Poštnina pavSalirana MAMKI OElAVffi I Naročnina znaša: K dostavljanjem na dom ali po pofitl K 10‘— mesečno. četrtletno K 30'—. Ca pride naročnik sam v upravnlfttvo po Ust: Me-sečno K 9‘50. — lnseratl po dogovoru. Političen list. List izhaja vsak delavni^ popoldne. Posamezna Številka stane 60 vin. Uredništvo in uprava i Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica ' 8t 4 ) Teleton uredništva St. 276, uprave St. 24. Leto III. Maribor, petek 13. avgusta 1920. Št. 179. Rusko-poljska borba na višini. Poljski proglas na vse narode sveta. — Nikakega razjasnjenja v vladni krizi. — Mejna komisija dospela. Jugosloveni! Dne 26. avgust«* t. 1. ze zbere jugo-slovensko Sokolstvo na prvi pokrajinski zlet v Mariboru. Starešinstvo našega Saveza je odločilo mesto Maribor za svoj prvi zlet in za prvo redno skupščino jugoslovenskegh Sokolstva, da da mestu Mariboru, kjer je nasilna avstrijska vlada zatirala sleherni kulturni razvoj našega naroda, zadoščenje, da izrazi svojo radost, da je to naše mesto važno za državo v narodnogospodarskem in kulturnem oziru brezuvetno uiedinjetio z materjo Jugoslavijo, da je mdgoČna manifestacija Sokolstva na naši severni meji porok, da ni sile, ki bi mogla še kdaj ugrabiti sveto našo posest. Srečni bomo torej/ v teh dneh pozdraviti v svoji sredi brate in s^lre iz vseh pokrajin naše širne Jugoslavije, stisniti hočemo pa tudi bratsko roko zastopnikom češkega Sokolstva, ki je stalo verno ob strani našemu. Dragim slovanskim bratom hočemo napravati dostojen sprejem, gosto- fbno bivanje v našem mestu. Obračamo tedaj do Vas vseh, zvestih naši Edinstveni državi in naklonjenih plemeniti misli sokolski z rodoljubno prošnjo, da pomagate zletnemu Ujetnik v Vatikanu. ' ' .V. | V smislu svojega izrpcno izraelskega, lokalno omejenega poslanstva Jezus ni nikdar u-stanovil in niti v najmanji prispodobi ni mislil na ustanovitev vere in cerkve, kakor se nam danes predstavlja v krščanstvu, papegtvu in rimo-katoliški cerkvi. Ustanovitelj današnjega krščanstva ozir. katoličanstva je bil Savel, poznejši Pavel, kot Savel največji sovražnik Jezusovih naukov* Ni pa tudi Pavel, ki je bistvo Jezusove vere prvi z vspehom zanese1 tudi med pogane, nikdar mislil na ustanovitev današnje katoliške hirarhije, najmanj pa papeštva s sedežem v Rimu; k temu razvoju so pripomogli d ; ponajveč politični vzrojci, ki jih imamo iskati v poganstvu rimskega cesarstva. Je^us, njegovi nauki in krščanstvo, ter današnja katoliška cerkev in Jezus ter Peter in Pavel in rfa-ki papež — to so si med seboj večja nasprotja nemogoče medsebojne sličnosti, kakor nam jih predstavlja nasutje med zamorcem, in bel< kožcem. Kar Jezusa povzdiguje nad vsemi verskimi reformatorji, kar nehote tudi pri nevernikih vzbuja spoštovanje do Jezusa iz Nazareta, to je njegov odboru v tem pogledu izvršiti častno prevzeto nalogo. Sprejmite v svoje domove drage goste, s hiš naj ponosno zaplapolajo naši državni in slovenski prapori, okrasite okna svojih stanovanj z zelenjem in cvetjem I Naši gostje naj spoznajo, da so na domačih tleh, da so v jugoslovenskem Mariboru, ki zna ceniti prave nositelje slovanske misli in sokolskega dela posvečenega telesni in nravstveni povzdigi celega naroda! V ta namen sodelujte vsi in vsak po svojih najboljših močeh 1 Zdravo! > Zletn! odbor za I. pokrajinski zlet jugoslov. Sokolstva v Maribora. Dr. Vlademir S er ne c predsednik. . Jug. napred. akad. društvo „Jadranu v Tovariši, tovarišice! Bliža se trenutek, ko bo naš »Sokol« prvič v svobodni državi nastopil na meji, da pokaže silno moč in idejo, ki ga je vodila po težki poti do vstajenja. nedosegljivi a dejansko splošno tudi neizvršljivi nauk: „Ljubite tudi svoje sovražnike!" »Blagoslavljajte jih, ki vas preklinjajo! . . .* Tega nadnaravnega nauka katoliška cerkev ni nikdar izvrševala, odkar je postaja katoliška, torej ne trdim, da ga tudi prva še pravoverna cerkev ni tudi sama na sebi izpolnjevala. In potem drugi največji nauk Jezusov prav-zaprav cerkev, ki jo je ustanovil v svojih besedah: »Moje kraljestvo ni od tega svetal" Ravno tako s tem v zvozi stoječi nauk popolnega zaničevanja in zatajevanja vsega, kar človeka veže na ta svet, Jezusova prepoved skrbeti za najpotrebnejše za življenje, odtrgati se popolnoma od svoje družine kakor se je On sam odtrgal ko je pričel učiti, na kar nas opozarjajo evangelisti govoreči o prilikah, ko so ga iskali njegova mati in njegovi bratje, pa jim ni šel nasproti, marveč jih je zavrnil rekoč: »Kdo je moja mati, kdo so moji bratje?" In iztegnivši roke svoje na učence svoje reče: »Glej, mati moja, in bratje moji! Kdorkoli izvršuje voljo Očeta mojega, si je v nebesih, on mi je brat im sestra in mati! . . ." Vi vsi, ki mislite, da z našimi razmišljeva-nji omalovažujemo vero, papeža in cerkev, pred- Živo čutimo tudi mi akademiki potrebo da 6e sestanemo in pogovorimo o stremljenjih; ki nas vodijo *po poti bratstva, enakosti fo svobode. Ideja, ki nas je privedla do skupnega dela, naj nas v Mariboru združi & tesneje in naj v nas utrdi voljo in moč do neustrašnega in požrtvovalnega dela za jugo-' slovenski narod. Naša volja mora premagati vse ovire, naš duh mora dvigniti ljudstvo do najvišje stopnje izobrazbe, katjti šele takrat bo lahko gledal napreden dijak ponosno 'itv brez bojazni v svoje neprijatelje, ko jim dokazal, da je ni moči, ki bi mogla zabranHf pot pravemu spoznanju resnice in pravice. Bratje In sestreli Naj blatijo naše hotenje in stremljenje kakor jim drago, mi stojimo vzvišeni nad vsako sumnjo, naš odgovor jim bodo ne besede, ampak vedno le dejanja. Nt še dolgo kar so nas napadli kot Svobodi miselne bojazljivce, pokažimo jim. da smo prev prišel. Kdaj pride nam doslej še ni bilo mogoče izvedeti. [Čedne posledice Orlovske slavnosti. Pod tem naslovom je prinesel »Naprej« v svoji 182. številki iz Maribora čudno kolobocijo, ki jo je očividno napisal klerikalec ter ž njo potegnil socijalistično glasilo. Dopisnik oplsuie neke razgovore, ki so se baje vršili pri »Črnem orlu« in katerih sta se udeležila tudi dr. Rosina ter dr. Graselli, ter pri tem nesramno napada našega zaslužnega veljaka g. dra. Rosino ter se mimogrede zaleta tudi v novinarja g. Pirca. Mi smo se pri prizadetih gospodih Informirali ter izvedeli, da niti eden niti drugi sploh nič ne ve o celi stvari, še manj pa o kakšni tožbi, ki naj bi tem pogovorom sledila. Prizadeti sploh nikoli ne zahajajo v omenjeno gostilno, še manj pa je mogel biti g. dr. Rosina omenjenega dne v tej gostilni, ko je splošno znano, da je bil od 27. julija, torej še pred začetkom Orlovskega tabora, pa do preteklega tedna v Rogaški Slatini. Radi tega priporočamo »Na-, preju« naj drugič bolje razi na svoje dopisnike ter da se ne da več zlorabiti. O resničnosti naših trditev se, če nam ne veruje, informira lahko pri svojih mariborskih so-drugih Klerikalci nimajo le v vseh naprednih organizacijah špicjjev, ampak skušajo, tudi napreden tisk kompromitirat s svojimi izmišljenimi in otvorjenimi dopisi. Plebiscitna komisija na Koroškem je Itfičela svoje delo s tem, da je razdelila ozemlje t distrikte (okrožja) in izdala nemško pisana navodila za občinske zaupnike. V nekaterih krajih je prišlo že do konfliktov, ki jih povzročajo Italijani s svojimi žalitvami proti Jugoslaviji. Nasprotno se Francozi obnašajo napram našim ljudem dostojno. V Grebinju jim je ljudstvo priredilo ovacije; vodja francoske komisije je objel pozdravljajočo deklico ter jo poljubil. Glede demarkacijske črte je ljudstvo mirno, vznemirfbr&e samo inteligenca. Komisija za razmejitev Avstrije in kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je uraden naslov mejne komisije, ki bo te dni pričela poslovati v Mariboru. Predsedstvo komisije bo vodil komisar angleške delegacije, podpolkovnik A. J Craven, vodja francoske delegacije je komisar, komandant Andre Jocard, vodja italijanske delegacije komisar alpinski major Enrico Calma, vodja japonske delegacije komisar komandant Žanži Naga-moši, vodja avstrijske delegacije je komisar major Steyrer, vodja naše jugoslovenske pa komisar general Ante Plivelič. Člani komisije bodo nastanjeni v hotelu »Meran«; ki je popolnoma spremenjen v privatna slartovanja z vsemi udobnostmi; uradovala pa bo komisija v poslopju dekliškega zavoda »Vesna«. »Vesna« je preurejena v same pisarne. V pritličju se nahajajo stražnice, ordonance ter spalnice za podčastnike vseh delegacij. V prvem nadstropju je v sredini nišama predsednika Crauena, na desno je posvetovalna dvorana, okrog pa pisarne posameznih delegacij, ki imajo razen italijanske ter japonske, ki sta skupaj, vsaka svoj lokal. Drugo nadstropje je na razpolago naši delegaciji, ki ima razne oddelke. Komisija se na narodnostne ozire ne bo ozirala, njen delokrog pa je precej tesen ter se bo morala držati strogo meje senžermenske mirovne pogodbe. Komisija bo poslovala v dobrem slučaju osem do deset tednov. Klerikalizem v prSvi luči. Razmere, ki vladajo v Prekmurju po krivdi naših klerikalcev, ki si hočejo tam ustvariti nekak svoj pašalik, kjer bi bili neomejeni gospodarji so nas prisilile, da smo odprli predale našega lista tudi ljudem, ki zo razmotrivali o teh razmerah. Vsakdo ve, da molčanje v ta’ ih slučajih popolnoma nič ne pomaga, da nasprotno celo škoduje. Delo sove postave — razen7’da so verovali in poveli-čavali Jezusa, to se da sklepati iz Petrovega prvega javnega nastopa: „Možje Izraelci, po- slušajte te besede: Jezusa Nazarečana, moža, ki ga je Bog potrdil med vami z močmi in! čudeži in '/.namenji, ki jih je Bog storil med vami, kakor sami veste, tega, po' trdno določenem sklepu in previdnosti Božji izdanega, ste vzeli in po rokah krivičnikov na križ razpeli in umorili1' . . . „Vsi pa, ki so bili spTejeli vero, so bili skupaj in so prodajali imetje in lastnino ter jih razdeljevali vsem, kakor je kdo potreboval." Če uvažujemo, da se ie to godilo neposredno po evangelijskem vnebohodu Jezusa in ko so apostoli prejeli sv. Duha, bi morali stoječ na stališču današnje rimokatoliške cerkve, pravilno sklepati, da so apostoli takoj hiteli v Rimu ustanoviti lastno cerkev in izreči ločitev Jezusovih naukov od judovske postave. Toda tega, kakor ste zgorej videli, niso storili. Ostali so v Jeruzalemu, zahajali kakor prej v tempel in tam kakor omenjeno, učili nadalje le delno reformirano Mozesovo postavo. V glavnem w torej ostali še Judje, kakor so bili predno ser postali Jezusovi učenci. Videli bomo, da o današnjem papeštvu tedaj še ni bilo ne duha ne sluha. prekmurskih klerikalcev, ki so pa nekaj čisto posebnega, tvorijo jih namreS ne le katoličani, ampak tudi protestanti in celo pravoverni Židi, ki stoji pod patronanco naših klerikalcev je eno najnevarnejših del. Toda naši klerikalci ga zagovarjajo. Ker si osebno ne upajo pobijati naših trditev, ki so nepobitne, jih skušajo v svojem časopisju smešiti, s čimer pa, nič ne ovržejo in ker to vejo in so v strahu, da bi v Prekmurje posvetila še kaka druga, razen klerikalna luč, so si izmislili nov strategičen načrt. Pričeli so nas rotiti, naj o Prekmurju ničesar ne pišemo, Ker to škoduje našemu narodnemu in državnemu ugledu, kar lahko izrabljajo naši zunanji sovražniki, ker podrobne meje Prekmurja še niso določene. To je sicer res in mi bi se tega gesla tudi držali ter o Prekmurju molčali. Toda dogodil se je za klerikalce preznačilen slučaj, ki nam sam sili znova pero v roko. V torek popoldan je prišel v naše uredništvo gospod iz nasprotnega tabora ter nas prosil zaupno, da bi o Prekmurju več ne pisali. Misleč, da misli gospod pošteno, smo mu to tudi obljubili. Toda že naslednji dan smo se prepričali o vsej zahrbtnosti tega poseta, kajti „Straža" je prinesla ta dan v svoji 88. številki izpod peresa istega gospoda nesramen napad na nas radi Prekmurja. Torej istočasno, ko je gospod pri nas posredoval za premirje, je bil že v Cirilovi tiskarni popravljen nov napad. To je torej čisto navadua zloraba premirja, na katero ne moremo molčati in radi katere tudi naša obljuba ne more več ohraniti veljave. Nam ni ljubo, da moramo privatne pogovore, ki so se smatrali od naše strani za zaupne vlačiti V javnost, toda k temu smo prisiljeni. To je najsijajnejši dokaz klerikalne zavratnosti in potr* dilo, da njihov namen posvečuje vsako sredstvo. Od nas zahtevajo, naj se za Prekmurje ne brigamo, oni sami pa istočasno pripravljajo na isto Prekmurje klerikalno ofenzivo in sejejo seme, ki že danes rodi tam tako. žalostne sadove. Upamo, da si bo o tem vsak že sam ustvaril potrebno sodbo. Potovanje na Koroško in politična oblast. Prejeli smo: Svojčas je bilo javno razglašeno, da je potovanje na Koroško v naše slovensko ozemlje popolnoma svobodno, da ni za to potreba nobenih posebnih potnih izkaznic. Neka Korošica, ki služi tu v Mariboru in je hotela domov na obisk, tega ni vedela in je šla na okrajno glavarstvo, da si oskrbi potn<> izkaznico. Toda Mm so ji na podlagi prejšnjih predpisov delali ™ake ovire, kakor da bi hotela potovati v nam sovražni Cmurek. Ce pomislimo, d# koroške nemške oblasti v tem času svojim ljudem naravnost vsiljujejo prilike za potovanje celo v naše ozemlje, se nam čudno zdi, zakaj ravno pri nas jahamo starega uradnega belca? Naše kavarne, zlasti boljše, so vedno polne slovenskega občinstva in sicer vsaj 90% naprednega. Vendar pa v večini teh ka-varen pogrešamo rszne napredne časopise, kot celjska »Novo dobo«, ljubljansko »Domovino«, glasila Samostojne kmetijske stranke »Kmetijskega lista«, sploh pa nobena kavarna nima »Rdečega prapora«. Ravno tako pogrešamo po vseh kavarnah jugoslovensk^ revije. Gospoda kavarnarji si menda še niso svesti, da obiskuje občinstvo kavarne v Melikih mestih, kot je sedaj Maribor, radi či-tanja in ne radi slabe kave. Opažamo, da šefi sicer nadzirajo osobje pri postrežbi, nismo pa še videli, da bi nadzirali tudi redno dohajanie č sopisov in tako se dogaja dnevno, da prejmemo v kavarnah celo lokalne časopise drugi dan, ko jih dobe že naročniki na deželi po pošti. Smo radovedni, kje bodo ti dobrohotni migljaji najprej zalegli. Griža v Mariboru in okolici se v zadnjem času jako opasno razširja, tako, da'v tukaišmi bolnici primanjkuje prostora za sprejem bolnikov. Kolikor slišimo, je v zadnjem času odpovedala vojaška bolnica prepeljavo bolnikov z infekcijskim vozom, ki je last okr. glavarstva, ker baje primanjkuje bolnici konjev. V interesu nesrečnih bolnikov je pač želeti, da civilne ter vojaške oblasti to vprašanje skupno in temeljito rešijo. Občinstvo pa se opozarja, da glede na snago v nišah in lastne osebe, da se varuje pred vsem vži- spomni Jezusovih besed: Poberite se od mene med zavržene, kajti vi ste prejeli svoje plačilo že na tem svetu! Bodite pa tufl prepričani, da tudi mi priznamo, da je vera našemu ljudstvu potrebna, toda prava, živa vera tudi — v dejanjih I Dajte nam tako vero, in mi bi bili zadnji, ki bi ji hoteli nasprotovati 1 Toda vi hočete poleg dosedanjih dokazov še drugih iz evangelijev samih in sicer dokazov, da Jezus ni nikdar ustanovil to, kar se nam danes predstavlja kot krščanstvo. Dobro! Popeljem vas v „Dejanja sv. apostolov", kjer se nahaja jfcleg verskih tudi mnogo zgodovinsko potrjenih resnic, katerih (slednjih) žal, ne naj-demo toliko v evangelijih samih. A še preje se mi zdi potrebno sledeče pojasnilo: Po smrti Jezusovi so njegovi učenci nameravali ostati v Jeruzalemu, ker jim je Jezu« sam zapovedal, naj ne odidejo iz Jeruzalema, temveč naj tam čakajo obljube Očetove, ki jim pošlje krst sv. Duha. Učenci, ki še tedaj niso razumeli poslanstva svojega Učenika, so ga Vprašali: „Gospod, ali boš v tem času vnovič po- stavil kraljestvo Izraelu?" Učenci so do izpolnitve te obljube hodili v judovski tempel in shodnice ter tam učili. Da se njih nauk ni dosti ločil od onega stare zaveze ozir. Moze- / vanja nezrelega sadja, jesti z neumitimi rokami, obiskovati hiše, kjer so taki bolniki. Pred vsem pa veljaj boj v slednji naši koči razpasenju muh, ki so ponajveč najnevarnejši prenaševalci teh nevarnih bacilov. Danes stojimo po izpovedbi strokovnjakov J še le na pragu epidimije, ker v začetku ima ista navadno lahek slučaj, čim dalje epidimija traja, tem nevdrnejša je \ za posameznega bolnika. Sicer pa bo v interesu občinstva, da se prihodnjič 'temeljiteje s vprašanjem te bolezni seznanijo. Kam s sadjem? Letos imamo na Šta-' ferskem toliko sadja, da že zdaj ne vemo kam ž njim. Razprodaja na trgu vsled pre-obile konkurence zaostaja, deloma tudi vsled griže, ki nastopa že epidemično, ker ljudje vživajo vsako tudi nedozorelo, sparjeno in umazano sadje. Izvoza ni, ker je sadje letos tudi drugod obrodilo in ker so potni in carinski stroški previsoki. Sladkor za vkuhanje sadja je predrag in ga tudi ni toliko odveč. Torej kam s sadjem? To vprašanje roma danes iz dežele v mesto, a ne najde ne tu ne tam primernega odgovora. Spomnimo se na čas, ko ljudje še niso bili tako zaverovani samo na trenotni vžitek in so mislili že po leti tudi na zimo. Tedaj so odveč sadja na-sušili za zimo. Kdor nima drv, mu je še solnce na razporago. Tudi v kuhinjah se pri ras premalo spoštuje sadje — prvovrstni gostilničarji še zdaj dan za dnem dajejo svojim gostom — kislo zelje. Nesnaga v mestnem kopališču ob Dravi. Iz občinstva se nam poroča: Maribor je obče slabo preskrbljen z javnimi kopališči v Dravi. Večina teh kopališč se nahaja pod mestom, kamor prihaja največja nesnaga iz celega zgornjega dela mesta. Vsak tujec se čudi, kako je mestna občina svojčas mogla kaj takega dovoliti. Imamo primernejše'kopališče tudi ob zgornjem delu mesta, kjer je voda bolj snažna in kraj pripraven tudi za solnčne kopeli. Toda tu manjka zopet prepotrebnega reda in naprav za slačenje in shrambo obleke. Predvsem je prostor premajhen in še ta zanemarjen, da se človeku gnusi. Če bi hoteli po tem kopališču soditi kvaliteto snage klerikalnih gospodarjev, jim daje ravno to kopališče* ne prečedno spričevalo. Okr. hranilnica pri Sv- Lenartu v SI. g. Zadnji torek so me boječe vprašale razne stranke, ki so prišla iz okr. hranilnice, kaj to pomeni, da se ti gospodje tako nekako nesi-gurno obnašajo in da v blagajni nimajo toliko denarja, da bi človeku 1000 K da celo 100 K izplačali ? Ali grozi tudi tu kak polom ? Pred 14. dnevi je posetil naš trg sin rajnega Mrav-Iaggai katerega se mnogo n&ših tržanov „bva-ležno" spominja. Zelo nas veseli, ljubi sinček, da si nas s svojo navzočnostjo počastil, sicer bi mi res pozabili svojega velikega „dobrotnika'\ Ali je ta ^visokospoštovani" gost znabiti počastil okr. hranilnico ali katerega njenih izvršujočih članov ? Kajti ni nemogoče, da je imel gospod Mravlagg ml. še nekaj očetdvih bacilov pri sebi in je iste hote ali nehote tukaj raztrosil 1 Ti bacili so se lotili menda že tudi predsednika okr. hranilnice. Komaj se je vrnil iz toplic ter dospel zvečer v naš trg,, moral je že poslušati neprijeten raport svojih podložnih. Iz zadnjega nadstropja dvonadstropne hiše prisopiha pokorni .sluga, vladni komisar okr. hranilnice, na cesto ter z nemirnim glasom nadvozu sedečemu predsedniku poroča o zadnjem napadu vlagateljev na okr. hranilnico. Imel .sem utis, da rekrut raportira avstr, generalu.' Občinski gospodarski urad v Mariboru Izdal bo nove sladkorne nakupovalno naUav. nice, in sicer za hišne lastnike: Grasupoa predmestia (Melje) dne 17. t. m. Notranieoa mesta (Koroška cesta) dne 18- t. m Maoda Jenskega predmestja dne 19. t. m. Za podnajemnike vseh mestnih okrajev pa dne 20 t m • vsakokrat od 8. do 12. ter od 14. do iV (2 do 4.) ure. Hišni lastniki morajo oddati njihov hišni list (rumene barve) ter dosedanje več neveljavne nakupovalne sladkorne nakaznice. Podnajemniki se morajo pa izkazati z njihovo policijsko zglasilnico ter oddati istotako dosedanje, neveljavne nakaznice. V svrho čimprejšnje ugotovitve števila upravičencev pri posameznih trgovcih, naj isti oddajo dotičnim njihove kontrolne kupone. Trgovci naj strankam pri takratni oddaji sladkorja odrežejo ter odvzamejo odrezek »Veliki srpan 1920 (VIII.)« Trgovcem, koji še do sedaj niso poravnali sladkornih primaftikljajev, se pa prepoveduje prevzemati od strank tozadevne kontrolne kupone. D’Annunzijeve svečanosti. Odkar vlada D’Annunzio na Reki, se vrše V mestu neprenehoma razne slavnosti in svečanosti. V pondeljek so svečano obhajali drugo obletnico D’Annunzievega poleta na Dunaj. Pri tej priliki je godba prvič igrala novo oficijelno reško himno. Vojaštvo je defiliralo pred D’Annunziem in mesto dosedanjega vzklika: „»A noi!« so nazdravljali: »Spalato!« D’An-"nunzio se čuti sedaj varnega na Reki in zato misli na nove pustolovščine. S takimi vzkliki pa skuša vojaštvo navdušiti za nove čine. Prostovoljna požarna bramba na Pobrežju pri Mariboru priredi v nedeljo, dne 15 t. m. veliko dobrodejno, veselico v gozdu na Pobrežju poleg Ceste na BVezje, vhod pri hiši št. 49. Spored: Ples, koncert, srečolov, razne'druge zabave. Vstopnina 3 K v predprodaji, 4 K pri blagajni. Za mnogobrojni obisk se priporoča, ker gre za kritje stroškov novega plezalnega stolpa Načelstvo. Pevski zbor Glasbene Matice v Mariboru sodeluje v nedeljo, dne 22. t. m. pri veliki veselici na Klopinjsj^em jezeru. Ker gre tu za osvoboditev Koroške, je narodna alolžnost pevcev Glasbene Matice, da se te važne narodne prireditve udeleže in da pridejo vsi k pevski vaji, ki se vrši v petek 13. in torek 17. t. m. vsakokrat ob 20. uri zvečer pri Gotzu. ^ Odbor. Planinski tabor na Obiru. Taborjani planinci, ki hočejo v nedeljo dne 15. avgusta, na vse zgodaj, z vrha Obira (2141 m) poz dravitj in občudovati vso našo Koroško, se zberejo v soboto zvečer v Železni Kapli — kamor iih pripelje popoldanski vlak iz Maribora ali avto iz Kranja — od koder odrinejo pred'nočjo na vrh. Oni pa, ki se morejo udeležiti le planinske veselice v Železni Kapli, dospejo tia z nedeljskimi voznimi prilikami. Pripomnimo, da ima jutranji vlak ob 5.05 uri iz Maribora direktno zvezo z Železno Kaplo, kamor dospe do približno 11. ure. Ugotovitev škode v tržaškem Narodnem domu. Po vesteh iz Trsta je bila v ponedeljek dopoludne prvokrat komisija v de-moliranem hotelu »Balkan«, ki je imela nalog da ugotovi šljodo. Poleg pravnikov in tehnikov je sodeloval pri tej komisiji tudi zastopnik kvesture. Rezultat komisije še ni znan. zdravljen nastopi »M« in kmalo na to »Slovan« na igrišče. Igra se začne z ostrim napadom »Slovana« kateremu sledijo drugi, tako da se vidi dobro premoč živahnega »Slovana«. Prvi gol pade po krasnem strelu z levega krila »Sl« sigurno v gol maribor. vratarja. Takoj po prvem uspehu še »Slovan« poostri tempo in napada dalje. Izvanredno lepo streljen kot se spremeni v drugi gol za »Slovana«. »Maribor« se potrudi po tako hitrem, ^dvakratnem uspehu požrtvovalne igre »Slovana« igro spraviti tudi na polje domačega kluba; toda to se mu posreči le deloma, ker se vsi napadi ob dobri zbrani ljublj. moštva odvrnejo v naspr. polovico, kjer »Slovan« proti koncu prve polovice ob vednem napadanju še doseže tretji in zadnji gol za Slovana. V prugi polovici igre se je slika popolnoma predrugačila. Slovan je moral lepo kombinirane napade opustiti in se pripraviti na resno obrambo. Nilse bilo več za čuditi, zakaj da je hotel Slovan že v prvem »half-time-u« Mariboru zapečatiti usodo. Maribor napada neprestano tu se le redko Slovanu posreči predreti in napasti mariborska vrata. Po lepo skombinirani igri doseže Maribor vkljub požrtvovalni in dobri obrani Slovana svoj gol. Dolgo trajajoče ploskanje oceni lepo in sigurno igro Maribora. Po večkratnih napadih Slovanov gol, ki vse dobro reši izvrsten ljubljanski golman, se konča igra v sredi polja. Sodnik je bil slab, obisk pa še precej dober z ozirom na dve večji prireditvi v in pri Ljubljani. »Maribor« pa je s to igro zopet pokazal da, vkljub zadnjemu mestu, ki mu ga je usoda priresekla s to igro, v minuli sezoni reprezentira dober šport in ob enem lepo bodočnost slov. športa na najsevernejši meji naše kraljevine. (Š.) Zlet Sokolskega Sa-veza SHS v Maribor dne 29. avgusta 1920! Zadnje vesti. Sokolstvo. Zletnemu skladu so darovale ljubljanske tvrdke: Stebi in Tuječ, inžen. podjetje Gričar in Mejač, f. ]. Naklas po 200 K, Robert Kollmann, Avg. Agnola, L- Schvventner po 100 K, ]• Koslevc, ]. Malnar in Kmet & Komp. po 50 K in ]škob Zalaznik 40 K. Delniška pivovarna v Laškem 200 K, poleg tega je obljubila več sodčkov p>va brezplačno za veselico. Vsem darovalcem najiskrenejša zahvala. Zletna pisarna v Narodnem domu prosi vse, ki razpolagajo s prostimi sobami v dneh 28. in 29. avgusta, da ji blagovolijo javiti, bi li hoteli prenočiti goste proti plačilu ali brezplačno. Šport. SŠK Maribor : ŠK Slovhn, Ljubljana 1 : 3 (0 : 3). V nedeljo 8. avgusta se je vršila v Ljubljanivna igrišču »ŠK Ilirije« nogometna tekma SSK »Maribor« in ŠK »Slovan«. Bila je to zadnja Prvenstvena tekma letne sezone, ter za »Maribor« odločilna — hoče li ostati zadnji v razredu ali ne! Lepo po- Vladna kriza. LDU Zagreb, 12. avgusta. Današnji »Hrvat« prinaša iz Beograda nastopne informacije: Ak6 demokratje ne popuste v svojem dosedanjem stališču, je zelo verjetno, da dobi dr. Vesnič nalog, seltaviti vlado br^: demokratov. Enako je možno, da dr. Vesnič ,ne vstopi v koncentracijski kabinet, ako ostane v veljavi dogovor glede svobodnega izvoza, ker smatra, da je to nevarno za prehrano vse države. Položaj na Koroškem. Velikovec, 13. avgusta. (Izvirno poročilo.) Posledice odprtja demarkacijske črte se že vidijo. V naše ozemlje se vračajo vsi oni najhujši nemški kričači, kakor tudi zločinci, ki so lansko leto v majniku divjali po naši Koroški ter povzročajo nemire. Maloštevilni Nemci in nemčurji zabavljajo posebno čez Srbe ter nalašč inscenirajo pretepe, da bi s tem pripravili antanto, da bi dala našo cono zasesti po < italijanskem vojaštvu. Kakor se sedaj doznava je zakrivila naš polom na Koroškem naša mirovna delegacija, ki je pristala na ukinjenje demarkacijske črte ter tako onemogočila vse poznejše poskuse rešiti to vprašanje za nas ugodno. Rusko-poljska vojna. \ DKU Varšava, 12. avgusta. Vojni minister Lesniewski je podal ostavko, ki je bila spreieta; njegove posle bo vodil začasno prometni minister'general Sozukowski. DKU Pariz, 12. avgusta. Po poročilu »Tempsa« je odšla v sredo k Rusom po-sebha poljska misija, da stopi ž njimi v pogajanja. DKU Pariz, 12. avgusta. »Temps« poroča iz Varšave, da se ruske sovjetske čete bližajo Varšavi od severa, severovzhoda ter vzhoda. Severno krilo stoji najbližje in je ‘položaj tamkaj najbolj nevaren. DKU Varšava, 12. avgusta. Državni obrambni svet je izdal proglas na vse narode sveta v katerem naglaša, da je sovjetska ruska vlada odklonila pogajanja za premirje, katera je Poljska predlagala. Sovjetska vlada skuša na vsak način pridobiti čas za zasedenje Varšave, odkoder bi potem diktirala mir. Poljska ne bo sprejela nikakih poniževalnih pogojev ter se bo borila do skrajnosti. V sedanjem tragičnem momentu stavlja Poljska !vse narode za odgovorne ter jih poživlja v imenu človečnosti, pravice in resnice (katere pa Poljska poprej sama prav nič ni poznala — op. ur.), da ji pomagajo. Narodi Evrope naj se ne obotavljajo ter naj ne čakajo, boječ se vojne, ker sicer bo ta vojna sama prišla k njim. Od poljske zmage ni odvisni le usoda. Poljske same, ampak vseh narodov sveta. DKU Berlin, 12. augusts. „Lokalanzeiger“ poroča iz Haaga, da je Lloyd George izjavil v spodnji zbornici, da je vest „Agencije Havas", da bo Francija priznala generala Wrangla preu-ranjena in da ni imela agencija nikakega dovoljenja to objaviti. DKU Pari z, 12. augusta. Romunsko poslaništvo je pooblaščeno izjaviti, da so vesti, po katerih bi bila Romunija na pritisk aliiranih pristala na to, da dovoli prost prebod Wrang-lovih čet v Galicijo, popolnoma izmišljene. DKU Moskva, 12. avgusta. V Minsku se je konstituirala beloruska sovjetska vlada, ki bo federativen del ruske sovjetske zveze. DKU Pariz, 12. avgusta. Čehoslovaški generalisimus Pelle je izjavil, da notranji položaj Čehoslovaške ne dovoljuje, da bi nastopila v obrambo Poljske proti Rusom. ■ , i % Lahi delajo prepire povsod. * DKU Allenstei n, 12. avgusta. Danes dopoldan je prišlo do obžalovanja vrednega incidenta, ko so šli skozi mesto pijani italijanski vojaki, katere so stražniki opozorili na mir. V prepiru je zadal neki italijanski vojak policijskemu uradniku dva bodljaja z bajonetom ter ga težko ranil. To je razburilo množico tako, da je Italijane napadta ter razorožila italijanske oficirje, ki so prihiteli moštvu na pomoč. • Shod dr. Josipa Wilfana. I.DU Beograd, 12. avgusta. Vodja tržaških Slovencev, dr. Josip Wilfan, namerava tu sklicati sestanek uglednih rodoljubov, na katerem se bo razpravljalo o razmerah v zasedenem ozemlju. Mejna komisija došla. Maribor, 13. avgusta. Delimitacijska komisija antantnih držav je dospela danes popoldan ob 15'25 v Maribor. Ob 18. url se vrši v mestnem parku vojašk? koncert na čast tujim delegatom. I Dr. Beneš v Mariboru. Maribor, 13. avgusta. Danes se je minister dr. Beneš na potu v Beograd pripeljal v Maribor z ekspresnim vlakom ob 13*30 in se je odpeljal ob 14-10 proti Beogradu, kjer ostane 4 dni. |Svetoyna žitna letina. LDU. Beograd, 12. avgusta. Presbiro javlja uradno: Ministrstvo za poljedelstvo In vode priobčuje: Poljedelski zavod v Rimu naznanja: Na podlagi zadnjih podatkov |se ceni v severnih državah Amerike žetev pšenice na 220 milijonov tovorov; Setev rži na 221 milijonov tovorov* V Kanadi kaže žetev zelo dobro; dasi je v gotovih krajih prlmanj-kavalo dežja, cenijo da bodo naželi 82 milijonov tovorov Pšenice. V severni Afriki, Algirju, Egiptu Ijp Tunisu bo znašala žetev pšenice 17 mihionov tovorov. Za ostal* države Se nl podatkov. Ve se, da bo žetev pšenice v Nemčiji, Belgiji, Čehoslovaškl, Francij^ Luksemburgu, Nizozemski, Švedski in Jugoslaviji dobra. Na Angleškem, v Škotski in Finski srednja. Dobro Setev rži pričakujejo v Belgiji, Luksemburgu, Nizozemski, švedski in Jugoslaviji, srednjo pa v Nemčiji, Finski in Čehoslovaškl. V žitnem pasu Avstralije je bilo mnogo dežja. V Angleški Indiji junijska žetev ni bila povoljna ter je začasno prepovedan izvoz pšenice. Živahen je Izvoz iz Argentinije. Izid danskih volitev. DKU Kopenhagen, 12. avgusta. Po danes izvršenih volitvah v landsting sestoja ta iz 14 konservativcev, 8 radikalcev, 19 so-cijalistov ter 31 pristašev levice. Mala oznanila. Sobo ISZa stalno nameščena gospodična. Ponudbe pod »Soba« na upravo lista. 2—2 Mablovano sobo išče gospodična Ponudbe na upravo lista. Polljam na dom izbrana jabolka kilogram i 3 K od 10 kg naprej. Sernec, Kamnica. ,311 Cisto nova bala hlaia in par čevljev št. 44 se proda. Vpraša se: Vrazova ul. 6, priti., levo. Gonilni jermeni za stroje iz pravega usnja in patent, gonil, jermeni (Fessler), dalje j razlitne vprege za konje iz črnega ali ruja-I vega usnja, pasje tor-I bice, pasovi za Sokole od K 70—120. Iv. Kravos, Maribor Trgov.: Aleksandrova cesta 13 (poleg sped. »Balkan«. Sedlarska delavnica: Koroška c. St. 17. 5-3 Podpirajte Jugosl. Matico*! ——•——Iffr———f Zavod za straženje in ■ • - Izdaja]: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Pr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.« Raznašal« časopisov Invalidi, dobe l4p zaslužek. Zgiase naj se v upravnlitvip »Mariborskega delavca**. Slovenci, Slovenke! Go- uorlte povsod samo slovenski ! Mi □©= prevzamt Hfpko vrsto stralanja v mestu, na Uolodv*p kakor tudi spramlianja Seiasniikik vijfc v pisarni PristanlMna ulica m MNHHNNINHNMHNI Imam dve hčerki potrebni možitve, zato grem v upravništvo Mariborskega delavca da objavim ženitno ponudbo, kajti na ta način jih najprej omožim I >: Pozor! „Mariborski delavec** je edini slovenski dnevnik na Štajerskem! «9 Mariborski delavec •• je najcenejši di evnik v Jugoslaviji! En četrt vina spijete na mesec manj, pa imate svoj lasten dnevnik. Naročite si ga takoj 1 Širite ga od hiše do hiše!\