UREDNIŠTVO ŽABJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (tiskarna 1. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. liopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : • :	sprejemajo.	: : :
NAROČNINA: celoletna po pošti ali fl pošiljanjem na dom za Avstro-Ognrsko in Hosno K 21*60, polletna K 10'80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 2&40; za : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 30—.	:	:
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA Izhaja vsak dan rasten nedelje in praznikov .* .* .*	ob	pol	11.	dopoldne.	\	\	.
UPRAVN1STVO se nahaja v Sclenbur»ovi uiici štev. 0, U., in aradnje za strnnhe od 8. do i2. dopoldne iu od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrslica SOvin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 10 vin. — Ineeiate sprejema npravniStvo.
Nefrankirana aii premalo frankirana pisma se ne sprejemaj'’
1 -- Reklamacijo lista so poštnine proste. ■■'  ........—
Stev. 811.
V Ljubljani, v četrtek dne 19. februarja 1914.
Leto IV.
Koalicijska pravica
Mlajša delavska generacija, ki je koalicijsko pravico takorekoč podedovala, si pač ne more prav predstavljati življenja brez nje. Ali vendar tudi ta pravica iti od vekomaj in ni Prišla kot darilo, ampak delavstvo si jo je moralo priboriti kakor vse, kar je potrebovalo za svoj obstanek iti razvoj. Dejstvo, da je kakšna pravica sama po sebi »pravica«, ue velja nič v moderni državi, ki stremi za tein, tla spravi vse življenje v pravila, določena po njenih, državnih interesih. Naravno in pametno ic, da sc dvoje ljudi, če si imajo kaj povedati, snide; in če jih je pet ali deset ali sto, je to pač vseeno. Država pa vendar ne priznava te »naravne pravice«, ampak pravi, da se sme-
io	ljudje le tedaj shajati, če jim tega ne prepovedo njene oblastni je. Če ne morem govoriti x znancem ali prijateljem ali tujcem, kateremu imam kal naznaniti, mu pišem; to je naravno. Če imam to naznaniti večjemu številu ljudi, pa si lahko prihranim delo stokratnega ali tisočkratnega prepisovanja s pomočjo tiska, moram biti zelo podoben norcu, če se ne poslužim tega izuma. Ali država misli drugače. Ako dam to, kar bi moral sicer pisati in prepisovati, da bi otrpnile roke, natisniti, moram vprašati zastopnika države za dovoljenje, da smem svojo vest, svoje mnenje ali svojo fantazijo doposlati drugim državljanom.
Iako se vmešava država tudi v razmerje med delavcem in delodajalcem. Dokler ni bilo koalicijskega zakona, je bil štrajk enostavno »punt«, dogovor delavcev o svojih zahtevah je bil »zarota«. In to ni bilo nič čudnega, zakaj država, ki je posegala v te razmere, je bila kapitalistična država in delavci v njej so bili brezpravni. Bilo je povsem logično, da je taka država ščitila kapitalistične interese.
Delavstvo pa je potrebovalo pravice, in ker jih ni moglo doseči drugače, se je bojevalo zanje. Seveda ni bil njegov boj »dovoljen«. Ali 5e bi bilo delavstvo čakalo na tako dovoljenje, ii lahko popolnoma poginilo, preden bi ga doseglo. Da pride do postavne pravice, se je moralo »nepostavno« potegovati zanjo.
Dne 13. decembra 1869. je prikorakalo na )unaju okrog 20.000 delavcev pred državni «bor. Ne le, da to ni bilo dovoljeno, ampak po zakonu je bilo celo prepovedano. Kadar zboruje državni zbor, je v dotičnem kraju prepovedan .vsak obhod,- celo vsak-shod pod milim nebom. Aranžerje in voditelje tiste demonstracije so res par dni pozneje prijeli, in obtoženi so bili Jkar zaradi veleizdajstva. Ali uspeh je demonstracija vendar dosegla. Deset demonstrantov ie odšlo kot deputaeija k ministrskemu predsedniku in mu naznanila, da zahteva množica pred parlamentom koalicijsko pravico. V tem smislu 11111 je tudi izročila peticijo. Dne 14. decembra pa je tedanji justični minister Herbst predložil parlamentu načrt zakona o koalicijski nravici.
Dvajsettisoč delavcev je bila v tistih časih ludi za Dunaj ogromna množica. Preden je bila taka impozantna demonstracija mogoča, je bilo treba veliko druzega dela, treba pa je bilo tu-Jli globokega prepričanja med delavstvom, da je koalicijska pravica neizogiben pogoj za njegov razvoj. Omenjena manifestacija je bila takorekoč krona dolgoletnih bojev za koalicijsko pravico.
Dne 7. aprila 1870. je postala koalicijska oravica v Avtstriji zakon. V parlamentu ni Imelo delavstvo ne enega zastopnika. S svojo močjo, ki jo je pokazalo izven parlamenta, je lahko toliko vplivalo na državni zbor, da se
je lotil vprašanja. Toliko moči pa ni imelo, da bi ga bilo prisililo, naj izdela zakon, kakršnega bi delavstvo res potrebovalo. Za tedanje čase je bil že velik in pomemben uspeh, da je dobila koalicijska pravica zakonito podlago. Za današnje razmere je ta postava, ki obsega večinoma negativne določbe, prepovedi in kazni, seveda zastarela. Delavstvo je sprejelo, kar je takrat moglo doseči, ni pa opešalo, v boju za izboljšanje zakona. Njegov cilj je popolna, to se pravi neomejena koalicijska pravica, ki je izražena tudi v programu socialno demokratične stranke.
Ali tudi podjetniki niso zlezli za peč. S starim zakonom tudi oni niso zadovoljni, in medtem ko si noben zaveden delavec ne more misliti, da bi se mogla koalicijska pravica še bolj skrčiti ali pa celo odpraviti, se trudijo podjetniki na žive in mrtve, da bi potisnili delavce v nekdanjo brezpravnost.
Ko so bile leta 1911. zadnje državnozborske volitve, so kapitalistične organizacije snele krinko iii brez ovinkov priznale, da jim gre boj proti delavstvu nadvse. Agitatorji meščanskih strank so peli staro pesem o narodnosti. domovini, veri itd. Zveze industrijalcev pa so pometale vsa taka gesla med staro šaro ter javno in glasno pozivale meščanstvo, naj voli brez razlike jezika in veroizpovedanja le take kandidate, ki se zavežejo proti delavstvu, češ vse drugo so itak le malenkosti in flavze. Prvo vlogo v oklicih kapitalističnih organizacij pa je igrala koalicijska pravica. Ona je bila glavni cilj njihovega naskoka; in to je bilo dobro preudarjeno. zakaj s koalicijsko pravico bi delavstvo izgubilo najvažnejše orožje za svoj gospodarski boj.
Državni zbor ni prišel prav do tega. da bi se bil bavil s to zadevo. Večne krize in metoda Stiirgkhove vlade, ki se hoče vsak čas iznebiti parlamenta, je preprečila to. Krščansko socialna poslanca Schopfer in Fink sta pač vložila predlog v zmisiu podjetnikov in pokazala, da gospodje niso pozabili na svoje obveznosti napram kapitalizmu., ali preko predlogov niso prišli nikamor. Toda podjetniki niso pozabili
na svoje namene.
Dne 30. dcccmbra 1. 1. so vložile združene organizacije delodajalcev peticijo rta državni zbor, katere pravi zmisel je uničenje koalicijske pravice. Parlament ima sklepati o reformi kazenskega zakona. Gosposka zbornica se je že bavila s tem načrtom, in zdaj ga ima rešiti še poslanska zbornica.
To sc je zdela kapitalistom prava prilika za naskok. Njihova peticija zahteva od državnega zbora »strožje« kazenske določbe za stavkajoče delavce in za oviranje stavkokazov. Če se kdo posmehuje stavkokazu, če gre na ulici za njim. če čaka kdo na kolodvoru, kadar prihajajo stavkokazi, naj se to smatra za strahovanje in kaznuje z zaporom do treh mesecev. Strogo naj se prepovedo stavkovne straže. Za škodo, ki jo utrpi podjetnik vsled stavke, pa naj bodo organizacije iu delavski voditelji odgovorni!
Da bi take določbe popolnoma uničile koalicijsko pravico za delavstvo, je jasno. Nič pa ni dvomiti, da bodo podjetniki napenjali vse strune za svoje liubeznjive namene, katere more preprečiti le organizirana moč delavstva. Kapitalistom rast3 greben. Politična in strokovna organizacija je torej za delavce nujnejša od dne do dne.
Ljubljanski občinski svet.
V	Ljubljani, 18. februarja.
Zupan dr. Tavčar otvarja ob 6. zvečer jziedno sejo, konštatira sklepčnost in imenuje ?a overovatelja zapisnika obč. sv. Pustoslem-£ka in Rojino. — Zupan naznanja, da je daro-M,Ed. Šlajmer 400 K za mestne uboge ob priliki svojega imenovanja za častnega občana.
Novo posojilo.
V	imenu finančnega odseka o županovem dopisu glede najetja novega posojila poroča občinski svetnik dr. Triller; V kratkem času bo morala izdati občina precejšnje svote za tri ptavbe. Za tretjo mestno deško ljudsko šolo ob Dajevii n Tomanovi ulici so proračun jeni strogi na 400.000 K; arhitektonična zgraditev obrežnih zidov ob Ljubljanici bo veljala •00 do 300 tisoč kron; stroški za mestno posebno vežo so proračunjeni brez stavbišča na
80.000	K, s stavbiščem vred bo veljala stavba ^ibližno 200.000 K. Na podlagi županovega poročila predlaga odsek: Za 3. mestno deško . °v ie npjeti posojilo v najvišjem znesku 400 isoc kron, za obrežne zidove največ 300.000 ;,™T',n_ za mrtvaško vežo največ 200 tisoč K. najeti je torej 900 tisoč K posojila. Eventualni iriliraneK pri eni zgradbi naj se porabi za even-ualni presežek pri drugi. Posojilo se sme obre-tovati kvccjemu po pet od sto, amortizira naj ie pa v 45 do 75 letih. Župan nai izposluje do-v’olienje deželnega zb<>ra
Mestna občina bi nakupila pogrebne zavode Doberleta in Turka. Oba sta stavila že svoje ponudbe. Doberletova ponudba je sprejemljiva, Turkova pa absolutno ne in če ne od-jenja Turk od svojih zahtev, bo občina pričela pač brez njegovega zavoda. Na povabilo mestne občine si je ogledal vodja graškega mestnega pogrebnega zavoda Doberletovo in Turkovo podjetje. Doberletov zavod je cenil na
100.000 K, Turkov pa na 200 tisoč kron. Če bi ustanovila občina svoj pogrebni zavod z nakupom teh dveh zavodov, tedaj bi morala plačati takoj polovico kupnine in 50.000 K bi potrebovala za prve investicije. Za ust. pogrebnega zavoda rabi tedaj občina 200.000 K posojila. Župan predlaga, da bi se najelo to posojilo hipotekarno na parcele vojaškega oskrbovali-šča.
Nekatera avstrijska mesta žc imajo svoje pogrebne zavode, ki.se vsi prav dobro renti-rajo.
Dunajska m e s 111 a o bč i 11 a je kupila leta 1908 dve zasebni podjetji za 2,250.000 K. Za nakup je najela potrebno posojilo, kf ga obrestuje iu amortizira iz čistega dobička mestnega pogrebnega zavoda. Leta 1909 je imela občina čistega dobička 227.997 K 12 vinarjev, leta 1910. vsled novih nabav le 123.221 K 26 v. leta 1911 190.192 K 17 vin. in leta 1912. 291.025 kron 34 vin. Od teh čistih dobičkov je plačevala obresti, amortizacijo, založila velike rezerve in v štirih letih izplačala mestni blagajni 460.205 kron 97 vinarjev.
Graška mestna občina je nakupila tri zasebna podjetja za 1,865.000 K. Kupnino odplačuje v letnih obrokih po 65.000 K, ostanek obrestuje po 4 in pol odst. Graška mestna občina je imela čistega dobička od svojega pogrebnega zavoda leta 1910 176.757 K 32 vin., naslednje leto 151.242 K	36 vin. in	leta 1912.
pa 120.364 K 28 vinarjev.	Leta	1911	in	1912 je
nakupila mnog novih potrebščin, zato je Čisti dobiček nekoliko manjši. Poleg izdatkov za upravo, za plačevanje obrokov itd. je dala občina od zavodov še v mestno blagajno v štirih letih 219.204 K 73 vin.
Mariborska 111 e s t na občina je kupila en zavod za 270.000 K. Kupnino odplačuje v letnih obrokih po 10.000 K. Čistega dobička je imela v zadnjih	treh	letih	po	30.000,
17.000 in 25 tisoč kron.
Celovška mestna občina je šele lansko leto ustanovila mestni pogrebni zavod. Napupila je v to svrho 1 zasebno podjetje, za katero bo plačala bkratni dobiček prvega uprav nega leta. Ta dobiček znaša 50.000 K.
Po vseh teh zgledih se torej lahko z gotovostjo sklepa, da bo tudi ljubljanski občin« prinašal pogrebni zavod precejšen dobiček.
Upravni odbor predlaga: 1. Za financiranje zavoda naj najame občina posojilo do najviš-jega zneska 200.000 K. ki naj se obrestuje po 5 odstotkov in amortizira v 50 letih. Zupan naj izposluje za posojilo dovoljenje deželnega zbora.
2. Župan naj sc pogaja z Doberletoin in Turkom glede odkupa njunih podjetij.
3. Uradnik Šaplja naj se pošlje za šest tednov v Gradec, da prakticira pri graškem mestnem pogrebnem zavodu in prevzame pozneje vodstvo ljubljanskega mestnega pogrebnega zavoda. — Vse predloge sprejme večina obč. sveta.
O porabi dotacije na mestnem dekliškem liceju za leto 1913 poroča obč. svetnik D i m -
11	i k in predlaga, da se odobre računi, ki jih je pregledalo mestno knjigovodstvo. — Sprejeto.
Obč. svetnik F r a n c h e 11 i predlaga v imenu policijskega odseka, da se odobri delovanje »Gasilnega in reševalnega društva« za 4. četrtletje 1913. — Sprejeto.
Mesarska zadruga je prosila, da bi se odpravila mitniška kavcija za teleta v znesku 2 K. Če pa se že popolnoma ne odpravi, pa nai se zniža na 1 K. Od te kavcije dobi vsak mesar povrnjeno 1 K na klavnici. Mesarji pravijo, da je plačevanje in odpisovanje te kavcije zelo zamudno. Klavnično ravnateljstvo pa predlaga, poročevalec obč. sv. Bo ličar — da se tej prošnji ne ugodi, ker je kavcija edina kontrola, da koljejo mesarji na klavnici. — Sprejeto.
Obč. sv. R e i s n e r predlaga v imenu di-rektorija mestnega vodovoda, da se ne ugodi prizivu Leona Lewickcga za odpis večje porabe vode. — Sprejeto.
Posestniki v Linhartovi ulici prosijo za podaljšanje vodovoda. Prošnja je utemeljena. Stroški za podaljšani vodovod hi znašali 2950 kron. Direktorij predlaga, naj ugodi obč. svet prošnji. — Sprejeto.
Ob tričetrt na sedem zaključuje podžupan javno sejo, na kar sledi tajna seja. *
Obč. svetnik K r eg a r izjavlja, da priznava klub obč. svetovalcev S. L. S. važnost .gradnje 3. mestne deške ljudske šole, ki je nujno potrebna. S tem, da se prične gradnja, bo dobilo tudi mnogo delavcev v stavbinski obrti posla. Tudi za stroške gradnje obrežnih zidov bo glasoval klub obč, sv. S. L. S. Le glede gradnje mrtvaške veži ima klub pomisleke, ker ni določen niti porstor za vežo, niti ni nobenega proračuna.
Obč. svetnik P a m 111 e r izjavlja, da bodo nemški obč. svetniki glasovali za predlog finančnega odseka.
Poročevalec dr. Triller omenja, da ni še rešeno vprašanje, kje da bo stala mrtvaška veža. Danes gre pač le za to, da sc dobi pokritje,, ker se veža mora graditi.
Župan dr. Tavčar pojasnjuje, da je zadeva glede mrtvaške veže nujna, ker deželni odbor nujno zahteva od magistrata, da zgradi še letos mrtvašnico ali pa mrtvaško vežo.
Vsled tega županovega pojasnila, izjavi občinski svetnik K r e g a r, da bo glasoval njegov klub za celotni predlog finančnega odseka.
Predloge finančnega odseka je sprejel občinski svet soglasno.
Mestni pogrebni zavod.
Obč. svetnik M a 11 y poroča v imenu upravnega odbora mestnega pogrebnega zavoda o županovem dopisu glede ustanovitve tega zavori.
Dnevne beležke.
■ •	' 'i v' 'n
— Kranjski deželni zbor ima danes ob 11. dopoldne tretjo sejo. Na dnevnem redu ie med drugim tudi poročilo odseka za volilno reformo o samostojnem predlogu posl. Lampeta glede izpremembe deželnega in deželnozbor-skega volilnega reda in pa poročilo verifikacijskega odseka o splošnih volitvah za deželni zbor v decembru 1913.
— Na tajni seji občinskega sveta ljubljanskega je bil snoči magistratni svetnik dr. Zarnik imenovan za magistratnega ravnatelja. Za službo mestnega zdravstvenega asistenta je bil9 vloženih pet prošenj. Služba se podeli drju. Alojziju Kraigherju, sedaj okrožnemu zdravniku pri Sv. Trojici na Sp. Štajerskem. Pomožna uradnica Ana Železnikar je imenovana za definitivno oficiantko. Poročilo drektorija mestnega užitninskega zakupa o proračunu za
1.	1914 je bilo sprejeto. Dovoli sc Stefanu Fran-eotn prenos gostilniške koncesije iz Metelkove v Šelenburgovo ulico. Za dimnikarsko koncesijo po rajni Elizabeti Košvarjevi so se oglasili trije prosilci; podeli se poslovodji bivše koncesionarke -Luki .Šestini.
—	Ubogi princ Wied še v svojem življenju ni potoval toliko, kolikor mora romati sedaj, ko je že skoro knez ali kralj. Iz Berlina se je bil moral peljati v Rim, torej tako daleč, da bi bil že skoraj lahko videl z dobrim daljnogledom svojo novo domovino. Potem je moral nazaj na Dunaj. Saj sta Italija in Avstrija takorekoč krušni materi njegovega kraljestva in prve mi-Ijotic naj dobi z Dunaja in iz Rima. Toda kaj bo tistih deset ali dvajset miljonov, ki mu jih damo kot preti jem? O11 jih potrebuje 75, in izplačajo naj mu jih velesile solidarno. Ali tam kjer dajejo denar, hočejo zanj kaj imeti; in najprej so v Londonu sumljivo pogledali, kaj je to da hodi princ k San Giulianu in k Berchtoldu, kakor da je le od teh dveh angažiran za kne-ževsko službo v Albaniji? Princ \Vied je opazil kisle obraze, pa ga je zasrbelo v žepu. In hitro je dal vprašati, če bi bilo Angležem prav, da bi napravil tudi v Londonu svoj poklon. Zdaj si je kupil listek čez kanal, toda s tem še ni vse opravljeno. Iz Londona mora še v Pariz, kajti tudi Francozi ga hočejo pogledati. In vesel bo moral biti, če ga ne bodo citirali še v Peterburg, zakaj nekaj miljonov doprinese za albansko posojilo tudi Rusija, čeprav jih mora sama pumpati pri Francozih Kadar vse to opravi, pride lahko v Trst, da ga posadimo na svojo staro barko »Taurus«, ki jc za to nalašč poklicana iz Carigrada, pa ga pošljejo pod italijansko eskorto v Drač. Na tem izrednem potovanju dobi princ vsaj nekoliko prakse in nemara izve, če doslej še ni vedel, da se dobivajo tudi okrožni listki. Ta bi mu namreč prav prišel, če se iz Drača ne mara vračati po tisti poti, po kateri se pelje dol. Kajti vrniti se bo morda vendar še boljše, kakor pa definitivno ostati v Albaniji, kjer se miške tako lahko sprožijo!
— OiVši: ruski ministrski predsednik Ko-kovcev je ponosen mož. Ko je demisioniral, mu je car v slovo ponudil 300 tisoč rubljev kot častno darilo. Kokov cev pa je odklonil to milost Znano je, da je Witte svojčas sprejel enako darilo. Na neko opazko Kokovčcvo je zdaj Wittc odgovoril, da je bolj častno sprejeti denar od carja, kakor od predsednika peterburške di-skoHtne banke.
— Tretja mednarodna konferenca socialističnega ženstva in organizacij delavk bo 21. in 22. avgusta na Dunaju. Konferenca se otvori v petek 21. avgusta ob devetih dpoldne. Lokal se določi pozneje. Provizorični dnevni red je sledeči: L Konstituiranje konference. 2. Poročilo mednarodne tajnice sodrttžice Klare Zetkinove. 3. Boj za žensko volilno pravico. 4. Zakonito varstvo in socialna oskrba za mater in otroka. 5. Draginja. 6. Raznoterosti.
— Lojalnost ie za »Slovenca« beseda brez vsebine. Včasi jo zapiše zaradi lepšega, pomislil pa menda še nikdar ni. kaj da pomeni, še manj pa mu prihaja na misel, da bi se ravnal po zakonih lojalnosti. Med tiskarji in tiskar-narji se je vodil dolgotrajen boj. Nasproti sta si stali dve organizaciji. Naposled se ie med obema sklenil mir. Da bi bil boj definitivno končan in da ne bi še po sklenjenem miru grizli na eni ali na drugi strani spomini na bitke, sta obe stranki, predeti sta podpisali spravo, izrekli, da smatrata pogodbo za kompromis, tako da ne velja ne ena ne druga stran za zmagovalko ali za premagano. Delavci ne vodijo svojih bojev za to. da bi se postavljali, kako so nasprotnika ponižali, ampak zato, da kai dosežejo. Zato je delavsko časopisje tudi rešpektiralo pogodbo kot pogodbo. Ne le da ni pisalo ničesar, kar bi moglo prikazati delodajalce kot premagane ampak opustilo je tudi vse reminiscence na bojne epizode. Tako je ravnalo tudi večinoma nasprotno časopisje. »Slovenec« pa mora biti izjema, kier gre za dostoinost; zanašajoč se na to. da ostanejo delavei zvesti dani besedi, ie sam zlorabil pogodbo in oblatil tiskarje in niih organizacijo. Delavei sc s tem ne bodo dali izvabiti, da bi sledili njegovemu nelojalnem« zgledu, ampak konstatirati je treba, da ie katoliško glasilo nepoholišliivo in da mu velja pogodba toliko kolikor aprilska šala.
— Združene oreanizaciie kolodvorskega ohraia orirede v soboto, dne 21. t. m. v restavracijskih prostorih hotela »Ilirija« v Kolodvorski ulici, I. družinski večer z iako zabavnim sporedom. Sodrugi so vahHeni. da posetiio to prireditev v čim večiem številu, tem boli. ker ie to zadnia prireditev v letošniem oredpustu. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 50 vinarlev.
— Elektrarna na Liublianlcl. Poliedelsko ministrstvo ie v sporu med deželo in ljubljanskim mestom podelilo kraniski deželi koncesflo za zgradbo e|ektrorne na LltibManici.
— Umrfl so v LinbHanl: Frančiška Cerar, detevka 27 let. — Ivan Kovač, zasebnik 79 let,
-	- Ana Ločniškar. rejenka. 8 mesecev. — Gregor Stržinar. gostilničar in posestnik. 46 let. — 'Jožef Breščak, dninar. 20 let.
— Letošnji slavni nabori so preloženi, zato pa se meseca marca in aprila vrše naknadni nabori, in sicer: 5.. 12., 20. in 27. marca ter 3.,
14..	20. in 27. aprila. V slučaiu. da se glavni nabori prično vendarle v omenjenih mesecih, izostanejo naknadni nabori po pričetku glavnega nabora. Nabornikom, ki žele svoi letošnji nabor odpraviti že meseca marca ali aprila in ne morejo čakati na crlavni nabor, to pristojna Dolitična oblast na prošnjo lahko dovoil.
— Na 10 mesecev strogega zapora je bil obsojen pred novomeško poroto Franc Miklavčič iz Trebnje Gorice, ker je zaklal 20letnega Franceta Habjana v silobranu. Vzrok pretepa med oboma fantoma jc bila ljubosumnost in pa žganje.
— Steklarji in steklobrusci v Zagorju ob Savi prirede v oondeljek. 23. februarja veselico v dvorani g. Riharda Mihelčiča. Začetek ob 7. zvečer. Zagorsko delavstvo ie vabljeno na to veselico, ki obeta obilo zabave.
— »Hčerka čuvaia morskega svetilnika« ic tretja v vrsti senzacijskih dram, ki se predvajalo te dni z nailepšiin uspehom v kinematografu Ideal. Drama v 6 delanjih iz življenja pomorščaka ie uprizorjena od znane Nordisk-film Co. Razlikuje se od prvih dveh bistveno po delaniu in ima polno pretreliivih momentov. Predvaja Se od petka 20. do torka 23. vsak dan ob 3., 5.. 7. in 9. Predvajanje traja 2 uri. Poleg tega ic na sporedu še krasna veseloigra v 2 delih »Pomožni natakar«. Cene so zvišane samo za 10 vinarjev. Danes zadnji dan krasne Jiudske drame »Brez domovine«. Kdor jo še ni videl, naj pohiti danes, ne bo mu žal,______________________________________________
Kako je v Albaniji?
V	dunajski »Zeit« objavlja ritmojster Zu-ftovic dolg dopis o albanskih razmerah, ki je
V	takem nasprotju s tistimi medenimi opisi, katere razširja Berchtoldovo časopisje, da bi se princ Wied, ki gre v blaženo deželo vladat, človeku kar smilil. Zubovič, ki pozna albanske razmere že leta in leta. pa se je tudi že bojeval na strani Albancev in jim je prijatelj, zaključuje svoj dopis s sledečimi besedami:
»Ce bi me junaki Belih gora zopet poklicali, naj se z njimi bojujem za njihovo svobodo, pa se mi to prepove iz političnih razlogov, se postavim zopet na svoje mesto, pa se bom z njimi bojeval v prvi vrsti. Ampak, če bi mi dejali, naj sedem na mesto albanskega kneza, bi tega ne-storil, pa če bi se Alpe Malisorov izpremenilc v zlate hribe in če bi dobil naslov Neguš Ne-gušin...«
Leliko bi se reklo, da govori mož tako, ker ve, da mu ne ponudijo prestola. Ali če čita človek njegove spise, tedaj mu od srca rad verjame. Zubovič govori v svojem dopisu o nespravljivih nasprotjih med mohamedanci in kristijani, omenja krvno osveto, navaja, da je devet desetin prebivalstva analfabetov, da je dobil albanski jezik šele pred tremi ali štirimi leti abecedo, med tem ko še zdaj nima prave slovnice, in poteni naglaša, da čaka kneza predvsem Herkulovo delo, da uredi deželne finance.
Dežela je malo rodovitna. Povrh pa je Al-bancc iz turških časov podedoval silno lenobo. Takrat je obdeloval le toliko zemlje, da ni poginil od lakote. Kajti vse drugo mu je itak vzel turški gospodar. Avstro - orientalska družba v Valoni je spravila zdaj na trg pluge, ki niso težji od 30 kilogramov. Albancu pa jc tudi to pjrčtežko, kajti on orje komaj par centimetrov globoko. Kako naj tedaj kaj raste?
Kako naj v takih razmerah mala dežela prenaša velikanska bremena, ki sc nakupičijo pri ustanovitvi države? Odkod naj vzame sredstev za uradniške plače, za armado, za ceste, za mostove, za šole, za železnice? Kako naj amortizira 70 iniljonov državnega posojila? Nekega dne pa se bo reklo: »Škipetar, zdaj moraš tudi ti plačevati davke!« To pa bi rad videl, kako bodo dobili od Malisora le eno paro! Kajti vse bodo ti gorski prebivalci prej razumeli, kakor to, da morajo kaj plačevati za državo.
Dopisnik navaja potem nekatere izreke, ki jih je slišal iz ust znanih Albancev in ki so res značilni. Tako pripoveduje: »Ko sem našel svojega starega prijatelja Ahmed ago na razvalinah Rozatasa, kjer ie iskal polže, sem ga vpra-
šal. kako se mu godi. »Prav slabo,« mi Jc odgovoril stari vojščak, čigar rodovnik sega do Ali Tenelenija. »Prav slabo! Zelo reven sem. Le dve ženi imam in sedem otrok, pa nobenega hlapca. Celo svojo mulo sem moral prodati. Vse opravljamo sami. Beda pa ne bo več dolgo trajala. Novi albanski padišah pride kmalu, in tedaj bo drugače. Potomci Skander bega in Ali Tepelenija dobe zopet stara dostojanstva in vrnejo jim posesti, katere so jim bile ugrabljene. Tedai bom imel deset begisev (konj za jahanje) deset mul in deset hlapcev, Armenca, svojega soseda, pa spodim iz njegove kule, kajti tam bom potem stanoval sam. Mirno bom kadit svoj čibuk do prvega selamlika vsakega meseca. Kajti niti v Drač mi ne bo treba hoditi, saj nam bo pošiljal novi padišah (knez) denar vsem na dom.«
Maljsori pa si predstavljajo novi paradiž nekoliko drugače. »Vsi Maljsori bomo vojaki novega albanskega kneza. Vzdrževal ne bo le nas, ampak tudi naše žene, otroke, očete in matere. Desettisoč ovac bomo dobili in vsak jih bo smel zaklati, kolikor bo hotel. Le kože mu bomo morali vrniti, kajti te proda v svoji domovini trikrat tako drago, kot je veljala ovca. Tudi denarja dobimo, kakor smo ga dobili od Esad paše, le da nam ne bo treba hoditi ponj v Drač. ampak knez ga pošlje vsakemu v njegovo kulo.«
Novemu albanskemu knezu — pravi Zubovič — ne bo postlano na rožicah, in njegovim sotrudnikom tudi ne. Pri tem ne grem tako daleč kakor Izet paša. ki je dejal nekemu francoskemu žurnalistu, da je prinčevo življenje neposredno v nevarnosti. Živimo pa v orientu, na vulkanu fanatizma, kjer sc zavrže življenje kakor orehova lupina, kjer še danes vlada vera, da se dobi z junaškim činom vstop v nebesa. Morda se Izet paša približuje resnici. Za življenje knezovih sotrudnikov pa ne bi položil roke v ogenj. Knezovo življenje bi bilo v resni nevarnosti, čim podpiše, prvo smrtno obsodbo. Kajti polovični divjak, ki je bil vzgojen po zakonih krvnega maščevanja, ne pozna razlike med deželnim vladarjem in navadnim pastirjem. Njegove oči vidijo le človeka, nad katerim mora izvršiti krvno osveto. Srednjeveške šege krvnega maščevanja so krščanskemu Skipeta-ru evangelij, mohamedanskemu pa koran ... Govoril sem z Maljsori iz plemena Hoti, Skreli in Kastrati, pa sem jim dejal, da bo moralo ubijanje nasprotnika, ta vojna, od plemena do plemena prenehati pod novo vlado. Smejali so se mi v obraz, pa so me vprašali: »Kje pa bodo stanovali sodniki teh novih zakonov? Nemara nad oblaki? Kajti če ostanejo na zemlji, jih naše krogle že dosežejo. Bodo že videli, kako daleč da pridejo z nami!...«
To je drugače, kakor govori Berchtoldovo časopisje. Vjema sc pa s tem, kar pripovedujejo o deželi in njenem prebivalstvu tudi drugi, ki ga res poznajo.
Stalersko.
—	Štajerski deželni zbor. V sredo ob pol dvanajstih ie otvoril grof Attems sejo štajerskega deželnega zbora. Deželni odbor je predložil naslednfa poroči/a: Poročilo o financielni zagotovitvi železnic Feldbach—Gleichenberg— Radgona; Seebach — Turnau — Gusswerk; Weitz—Birkfeld—Hartberg — Polzela — Braslovče—Motnik in Ljutomer—Ormož: poročilo o podpori za zadružni izsuševalni načrt v Velikem Obrežu v brežiškem okraiu in glede sistematične regulacije Drave od Maribora do Središča: poročilo o provizoričnem nadalinem pobiranju doklad za leto 1914. Slovenska klerikalca Verstovšek' in Benkovič sta podala predlog, da naj izdela deželni odbor do prihodnjega zasedanja občinski volilni red za Gradec, Maribor. Celle in Ptuj po modernih načelih, naj se uvede proporčni zistem in v Celju in Ptuju odpravi ustmeno glasovanje. Občinski volilni red naj se za vsa mesta z lastnim statutom zgradi na enakih načelih. Sodrug dr. Schacherl le protestiral, da namestnik ni povabil socialnih demokratov k pogajanju o delovnem programu za deželni zbor in prosi deželnega glavarja, naj skliče za četrtek konferenco načelnikov, da utiotovi delovni program. Deželni glavar je ugodil želji sodruga Schacherla. Prihodnja seja danes ob 10 dopoldne.
—	Hrastnik. Na pustno nedelio priredi gostilničar v konsumnem drnŠtvu domačo veselico brez vstopnine. Člani konsumnega društva in vsi prijatelji so tein potom vljudno vabljeni.
Za dobro vino in krepčila za želodec je preskrbljeno. — Gostilničar.
— Iz Hrastnika. Občinske volitve v obč. odbor trboveljski bodo naibrže 1. marca. Vse podrobnejše naznanimo v kratkem.
— Zidani most. Zarja prinese v soboto tek. ledna natančen »nov štolni red za deželna mesta, trge in vasi v lavantinski škofiji«. Ker je ta »nov štolni red« zelo važen, naj organizacije v tej škofiji naroče več izvodov »Zarje«, da bo vsakdo vedel, koliko mu ie plačevati za izvršene obrede in izvršena dela ob pogrebu, poroki itd. Naročila naj se naslavljajo na upravo »Zarie«.
— Brežice. Med tukajšnjim delavstvom vlada vse premajhno zanimanje za delavski tisk. Zato pa se ljudje tudi malo zanimajo za vse javne reči. Zdaj ko je cena žganiu znatno stopila radi novega davka, pa zabavljajo. Čuden svet. Če bi bolj brali, bi razumeli kapitalistično metodo, tako pa ne. Delavci! Za vas je pisana »Zarja«. Berite jo!
— Prijazni svatie. Iz Radgone pm-očaio: Pri svatbi v Šentpeterski fari so pobili trije fantje, ki so bili svatje, hlapca Franca Handla. Handl le še! mimo hiše. pa so ga fantje napadli. Vsi trije prijazni svatie so že aretirani.
—Pohotnež. Okrajnemu sodišču v Šoštanju so izročili 50letnega kovača Jokoba Vanov-ška iz Šent Janža. Vanovšek je obdolžen, da ie imel nenravno razmerie s svojim vajencem in z drugimi mladimi fanti._____________________
Koroško.
— Vlomi. Neznani tatovi so vlomili v mesnico Franca Logarja v Pliberku in so odnesli več mesa in za 140 K denarja. — Neznan tat je vlomil v mlin Tomaža Polesnika v Trdnji vesi in odnesel za 142 K drobiža. — V celovške zapore so pripeljali nevarnega vlomilca in tata 201etnega Franca Kendlbacherja, ki je izvršil več vlomov v vile ob Vrbskem jezeru in več cerkvenih vlomov.
Goriško.
— Iz Nabrežine. V nedelio dne 22. t. m. priredi »Javna ljudska knjižnica v Nabrežini« veselico s petiem in plesom v dvorani g. Fr. Grudna. Začetek ob 4. popoldne. Vstopnina k veselici 50 h. s sedežem vred 1 K.
— Naoeliava električnega toka iz centrale v Tržiču do Gorice, oziroma Mirne in do Kobarida se bo začela graditi že letos.	_
— Ubol orl poroki. V Zakoicih. občina Cerkno. na Goriškem so preteklo soboto vozili neki nevesti balo. poteni pa plesali pozno v noč na nevestinem domu. Ob 2. ponoči je prišel pred hišo neki mladenič, po domače Hribarjev, in se pačil skozi okno plesalcem. Hišni gospodar Čelk je šel ven in ga povabil v hišo. fant mu je pa brez odgovora potisnil nož v trebuh. Gospodar se je vrnil v hišo in povedal, da ga je Hribarjev zabodel. Ko so nekateri začeli zopet plesati, se ie nevestin oče krvaveč zgrudil na tla. Da ie temu žalostnem« dogodku v prvi vrsti vzrok žganle. ni dvoma.
Trst.
—	Shod slov. delavcev tehničnega zavoda.
ki se je vršil v torek zvečer v »Delavskem domu« ie uspel jako dobro. Udeležba ie bila nepričakovano povoljna. To ie znamenje, da se je začela tudi med slovenskimi delavci zbujati razredna zavest in spoznanje, da spadajo tudi oni v vrste kovinarjev-bojevnikov. v organizacijo, ki ima zastopati izkoriščane brez razlike narodnosti. Predsedoval je shodu sodrug Kocijančič, ki ie v svojem nagovoru naglašal, da se je sporazumno z italijanskimi sodrugi sklenilo povabiti delavce posameznih tovarn po narodnosti na shodo, ker oteščuje delo, če je treba na vsakem shodu v dveh ali treh jezikih govoriti in so potem pravzaprav vsi prikrajšani. Današnjemu shodu ni Ie namen, da bi tudi slovenski delavci protestirali proti sedanji brezposelnosti, od katere so kovinarji posebno prizadeti, ampak da sl slov. kovinarji pridobe ono sredstvo, ki edino lahko odnomore sedanji delavski bedi sploh. Nato poda besedo sodrugu Mihevcu, ki ie pojasnil gospodarski položaj v državi in opisal skoke naše zunanje politike, v kateri je največja krivda sedanje industrialne krize. Podal ie markantne statistične podatke o gospodarski mizeriji in pokazal, v kakšni zvezi
so s protidelavsko in protiljudsko politiko. Mihevc ie nato pozival slov. delavce tehničnega zavoda, naj se uvrste v mednarodno o«-g minirano armado. Nato le govoril sod n** Kseent Jasno je naslikal vzroke današnje b^Ht-, fc: se boliinbolj širi med delavstvom. Videle se je. i« je govoril iz src navzočih in je žel ?.a >vo» izvajanja burne-ovacije. Na to Je zaključil sodrug Kocjančič shod s pozivom, naj bi delav.i razmišljali o tem. kar so slišali in jim polagal na srce. naj se tesno oklenejo svoje organizaoie. v kateri je edina moč, ki premaga sedanjo bedo in suženjstvo.
— »Ljudski oder« v Trstu opozarja vse člane, ki še niso prišli po letošnjo izkaznico, da store to nemudoma in da spravijo v red plačevanje tedenskih prispevkov.
— »Živela anarhija«, tako sla klicala v neki gostilni v Trstu mehanik Alfred Fegez in zlatar Hektor Novak. Poveličavala sta baje tudi Zanierievo dejanje, ki le umoril inženerja Pichlerla. Policija je oba aretirala.
— Od Sv. Križa pri Trstu. Pretečeni petek je predaval v tukajšnji podružnici »Ljud-skegao dra« sodrug Golouh iz Trsta o Lassale-jevem delavskem programu. Predavanje je uspelo sijajno v vseh ozirih in predavatelj je bil ob zaključku svojega govora burno akla-miran. V petek 20. t. m. se vrši tretje predavanje tega cikla. Predaval bo sodrug Regent o predmetu: Komunistični manifest. Trdno je pričakovati, da se udeleže križki delavci tudi tega velezanimivega predavanja v velikem številu.
— Cvetlični ples, ki ga je priredil »Ljudski oder« pretečeno soboto v veliki dvorani Delavskega doma, je uspel naravnost sijajno. Gmotnega dobička morda ne bo dosti zaradi nepre-velike udeležbe in pa zaradi ogromnih stroškov. ki jih je imelo društvo s tem plesom. Prireditev je bila zares prelepa in je ta obču-tek navdajal vse udeležencc. Ni se imenovat zastonj cvetlični ples. Dvorana je bila fzpre-menjena v bujen pomladanski vrt. S stropa so visele raznobarvne vrtnice, krizanteme, na-
gelčki in planinke v taki množini, da je strop izginil. Dvorana je bila vsa odeta s zeleniemr godba pa ie svirala v prelepem glorjetu. Ples sam na sebi se ic izvršil tako. da sj bolje ne moremo želeti. Sploh je napravila prireditev na vse udeležence vtisk, da se tudi na takih prireditvah lahko vzgaja dober okus. Pri vsem in za vse ie treba izreči posebno hvalo sodrugu Vaupotiču, ki ie prireditev vodil in sodrugu Vrabcu kot plcsovodii. Hvala gre tudi naši rojanski mladeniški organizaciji, ki se le udele-ila prireditve v nepričakovano velikem številu.
Za resnico.
Roman.
Spisal JožefLaichter.
(Dalje.)
Ivan se ie oprijel posebno ene točke v knjigi Sabatiera. Všeč mu je bilo, kako je sv. Frančišek asiški povsod dejansko pomagal, kako je, kjer le bilo treba, delal z rokami, kako ie pomagal zlasti bednim in ubožanim in bolnikom. Spoznal je in videl, da se s praktičnim delom človek najbolje žrtvuje drugim, »da drugim sebe, a ne živi le v sebi in zase.
Sploh je začel pregledovati sedanji čas svojega življenja in ga smatrati le trpkim in nujnim provizorijem. katerega bo premagal, potem pa šel krepkejši in izkušenejši v bodočnost. kjer bo šele moral živeti. Prepričan je bil, da za njegovo pravo delovanje v bodočnosti še pride čas — Kdaj? Kako? sl ni razkladal — in za ta čas si ie hotel nabrati veliko sil. da bi bil rta mestu in pripravljen, ko bo življenje zahtevalo od njega sodelovanje. Tako se je polagoma ustavljal i oni biti, katera mu je z žgočim posmehom kazala neke pretekle čase. opozarjajoč. da ni raztuščil niti eno izmed vprašanj, o katerih ie nekdaj teoretiziral. Priznaval je, — v duši se mu le pa krepilo prepričanje, da se prikaže i v njegovem življenju še doba. ko bo moral luščiti in ko vse razlušči.
In tako le kljub vsem bojem, kljub očitanju notranje pravzaprav rastel in se krepil.
III.
Dasi.se le na eni strani vračal navidezno v praktično življenje — isti čas je sklenil nadaljevati po počitnicah medicinske nauke in storil v ta namen potrebne korake na Dunalu — ga ie v tem na drugi strani nekaj povzdignilo nad to življenje. Čital je razne knjige, iskal utehe zaradi pekoče vesti in to ga je nehote navajalo k premišljevanju o Bogu.
Pravzaprav mu je ta bit, ki ga je bičala s posmehom in ga spominjala rešitve nekih vpra-šnj. katerih ni razluščil. klicala v spomin tudi vprašanje izstopa iz cerkve. To je videl neovr-žno, da notranje pravzaprav ni več ud cerkve In da bi to bil le zunanji formalni izraz faktičnega notranjega položaja. Toda danes mu, če ie premišljal, zunania forma ni več ležala na srci, bolj se je zanimal za svojo notranjost. Videl je. da ne bi z zunanjo obliko izpremenil m v svoji notranjosti — in v njegovi notranjosti ie bilo torej nejasno, če ne prazno. Začenjal je razumevati, da ie poglavitna stvar, za katero gre, ta. da si prisvoji gotovost, izbrede iz in-diferentizma do lasnega prepričanja. Začel je torej premišljati o Bogu. začel ga le iskati. »Saj pravzaprav vem zagotovo« — ie spoznaval — »da ie Bog in kakšen ie? In kaj ti drugi miljoni krščanskih, pa indiferentnih ljudi?«
Šel le nekoč spomladi na Petrin, stopil na razgledni stolp in se oziral po okolici.
In ko se je tako oziral na hribce okolo in na Prago. ležečo ob bregih Vltave, se ie vprašal. kdo le vstvarll vse to? To je kdo je spočel človeka, kateri le stvori! to mesto, kdo člove-
ka. kdo te vrhove, one datjnje lesove, reko?
»Ali je torej Bog — ali jc tak Gospod — Stvarnik sveta? Ali so mari bile tu od večnosti pracelice. ki so se spajale, razvijale, dovrše-vale — ali je bila tu mari le taka mehanična, v kaos razlita priroda, katera ie na dobro srečo eksperimentirala, dokler se ii ni en poizkus — sednji svet posrečil? Kako je nastalo vse. kako smo nastali mi ljudje? Ali je bil tu razvitek od nedovršenega do nas dovršeneiših bitij in ah morda šele nazadnje vznikne po razvoju ono najdovršeneiše bitje — nekaki Bog? Ali ie bil Bog — predpodoba sveta — tu In ali so od njega nastale pracelice In ali on vodi razvoi. dokler se končno ne zlije v najvišjo dovršenost — v njega samega? Kakšen začetek, kakšen konec?«
Njegove oči so se upirale v nebo:
»Ne — saj ni vse eno,« si je zgpet govoril, »ali je Bog. ali ie sploh in kdo ie? Ali ie nad tem višnjevim nebesnim obokom? Ali kje te? Ali je v vseh teh stvareh okrog — v meni? Ali je sploh?«
Zamižal je in zopet se ozrl proti oboku. »Kako krasna misel, da on tam — v rajskem svetu kralluje s kori angelcev in svojimi izvoljenci! AH zakaj fizika — nauk o atmosferi?«
In tega dne zvečer je sedel v svoji sobi k odprtemu oknu in zrl na zvezdnati obok. »Kako le to vendar le čudno in občudovanja vredno.« si je rekel. »Zakaj se me loteva tako posebno čuvstvo? Ah. nebo! Ta atmosfera ie tam in v nji drugi svetovi kakor naša zemlja. In mogoče, da na katerem teh svetov baš v .tem ča-
Umetnost in književnost.
Slovensko gledališče. Z ozirom na to. da se vršita na pustno nedelio dve veliki maske-radi, uprizori se istega dne v slov. gled.) iscu samo ena predstava. Ponovi se silajna predpustna burka »Velika repatica« ali »Konec sveta«. Začetek izjemno ob 5. popoldne.
Glavna skupščina »Matice Slovenske« bo 15. marca 1914. Samostalni predlogi naj se po, pravilih (§ 3 b) pošljejo odboru vsaj do 1. marca 1914.
»Glasbena Matica« opozarja slavno občinstvo še enkrat na nocojšnji koncert slavne pevke Valborge Swardstr6move. ki se vrši v veliki dvorani »Uniona« z naznanjenim sporedom. Začetek točno ob 8.. Vse nevske točke spremlja na klavirju izvrstni pianist prof. A. Tarnav od budimpeštanskega konservatorija. Njegovo spremlievanie ie nekaj idealno finesa.
S Swardstromovo sta kot ena duša. Spremlja io že skozi 7 let po koncertih v Evropi. Prevodi pesmi so dotiskani in se dobivaio po 20 h. Umetnica ima za eventualno spremembo ali
dodatke v programu pripravljene ^ svetovno priznane pesmi Brahmsovo »Brezuspešna podoknica«. Herman »Materino srcc«, H. Wolf »Sporočilo štorkelj« in R. Straussovo pesem »Podoknica«. Nai nihče, kdor se za leno petje zanima, ne zamudi obiskati tega koncerta.
Raznoterosti.
—	Leteči avtomobil. Na trideseturno blazno vožnjo v avtomobilu je bil obsojen neki šofer izz Lymdliursta v countyju Hampshire. Tja je prišel v soboto mlad bogataš Lee Bond in
su. ko Jaz tako tu premišljam — mogoče, da
enako misli i drug človek. Ali Je to iluzija ali
resničnost?«
Vstal ie. prekoračil sobo. Vrni vsi se ie nagnil čez okno. Slišal ie bližati se poslednje tramvajske vozove. Pd okni na tlaku so odmevali glasni koraki in govoreči glasovi.
Obrnil se ie proti nebu. k zvezdam, kakor da bi gori hotel čitati odgovor. In naenkrat se ie spomnil Katinke. Vprašal se ie v duhu. če i ona tako-le zre na zvezde, in če se tudi na konci življeuia. kaj neki sluti za njimi — za tem nebesom? Kal si predstavlja, da io pričakule za življenjem? Ali vidi tam koga — ali vidi tam Boga. katerega moli. ali vidi tam Boga, ki jo kliče k sebi. ali sluti morda, da se bo krnaiu ; e-šla z n lega neznanim bitiem. s temi neznanimi
svetovi, z vsem tem neznanim?^
Sklenli je. da sledečega dne obiste Ka-
tinko.	IV
Ziutrai ie korakal po stopniicah starega nn«dnnia v Jefini ulici, stopil na mostovž. potr« kal na kuhinjske duri in vstopil. Gospei Souč-kovi le ušlo nekoliko vzkrikov iz ust. Stala ie pri perilniku, prala ter na rokah imela polno pen od mila. V zmedenosti se ie začela brisat? ob zastor, opravičevala se zavolio nereda in nekolikokrat ponavljala:
Priprla je okno. preden je uvedla Ivana v sobo.	x	•
Katinka le sedela v naslanjaču z ruto čez noge. Lici sta se ji hektično rdečili, ni se bilo mogoče varati, da sta lici jetične deklice,
je najel avtomobil z dvema sedežema. Šofer je ;bil devetnajstletni John Saint. Prvo znamenje, da nekaj s tem avtomobilom ni v redu, se jc pokazalo v Piddletownu v countyju Dorset. Tukaj je mladi gospod v avtomobilu zvečer zahteval od vaškega trgovca bencina in dva reflektorja za 350 K. Potem pa je nameril z revolverjem in zažugal trgovcu, da ga ustreli, če ga ne pusti z računom pri miru. Nato je avtomobil oddirjal. Divja vožnja je trajala vso noč. 'Nikjer ga niso mogli ustaviti. V nedeljo je Bond ‘zahteval v Sliaftesbury od nekega fannerja bencina, zopet z revolverjem v roki. Mož ni imel bencina. Ves uplašen je zaloputnil vrata •in se zabarikadiral. V nekem drugem kraju je kupil Bond 80 kilogramov bencina, ne da bi kaj plačal. Dotični posestnik je obvestil policijo in začel se je besen lov za avtomobilom. V Wil-tonu ga je opazil policijski nadzornik, pa je dal .znamenje, naj ustavi. Avtomobil je zdirjal mimo njega, Bond pa je kazal nadzorniku dva revolverja. Policija je sama najela več avtomobilov in gonila za prvim, ali v Staplefordu je izgubila sled. Naposled se je v nedeljo ob 6. zvečer Avtomobil po trideseturni vožnji vrnil v garažo v Lyndhurst, odkoder se je bil odpeljal. Šofer Je pravil, da 28 ur ni nič jedel, in le enkrat je smel piti limonado. Ko pa je Bond zopet čez nekaj časa naročil avtomobil, so se v njem pripeljali detektivi pred njegovo hišo. Mladi irnož je bil na vrtu z revolverjem v vsaki roki. detektivi so se mu približali od zadaj'ter ga uklenili. Izročili so ga oblastem v Dorchestru, mislijo pa, da je blazen. Šofer, ki ga je moral voziti, je obolel.
Lepega justičnega ministra so imeli v državi Novi Jork. 2e dlje časa teče v tej državi preiskava proti visokim uradnikom, ki so obdolženi, da so se dali podkupiti. V teku preiskale se {e Pa ustrelil justični minister John Ken-nedy. Preiskava je spravila za ministra toliko obtežilnega materiala na dan, da je izdal glavni državni pravdnik povelje za aretacijo Kenne-dyj»________________
Zadnje vesti.
ČEŠKO - NEMŠKA POGAJANJA.
Dunaj, 19. Češki poslanci so po daljšem posvetovanju sklenili, da odpošljejo svoje zastopnike v pododseke, ki jih predlaga vlada, zahte-yali pa bodo, da se pomnože z enim za volilno reformo. Tako bi bilo potem pet odsekov 1 (Odsek osmih čeških in osmih nemških poslancev za ureditev jezikovnega vprašanja pri deželnoknežjih uradih. Temu odseku bi se odka-feale tudi poštne zadeve. 2. Pododsek za ureditev jezikovnega vprašanja pri avtonomnih ob-mstnijdh. .3 Pododsek za reformo deželnega re-(da. 4. Pododsek za volilno reformo. 5. Podod-jsek za raziskavanje materiala za jezikovno ob-ftiejitev. Za vse nove pododseke so bili takoj določeni kandidatje.
HRVAŠKI sabor.
-	Starčevičanec	Zagorac	je	vče-
L?flš^Sdrn»?hOVOril ° Dostopanju Kanadske oa-Si , ^ n^“, Auna Hrvaškem. L. 1913. je bil znati ra\ nate j Altmana tudi v Zagrebu in je ponu-d l načelniku izseljeniškega oddelka pri deželni Jjfii t?r- QusJ»vu Franku 50.000 K. če mu pre-Z n hrvaško. Zastopniku izseke ir! 1 - 5 ? .UCe Putni.ku ie obljubil 10.000 K,
tfiudbe hli fece.siii te|a,v- Altmanove po-
li,,.,,.?, ?. bile odklonjene. Sekcijski predstojnik JJHkelliauser je odločno odklonil koneesioni-ranje. dasi so pritiskali nanj z Dtinaja in iz Bu-Pimpeste. I udi Cuvai ni hotel dati konccsije. Potem je prišel Skerleez. pa jo je dal. Dva dni Jialo je bil v Avstriji razkrit škandal in Sker-[ecz je preklical koncesijo. — Ban Skerleez je Pogovarjal: Meseca septembra, ko sem bil še P svolo rano v bolnišnici, so mi bili predloženi razni spisi na podpis. Med temi je bila tudi odločitev o koncesiji za Kanadsko družbo. Priznati moram, da nisem bil dovolj informiran p izseljeniškem vprašanju; nisem pa imel povoda, da bi bil sumil o postopanju dotičnega uradnika, zlasti ker je za koncesijo prosil neki tukajšnji denarni zavod. Podpisal sem spis. Ko sem bil Dozneie v Budimpešti v sanatoriju, tem c.tal o aferi v Avstriji h, sem takoj telefo-lucno ukazal, naj se prekliče koncesiia Niti Unkelhauser niti kdo drugi mi ni pravil o Kanadski družbi: ne z Dunaja ne iz Budimpešte hišo vplivali name. Zagorac odgovarja, da ni fiotel dolžiti Skerlecza: kriva je bila vlada in »Učni organi.
IGRALNIŠKA AFERA.
riPDržavno pravdništvo j’e Predložno, naj se uvede kazenska preiskava proti Ljudevitu T o 1 n a y u jun., Štefanu M or-vayu, Danielu Radanovlcsu in Juliju
Mi^>'Ztn n,U,;,keriS0,sHmničili Pravilnost predsednika in podpredsednika stavbneera sveta in dosegli mateiialne dobičke od Splošne prometne kjrtizbe. Po tem, kar dožene preiskava, bo dr-pavno pravdništvo eventualno predlagalo, da pe raztegne preiskava tudi na druge osebe.
RUSINSKI PROCES.
Marmaroš - Slget, 19. Zastopnik višjega Iržavnega pravdništva je včeraj umaknil tož-p proti 31 obtožencem. Med temi je tudi brat lavnega obtoženca Kaboljuka. Sodišče je usta-Mo postopanje proti tem obtožcncem in Jih Izustilo na svobodo.
TISZA IN RUMUNI.
Budimpešta. 19. Rumunski narodni odbor ie izročil grofu Tiszl resolucijo, s katero od-klania predloge ministrskega nredsednika. Resolucija razlaga obširno stališče narodnega odbora, pravi, da priznava teritorialno nerazdeljivost in politično suvereniteto ogrske države. bojeval pa se bo kot samostoina stranka z vsemi zakonitimi sredstvi za kulturne in materialne interese ogrskih Rumunov.
RAUCH V JUŽNI AMERIKI.
Dunai, 19. Bivši ban baron Rauch pride ta teden v Buenos Aires, da napravi večmesečno študijsko potovanje po deželi. Raztegniti misli Dot do Paragvaja in se sredi maia vrniti v Evropo. (Ta bo kai lepega študiral!)
SLEPARSKA BARONICA.
Bolcan, 19. Tukaj so zaprli pretvezno baronico Beskow - Radoš, ki je osumljena, da je izvršila s svojim ubežnim možem velikanske goljufije. Leta 1911. je prišla zakonska dvojica v Meran in kupila graščino Pinzenau za 260.000 kron. plačala pa le 5000 kron. Oba sta živela zelo razkošno, delala pri tujih zdraviliških gostih velike dolgove in izvabila domačim trgovcem velike množine blaga. Celo davčno oblast je ogoljufana, ker jima je dovolila odlog za kupninsko takso v znesku 7700 kron. Zdaj mislijo, da je pinzenavški graščak sin voznika iz Berlina, ki ga oblasti že dolgo iščejo.
WIEDU BODO REKLI KRALJ.
Dunai, 19. Esad paša bo nagovoril princa Wieda, ko sprejme deputacijo »sire«, »veličanstvo«. oziroma »krali«. Tudi albansko prebivalstvo ga bo nagovarjalo za kralja.
Esadova deputaciia.
Berlin, 19. Slišati ie, da pride Esadova de-putacija v soboto v Neu Wicd.
Princ Wied potuje.
London. 19. Včeraj ie princ Wied tukaj obiskal posamezne poslanike. Popoldne je imel razgovor z Edvardom Grevem. ob 9. zvečer je odpotoval v Pariz, kjer bo danes ob 9. dopoldne pri Poincareiu na zaitrku. Iz Pariza se vrne v Neu Wied, da sprejme albansko deputacijo. Kdaj odide v Drač, še ni gotovo.
SRBSKI INVALIDI.
Belgrad. 19. Skupščina je pričela z razpravo zakona o preskrbi invalidov. Po oficiel-nih podatkih znaša število invalidov 3083: v boiih padlo ali umrlo ie pa 22.460 vojakov! Proračun bo z invalidnimi podporami obremenjen za 6.417.200 dinarjev.
RUMUNSKE VOLITVE
Bukarešt, 19. V drugi kuriji je bilo za parlament izvoljenih 52 liberalcev, dalje 2 konservativna demokrata in 2 nacionalista. Treba je 16 ožjih volitev.
MINISTRSKI PROCES.
Sofija, 19. Danes se prične pred državnim sodiščem razprava proti obtoženim ministrom Savovu. Genadjevu in Petrovu. Vsi so obtoženi da so kršili ustavo, Savov pa še posebej, da je nepravilno ravnal pri nabavah za vojsko, in Genadjev, da je pri oddajanju koncesij gledal na svojo korist.
TURČIJA NE MISLI NA VOJNO.
Pariz, 19. Odgovor turške vlade na zadnjo noto velesil je zbudil veliko vznemirjenje in strah, da ima Turčija vojne namene. Včeraj pa je dobil turški poslanik v Parizu od svoje vlade nalog, da odstrani vsak povod vznemirjenja. Nato je poslanik zagotovil francosko vlado, da nima Turčija nikakršnih bojevitih namenov.
POSLANCI SE NE SMEJO VMEŠAVATI V
SVETE VOJAŠKE ZADEVE.
Berlin, 19. Včeraj je imela državnozborska komisija, ki naj bi predelala po zabernski aferi podane iniciativne predloge glede vojaške oblasti, prvo sejo. Zastopnik vlade je izjavil, na seji, da se nc omejuje zakonski načrt, ki ga je vložila napredna ljudska stranka, na vojaške zadeve, podrejene po državni ustavi državni zakonodaji, temveč, da sega načrt preko mej pravnih določb, za katere ni pristojna država. Ta načrt bi se leliko uresničili le tertnj, če se izpremeni državna ustava Zvezne države bi pa v izpremembo ne privolile in se tudi ne bodo udeleževale stvarno razprav enakih iniciativnih predlogov. Po tej izjavi se jc vnela dolga debata. Končno je bil sprejet predlog, da naj vlada predloži material.
NISO NAVDUŠENI ZA UNIFORMO!
Pariz. 19. Na vprašanje radikalnega poslanca Martina odgovarja vojni minister v ura- \ dnem listu, da je bilo koncem lanskega leta število dezerterjev 15.065. število tistih, ki so se odtegnili naborom pa 65. 872. (Pa naj še povišujejo službeno dobo!)
angleške sufražetke.
London, 19. Ko je bilo na kolodvoru v Burtonu zbranih 200 svatovskih gostov, ki so se , hoteli odpeljati v Sidney Peel na svatbo lady ) Adelaide Spencer, je neka ženska, ki jo imajo za sufražetko, udarila 651etnega voditelja mirovnega gibanja lord VVeardala s pasjim
; bičem, tako da se je zgrudil. Napadalko so prijeli in mislijo, da se je naibrže zmotila in imela Weardala za kakšnega člana vlade.
NEMIRI V MEHIKI.
London. 19. Iz Novega lorka poročajo, da ie pobeeni! Feliks Diaz pred Huertovimi agenti ki mu strežejo po živlieniu.
Novi Jork. 18. Roparskega vodio Maksima Castilla. ki ie v predoru Cumbre spravil vlake s tira in potem oropal potnike, so aretirali zvezni kavaleristi na ameriških tleh. Z njim so ujeli še šest članov njegove tolpe.
Odgovorni urednik Etbin Kristan.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
, SANATORIUM • EMONAj
1 ZANOTRANJE^^MNE -BOLEZNI. /
] LJUBLJANA • KOMENSKEGAULICA- 4 1
SEI- v:dravnik'pfflHARjj DR FR. DERGANC
40 elni uspeh, gSfJffiS?
Želodčna = = tinktura
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin.
jema lekarn«
G. PiCCOli, Ljubljana.
,Zarja‘
se prodaja v Ljubljani p« § vinarjev.
Južni kolodvor na peronu.
Pirnat, Kolodvorska ulica.
Zupanč č, .	„
Blaž, Dunajska cesta.	*	■
Sterkovič, Dunajska cesta.
Šubic, hotel Union, Miklošičeva cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta.
Tlvol', na žel. prelazu pri Narodnem domu. Lesjak, Bleiweisova ccsta,
Sušnik, Rimska cesta.
Stlene, Valvazorjev trg.
Sever, Krakovski nasip.
Wisiak, Gosposka ulica.
Kleinsteln, Jurčičev trg,
Ušeničmk, Židovska ulica.
Pichler, Kongresni trg.
Cešark, Šeienburgova ulica.
Dolenc, Prešernova ulica.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Koller,.	,
Kušar, „	„
Podboj, Sv. Petra cesta.
Senk, Resljeva cesta.
Bizjak, Bohoričeva ulica Jezeršek, Zaloška cesta.
Svetek, „ m Suhadolec, Zelena jama.
Bič, Ambrožev trg.
Elsner, Kopitarjeve ulice Nagode, Mestni trg.
Blaznik, Stari trg.
Državni kolodvor.
Križaj, Spodnja Šiška.
Likar, Ghnce.
| Sprejme se več izunemili
delav
tudi cele družine
za predilnico
na Kranjskem. Ponudbe na Prvo anončne :::	pisarno.
Kavarna
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih,
Biljardi.
Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov.
\
Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena.
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančickanska ul. 6
—	reglstrovana zadruga z omejeno zavezo. —
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za *\ shode in veselice. V
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd.
Stereotipifa. »*• 1 u""rafija.
Varčne guapuuiu^e!
Q1 arini nal Dr. pl. Trnkoczyja sladnl čaj OlaUUl	dajevsakomurkri,moč, živče,
7*1 a iti k-a spanje, cvetoče Ilce, okusen zaj-£Uaillna trek. Pri dojenčkih nadomešča ma-Cloflin tcrlnsko mleko In umrljivost dojen-tjiauui čkov omeiuje. Pri bolnih se dosežejo izvrstni uspehi. Na vsak način prihranijo gospodinje 50 odstotkov pri gospodinskih izdatkih, tudi pri mleku in sladkorju. Vsak dan prihajajo naročila s priznanji. Naroča se pri izdelovatelju lekarnarju Trnkoczyju v Ljubljani zraven rotovža, ki je s sladnim čajem Ugojil svojih osem zdravih otrok. Po pošti 5 zavitkov po •/< kg 4 K franko. Po 60 vinarjev se dobi povaod tudi pri trgovcih. Glavna zaloga na Dunaju v lekarnah Trnkoczv; SchOn- ' brunerstrasse 109, Radetzkyplatz 4, Josefstiidter-strasse 25, v Oradcu Sackstrasse 4. — Dobi se tudi v vseh prodajalnah konsumnega društva za Ljubljano In okolico.
Konsumno društvo rudarjev v Hrastniku
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
vabi vse zadružnike na
redni občni zbor
ki bo 8. marca v zadružni gostilni v Hrastniku ob 3. popoldne.
DNEVNI RED:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Poročilo računov za leto 1913.
8. Poročilo nadzorstva in podelitev odveze načelstvu.
4. Razdelitev prebitka.
5. Volitev enega člana v načelstvo.	.	^
6. Volitev štirih nadzornikov.
7. Čitanje revizijskega poročila.
8. Predlogi in nasveti.
Načelstvo.
Nadzorstvo.
»SLAVIJA
VZAJEMNO ZAVAROVALNA RANKA V PRAGI ic slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se najtopleje
K	.. ,	r	*	.	,	,	,	V	rnAUI)	priporoča	ter	vabi	p.	n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne
pogodbe, posebno za življenje in proti požaru le pri njej. — BANKA ,SLAVIJA‘ ima posebno ugodne pogoje In prikladne načine za zavarovanje življenja. Nični tarifi za
nrPSkrn	9	n	cfamet	»n	r1i«Xnt	rmWi	mrlliAlIfiir	n	n	finto	   _	J	_	  im	r\__ l — H.. t    v • _«• j i ■ va	•	■	..	n,	...	_•	_	»t _	•	.
niosvojitvijo narodnega gospodarstva. Og ronini rezervni fondi K 60,780.726*18 jamčilo za popoli
skega oddelka nad K 3 milijonov KapitaliJ in škod pa je do sedaj izplačala K 120,986 304*25 Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poStnine prosto
GENERALNI ZASTOP BSLAVIJEW VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE V LJUBLJANI.
■■■■"■■.......... Odhod	parnikov:	——.......—
9 m. hmzrtka vsak« soboto, ? Jalso Ameriko vsakih 14 M.
5 - Trst-New-York, vsako soboto,
W Tr®t~Juina Amerika, vsakih 14 dni.
' TrstrKanada, vsak mesec.
ftaItvTrtM ffltenfla *M« irm volje brciptatM pri (tanri agentari n Kranjsko, Štajersko la KoroSko:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
*.........-	Koiodvoraka	ulica	itev.	26.	■
—.  —s Potniki =====
w severno ln Juino AMERIKO
m v«^if oedag 1» f taaB «w*Šg4gsfe! p«g8
AVSTRO-AMERIKANA
Trct-Newywk,	Aires-Rte le Jaadn
HtftaovcPM *n»ptnm i iw« fiiOrtf—, >WMrte»« mmOm, feratlieal« bmlvnm, m taint Ja m MtfMfB	pnihtllMi,	*
doM	kran a vki«. m! tarah, »»Hlfr.	ML
1. —us,1.:1., r. L 1 o. z. '
se priporoča cenjenemu občinstvu pri nabavi vsakovrstnega pohištva, ki ga izdeluje v lastni, najmoderneje opravljeni tovarni na Glincah pri ::	Ljubljani.	::
Priporoča se tudi za vsa druga v mizarsko stroko spadajoča ::	dela.	s
Delo je vedno solidno, točno in prav poceni.
Proračune se na zahtevo do-pošlje brezplačno v najkraj-::	šem	Času.	::
■	Iz	pekarne	JB1
5 *Konsumnega društva ” £ S za I jubljano in okolico* S s
S je n^jbofjffl in najcenejši. S |
■ HIebi po 1*75 kg veljajo ■ | g samo 56 vin.	£	s
S Dobi se v vseh prodajalnah p J
■ »Konsumnega društva za Ljub- ■ |
■ Ijano in okolico*. — Člani, pj i 5	. segajte po qjem!	■	■
, ,	:	registrovana	zadruga	z	omejeno zavezo
naznanja svojim članom, da glasom skupne seje nadzorstva m na-' ’ ' čelstva z dne 1*7. januarja 1913 obrestuje odslej
hranilne vloge članov po SVIo t £ 2
ačelstvo