8.4 7.896 62.000 5.2 3224 93.000 8.5 8.075 Osnova "/o Davek Osnova »/o Davek 90.000 8.6 8.256 395.000 44.7 176.295 97.000 8.7 8.439 400.000 45 180.000 98.000 8.8 8.624 405.000 45.4 183.870 99.000 8.9 8.811 410.000 45.6 186.960 100.000 9.0 9.000 415.000 46 190.900, 105.000 9.6 10.080 420.000 46.3 194.460 110.000 10.0 11.000 425.000 46.6 198.050 115.000 11.2 12.880 430.000 46.9 201.670 120.000 12 14.400 435.000 47.1 204.885 125.000 12.9 16.125 440.000 47.4 208.560 Bj.OOO 13.8 17.940 445.000 47.7 212.265 135.000 14.6 19.710 450.000 48 216.000 140.000 15.4 21.560 455.000 48.2 219.310 145.cn 16.2 23.490 460.000 48.4 222.640 150.000 17 25.500 465.000 48.6 225.990 155.000 17.8 27.590 470.000 48.8 229.360 100.000 18.6 29.760 475.000 49 232.750 105.000 19.4 32.010 480.000 49.2 236.160 170.000 20.2 34.340 485.000 49.4 239.590 175.000 21 36.750 490.000 49.6 243.040 180.000 21.8 39.240 495.000 49.8 246.510 185,000 22.6 41.810 500.000 50 250.000 190.000 23.4 44.460 505.000 50.2 253.510 195.000 24.2 47.190 510.000 50.4 257.040 200.000 25 50.000 515.000 50.6 260.590 205.000 25.6 52.480 520.000 50.8 264.160 210.000 26.4 55.440 525.000 51.0 267.750 215.000 27 58.050 550.000 51.2 271.360 220.000 27.6 60.720 535.000 31.4 274.990 225.000 28.2 63.450 540.000 51.6 278.640 230,000 29 66.700 545.000 51.8 282.310 235.000 29.6 69.560 550.000 52.0 286.000 240.000 30.2 72.480 555.000 52.1 289.155 245.000 30.8 75.640 560.000 52.2 292.320 250.000 31.5 78.750 565.000 52.3 295.495 255.000 32.2 82.110 570.000 52.4 298.680 260.000 32.8 85.230 775.000 52.5 301.875 265.000 33.4 88.510 580.000 52.6 305.080 270.000 34.2 92.340 585.000 52.7 308.295 275.000 34.8 95.700 590.000 52.8 311.520 280.000 35.4 99.120 595.000 52.9 314.755 285.000 36 102.600 600.000 53.0 318.000 290.000 36.8 106.720 605.000 53.1 321.255 295.000 37.4 110.330 610.000 52.2 324.520 300.000 38 114.000 615.000 53.3 327.795 305.000 38.4 117.120 620.000 53.4 331.080 310.000 38.8 120.280 625.000 53.5 334.375 315,000 39,2 123.480 630.000 53.6 337.680 320.000 39.6 126.720 635.000 53.7 340.995 325.000 40 130.000 640.000 53.8 344.320 330.000 40.4 133.320 645.000 53.9 347.655 335.000 40.8 136.680 650.001 54.0 351.000 340.000 41.2 140.080 655.000 54.1 334.355 345.000 41.6 143.520 660.000 54.2 357.720 350.000 42 147.000 665.000 54.3 361.095 355,000 42.2 149.810 670.000 54.4 364.480 360.000 42.5 153.000 675.000 54.5 367.875 365.000 42.8 156.220 680.000 54.6 371.280 370.000 43.2 159.840 , 685.0''"' 54.7 374.695 375.000 43.5 163.125 690.000 54.8 378.120 380.000 43.8 166.440 695.000 54.9 381.555 385.000 44.2 170.170 700.000 55.0 385.000 390.000 44.4 173.160 5 Osnove za obračunavanje dopolnilne dohodnine se zaokrožijo takole: a) osnove do 100.000din se zaokrožijo na tisoč dinarjev tako, da se zneski do 500din zaikrožijo navzdol, zneski nad 500 din pa navzgor; b) osnove nad 100.000 din se zaokrožijo na pet tisoč din, in sicer do 2500din navzdol, nad 2500 din pa navzgor. 6 Za obračunavanje dopolnilne dohodnine od dohodkov iz premoženja v letu 1955 se predpisuje tale davčna lestvica: Osnova °/o Davek Osnova »/o Davek do 10.000 65.000 10.6 6.890 11.000 1 110 66.000 10.9 7.194 12.000 1 120 67.000 11.2 7.504 13.000 1 130 68.000 11.5 7.820 14.000 1 140 69.000 11.8 8.142 15.000 1 150 70.000 12 8.400 16.000 2 320 71.000 12.2 8.662 17.000 2 340 72.000 12.4 8.928 18.000 2 360 73.000 12.6 9.198 19.000 2 380 74.000 12.9 9.546 20.000 2 400 75.000 13.2 9.900 21.000 2 420 76.000 13.4 10.184 22.000 2 440 77.000 13.7 10.549 23.000 2 460 78.000 14 10.920 24.000 2 480 79.000 14.3 11.297 25.000 2 500 80.000 14.6 11.680 26.000 2 520 81.000 14.9 12.069 27.000 2 540 82.000 15.1 12.382 28.000 2 560 83.000 15.4 12.782 29.000 2 580 84.000 15.7 13.188 30.000 2 600 85.000 16 13.600 31.000 2.2 682 86.000 16.2 13.932 32.000 2.4 768 87.000 16.5 14.355 33.000 2.6 858 88.000 16.8 14.784 34.000 2.8 952 89.000 17.1 15.219 35.000 3 1.050 90.000 17.4 15.660 36.000 3.2 1.152 91.000 17.6 16.016 37.000 3.4 1.258 92.000 17.9 16.468 38.000 3.6 1.368 93.000 18.2 16.926 39.000 3.8 1.482 94.000 18.5 17.390 40.000 4-» 1.600 95.000 18.8 17.860 41.000 4.2 1.722 96.000 19 18.240 42.000 4.4 1.848 97.000 19.2 18.654 43.000 4.6 1.978 98.000 19.5 19.110 44.000 4.8 2.112 99.000 19.7 19.503 45.000 5.2 2.340 100.000 20 20.000 46.000 5.5 2.530 105.000 21.5 22.575 47.000 5.8 2.726 110.000 23 25.300 48.000 6.1 2.928 115.000 24.3 27.945 49.000 6.3 3.087 120.000 25.6 30.720 50.000 6.6 3.300 125.000 27 33.750 51.000 6.9 3.519 130.000 28.4 56.920 52.000 7.2 3.744 135.000 29.7 40.095 53.000 7.5 3.975 140.000 31 45.400 54.000 7.8 4.111 145.000 32.3 46.835 55.000 8 4.400 190.000 33.6 50.400 56.000 8.2 4.592 155.000 35 54.250 57.000 8.4 4.788 160.000 36 57.600 58.000 8.6 4.988 165.000 37 61.030 59.000 8.9 5.251 170.000 38 64.600 60.000 9.2 5.520 175.000 39 68.250 61.000 9.4 5.734 180.000 40 72,000 62.000 9.7 6.014 185.000 41 're.sso 63.000 10 6.300 190.000 42 79.800 64.000 103 6.592 195.000 42.7 83.265 Osnova »/o Davek Osnova “/o Davek 200.000 43.6 87.200 380.000 64.0 243.200 205.000 44 90.200 385.000 64.1 246.785 210.000 45 94.500 390.000 64.2 250.380 215.000 45.8 98.470 395.000 64.3 253.985 220.000 46.6 102.520 400.000 64.4 257.600 225.000 47.5 106.875 405.000 64.5 261.225 230.000 48.4 111.320 410.000 64.6 264.860 235.000 49.2 115.620 415.000 64.7 268.505 240.000 50 120.000 420.000 64.8 272.160 245.000 51.0 124.950 425.000 64.9 275.825 250.000 52.0 130.000 430.000 65.0 279.500 255.000 53.0 135.150 435.000 65.1 283.185 260.000 54.0 140.400 440.000 65.2 286.880 265.000 55.0 145.550 445:000 65.3 290.585 270.000 56.0 151.200 450.000 65.4 294.300 275.000 57.0 156.750 455.000 65.5 298.025 280.000 57.5 161.000 460.000 65.6 301.760 285.000 58.0 165.300 465.000 65.7 305.505 290.000 58.5 169.650 470.000 65.7 308.790 295.000 59.0 174.050 475.000 65.8 312.350 500.000 59.5 178.500 430.000 65.9 316.320 305.000 60.0 183.000 485.000 66.0 320.100 510.000 60.3 186.930 490.000 66.1 323.890 315.000 60.6 190.890 495.000 66.2 327.690 320.000 60.9 194.880 500.00'' 66.3 331.500 325.000 61.2 198.800 505.000 66.4 335.320 330.000 61.5 202.950 510.000 66.5 339.150 355.000 61.8 207.230 915.000 66.6 342.990 340.000 62.1 211.140 520.000 66.7 346.840 345.000 62.4 215.280 525.000 66.8 350.700 350.000 62.7 219.450 530.000 66.9 354.570 355.000 63.0 223.650 533.000 67.0 358.450 360.000 63.2 227.520 540.000 67.1 362.340 365.000 63.4 231.410 945.000 67.2 366.240 370.000 63.6 235.320 550.000 67.3 370.150 375.000 63.8 239.250 Osnova •/• Davek Osnova % Davek 555.000 67.4 374.070 630.000 68.9 434.070 560.000 67.5 378.000 635.000 69.0 458.150 365.000 67.6 381.940 640.000 69.1 442.340 570.000 67.7 385.890 645.000 69.2 446.340 575.r0 67.8 389.850 650.0 ' 69.3 450.450 580.000 67.9 393.720 655.000 69.4 454.570 585.000 68.0 397.800 660.000 69.5 4'"8.700 590 000 68.1 401.790 665.000 69.6 462.840 595.000 68.2 405.790 670.000 69.7 466.990 600.000 68.3 409.800 675.000 69.8 471.150 605.000 68.4 413.820 680.000 70.0 476.000 610.000 68.5 417.850 685.000 70.1 480.000 615.000 68.6 421.890 690.000 70.2 484.380 620.000 68.7 425.940 695.000 70.3 488.585 625.000 68.8 430.000 700.000 70.4 492.800 7 Osnove za obračunavanje dopolnilne dohodnine se zaokrožijo takole: a) osnove do 100.000 din se zaokrožijo na tisoč dinarjev tako, da se zneski do 500dm zakrožijo navzdol, zneski nad 500 din pa navzgor; b) osnove nad 100.000 din se zaokrožijo na pet tisoč din, in sicer do 2500 din navzdol, nad 2500 din pa navzgor. Četrti del Denarna sredstva okraja Ptuj in njihova temeljna razdelitev XVIII. poglavje Celotna sredstva okrajnega ljudskega odbora Ptuj in občinskih ljudsikih odborov. V letu 1955 bodo znašala sredstva okrajnega ljudskega odbora in občin 77,498.000 dinarjev. Sredstva po prejšnjem odstavku bodo zagotovljena iz tehle virov: Vir dohodkov v 1000 din 1. Ostaneik dobička gospodarskih organizacij 2. i°/o DPP iz državnega sektorja 5. 50 % DPP iz zadružnega in zasebnega sektorja 4. Zemljariaa 5. Dohodnina kmetov 6. Dohodnina drugih poklicev 7. Davek od dediščin in daril 8. Državne takse 9. Dohodki uradov in zavodov 10. Drugi dohodki 11. Lokalni prometni davek 12. Lokalne takse 15. Obresti od osnovnih sredstev 14. Okrajne anuitete 15. Presežek dohodkov iz prejšnjih lev Skupaj Od tega Skupaj LO MO Ostale OLO ptuj občine 345,883 297,000 34,240 14,643 3,000 1,800 1,200 — 30,000 21,500 8,500 — 10,478 9,178 1,300 204,000 169,089 4,400 30,511 15,700 8,700 7,000 — 7,600 — 260 7,350 15,000 15,000 — — 2,300 1,460 742 98 2,000 1,500 700 — 10,000 — 6,000 4,000 4,000 — 1,450 2,550 5,441 641 4,800 — 25,695 25,695 — — 66,401 40,800 18,175 7,426 747,4/98 592,163 88,757 66,578 XIX. poglavje din Uporaba sredstev okrajnega ljudskega odbora Ptuj 1. 6% obrestna rezerva 35,292,000 Sredstva v višini 592,163.000 dinarjev se bodo 2. Administrativni proračun OLO 361,122.000 razporedila takole: 3. Sklad za pospeševanje kmetijstva 29,310.000 Skupna sredstva OLO 592,163.000 Skupaj (a + b + c) 425,730.000 din Ostane za investicije 166,433.000 4. 3°/o kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš 17,764.000 5. Sklad za kreditiranje gospodarskih investicij 6. Sklad za financiranje negospodarskih investicij a) zidanje stanovanj b) komunalna delavnost 65,000.000 68,939.000 33.973.000 34.964.000 7. Sklad za garancije jn druge obveznosti v zvezi z licitacijo investicijskih kreditov 14,730.000 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1955. St. 1-115/1-35 Ptuj, dne 30. aprila 1955. Predsednik OLO: Jože Tramšek 1. r. 744. Na podlagi 11. člena uredbe o uporabi družbenih planov in proračunov okrajev in občin (Uradni list FLRJ, št. 33-359/55') in 28. člena temeljnega zakona o proračunih (Uraduj list FLR], št. 13-147/54) je okrajni ljudski odbor Koper na ločenih sejah okrajnega zbora ;n zbora proizvajalcev dne 10. septembra 1955 sprejel ODLOK o predračunu okraja Koper za razdobje od 1. septembra do 31. decembra 1955 1. člen Okrajni predračun izkazuje: dohodke 99,850.000 din izdatke 99,850.000 din 2. člen Morebitni prihranek ob koncu proračunskega leta se vrne v proračunske sklade bivših okrajev sorazmerno z zneski, ki jih je okrajni ljudski odbor prejel iz svojih rezervnih skladov. 3. člen Komisija za proračun je pooblaščena, da razpolaga s proračunsko rezervo. • 4. člen Ta odlok se uporablja od 1. septembra 1955. / St. 1/2-340/1 Koper, dne 14. septembra 1955. Predsednik OLO: Albin Duje 1. r. 745. Na podlagi 15. in 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Murska Sobota na III. seji obeh zborov dne 30. septembra 1955 sprejel ODLOK o razveljavitvi odloka o višini dnevnic za uradna potovanja v mejah okraja Murska Sobota 1. člen Odlok okrajnega ljudskega odbora Murska Sobota o višini dnevnic zp uradna potovanja v mejah okraja Murska Sobota, z dne 9. aprila 1955, št. '1/1-256/1-55 (Uradni list LRS, št. 17-346/55) se razveljavi. 2. člen Za določanje potnih stroškov za uradna potovanja v mejah okraja Murska Sobota, veljajo predpisi o potnih in selitvenih stroških (Uradni list FLRJ, št. 28-295/55). 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«. St. 1-327/1-55 Murska Sobota, dne 30. septembra 1955. Predsednik OLO: Franc Rogi 1. r. 746. Na podlagi 2. in 28. člena temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-147/54), 11. člena uredbe o uporabi družbenih planov in proračunov okrajev in občin za leto 1955 (Uradni list FLRJ, št. 33-359/35) in po sklepu komisije za proračun okrajnega ljudskega odbora Novo mesto z dne 14. IX. 1955, izdaja okrajni ljudski odbor Novo mesto na 3. skupni seji odlomi kov obeh zborov dne 8. oktobra 1955 ODLOK o predračunu izdatkov novega okrajnega ljudskega odbora Novo mesto za čas od 1. septembra do 31. decembra 1955 1. člen Predračun izdatkov za čas od 1. septembra do 31. decembra 1955 znaša 93,522.000 din. 2. člen Proračunski izdatki dosedanjih okrajev Črnomelj in Novo mesto se bodo izvrševali do konca leta 1955 za iste namene, za katere so bili določeni, izvzemši osebne in materialne izdatke, namenjene za kritje potreb samega ljudskega odbora dosedanjega okraja in njihove administracije, ki jih bo izvrševal ljudski odbor novega okraja. 3. člen Za kritje izdatkov po predračunu novega okrajnega ljudskega odbora se uporabijo sredstva iz 2. člena tega odloka tako, da prispevata dosedanja proračuna okraja Črnomelj 17,235.000 din okraja Novo mesto 36,287.000 din Skupaj 53,522.000 din 4. člen Ta odLoik velja od dneva objave v >Uradnem listu LRS«, uporablja pa se od 1. septembra 1955. St. 11-477/1-55 Novo mesto, dne 8. oktobra 1955. Predsednik OLO: Franc Pirkovič 1. r. 747, Na podlagi 11. člena uredbe o uporabi družbenih planov in proračunov okrajev in občin za leto 1955 (Uradni list FLRJ, št. 53-359/55) je okrajni ljudski odlbor Trbovlje na sejab okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 50. septembra 1955 sprejel ODLOK o posebnem predračunu izdatkov okrajnega ljudskega odbora Trbovlje za čas od 1. septembra do 31. decembra 1955 1. člen Za kritje osebnih, materialno, operativnih in funkcionalnih .izdatkov novega okrajnega ljudskega odbora Trbovlje za čas od 1. septembra 1955 do 31. decembra 1955, se sprejme poseben predračun izdatkov v skupnem znesku 88,639,013 din. 2. člen Za kritje izdatkov iz prejšnjega člena se uporabijo sredstva proračunskih rezervnih skladov bivših okrajev Trbovlje in Krško (proračunska rezerva II) din to: .1. Sredstva proračunske rezerve II bivšega okraja Trbovlje 37,280.865 din 2. Sredstva proračunske rezerve II bivšega okraja Krško 51,358.148 din Skupaj 88,639.013 din 3. člen Podrobnejša specifikacija tega predračuna izdatkov je priložena temu odloku kot posebna priloga. 4. člen Komisija za proračun okrajnega IX) je pooblaščena, da odobrava iz proračunske rezerve dotacije občinskim ljudskim odborom za financiranje izdatkov, ki so nastali s prenosom zadev iz pristoj- nosti okrajnega ljudskega odbora, če ti občinski ljudski odbori za to nimajo zadosti sredstev. 5. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem 11-.stu LRS«, uporablja pa se od 1. septembra 1955. St T-65/1-55 Trbovlje, dne 30. septembra 1955. Predsednik OLO: Martin Gosak 1. r. 748. Na podlagi 55. člena uredbe o financiranju socialnega zavarovanja (Uradni list FLRJ, št. 12-92/55) je skupščina Republiškega zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani na VI. zasedanju dne 20. aprila 1955 sprejela SKLEP o razdelitvi zmanjšanih splošnih stopenj prispevka za socialno zavarovanje I Zmanjšana splošna stopnja prispevka za socialno zavarovanje v višini 40% za pripadnike Ljudske milice in vkrcane mornarje in brodarje se razdeli na posamezne panoge zavarovanja tako, da se splošna stopnja prispevka za zdravstveno zavarovanje zniža za 3%, za druge panoge zavarovanja pa je stopnja prispevka ista, kakor je določena s sklepom o razdelitvi splošne stopnje prispevka za socialno zavarovanje z dne 20. aprila 1955, opr. št 1/5-262/55. II Zmanjšana stopnja prispevka za socialno zavarovanje v višini 25%, ki je določena za gospodinjske pomočnice, odvetniške pripravnike ter pogodbeno zavarovane odvetnike in duhovnike, se razdeli tako, da gre: 1. v sklad zdravstvenega zavarovanja 10,5% 2. v sklad dolgoročnih zavarovanj 14,5%. Opr. št. 1/5-262/55 Ljubljana, dne 20. aprila 1955 Predsednik skupščine Republiškega zavoda za socialno zavarovanje: Roman Potočnik 1. r. Izdaja »Uradni list LRS« — Direktor In odgovorni urednik Ivo Lapajne — Tiska »tiskarna »Toneta Tomšlta», vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 1000 din — Posamezna Številka l 2 din do 8 strani, vsake nadaljnje 4 strani 6 din več -Uredništvo In uprava: Ljubljana, Erjavčeva Ha, poštni predal 336 — Telefon uprave 23-579 - Cek račun: 60-KB-5-2-39S