Po*tnlnA ptaSana v pelovM
Maribor, torek 20. avgusta 1935
s<«v 187	Le,0,x-	(Xvl)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
UradniAtvo m uprava: Maribor, Oospoaka ul. II / Talolon urednlitva 3440, uprava 2418 lahaja razan nadalja In praznikov vsak dan ab 16. url I Valja maaafino prajaman v upravi ali po poiti 10 Oln, dostavljan na dom 12 Din / Oglasi pa oanlku / Oglasa oprsjema tudi oglasni oddalak Jutro” v Ljubljani r PoStnl čekovni račun iL 11-400
99
JUTRA”
Naj večji proces naše dobe
Senzacionalen obnovitveni kazenski proces pred mariborskim okrožnim sodiščem - Podobnega ne pozna naša justica — Ivan in loža Merkuci ter Miha Zemljič, obsojeni pred desetimi leti pred mariborsko poroto na smrt na vešaiih in dosmrtno težko ječo, ponovno dokazujejo, da niso krivi nasilne smrti neznanca, najdenega pred 15 leti v Benediškem gozdu Krvava pot izpod vešal skozi grozo težke kazni do ponovne razprave
Danes dopoldne ob pol deveti uri se ie pričel pred velikim kazenskim sena-toiv mariborskega okrožnega sodišča senzacionalen obnovitveni proces v razsodbi mariborskega porotnega sodišča, ki je po tri dni trajajoči razpravi 19. septembra 1926 spoznalo za krive zavratnega umora neznanega moškega,-katerega truplo so našli 7. septembra 1920. leta v Benediškem gozdu, in sicer posestnika Ivana Markacija, njegovega bra ta Jožeta iu Mihaela Zemljiča ter ženo Ivana, Ano Markucijevo. 'Na podlagi krivdoreka in ko so porotniki potrdili skoro vsa glavna vprašanja s soglasnim »da«, je sodišče-osvobodilo Ivana Markacija po S 136. k. z. na smrt na vešaiih, Jožeta Markacija in Miho Zemljiča po !? 136. k. z. z ozirom na §§ 35. In 50. k. z. na dosmrtno težko ječo s poostritvami in sicer z enkratnim postom in trdim ležiščem vsak mesec in temnico ob vsaki obletnici umora, Ano Markucijevo pa na tri leta težke ječe s poostritvami. Ivan Markači je bil pozneje pomiloščen na dosmrtno ječo. Nad glavami obtožencev se ic zgrnila temna Usoda in za njimi so se zaprla težka vrata mariborske kaznilnice.
Med tem časom pa sc je posrečilo toliko novih momentov, ki spodbijajo ve rodostojnost obremenilnih prič, da je apelacijsko sodišče dovolilo obnovo kazenskega procesa. Mariborsko okrožno sodišče ie mimo drugih zakonitih določil, odredilo celo rekonstrukcijo kritičnega dogodka na Markucijevem domu in si pridobilo s tem novih dokazov, ki bodo s pridom služili ponovni razpravi. Za razpravo, ki bo trajala predvidoma tri dni in bo zaslišanih nad 60 prič, je med domačini, ki so prepričani o nedolžnosti obsojencev in v mestu ogromno zanimanje. Bo izjavah naših pravnikov :e obnova procesa edinstven primer v naši kriminalistiki in ne pozna podobnega kronika naših sodišč.
Skrivnosten mrtvec v Benediškem gozdu
Sanjava je okolica Sv. Benedikta, lu vraljuje v osrčju Slovenskih goric. Po gričih in vzpetinah se razprostirajo gozdovi na obronkih pa so travniki in njive. Dobrih deset minut od farne cerkve se proti zahodu vlede Benediški gozd. Hkozi gozd pelje ozka vozna steza k Sv.
1	rojid, nekoliko nižje ob njej pa teče majhen potoček, podoben izvirku. V Be-nediskom gozdu je 7. septembra 1920, leta nabirala rano zjutraj gobe 131etua Lizika Jcsovnikova in našla precej globoko v gozdu v potočku — mrtveca. Tega se je silno prestrašila in obvestila svoje starše, ki so šli po trojiške orožnike. Še istega dne sc je podala na kraj strahotne najdbe lenarška sodna komisija.
Sodna komisija je ugotovila, da so bile rane, ki jih je imel mrtvec na glavi, na vratu in tilniku absolutne smrtne, in da je zločinec pobil svojo žrtev z ostro, precej široko sekiro. V globokih ranah je bila strjena kri, 12 korakov od trupla pa je ležal med listjem odsekan kazalec desne roke. Na truplu je komisija opazila mrliške pege. iz česar je sklepala, da je truplo ležalo v gozdu že nekaj dni. Pri
mrtvecu so našli v časopisni papir zavitih 11 srebrnih kron. na roki pa je imel tanek zlat prstan z rdečim kamnom. Oblečen je bil v predelano avstrijsko vojaško suknjo, obut pa v predelane vojaške čevlje s podkovnicami na petah. Obraz je imel gladko obrit. Ker komisija ni mogla nikjer najti sledov krvi, se po njenem mnenju grozen zločin ni odigral v gozdu, marveč so zločinci pobili svojo žrtev kje drugje in jo zavlekli umorjeno v Benediški gozd. Po raztelešenju so truplo neznanca pokopali na pokopališču pri Sv. Benediktu.
Varnostne oblasti so pričele z vso vnemo poizvedovati, kdo bi bil umorjenec in kdo je zverinski storilec. Ljudska fantazija je videla v umorjenem neznanega trgovca, prekupčevalca, ujetnika, tihotapca, itd.
Vse domneve, da je bil umorjenec neki trgovec iz Gradca, da je bil trgovec iz Čakovca, da je bil Prekmurec in da je bil morebiti neki Poljak, Božun po imenu, ki je bil za časa vojne nastavljen v Studencih, so se razblinile v nič. Ljudje so nekaj časa resno govorili o nekem tihotapcu, ker so po poti skozi Benediški gozd hodili takrat, ko je v teh krajih tihotapstvo bujno cvetelo, tudi mnogi tihotapci. Toda vse govorice so bile brez podlage. Tudi po obleki mrtveca niso mogli prepoznati. Verjetno je, da so zločinci svojo žrtev preoblekli, da bi na ta način zakrili za zločinom vsako sled. Znano je, da so ljudje še nekaj let po vojni nosili predelano vojaško obleko in obutev. Dolg imenik pogrešancev, domačih in tujih, je zbral odvetnik dr. Ko-mavli, pa nobeden ni bil identičen z umorjencem v 'Benediškem gozdu. Še danes ni njegovo ime dognano in tudi najbržc nikdar ne bo, ker niso trupla pred pokopom fotografirali. Le po fotografiji bi ga morebiti kdo prepoznal, tako pa je nesrečnež vzel vse skrivnosti s seboj na oni svet. Ime mrtveca je zavito v debelo kopreno tajnosti, ob kateri s# še danes, po 15 letih bujno pase ljudska fantazija.
Važna je tudi ugotovitev komisije, da je v noči na 7. septembra drževalo in da je bilo listje razbrskano med .gozdno ste zo in potokom, kjer je ležalo truplo. Orne nili smo že, da ni bilo opaziti krvavih sledov ne na stezi in ne ob potoku. Pač pa je baje opazila neka ženska sledove krvi dan preje, ko so našli truplo in sicer na spodnji pešpoti, preko katere teče potok. Čudno se ji je zdelo, in šla je pogledat nekaj korakov ob potoku v gozd, prepričana pa je bila. da je to živalska kri, ker pač ni slutila, da leži približno sto korakov višje v potoku človeško truplo.
Prokletstvo Markucijeve hiše
Iz Vidma se je preselil stari Markuci (Marcuzzi) približno pred petdesetimi leti v naše kraje. Kot opekar je delal nekaj let v Gornji Radgoni, nato pa si kupil 20 oralov veliko posestvo v Dr-va-nji pri Sv. Benediktu. Tu si je ustvaril majhno opekarno in zalagal domačine z opeko. Domačini so ga zaničevali kot Italijana, kot privaudranča, čeprav ie bil s svojo družino silno pobožen in
bogaboječ človek. Ko mu je umrla žena, je gospodaril s svojima sinovoma Jožefom, ki je bil še rojen v Italiji, in Ivanom ter Ivanko, ki pa sta zagledala luč sveta v našem kraju. Nad njegovimi tremi otroci se je zaklela žalostna usoda. Hčerko Ivanko, ki je bilo tako dekle, da je govorilo o njej devet far, je zapeljal njen izvoljenec in jo 11. maja 1905, nekaj dni pred porodom na krut način v samotnem gozdu umoril. Stara je bila šele 18 let in je stari Markuci v spomin žrtvi mlade ljubezni, zgradil blizu svoje hiše lično kapelico. Prav tako žalostna usoda njegovih dveh sinov Ivana in Jožefa, pa je že znana.
Markucijeva hiša stoji na položnem, bolj strmem pobočju skoro uro hoda od Sv. Benedikta. Proti vzhodu ji zapira po gled precej visok grič, po katerem se razprostira tako imenovana »zlodejeva ptiša«. Tik ob hiši pa pelje občinska cesta. Kdor pozna tragedijo te skromne in samotne kmetske hiše, se mu zdi, da še danes ždi nad njo prokletstvo usode. I'u gospodarita danes Anton Kraner in njegova žena Rozina, hčerka na dosmrtno ječo obsojenega Ivana Markacija. Po obsodbi je bilo posestvo na dražbi prodano in ga je kupil Kraner za 60 tisoč dinarjev. Pri njiju živi še danes stari Markuci, ki je kljub redki starosti 93 let, še čil in zdrav.
Stari Markuci se je nekdaj tudi mnogo pečal s frgovino. Ko sta sinova prišla iz vojne, je Ivan prevzel posestvo. Kakor oče, sta tudi sinova barantala z vsemi mogočimi stvarmi in pri tem dobro služila. Domačini so ju sovražili. In to sovraštvo je imelo za oba usodne posledice.
Kdo Je morilec
Orožniki so pričeli takoj po zločinu intenzino poizvedovati za storilci. Njihov posel je bil silno težaven, ker niso mogli ugotoviti identitete umorjenca. Pa tudi se je prva leta po vojni dogajal zločin za zločinom, kar je spravljalo ljudi iz ravnotežja in se tudi često niso zavedali hudih posledic, ki bi jih utegnil povzročiti njihov jezik. Sumili so tega in onega, pravih dokazov pa'niso imeli. Zasliševali so ljudi tu in tam in nobenim in-dicijam niso mogli priti na sled, dokler se ni sredi februarja 1921. oglasil pri njih neki Majcenič in jim naznanil, kaj govori kovač Štefan Geče k.
Iz uradnih zapiskov je razvidno, daje Gečck trojiškim orožnikom prvotno izjavil, da ničesar ne ve in da mu je znano samo to, kar govore drugi ljudje. — Orožnikom iz Negove pa je pripovedoval, da .ie videl, kako so nekaj dni pred praznikom Male gospojnice, in sicer po noči okrog 11. ure na Markucijevem dvo dišču nakladali trije moški na voz truplo. Pri nakladanju jim je svetila z lučjo neka ženska. Truplo so pokrili z vrečami, vpregli v voz konja in se odpeljali v smeri proti Benediškemu gozdu, kjer so drugo jutro našli v potoku neznanega umorjenca.
Na podlagi teh Gečkovih govoric so orožniki v drugi polovici februarja 1921 aretirali Ivana Markucija, njegovega brata Jožefa in njegovo ženo Ano. Nekaj
dni so jih zasliševali na okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu. Ker jim pa niso mogli ničesar dokazati, so jih izpustili na svobodo. Vkljub temu pa orožniki niso prenehali poizvedovati za zločinci. Še pred aretacijo Markucijev so zasliševali priče v Krmekovi gostilni pri Sv. Benediktu. Med njimi je bil zaslišan tudi Fr. Rola, katerega hčerka je imela v najemu Krmekovo gostilno, ni pa vedel ničesar povedati o krivdi Markucijevih. zlasti ne o Jožefu Markuciju, ki je bil nje gov stalen gost. Ko pa se je Jože Markuci leta 1922 oženil z neko Ivanko, je bilo njunega prijateljstva konec. Naravnost presenetljive pa so poznejše Roline izpovedbe, ki so bile usodne za vse Markucijeve. Prav tako pa bo razočrala tudi Jožefova žena Ivanka, s katero je le kratek čas užival zakonsko srečo. Nastopile bo kot obremenilna priča proti 4astnermf možu.
Mariborska policija na delu
Neprestana in več let trajajoča zasliševanja ter prazne ljudske govorice in hudobni jeziki so napravili orožnike popolnoma skeptične. Ko pa se je 1. 1926. skoro po šestih letih, odkar so našli truplo neznanca v Benediškem gozdu, zglasil pri mariborski policiji krošnjar Oton Cizič in razkril neke skrivnosti, je stopila v akcijo mariborska policija. Policija je povabila najprej Lizo Kovačičevo in pričelo se je znova dolgotrajno zasliševanje številnih prič. Kovač Štefan Ge-ček se je vsega-prav živo spominjal, Liza Kovačičeva je vedela povedati, da ji je vso skrinost razkrila pravzaprav Zemljičeva žena Ana. France Rola pa je imel v rokah najboljše dokaze. Njemu ie pripovedoval Jože Markuci, ko sta bila še prijatelja, kako se je izvršil umor. Pravil je, da so nekega človeka umorili prokleti »Bačkovci«, Ko je bil neznanec v kleti in ko si je k sodu nagnjen natakal pijačo, ,so ga lopnili od .zadaj s sekiro po glavi. Mrtvega so vrgli na voz, pokrili z vrečami in ga odpeljali v gozd. Še pred umorom so ga obrili in preob'ekli v vojaško suknjo. Odvzeli so mu 80.000 goldinarjev, ki jih je imel pri sebi. Zbranega je bilo tako dovolj obtežilnega gradi-, va in mariborsko okrožno sodišče je dovolilo obnovo kazenskega postopka proF osumljencem.
Trije Markuciji in Miha Zemljič pred mariborsko poroto
Uvodoma smo že omenili, da je porotna razprava trajala tri dni, in sicer 17., 18. in 19. septembra 1926. Razpravo je vodil deželni sodni svet. dr. Pihler v navzočnosti drž. sod. svet Semiča in dr. Tombaka kot sodnikov in sodniškega priprav. Kejžarja kot zapisni karja. Obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Zor jan, obtožence: Ivana Markucija, njegovega brata Josipa in Ivanovo že‘no Markucijevo ter Miho Zemljiča pa sta branila odvetnika dr. K o m a v 1 i in dr. L a š i č.
Vsi štirje obtoženci so bili obtoženi hudodelstva zavratnega roparskega u-mora. Jože Markuci pa še zaradi kršitve zakona o posesti in nošenju orožja. Vsa vprašanja o krivdi so odločno zanikali in trdili ves čas razprave, da so nedol-
I:ni. Priče pa so izpovedale drugače. Kovač Štefan G e č e k je dosledno pričeval, da je videl v noči . 2 ali 3 dni pred .Malo gospojnico, vsekakor pa v noči na 7. septembra 1920., kako 'so na Marku-cijevem dvorišču nakladali trije moški na voz truplo. Slišal je celo, kako jih je nekdo priganjal z besedami: »Subito.su-bito, cariola!« Pri nakladanju je moškim svetila z lučjo neka ženska. Videl je tudi, kako so moški pokrili truplo na vozu, vpregli konja in se odpeljali v smeri proti Benediškemu gozdu, kjer je drugo jutro našla mrtveca Ješovnikova Lizika. Nadalje je Geček pričal, da je kritično noč svetila luna in da je ob njenem svitu, skrivaj prislonjen ob neko silvo, iz neposredne bližine, opazoval strahoten dogodek na Markucijevem dvorišču.
Liza Kovačičeva je trdila, da ji je Ana Zemljičeva pripovedovala, da sta odšla njen mož Miha in Ivan Markuci 3. septembra 1920. po nekega trgovca, za katerega je Miha nakupoval slive in jabolčnik in'da sta prišla s trgovcem 5. septembra k Markucijevim, kjer so v noči na 6. septembra skupno popivali do belega dne. Zvečer 6. septembra je Miha zopet šel k Markucijevim. Okrog polnoči pa je prišel vasovat k Lizi in jo vabil v Maribor, nakar sta se Miha Zemljič in Ivan Markuci v družbi nekega moškega odpeljala proti Mariboru, kjer jih .je srečal ob 7. uri zjutraj v Črnem lesu Lizin mož Jože.
France Rola iti nekatere druge priča
pa so vztrajale pri izpovedbah, ki so jih
dale policiji in orožnikom.
*
V senci vešal
Porotniki so na vsa štiri glavna vprašanja, ki so se glasila takole:
»Ali so Ivan Markuci, Jože Markuci, Ana Markucijeva in Miha Zemljič krivi,
da so v noči na 6. septembra 1920 Drvarji dogovorno in v medsebojnem podpiranju usmrtili z zavratnimi udarci sekire po imenu še neznanega moškeg; z namenom, da bi se polastili s silo njegove imovine«, odgovorili soglasno: »Da!«
Na podlagi izreka porotnikov, ki ni bil niti nejasen, niti nepopoln, niti sam sebi nasprotujoč bi moralo sodišče obsoditi Ivana Markucija, njegovega brata Jožefa in Miho Zemljiča na smrt na vešalih, Ano Markucijevo pa na 20 let težke ječe Z ozirom na obsodbo Jožefa Markucija in Miho Zemljiča po umoru pred lenar škim sodiščem, je sodišče slednjima dve ma odmerilo le dosmrtno težko ječo, Iv Markuciju smrt na vešalih, njegovi ženi Ani pa tri leta težke ječe, upoštevajoč njeno neoporečnost.
Ivan Markuci je bil pomiloščen smrtne kazni, ki se mu je spremenila v dosmrtno težko ječo s poostritvami. Tako je bila bridko maščevana nasilna smrt neznanca v Benediškem gozdu.
Trinajst uničenih življenj
Po obsodbi je prišlo prekletstvo tudi na otroke obsojencev in na njihove domačije. Markucijevo je rešil viničarski sin Anton Kraner, ki se poročil s hčerko obsojenega Ivana Markucija. Trpkej-ša usoda pa je doletel • Zemljičevo domačijo, ki jo je kupil na sodni dražbi neki čevljar. Šestero Zemljičevih nedo-rastlih otrok je padlo na ramena njegovega svaka Josipa Peklarja. Zemljičeva žena je odšla za kruhom že pred leti v Francijo, Ivana Markucija žena si služi kruh pri nekem posestniku pri Treh Kraljih. Žena Josipa Markucija pa se prav tako težko bori z vsakdanjim življenjem.
Kar pravi državni pravdnik
Kaj pravi državni tožilec?
Državni tožilec g. dr. Hojnik je ob začetku današnje razprave prečital obtožnico, in sicer so obtoženi:
Ivan Markuci, rojen dne 25. decembra 1887 v Zgornji Ročici, oženjen, posestnik v Drvanji; Jožef Markuci, rojen 14. marca 1875 v Budi (Italija), oženjen, bivši posestnik in Mihael Zemljič, rojen 29. septembra 1889 pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah v Bačkovi, da so v ncci na 6. septembra 1920 v Drvanji sporazumno kot sostorilci po zrelem preudarku in iz koristoljubja usmrtili še neznanega moškega na ta način, da so rnu z udarci s sekiro zlomili lobanjo, presekali dihalnik in požiralnik ter je radi tega nastopila takojšnja smrt radi otrpnjenja možganov. Svojo obtožbo je g. državni tožilec obrazložil tako-le:
Zjutraj dne 7. septembra 1920 je našla 13-letna Elizabeta Ješovnikova pri nabiranju gob v Benediškem gozdu truplo umorjenega moškega. Truplo je bilo zavlečeno od gozdne ceste ter položeno preko potoka, ki je oddaljen od ce!ste 41 korakov. Truplo je bilo oblečeno v vojaško bluzo in ozke hlače ter obuto v predelane vojaške čevlje. Lice je bilo gladko obrito. Sodna zdravnika sta ugo-• tovila 4 smrtne poškodbe na glavi, eno na vratu in 5 na tilniku. Prebita je bila lobanja in poškodovani možgani. Presekan je bil dihalnik in požiralnik. Kazalec desne roke je bil v drugem členku odsekan. Vse poškodbe so bile prizadete z ozko sekiro od zadaj, na roki pa je zadobil pokojni poškodbe takrat, ko je dvignil roko v svrno obrambe. Poškodbe na vratu in tilniku so bile najbrže prizadiane takrat, ko je pokojni že ležai. Kdo je bil umorjeni, se ni dalo ugotoviti, obstoja pa domneva, da je ‘bil kakšen trgovec ali tihotapec. Takoj v začetku je padel sum na družino Marku-cijevo v Drvanji, ker je uživala slab glas m se je bavila s tihotapstvom. Meseca februarja 1921 so orožniki aretirali Ivana, Jožefa in Ano Markucijevo, poizvedbe pa niso zamogle ugotoviti krivde, radi česar je bilo postopanje ustavljeno. Leta 1926 je bila dovoljena na predlog novih dokazov obnova kazenskega postopanja zoper imenovane tri Markucije-ve in je bila potem preiskava razširjena tudi zoper zakonca Mihaela in Ano Zemljičevo. Tekom preiskave se je ugotovi-
lo	na podlagi pričanja Stefana Gečka,
da so v noči na 6. september 1920 pri hiši Ivana Markucija trije moški nakladali na voz človeško truplo. Eden od teh treh je priganjal nakladenje z besedami: »subito, subito, karjola«. Pri tem je neka ženska svetila. Truplo so pokrili z nečim in odpeljali črnim konjem v smeri proti Benediškemu vrhu, kjer je bilo potem drugo jutro najdeno.
Priča Liza Kovačičeva je dosledno iz povedala, da ji je Ana Zemljičeva pravi la, da sta Ivan Markuci in Mihael Zemljič odšla 3. septembra 1920 po trgovca, za katerega je nakupoval Zemljič slive, jabolčnik, vino itd., ter da sta prišla dne
5.	septembra 1920 z njim k Ivanu Mar-kuciju v Drvanjo, kjer so ponoči nato popivali v kleti. Okrog polnoči na 6. september 1920 je prišel k Lizi Kovači čevi in jo vabil na vožnjo v Maribor Mihael Zemljič, češ, da se lahko pelje z njim. poprej pa da so vozili nekaj na Benediški vrh. V resnici so se potem vozili proti Mariboru Janez Markuci. Mihael Zemijič ter še eden m 'ih je srečal zjutraj 6. septembra 1920 v črnem lesu pri Sv. Lenartu Jožef Kovačič. Oči-vidno so se vozili imenovani radi tega v Maribor, da dokažeta Ivan Markuci in Mihael Zemljič svoj alibi. Ta slutnja je pravilna, kajti ko so tekle poizvedbe proti Markucijem, je prišel Mihael Zemljič k Kovačičevema ter rekel, da lahko v slučaju, da' tudi njega osumijo, pričata, da ga je Jožef Kovačič srečal v Črnem lesu. Ugotovljeno je tudi, da so sedanji obtoženci takoj po umoru neznanega moškega postali bogati. Izpovedba Lize Kovačičeve je podprta z izpovedbo priče Ane Šrol, ki pravi, da je prišel v kritičnem času Ivan Markuci na polje ter pravil, da imajo doma nekega gospoda, ki šteje denar. Značilna pa je izpovedba priče Franceta Role, ki pravi, da je Jožef Markuci mnogo popival in zapravljal denar ter da je nekega večera pri njem pripovedoval, kake se je vršil predmetni umor. Pravil je, da so onega človeka umorili »ti prokleti Ba» šovci«, t. j. Ivan in Ana Markuci ter Mihael Zemljič, ki so iz Bačkove. Ko si je namreč v kl.eti natakal neznanec pijačo in bil pripognjen k sodu, so ga udarili s sekiro po glavi od zadej, ga vrgli nato na voz in ga pokrili z vrečami, da bi ne bilo sumljivo, ter ga zapeljali nato v Benediški gozd, poprej pa da so ga še obrili in preoblekli v vojaško bluzo,
denarja da ,ie imel 80.000 goldinarjev Ta izjava pa se popolnoma strinja z zdravniškim izvidom. Navzlic temu, da so obtoženci odločno zanikali dejanje in skušali dokazati svoj alibi, je vendar porotno sodišče v Mariboru dne 19. septembra 1926 izreklo sodbo v tej smeri, da so Ivan in Jožef Markuci ter Mihael Z inljič krivi umora v smislu § 134 ter S 135-1 in 2 a k. z., Ana Markucijeva pa v smeri § 137 k. z.
Zoper sodbo vložena ničnostna pritožba od strani obsojencev pa ni imela uspeha. Ko je postala sodba pravomoč-na, je stvar nekoliko časa mirovala, nato pa sta zahtevala meseca novembra 1933 obsojenca Mihael Zemljič in Ivan ter Jožef Markuci obnovitev kazenskega postopanja in je okrožno sodišče v Mariboru izreklo dne 18. septembra 1934, da je obnova kazenskega postopanja v pog'edi.1 obsojenih Ivana in Jožefa Markucija ter Mihaela Zemljiča zaradi hudodelstva zavratnega roparskega umora umestna !n to v glavnem radi tega, ker da navedba glavne •obremenilne priče Štefana Gečka ni povsem zanesljiva. Izvršen ie bil 28. marca 1935 ogled na icu mesta in je prišla sodna komisija do zaključka, da je nemogoče z vso sigurnostjo razločiti in opaziti, kaj se godi na dvorišču, posebno ne poznati oseb.
ki se na dvorišču nauajajo in predmeta, ki ga nosijo. V najboljšem slučaju, da se mora reči, da je zmota ne samo mogoča, temveč verjetna.
Navzlic vsem tem zaključkom pa vztraja državno toži!:-!' i pri svoji obtožbi. Kajti nemogoče je, sedaj napravit' ogled pri popolnoma drugih razmerah. Priča Štefan Geček vztraja tudi sedaj pri svojih trditvah in ni nobenih dokazov. da bi bil Geček govoril dosedaj neresnico. Možno je, diji je po tolikih letih nekaj pozabil, toda to, kar je prvotno trdil, to ie smatrala tudi kasacija za resnično. Tudi ni nobenih protidokazov za to, da bi bil priča Franc Rola krivo pričal. Ce pa se kaj takega verjame, je bilo dejanje izvršeno tako. kakor je obtoženi Jožef Markuci pravi! in kar je potrdil tudi Štefan Geček. On trdi. da so bili trije moški, pozneje se je izkazalo, kdo so to bili. Vsi pa so postopali sporazumno, kajti vedeli so. zakaj da se gre in hoteli so to tudi izvršiti, pri čemer je vseeno, kdo da : prizadjal smrtne poškodbe neznancu. Tudi je značilno, da se obsojena Ana Markucijeva ne pritožuje. Ako se vse to upošteva, se mora priti do zaključka, da so imenovani obtoženi izvršili nad neznanim umor iz koristoljubja ih je zato obtožba utemeljena.
Pričetek senzacionalnega obnovitvenega procesa
IVAN IN JOŽEF MARKUCI TER MIHA ZEMLJIČ PONOVNO DOKAZUJEJO SVOJO NEDOLŽNOST. NA PREDSEDNIKOVO VPRAŠANJE. ALI SO KRIVI, SO JASNO IZPOVEDALI »NE!« ČITAN JE RAZNIH ZAPISKOV IN ZASLIŠEVANJE GLAVNIH OBREMENILNIH PRIČ.
pratiki vzbujala spomine in da sta pozneje tudi tako pričevala. Važna za nedolžnost vseh treh obsojencev pa je in-dicij. da bi mogel biti zločinec kdo dru-
V	istem vrstnem redu, kakor pred 10 eti, sedijo danes na zatožni klopi pred velikim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodnika zaradi zavratnega umora v Benediškem gozdu na dosmrtno ječo obsojeni Ivan in Jožef Markuci ter Miha Zemljič, da bi ponovno dokazali svojo nedolžnost. Senzacionalen proces vodi okrožni sodnik g. dr. Josip Lenart, prisednika pa so okrožni sodniki gg.: dr. Senior, dr. Lešnik. Josip Kolšek in dr. Kovča. zapisnikarja sodniški pripravnik Stanko Hribar, obtožbo zastopa državni tožilec dr. Franc Hojnk, vse tri obtožence pa ponovno brani odvetnik dr. Ko-mavli.	•
Ob 9. uri, ko je bil v nekdanji porotni dvorani visoki sodni senat že zbran, sta pripeljala dva paznika vse tri obtožence. Zemljiča je silno izdelala težka ječa in je tako slab, da mu je moral pri hoji pomagati paznik. Z:i zidovi sta v teh dolgih letih osivela tudi oba Markucija, ven dar sta še dokai čila. Zemljič je močne postave, črnih las, močnih brk in pri-kupljivega obraza. Obema Mark i dietna se pozna, da nista našega rodu in sta v ječi izgubila skoraj vse lase. Posebno čil je videti Ivan Markuci, dočim se njegovemu bratu Jožefu že močno pozna starost.
Za razpravo je v mestu veliko zanimanje in so vsi sedeži v dvorani oddanj. Prve klopi so rezervirane za poročevalce listov it šteibu- priče, ki bodo zaslišane obnovitvenegi procesa.
Pri generalijah so vsi obtoženci jasno odgovarjali ha predsednikova vprašanja, le Jože Markuci nekoliko slabo sliši in je zato moral pristavljati uho. P 'md-nik jim je tudi povedal, da sedijo v kaz-nilnici že skoro 10 let in da je kasa " ko sodišče razveljavilo takrat obsodbo mariborskega porotnega sodišča ter obsodi-
lo	vse tri na smrt na vešalih in da šobili 'na poznejšo prošnjo pomiloščeni na dosmrtno težko ječo s poostritvami. Nato je prosil predsednik senata državnega tožilca, naj prečita obtožbo.
Zanimive ugotovitve ponovne preiskave
Sodniški pripravnik g. Stanko Hribar je kot zapisnikar nato prečital najprej obrazložitve, zakaj je kasacijsko sodišče dovolilo obnovo kazenskega procesa proti obema Mnrkucijema in Mihi Zem-jiču; Uvodoma poudarja kasacijsko sodišče, da ni podanih nobenih stvarnih do-razov, ki bi mogli obremeniti vse tri obtožence n da so tudi vse indicije silno površne. Kasacjsko sodišče celo meni, da sta si glavni obremenilni priči Štefan Geček in Liza Kovačičeva natančno po
gi. V tej zvezi omenja kasacijsko sodišče nekega Kurnika in Beneta. Tudi naroča kasacijsko sodišče mariborskemu velikemu kazenskemu senatu, naj tekom glavne razprave točno ugotovi verodostojnost posameznih prič. ker so se pojavih številni in konkretni dokazi, ki njihovo verodostojnost pričevanja močno izpodpijajo. Tako je omenjeno ^'obrazložitvi, da sta glavni priči Štefan Geček in Liza Kovačevičeva skrajno nezanesljivi in neverodostojni.
Oba Markucija in Zemljič: »Nismo krivi!
Predsednik senata okrožni sodnik g. dr. Lenart je po prečitani obrazložitvi kasacijskega sodišča vprašal vse tri obtožence Ivana in Jožefa Markucija ter Miho Zemljiča ali so krivi zločina, ki je bil pred 15 leti izvršen v Drvanji pri Sv. Benediktu. Vstali so vsi trije, Zemljiču je moral pomagati na noge paznik, in glasno izjavili drug za drugim »Ne! Nismo krivi!« Nato je predsednik velel poklicati priče, ki bodo zaslišane tekom današnjega dne. Prišli so po vrsti Štefan Geček, že prileten sključen mož, sivih las in povešenih brk, močno zguban-čenega lica, po rodu Prekmurec, nato Liza Kovačičeva, že priletna majhna ženi ca, temne polti, Spičastega nosa, France Rola. majhen in zgovoren mož, Rozina Kranerjeva, hčerka obsojenega Ivana Markucija, postavna kmetica jn vsj osta]j po vrsti sami starejši ljudje, katerih oble ka priča, da zelo ubogo živijo v svojem kraju.
Vse priče je predsednik senato opozoril na svetost prisege in jim naročil, da morajo po resnici pričati. To je naročil zlasti Gečku, Lizi Kovačičevi in njenemu možu Jožefu, ki se je pri tem 'naročilu nekoliko nasmejal. Zagovornik obtožencev je ob tej priliki obvestil predsed., da grozi Liza Kovačičeva s tožbo vsem tistim pričam, ki bi se drznile izpodbijati njeno verodostojnost. Sledilo je nato či-tanje najrazličnejših zapiskov iz porotne razprave sodnih in drugih izvedencev, ki je trajalo ves dopoldne. Ob L uri je bila dopoldanska razprava prekinjena.
Darujte za spomenik Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinstelia v Mariborur
HuuMotske navite
Tragedija mladega dekleta
LJUBIMCA ZABODLA Z NOŽEM V TR EBUH, Z OTROKOM PA SKOČILA V
V	imenu banske uprave je čestital Zdrav stvenemu zavodu na novi pridobitvi dr. Jurečko, nakar je izvršil mestni župnik msgr. Umek blagoslovitev. Pod vodstvom g. dr. Vrtovca so si naposled gostje ogledali tudi ostale prostore Zdravstvenega doma.
MURO. OTROK UTONIL, DEKLE SE
Vsa zbegana in preplašena se je javila 231etna tovarniška delavka Zofka Lile-kova iz Sladkega vrha pri mariborskem državnem tožilstvu ter pripovedovala naslednjo tragično zgodbo:
»Moj oče je imel v Šmartnem manjše posestvo, katero pa je s pijančevanjem in kvartanjem zapravil. Vsa družina s tremi otroci smo se tedaj raztepli po svetu, •laz sem odšla delat v papirnico na Slad-kotn vrhu, v kateri še sedaj delam. Še ko sem bHa doma, sem si bila dobra z Jožefom P. s katerim sem imela tudi nezakonsko hči Ernestino, ki se je rodila 26. novembra leta 1930. Odkar sem v tovarni, to je približno 3 leta, pa se poznam z Jožefom Cvajdigom. Vsa tri leta sva se dobro razumela in je prihajal k meni vsako noč. Pred kakimi 14 dnevi so mi začeli ljudje pripovedovati, da hodi z neko: drugo deklico, ki je tudi delavka v omenjeni tovarni. Hotela sem se prepričati, koliko je na tem resnice, ter sem ga pred tovarno čakala. To je bilo prejšnji petek. Ko sem videla, da je Cvaj diga šel z Notburgo P., me je zagrabila taka jeza, da sem ji iztrgala iz rok pollitrsko steklenico ter jo udarila z njo po glavi. Nato sva- šla .s svojim ljubincem lKHp-rej proti svojemu domu. Ko pa ječaz
JAVI PREISKOVALNEMU SODNIKU.
nekaj jasa Cvazdiga hotel oditi z doma, da bi obiskal P., sem ga na cesti ustavila ter ga stavila na odgovor. V hipni zmedenosti, sem izvlekla iz žepa nož ter z njim Cvajdigi prerezala trebuh. Po dejanju sem šla k svojim staršem, vzela svojega otroka, ter se odpeljala v Maribor, kjer sem mislila končati svoje življenje v Dravi. V nedeljo sem ves dan begala po mestnih ulicah proti večeru pa sem si zaželela, da bi še enkrat videla svojega ljubimca. Peljala1 sem se z vlakom ob pol 19. uri v Št. Ilj, od koder sem šla peš na Sladki vrli. Med potom pa sem zvedela, da so Cvajdigo prepeljali z rešilnim vozom v matibor-sko bolnišnico ter sem bila zaradi tega tako žalostna, da sem sklenila, da bom s svojim otrokom skočila v Muro. Okrog polnoči sem prišla do Mure, prejela od zadaj otroka čez pas ter skočila z njim v reko. Znašla sem se čez nekaj časa na •nekem kamnu. Prišla sem k zavesti in odšla domov, kjer so mi starši svetovali, naj se sama1 javim sodišču. Otroka nisem več videla ter menim, da je utonil« Ko je preiskovalni sodnik g. Kramer poslušal to tragično zgodbo, je odredil, i naj se nesrečno dekle pridrži v zaporu.
Grajski kine! £35“«!'*.
boljši in najveselejši Hary Picl-ov film te sezone
Svet brez pajčolana.
Od srede dalje krasen vesel film ljubavne pusto-lovine Benvenuta Ccllinija, romantičen film o največjem ljubavniku preteklega stoletja.	10-t
Z današnjo številko se »Mariborski Večernik Jutra« zopet tiska v Mariboru. Radi tehničnih ovir se priljubljeni roman »Sida Sifanova« ni mogel za današnjo številko natisniti, pač pa bo od jutri naprej zopet redno izhajal. Ravno pričetega romana »Slovenskega Naroda« »Žid Siiss«, ki je radi začasne združitve našega lista s »Slovenskim Narodom« izhajal točasno tudi v »Večerniku«, nam spričo sedanjega manjšega obsega žal ne ho več mogoče priobčevati.
UREDNIŠTVO LISTA.
Svečana otvoritev nove Pohorske postojanke
Pri Sv, Treh kraljih je bila preteklo nedeljo svečana blagoslovitev nove Pohorske postojanke, ki jo je z velikimi žrtvami gradila' slovenjbistriška podružnica Slovenskega planinskega društva. Nova koča, ki leži v krasni legi, je lesena stavba, v katere pritličju je gostilna1 in stanovanje gospodarja, v manzardah pa je več sob pod streho pa skupno ležišče za turiste.
Ob sodelovanju pevskega društva »Lipa« iz Slov. Bistrice in ob asistenci župnika iz Tinja in Kebelja je ob 10. knezo-Škof g. dr. T o m a ž i č bral planinsko sv. ina-šo, nakar je blagoslovil planinsko ko-co- V imenu SPD podružnica Slov. Bistrica je'nato g. dr. J a g o d i č pozdravil številne turiste .in zastopnike državnih samoupravnih in kulturnih organizacij, in sicer knezoškofa dr. Tomažiča, pod-bana dr. p i r )<■ ni a j e r j a, sreskega načelnika M a k a r j a, kapetana Kristo-
11	c a kot zastopnika mestnega poveljnika Slov. Bistrice, mestnega župana dr. L i po ld a. župana dr. Pučnika iz ' i- ■^rice’ narodna poslanca G o r-’n Gajšek a, predsednika mariborske sekcije Jug. avtomobilskega kluba Ferda Pinte rja, ravnatelja Loosa za Touring klub, inž. Šlaj-m.5.r J’a ^mariborsko podružnico SPD, višjega dež, kontrolorja G« j š k a za zadrugo »Ribniška koča«, šefzdravnika dr. S e k u 1 o za mariborsko ribarsko dru štvo, ravnatelja dr. T o m i n š k a za centralno upravo SPD in »Planinskega vestnika«, ravnatelja Det e 1 o kot zastopnika tiska, Zor z uta za »Pohorski dom«, Ferd. Krofa dr. Attemsa za lovsko društvo ter zastopnika', podrunic SPD Ruše in Konjice> Nato so spregovorili podban g. dr. Pirkmajer, ravnatelj dr. T o m i n š c k, inž. Šlajmer in Z o r z u t; Ves dan je bilo okrog idilične koče veliko vrvenje in se računa, da je svečani otvoritvi in blagoslovitvi priso-stMomalo okrog 2000. giedaicci/.
Srebrna poroka. V svojem strokovno negovanem Tuskulu, na zelenem Pohorju, praznujeta te dni petindvajsetletnico poroke nacionalna delavca dr. Marko Stajnko, odvetnik, starosta Ijutomerske-Ka Sokola in njegova družica Tončka, roj. Jagodič. Še na mnoga leta!
Pravilnik o bencinskih črpalkah. Na zadnji seji mestnega upravnega odbora se je sprejel pravilnik o bencinskih črpal kali na področju mestne občine maribor-,ske, iz katerega posnemamo: Lego in ■velikost prostora za bencinsko črpalko •in obseg naprav določi mestno poglavar' fstvo mariborsko. Oddaljenost dveh naj-*bližjih črpalk naj bo vsaj 300 m. Na prometnejših krajih je ta razdalja lahko manjša. Pred vložitvijo prošnje za postavitev črpalke je plačati pri mestni blagajni kot jamstvo 5000 Din v gotovi ni. Prošnji je priložiti potrdilo o plačani kavciji. Prosilcem, ki bodo zavrnjeni, se kavcija brez odbitka povrne. Prošnja za najem sveta in za gradbeno dovolje uje se morata vložiti istočasno. Kot na jemnino za občinsko zemljišče plača za kupnik v denarju 2%> od vsote, ki jo je izkupil za prodani bencin na tozadevni bencinski črpalki, najmanj pa mesečno 500 Din. Najemnina začne teči z dnevom, ko se začne obratovanje na bencinski črpalki, najpozneje pa 6 tednov od dneva izdaje gradbenega1 dovoljenja. Količina prodanega bencina se obračunava vsak mesec. Za podlago preračunavanja v gotovini služi cena bencina na mestni bencinski črpalki. Odgovarjajočo vsoto kot najemnino je plačati pri mestni blagajni v roku od 10 dni po prejemu plačilnega naloga. Mastno poglavarstvo ima pravico, če je to v javnem interesu, po' godbo za vsako bencinsko postajo posebej odpovedati in vse naprave odkupiti. Odkupnina znaša ob vzidavi črpalke Din 30.000 in pada letno za 3000 Din tako, da preide črpalka1 po TO letih v last mestne občine mariborske brezplačno. Najemni na za bencinske postaje in vse s tem zvezane dajatve mestne občine se stekajo v cestni fond.
Slovesna otvoritev novega oddelka za zdravstveno zaščito mater in otrok. Preteklo nedeljo dopoldne se je vršila v Zdravstvenem domu slovesna blagoslovitev novega oddelka. Otvoritvi so prisostvovali med drugimi podžupan g. Golouh. mestni župnik g. Umek, zastopnik banske uprave g. dr. Jurečko, zastopnik sreskega načelstva g. dr. Zorjan, ravna^ tolj splošne bolnišnice g. dr. Vrečko, vo dja mestnega fizikata g. dr. Novak, za stopnica Higijenskcga zavoda v Ljub' ljani ga. dr. V alentinčlč-Pet rovi č. Spre jel jih je šef zavoda g. dr. Vrtovec z osebjem ter jim izrekel pišsfčen-pozdjav.
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzeti zjutraj na prazen želodec čašo prirodne Franc-Jožefove grenčice. Registrirano od ministrstva za soc. politiko in nar. zdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Prihodnji Putnikovi izleti z avtoka-om. V soboto, 24. avgusta izlet v Graz, cena vožnje tja in nazaj Din 75.—. V petek, 30., in soboto, 31. avgusta, izlet v Maria Zeli, cena vožnje tja in nazaj Din 200.—. V petek, soboto in nedeljo,
6.—8. septembra, izlet na Dunajski Velesejem. Cena vožnje tja in nazaj Din 210.—. V nedeljo, 25. avgusta izlet v Celovec in na Vrbsko jezero, cena vožnje tja in nazaj Din 110.—. Prijave sprejema Putnik, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22.
Važno za družine, ki sprejemajo dijake.
Sresko načelstvo razglaša:	Po	nalogu
ministrstva socijalne politike in narodnega zdravi ja ter glasom razpisa banske uprave se odreja, da morajo šolske uprave v smislu S 35 zakona o pobijanju nalezljivih bolezni zahtevati od vsali oseb, ki vzamejo učence na stanovanje in hrano, dokaz, da v družini stanodajalca ni ni nobenega slučaja odprle tuberkuloze. Šolske uprave morajo tozadevna potrdi-a v začetku šolskega leta brezpogojno zahtevati. Potrdila sc izdajajo po vzorcu od protituberkulozncga dispanzerja, v {rajih, kjer tega ni, pa od sreskega sanitetnega referenta, oziroma banovinskega zdravnika.
Nesreča dveh mariborskih častnikov. Včeraj okrog 7. ure zvečer se je na vogalu Tattenbachovc in Mlinske ulice pripetila huda prometna nezgoda. Po Tat-tenbachovi ulici je v naglem diru privo-dla do omenjenega vogala vojaška kočija, na kateri sta bila dva tukajšnja čast nika. Vsled naglice in preostrega ovinka sc je na vogalu kočija prevrnila hi častnika. sta z vso silo treščila na tla. Pri padcu sta zadobila nevarne poškodbe na nogah. Rešile! so poškodovanca1 prepeljali v vojaško bolnišnico.
Vlomilci ne mirujejo. V hišo posestnika Lenarta Brunčiča na Ločkem vrhu so udrli neznai zlikovci v času, ko ‘so domačini delali na polju. S silo so odprli omaro ter odnesli okrog 500 Din gotovine in razne druge predmete.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
10. dan žrebanja 5. razreda, XXX. kola, dne 19. t. m„ so bili izžrebani sledeči dobitki?
Din 10.00(1	2569	11516	16946	34168	61154
64313 68825 74901 82798;
Din 8000 300 9012 23317 30431 .36851 46287 48702 56623 66749 66922 70989 88109;
Din 6000	6133	20231	21566	24526	32564
33096 35677	46263	47667	59000	51916	72776
80170 81418 89764 98836;
Din 5000	3941	12879	24755	24888	26628
.37730 38036	40898	49141	52767	59782	69634
74725 77435 78102 84024 89248 96190.
Din 3000 895 3816 14835 16333 17294 18095 20692 21231	24031	30620	36077	37214	38197
47770 49051	50890	52658	53123	58992	59214
59396 62048 65912 68403 73271 77851 87087:
Din 2000	23447	23631	25471	26359	31616
32285 34737	38280	49287	49620	49827	5008=:
51632 52217 54691 57135 62523 97016.
BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK,
Maribor, Gosposka ulica 25.________________
Polnočno nebo žari... Baš ob polnoči od 18. na 19. t. m. je zažarelo nebo v smeri Razvanj - Hoče. Kmalu nato so kljub pozni uri brzeli oddelki raznih požarnih bramb skozi mesto v Hoče, kjer je pri posestniku Vidoviču zgorela hiša z gospodarskim poslopjem. Škoda znaša nad 40.000 Din. Kako je ogenj nastal, se ne ve, sumijo pa, da je bil podtaknjen, Prav čudna skladnost s tem požarom je požar v sosdnjem Razvanju na praznik Velike Gospojnice, o katerem smo poročali.
Čigavo je najdeno kolo. Danes je na tukajšnjo policijo pripeljal Friderik Gregorec, hišnik v Maistrovi ulici 1, moško-kolo, ki ga je že pred dnevi nešel prislonjeno ob ograjo omenjene hiše. Policija meni, da izvira kolo iz kake kolesarske tatvine in zato išče pravega lastnika.
Za Hitlerja se je izdajal neki 31’lctni brezposelni trgovski pomočnik Leopold L’. V pijanosti jc preteklo nedeljo okrog polnoči na Glavnem trgu kričal, da je Hitler. Stražnik je »visokemu« gostil pripravil apartmane pri Grafu.
Drava je naplavila dne 6. VII. t. 1. pri Kaferjevem kopališču truplo, ki je bilo v popolnem razpadu. Mrtvec je imel okoli vratu zlato verižico s štiriperesno deteljico. Policija je poslala povsod irt tudi v tuje države okrožnico ter sliko razpadlega trupla in sliko verižice s štij riperesno deteljo. Včcrttj je dobila policija od Marije Jaric od Sv. Tomaža n Avstrije odgovor, da je verižica najdena pri mrtvccu last njene hčerke Marije, ki je lanskega leta v mesec« maju nezna-nokam izginila.
Včeraj proti večeru se je nudila pa-santom na državnem mostu strašen prizor. Leta 1911 rojeni pomožni delavec: Josip Borovič iz Smetanove ulice je zlezel na ograjo državnega mostu ter sc v samomorilnem namenu hotel vreči v Dravo. Pasanti so njegovo namero pravočasno preprečili.
Borza dela v Mariboru potrebuje 1 hotelsko kuharico. I sobarico in I pod®
I kovskega kovača.
PAupke Moviee
Iz sodne službe. Predstojnik okrajnega-sodišča v Ptuju, sodni svetnik g. dr. Poznik, je nastopil svoj redni dopust. Zastopa ga sodnik dr. Muha. Uradne ure na okr. sodišču od 15. t. m. naprej so od 8. do 12. in od 15. do 18. ure.
Poroka. V cerkvi sv. Petra in Pavla sta se poročila Friderik Pirš, trgovski sotrudnik m Štefanija Kepnik, šivilja, oba iz Ptuja. Bilo srečno!
Pogreb Viktorja Pesserla. V nedeljo 18. t. m. smo spremili k večnemu počitku Viktorja Pesserla, gostilničarja in posestnika v Ptuju. Kako je bil pokojnik priljubljen pri občinstvu, je pokazala velika udeležba; posebno trgovci in obrtniki so bili mnogoštevilno zastopani. Po greba se je udeležil tudi močan oddc-iek društva veteranov, katerega član je bil pokojnik, z mestno godbo na čelu. Pri odprtem grobu je zapelo pevsko dru štvo nemške manjšine v slovo žalostin-ko. Od pokojnika se jc v lepih besedah poslovil predsednik vet. društva g. Vauda. — Blag mu spomin, ostalim žalujočim pa naše globoko sožalje!
Prodaja sadja in grozdja. Mestni magi Strat opozarja prebivalstvo, da se mora
vsak prodajalec grozdja in sadja na zahtevo tržnih organov ali policije izkazati z uradnim potrdilom pristojne občine, ali je prodajalec posestnik vinograda ali sadonosnika in tako upravičen pro dajati grozdje ali sadje lastnega pridelka. Na potrdilu mora biti natančno navedena vrsta in količina sadja oziroma grozdja in kraj, kjer je pridelano. Potrdilo velja le teden dni od dneva izdaje. Lastnikom vinogradov in sadonosnikov ni dovoljeno najemati tujih ljudi, da bi za nje prodajali sadje ali grozdje na ptujskem trgu. — Tudi se opozarjajo prodajalci sadja, da je prepovedano prodajati nagnito odn. plesnivo sadje. Nezrelo sadje se sme prodajati samo z označbd »Sadje za vkuhavanje«. Proti osebam, ki se ne bodo mogle izkazati s predpisanimi potrdili, ali ki bodo prodajale naj gnito sadje, se bo kazensko postopalo, vrhu tega pa se jim bo osporeno saitftf zaplenilo.
Stanje ptujskih gasilcev. K nafšemu Zadevnemu poročilu dodajemo, da je spregovoril pri akademiji v Imenu mariborske in ptujske sokolske &upe prisrčne čestitke k 651etnici g. dr. Franjo Šalamun.
V	M ■ *m*x
Pri osmrtnici blagopokojnega Viktorja Pesserla Jz Ptuja iiam jo tiskarski škrat pri telef. prenosu pomotoma uriml imena
4	otrok. Vdova gospa Marija Pesserl, roj. Sima nima otrok. Neprijetno pomoto popravljamo in prosimo, da se nam to ne šteje v zlo.
Policijske vesti. Policija je izsledila dva paglavca, ki sta bila pri nekem tukaj šnjem ključavničarju zaposlena kot vajenca, ker sta se pečala že dalj časa s tatvino mehaničarskih in automobilskih delov in znaša škoda ukradenih predmetov okrog 9000 dinarjev. Tatvino sta izvršila deloma iz zaklenjene deloma iz nezaklenjene shrambe. Zagovarjala sc bosta pred sodiščem.
Vlom. Preteklo noč so neznani storilci vlomili v stanovanje in gostilniške prostore gostilničarja Ivana Šegule na Rogozniški cesti in odnesli razno obleko in nekaj gotovine. Škoda znaša okrog 1200 dinarjev. Policija je uvedla preiskavo.
Najdba. Na Hrvatskem trgu v Ptuju se je našel skoraj novi površnik svetlo sive barve, vreden okrog 800 Din. Površnik se nahaja pri ptujski policiji, kjer ga lastnik lahko dobi.
Falsifikati kovancev. V Ptuju so se pojavili ponarejeni 50 in 10 dinarski kovanci. Uvedena je preiskava.
Nezgoda. Pri Sv. Marku niže Ptuja je 51etna Marija Horvat, ličerka posestnika, padla z voza tako nesrečno, da si je zlomila desno nadkolenico.' Otroka so prepeljali v ptujsko bolnišnico. V isti zavod so spravili tudi 271ctno Ano Debeljak, ženo gostilničarja in posestnika pri Borlu v Halozah. V samomorilnem namenu si je prerezala mišičevje v zapestju leve roke. Da ni prišla pravočasno zdravniška pomoč, bi bila izkrvavela.
Zasačeni cerkveni tatovi. Ptujska policija beleži pestro kroniko v svojem službovanju. Tako je lansko leto vrnila dar govora mlademu človeku, ki se je leta in leta klatil po raznih krajih, simuliral gluhonemost ter na ta način izvabljal ljudem milodare in kupičil nabrane vsote na svojem domu v okolici Ptuja. Končno pa jc prišel v roke ptujski po-
liciji, ki ga je razkrinkala in ga izročila sodišču, kjer je dobil zasluženo kazen. Od tega časa jc možakar priden in si služi na pošten način svoj kruh. Drugi slučaj jc, ko jc ista policija razkrinkala možakarja, ki sc jc z bergljami le zasilno pomikal po ulicah in vzbujal pri lju deh sočutje. Na stražnici so ga v majhni pol uri ozdravili, da je korakal kakor rekrut na vežbališču; berglje pa, na katere sc je poprej le z muko upiral, je nosil, ko so ga spremljali k sodišču, ne več pod pazduho, temveč privezane na hrbtu in katere so služile sodišču kod vidni znak prevare. Tudi tega goljufa je sodišče kaznovalo in je sedaj priden in delaven človek. — Da bi pa prišla ptujska policija v položaj igrati spovednika, še njena kronika ne beleži. Ta slučaj se jc dogodil včeraj zjutraj v zakristiji minoritske cerkve. Ondotni župnik gospod Svet, jc že delj časa opažal, da manjka iz nabiralnika, s katerim pobira cerkovnik med službo božjo milodare, in ki se je redno hranil v omari v zakristiji, denar. Skušal je priti uzmovičem na sled, kar se mu je končno tudi posrečilo, ne da bi isti kaj vedeli o tem. Zadevo jc prijavil policiji, ki je odposlala policijskega stražnika Marka Peklarja, da zasači tatove in flagranti. V to svrho sc jc imenovani stražnik skril v spovednico in prežal dokler ne pride do svojega cilja. Čakal jc skoraj eno uro. Ko so se pojavili v zakristiji trije fantje in se prepričali. da je vse tiho in mirno, je eden od njih odprl omaro, v kateri se je nahajal nabiralnik z denarjem. Takoj nato jc omenjeni varnostni organ smuknil iz spovednice in prijel tatu, v trenutku, ko je imel v rokih polne pesti denarja. Uz-moviče so spravili na policijsko stražnico, kjer so ugotovili njih identiteto in jim pošteno izprašali vest! Dognali so, da so nepridipravi ta posel opravljali že čez eno leto in znaša nastala škoda več tisoč dinarjev. Tatovi so sami mladoletniki iz ptujske okolice in radi tega njihovih’ imen ne moremo objaviti. Nekateri od njili so bili ministrantje. Prijavljeni so sodišču. Župnija Sv. Petra in Pavla pa bo odsihdob imela precej večje dohodke za svojo cerkev.
Mariborska tradiciia
O	poteku in uspehu IV. Mariborskega tedna ste v svojem listu že prinesli obširna poročila, zato ne bi imelo smisla, ako bi hotel v tej smeri še izgubljati kaj besed. Iz vseh teh poročil našega in drugih listov jc izzvenelo veliko dejstvo, da je Mariborski teden kot prireditev izrazito našega mariborskega in obmejnega kolorita postal nujna tradicija Maribora. Nujna,- pravim, ker se je že tako globoko zajedla v mentalnost in v gospodarsko ter kulturno življenje naše, da je ne bi mogli več pogrešati.
V	čem leži predvsem ona privlačnost, ki je letos zbrala na Mariborskem tednu rekordno število obiskovalcev, glasom izjav prireditvenega odbora nad 70.000? Smatram, da v njegovi pestrosti, ki ne obsega prvenstveno samo gospodarskih atrakcij, ampak cele serije Taznih privlačnosti, kakor je bila letos n. pr. razstava čistokrvnih psov, industrijska (tekstilna) razstava, modna revija itd. poleg že običajnih umetniško-slikarske, tujskorprometne, obrtne in drugih razstav, vsakoletne — sicer vedno se izpopolnjujoče — vinske pokušnje, športnih prireditev itd. Dejstvo, da Mariborski teden vsako leto nudi mnogo novih atrakcij v čim privlačnejši priredbi in da v tem pogledu nedvoumno nad-kriljuje ljubljanski velesejem, s katerim se seveda ne da primerjati glede obsežnosti in mogočnosti, to dejstvo je nedvomno glavni motiv za uspeh Mariborskega tedna, ki jc od leta do leta vidnejši i v moralnem i finančnem pogledu. Značilno je dejstvo, da jc bilo (etos na Mariborskem tednu za 30 odstotkov več tujcev nego lani.
Razveseljivo je tudi drugo dejstvo, ki ga podčrtavajo prireditelji: materi-jalni uspehi razstavBalcev, zlasti tekstilne industrije, bi so se pokazali y, mno-
gih dobrih kupčijah. Znano mi je, da so
tekstilne tovarne, ki so razstavile, v dneh Mariborskega tedna bile naravnost oblegane od trgovcev, ki so v doslej že dolga leta ne zahtevanih količinah naročevali razno blago. Dokaz, da smo najtežje čase krize že prebrodili in da se polagoma vračamo v normalnejše kolotečine.
Prav tako jc treba pozdraviti dejstvo, da sc poslužujejo Mariborskega tedna vsako leto v večjem številu tudi razne tuje, doslej šc predvsem avstrijske tvrdke. To nam na eni strani služi v dokaz, da si avstrijski gospodarski krogi — v nasprotju z nekaterimi pre-napeteži, ki skušajo ovirati naš medsebojni promet z raznimi šikanami! — žele tesnega gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo, na drugi strani pa tudi njihovo prepričanje, da je Jugoslavija danes že — vkljub vplivom krize, ki se še vedno poznajo! dežela, kjer se da kaj zaslužiti. Tu bi samo nekaj ugotovili: prav je, da se pritegnejo ali pripuste tudi tuje tvrdke. Vendar naj bi se to godilo samo v okviru onih predmetov, za katere nimamo domačih izdelovalcev. In še nekaj: zahteva naj se od tujih razstavljalcev toliko spoštovanja pred službenim jezikom naše države, da se v bodoče ne bodo. videli v njihovih razstavah samonemški napisi in čula samonemška reklama. Kakorkoli vemo, da imajo prireditve, kakoršna je tudi Mariborski teden, do neke meje mednarodni značaj, jim moramo vendarle za-gara utira ti rcšpektiranjc naše nacionalnosti in našega jezika. V vsaki, navidezno še mali gesti se mnogokrat zrca-
li	nacionalni ponos, ki ga mora kazati državni narod.
Ne dvomim, da se bo Mariborski teden kot danes žc tradicija Maribora v
svojih bodočih prireditvah izživljal še bogatejše in pestrejše, nego jc bilo to v obilni meri že doslej. Zlasti tudi v tej smeri, da bo nudil vedno mnogo, mnogo novega. Saj čujemo, da se neki kme-tijsko-strokovni krogi že bavijo z načrtom prireditve velike poljedelsko-
kmetijske razstave na V. Mariborskem tednu. Želim, da bi beseda postala meso. Za to bo nedvomno skrbel tudi vzorno delavni odbor Mariborskega tedna, ki mu moramo na dosedanjih uspehih, samo čestitati!	V.	'S.
Okmvsvet
Brodolom diplomacije v Parizu
VOJNA LAHKO IZBRUHNE VSAK ČAS — Z MUSSOLINIJEM NI MOGOČE RAZPRAVLJATI. — BESEDO IMA DRUŠTVO NARODOV.
PARIZ, 20. avgusta. Potrjujejo se vesti, da sc bo delo konference treh za nekaj časa prekinilo.
PARIZ, 20. avgusta. Laval je sinoči prejel v svojem kabinetu predstavnike tiska in jim prečital naslednjo izjavo: »Laval, Eden in Aloisi so se sestali v Parizu, da iščejo pota kako bi se italijan-sko-abesinski spor mirnim potom rešil. Doslej pa nisf> mogli najti osnove za razpravljanje, ki bi omogočila' rešitev spora, Teškoče, ki so se tekom razprave pojavile, in predlogi, ki so se stavili tekom diskusij, so dokazali potrebo, da se od-godi započeto proučevanje, ki se bo nadaljevalo diplomatskim potom.
LONDON, 20. avgusta. Včeraj ob 15.30 sc je sestala konferenca treh. Konferenca se je pričela v zelo pesimistični atmosferi. Nekaj po 17. uri sc je konferenca
zaključila. Reuter doznava, da se bosta Eden in Aloisi vrnila v svoje države,"4 da poročata svoji vladi o situaciji. Amer1, -ki odpravnk poslov se jc včeraj dopoldne sestal z Edcnom, da razpravljata o položaju. Francoski ministrski predsed. ■ zunanji minister Laval sta se dopokr sestala z Edenom ter izjavila novin jem: »Razgovori so zelo težki«.
LONDON, 20. avgusta. Odgoditev p riške konference treh sil označujejo loi-donski listi kot popoln polom. Medtcn smatra britanski tisk da bo do 4. septem bra, to je do sestanka Društva narodov, prišlo še do nadaljnjih poiskusov za sporazum. Reuter sporoča, da sta Velika Bri tanija in Francija-voljni, da priznata Italiji neko vrsto začasnih monopolov, v Abesiniji in da sta obe državi tudi pripravljeni Italiji nuditi financijsko pomoč za dosedanje stroške v Abesiniji.
ODBORI ZA POMOČ ABESINIJI. — V EGIPTU 1000 DOBROVOLJCEV
ABESINSKO VOJSKO.
ZA
PARIZ, 20. avgusta. Abesinski poslanik v Parizu Tecle Hawariate je izjavil dopisniku Reuterja: »Zadržanje Anglije jc bilo popolnoma korektno. To je vse, kar doslej lahko izjavim o negativnem rezultatu treh velesil. Zastopal bom Abc-sinijo na septemberskem zasedanju Društva narodov v Ženevi.«
LONDON, 20. avgusta*. Diplomatski sotrudnik Reuterja smatra, da bo vprašanje izvoza orožja za italijansko vojsko ponovno podvrženo reviziji.
PARIZ, 20. avgusta. Laval in Eden sta se odločila, da se bosta posvetila pripravam za zasedanje Društva narodov, ki se bo vršilo 4. septembra in da bosta angleška in francoska vlada v stalnih stikih glede italijansko-abesinskega spora. Angleška in francoska vlada stojita še nadalje na stališču, da bosta delali za tem, da izgladita italjansko-abesinski spor.
PARIZ, 20. vgusta. Eden jc sprejel da-ii2s abesinskega poslanika v Parizu in
ga ob tej, priliki obvestil o delovanju konference treh velesil.
ALEKSANDRIJA, 20. avgusta. Odbor za pomoč Abesiniji je imel danes svojo sejo, na kateri se je sklenilo ustanoviti po vseh mestih Egipta slične odbore. Jtevilo Egipčanov, ki so se javili kot dobrovolj-ci za abesinsko vojsko, znaša 4000 oseb, med njimi 1840 bivših častnikov.
ITALIJA POJDE V VOJNO.
PARIZ, 20. avgusta. Diplomatični dopisnik »Oeuvra« meni, da ne puščajo slednje izjave italijanskega zastopnika barona Aloisia nikakšnega dvoma več o tem, da se je Italija odločila za vojno v Vzhodni Afriki.
OGROMEN POŽAR V BERLINU.
BERLIN, 20. avgusta. Na razstavi radijskih aparatov je nastal velik požar. Trije paviljoni so čisto pogoreli, 20 ljudi se bori s smrtjo.
lUtSA ttuftuM
w m vv mwwtr m v w w	v w
Katalog slovenske knjige
Že dolgo časa še kaže občutna potre ba po strokovno urejenem in praktično uporabnem katalogu slovenskih knjig. Zlasti v zadnjem času, ko se pri nas množe različne založbe in samozaložbe, je orientacija ha slovenskem knjižnem trgu skoraj nemogoča.
Zato jc sklenila Organizacija knjigarnarjev za dravsko banovino, da začne izdajati redne sezname slovenskih knjig. Kot prvo naj izide celotni katalog slovenske knjige, ki mu bodo sledili vsako leto dodatki. Vmes naj bi pa v rednih presledkih v dnevnem časopisju izhaja-
li	seznami novitet. Uredništvo tega dela je organizacija poverila tajniku Jugoslovanske knjigarne, prof. N. Kuretu.
Da ne govorimo o več ali manj popol nih seznamih posameznih založb in knji garn, so redki primeri katalogov sloVen ske knjige ne le zastareli, ampak tudi v toliko praktično slabo uporabni, ker se ne ozirajo na dejansko stanje sedanjega slovenskega knjižnega trga, ampak pred stavljajo skoraj redno »historične« sezname. Pri delu, kot si ga jc zamislila organizacija knjigarnarjev, pa naj bi šlo zgolj za knjige, ki so v knjigotrštvu do-seglijve in na zalogi.
Naprošajo se zato vse knjigarnc-za-ložnicc, vse založbe in vsi samozaložniki, naj nemudoma javijo Organizaciji knjigarnarjev za dravsko banovino
pa uredniku kataloga vse svoje publikacije in sicer s temile natančnimi podatki: i. avtor, 2. točen naslov knjige, 3. pri prevodih prevajavec, 4. obseg knjige, 5-. ime in sedež založništva, leto izida, 6. cena knjige, vez. in broš. — Ker bo poseben oddelek kataloga posvečen tudi revijam in časnikom, je v interesu le-teli, da tudi javijo svoje izhajanje z naslednjimi podatki: 1. naslov revije, 2. urednik, 3. leto ustanovitve (letnik), 4. kraj in način izhajanja, 5. naslov uprave, 6.. naročnina.
Kakor hitro bo gradivo zbrano, bo katalog lahko izšel. Zato jc v interesu vseh založnikov, da se s svojimi sezna-mi Čimprej odzovejo.
SAHARA.
V najkrajšem času sc bo poročil grof dc Reneville, kapetan v francoski kolonialni vojski z Angležinjo Mary Sheri-danovo, ki je s svojo materjo živela več leta na robu Sahare, v Biskri. Tu se je mlada Angležinja spoznala s francoskim častnikom in sc jc med njima razvila velika ljubezen. Mati mlade Angležinje ima v Biskri svojo hišo, ki jo je dala zgraditi > zato, da lahko iz neposredne bližine opazuje pustinjsko življenje in gibanje karavan. Mati Angležinje je pisateljica in kiparka in se je podala na rob Sahare -zato, da n^jde material za ali’ -svoja dete. ^
r.iksaenrreteiflraimsies.-;£
. 1 :±c.-. .'r3ETja
em ne-.idi I ga j jih I
Triumf ljutomerske konjereje
Veličasten potek jubilejnih dirk v Ljutomeru ob navzočnosti 5000 ljudi ter odličnih
predstavnikov javnega življenja
601etnica Kola jahačev in vozačev v lutomeru je nad vse pričakovanje lepo (pela. Starodavno mesto Ljutomer si i nadelo praznično obleko, z vseli hiš
5	plapolale državne trobojnice. Velika nožiča naroda je na Glavnem trgu že ed deseto uro pričakovala odlične go-,e po precejšnji zakasnitve so končno E rispeli brigadni general g. Djokič, ban . dr. Puc, načelnik kmetijskega oddel-ia ing- Zidanšek kot zastopnik polje-‘l jelskera ministra, senator dr. Ploj, na-1 bdna ooslanca g. Lukačič in Benko ter ♦evilni drugi predstavniki oblasti in
1.55; II. ilona-Toska, g. Filipič Marija 2020 2.05; III. Lasta-Nevenka, g. Novak A. 1960 2.06“; IV. Drina-Olga, g. Rajh K. 1980 2.10; V. Peter Pero, ga. Wreg Pepca 1860; VI. Pika-Peter Pilot, ga. Slavič F. 1960; VII. Pera-Lepa gdč. Rajh Ceska 1900; VIII. Uskica-Nina, ga. Slavič Ana 2060; IX. Friks-Prima, ga. Heric J. 2000. — Jahalna dirka: L Rada, g. Prodanovič M. 1600 1.29; II. Slavka, g. Ju-reš Franca 1600 1.20; III. Lelka, g. Vaupotič Jožeta 1600 1.28; IV. Čudna g. Žnidarič Franca. — Dirka ministrstva poljoprivrede: I. Princ-Peter, g. Vlaho-
boljše filme, izplača obljubljenih tisoč zloto. Na to zahtevo je lastnih smete se odgovoril, da je bila .to samo šala in vaba, ki naj bi priklicala čim več obiskovalcev. Snarski se pa s tem ni zado-vo'jii, ampak je tožil lastnika kinematografa zaradi lažnjivih obljub v reklami. Sodišče je tožbo odklonilo, tožilec s** je pa nato obrnil na apelacijsko sodišče, ki je odredilo posebno komisijo kinematografskih strokovnjakov, ki naj UgOtO-
Vi.:
601etnice. dalje po vrsti vsem Javnikom. Nato .ie podal kratek 'ed zgodovine konjereje na Mur-
orpc acij. Goste je pozdravil mestni j vič Ludvika 1.46? II. Friks g. Heric Fr. upan g- Kuharič, ki se je pred vsem j 1.43'; III. Slavka g. Jureš Franca 1 -48; aijil Nj. Vis. knezu Pavlu, da je bla- | IV. llona g. FHipič Franca 1.51; V. Dobi prevzeti pokroviteljstvo nad pro na-Dillom g. Špindler Martina 1.50; VI.
Nandica g. Slavič Markota 1.43:	VII.
Drago g. Vreg Riharda; VIII. Uskica g. Slavič Jožefa; IX. Vida g. Novak Marti-polju in končno prosil gosp. brig. j na. — »Spominska dirka dr. Rosmatti-■črala. da tolmači Nj. Veličanstvu | ta.«: I. Basta-Ophelija, g. Pernat V. 2460 alju Petru II. in vsemu kraljevskemu j 1.43; II. Lasta-Nevenka g. Novak A,— lomu neomajno zvestobo in vdanost. Za | Slavič A. 2320 1.51'; III. Uskica-Nina g. arili so po trgu živijo-klici in godba je j Slavič J.—Slavič A. 2420 1.55; IV. Pika-Hasvirala državno himno. Za pozdrav se j Peter Pilot g. Slavič L. 2320; V. Lepa-je zahvalil g. bati v lepem govoru, in : Pera g. Košnik F.—Rajh. M. 2280: VI.
Slavka-Mura se je radi galopa diskvalificirala.
Dirke so trajale od 15. do 19. ure in so v redu potekle. Po dirkah se je razvila	na	obširnem	dvorišču	ge. Katikc	j VCi de je	trditev Snarskeg;1, da sta polj-
Rajh	na	Moti	ljudska	veselica.	|	s-ka filma	»Leto 1914« in »Obramba Čen-
stohove«	boljša filma, kakor »Plešoča
I	Venera«	a'> ne- Ako se Strokovnjaki iz-
javijo, da ima Snarski prav, mora last Kolesarska dirka »Permia« na Teznem, njk kinematografa izplačati obljubljenih Agilna sekcija »Peruna« na l ezneni je | tisoč zlotov, prired la preteklo nedeljo kolesarske dirke na 15 in pol km dolgi progi. Startali
so požrtvovalni člani tezense sekcije za naslov klubskega prvaka. Na dirki se je dosegla povprečna brzina 31 km in je
Nobenega dvoma ni, da sta omenjen i filma boljša kakor »Plešoča Venera«, ki
je tak, kakršnih vidimo po kinematografih vsako leto vse polno. Mimo tega bo komisija gotovo branila domače poljske
prvak postal Anton Ilešič v času 28 mi- U pred mm	Zaradj tpga je
mit 5° sekund; 2h Franc Pisek 28.53,. 3- Lotovo, da bo lastnik kinematografa, ki Ferdo Mavrič -8-57; 4 Martin Burnec je de]a| ^ reklam0f moral pIa5ati
35.50; 5. Gustav Mešiček 38.33; 6. Fram. I Snarskemu obljubljenih tisoč zlotov. To
Lačen 38.33 in pol. Organizacija je bila
je dober nauk za vse lastnike kinema-
vzorna, da kar gre v glavnem zasluga tografov, ki tako radi delajo reklamo in --------------- predsedniku	tezenske	sek-	|	pravjjo	p]. vsal<em povpreg„eIn ali cell)
neumornemu cije »Peruna« g. Franju Kumercu in Antonu Uhan u. Po dirki se je vršila razdelitev nagrad v gostilni »Pulko« na Teznem, kjer se je nato vršila športna veselica, ki je potekla v znamenju prisrčnega tovarištva in prijateljstva.
podpovprečnem filmu, »da je najboljši od vseh dosedanjih filmov«.
Poudaril važnost zveze med mestom in , Drina-Olga g. dr. Peterlin M. 2340. okolico. Nato se je formirala svečana po i	-------- »nmn
godba 'n banderij kmečkih'fantov na ,	jTITl proda?aniu oreoroa
So tkrT amenSnL^T’avIomo-1 RAZNI KROŠNJARJI PRODAJALCI PREPROG SO OSLEPARILI KUPCE ŽE b;,0^	|	ZA STOTISOCE DINARJEV.
Po dospetju na /rebčarno so si gostje j nekaj let se pojavljajo po Maribo-ogledaJi razstavo 36 konj amerikanske i ru> pa tudi po podeželskih mestih, trgih Pasme in so bili iznenadeni nad lepoto ] jn cei0 večjih vaseh bosenski in drugi živali. Sledil ie običajni banket, kmetje j Pyoda.ialci preprog. Dasi je pri nas kroš in vozači na so se med tem pripravljali njarenje po hišah prepovedano, se ti pro za dirke. Še nikdar ni bilo na dirkališču daja]cj za (0 prav nič ne zmenijo. Vsi-na Cvenu zbranega toliko naroda ko ]jjv0 vpadejo v urade, stanovanja in jav tokrat. Cenilo se je udeležbo na pet ti- ne Jokale in vsiljujejo »pristne perzij-
soč. saj je bilo samo prodanih vstopnic nad 3600. Vse, kar ljubi in ceni konjerejo in se zanima za konjski šport, se' ie zbralo ta dan na Cvenu. Poleg ogrom ne množice domačega ljudstva in bližnjih večjih kraiev Murske Sobote, Dolnje Lendave. Gornje Radgone, si videl konjerejce z Dolenjskega, Gorenjskega, Ljubljane. Šoštanja, Maribora, Celia. Čakovca itd. Obisk je bil rekorden in nepričakovan. Za dirke je bilo prijavljenih 50 kon.i. tned temi 9 iz Maribora. Ptuja, Dolnje Lendave in Slov. Bistrice. Dirkali so 3 potomci Monte Christa, 2 Rodauna, 3 Prinz Dillona. 1 Bluffa. 2 Uskoka. 2 Vardarja, 2 Makfilkota, 7 Neponmka. 13 Peter Mozarta, 5 Plunger jun.. I Gen-doradosa. Najboljši kllometerski čas je dosegla z 1.35 triletna kobila Lasta g. Novak Alojza iz Banovcev. Največji interes jc pač vladal za Jugoslovenski kasaški derby, za dirko kmetskih seniorjev in za dirko žen in deklet v muro-poljskih narodnih nošah.
Izidi posameznih dirk so bili:
Dirka kmetskih seniorjev: 1. Prima g. Slavič Antona 1980 1.52; II, Dona-Dillon g. Razlag Alojza 2020 1.51; III. Polda g. Filipič Miha 2120 1.415; IV. Uskica g. Jelen Alojza 2200 1.51J. Psina g. Peršak Jakoba se je kot prva. radi galopa diskvalificirala. — Dirka Jugoslovenski kasaški derby: I. Peter-Pilot g. Slavič Lud vika 3300 1.45; II. Nevenka, g. Slavič Alojza 3300 1.39“; III. Teodora g. Filipič Franca 3300 1.40; IV. Drina g. dr. Peterlin Maksa 3300 1.45; V. Janko g. Ho-genwarth Gv- 3300 1.48; VI. Mura ,g. Jureš Franca 3300 1.48’; VIL Friks'g. Heric Franca 3300 1.55; VIII. Olga g. dr. Peterlin Maksa 3300 2.01; IX. Tulnan g. Kardinar Ludvika 3300 2.03. — Dirka dravske banovine:	I. Lasta g. Novak
Alojza 2240 1.35; II. Pika g. Slavič Ludvika 2240 1.43; III. Lepa g. Košnik Fr. 2180 1.55; IV. Gora g. Cimerman Franca 2140 2.01; V. Prvi g. Peršak Antona 2140 2.03; VI. Peter g. Kovačič Franca 2140 2.04; VII. Egro g. Auer Alojza 2140 »Spominska dirka predsednikov Ko
ske preproge«, vedno seveda »mnogo bolj poceni kot so vredne«. Najbolj priljubljena sleparija je pa tale: Prodajalec preprog —včasih jih je tudi več — pride ves zasopljen k trgovcu, obrtniku ali zasebniku in mu ves obupan pove, da mu je zmanjkalo denarja za plačanje prevoza ali dvig novih preprog na postaji, pri carini ali kjerkoli že. Nujno rabi zato vsaj nekaj tisoč dinarjev. Potem moleduje za posojilo, ki ga bo vrnil že jutri, dotlej pa zastavlja »dragoceno perzijsko preprogo, ki je vredna vsaj trikrat toliko, kolikor naj bi znašalo posojilo«. S podobnimi izgovori pa ponuja često preprogo tudi v nakup za polovično ceno ati pa za še manj.
Kdor posodi takemu prodajalcu denar na zastavljeno preprogo, tega prodajalca seveda nikoli več ne vidi in je potem navadno še trdno, prepričan, da je n«pravil »sijajno kupčijo«. V resnici je bil nesramno osleparjen. Prodajalec mu ie za tri ali dva tisoč dinarjev, včasih še celo za več tisoč, pustil preprogo. ki je v najboljšem primeru vredna 1000 Din. Znani so primeri, ko so prodali ti prodajalci za 3000 Din 500 Din vredno blago. Ponekod so osleparili nepoučene ljudi za težke tisočake in lahko trdimo, da so prodali v zadnjih letih samo po Sloveniji za težke stotisočake »perzijskih preprog«, ki so navadno tovarniško blago brez vsake trajne vrednosti, ker so iz bombaževine in nevoz-lane, tako da izgube že kmalu svoj prvotni blesk in se raztržejo.
MRLIČ PRI VRATIH.
Neka berlinska usmiljenka piše v ber linskih listih čudno zgodbico, ki se ji ja pripetila. V urad, kjer dele brezposeh nim podpore ter jim nudijo tudi zdravniško pomoč, je prišla revno oblečena ženska. Pripovedovala je strežnicam in zdravnikom, da ji je njen mož pravkar Proti tej brezvestni- trgovini bi se I umrl in da nimajo njeni 4 otroci nič za morali storiti najodločnejši koraki in se jesti.
zares čudimo, da se naša trgovska zdru Urad je poslal še isti dan usmiljenko ženja ali vsaj prizadeti trgovci, doslej na označeno stanovanje, da se prepri-še niso zgenili. Bilo bi najbolje, sploh da kakšen je položaj. Popoldne je ustni-prepovedano vsako prodajanje preprog ljenka vzela košaro, naložila vanjo pe-izven trgovin ali razstav, kakršne pri- , j;aj jedi in pijače ter se napotila v sta-rejajo banovinske tkalnice preprog v novanje siromašne vdove. Našla je res Sarajevu, Splitu, Nišu itd. Dokler se to vse v ze|0 bednem stanju. Na polomile zgodi, pa naj se ljudje varujejo pred Ijeni postelji je ležalo na pol razgaljeno, temi krošnjarji. Perzijskih ali drugih za- po vsem videzu mrtvo moško truplo, res orientalskih preprog pride do nas Strežnica se ga ni niti doteknila, tem-siino malo. Navadno se pod to firmo pro veg je vzela iz koša ponjavo ter z njo dajajo tudi ako so pristne — prepro- pogrnila mrliča. Potem je odprla okno. ge domačega izdelka. Nikoli pa ne mo- prezračila stanovanje, vzela jedi in pi-rejo biti to preproge iz bombaževine m jade jz košare ter razdelila med druži-nevozlane. Kdor hoče preizkusiti blago, po. Otroci so kar planili po biskvitu iti naj poizkusi povleči iz preproge posa- mleku, njihova mati pa se je priklanjala mezne skupine pokoncu stoječih niti. do |a| jn pospravljala perilo v omaro:
Ako se dajo lahko izruti, so nevozljanc .. ,..,.	.	,	,	,	.	...
sc uaj«.	Naključje pa je hotelo, da je usmiljenki za o mani vredne. Te izrutc niti pa	^	,	,	,
.	„ir,	'e	opravila	svoje	službeno delo,
nai Brizge. Ako gore naglo in puščajo	„
, -i i -	pozabila v stanovanju dezmk. bvojc po~
neoe so iz bombaževine m brez vsake K	.	„	-	.	•
1	,	..	____	itl	zabljivosti se je zavedla sele na ulici,
tra tie vrednosti, ako pa gore počasi in _. . .	.	...	,
se krivenčijo ter smrde, so iz volne ali ?.ko,< -ie vrnila k nesrečnežem m glej torei traine vrednosti. zatočudo;K,° !e Pozvonila se jc pojavil na
i	vratih zetun moz. »mrlič«, katerega je
dlake in
dražje. O razlikovanju vrednosti pristnih preprog je pa nemogoče navesti kaka navodila za preizkušnjo, ker je tre ba za to dobrega poznavanja in skušnje.
Kdor kupuje take preproge, je najbolje.. innn.rSxsnn da pokliče na pomoč kakega dobrega | poznavalca. Isto velja za tkane preproge (bosenske, pirotske itd.), pri katerih se ravna cena po materialu, načinu tka nja. vzorcih, teži itd.
Posamezni primeri sleparij s prepro ganil so se dogodili tudi v zadnjem ča-
pred dobre pol ure pokrila s ponjavo in zaradi njega prezračila sobo.
Ta dogodek dokazuje, da koraka velikomestna beda le prečesto roko v r"
dete&e m dteiM 4* vsem sveta
Drapo plačana reklama
ZANIMIVA TOŽBA PROTI LASTNIKU KINEMATOGRAFA.
Nedavno se je zgodilo nekemu lastniku kinematografa v Varšavi nekaj, kar more služiti lastnikom vseh kinema-
_  .................    .	tografov, ki delajo često vnaprej rekla-
la.«-7. Oriksa "g.*	Razlag Vekoslava	1380 j mo za kak film, opisujoč ga ko-t naj-
159-	II Pelikan	g.	Slavič Josipa	1380 ! boljšega, dasi ni nič vreden ali vsaj ne
2.04-	III. Peran	g.	Rajh Mirkota	13801 toliko, kakor pravi reklama. Tako je
?01 _ »Snominska dirka Raih Joška.«: |omenjeni lastnik kinematografa v Var-I. Basta-Ophelija, g. Pernat Ida 2100 Uavi napravil reklamo za film »Plešoča
ZAKONSKA NEZVESTOBA.
Mesto Bern v Švici ima na pošti zaposlene telefonistke, ki ne vrše samo svoje dolžnosti, ampak si privoščijo tušu in so bili nekateri celo prijavljeni ob- di niarsjkatero zabavo. Kadar se dolgo-lastvotn. Bilo bi koristno, ako bi vsi, ki gasjj0 fp niso preobložene z delom, pri-so na ta način kupili preproge, blago s]uškujejo telefonskim pogovorom svo-preizkusili in zadevo prijavili. Na naša jdl k]jentov. Te dni se je pa zgodilo, da trgovska združenja pa apeliramo, naj je klicala žena nekega mladega švicar-tudi s svoje strani store potrebno, da se skega častnika, prijatelja svojega tnožn nadaljnje sleparjenjc neha,	|	jn $e zmenila z njim za sestanek. Tele-
fonistka jo poslušala razgovor iti je iz lastne iniciative takoj nato telefonirala oficirju in ga obvestila, kaj se spleta za njegovim hrbtom. Častnik je na opozorilo telefonistke prišel na kraj sestanka in dobil ženo prav ob času, ko je bila z ljubčkom v objemu.	Napravil je običajni
škandal, ženo oštel	in napodil, prijate-
lja pa prav po neprijateljsko nahrulil. Venera« z Joano Crawfordovo, da je to I Toda žena. ki pozna v takem slučaju najboljši film od vseh dosedanjih in bo mnogo več maščevalnosti in zvijače, je vsak, ki bo izjavil, da je že kje drugje naznanila telefonistko zaradi prekršltve videl	boljši film, dobil od lastnika tisoč uradne dolžnosti in	je prišla telefonist,
zlotov.	'	'	ka na zatožno klop.	bila obsojena na 50
Ta filni si je ogledal med drugimi tudi švicarskih frankov globe in zaradi pri-bivši šef policije v Varšavi. Mihael Smar sluškovanja pri telefonu odpuščena iz ski. Po predstavi ie takoj poiskal lastni- službe, ka in mu dejal, naj mu, ker je že videl J	#
O. Ber-
Od Bolgarov o Bolgarih
Zadnji dve leti sc je razvilo na našem jugovzhodu svojevrstno križno romanje —iz Jugoslavije v Bolgarijo in iz Bolgarije v Jugoslavijo. Menda ni prav nič pretirano ako zapišem, da je bilo lani in letos teh romanj več kakor prej vseh sto let. Človeku se zdi, kakor da se je odprlo nekaj, kar je bilo prej le neiz-polnjiva želja in sedaj vse hiti, da nadoknadi zamujeno. V Jugoslaviji in Bolgariji obstojajo v večjih mestih že posebne skupine ali odbori, katerih glavna naloga je sprejemati bratske obiske s te ali z one strani. Sprti bratje so se pobotali, in sedaj goste drug drugega in ne vedo, kako bi bolj zabrisali tisto kar je bilo in utrdili tisto kar je — novo bratsko ljubezen. V Bolgarijo prihajajo Se vedno razne skupine iz Jugoslavije, pa tudi posameznikov, ki prihajajo »na lastno roko«, je veliko.
Med temi poslednjimi sem tudi jaz. Počitnice! Naši predniki sp, ko so bili sredi gibanja jugoslovanske revolucionarne omladine, obiskovali HrVatsko, Bosno, Srbijo in Črno goro. Danes, ko je tu slovansko bratstvo ustvarjeno, je naloga nas mladih, da romamo dalje, da hodimo v goste k četrtemu bratu, k najbolj daljnjemu, pa zato nič manj ljubemu, k bratu Bolgaru. Seveda, denarja za udobne »ekskurzije« ali potovanja kot jih prirejajo ameriški milijonarji, slo
venski dijak nima. Zadovoljiti se mora s tem, da sploh nekam pride. Nič ne vprašajte kako. Mladost iri korajža, četudi je v žepu pajčevina. Pa saj so men da potovali naši predniki prav tako. Čemu je ne bi mahnil na pot k bratom Bolgarom. »Pogum, dečko,« sem si dejal, »bo že, kako šlo. Veliki slovanski Bog ne zapusti nikogar, ki vanj zaupa.«
V	Bolgarijo sem prišel takorekoč »na slepo«. V Sofiji sem povprašal mladega človeka, kf sem ga po naključju srečal, kje bi mogel najti kakega bolgarskega akademika, in glej — mladi človek se je nasmehnil in dejal: »Jaz sam sem a-kademik.« Predstavila sva se. Slovenec — Bolgar. Govorila sva vsak svoj jezik, pa sva se vendarle razumela. Ako pa katere besede le nisva mogla razvozlati, sva se poslužila francoščine. V dobri url sVa bila že prijatelja, ko da bi se poznala že od vedno.
Tako sem dobil že ob prvem koraku po bratskih bolgarskih tleli — stik. Že kmalu sva srečala drugega akademika, pozrteje pa še dva, da nas je bilo kmalu pet. Vzeli so me v svojo sredino in mi razkazovali svojo prestolnico, vodili me nekaf‘dni okrog in vsak je hotel, da sem njegov gost. Pa skoraj nisem utegnil, ker me prvi »ni pustil Iz	rok«.	Njegov
OČe — premožen	trgovec	— je	bil	ves
srečen, da je dobil v hišo slovenskega tovariša svojega sina edinca.
Tako sem dobil	streho	in kar	je	bilo
treba za pod zob.	Poleg tega pa	še	vse
polno stikov z mladimi ljudmi. Po tednu dni bivanja v Sofiji se je krog mojih
bolgarsskih znancev in prijateljev že tako razširil, da sem povsod srečal katerega — kakor da bi bil kje v Mariboru ali v Ljubljani. In vsi so mi hoteli pokazati vse s čimer .se Sofija ponaša. Potem'so se pa pričeli izleti v okolico, med katerimi je bil najlepši oni na Vi-tošo. Ta izlet, ki yain ga opišem prihodnjič, mi bo ostal neizbrisno v spominu vse življenje. Družba samih mladih ljudi, fantov in deklet, prijetno, poletno jutro, ne prevroč dan. diven večer, čarobna noč... Vitoša,.. Ne, danes vam vsega tega res še ne morem opisati, preveč so še neurejena moja čustva. Moram jih šele zbrati.
Prav za prav bi pa moral prej povedati še kaj o Sofiji. Pa kaj? Saj so o njej pisali toliko že drugi. Naj vam opisujem zunanjost mesta, število prebivalstva, lego itd.? Ne. Potrdim le to, kar so zapisali drugi: bolgarska prestol nica ima že sedaj vse'znake velemesta. Ulice, palače, nasadi, promet, vse kakor v pravem velemestu kje drugje, pa je vendar na vseh koncih in krajih toliko tipičnih znakov, da čutite vse eno. da ste na Balkanu. Da, Balkan ima svojo tipično fiziognomijo, ki se razlikuje od vseh drugih. Dal mu jo je geografski položaj med Azijo in Evropo, med Orientom in okcidentom s svojo daleč, daleč nazaj segajočo zgodovino.
Taki so tudi ljudje. Ze na zunaj. Raž like obrazov, las in postav so tako velike, da nikakor ne morete verjeti, da je Bolgar človek plavili las in izgleda nemškega profesorja, ki ga srečate na
ulici, ali pa temnopolt, črnolas, živahen možicelj, čisto podoben kakšnemu Kala-brežu. In tu vmes so vse variante. Vča* čih srečate človeka, da bi prisegli: to je pa Slovenec — ne, Bolgar je. Še večja je pa razlika pri ženskah. Srbi so kar »standardizirani« v primeri z Bolgari. Seveda,, kje so_ se drugje ljudstva treh kontinentov tako mešala kakor v Bolgariji? Slovani z juga in vzhoda, Grki, Romuni, Turki, Židje, Arabci, Armenci. Kurdi. Kavkazci itd. itd. To mešanje se je vršilo stoletja in stoletja dolgo in tudi kulturni tokovi so prihajali od vseh strani: iz Rusije. Turčije, Francije, Nem čije, Italije in Bog še vedi od kod drugod.
To je bilo nekoč. Zadnjih sto let se jc to mešanje ustavilo, znaki pa so ostaii-In vendar, notranje, po mentaliteti imajo vsi ti plavolasi, črnolasi, svetlopolti, temnopolti, veliki in mali Bolgari nekaj tipično skupnega. Vsi so kljub vsemu — Slovani. To se pravi Slovani s stališča gledanja glavnih slovanskih predstavnikov — Rusov. Kakor so na eni strani realni in praktični, so na drugi fantasti in fanatiki. Ako ne bi bil prišel sem, ne bi nikoli mogel razumeti raznih bolgarskih pojavov v preteklosti in sedanjosti. Sedaj vem, kako sp mogli nastati »ma-kedonstvujoči« in dobro razumem tudi sedanjo notranjo politiko. Od tod si pa lahko zamislite tudi tako nenadno spremembo: Včeraj vse proti bratstvu z nami,. danes vse za bratstvo. Bolgarskn duša je kakor fotografska plošča...
O drugem pa drugič.
Fantastični roman sedaniosti
REŠITEV USTRELJENEGA BELOGARDISTIČNEGA ČASTNIKA. SREČA IN PROPAST »DRUGEGA ŽIVLJENJA«.
meji v temni noči preplavala reko in se rešila v Rotnunijo.
Odpotovala sta na Poljsko in se na-
Biio je ob zlomu stare Rusije, ko so se v Beli Rusiji bili še zadnji ostanki belogardistov z boljševiki. Nova revolucija je zmagala in čete, ki so branile domovino pred brezdomovinskim marksizmom, so se morale umikati ali pa podajati, Neke noči je bil zlomljen zadnji odpor in med drugim so boljševiki ujeli tudi osem carističnih častnikov bele vojske. Zasliševali so jih eno uro, potem pa napravili kratek proces, obsodili so jih na smrt s takojšnjo ustrelitvijo. Rusija je bila zlomljena in kaj je bilo zaradi tega še življenje tem častnikom? Hrabro so se odločili, da stopijo pred puške rdeče vojske z nezavezanimi očmi.
Izvršitev smrtne kazni se je izvršila v mestu z univerzo in medicinsko kliniko. Rdeča vojska je brez ugovora ugodila želji medicinske fakultete in ji izročila trupla belogardistov, ki so jih prepeljali na kliniko kakor snopje na navadnem kmečkem vozu. Mladi zdravniki in zdravnice so pričeli svoje delo.. Prinesli so v secirno dvorano četrtega astreljenca. Na listku je bilo napisano njegovo ime: »Aleksej Rpzvadovski, major bele armade«. Ostali zdravniki, ki so bili v seciral dvorani, so bili nenadoma poklicani v sobo za ranjence, kamor so pravkar pripeljali celo vrsto rdečih gardistov. Pri ustreljenem častniku bele vojske je ostala samo neka mlada rdravnica. Ko je napravila avtomatično preizkušnjo, da bi ugotovila njegovo smrt, se je nenadoma zgrozila: človek,
. ki je ležal na secirni mizi, je pil še živ. V njem je bila le še rahla, * vendar vidna iskrica življenja.
Mlada zdravnica je odpeljala ranjenca v sobo za rontgeniziranje, od tam ga je »a prenesla jx>no6i v svojo sobo. Sedem tednov ga je skrivala pri sebi v sobi in skrbela, da nihče ni stopil vanjo. Po sedmih tednih se je ranjenec zavedel in izvedel, komu se mora zahvaliti 7.a svoje »drugo življenje«. Cisto razumljivo je, da je bil svoji rešiteljici več kot hvaležen. Ostal je pri njej skrit še 20. dni in potem je bil že sposoben za po-■»eg. V temni noči «e je spustil bivSi major po strelovodu na tla in odšel oblečen na neko majhno podeželsko postajo, kjer la je čakala njegova rešiteljica, zdravnica Vera. Vozila sta se najprej sem in tja po Rusiji, da zabrišeta za seboj vsako sled, nazadnje sta pa na besarabski
stanila v Varšavi. O tragediji bivšega častnika je pričala samo še globoka brazgotina na Čelu. Rozvadovski je našel dobro zaposlitev in oba Sta pričela srečno življenje. Pričela sta pozabljati na vse, kar je nekoč bilo. Toda usoda se je z njima znova poigrala. Podjetje, pri katerem je' bil Rozvadovski zaposlen, je propadlo in izgubil je eksistenco. Jedko pomanjkanje je morilo tedne in mesece oba človeka. Rozvadovski je postal melanholičen, razburljiv in nezndsen. Izgubil je živce, ker mu je življenje nudilo le tako kratkotrajno rešitev. Vera je trpela ob njegovi strani.
Nekega dne je pa iplada žena srečala nekega svojega starega znanca iz Rusije, ki se je bil prav tako kakor ona in Rozvadovski rešil iz boljševiškega pekla. Potožila mu je rvoje gorje. Spoznal je, da bo propadla in vzel jo je k sebi, da ji pomaga. Hotel jo je odpeljati na južno Poljsko, kjer je našel zanjo neko zaposlitev. Aleksej Rozvadovski, ki je Vero iskal, jo je nekega dne le našel in vdrl v hišo njenega prijatelja. Dvignil je sa-r mokres in ga ustrelil. Na cesti so ljudje slišali strele in poklicali poličijo. Rozvadovski je prosi! Vero, naj pobegne, ker ne bo nikoli izdal njenega imena. Ako bi se zapletla v zadevo, bi jo izgnali m jo proglasili za žensko brez državljanstva. Pripravil ji je pot v svobodo. S samokresom je zadržal policijo toliko časa, da je lahko nemoteno pobegnila, potem se je pa brez odpora vdal In odšel molče v zapor. Povedal je pred policijo in preiskovalnim sodnikom vso to svojo zgodbo, le imena svoje rešiteljice ni izdal.
dovrše dekleta z uspehom kako višjo šolo, da so 'dobrega značaja, da more njihova rodbina dokazati, da je dala iz svojih vrst kedaj vsaj enega dobrega bojevnika in da imajo resen namen poročiti se s častniki japonske vdjske. V tem internatu se bodo dekleta učila vsega, kar jim je potrebno za v mnogih ozirih trdo življenje ob strani častnikov japonske vojske. Japonska oblastva sva-re vsa pokvarjena iti lena dekleta pred vstopfjm v ta zavod, ker življenje v njem je trdo in treba je delati.
Strokovnjaki za pivo.
Te dni jc neka ameriška pivovarna poslala v Plzenl svojega zaupnika, da zbere podpise znanih pivskih »strokovnjakov« o kvaliteti' plzenjskega piva ameri-
ške proizvodnje, Ta odposlanec je prinesel s seboj tudi precejšnjo količino ameriškega plzenjskega piva, in tako bodo mogli Plzenjčani pokušati svoje domače pivo, izdelano v ameriški pivovarni in povedati o njem svoie mnenje. Izjave morajo biti seveda ugodne, zaradi tega je odposlanec pač prišel, da bo mogla potept pivovarna, delati reklamo in razširiti svoje pivo. Tisti, ki se bodo zastonj napili piva in bodo dobili za svojo izjavo še primerno ameriško odškodnino. .gotovo ne bodo podali slabe izjave. Američani se pa bodo poslej domiš-ljaji, da je njihovo »plzenjsko« pivo enake kvalitete, kakor je pravo plzenjsko.
V vsaka siMfflste it
Razno
KDOR BI KAJ VEDEL
o Pavlu Gradišniku, vrvarj iz Selnice ob Dravi, naj javi
STANOVANJU
lepo, čisto, oddam s J septembrom stranki brez otrok. Cvetlična ul« ■ 23-111.	,3577
LEPO;
STANO-
VELIKO VANJE
1.0tl	I iakol oddam/ Pisarna >Ra-
 ............ pid«,	Gosposka	ulica	28	3584
ge. Magdaleni Gradišnikovi, Selnica.	3570
BRZOJAVI
Sveže morske ribe ■ dobite danes pri Vicel-ur gostilu a >-Rotovž«.	3582
DOSPELO DOBRO VINO
po Din 8.— iu prim,i portu* Kaleč Din 12.— Gostilna Rojko. »Pri iipi«.	3586
Posest
KUPIM VEČJO STANOVANJSKO HIŠO
v Mariboru. Plačani v gotovim, Ponudbe na upravo »Vcčernika« no d vBrez posredovalcev«.	35R1
Prodam
Pripravnica za neveste častnikov
.	<*>. IJS f, rp. . f -JI
V bližini Tokia so ustanovili nedavno zavod, kakršnega nima doslej še nobena druga država na svetu, verjetno pa je, da bo morda še katera sledila vzgledu Japonsko. V japonščini se imenuje zavod »Rikugun hanoyome gakko«, kar bi s« reklo po slovensko »pripravnica za neveste armardskih častnikov*. Že takoj se je priglasilo za »pripravnice« tega zavoda okoli 360 Japonk, v prvi vrsti dijakinj. Pogoj za sprejem jof~da
Prodam barvane SPAI NICE
nove. iz mehkega lesa. Cena Din. 2100.—v Naslov: Dvofa-kova 4, podružnica	Seliep
baum, Maribor.	3575
Sobo odda
ODDAM PRAZNO SOBO.
Melje, Trdinova ulica 2. Maribor.	3574
LEPO OPREMLJENO SOBO
scparlranO, oddani. Glavni tr« 12-11.	.3583
Stanovanie
LEPO, DVOSOBNO STANOVANJE
s pritiklinami oddam s 1 sep terrtbrom. BetnaVska cesta: 39 3573
STANOVANJE
oddani s 1. septembrom. Studenci pri Mariboru, Jurčičeva ulica 17.	3547
Službo dobi
UČENKO
sprejme česaini salon > Miia*. Meljska c.. 26.____ 358^
Kupujte svoje po* trebščine pri naših
inserentih l
Otroški kostimi
po vs«ti cenah le od Din 60-- dalje, dobre, trpeine In cenene so samo
Tivar obleke
za vse otroke 1
3505
-/
Podpisani sem dozlial, da se širi po mestu govorica, da je našla v moji kleti oblast ponarejeno, vino, da se je isto moralo izliti v velikih množinah V Dravo in da sem bil obsojen na visoko globo tudi radi tega, ker se je baje pri meni našla velika količina saharina. Izjavljam, da bom vsakega, tožil, ki bo razširjal slične resnici povsem ne odgovarjajoče irt povsem neutemeljene govorice.	357S
Ante .Zorič, M Jadranske kleti".
Izdaja konzorcij. »Jutra« v Uubtiani; predstavnik izdajatelja in. urednik: RA Dl VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.