GORIŠKI SLOVENEC Naročnine: Italijanska kraljevina: Celo leto.................................Lir 10.— Pol leta....................................... 5. — Tri mesece .................................... 2.50 En mesec....................................... 1.— f Oglasi: Oglasi na tretji strani . . . . Lir 1.— za vrsto Oglasi na četrti strani .... „ 0.75 za vrsto Mali oglasi.........................0.05 za besedo Znižane cene za letne naročnike. Posamezna št. 10 cent. Izhaja vsako sredo in soboto Uredništvo in Upravništvo : Via Carducci št. 10, II. nad. Velikonsčni list. Kakor čujemo iz italijanske strani, se je predstavila pred par dnevi v Rimu deputacija furlanskih županov, koji je načeloval goriški župan. Potožili so vladi svojo bedo in govorili ne le kot zastopni d soške ra vani, ampak v svojem govoru so omenili tudi gornjo soško pokrajino, kakor da bi spadala v interesno območje Furlanov : Citaje to novico nas je pretresel strah. Stopilo nam je zopet pred oči pasivno zadržanje goriških Slovencev, koje vodi naše malo odrezano Slovenstvo v pogubo, a ko ne vstaneje zavedni možje in pahnejo voz naprej. Posledice pasivnega zadržanja bodo od dne do dne hujše in gotovo pride dan, ko se odprejo vsem goriškim Slovencem oči in upajmo, da se ne zgodi prepozno. Mi gotovo ne odnehamo govoriti Slovencem na srce, da je treba vstati in delati, kajti zgodovina goriškega Slovenca počne z dnem, ko bocfe politično oživel in delal za se in za svoje. Zato pa silimo vedno na to, da bi strnili odločni elementi goriš ih Slovencev skupaj in povedali svoje mnenje v brk vladi. Radi tega ne bodo izdali ne sebe ne naroda, kajti sedanja nervoznost ima svojo koreniko edino le v upanjih, ki so zidane na pesek. Vedno odločnejše sili v ospredje prepričanje »Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal«. Iz letargije in pasivnega zadržanja pa se gotovo ne izcimi zgodovina goriških Slovenčev, marveč videti bodemo, kako se bodo slabotni elementi prelevili v izrodke Slovenstva, močnejši pa bodejo itak drugje iskali sreče. Samo ob sebi je umevno, da bodo tretji to priliko izrabili in stopili na plan kot gospodarji tudi tam, kjer ne bi mogli biti. Ali ne vidijo Sioven-ci te opasnosti? Ali ne uvide vaj o, da si mora vsak narod in vsak odlomek naroda delati zgodovino svojega življenja sam? Upi, kakorš-ne^ smo slišali toliko mesecev, namreč na Wilsonove programatične točke, so se pač morali izjaloviti, ker so bili premišljeni na idealni podlagi, ki ni mogla služiti za podlago rešitvi vsakega mednarodnega problema. To oparnost je videl s početka vže vsak dale oviden človek, radi česar smo rade volje porabili priliko pisati v ta časopis, ki ga nekateri razglašajo kot nasprotnega slovenskim interesom, dasi nam tega vendar ne more nihče očitati, ako si vzame trud, da čita ta časopis pazljivo od številke do številke. Zato povdarjamo danes z vso eneržijo, ki je zmore perč, da je skrajni čas, da pazijo Slovenci na razvoj dogodkov, kajti dvoma ni nikakega, da je pri sedanjih razmerah vsak dan težje pričenjati politiko odločitve. Kdor se namreč ne postavi nevarnosti nasproti, ne bode poznal njene dalekosežnosti in dosledno je tud: ne bo mogel zmagovati. To se pravi v drugih besedah, da odloči zgodovino goriških Slovencev razvoj dogodkov, tuji činitelji in tuje sile, a o ne primejo Slovenci sami z močno roko za krmilo svoje ladije. To moramo neštetokrat povdarjati, ker vidimo slabeje elemente omahovati in si gladiti pot k oportunistični politiki, ki je veljala pod Avstrijo in ustvarila nekojim take možgane, da mislijo »oblast je oblast« in njej se treba udati in pokoriti. Pri tem pa naj nam nihče ne pride na dan z izgovorom, da se ne more ničesar storiti v prid naroda, ker so nasprotujoče sile povsod na delu ali ker bi ogrožal vsak svojo svobodo s kakim delovanjem v prid naroda. Take izgo- * vore slišimo dan za dnevom, a ti so jalovi, In sicer so povsem jalovi, ker od prvega početka ni hotel nihče slisati o kaki politični struji v obrambo interesov goriških Slovencev, ker se ni nihče upal stopiti pred italijansko vlado, da bi jo poučil o tukajšnih razmerah, ampak se je raje uganjalo avstrij-sko politiko po gostilnah, s čemer se gotovo ni koristilo slovenski stvari. Pomilovali so se odpuščeni goriški policaji in zagrizeni nemški ali nemškomisleči uradniki ter na skrivšem so se stiskale pesti oča-kajoč dneva »maščevanja«. Največ, kar je bilo »storjeno za narod« so bili svečani protesti na goriškega generala, na parižko konferenco in Bog si ga vedi kam še. Smotrimo objektivno vsaj pet minut to postopanje in recimo si odkritosrčno, ali je bilo to v našo korist? Ali bi mogli na tak način kaj pridobiti? Ali smo res s tem koristili Jugoslaviji v svojih težnjak? Odgovor je negativen. Zvišali smo le število političnih žrtev in prišli smo v glas politično nezrelih elementov. Nismo usilili nikomur prepričanja, da stojimo na stališču pravice. Politika je vprašanje moči in spretnosti, ne pa pravičnosti. To naj preudarijo danes Slovenci in posebno goriški in sami ob sebi pridejo do spoz nanja, da kakor vsak posameznic, tako tudi vsak narod je svoje sreče kovač. Zato pa je treba delavnosti in budnih oči, da nam ne odplo-vejo ugodne prili m, ki nam nudijo nove življenske možnosti. Z delom in narodnega odlomka ter dobro naj si zapamtijo danes vsi goriški Slovenci, da njihova zgodovina ne konča na mejah Jugoslavije, ako bodo toliko zavedni, da ne bodo pustili drugim varuštva nad svojim premoženjem! Milanski nemiri. Sodbe, koje slišimo od Slovencev te dni gledu milanskih nemirov in stavk v Italiji, nas silijo, da spregovorimo par besedi v pojasnilo gori kim Slovencem, ki so zopet zašli v popolnoma kriva tolmačenja teh dogodkov. Nekateri Slovenci si nam-reö maneio roke, kakor češ, da sedaj razpada italijanska država in se blišči na vzhodu nov up, ki prinese Slovencem zaželjeno svobodo, koje vrednost ocenjujejo goriški Slovenci, ne da bi je bolje poznali. Torej pred vsem dejanski stan: V Milanu krvavi spopadi med in-ternacijonalno in narodno socialistično stranko, žrtev ni manjkalo, proglasi se generalno stavko v Milanu. Vlada sicer uvede takojšno preiskavo, a to ne zadostuje. Razžaljeni boljševiki proglasijo stavko tudi v mestih Turin, Bolonja, Genova, Bergamo in Sampierdarena. Gibanje se solidarno razširja z razliko, da so bili dogodki v Milanu jako krvavi, dočim se je v drugih mestih gibanje omejilo na počivanje dela. Zadnje vesti se glasč, da je jeze konec in zopet pričenja delo, danes v Milanu, jutri v Torinu in tako dalje. Posredovala ta seveda ministra Bonomi in Caviglia ter poslanec Turatti od internacijonalne / stranke. Krivda se vali na vladne organe, ki niso znali preprečiti dotika med internacijonalno in socija-listično stranko. Odgovorni uradniki so odstavljeni. To je kratek opis dogodkov. Sedaj jih pa analizirajmo. Pred vsem oglejmo si predzgodovino. V znak solidarnosti z ruskimi boljševiki ~TT0cej0~črne 9. aprila rimski tiskarji uprizoriti 24 urno stavko ih demonstracijo za praznovanje rojstnega dneva ruskega vladarja Lenina. Večina meščanstva sestoječa iz vseh strank hoče to preprečiti. Podrobnih poročil sicer nimamo, a toliko vemo, da se je .poskusilo napraviti demonstracije, ki so se pa izjalovile ob odporu večine prebivalstva v Rimu. Od tod togota internacijona-listov. Treba je bilo ponoviti igro v močnejšem mestu in to je bil baš Milan. Radi tega so se razvili dogodki v Milanu. Bil je odmev 1 ponesrečene akcije v Rimu. Zadržana togota delavskega sloja, ki sočustvuje z ruskimi idejami, je morala imeti odduška in ga je tudi imela celo v o večjem obsegu, kakor se je sploh pričakovalo. S tem pa je minila tudi vsaka nevarnost za obstoj italijanske države. IJDa jo temu istinito tako, se prepriča vsak iz nadaljnega poteka dogodkov. Vsporedno pa hočemo podati naše razmotrivanje, zakaj se nacijonalna država ne more razsuti črez noč. Pred vsem tvori Italija enotno državo. Vsi pripadniki te države govore jeden jezik in se čutijo vsled tega medsebojno vezane. Nacijonalna država kakor je italijanska pozna sicer antagonizme med sloji, med posameznimi deželami, med političnimi strankami, a v jednem so si vedno vsi popolnoma edini, to je v prepričanju, da je njihov življenski obstanek odvisen od obstoja države kot take. Radi tega pa tudi najhujši bolševizem ne bi mogel zatreti državne misli italijanske, četudi se bi izvršil popolni notranji preobrat. Kot primer naj navedemo kobaridski poraz, ki so ga res zakrivili italijanski bolseviki, a kako posledice je izzval? Vbrambi države so si bili takoj vsi edini in mesto razsula države, ki ga je takrat pričakovala Avstrija, doživeli smo ravno nasprotno, namreč po av železne odločnosti vstrajati do zmage. Dalje so v Italiji slični izgredi navadnejši dogodki, kakor v vsaki drugi državi. V obče velja namreč naziranje, da ima vsak sloj neomejeno pravico javno vprizarjati manifestacije svojega političnega prepričanja. Radi tega pomenjajo milanski izgredi res neušečen potek političnih demonstracij, a niti pičice več. Proletarski sloji drugih mest so to prav dobro razumeli in se vsled tega omejili na mirne stavke, s čemer so dosegli zaželjeni vspeh, ne da bi posegli k nasilnim metodam. Grožnja meščanstvu je bila izvršena in s tem konec. Konečno je presojati take do- godke tudi iz stališča italijanskega temperamenta. O tem vemo, da ie živahen in dosledno nasproten dolgim diskusijane, kakor so v navadi po severnih deželah. V razjarjenosti vskipi in je tudi hipno nevaren. A ta strast nima dolgega poteka, kmalu se ohladi in pusti vajete razumu. Italijan je pa sicer računar in neumno bi bilo pričakovati, da bi si sebi škodoval. Kaj takega ni pričakovati od naroda, ki je igral v evropski zgodovini vedno važno vlogo in pokazal vedno in povsod na drastičen način, da se zaveda svoje narodnosti. To pa velja povprečno za vse zapadne narode. Ako tudi se bi Razgled Mirovna Konferenca. Konečno se potrjuje vest, da leži pripravljena za podpis mirovna pogodba z Nemčijo, kojo bi se moralo podpisati brez premembe. Nemški delegati imajo priti dne 25. aprila v Versailles pri Parizu in okolu 15. maja se upa, da bode ta mirovna pogodba podpisana tudi od Nemcev. Danes je še namreč jako dvomljivo, kako stališče zavzo-mejo Nemci napram ti mirovni pogodbi, ki jo nemški časopisi že danes ozna-čajo kot pretirano. * Nekako do 25. aprila bi morala biti vsaj v principu rešena tudi ostala v-prašanja in med temi v prvi vrsti ja-drijansko uprašanje. Iz Pariza se poroča, da se jo o tem vprašanju razpravljalo dne 19. aprila celi dan. A-merikanski Časopis «New York Herald» označa rešitev tega vprašanja kot jako težavno in naporno delo. Kljub temu se zanesljivo pričakuje hitro rešitev tega vprašanja, ker sta se v glavnem pogovorila Wilson in Orlando vže prejšni pondeljek. * «Chicago Tribune», Wilsonovo glasilo, prinaša vest, da bi sprejela Amerika od «zveze narodov» poverjeno vladovanje nad Carigradom, Armenijo in Cilicijo, ako bi namreč amerikanski delegati sploh pripoznali načelo poverjenih vlad (mandatov) v kolonijah. Imenovani časopis trdi namreč, da ne privošči Anglija naličnega mandata Francoski, naopak pa bi rada videla, da bi sprejela ta posel Amerika. Italija se za ta mandat itak ne zanima, Grška pa ne razpolaga s potrebnimi sredstvi, četudi bi bila pripravljena sprejeti omenjeni mandat. * «Petit Journal» iz Pariza poroča, da sledi nemškemu preliminarnemu miru tudi mirovna pogodba z Avstrijo. Sodi se, da bode podpisana koncem bodočega meseca, ako se uresniči pričakovanje, da bode podpisan dne 15. maja mir z Nemčijo. * Vesti iz Pariza se glase, da se naginja četvorica v gdanski zadevi kompromisu, v smislu kojega se bi pro- razširil bolševizem v zapadnih državah, bi bila njegova politika povsem drugačno umerjena kakor v vshodnih državah, kjer se je pojavil boljševizem ie kot nekaka oslabelost države. Sicer je pa vže danes vshodni bokevizem bistveno popolnoma različen od socijalnih idej na' zapadu, ki so vseskozi državotvorni načrti, dočim opazujemo, da so boljševiške ideje na vshodu le pojavi državo razdeja-jočih elementov. Tako obstoja današnja bolševiska Rusija le s pomočjo sistemov, ki jih je adoptirala z strogo absolutističnih držav, nikakor pa je ne drži po koncu edini komunizem. po svetu glasilo mesto Gdansko svobodnim pristaniščem in poverilo upravo potom zveze narodov poljski državi. * Prošli teden je sprejel Wilson v avdijenci Nubar pašo, predsednika armenskega narodnega poverjeništva, kojega sta spremljala predsednik in podpredsednik armenske republike. Nemiri na Dunaju. Iz Dunaja prihajajo poročila, da dvigajo tudi v tem sicerjako mirnem mestu svojo glavo komunisti. Razgreta ljudska fantazija pričakuje nemirov od dneva do dneva; razširjajo se fantastične vesti in najmanjši dogodek na cesti vže vznemirja Dunajčane. Trdi se, da so poplavili mesto skrivni bolj-ševiški agenti iz Monakovega in Bor-- lina. Dne 17. t. m. se je raznesla govorica, da se proglasi še isti dan na Dunaju komunistično republiko. Okoli dveh in pol so se uprizorili trije sprevodi, eden mornarski, eden vojnih pohabljencev in eden komunističen. Potem, ko so ti sprevodi obhodili glavne ulice, so se zbrali pred mestno hišo in pred parlamentom. Na trgu pred parlamentom je bilo nekaj republikanskega vojaštva in tukaj so pričeli izgredi. Demostranti so hoteli odposlati komisijo v parlament, da obrazloži svoje zahteve. To je pa policija hotela zabraniti in se s tem zapletla v metež. Množica je pa baš radi tega odpora od strani policije in nekaj me-, ščanskih oseb vskipela in si hotela s silo otvoriti dohod v parlament. A ta hip dojdejo ojačenja vladnih čet, ki so takoj nastavile strojne puške in jih tudi sprožile proti množici. Bilo je več mrtvih in ranjenih. Razkačeni demostranti so poskusili radi tega zažgati parlament, kar jim je pa spodletelo, ker se ogenj ni mo^el razširiti. V teh kritičnih trenotkih je prišel mimo parlamenta automobil italijanske misije. Par strelov je poškodovalo automobil, ker se ga v naglici ni spoznalo. Vlada je obljubila načelniku italijanske misije, generalu Segre takojšno zadoščenje in je ob enem tudi zagotovila, da se je vkrenilo vse potrebno da se slični incidenti ne ponove. Zadnje vesti se glase da se je na Dunaju mir in red zopet popolnoma vsfiostavilo. Po vestih, ki prihajajo preko Švice, je zgubilo pri teh spropadih 5 vojakov življenje, 27 je težko ranjenih, 23 pa lahko. Iz Nemčije. «Berliner Tagblatt» poroßa, da se pripravlja vlada socijalistov večine na odločilen udarec proti komunistom, ki gospodarijo v Monakovem. Namerava se obkoliti mesto s 30.000 tisoči vladnih vojakov. * Iz Berlina poročajo, da korakajo vladno čete proti Brunšviku. Med potjo so te čete zasedle Wolfenbüttel. Bivši vodja berlinska policije Eichhorn, ki je skušal zbežati iz Brunšvika v zrakoplovu, se je moral spustiti na zemljo v Holzmindenu, kjer so ga vladne čete aretirale. * Poroča se o spopadih v Offenbach u, kjer je prebivalstvo napadlo vladno vojaštvo. Isto se je branilo s strojnimi puškami in ročnimi granatami ter tako povzročilo mnogo žrtev med prebivalstvom. Iz Italije. Kakor poroča «Corriere della sera» z dne 18. aprila t. 1. je italijanska vlada s posebno listino zajamčila arabskim plemenom v Tripolitaniji svobodo in enakopravnost, ki jo uživajo italijanszi podaniki v območju svoje države. To se pravi, da bode imel arabsi narod odslej iste konstitutocijo-nalne pravice, kakor jih uživajo drugi italijanski podaniki v Italiji. Tripolitanci so vzeli ta vladni akt z zadovoljstvom naznanje. V prihodnji številki hočemo te dogodke podrobneje razmotrivati. Iz Francije. Poslanec Lefas je predložil zakonski načrt za odpravo smrtne kazni, ki se bi imela nadomestiti z dosmrtnim zaporom. Kazen bi bilo nastopiti izven Francije in bi obstajala v popolni izolaciji v celičnem zaporu. Iz Rusije. Iz Dunaja poročajo preko Švice, da novi boljševiški armadi, ki operira v Ukrajini,- ste prideljeni dve jugoslovanski diviziji, močni okroglo 24.000 mož. Le-ti so bili nabrani iz bivših avstro-ogerskih vjetnikov, kojim po-veljujejo izborni častniki slovenske ali hrvatske narodnosti. Boljševiki organizirajo te Jugoslovano, da jih vpora-bijo proti Rumunom, češ, da jih pošljejo potem v Srbijo, kjer se pričakuje revolucijo in konočno tudi zoper Italijo, češ, da se bode vnela vojna med Jugoslavijo in Italijo. Vstaja v Indiji. Iz mesta Delhi se poroča: Stavke se nadaljujejo in prebivalstvo se upira. Težki izgredi so izbruhnili v Ghurka-Kan-u, okraj Gurojandella, kjer so uporniki razbili postajo. * Druga poročila iz Indije se glase, da se pričenja življenje zopet normalno razvijati. Kljubu temu se še doga- jajo v Penžabskih pokrajinah plenjenja. V Amricar-ju je prišlo do spopada s četami, ki so hotele razpršiti ljudska zborovanja. Govori se o 200 žrtvah. Vstaja v Egiptu. Tudi v Egiptu imajo Angleži polne roke. Ljudstvo ni še pomirjeno, dasi se Angleži z vso silo trudijo, da bi upor omejili in če možno popolnoma pomerili. Nevarnost postaja velika iz razloga, ker je ustaško gibanje v Indiji v zvezi z egipčanskimi nemiri. Novi teroristični izbruhi v Petrogradu. PARIZ. «Echo de Paris» poroča iz Petrograda, da so se pojavili tam novi teroristični napadi. Petrograjski sovijet je odredil, da se takoj ustreli vse nasprotne teroriste. Učinki bolševizma. PARIZ. Vodja aprovizacije Združenih držav — Hoover — je podal sledečo izjavo: Aprovizacijska uprava je preiskala sedajni ruski položaj in prišla je do zaključka, da v Rusiji umre mesečno več kakor 200 tisoč oseb vsled pomanjkanja živil. Po načinu razdelitve, ki ga je izdala sovijetska vlada vdo-be živila najprej otroci, potem rudeča garda In konečno, kar ostane, drugi stanovi, inteligenca i. t. d. Preiskava je dognala, da imajo samo otroci zadostno hrano. Hoover je zaključil rekoč, da socijaliziranje pridelkov in razdelitev živil, organizarana od Lenina in Trotzky-ja, je imela učinek, da je nastala lakota v deželi, ki je prej izvažala velike množine živil v druge države. Za Soško dolino. Domače vesti Tihotapstvo tobaka- Vrhovno poveljstvo kr. italijanske armade je izdalo naredbo, glasom katere je prepovedana vsakoršna kupčija delanega tobaka ali prevaženja istega iz enega kraja vdru-gi. Kaznujle so tudi potujoče osebe, pid kojih se najde več nego 2 kg tobačnih izdelkov. Pittonijeva demisija. Glasom vesti, ki jih prinaša tržaški «Lavoratore» ostane Pittoni v demisiji, dokler ne odloči pokrajinski kongres glede smeri, ki jo zavzame tržaška socijalistična stranka. Za sedaj pa ostane Pittoni pri časopisu «Lavoratore», ker ni še nikake načelne odločitve v strankinih nasprotsvih. Italijanske poštne znamke v zasedenem ozemlju. RIM. Odrejeno je, da se ima rabiti od 20. t. m. dalje v zasedenem ozemlju na Trentinskem in v Julijski Benečiji v območju demarkacijske črte poštne znamke in vrednosti, ki veljajo za celo kraljestvo. Odredilo se je tudi, da so od tega dneva veljavne poštne takse v lirah v razmerju 100 od sto namesto dosedanjih, ki so označene v kronski veljavi. Upravitelj in urednik: KAROL JUŠ1Č. Tiskarna G. Juch V Gorici. Goriški Slovenec" je na prodaj v Gorici RIM. Zastopniki goriške dežele in mesta Gorice so bili sprejeti v posebni avdijenci od ministerskega podpredsednika, od zakladnega ministra in podtajnika Pietriboni-ja, kterim so popisali žalostne razmere soške doline, ki je skoraj popolnoma uničena. Komisija je izjavila vladnim zastopnikom, da prebivalstvo pričakuje ta-kojšnjo akcijo za gospodarsko obnovitev. Dotični ministri so zagotovili, da jim je pri srcu usoda odrešenih bratov in da se v najkrajšem času ukrene vse, kar je potrebno za obnovitev naše dežele. Naši Slovenci so bili odsotni! pri gosp. Marcu, Via Seminario št. 2 pri gosp. Pertot, Via Municipio št. 4 pri gosp. Zakrajšeku, Corso Verdi št 13 pri gosp, Molesini, Via Carducci 17 in Via Teatro 11. v Trstu Na postaji južne želežnice pri gosp. Kreschiak, Čampo Belvedere št. 1 pri gosp. Woitech, Via Poste št. 9 pri gosp. Žohar Qisela, Piazza Oberdan št. 6 v Rojanu pri gosp. Vivodo Domenico, Via Monte Or-sino št. 15 pri gosp. Geržina Ludviku, št. 8. :: V Pondeljek dne 7. aprila :: otvorila ie nova prodajalna izgotovljenih možicih oblek in velika zaloga suknenega in manufakturnoga blaga na debelo in na drobno SPREJEMAJO SE HAROČILA MA MERO Specijaliteta nepremočljivi plašči za možke in ženske Za mnogobrojen obisk se priporoča: Oscarre Pascal & C2, Via Rastello TEDENSKI KOLEDAR 23. Aprila Sreda, Adalbert (Vojteh.) 24. „ Četrtek, Jurij, Fidelis. 25. „ Petek, Marko, Ermin. 26. „ Sobota, Klet, Marcelin 27. „ Nedelja, 1. poVel. (bela) Cita 28. „ Pondeljek, Pavel od križa, Vital 29. „ Torek, Peter, Robert ZOBOZDRAVNIK ROBERT BERKfl DORICA, ULICA DANTE it. 4 Nnogo Id asistent pri Dr. PIKI Zobozdravniški atelje Posluje od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 5. popoldne Zobozdravnik ADOLF KOLI ---je odprl na---: Korsu Viktor Emanuel št. II Zobozdravniški atelje Posluje ocf9. do 12. dopoldne in „ 2. ,, 5. popoldne ANTON PERTOT GORICA — Ulica Municipio 4 — GORICA -tt r'1 -••••-«■ Filjaika ulica Tcairo 18 = : : : : PRODAJALNA : ; : : s papirjem, črtanjem in knjigovezjem ------------ EDINA -------------- velika zaloga razglednic porušene Gorice okolice in umetniških. gy Zalaga volnenega @ Ij blaga, Sukna, Svile | Gefirov, Okstorda, Perkala y Platna, Perila 1.1. d. | Nova manufakturna trgovina GORICA - Corso Giuseppe Verdi št. 15 3 Nasproti gg Ppnp 7 m P m p ® Nasproti fi_ 1 Klnematogr.,Edison' | ',CBC ^uici us g K||BBa|g|ri Edison' i GORICA ulica Oarducci 8 Dne 28. marca je otvorila tvrdka A. BAŠEVI & FIGLIO pod vodstvom aenamega krojaškega = mojstra AGOSTSNO GACHET == MANUFAKTURNO TRGOVINO IN PRODAJO IZGOTOVLJENE OBLEKE Velika zaloga sukna za moške in ženske LASTNA KROJAČNICA. - ZMERNE CENE n za OKI ZADRUGA IZ niLANA ______ otvorila je s podporo „goriške občine“ v občinski šoli ulica Giacomo Leopardi RfiZSTAVO raznega pohištva, posteljne in kuhinjske oprave ter vseh drugih potrebščin za obnovljenje stanovanj. Odprta ostane za občinstvo in za vpiso vanje naročil od 10 zjutraj do 6 pop. BšF* Zelo znižane cene mamxsBismsMSBmamssTamrjsaKiia