Cerar že ima glasove DeSUS in ZaAB Zamejski skavti na vsedržavnem srečanju Poškodba pri skoku z mostu
Primorski
dnevnik
št. 187 (21.120) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SREDA, 13. AVGUSTA 2014
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj
Snemi aplikacijo s spletne trgovine
k\
□ Available on the
App Store


POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €

Bananini olupki in odmevni spodrsljaji
Aljoša Fonda
Pogosto trdimo, da nismo rasisti, večinoma v dobri veri. Če nam iz ust uide nerodna opazka na račun temnopoltih, najdemo hitro razlago in izgovor, da je šlo za majhen, morda ne najbolj eleganten, vendar še vedno nedolžen spodrsljaj. V večini primerov res menimo, da nimamo predsodkov.
Notranji minister Angelino Alfano hoče odstraniti z italijanskih plaž »horde« uličnih prodajalcev -»vu cumprajev«. Enciklopedija Treccani razlaga, da spada ta izraz, s katerim se Italijani od 80. let prejšnjega stoletja posmehujejo tujim priseljencem, v ukoreninjen etno-centrični sistem za zaščito pred tujci, ki jih je treba marginalizirati. Z izrazom »vu cumpra« ne napadamo nikogar, podzavestno pa postavljamo zid med »nami« in »njimi«.
Veliko huje je verjetno to, da so za prvega moža italijanskega nogometa izvolili Carla Tavecchia. Prijatelj obsojenega lisjaka Luciana Moggija je človek, ki je pred nekaj tedni med uradnim nastopom izjavil, da so nekateri Afričani, ki igrajo v Italiji, do nedavnega »jedli banane«. Nanj se je vsul plaz kritik, mediji so ga raztrgali, on se je opravičil in razglasil, da veliko dela za afriške otroke in da jih denarno podpira. Težava je v tem, da ti črni otroci v njegovih mislih samo »jedo banane«.
Tudi razni nogometaši so v Afriki trpeli lakoto, so bili žrtve nasilja, so preživljali družino z garaškim delom ali so delali in študirali; so bežali pred vojno. Pogovor z migranti, ki ga objavljamo na tržaških straneh, je kamenček v mozaiku, do katerega ima marsikdo še vedno podcenjevalen odnos.
IRAK - Dramatično opozorilo strokovnjakov ZN
Jazidom v Iraku grozi genocid
TRST - Štiri zgodbe afriških migrantov
»Tako smo pluli iz Libije v Italijo«
TRST - Obupanci, ki na libijskih obalah stopajo na majhna plovila, neprimerna za plovbo čez Sredozemlje, imajo za sabo različne zgodbe, katerih skupna imenovalca sta revščina in nasilje. Pogovorili smo se s četverico mladih prosilcev za azil, ki so se junija dobesedno znašli na isti barki, danes pa so v Trstu gostje konzorcija ICS.
Na 5. strani
ŽENEVA - Manjšinskim jazidom, ki so ujeti na severu Iraka in jih obkoljuje-jo džihadisti, grozi »neposredna nevarnost pokola«, so včeraj v Ženevi opozorili Združeni narodi. Svet jim mora nujno pomagati in ukrepati »v dneh ali urah«, sicer se bo zgodil genocid, so pozvali.Stro-kovnjakinja ZN za manjšine Rita Izsak je v skupni izjavi s kolegi svetovno skupnost pozvala, naj sprejme vse ukrepe, ki jih ima na razpolago, in pomaga jazidom. Na gori Sindžar na severu Iraka jih je še vedno ujetih kakih 30.000. Iraški civilisti so v »ek-stremni nevarnosti« in jih je treba prepeljati na varno, so posvarili.
Strokovnjak ZN za samovoljne usmrtitve Christof Heyns je spomnil, da so dali pripadniki skrajne sunitske Islamske države (IS) nemuslimanskemu prebivalstvu na izbiro le »spreobrnite se ali umrite«.
Na 9. strani
TRST - Karabinjerji zasegli nad 5.500 ponarejenih oblačil
Prijavili številne trgovce
Ponarejeno blago so kupovali v Pradamanu - V obsežni akciji sodelovali tudi trbiški karabinjerji
TRST - Na stotine oblačil, šalov, čevljev, torbic, pasov svetovno znanih blagovnih znamk: natančneje 5.572 ponarejenih artiklov. Toliko so jih tržaški in trbiški karabinjerji zasegli v sklopu najobsežnejše akcije proti ponarejenemu blagu, ki so jo doslej izvedli v Furlaniji Julijski krajini.
Preiskovalno delo se je začelo v tržaških trgovinah in na trbiški pokriti tržnici, kjer so trgovci zavestno prodajali ponarejeno blago, karabinjerje pa je pripeljalo do Pra-damana; tu so odkrili pravi nakupovalni center ponarejenega blaga, ki zalaga tako trgovce iz naše dežele kot iz sosednje Slovenije in Hrvaške.
Karabinjerji so podrobnosti obsežne preiskave predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci v Trstu.
Na 3. strani
GORICA-SOVODNJE - Letališče ponovno zaživelo
Panthera prvič na Rojah
Od septembra letalska šola združenja Duca DAosta, veliko zanimanje za zaposlitev v novi Pipistrelovi tovarni
GORICA - Na Rojah je včeraj prvič pristala Panthera, Pipistrelov štirisedežnik, ki ga bo ajdovsko podjetje proti koncu prihodnjega leta ali najkasneje leta 2016 začelo izdelovati tudi na goriških tleh. Pristanek »letala prihodnosti« na območju, ki bo po zaključku gradnje nove proizvodne hale postalo njegov drugi dom, je omogočilo dovoljenje za opravljanje gasilske službe na letališču, ki ga je pred kratkim pridobilo čezmejno združenje Duca D'Aosta. Njegovim članom gre zasluga, da turistično letališče danes ponovno služi svojemu namenu: športnim in drugim manjšim letalom je za zdaj na voljo 750 metrov dolga vzletno-pristajalna steza 04-22, kmalu pa računajo tudi na možnost uporabe najdaljše steze 09-27.
Na 11. strani
GORICA
Večnamenski center bodo obnavljali
Večnamenski center v Ulici Baiamonti v Gorici, v katerem nudi občina začasno bivališče občanom v stiski in ki je hkrati tudi sedež društev in ustanov, bodo v kratkem začeli obnavljati. Vzdrževalna dela, s katerimi bodo stavbo prilagodili predpisom, bo občinska uprava po besedah odbor-nice Silvane Romano tudi izkoristila zato, da s septembrom poskusno reorganizira njegovo delovanje in urnik. Del osebja, ki je doslej skrbelo za nadzor 24 ur dnevno vse dni v tednu, bodo preusmerili k drugim službam, kjer ga bolj potrebujejo.
Na 10. strani
ITALIJA
Renzi: Razprava o 18. členu nepotrebna
RIM - »Gre za simbol oziroma ideološki totem. Prav zato se mi zdi povsem nepotrebno razpravljati o tem, ali naj ga ukinemo ali ne. Edini rezultat te razprave je podpihovanje avgustovskih debat zainteresiranih.« Tako je včeraj v intervjuju za sinoč-njo oddajo Millennium po Rai3 premier Renzi (na posnetku) posredno odgovoril podpredsedniku vlade An-gelinu Alfanu, ki se je zavzel za ukinitev 18. člena delavskega statuta.
Na 9. strani
Miljska občina: letos samo dve javni deli
Na 4. strani
Center za fiziko odprl znanstveni laboratorij za širšo javnost
Na 6. strani
Na Vrhu pošteno o prvi svetovni vojni
Na 12. strani
Triestina od včeraj ima novega lastnika
Na 15. strani
BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA
wmm psa™
' fi^oSKRBlTE
I
A SEDA
Matija Praprotnib Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276 171
9771124666007
2
Sreda, 13. avgusta 2014
ALPE-JADRAN
/
SLOVENIJA - Predsednik Pahor nadaljeval pogovore s poslanskimi skupinami
Bodoči mandatar Miro Cerar ima podporo DeSUS in ZaAB
LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Borut Pahor se je v okviru posvetovanj s poslanskimi skupinami za predlog novega mandatarja včeraj sestal s predstavniki SDS, ki bodo zastopali opozicijsko držo, in predstavniki verjetno druge največje stranke v bodoči koaliciji, DeSUS. Predsednik SMC Miro Cerar pa je z DeSUS in ZaAB nadaljeval pogovore za vstop v vlado.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je po posvetu pri predsedniku republike dejal, da v SDS ne nasprotujejo, da Pahor za mandatarja predlaga relativnega zmagovalca volitev, predsednika SMC Mira Cerarja. Pogovori pri predsedniku republike se v tem primeru, ko je prišlo na volitvah do velike podpore levim strankam, sicer kažejo kot samo formalni, je dejal Tanko. Ponovil je, da bo njihovo delovanje »pač opozicijsko«. Ob tem pa poudarja, da ne bodo samo konstruktivna opozicija, ki bo podpirala dobre predloge vlade in zavračala slabe, temveč bodo predstavljali resno alternativo vladi.
Predsednik DeSUS Karl Erjavec in vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša sta predsedniku republike v pogovoru o kandidatu za mandatarja zagotovila, da bodo poslanci DeSUS podprli Cerarja. To pomeni, da ima Cerar 46 glasov, s čimer so odprta vrata za oblikovanje vlade, je dejal Erjavec v izjavi za medije.
Erjavec se je včeraj sestal tudi s Ce-rarjem. Po srečanju je sporočil, da so v SMC na točke, ki v pogajanjih zanimajo DeSUS, pozitivno odgovorili, prav tako so v zadnji osnutek koalicijskega sporazuma, ki naj bi ga potencialne partnerice dobile včeraj zvečer, zapisali vse njihove pripombe. Glede kadrovskih zadev se bosta po besedah Erjavca s Cerarjem pogovarjala, ko bo znano, koliko partnerjev bo v koaliciji in bo parafirana koalicijska pogodba. Čeprav po njegovem kaže, da bo tudi v prihodnji vladi ostal na funkciji zunanjega ministra.
Erjavec ima Cerarjevo zagotovilo, da bo za regres upokojencem namenjenih dodatnih 40 milijonov evrov. Še vedno je odprto vprašanje, kako ta regres razdeliti. Dogovorili so se tudi, da se bo-
PISMA UREDNIŠTVU
Pojasnila na pismo predsednika SKGZ
Svet slovenskih organizacij izraža solidarnost in bližino Riccardu Ruttar-ju, članu izvršnega odbora SSO in komisarju Deželne posvetovalne komisij za slovensko jezikovno manjšino ob pisanju predsednika SKGZ Rudija Pavšiča. Riccardo Ruttar je v svojem odločnem posegu na zasedanju izrazil le zaskrbljenost, ki ga pomemben del Slovencev v Benečiji čuti v teh zahtevnih časih.
Svet slovenskih organizacij ne odreka zaslug, ki jih ima SKGZ pri skrbi za ohranjanje slovenstva, slovenske zavesti in slovenskega jezika v Benečiji. Pri tem pa, nasprotno s tem kar piše predsednik SKGZ, poudarja, da je bila enostranska materialna in tudi politična podpora, ki jo je uživala ta krovna organizacij bistvenega in odločilnega pomena, katere nekatere negativne posledice so žal prisotne še danes v naši skup-
do pokojnine usklajevale ob dvoodstotni gospodarski rasti, da bo ustanovljen urad za starejše ter da bo nova finančna perspektiva omogočala črpanje evropskih sredstev tudi za zaposlovanje invalidov in starejših
Cerar se je sestal tudi s predsednico ZaAB in premierko v odhodu Alenko Bratušek, ki mu je zagotovila podporo poslancev ZaAB pri imenovanju za mandatarja, in sicer ne glede na to, ali bo njihova stranka v vladi ali ne. Cerar je namreč prepričljivo zmagal na volitvah, program njegove stranke je najbolj soroden s programom ZaAB, poleg tega pa Slovenija čim prej potrebuje čim bolj stabilno in močno vlado, je v izjavi novinarjem pojasnila premierka v odhodu.
Pri odločitvi ZaAB za vstop v vlado bodo sicer ključni ukrepi za konsolidacijo javnih financ, ki jih Bratuškova bolj dorečene pričakuje v drugem osnutku koalicijskega sporazuma. O vstopu Za-AB v koalicijo bosta na podlagi koalicijskega sporazuma prihodnji teden sicer odločala izvršni odbor in svet stranke. Bratuškova ocenjuje, da bi s SMC lahko zelo hitro uskladili tudi kadrovske zadeve. A ob tem ni želela povedati, katere re-sorje bi bila ZaAB pripravljena prevzeti.
S Cerarjem sta se včeraj pogovarjala tudi o postopku predlaganja kandidatov za evropskega komisarja, ki ga je
to še pravočasno. Bratuškova mu je pojasnila razloge za svojo odločitev. Kot pravi, se je določila tako, kot je menila, da je za državo najboljše.
SD in NSi sta se včeraj zopet zapletli v razpravo o socialni kapici. V NSi pričakujejo, da bo v koalicijski sporazum vključena neka oblika socialne kapice, v SD pa ravno obratno.
Vodja poslancev NSi Matej Tonin je včeraj v izjavi novinarjem ocenil, da je razprava o socialni kapici preveč razgreta. Dodal je, da je bilo stranki NSi na pogajanjih rečeno, da bo neka oblika socialne kapice vključena v koalicijski sporazum. Židana je pozval, naj preko socialne kapice ne obračunava z NSi, pač pa pošteno pove, da je ne želi v koaliciji.
Židan pa je v odzivu za STA izrazil obžalovanje, »ker je trenutno v NSi takšna pogajalska vročica, da so pričeli s podtikanji«. V SD so po njegovih besedah zagovorniki širše koalicije in razgovora z argumenti. (STA)
LJUBLJANA - Sprejeli so določene ukrepe
Na infekcijski kliniki pripravljeni na ebolo
nosti in odločilno bremenijo pot sodelovanja in uvajanja reform. Da je to res, naj navedemo kot primer dogajanja na zadnjem občnem zboru Slovenskega stalnega gledališča, zaradi katerega ima SSO še vedno zamrznjeno mesto v upravnem odboru.
Svet slovenskih organizacij bo še naprej iskal sodelovanje, da se morebitne reforme udejanijo v korist vsem, v upanju, da bo to prepričanje in pristop vseh, v spoštovanju ter ovrednotenju tiste pluralnosti, ki nas zgodovinsko označuje tudi na področju civilne družbe.
Svet slovenskih organizacij
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
LJUBLJANA - V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so po besedah predstojnika infekcijske klinike Franca Strleta pripravljeni na morebitni pojav bolnika z ebolo. Določili so način obravnave okuženih bolnikov oz. ravnanja v primeru suma na okužbo z ebolo. Obravnavali jih bodo na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, je pojasnil Strle. Pri tem ni toliko pomembna zaščitna obleka kot to, da je treba redno izvajati vsakdanje ukrepe, kar je izziv in težko, je poudaril predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Franc Strle.
S takimi virusnimi boleznimi, ki se prenašajo z neposrednim stikom z bolnikom, se infektologi po Strletovih besedah sicer srečujejo vsak dan. »Tisto, kar je posebno, je ime bolezni, velika smrtnost in
JEZIK NA OBROBJU
Vsak jezik se spreminja, vendar ne povsod enako. Za zadnje čase je značilna globalizacija in internacionalizacija. Medtem, ko je v Sloveniji zelo močan vpliv angleščine, je pri nas na pohodu italijanizacija naše pogovorne slovenščine. Kaj mislim s tem? Da sprejemanje različnih tujk v matici in pri nas, ne poteka vzporedno. Vsi, ki tukaj pišejo za javnost, takoj sprejmejo in začnejo uporabljati tiste nove »tujke«, za katere najdejo italijansko vzporednico, torej tiste, ki izvirajo iz latinščine, ne glede na to, iz katerega jezika jo je matica prevzela.
Če si malo globlje pogledamo izvor najnovejšega besedja slovenskega jezika v novem slovarju (ZRC, Lj. l. 2012), takoj ugotovimo, da so v Ljubljani največ tujk prevzeli iz angleščine, precej tudi iz nemščine. Celo hrvaščino bomo našli pred italijanščino.
Širjenje in prevzemanje angleških besed je danes splošni pojav v vseh jezikih. V Evropi smo Slovenci v prejšnjih časih prevzemali največ tujk iz nemščine, s čimer smo sprejemali tudi pomene, ki so jih imele v nemščini. K nam so prihajale po čudnih poteh, večkrat iz latinščine preko francoščine in nemščine v slovenščino. V italijanščini so pre-
dejstvo, da vsega še ne vemo,« opozarja infektolog. Uradnih zdravil, ki bi zanesljivo delovala proti vzroku, zaenkrat ni, je zatrdil Strle. »Praviloma se bolezen začne nenadno z visoko vročino, hudim glavobolom, bolečinami v mišicah, zelo slabim počutjem, po nekaj dneh običajno pride do bruhanja, driske, hudih bolečin v trebuhu, lahko se pojavijo tudi izpuščaji, potem pa lahko pride do krvavitev in odpovedovanja organov,« pojasnjuje Strle. Kot pravi, se bolezen prenaša z neposrednim stikom z bolnikom, z njegovimi izločki ali pa če se tisti, ki bolniku pomaga, zbode z iglo ali s čem podobnim. To je glavni način prenosa, a možen je tudi kapljični prenos oz. v kapljicah, ki imajo razmeroma majhen doseg, približno meter in pol. To se lahko zgodi predvsem takrat, kadar bolnik bruha ali krvavi, je povedal Strle.
hodile drugačno, bolj neposredno in naravno pot: iz latinščine preko vulgarne latinščine in italijanščine v sodobno italijanščino, pri čemer se pomen ni bistveno spreminjal. Ta razvoj nam zaradi drugačnih pomenov še danes povzroča velike težave, ker »razumemo« slovenske tujke tako kot Italijani, ne kot Nemci. Zato so velike razlike v pomenu med ljubljanskimi in tržaškimi argumenti, strukturami, objekti in še marsičem.
Tudi danes začudeno pogledamo, ko beremo, da smo destinacijo sprejeli iz nemščine; nemškega izvora so tudi paralizator, kolokacija, glagola kre-mirati in optimizirati, za katere vemo, da so romanske, oz. latinske. Brez problemov jih sprejemamo, ker so pomensko zelo blizu naši »italijanski predstavi«.
Medtem pa npr. pelatov v našem tisku še nisem zasledila. Nasmehnemo se tudi, ko preberemo, da je pelato dobesedno olupljen (iz pelare). Pri nas vsak otrok ve, da je pelo dlaka ali koža. Pelare je torej dati kaj ali koga iz kože. Sadje in zelenjavo res olupimo; golobe, piščance in kokoši oskubimo; glavo obrijemo ali ostrižemo na balin.
Do težav prihaja, kadar se naša pogovorna slovenščina tudi sicer bliža
Na sejmu Agra 1740 razstavljavcev iz 29 držav
GORNJA RADGONA - Na 52. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni, ki se bo na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni začel 23. avgusta, odprl pa ga bo predsednik države Borut Pahor, se bo na skoraj 70.000 kvadratnih metrih razstavnih površin in vzorčnih nasadov predstavilo 1750 razstavljavcev iz 29 držav. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec, so bo v šestih dneh zvrstilo čez 150 strokovnih, poslovnih in družabnih dogodkov. Poseben poudarek so namenili mednarodnemu letu družinskega kmetovanja, ekološkemu kmetijstvu in živilom, hrani iz bližine, semenu kot temelju uspešnega kmetijstva, gozdu in lesu, trajnostnemu gozdarjenju in varnemu delo v gozdu, turističnim kmetijam z lokalno prehransko ponudbo, kmetijski tehniki za varno in okolju prijazno kmetovanje.
Med novostmi bodo med drugim prvi festival piva s ponudbo malih pi-vovarjev, Agrina kuhinja, kjer bodo vrhunski kuharji prikazovali pripravo in ponujali v poskušnjo slovenske tradicionalne jedi, ekološki vrt za oskrbo štiričlanske družine in še marsikaj.
Pogrešanega Slovenca na Pagu našli mrtvega
NOVALJA - Pogrešanega Slovenca Roberta Tepeša, ki so ga iskali na hrvaškem otoku Pag, so našli mrtvega, je včeraj potrdilo slovensko zunanje ministrstvo. Pogrešani je izginil v soboto, v nedeljo pa so bili na MZZ obveščeni, da so ga našli mrtvega. 48-letni Tepeš je izginil v soboto zjutraj, ko je odšel plavat, a se ni vrnil na obalo. Svojci so na obali našli njegovo brisačo in oblačila, o izginotju pa so obvestili policijo.
V delovni nesreči pri Pivki umrl traktorist
PIVKA - Na Kalu pri Pivki se je včeraj pooldne pri delu na polju prevrnil traktorist, ki je ostal ukleščen pod strojem in zaradi poškodb umrl na kraju dogodka. Po poročanju Centra za obveščanje pri Upravi RS za zaščito in reševanje, so posredovali gasilci PGD Pivka in Postojna, ki so na lokaciji izvajali požarno varovanje.
italijanski. Vsak dan slišim, da so bili tu ali tam (npr. na izletu) v dveh, treh, petih ali desetih. V šoli se sicer vsi učijo, da nas je bilo na izletu pet, deset ali tudi sto, a to zelo hitro izpuhti iz glave.
Zaradi slovenskega res težkega izražanja, ko gre za števnike od pet navzgor, se je nekdo spomnil, da je »v trinajstih« napačno, potem razmišljal in zapisal: »To natančno opisujem ... v knjigi, ki smo jo trinajst izvajalcev napisali, da bi motivirali tapkalce ...«. Verjetno bi bila pravilna oblika za večino naših piscev trd oreh. Zapisati bi namreč moral: »V knjigi, ki nas jo je napisalo trinajst izvajalcev, da bi motivirali tap-kalce«.
Včasih se celo v slovenski slovnici znajde za naše zobe pretrd oreh ali pre-kislo jabolko, a treba je kdaj le ugrizniti vanj.
Lelja Rehar Sancin
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sreda, 13. avgusta 2014
3
KARABINJERJI - V obsežni akciji zasegli 5.500 kosov visokokvalitetnega ponarejenega blaga
Kupci, pozor!
Zasežene torbice in obleke vredne nad milijon evrov - Prijavili številne trgovce
TRST - Pokrajinsko poveljstvo tržaških karabinjerji je bilo včeraj prava paša za (ženske) oči: na veliki mizi in pod njo so bili razstavljeni torbice, denarnice, oblačila, šali, rute in drugi modni dodatki: vse novo, živobarvno ...kot bi pravkar prišlo iz izložbe dragega butika, ali vsaj visokokvalitetnega nakupovalnega središča. V resnici je šlo za ponaredke: tako kakovostno izdelane, da jih na prvi pogled težko prepoznaš, pa vendar ponaredke, ki so jih tržaški in trbiški karabinjerji zasegli v veliki meri v Pradamanu, delno pa tudi na tržnici na Trbižu.
Obsežna akcija je potekala 5. in 6. avgusta, začela pa se je pred nekaj meseci na tržaških ulicah. Kot je pojasnil podpolkovnik Antonio Garritani, so se s ponarejenimi artikli srečali skoraj slučajno v eni od tržaških trgovin, kmalu pa ugotovili, da ta ni izjema: sodstvu so zato prijavili lastnike številnih tržaških prodajaln, podobna usoda pa je doletela tudi njihove stanovske kolege v ostalih pokrajinah Furlanije Julijske krajine. Ka-
Z leve kapetan Pasquariello, podpolkovnik Garretani in kapetan trbiških karabinjerjev Massimo Soggio, spodaj ponarejeno blago
fotodamj@n
nega tožilstva, ugotovili, da je bilo blago ponarejeno? S pomočjo znanja, ki so ga pridobili med podobnimi akcijami, a tudi izvedencev omenjenih modnih hiš; Desigual je svoje poslala kar iz Španije.
ke, denarnice in ostalo zaseženo blago trenutno ni znano. Vsako tožilstvo se, ko je postopek zaključen in ponareje-nost dokončno dokazana, samostojno odloči, kaj z njim: nekateri ga sežgejo, drugi ga podarijo humanitarnim or-
ganizacijam. Upati je, da se bo videm-sko tožilstvo odločilo za drugo možnost in tako morda nekoliko obarvalo vsakdan tistim, ki si ne morejo privoščiti ne originalne ne ponarejene Gucci torbice ... (pd)
V Libanonu našli mrtvega italijanskega vojaka ZN
RIM - V vojaški bazi mednarodnih vojaških sil ZN v Šami na jugu Libanona so včeraj zgodaj zjutraj na njegovem ležišču našli mrtvega ma-rešala Luigija Sebastianisa, ki je bil po rodu iz Palmanove, živel pa je v kraju Camino na Tilmentu. V Libanonu je bil od maja letos, pred kratkim pa je bil tudi doma na dopustu. V Šamo se je vrnil konec julija. Vsi njegovi kolegi so o njem dejali, da je bil miren in dober vojak. Ko so ga našli, je bil že mrtev, ob njem pa so našli tudi njegovo puško. Za udaj še ne vedo, če je šlo za nesrečo in se je puška sprožila sama, ali pa za samomor. Nikakor pa v njegovo smrt niso bili vmešani drugi. Doma je zapustil ženo, 19-letno hčerko in 14-letnega sina. Vest o njegovi smrti pa je pretresla celoten Camino, kjer je bil dobro poznan in cenjen.
Vlak Benetke-Trst huje poškodoval mladeniča
LATISANA - Včeraj dopoldne je med postajama Portogruaro in La-tisana vlak »Bela puščica«, ki vozi med Benetkami in Trstom, zbil 23-letnega mladeniča. Pri tem je bil fant huje poškodovan in so ga odpeljali v bolnišnico v Latisani. Kot so ugotovili policisti železniške policije iz Portogruara, je mladenič sam skočil pred vlak.
rabinjerji jih niso želeli imenovati, saj je postopek v teku, opozorili pa so, da so med prijavljenimi tudi avtorizirani prodajalci, ki so strankam zavestno ponujali ponarejeno blago. Ali drugače rečeno: ne samo pri prodajalcu na plaži ali stojnici, temveč celo v »pravi« trgovini lahko naletiš na ponarejeno blago. Na nepoštenega trgovca, ki te opehari ...in ti za 1.500 evrov proda torbico v obliki ježa znamke Braccialini (de gu-stibus non est disputandum ...), ki jo je sam kupil za 125€, seveda ne pri gro-sistu omenjene modne hiše, temveč v kitajskem nakupovalnem centru v Pra-damanu. Kajti karabinjerji so ugotovili, da »vse« trgovske poti vodijo v Pra-damano ...in da se jih ne poslužujejo samo trgovci iz FJK, temveč tudi številni kolegi iz Slovenije in Hrvaške. 5. in 6. avgusta so v omenjenem nakupovalnem središču na debelo, v katerem lahko kupujejo samo trgovci (oz. samostojni podjetniki), zasegli nad 5.500 kosov vi-sokokvalitetnega ponarejenega blaga znamk Luis Vuitton, Gucci, Braccialini, Desigual, Moncler, Ralph Lauren in Ynot. Približno sto artiklov pa so zasegli na trbiški tržnici; v tem primeru je šlo izključno za oblačila in modne dodatke španske znamke Desigual, ki zaseda trenutno prvo mesto na lestvici največkrat ponarejenih znamk. Sodstvu so prijavili trinajst kitajskih državljanov, ki delajo v Pradamanu, in deset trbiških trgovcev (sedem italijanskih državljanov in 3 tuje). Zaseženo blago je vredno nad milijon evrov.
Kako pa so karabinjerji, ki sta jih koordinirala tožilca Raffele Tito in Claudia Danelon z videmskega držav-
Šef preiskovalnega oddelka, kapetan Fabio Pasquariello, je občane pozval, naj pred nakupom skrbno pregledajo blago, če pa posumijo, da gre za ponaredek, naj se zglasijo pri karabi-njerjih. Ne nazadnje tudi zato, ker je nepreviden nakup kaznivo dejanje.
Kakšna usoda čaka torbice, oble-
Posnetek z enega od festivalskih dogodkov v prejšnjih letih
arhiv
VIDEM - Italijanska kuharska akademija je na predlog videmske delegacije 24. nagrado Dino Villani podelila Giu-
Beppino Wolf med nadzorovanjem zorenja »svojih« pršutov
GLEDALIŠČE - Od 23. do 31. avgusta na petih lokacijah v Ljubljani
Festival Mladi levi ostaja še naprej angažiran in brezplačen
LJUBLJANA - V Ljubljani bo med 23. in 31. avgustom 17. mednarodni festival Mladi levi, ki po besedah direktorice zavoda Bunker Nevenke Koprivšek ostaja angažiran. Odprtje festivala bo tokrat obarvano tudi nekoliko jubilejno, saj so prav na festivalu pred desetimi leti odprli prenovljeno Staro mestno Elektrarno, ki jo odtlej upravlja Bunker. Zato se bodo poklonili tako elektrarni kot tudi vsem ustvarjalcem, ki so se sprehodili skoznjo, in obiskovalcem, ki se jih je v zadnjih letih nabralo čez 100.000. Festival bo v dobrem tednu ponudil vrsto dogodkov na petih lokacijah - v Stari mestni elektrarni, Dijaškem domu Tabor in Gledališču Glej, razširil pa se bo tudi po ulicah Tabora, na Prešernov trg in na Metelkovo, natančneje v Klub Gromka. Festivalsko druženje bo potekalo v Kavarni SEM.
Osrednji program zaznamujejo par-ticipatorni projekti, pri večini gledaliških predstav pa gre za intenzivno mešanje dokumentarnega gledališča, »morda fikcije, osebnih zgodb v večjih slikah, kot so migracije«. Ker pa gre po besedah Koprivškove pri festivalu tudi za uvod v novo sezono in presek ustvarjanja v minuli, se bodo predstavili ustvarjalci Betontanca s Pisto sveta. Slovenski ustvarjalci bodo med drugim sodelovali pri projektu Mariana Pensottija Sometimes I Think I Can See You, ki ga v mestih, kjer gostuje, soustvarja z lokalnimi pisci. Za razliko od ustaljene navade bodo Mladi levi namesto koncerta letos ponudili Tehnoburlesko Tatovi podob, za katero ustvarjalci pravijo, da je nema komedija telesa, ki parodira okorelost družbenih vlog.
Poleg predstav bodo v okviru projekta Re-Street Ljubljana na podlagi pogovorov z meščani preimenovali ulice na Taboru, predvajali pa bodo tudi dva dokumentarca - Die Moskauer Prozesse Mila Raua o sojenju članicam Pussy Riot ter Arna's Children Danniela Danniela in Juliana Mer-Khamisa o otroškem gledališču na Zahodnem bregu.
Vstop na dogodke na festivalu ostaja brezplačen, organizatorji pa prosijo za prostovoljne prispevke, saj bodo obiskovalci tako poskrbeli, da si bodo tudi v prihodnje festivalske predstave ogledali tisti, ki si drugače tega ne bi mogli privoščiti.
ŽIVILSKA INDUSTRIJA - Priznanje italijanske kuharske akademije
Giuseppe Petris dobitnik nagrade »Dino Villani« za sauriški pršut
seppeju Petrisu, ki je znan tudi kot Bep-pino Wolf kot ustanovitelj in predsednik pršutarne Wolf iz Saurisa. Nagrado, ki jo
na državni ravni podeljujejo lastnikom obrtnih ali manjših industrijskih podjetij, ki so se uveljavili s kakovostjo svojih živilskih proizvodov, ki so tesno povezani s krajevno tradicijo. Nagrado podeljujejo od leta 1989 v spomin na Dina Villa-nija, ki je bil leta 1953 eden od ustanoviteljev akademije. Petris je nagrado prejel za pršut Sauris IGP.
Deželni koordinator akademije Rento Mattioni, ki je Petrisu izročil nagrado, je poudaril, da podjetje Wolf iz Saurisa zaradi obsega prometa in števila zaposlenih ni več obrtno podjetje, predstavlja pa vrtnico v gumbnici deželne živilske industrije. Dodal je še, da je družina Petris v več kot petdesetih letih delovanja uspela ohraniti in še dodatno ovrednotiti edinstvene obrtne značilnosti proizvoda, kot je pršut Sauris. Ta po njegovih besedah predstavlja tudi simbol furlanskih gora in »manjšinske kulinarike, ki jo akademija z veseljem in ponosom tudi promovira.«
4	Sreda, 13. avgusta
2014
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
KRAJEVNE UPRAVE - Pakt stabilnosti »pesti« tudi obmorsko občino
Miljska občina: letos na vrsti le dve javni deli
Miljska občina ni izjema: kot ostale občine z nad tisoč prebivalci se je že drugo leto zapored znašla v primežu pakta stabilnosti in njegovih vse bolj gospodarsko nerazumljivih omejitev. Vražji pakt Montijeve vlade je v obmorski občini »obrodil« sledeče: občinska uprava je pripravila načrte in poiskala finančno kritje za javna dela v skupni vrednosti kakih 3 milijonov evrov, od katerih pa bo jih bo letos lahko izkoristila vsega 125 tisoč evrov. Tolikšen finančni manever ji je dopustila deželna uprava ...
Miljski občinski svetnik Slovenske skupnosti-Demokratske stranke Danilo Savron je ocenil, da take omejitve močno hromijo delovanje občinske uprave. Občinska skupščina je konec junija odobrila proračun, v katerega pa je vključila le nekaj nujnih javnih del, ker ji pač zakonske norme kaj več ne dovoljujejo. Vse ostalo je bilo preloženo na prihodnja leta.
Občinski odbornik za javna dela Marco Finocchiaro se je znašel pri sestavi seznama javnih del v velikih škripcih. Že priprava proračuna v času, ko je prvo polletje minilo, predstavlja upraviteljski paradoks. Zaradi pakta stabilnosti je lahko vključil v seznam javnih del za letošnje leto le dva posega, ureditev novega sedeža civilne zaščite in ureditev cest pri Ospu, v Ža-vljah, Lazaretu in Debelem rtiču, ki ju bo uprava lahko krila z deželnima prispevkoma za skupnih 380 tisoč evrov.
V pričakovanju boljših upravnih časov je tako obilnejša zaloga javnih del zdrknila na prihodnje leto. Predvidenih je šest posegov za skupnih nekaj več kot 2,5 milijona evrov. Med vsemi je najbolj »obilna« ureditev dostopa do miljskega športnega centra.
Tudi v Miljah se ponavlja gospodarski absurd. Uprava ne more zaprositi za nova posojila in ne sme izkori-
V Žavljah namerava občinska uprava urediti cestišče
Javna dela v miljski občini	
20 1 4	
Nov sedež civilne zaščite	230.000 €
Ureditev cest v Žavljah, Ospu, Lazaretu	150.000 €
20 1 5	
Šola N. Sauro: obnova strehe	296.000€
Ureditev kolesarske steze	285.000 €
Ureditev dohoda v športni center	700.000 €
Urbanistična ureditev središča Milj	288.000€
Ureditev ceste Čampore-Lazaret	590.000 €
Stadion Zaccaria: servisi in okrepčevalnica	380.000 €
201 6	
Ureditev središča Milj	425.000 €
stiti denarja, ki ga ima na razpolago za izvedbo številnih del.
Kljub tem omejitvam pa občinska uprava ne namerava ostati križem rok, je napovedal odbornik Finocc-
hiaro. Tako si prizadeva, da bi do konca leta nastavila dva načrta za prepo-trebna posega. Prvi se nanaša na sanacijo območja tako imenovanega akvarija, drugi pa na ureditev obale od
turističnega naselja Porto San Rocco do območja Na punti. Investiciji sta kar precejšnji: prvi poseg bo stal pet milijonov evrov, drugi sedem. Izpeljati obe zadevi pa ne bo preprosto, je opozoril odbornik Finocchiaro. Kajti: pri obeh je soudeleženih več krajevnih in institucionalnih ustanov. Zato je občina za september sklicala servisno konferenco, na kateri naj bi ustanove (slednjih je kar 23!) skušale dobiti skupni jezik za premostitev vseh upravno-biro-kratskih ovir in zaščitno-varstvenih omejitev, kajti občinska uprava mora v obeh primerih pridobiti nekaj desetin (!) dovoljenj. Nato bo pripravila področne načrte za izpeljavo del po kosih, saj bo samo na ta način lahko koristila posamezne obroke deželnih prispevkov, ki jih je bila že prejela, a so ostali doslej - zaradi pakta stabilnosti - neizkoriščeni.
M.K.
Sinoči je v Miljah zaživel poletni pust
Z nastopom skupine Oxxxa v man-draču se je sinoči v Miljah začel poletni pust. Danes ob 20.30 se bodo isto tam predstavili člani skupine Quinto Elemento, posebno dogajanje pa napovedujejo za jutri, 14. t. m., ko se bo ob 18.30 začel tek v maskah, ob 21. uri pa bo nastopila skupina La Corte di Lunas. V petek, 15. t. m., ob 19. uri bo na sporedu Vogadamata, kateri bo sledil nastop glasbene našemljene skupine Guggenband Muia. V soboto, 16. t. m., bo ob 20. uri nastopila filharmonija od Korošcev, ob 21.30 pa bo sledil Zumba Carneval Party. Sklepni dogodek poletnega karnevala bo v nedeljo, 17. t. m., ko se bo ob 19. uri začela karnevalska povorka, ki jo bodo do poznih večernih ur spremljali tudi glasbeniki.
Pester program v nekdanji ribarnici
Danes popoldne se bo po dvodnevnem premoru spet dogajalo v nekdanji ribarnici. Prireditev Dunajski salon je stopila v tretji teden, za danes pa kurator Cristoph Thun-Hohenstein obljublja preplet tržaške in dunajske kulture. Ob 18. se bosta pogovarjala Giovanni Damiani in Giulio Polita, v nadaljevanju pa bo mogoče prisluhniti tudi umetnikom, ki so si Trst izbrali za umetniški navdih. Pozno zvečer se bo z občinstvom pogovarjal še Matthias Tuzar.
Drevi v dancingu Cantera »kralji« house music
V dancingu Cantera v Sesljanskem zalivu se za ljubitelje house music drevi obeta poseben večer. Plošče bodo namreč vrteli David Morales, Little Louie Vega in Tony Humpries, ki veljajo za »kralje« tovrstne glasbe. Spektakel se bo začel ob 23. uri.
Davčni urad popoldne zaprt
Zaradi manjšega povpraševanja strank davčni urad (agencija za prihodke) do 29. t. m. deluje le v dopoldanskih urah. Pristojni v uradu bodo poskrbeli za preložitev že dogovorjenih sestankov v popoldanskem času.
PREVOZI
Strožje kazni za »slepe« potnike
Kdor se bo od 18. avgusta dalje posluževal avtobusov, ne da bi plačal vozovnice, bo tvegal višjo globo kot doslej. Na podlagi pred nekaj tedni odobrenega deželnega zakona bo po novem globa za neplačnike znašala od najmanj 50 do največ 210 evrov.
Zasačeni »slepi potniki« bodo imeli vsekakor možnost olajšave: če bodo globo poravnali v roku 15 dni, bo slednja znašala 70 evrov (plus plačilo vozovnice).
Kdor pa bo na avtobusu za-sačen brez mesečne vozovnice, bo deležen nižje sankcije, če bo v roku petih dni dokazal, da je vozovnico predčasno kupil. Ta bo plačal globo v višini 5 evrov.
Sankcije za tiste, ki so jih bili že »iztaknili« brez vozovnice, in tiste, ki so poneverili osebne podatke na mesečnih vozovnicah, so ostale nespremenjene.
PROSEK - Ob spomeniku padlim v NOB
Nova podoba »spine« Pri pilju
Uredil jo je domačin Miloš Kalc - Lesena tabla z ledinskim imenom - V korito posadil tudi sadiko glere
Javna pipa pri spomeniku padlim v narodnoosvobodilnem boju na Proseku je dobila pred nekaj dnevi novo podobo. Lepšo in čistejšo, urejeno pa je bilo tudi bližnje korito ob njej.
Zadnje čase kaže, da so postali domačini pozorni na pipe v vasi oziroma »špine«, kot jim pravijo. Tako je skupina vaščanov pred leti lepo uredila kovinsko »špi-no« v središču vasi in prostor polepšala z rastlinjem in cvetjem, pa tudi obdelan marmornati kamen je bil nameščen za prijeten počitek.
Pipa pri spomeniku, na območju, ki mu vaščani pravijo Pri pilju, je bila dolgo let prepuščena milosti in nemilosti vremena, da jo je zob časa že močno načel. V prav tako slabem stanju je bilo tudi korito, ki so ga bili med drugo svetovno vojno zgradili Nemci, da bi tam napajali konje. Iz napajališča se je korito spremenilo v zbirališče vsakovrstnih odpadkov.
Pred nekaj leti so domačini napolnili nekdanje korito z zemljo in tam posadili nekaj cvetja, ki pa je - brez primerne nege - kmalu usahnilo.
Zadnja dva tedna je vse okrog »špine« polepšano. Betonska struktura je bila prebarvana, korito pa je dobilo podobo kmečke idile. Posajene so bile nove rastline, ob njih tudi sadika trte, medtem ko je bila čez zid sosednje Švarove domačije »napeljana« trtna vejica z grozdom in bila privezana na lesen latnik. Na zid je bila pod streho,
Urejena »špina« Pri pilju na Proseku
fotodamj@n
ki jo bo branila pred dežjem, nameščena tudi lesena tabla z vrezanim ledinskim imenom kraja »Pr' Pilju«.
Vse to ni nastalo samo od sebe. Tabla z vrezanim imenom, streha, trta, cvetje so delo rok domačina Miloša Kalca. V vasi je znan kot oblikovalec lesa. Svoje lesene izdelke je že večkrat razstavljal, tudi v domači Društveni gostilni. Pred časom je že večkrat pozval občinske oblasti, naj uredijo »špino«. Ker odziva ni bilo, se je
sam lotil dela in ga v nekaj tednih dokončal. Sadike gle-re ni posadil naključno, temveč skorajda iz izziva. Pred leti je namreč takratni kmetijski minister Luca Zaia prišel na Prosek in - v ligaškem blišču in pompu - posadil sadiko glere (pod borovec) v Mandriji. Po slabih dveh letih je usahnila. Kalc je prepričan, da bo glera v koritu ob »špini« zdržala dlje, in bo tudi obrodila.
M.K.
/
TRST
Torek, 12. avgusta 2014
5
MIGRANTI - Z mladimi gosti konzorcija za pomoč azilantom ICS v Trstu o težkih afriških (predvsem libijskih) izkušnjah
Z gumenjakom čez Sredozemlje:
vš • •	■■	V V« • •
štiri zgodbe o revsam in nasilju
Aladji, Bubakar, Ibrahim in Lamin so izmišljena imena afriških mladeničev, ki so nam včeraj pripovedovali svoje še kako resnične, krute in neverjetne zgodbe. Iz svojih domačih krajev so odšli iz zelo različnih razlogov, skupna imenovalca njihovih zgodb sta revščina in nasilje. Neke junijske noči so se njihove štiri življenjske poti srečale na libijski plaži, na kateri se je stoterica obupancev tudi pod grožnjo strelnega orožja strpala na večji gumenjak. Migranti so takoj opazili, da v čoln pronica voda. »No problem,« so jih mirili libijski organizatorji tajne plovbe po Sredozemlju. Ob 3. uri je gumenjak odplul proti odprtemu morju. Nihče od naših štirih sogovornikov pred tem ni nameraval potovati v Italijo, enemu od njih se sploh ni sanjalo, da bo kamorkoli plul.
Zjutraj je bilo malo plovilo že popolnoma izgubljeno nekje sredi Sredozemskega morja, migranti so z vihranjem majic klicali na pomoč, ladje so plule mimo. Neki Li-bijci, ki so se vračali s Sicilije, so se jim celo posmehovali, ko so jih zaprosili za pomoč. K sreči je migrante pozno ponoči (približno 24 ur po odplutju iz Libije) rešila posadka kitajske trgovske ladje. Kitajci so nahranili pre-bežnike in poklicali italijanske oblasti, pred sicilsko obalo je ladjo pričakala italijanska mornarica. Migranti so na Siciliji ostali tri dni, nakar so jih v okviru programa Mare Nostrum odpeljali v razne italijanske dežele. Petnajst so jih dodelili Trstu, kjer jim je zatočišče zagotovil konzorcij za pomoč azilantom ICS v sodelovanju z Občino Trst. Tu so vložili prošnjo za politični azil in zdaj čakajo, da jih pristojna komisija pokliče na avdicijo v Gorico. Glede na okoliščine, v katerih je posameznik prebegnil v tujino, lahko pridobi enoletno do petletno dovoljenje za prebivanje; če je prošnja zavrnjena, pa mora v 30 dneh zapustiti schengensko območje.
Težko otroštvo
Pogovor na sedežu konzorcija ICS na Škorklji je potekal v angleščini, francoščini (ob pomoči prevajalca), delno pa tudi v malij-skem jeziku bambara (z dvojnim prevodom - v francoščino ter nato v italijanščino). Angleško govoreči Lamin se je kot otrok preselil iz rodne Sierre Leone k babici v Gam-bijo in sam ne ve, koliko je star. Kmalu je babica umrla in ostal je povsem sam. Leta 2009 ga je odrasel znanec odpeljal s seboj v Libijo, dve leti pozneje pa je Laminov zaščitnik sredi državljanske vojne izginil. Gambijski predsednik je organiziral posebne polete, s katerimi so se Gambijci vrnili v svojo revno domovino, med njimi tudi mladi Lamin.
Decembra 2013, ko je bilo v Libiji relativno mirno, se je spet pojavila delovna priložnost v tej sredozemski državi. Lamin je še drugič odletel tja in se zaposlil kot vrtnar: »Delal sem zelo daleč od mesta, bilo je naporno. Bil sem sam, nekajkrat so me oboroženi Libijci oropali.« Pobegnil je v mesto Gri-garas, kjer se je komajda preživljal z enour-nimi ali enodnevnimi deli. »Naenkrat nas je organizirana skupina ugrabila, bilo nas je 150. Zaprli so nas in zahtevali odkupnino. Jaz sem prebil v zaporu tri mesece, jedli smo le enkrat dnevno. Pogosto so nas mučili, po nogah so nas tolkli z veliki lesenimi palicami.« Na koncu je Lamin zbežal: »Med petkovo molitvijo nas je pobegnilo 16, enega so ubili, druge ranili.« Ropi in krivice so se nadaljevali tudi drugod, »zato sem se odločil vrniti v Gambijo«. Na obali so mu pojasnili, da to ni mogoče, ker Libijci organizirajo samo plovbe proti Malti ali Italiji. »Pa naj bo, sem si rekel, samo da zapustim Libijo ... «
Vse poti vodijo v Libijo
Tudi Aladji je Gambijec, ki je odraščal v zelo težkih razmerah. Z materjo je stanoval v hiši v najemu, najemnino je plačeval oče. Ko je ta umrl v prometni nesreči, sta se morala odseliti, mater pa je nato zadela srčna kap. Aladji je ena izmed neštetih afriških sirot. Sprejela ga je druga družina, ki pa mu ni mogla zagotoviti šolanja: »Zgodaj sem
Pred sicilsko obalo so v avgustu rešili tudi več otrok
ansa
opustil šolanje in začel delati kot služabnik. Nisem bil enakovreden član družine: jedel sem sam, spal sam. Slabo sem bil oblečen in pogosto lačen, tega sem se sramoval. Nisem znal brati, zelo sem bil žalosten.« Preselil se je k bratrancu v Dakar, prestolnico Senegala, kjer je živel zelo skromno, vendar svobodno. Bratrancu je pomagal prodajati ribe. Nekega dne se mu je približal neznanec in mu obljubil službo s čedno plačo v Libiji, državi, v kateri naj bi domačini spoštovali vsakega muslimana. »Sprejel sem in se odpravil na dolgo pot po Maliju, Burkini in Nigerju. Tri dni smo natrpani na pick upu potovali skozi Saharo: nismo spali, v tisti vročini pa sploh ne bi mogel jesti.« Včasih se je zgodilo, da je sopotnik med vožnjo omahnil z vozila: »Trkali smo na voznikovo kabino, a zaman. Ni se ustavil, umrli so.«
V Libiji so migrante ugrabili. Aladji je prebil dva meseca v zaporu: »Tam so bile tudi nosečnice, ena je rodila kar pred mano. Ugrabiteljev to ni zanimalo.« Tudi Aladji je srečno pobegnil iz zapora in odšel v Tripoli. Tam so bili na vrsti novi spopadi, temnopolti Afričani so bili žrtve stalnih ropov in ubojev. »Hotel sem oditi, najraje bi šel na Malto. Pa sem v Italiji. Upam, da bom tu ostal, saj me v Gambiji nihče ne čaka.«
Madrasa, levi in še nasilje
Bubakar prihaja iz Malija. Svoje matere ni nikoli spoznal, državo pa je zapustil za-
radi obremenjujočih očetovih zahtev: »On me je hotel po vsej sili vpisati v madraso (islamsko šolo, op. nov.), da bi postal musliman. A jaz sem kristjan, vedno sem se družil s kristjani. Zato sem odšel, ni bilo druge možnosti.« Leta 2012 je tudi on prepotoval Mali, Burkino, Niger in Libijo. Tam je občasno delal, »pogosto pa te libijska policija ustavi in ti vzame ves denar, saj si navsezadnje samo ilegalec«. Življenje je bilo pretrdo, zato se je Bubakar odločil za skrajno rešitev - mor-
je: »Na koncu so nas rešili Kitajci in Italijani. Italijanska policija je dobro ravnala z nami, hvaležen sem ji.«
Njegov rojak Ibrahim je bil v Maliju pastir, v službi je bil pri govedorejcu. V eni noči se je njegovo življenje spremenilo: levi so napadli govedo in raztrgali dvajset krav, naslednjega dne pa je gospodar okrivil Ibrahi-ma in od njega zahteval, da mu odplača krave. Ker Ibrahim ni imel denarja, so ga žan-darji odvedli v zapor: »Po dveh mesecih so me izpustili in spet se je pojavil moj delodajalec. Zahteval je denar in mi grozil s smrtjo, zato sem zbežal na sever države, na mejo z Alžirijo.« Tam je med letoma 2011 in 2013 delal za Tuarege, skrbel je za kamele. Ko se je državljanska vojna zaostrila in je bilo v obmejni regiji že preveč mrtvih, je prebegnil v Alžirijo. Tam pa so tudi njega zvabili v Libijo z obljubo o dobri službi: »Libijec mi je plačal prevoz od Gadamesa do Tripolija in nato sem delal zanj. Skrbel sem za kokoši, mesečna plača je znašala 200 evrov. Po sedmih mesecih sem ugotovil, da ni nobenega tekočega računa in da mi ni izplačal niti dinarja. Ker sem ga vztrajno spraševal po denarju, me je prijavil policiji. Bil sem ilegalec. Spet sem končal v zaporu.« Ibrahim pravi, da so ga sami policisti 10 dni zatem porinili v avtomobilski prtljažnik, ko so ga odprli pa se je znašel na plaži: »Tam je bilo veliko oboroženih Libijcev. Prisilili so nas, da stopimo na gu-
Včeraj prispelo v Trst še 41 migrantov, v glavnem iz Sirije
Včeraj zjutraj je prispelo v Trst 41 migrantov, večinoma beguncev iz Sirije. Pred dnevi se je na južni sicilski obali znašlo večje število pribežnikov, 150 teh so včeraj s tremi avtobusi ob spremstvu policije pripeljali v Mestre. Razdelili so jih v manjše skupine in jih poslali na razne konce Veneta ter Furlanije-Julijske krajine, 41 jih je potovalo v Trst. Zaenkrat jih gostijo v hotelu za romarje Villa Nazareth v Istrski ulici ter v šoli v Ulici Combi.
Skozi saharsko puščavo potujejo v Libijo natrpani tovornjaki in avtomobili
menjak. Jaz nisem vedel, kje sem in kam smo namenjeni. Sploh nisem nameraval pluti v Evropo. Zdaj pa se ne vrnem domov, tukaj bom iskal službo.«
V	Trstu 300 prosilcev za azil
V	Trstu je bilo za prosilce za azil do pred kratkim 83 mest, za večino skrbi prav ICS v sodelovanju z Občino Trst. Aktivna je tudi Karitas, mladoletnike brez spremstva že več let sprejemajo tudi v Dijaškem domu. Z lanskim letom se je število prosilcev v Italiji zelo povečalo, zato je država uvedla izredni sistem sprejemanja migrantov (vzporedno z operacijo Mare Nostrum). Danes je v Trstu poleg 83 rednih mest še 216 priseljencev -skoraj vsi so prispeli v Italijo po kopnem. Najštevilnejši so afganistanski državljani. Predsednik konzorcija ICS Gianfranco Schiavo-ne poudarja, da se je izredni sistem sprejemanja v Trstu vključil v rednega, saj poteka po istih standardih, medtem ko je drugod po Italiji veliko improvizacije in neusklajenega upravljanja: »Tudi tu si začasno pomagamo s hoteli in s kampom pri Fernetičih, kjer je trenutno 20 gostov, v glavnem pa je vse pod nadzorom, priseljenci so v stanovanjih. Drugod ni tako.« Schiavone opozarja, da se migrantski tokovi ne bodo ustavili, ker je današnji svet tak, zato ne delajmo si utvar: nikoli več ne bo tako, kot je bilo.
Aljoša Fonda
DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane
POPOLNO POLETJE - Tuji mediji o Trstu
Ausonia v britanskem dnevniku Financial Times
iPM
My perfect summer I^SE®
KS&otto •*■■-:■'.....*fjr rKb-U; j...
Kaj imajo skupnega britanski dnevnik Financial Times, popolne poletne počitnice in priljubljeno tržaško kopališče Ausonia? Ne veliko, a urednik članka o počitnikovanju znanih Britancev (izšel 1. avgusta) si je za podlago izbral fotografije Ausonie. Te je posnel v Trstu živeči fotograf, ki se predstavlja pod vzdevkom Es-
capista, serija fotografij pa pripoveduje zgodbo kopalcev na kopališču, ki je, kot trdi Escapista, ostalo takšno, kot je bilo ob svojem odprtju. Pod fotografijo so pri britanskem dnevniku zapisali, da je Trst zelo samosvoje obalno mesto brez peščenih plaž, ta manko pa naj bi Tržačani nadomestili s kopališči, kakršno je Ausonia.
Osumljenec v preiskavi o smrti 92-letnega duhovnika?
Preiskava o zagonetni smrti 92-letnega duhovnika Giuseppeja Rocca se nadaljuje, preiskovalci pa so se zavili v molk, potem ko je tržaški glavni tožilec Carlo Mastelloni javno opozoril, da je treba zaščititi osumljence in delo preiskovalcev. Včeraj pa je deželni italijanski radijski dnevnik RAI poročal, da naj bi se ena oseba znašla na seznamu preiskovanih zaradi suma kraje verižice. Karabinjerji forenzičnega oddelka RIS iz Parme bodo v Trstu po velikem šmarnu, ko si bodo podrobno ogledali duhovnikovo stanovanje v duhovniškem domu v Ul. Besenghi in tudi poročilo sodnega zdravnika. Tam je neznanec 25. aprila ob zori ubil Rocca: preiskovalci menda domnevajo, da je duhovnik poznal svojega krvnika, saj ni bilo znakov vloma. Kaže, da naj bi ga prijel od zadaj, mu zamašil usta z roko in odtrgal verižico ter ga zadavil. To naj bi izhajalo iz obdukcije. Sosedje niso slišali ničesar, vse skupaj je najbrž trajalo le nekaj sekund. Glede motiva za umor karabinjerji ne izključujejo nobene možnosti.
V	Trstu koncert Rapsody of fire in Zvezdine sanje
Danes ob 21.15 bo na Verdijevem trgu v okviru 11. tržaškega poletnega festivala roka nastopila skupina Rapsody of fire. Dobro uro prej (ob 20.04) pa bo na pomolu Audace drugo poglavje Zvezdinih sanj Alfreda Lacosegliaza. Ob avtorju nastopajo še Marko Jugovic (tolkala), Karina Oganjan (glas) in Cristina Verita (violina). Sledil bo voden ogled mesta z Luco Bellocchijem na temo Trst in morje.
Ob 100-letnici 1. svetovne vojne Na Zahodu nič novega
V	okviru filmske revije Vizije zgodovine, 100 let filmov o prvi svetovni vojni bodo drevi ob 21. uri v gledališču Franco in Franca Basaglia pri Sv. Ivanu predvajali film Na Zahodu nič novega, ki ga je leta 1930 ameriški režiser Lewis Mileston posnel po istoimenskem romanu Ericha Marie Remarquea.
6
Sreda, 13. avgusta 2014
TRST
/
MIRAMAR - V Mednarodnem centru za teoretsko fiziko so včeraj odprli Scientific FabLab
Z dobro idejo v tehnološko inovativen znanstveni laboratorij
Za tiste, ki imajo ideje, a ne vedo, kako bi jih realizirali, bo dobrodošla novica, da imamo v Trstu po novem nov instrument, ki bo inovativne ideje iz glav pomagal spraviti v laboratorij. Mednarodni center za teoretsko fiziko (ICPT) za Miramarskim parkom je včeraj uradno odprl znanstveni laboratorij z imenom Scientific FabLab, ki bo dostopen vsem Tržačanom in tudi drugim iz Furlanije Julijske krajine, ki imajo kreativne in inovativne zamisli. Osrednji namen novega laboratorija je spodbujati vse tiste, ki imajo radi tehnologijo, a nimajo pripomočkov za realizacijo svojih projektov.
Laboratorij je včeraj uradno odprl Enrique Canessa, odgovorni za laboratorij. Številnemu občinstvu, med katerim so bili tako znanstveniki kot predstavniki mestne politike in sedme sile, je odgovorni predstavil laboratorij, ki zavzema 200 kvadratnih metrov površine, na tej površini pa je en del namenjen strokovnim predavanjem, v sredini so mize, na katerih lahko svoje ideje istočasno razvija 12 oseb, na desni strani laboratorija pa so revolucionarni materiali in aditivi, ki jih je mogoče obdelati z novo tehnologijo predelave (3D tisk in 3D skeniranje). S pomočjo 3D tiskanja je mogoče izdelati prototipe, koncepte in modele (to je odlično orodje za marketing), 3D skeniranje pa omogoča nadzor
LJUBLJANA
Svetovna
skavtska
konferenca
V Ljubljani se je v ponedeljek začela 40. Svetovna skavtska konferenca, na kateri je približno 1200 udeležencev iz skoraj 130 držav. Uradno so jo odprli s slovesnostjo na Gospodarskem razstavišču. Udeležence je nagovoril tudi predsednik republike in častni pokrovitelj Borut Pahor.
Na konferenci, ki se bo nadaljevala do petka, bodo med drugim oblikovali vizijo skavtske organizacije do leta 2023 kot del strateškega načrta, določili triletni načrt dela do leta 2017 in razpravljali o aktualnih temah v povezavi z mladimi. Konferenca je namenjena tudi izvolitvi 12. članov Svetovnega skavtskega komiteja, ki je najvišji organ Svetovne organizacije skavt-skega gibanja.
Za vse udeležence so pripravili pester spremljevalni program. Ta med drugim obsega mednarodni večer ter razstavo taborniških in skavtskih fotografij na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli, v parku Zvezda pa v času konference potekajo razne taborniške dejavnosti.
Zveza tabornikov Slovenije, ki je organizator konference, v skladu z načeli skavtskega gibanja deluje nepretrgoma od ustanovitve leta 1951. Ustanovili so jo začetniki skavtizma in gozdovništva, ki so na slovenskih tleh delovali vse od 20. let minulega stoletja, je pojasnil starešina Zveze tabornikov Slovenije Jernej Stritih. Po njegovih besedah se je treba povezovati in delovati širše. "Vsak je pomemben in mora prevzeti svoj del odgovornosti," je poudaril na predstavitveni novinarski konferenci.
Na fotografiji občinski odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus ob 3D tiskalnikih
fotodamj@n
izdelkov, izdelavo digitalnih arhivov, oblikovanje embalaže. Zanimiv je tudi podatek, da inovatorjem omogočajo izvedbo projektov z minimalnimi finančnimi sredstvi.
In na koga se lahko obrnejo zainteresirani? Osebe z idejami lahko na center ICPT pošljejo svoj projekt, o njem bo razpravljala komisija, ki bo projekt odobrila ali zavrnila. Prednost imajo pro-
jekti, ki zadevajo robotiko, elektroniko, zeleno tehnologijo, alternativno energijo in internetne aplikacije. Skratka, nov laboratorij je namenjen sodobni tehnologiji, ki spreminja svet. Na predstavitvi so tudi povedali, da bo v primeru odobritve prosilec lahko svoj projekt razvijal v novem laboratoriju, kjer bodo na razpolago tudi znanstveniki dotičnega centra, ki bodo poskrbeli za interaktivni
trenutek. Obiskovalcem laboratorija ne bo treba plačati nikakršne najemnine, sami pa si bodo morali priskrbeti material. Vsi tisti, ki bi radi izpopolnili svoje tehniško znanje in ga še nadgradili z realizacijo idej, lahko to storijo tako, da pošljejo elektronsko pošto na naslov scifa-blab.icpt.it. Na tem naslovu je moč dobiti tudi obrazec, ki ga je treba izpolniti in ga poslati nazaj na isti naslov. (sč)
DRAGA MLADIH
V svet(u) z možgani
Prvo dejanje letošnjih 49. študijskih dnevov Draga bodo v celoti
upravljali mladi Slovenci iz Italije. V petek, 29. avgusta, ob 16.30 bo Draga mladih v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu potekala v slogu dinamičnega salona, v katerem se bodo mladi pogovarjali s tremi uglednimi predavatelji o temi, ki je vsem nam dobro poznana, a morda premalo raziskana. Nekoč so ji pravili beg možganov, danes lahko govorimo o mobilnosti.
Kot piše v noti za tisk, so prireditelji povabili izvedenko za zahtevne zaposlitve dr. Alenko Stanič, slovenskega diplomata dr. Valentina Inzka in goriškega pesnika dr. Davida Band-lja. Kratkim uvodnim posegom bo sledila obširna debata v obliki aktivnih vprašanj in predlogov. Pod naslovom V svet(u) z možgani bodo spregovorili o tem, kako odhajati v svet v iskanju študijskih, življenjskih in delovnih izkušenj, kako se vračati z dušo in razumom ter kako ustvariti pogoje za to, da bi intelektualni in delovni potencial ohranili doma. »Življenjski prostor se širi. Srečujemo tisoče ljudi, preskakujemo celine, časovne pasove in meje. Državne, kulturne, jezikovne, identitetne, vrednotne, osebne. Človek pa kljub globalnim trendom, demokratizaciji, blagostanju ali krizi ostaja človek, duševno bitje z nogami in glavo. Mlad človek išče svojo pot, doma ali v svetu, in s tem išče sebe,« so še zapisali prireditelji v sporočilu za javnost.
VSEDRŽAVNO SREČANJE SKAVTOV - Udeležil se ga je tudi SZSO □ Obvestila
S pogumom do spoštovanja in izgradnje boljše prihodnosti
Danes, SREDA, 13. avgusta 2014
LILIJANA Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.17 - Dolžina dneva 14.15 - Luna vzide ob 21.36 in zatone ob 10.38.
Jutri, ČETRTEK, 14. avgusta 2014
DEMETRIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 27 stopinj C, zračni tlak 1010,7 mb ustaljen, vlaga 54-odstotna, veter 11 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,2 stopinje C.
Loterija 12 . avgusta 2014
Pretekli konec tedna so se italijanski skavti, med katerimi so bili tudi zamejski skavti, udeležili vsedržavnega srečanja v kraju San Rossore v bližini Pise. Skavti z vseh koncev Italije so se med drugim srečali tudi z različnimi italijanskimi politiki, med katerimi je bil premier Matteo Renzi, na dnevnem redu pa so bile aktualne teme, ki obravnavajo vrednote odgovornosti, požrtvovalnosti, sodelovanja in poguma.
O plemenitem poslanstvu skavtov in viziji skavtskih organizacij smo se pogovarjali z Mitjo Jevnikarjem, ki se je skupno z desetimi člani Slovenske zamejske skavtske organizacije udeležil srečanja. Naš sogovornik nam je povedal, da so se nekaj dni pred vsedržavnim srečanjem dobili s skavti iz Seregna pri Milanu in Salerna na Amalfitanski oba-
li, kjer so govorili o pogumu; v sklopu te teme so mlade učili ljubiti same sebe, nato ljubiti druge, na koncu pa ljubiti zadnje. Šlo je za proces, ki je s postopnim poglabljanjem teme želel sporočiti, da je vsak pomemben in da mora vsak prevzeti svoj del odgovornosti.
Obogateni z novimi izkušnjami se je 50-članska delegacija odpravila v kraj San Rossore, kjer so tradicionalne vrednote dograjevali in jih sporočali ljudem okoli sebe. Tabor je bil namenjen zlasti mladim skavtom, je razložil Mitja Jev-nikar, ki je pristavil tudi, da so se v tem kraju dobili tudi z goriškimi skavti. V okviru delavnic so zelo natančno analizirali temi, kot sta državljanstvo in narodnost, v sklopu predavanj pa so naši skavti svojim varovancem tudi razložili, s kašnimi problemi se sooča sloven-
Mitja Jevnikar (četrti z leve v zadnji vrsti) s skupino udeležencev vsedržavnega skavtskega srečanja
ska manjšina. Mitja Jevnikar nam je pojasnil, da so novim rodovom hoteli predati skrb za aktualne teme, svetovali pa so jim tudi, da je za vsako težavo treba poiskati rešitev.
Ob koncu vsedržavnega srečanja so izbrani skavti sestavili dokument, v katerem so določili načrt dela, sestavili pa so tudi tako imenovano karto poguma, s katero so se vsi prisotni zavezali, da bodo spoštovali načela in vrednote skavtskih organizacij. Vsem mladim, kot je dejal naš sogovornik, smo želeli sporočiti, da bodo le s pogumom lahko protagonisti svoje bodočnosti.
Udeleženci skavtskega tabora pa niso govorili le o resnih in aktualnih temah, saj so organizatorji pripravili tudi bogat spremljevalni program z raznimi skavtskimi dejavnostmi. (sč)
Bari	21	16	72	2	44
Cagliari	50	1	63	74	88
Firence	76	45	84	4	81
Genova	18	2	9	44	21
Milan	68	29	8	15	65
Neapelj	17	87	18	34	58
Palermo	23	73	72	67	17
Rim	29	63	45	25	4
Turin	89	28	84	64	82
Benetke	30	38	79	13	68
Nazionale	19	51	81	58	36
Super Enalotto Št. 96
11 24 34 39 68 86 jolly 85
Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 3 dobitnikov s 5 točkami 518 dobitnikov s 4 točkami 21.003 dobitnikov s 3 točkami
Superstar
21.709.294,44 € --€ -- €
65.473,38 € 384,41 € 18,83 €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
2 dobitnikov s 4 točkami	38.441,00 €
117 dobitnikov s 3 točkami	1.883,00 €
2.035 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
13.573 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
30.546 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
13
/
TRST
Torek, 12. avgusta 2014
7
.J LeAarne
Do četrtka, 14. in v soboto, 16. avgusta 2014: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 - 040 364928, Trg Gio-berti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzi-ni 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8, Ul. Baia-monti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Baiamonti 50 - 040 812325.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Q Kino
riero«; Dvorana 4: 17.15, 19.50, 22.10 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; Dvorana 5: 17.15, 19.00 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'Oriente«; 21.00 »Transformers 4 - l'era dell'estinzione«.
Čestitke
[TD Osmice
ARISTON - 18.45, 21.15 »Tracks - At-traverso il deserto«.
CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 20.15 »Gebo e l'ombra«; 16.30, 21.45 »St@lker«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Chef«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Hannah Arendt«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.15, 18.30, 20.50 »22 Jump Street: Mladeniča na faksu«; 16.30 »Avioni 2: V akciji«; 16.10, 18.15, 20.15 »Herkules«; 16.40 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 18.45 »Pa ne že spet ti!«; 16.25 »Varuhi galaksije«; 18.45, 21.10 »Varuhi galaksije 3D«; 16.20, 18.20, 20.20 »Vroči posnetki«; 21.00 »Zora planeta opic«; 18.10, 20.30 »Šef«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »La Bella e la Be-stia«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Hercules - Il guerriero«; 18.15, 20.15 »Una notte in giallo«; Dvorana 2: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 »Planes 2 - Missione antincen-dio«; 16.30 »Disney's Maleficent«; Dvorana 3: 16.45, 18.15, 19.45, 21.15 »Planes 2 - Missione antincendio«; 19.15, 21.00 »Hercules - Il guerriero 3D«; Dvorana 4: 16.30, 22.00 »Anarc-hia - La notte del giudizio«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.20, 18.30, 21.40 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione«; 16.30 »Il magico mondo di Oz«; 16.20, 19.00, 21.40 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Io vengo ogni giorno«; 19.30, 22.05 »The Butler, un maggiordomo alla Casa Bianca«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Hercules - Il guerriero«; 17.00, 19.05, 21.10 »Hercules - Il guerriero 3D«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Planes 2 -Missione antincendio«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30, 18.10, 20.15, 22.00 »Planes 2 - Mis-sione antincendio«; Dvorana 2: 18.00, 21.00 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie 3D«; Dvorana 3: 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »Hercules - Il guer-
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375.
DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Prisrčno vabljeni!
DRUŽINA TERČON ima v Mavhinjah odprto osmico. Toplo vabljeni! Tel.: 040-299450.
LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225305.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni!
OSMICO je odprl Miro Zigon v Zgo-niku 36. Tel. št.: 040-229198.
V	BOLJUNCU je Parovel odprl poletno osmico. Tel. št.: 346-7590953.
V	KRIŽU, pri Beljanovih, je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708.
V	PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943.
V	REPNU na Rovniku so Batkovi odprli osmico. Tel. št.: 347-4798467.
S Mali oglasi
ISKUŠEN DOLGOLETNI KUHAR išče zaposlitev v gospodinjstvu. Tel. št.: 347-3674412.
ODDAMO opremljeno dvosobno stanovanje v Sesljanu, nedaleč od železniške postaje, v mirnem kraju. Tel. št.: 327-9891025.
PODARIM dve mladi muci (samčka in samico), črna in sivo-tigrasta; tel. 333-9766745.
PRODAM kultivator (freza) goldoni, motor lombardini 14 ks. Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-231984.
H Šolske vesti
DVOJEZIČNE OTROŠKE JASLI »MAJA« Repen 130, vabijo malčke do 3. leta v prijetno naravno okolje. Tel. št. 040-327522 ali 340-4022209 (Martina). www.asilonidomaja.it.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni seznami učbenikov za nižji srednji šoli Kosovel in Levstik za š.l. 2014/15.
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo ob sobotah, do 23. avgusta, in v četrtek, 14. avgusta, uradi zaprti. Urnik tajništva: 8.3012.30. Prvi dan pouka bo v sredo, 10. septembra.
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah in v ponedeljek, 18. avgusta. Pouk se bo pričel v četrtek, 11. septembra.
DIZ JOŽEFA ŠTEFANA obvešča, da bo šola do vključno sobote, 23. avgusta, odprta od ponedeljka do petka, od 7.30 do 13.30.
SKLAD MITJA ČUK - »Ponavljajmo skupaj... matematiko«, ponavljanje snovi in priprava na šolsko leto 2014/2015 ter pomoč pri pisanju nalog. Od 25. do 29. avgusta, 9.00-13.00 (za dijake, ki so zaključili srednjo šolo). Od 1. do 5. septembra, 9.00-13.00 (za dijake, ki so zaključili osnovno šolo). Omejeno število udeležencev. Info in prijave na tel. št. 040-212289 (pon.-pet. 10.00-12.00).
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 30. avgusta.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so na spletni strani Deželnega šolskega ravnateljstva (www.scuo-la.fvg.it) objavljene začasne pokrajinske lestvice za habilitirano učno osebje slovenskih šol v tržaški pokrajini za šolska leta 2014/2017. Mo-
rebitne ugovore smejo kandidati nasloviti na Urad za slovenske šole v roku 5 dni po objavi.
S Izleti
80 čestitk naši noni MIRANDI! Pošiljajo ji pupe tri.
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA organizira potovanje v Lurd in na Azur-no obalo od 20. do 24. avgusta. Imamo še nekaj prostih mest. Info na tel. št. 00386-41573326 (Marija).
OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet na Barbano v ponedeljek, 1. septembra. Pridružili se bomo slovenskim romarjem iz Goriškega in Tržaškega pri skupni sv. maši ob 10.30. Nato se bomo podali na Angelsko goro - Otlica. Info čim prej na tel. št. 347-9322123.
□ Obvestila
ZALOŽBA MLADIKA IN ZTT sporočata, da je možno naročiti šolske knjige na sedežu založbe Mladika, Ul. Don-izzetti 3. Urnik: ponedeljek in petek 8.30-12.30; sreda 15.00-19.00. Tel. št. 040-633307 ali ts360srl@gmail.com.
KNJIŽNICA V SALEŽU bo za dopust zaprta danes, 13. avgusta, in v ponedeljek, 18. avgusta.
KMEČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC obveščata, da bodo uradi zaprti do četrtka, 14. avgusta.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 29. avgusta odprta s poletnim urnikom: ponedeljek, sreda in petek 8.00-16.00; torek in četrtek 11.0019.00. Do četrtka, 14. avgusta, bo zaprta zaradi dopusta.
REPENTABRSKI VELIKOŠMARNIČNI DNEVI, v sodelovanju z občino Re-pentabor: v četrtek, 14. avgusta, ob 19.30 odprtje likovne razstave Sandra Ape »Kras v očeh Neaplčana«, ob 21.00 komorni koncert z naslovom Čarobna godala v preddverju Marijinega praznika. V petek, 15. avgusta, dva romarska shoda: ob 10. uri, ko bo maševal tržaški škof Giampaolo Crepaldi in ob 17. uri, ko bo ob somaševanju vodil bogoslužje letošnji jubilant Dušan Jako-min. Na praznik sv. Roka, 16. avgusta, bo bogoslužje ob 10. in 19. uri, od 20.30 dalje pa bo razveseljevala Nabrežinska godba. Praznovanje se bo zaključilo v nedeljo, 17. avgusta, zvečer.
SKLADA MITJA ČUK obvešča, da bo urad zaprt zaradi dopusta do četrtka,
14.	avgusta.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sporoča, da bo tržaški urad zaprt do vključno četrtka, 14. avgusta.
ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, ob 17. uri k sv. maši na Pečah. Odhod iz trga v Boljuncu ob 16. uri.
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA vabi na brezplačne animacije za otroke v okviru Sv. Roka v petek, 15., v soboto, 16., in v nedeljo, 17. avgusta, od 17.00 do 19.30 v Nabrežini št. 4 pri Babčevih. Vsak dan bodo tudi tekme otrok s kolesi zato prinesite svoje kolo.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na šagro na B'lancu, ki bo od petka, 15. do nedelje, 20. avgusta.
KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori do petka, 15. avgusta, zaprti. Z 18. avgustom bo recepcija na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, delovala s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure in ob torkih in četrtkih od 15. do 17. ure. Tudi za sprejemanje prostovoljnih prispevkov velja isti urnik.
SV. MAŠA NA VELIKI ŠMAREN v petek,
15.	avgusta, ob 12.30 v cerkvi v Starih Miljah. Sv. mašo bo daroval župnik z Ankarana pri kateri bo sodelovalo društvo Slovencev Miljske Občine K. Ferluga. Vabljeni!
ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 12. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo do petka, 15. avgusta.
KRIŽ - Župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita v soboto, 16. avgusta, na praznovanje drugega zavetnika župnije sv. Roka. Ob 19. uri slovesno so-
maševanje, ki ga vodi trebenski župnik g. Ivo Miklavc SDB. Evharistija bo ob cerkvici sv. Roka, saj je sakralna zgradba še nedostopna; v slučaju neprimernega vremena pa v župnijski cerkvi. Sledi družabnost.
PRAZNIK SV. ROKA V NABREŽINI vabi v nedeljo, 17. avgusta, k slovesni sv. maši ob 10. uri. Vodili bodo Karel Bol-čina, pater Janko in Don Ugo. Sledila bo procesija z najsvetejšim, godba, petje, blagoslov pred cerkvijo in zakuska. Ob 20. uri bo v cerkvi koncert komornega zbora Ipavska.
OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini obvešča, da bo zaprta zaradi dopusta od ponedeljka, 18. avgusta, do vključno ponedeljka, 1. septembra.
AŠD SOKOL, v sodelovanju z ZSŠDI-jem, prireja na Sokolovem odprtem igrišču športni kamp z raznimi športnimi panogami od 1. do 5. septembra, od 8. do 16. ure za rojene v letih 20032007. Prijave najkasneje do 20. avgusta na tel. št.: 340-8556304 (Marko Švab), 348-8850427 (Lajris Žerjal); csdasdso-kol@gmail.com.
GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo zaprta zaradi dopusta do 20. avgusta.
PRAZNOVANJE ZAVETNIKA SV. JERNEJA NA OPČINAH od srede, 20., do nedelje, 24. avgusta. V sredo, 20. avgusta, sprehod po poteh openske župnije; v četrtek, 21. avgusta, romanje v bož-jepotno svetišče Novo Štifto in okolico; v petek, 22. avgusta, koncert MePZ Ipavska pod vodstvom Matjaža Ščeka v župnijski cerkvi ob 20.30; v soboto, 23. avgusta, dvojezična sv. maša ob 19.00; v nedeljo, 24. avgusta, slovesna počastitev zavetnika s sv. mašo ob 9.00 in procesijo okrog cerkve. Vabljeni!
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo urad v Trstu zaprt zaradi dopusta do 22. avgusta.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce, v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo od 26. do 30. avgusta na Livku pri Kobaridu. Za udeležence iz tržaške občine bo odhod avtobusa iz železniške postaje v Sežani ob 8. uri, za goriške občane na parkirišču, v bližini krožišča v Rožni dolini, ob 8.40. Zadnji dan ob 11.00 bodo otroci sprejeli starše s predstavitvijo delavnic, sledi odhod. Prijave zbiramo na ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel./faks 040-635626, info@zskd.eu.
ANED - Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad, Ul. Rio Primario 1, zaprt do 31. avgusta.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI
- Prosvetni dom Opčine, obvešča cenjene bralce, da bo avgusta zaprta.
NSK - ODDELEK ZA MLADE BRALCE,
Ul. Filzi 14, sporoča, da bo do 31. avgusta, zaprt. Od ponedeljka, 1. septembra, bo ponovno odprt po običajnem urniku.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo lu-doteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Likovne delavnice v avgustu: Koliko oblik ima kamenje in Čudežne delavnice. Informacije na tel. št. 040-299099 (pon.-sob. 8.00-13.00).
VZPI - ANPI sporoča, da bo Pokrajinski urad na Trgu Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia 15) avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na tel. št. 040-661088.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata celodnevni poletni center »Plesalček« za dečke in deklice od 3 do 10 let, od 1. do 5. septembra, v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. Info in vpis na tel. 334-3611757 (Kristina) ali info@cheerdancemillenium.com.
WWF - Zaščiteno morsko območje v Mi-ramaru, v sodelovanju z občino Trst, prireja vsak petek do 12. septembra, od 10. do 12. ure didaktične naravoslovne dejavnosti na območju Mlake na Kon-tovelu. Info na tel. št. 333-9339060 ali 040-6754339.
H Prireditve
KRAJEVNA SKUPNOST ŠTORJE in
KŠD Šator prirejata v četrtek, 14. avgusta, ob 17. uri v Zadružnem domu otvoritev razstave vezenin krožka Vezenine. V kulturnem programu bodo nastopili članice in člani KŠD Šator. Razstava bo odprta vsak dan do nedelje, 17. avgusta, od 17. do 21. ure.
OTVORITEV RAZSTAVE gospoda Viktorja »Slikarstvo v službi resnice« v četrtek, 14. avgusta, ob 19. uri v župnijski dvorani. Urnik: ob sobotah in praznikih 16.00 - 21.00 od četrtka, 14., do nedelje, 24. avgusta. Vabljeni!
VOJAŠKI MUZEJ V LOKVI bo v petek, 15. avgusta, ob 17. uri proslavil 20-letnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo odprli razstavo »Slovenci v Av-stro-ogrski vojski na vzhodnih bojiščih« in predstavili knjigo z omenjeno tematiko prve svetovne vojne. V kulturnem programu bo nastopil MePZ Tabor in pevski zbor Dragon-skega polka iz Unca.
OBČINA DEVIN NABREŽINA, v sodelovanju s Tržaško pokrajino, prireja v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Sesljanu razstavo Anice Pahor »V naravi skrit navdih«. Urnik do nedelje, 17. avgusta: 10.00-13.00 in 14.00-19.00.
SKD TABOR - OPČINE PROSVETNI DOM v sredo, 20. avgusta, ob 20.30 odprtje razstave »Opčine v 1. Svetovni vojni«. Predstavitev: Igor Dolenc, sodelujeta MoPZ Tabor z Opčin in MoPZ Kraški dom z Repentabra. Vabljeni!
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi na ogled likovne razstave Pina Vecchieta v društvenem baru n' G'rici.
Prispevki
Ob prvi obletnici smrti brata Vojkota daruje sestra Ivanka z družino 50,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repen-tabru.
V	spomin na Mirko Čok darujeta Pierina in Miran Batič 50,00 evrov za KK Adria.
V	spomin na Lucijana Puriča daruje 3xD 50,00 evrov za nogometni klub Kras.
V	spomin na predrago hčerko Valentino Pangos darujeta mama in tata 250,00 evrov za društvo SKD Igo Gruden.
Ob 13. obletnici smrti Manči Švab daruje nečak Igor 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor od Novega sv. Antona.
Ob 15. obletnici smrti Milana Švaba daruje sin Igor 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomina na Albino Škabar in Lucijana Puriča daruje Alojz Milič (Repen 49) 100,00 evrov za repentabrsko svetišče.
V	spomin na Lucijana Puriča daruje 3xD 50,00 evrov za repentabrsko svetišče.
V	spomin na Borisa Husela darujejo Nada, Andrej in Martin Mesar z družinama 30,00 evrov za repentabrsko svetišče.
V	spomin na Lucijana Puriča daruje družina Curci 50,00 evrov za repen-tabrsko svetišče.
V	spomin na Darka Lupinca darujeta Silvana in Robi 50,00 evrov za Združenje Amici Hospice Pineta.
V	spomin na brata Frankota daruje Lu-čo z družino 50,00 evrov za SKD Tabor z Opčin.
Ob 30. obletnici smrti drage matere Gisele se jo spominja Marta z družino ter daruje 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Darka Lupinca darujeta Maria in Ucio 25,00 evrov za SKD Vi-gred in 25,00 evrov za cerkev v Šem-polaju.
Zadnji pozdrav
OLGI LEGHISSA
brat Nino z ženo Ido ter vnuk Radivoj z družino
8
Sreda, 13. avgusta 2014
KULTURA
/
FILM - Izbrali 71 od 136 prijavljenih del
Spored 17. Festivala slovenskega filma
Organizatorji 17. Festivala slovenskega filma (FSF), ki bo v Portorožu potekal med 10. in 14. septembrom, so razkrili letošnji program. Izbranih je bilo 71 filmov, v tekmovalnem programu bo osem celovečercev, od tega pet igranih.
Festival bodo v Amfiteatru odprli s projekcijami kratkih filmov Nasvi-denje, Piran! Kristine Ravnikar in Vas-hava Saša Podgorška in Iztoka Kovača ter celovečercem Blaža Završnika Pot v raj. Že dan pred tem pa bodo festival uvedli s projekcijama filmov Na slikoviti obali Žarka Petana ter Zarota Francija Križaja.
Na festival se je prijavilo 136 filmov, kar je nekaj več kot prejšnje leto.
Med 71 izbranimi filmi je bilo 11 celovečernih, od katerih jih bo osem del
tekmovalnega programa, devet sred-njemetražnih, med katerimi se jih bo za nagrade prav tako potegovalo osem, ter 51 kratkih filmov - za nagrade se jih bo potegovalo 29. Ostale izbrane filme bodo predvajali v sekciji Panorama.
Za širše občinstvo je najbolj zanimiv nabor igranih celovečercev v tekmovalnem programu. Poleg Završni-kovega Pot v raj so tu še Drevo Sonje Prosenc, Avtošola Janeza Burgerja, Inferno Vinka Moderndorferja in kopro-dukcija Barbari/Varvari Ivana Ikica.
Obiskovalci si bodo v Portorožu med drugim lahko ogledali še dokumentarca Kaj pa Mojca? Urše Menart in Boj za Siniše Gačica.
Filmske projekcije bo kot vsako leto popestrila glasbena spremljava festivala, ki jo bodo tokrat ponudili Fake
Festival bo potekal v amfiteatru v Portorožu med 10. in 14. septembrom
arhiv
orchestra, Repetitor in Katalena, ki bo nastopila na zaključni slovesnosti s podelitvijo nagrad.
Del festivala bodo tudi pogovori in delavnice, obeta se še novost -spremljevalni filmski program v razstavišču Monfort. Tam bo na ogled nabor filmov iz sodobne domače produkcije, ki se niso uvrstili v glavni program festivala, a so kljub temu vredni ogleda, so pojasnili organizatorji.
Program letošnjega FSF bodo podrobneje predstavili na novinarski konferenci 28. avgusta v Kinodvoru ter dan pred začetkom festivalskega dogajanja v Avditoriju Portorož. Po zaključku festivala bodo 16. septembra festivalsko dogajanje na kratko preselili še v Ki-nodvor, kjer bodo predvajali zmagovalne filme festivala. (STA)
FILM - Policija sumi na samomor
Umrl igralec Robin Williams
Šerifovi pomočniki okrožja Marin v Kaliforniji severno od San Francisca so v ponedeljek okrog poldneva odgovorili na nujni klic o nezavestnem moškem, ki ne diha, in v hiši v kraju Tiburon odkrili mrtvega 63-letnega slavnega komika Robina Williamsa. Šerifov urad sumi, da je šlo za "zadušitev po samomoru".
Soproga oziroma vdova Susan Schneider je sporočila, da je izgubila moža in najboljšega prijatelja, svet pa enega najbolj priljubljenih umetnikov in čudovitega človeka. "Družina prosi za spoštovanje zasebnosti v času žalovanja, ljudje pa naj se ga spominjajo po neštetih trenutkih smeha in veselja, ki jih je delil z milijoni po svetu," je sporočila vdova.
Na novico o Williamsovi smrti se je že odzvala vrsta njegovih filmskih sopotnikov in drugih osebnosti, med drugim ameriški predsednik Barack Oba-ma: "Nasmejal nas je. Spravil nas je do joka. Svoj talent je tistim, ki so ga najbolj potrebovali, razdajal prostovoljno in rade volje."
"Robin je bil prava nevihta komičnega genija in naš smeh je bil grom, ki ga je vzdrževal. Bil je prijatelj in ne morem verjeti, da ga ni več," je dejal režiser Steven Spielberg. Mia Farrow je bila krajša in je zapisala le: "Ne! Robin Williams bil si tako zelo ljubljen." Danny DeVito pa zgolj: "Imam strto srce."
Med drugim se je pokojnemu igralcu poklonil tudi igralec Steve Ca-rell, ki verjame, da je Williams poskrbel, da je bil svet malo boljši.
Dobitnik oskarja za vlogo učitelja v filmu Dobri Will Hunting iz leta 1997, v katerem je zaigral skupaj z Mat-tom Damonom, se je zadnja leta ponovno spopadal z odvisnostjo od alkohola in depresijo. O tem se je sicer pošalil na njemu lasten način, ko je dejal, da je šel na rehabilitacijo v gorice, da si pusti odprte vse možnosti.
Robin Williams se je rodil leta 1951 v Chicagu in se je kot komik najprej preizkusil pred svojo mamo z oponašanjem babice. Uspeh ga je vzpodbudil, da je nadaljeval z igranjem v srednji šoli in kasneje na Julliardu v New Yorku, kjer ga je učitelj John Houseman nagovoril, naj se poda med komike.
Med zvezdnike se je začel prebijati z vlogo v seriji Mork&Mindy, kjer je konec 70. in v začetku 80. let prejšnjega stoletja igral vesoljca, ki pride na Zemljo s planeta Ork ter spozna privlačno Zemljanko Mindy (Pam Dawber), s katero sledi veliko zabavnih epizod.
V bogati igralski karieri je kasneje nizal uspehe s filmi, kot so Dobro jutro, Vietnam, Očka v krilu, Društvo mrtvih pesnikov, Popaj, Kapitan Kljuka, Jumanji, Prebujanja in Življenje po življenju. Poleg oskarja za stransko moško vlogo v filmu Dobri Will Hunting je Williams prejel še tri nominacije za isto nagrado v kategoriji glavnih moških vlog. V svoji karieri je med drugim dobil tudi štiri zlate globuse. (STA)
REGGAE FESTIVAL - Od danes do sobote
V Tolminu že tretji Overjam
RAZSTAVE - V sklopu praznovanja domačega zavetnika sv. Roka
Aljažev stolp v Nabrežini
Gre za novi stolp, ki bo na vrhu Triglava zamenjal sedanjega, dotrajanega - Na ogled bodo tudi druge razstave
Pozitivne vibracije in seveda reggae glasba bodo z današnjim dnem preplavile Tolmin. Na Sotočju, kjer se Tolminka izliva v Sočo, bo namreč do sobote potekal tretji Overjam International Reggae Festival.
Overjam, relativno nova glasbena pobuda, že tri leta združuje pod isto jamajško streho vse tiste, ki so prejšnja leta obiskovali reggae festivala Sun-splash v Osoppu in Riversplash v Tolminu. Organizatorja (slovenska organizacija Kurz Rock Vibe in italijanska Associazione Culturale Overjam) sta lani privabila v Tolmin več tisoč ljubiteljev jamajških ritmov, letos pa ciljata na še večji uspeh. Kvaliteten in obsežen seznam glasbenikov kaže, da jim bo tudi letos festival uspel. Na prireditvenem prostoru bo namreč na treh različnih odrih nastopilo veliko mednarodnih reggae zvezd, posebno pozornost pa so organizatorji poskrbeli za domače zasedbe in tiste iz bivše Juugoslavije. Danes bo na primer na glavnem odru slovansko udeležbo zastopala zagrebška skupina Brain Holidays, v sredo pa se bodo predstavili nadebudni Raggalution iz Kranja. Vse dni festivala bo domačim izvajalcem mogoče prisluhniti v Dancehall areni in plažnem Roots'n'Cultu-re Beach Yardu, kjer bodo dj ekipe Freedom Fighters, Total Destruction, Baba K, Ziggi Mastah - Dubtafari, Tmin Ta-
fari, Rollking in mnoge druge navduševale obiskovalce festivala.
Poleg domačih bendov bo na letošnjem Overjamu nastopilo cel kup svetovno znanih skupin. Na glavni oder v Tolminu bodo tako, poleg su-perzvezdnika Shaggyja, stopili še Chro-nixx, Train to Roots, Macka B, Luciano, The Skints, Dub Inc, Meta & The Cornerstones in Zion Train. V dancehall areni bodo publiko »segreli« Herb-A-Lize It Soundsystem, DJ Rakka, Rag-ga Twins, so-avtorji novega hita Skril-lexa, Reggae Rajahs iz Indije in Supersonic Sound. Na dub prizorišču pa Vi-bronics in cela vrsta zanimivih dub selektorjev ter dj-jev.
Poleg glasbe ponuja Overjam festival tudi letos pester izbor hrane. V kioskih bodo lahko obiskovalci izbirali med mehiškimi, italijanskimi, indijskimi, slovenskimi in pa veganskimi specialitetatmi. Na območju festivala bo poskrbljeno za varstvo otrok, starejši pa se bodo lahko udeležili narjazličnejših delavnic, ki bodo zapolnile čas med glasbenimi nastopi: capoeira, izdelava različnih kitk in dreadlockov, hoja po vrvi, izdelava lovilcev sanj, joga, pilates, glasbene delavnice in še veliko drugih. Več informacij o letošnjem Overjamu lahko dobite na spletni strani www.overjamfestival.com.
R.D.
Ob prazniku sv. Roka v Nabrežini je tudi letos SKD Igo Gruden pripravilo nekaj zanimivih razstav v prostorih tamkajšnjega Kulturnega doma. Predvsem je v sodelovanju z Narodnim muzejem iz Ljubljane in s Slovenskim planinskim društvom Trst postavilo razstavo o planinstvu z naslovom »Nazaj v planinski raj«. Za to priložnost je v Nabrežino prispel pravi Aljažev stolp. Obdajajo ga panoji, ki predstavljajo julijske vršace v okolici. Ta del razstave, ki sta ga uredila brata Gorazd in Iztok Lemajič, je prispeval Narodni muzej, ki želi, da se njihova razstava seli po slovenskem prostoru, preden bo ta novi stolp nameščen na svoje stalno mesto, na vrh Triglava in bo zamenjal sedanjega dotrajanega. Po stenah dvorane pa so razstavljeni panoji SPDT o zgodovini in dejavnostih društva ob 110-letnici njegovega bogatega delovanja.
Poleg planinstva v pritličju si bodo obiskovalci ogledali še druge razstave pri SKD Igo Gruden. V Radovičevi sobi bodo na ogled umetniška dela Valentine Pangos, domačinke, ki nas je dosti prezgodaj zapustila, a za njo ostajajo v tolažbo in spomin njeni občutljivo oblikovani predmeti iz gline. V istem prostoru predstavlja SK Devin fotografije in spomine na svojo 40. obletnico.
V drugem nadstropju je likovna razstava umetnikov, ki so se udeležili slikarskega ex tempore v Devinu Pomlad na gradu - Primavera al castello. Razstavo
Razstavo so postavili v sodelovanju z Narodnim muzejem iz Ljubljane in s Slovenskim planinskim društvom Trst
je uredila Lucia Lalovich in sodeluje 45 umetnikov.
Tudi v Kavarni Gruden je nova razstava. Tokrat se nam predstavlja Loredana Riavini s svojimi olji.
Otvoritve vseh razstav bodo jutri,
14. avgusta, ob 18. uri in s tem se začne štiridnevno praznovanje vaškega zavetnika sv. Roka. Razstave bodo odprte vsak dan med 18. in 22. uro. Ob 19. in ob 20. uri pa bo vsak dan v dvorani predvajan film Aljažev stolp - ta pleh ima dušo.
/
ITALIJA, SVET
Sreda, 13. avgusta 2014
9
ITALIJA - V intervjuju za Millennium
Renzi: Razprava o ukinitvi 18. člena je nepotrebna
RIM - »Gre za simbol oziroma ideološki totem. Prav zato se mi zdi povsem nepotrebno razpravljati o tem, ali naj ga ukinemo ali ne. Edini rezultat te razprave je podpihovanje avgustovskih debat zainteresiranih.« Tako je včeraj v intervjuju za sinočnjo oddajo Millennium po Rai3 premier Matteo Renzi posredno odgovoril podpredsedniku vlade in vodji Nove desne sredine Angelinu Alfanu, ki se je v pogovoru za Repubblico zavzel za ukinitev 18. člena delavskega statuta na seji vlade, ki je napovedana za 29. avgust.
»Kar zadeva delo,« je dejal Ren-zi, »je pristojen minister Poletti, ki ga prej ni bilo, je pa že ustvaril 108 tisoč novih delovnih mest, kar je potrdil tudi Istat.«
Predsednik vlade je tudi dejal, da bi bilo prav, da na novo napišejo delavski statut. »Vendar ne smemo go-
voriti samo o 18. členu, ki zadeva razpravo med desnico in levico. Misliti moramo na 25-letno dekle, ki si ne more privoščiti otroka, ker nima niti najmanjšega zagotovila, da ga bo lahko preživela. Zato govorimo o tem, kako bomo ustvarili nova delovna mesta za prihodnje generacija,« je dodal Renzi.
Na vprašanje, ali je vlada pripravljena razširiti sodelovanje z Berlus-conijevo stranko tudi v zvezi s predlogi, ki jih je v zvezi z delom in gospodarstvom pripravila Forza Italia, je Renzi povedal, da je treba spoštovati vse in da sam vedno preštudira tudi predloge drugih, da pa dogovor s For-za Italia oziroma tako imenovani Na-zarenski pakt zadeva dve osnovni točki: institucionalne reforme in volilni zakon.
V pogovoru za oddajo na Rai3 je bil govor tudi Alitalii in doseženem
Premier Matteo Renzi na srečanju s skavti
dogovoru z družbo Etihad iz Arabskih emiratov o prevzemu italijanskega letalskega prevoznika. Na podlagi tega dogovora naj bi država tudi zaprla pipo z državnim denarjem za Alitalio. V
ansa
zvezi s tem je Renzi povedal, da je to pravzaprav obvezno. »Denarja smo dali že toliko, da bi bilo nadaljevanje te politike javne pomoči nesprejemljivo,« je poudaril.
Morski pes preplašil kopalce na plaži v Ostii
OSTIA - V plitvini na priljubljeni plaži blizu Rima v Ostii so včeraj opazili sinjega morskega psa, ki je sprožil preplah med kopalci. Eden od turistov je povedal, da je reševalec iz vode videl plavut morskega psa in sprožil opozorilo. »Izbruhnila je panika, predvsem med materami, ki so hitele v vodo po svoje otroke,« je povedal turist. Na plaži se je nato zbrala množica radovednežev, ki je hotela videti morskega psa, številni so dogajanje posneli s pametnimi telefoni. Ko so reševalci preverili, da nevarnosti ni več, so se kopalci lahko vrnili v morje. Dva metra dolg morski pes, ki se je v plitvini zadrževal nekaj minut, nato pa je odplaval proti odprtemu morju, se je obali verjetno približal med iskanjem hrane, je ocenil geolog Mario Tozzi. Sinji morski pes, ki običajno živi v tropskih morjih, ni nevaren, razen če se ne počuti ogroženega. Prehranjuje se s sardelami, inčuni, sku-šami, pticami, tjulnji, želvami in lignji.
IRAK - ZN: Preprečiti je treba genocid nad jazidi
Klic na pomoč
ŽENEVA - Manjšinskim jazidom, ki so ujeti na severu Iraka in jih obkoljujejo džihadisti, grozi »neposredna nevarnost pokola«, so včeraj v Ženevi opozorili Združeni narodi. Svet jim mora nujno pomagati in ukrepati »v dneh ali urah«, sicer se bo zgodil genocid, so pozvali.Strokovnja-kinja ZN za manjšine Rita Izsak je v skupni izjavi s kolegi svetovno skupnost pozvala, naj sprejme vse ukrepe, ki jih ima na razpolago, in pomaga jazidom. Na gori Sindžar na severu Iraka jih je še vedno ujetih kakih 30.000. Iraški civilisti so v »ek-stremni nevarnosti« in jih je treba prepeljati na varno, so posvarili.
Strokovnjak ZN za samovoljne usmrtitve Christof Heyns je spomnil, da so dali pripadniki skrajne sunitske Islamske države (IS) nemuslimanskemu prebivalstvu na izbiro le »spreobrnite se ali umrite«. »Pred našimi očmi se odvija tragedija ogromnih razsežnosti, v kateri tisoče ljudem neposredno grozi, da bodo ali nasilno ubiti ali pa bodo umrli od lakote in žeje,« je svetu sporočil strokovnjak Cha-loka Beyani, ki spremlja pravice beguncev.
Tiskovni predstavnik agencije ZN za begunce Adrian Edwards je povedal, da je približno 35.000 ljudem uspelo zbežati z gore, ki je povsem neporaščena in brez vode - preko Sirije so se zatekli na območja v Iraku, ki so pod nadzorom Kurdov.
Tiskovni predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Paul Garwood je pojasnil, da sta dve zdravniški ekipi dosegli goro ter da ljudem s helikopterjem dostavljajo najnujnejšo pomoč. V zadnjih dneh so jim pomoč iz letal sicer večkrat odvrgle tudi ZDA, Velika Britanija in Francija. Posebna poročevalka ZN za nasilje nad ženskami Rashi-da Manjoo je dejala, da razpolagajo s sicer nepotrjenimi poročili o tem, da so skrajneži že ugrabili na stotine žensk in otrok. »Mnoge najstnice so bile spolno napadene, ženske so dodelili ali prodali borcem IS kot 'malak jamin' ali sužnje,« je povedala in dodala, da imajo poročila tudi o usmrtitvah žensk.
V celotnem Iraku je bilo po podatkih ZN notranje razseljenih in pregnanih 1,2 milijona ljudi, od tega kakih 700.000 v avtonomni kurdski regiji na severu države. Kakih 10.000 do 15.000 jazidov se je odločilo za beg v sosednjo Sirijo, kjer pa prav tako divja krvava vojna.
V Hanovru so jazidski izseljenci v Nemčiji opozarjali na nevarnost, ki grozi njihovim rojakom v Iraku
ansa
UKRAJINA - Za prebivalce na vzhodu
Ruski humanitarni konvoj buri duhove
KIJEV - Konvoj s humanitarno pomočjo za prebivalce vzhoda Ukrajine je v noči na torek krenil proti cilju, a glede na izjave v Kijevu, Ženevi in Bruslju še zdaleč ni jasno, kako bo ta pomoč na koncu dostavljena. Na vzhodu Ukrajine se je medtem nadaljevalo nasilje, parlament v Kijevu pa je v prvem branju potrdil sankcije proti Rusiji.
Konvoj 280 tovornjakov s humanitarno pomočjo za civiliste na območjih pod nadzorom proruskih upornikov je iz Moskve na okoli 1000 kilometrov dolgo pot krenil ponoči, na cilj pa naj bi prispel v dveh do treh dnevih. Ali ga bo na koncu dosegel, pa za zdaj glede na različne izjave vpletenih ostaja nejasno. Ukrajina je namreč včeraj sporočila, da konvoju ne bo dovolila
vstopa na svoje ozemlje. Kot je pojasnil pomočnik ukrajinskega predsednika Valerij Čalij, bi morala biti vsakršna tovrstna pomoč pretovorjena na vozila Mednarodnega odbora Rdečega kriza (ICRC), poleg tega pa ne bodo dovolili spremstva ruskega ministrstva za izredne razmere ali ruskih vojakov.
Ukrajinska vlada je sicer že v ponedeljek dala vedeti, da bi lahko Rusija zgolj sodelovala v mednarodni humanitarni operaciji pod vodstvom ICRC, ki bi bila namenjena izključno mestu Lugansk, za kar je ukrajinski predsednik Petro Po-rošenko dobil podporo ZDA in EU.
A ICRC je v Ženevi sporočil, da še vedno čaka na potrditev, da bodo izpolnjeni njegovi strogi pogoji za koordinacijo dostave pomoči iz Rusije.
VUKOVAR - O manjšinskih pravicah referendum ni možen
Hrvaško ustavno sodišče zavrnilo referendum o cirilici
ZAGREB - Hrvaško ustavno sodišče je včeraj odločilo, da referendum o cirilici ne bi bil v skladu z ustavo in da o tem vprašanju ni dovoljen razpis referenduma. Ustavno sodišče je tako zavrnilo pobudo Štaba za obrambo hrvaškega Vukovarja za višji prag pri uresničevanju pravic narodnih manjšin do dvojezičnosti v lokalnih skupnostih. Pobudniki referenduma so predlagali, da bi manjšine za uveljavitev svojih pravic, kot so dvojezični napisi na javnih površinah in ustanovah, po novem potrebovale absolutno večino in ne več le podpore tretjine prebivalcev.
Pobudo za razpis referenduma je podpisalo 526.549 ljudi in jo decembra lani predalo saboru, ta pa je za presojo ustavnosti predloga povprašal ustavno sodišče.To je odločilo, da referendum o manjšinskih pravicah ne bi bil v skladu s hrvaško ustavo. Ustavno sodišče je poleg tega mestnemu svetu Vukovarja tudi naložilo, da v letu dni v statutu mesta uredi individualne pravice pripadnikov narodnih manjšin glede uradne uporabe svojega jezika in pisave. Pri tem je treba upoštevati življenjske okoliščine in dejstva v Vukovarju, spoštovati potrebe večinskega hrvaškega naroda in potrebe po pravični in pravilni obravnavi srbske narodne manjšine na območju Vukovarja.
Ustavno sodišče je naložilo tudi hrvaški vladi, da v enem letu pripravi in pošlje v parlamentarno obravnavo spremembe in dopolnitve zakona o uporabi uradnega jezika ter pisav narodnih manjšin, s katerimi bi določili mehanizem v primerih, ko predstavniška telesa lokalnih skupnosti ne izvajajo obveznosti iz tega zakona oz. ovirajo njegovo izvajanje. V vmesnem obdobju, dokler te spremembe ne bodo določene, pa pristojni državni organi vendarle ne bodo smeli izvajanja te-
ZLATO
(999,99 %%) za kg
31.461,18 +28,84
SOD NAFTE
(159 litrov)
103,10 $ -1,51
EVRO
1.33S6 $ -0,30
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
12. avgusta 2014
Poškodovana dvojezična tabla v Vukovarju
arhiv
ga zakona zahtevati z uporabo prisilnih sredstev, je še odločilo hrvaško ustavno sodišče, kot povzema Jutarnji list. Zaradi postavitve dvojezičnih napisov v latinici in cirilici na stavbah državnih institucij v Vukovarju je namreč septembra lani prišlo do protestov, v katerih so bile te plošče redno demonstrativno snete in uničene. Protestniki, večinoma veterani iz vojne na Hrvaškem (1991-1995) menijo, da je sramotno, da bi v Vukovarju, ki je bil med vojno na Hrvaškem velika žrtev agresije srbskih separatistov, zdaj postavljali napise v cirilici. (STA)
valute	evro (povprečni tečaj) 12. 8. 11. 8.	
ameriški dolar	1,3346	1,3386
japonski jen	136,49	136,72
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,845	27,852
danska krona	7,4555	7,4556
britanski funt	0,79550	0,79760
madžarski forint	314,44	313,68
litovski litas	3,4528	3,4528
poljski zlot	4,2060	4,1991
romunski lev	4,4378	4,4385
švedska krona	9,1817	9,1941
švicarski frank	1,2138	1,2134
norveška krona	8,2425	8,2790
hrvaška kuna	7,6328	7,6481
ruski rubel	48,2382	48,2950
turška lira	2,8893	2,8783
avstralski dolar	1,4614	1,4443
braziljski real	3,0458	3,0476
kanadski dolar	1,4614	1,4663
kitajski juan	8,21 70	8,2387
mehiški peso	1 7,6134	17,7083
južnoafriški rand	14,2288	14,3043
1 0 Sreda, 13. avgusta 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GORICA - Začasna bivališča za občane v stiski
V večnamenskem centru bo osem novih stanovanj
Večnamenski center v Ulici Baiamonti v Gorici, v katerem nudi občina začasno bivališče občanom v stiski in ki je hkrati tudi sedež društev in ustanov, bodo v kratkem začeli obnavljati. Vzdrževalna dela, s katerimi bodo stavbo prilagodili novim predpisom, bo občinska uprava po besedah od-bornice za zdravje in socialo Silvane Romano tudi izkoristila zato, da s septembrom poskusno reorganizira njegovo delovanje in urnik. Del osebja, ki je doslej skrbelo za nadzor 24 ur dnevno vse dni v tednu, bodo preusmerili k drugim službam, ki so kadrovsko podhranjene, center pa bo odprt od 8. do 23. ure od ponedeljka do petka ter ob sobotah od 8. do 14. ure.
»To ne pomeni, da bomo krčili storitve, ki jih nudimo občanom v stiski, kvečjemu obratno. Po obnovitvenih delih bomo namreč predvidoma imeli na razpolago petnajst začasnih bivališč, medtem ko jih imamo danes le sedem,« pravi Romanova, po kateri so do pred kratkim v večnamenskem centru gostili devet ljudi, ki pa bodo s septembrom zasedli alternativna bivališča. »Nekateri so prišli do neprofitnega stanovanja, druge smo preusmerili v naša stanovanja za občane v stiski v Ulici Campa-gnuzza, eden bo živel v stanovanju združenja Arcobaleno, za druge skrbi center za duševno zdravje,« je povedala Romanova in nadaljevala: »Nadzor centra 24 ur dnevno je bil doslej nujno potreben. Stanovanjski del in drugi del stavbe, kjer imajo sedež tudi nekateri občinski uradi, v katerih hranijo občutljive podatke, namreč nista bila ločena, po novem pa ne bo več tako. Zato bomo del osebja lahko preusmerili k drugim službam, predvsem k šolskim menzam in jaslim,« je pojasnila odbornica. Po njenih besedah bo nov razpis za stanovanja večnamenskega centra objavljen prihodnje leto: bivališča bodo še vedno namenjena občanom v stiski, ki jih bo določila socialna služba, po besedah Romanove pa bodo posamezniki ali družine lahko ostali v Ulici Baiamonti le za krajše obdobje. »V preteklosti se je dogajalo, da so jih nekateri zasedali nekaj let,« je povedala odbornica. Na predlog Romanove je občinski odbor sprejel tudi sklep za objavo razpisa, s katerim bodo izbrali podjetje, ki bo v prihodnjih treh letih skrbelo za pripravo hrane za dostavo na dom in za šolske menze. »Prva storitev je v pristojnosti socialnega okoliša, za drugo skrbi občina, sklenili pa smo, da pripravimo enoten razpis, ki je vreden tri milijone evrov,« je povedala Romanova, po kateri so v goriški občini v minulem letu dostavljali hrano na dom 101 osebi, v letošnjem letu pa se te storitve poslužuje 99 ljudi. Za dostavo hrane na dom je občina lani porabila 311.000 evrov. (Ale)
Rezidenca v Ul. Faidutti (levo) in vhod v večnamensko središče v Ul. Biamonti (zgoraj)
GORICA - Po soočanju s predsednico FJK
»Brez idej in načrtov ob podporo dežele«
Oliviero Furlan poziva k soočanju z vsemi mestnimi dejavniki
»Se mi ne zdi, da bi predsednik dežele FJK kdaj prej tako pogosto prihajal v Gorico, kot to počenja in bo še počenjala Debora Serracchiani, zato da se, začenši z zdravstvom po ukinitvi porodnišnice, sooča o različnih potencialih, ki jih naše mesto ima in bi jih moralo izraziti, če se želi pobrati,« ugotavlja občinski svetnik Demokratske stranke Oliviero Furlan in dodaja: »Primerno bi bilo, ko bi se mestna uprava - torej župan, njegov odbor in občinski svet - začeli soočati o zamislih in načrtih skupaj z drugimi mestnimi dejavniki - to so gospodarstveniki, sindikati, društva, stanovska združenja, Trgovinska zbornica, Fundacija Goriške hra-
nilnice, univerza, EZTS GO ..., zato da bi globlje razumeli in na podlagi ugotovitev izrisali načrte za Gorico prihodnosti.« Furlan ocenjuje, da občinska uprava nima idej in niti načrtov, ki bi lahko bili deležni podpore vseh političnih sil, brez tega pa utegne mesto zapraviti razpoložljivost predsednice Serracchiani. »To je resnična nevarnost, ne moremo zato le polemizirati zgolj zaradi volilne računice,« pravi Furlan, ki med goriške potenciale vključuje sodelovanje z Novo Gorico in Šempetrom s ciljem skupne rasti in integracije ter evropsko združenje treh občin na meji, ki čezmejno sodelovanje lahko polni z otipljivimi vsebinami.
KANAL - Nesreča na Soči
Pri skoku z mostu si je poškodoval hrbtenico
Skoki z mostu v Kanalu
Mladenič iz Francije se je v nedeljo zelo resno poškodoval pri skoku v Sočo. Obvestilo o nesreči v Kanalu je no-vogoriška policija prejela nekaj minut po 15. uri. Reševalci - poleg policistov še gasilci in služba nujne medicinske pomoči - so takoj odšli na kraj in ugotovili, da si je 21-letni francoski državljan pri skoku z mostu poškodoval hrbtenico. Hudo ponesrečenega so ustrezno zdravniško oskrbeli in ga najprej odpeljali v šem-petrsko bolnišnico in nato na nadaljnje zdravljenje v ljubljanski klinični center.
Nesreča se je pripetila ravno v tednu, ko se v Kanalu pripravljajo na tradicionalne skoke z mostu, ki jih bodo letos organizirali prihodnjo nedeljo.
Včeraj so za promet odprli križišče med Verdijevim kor-zom ter ulicama Oberdan in Boccaccio v Gorici. Gradbišče zaseda sedaj le še odsek Korza do križišča z ulicama Mameli in S. Chiara. Z včerajšnjim odprtjem bo tudi vožnja po mestnem jedru končno olajšana.
Delavec padel s strehe
Včeraj okrog 12.20 se je delovna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami pripetila v Solkanu. 49-letni delavec je pomagal pri prekrivanju strehe, a je izgubil ravnotežje in padel dobrih šest metrov globoko. Pri tem si je poškodoval medenico in hrbtenico; zaradi resnih poškodb so ga nemudoma odpeljali v šem-petrsko bolnišnico.
»Niso vsi prebežniki«
»Niso nam bili dovolj prebežniki iz Sirije, Palestine in Eritreje, med petnajstimi priseljenci, ki so jih sile javne varnosti včeraj pripeljale na Goriško, so tudi posamezniki, ki jih bomo težko obravnavali kot prebežnike, saj ne prihajajo z vojnih prizorišč, temveč iz Senegala, Ka-meruna in Malija. Po površni kontroli in ne da bi jih podvrgli karanteni, pa čeprav prihajajo iz krajev, kjer bi lahko razsajala okužba z ebolo, so jim izdali dovoljenja za začasno bivanje v državi in jih spustili na prostost,« se huduje pokrajinsko tajništvo policijskega sindikata SAP.
Fructal po novem d.o.o.
Skupščina družbe Fructal, katere edini lastnik je srbski Nectar, je včeraj sklenila, da se Fructal preoblikuje iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Družba bo tudi izplačala za 2,9 milijona evrov dividend, preostalih okoli 21.000 evrov bilančnega dobička pa bo ostalo nerazporejenega. Kot so sporočili po skupščini, je preoblikovanje v d.o.o. posledica poenotenja upravljanja v skupini Nectar, zagona novega cikla naložb, širitve poslovanja in vstopa na nove trge.
RONKE - Ukrepi proti onesnaženosti
»Seime« v Laškem ne bodo ogrožene
Laško se ne bo odpovedalo kreso-vanjem. Kresove - t.i. »seime« -, ki se na predvečer praznika Treh kraljev pojavljajo na kraški gmajni in nad Romjanom, bo mogoče še naprej prižigati, pa čeprav bodo beležili preseganje dovoljenega praga koncentracije PM10, dušikovega dioksida (N2O) ali ozona (O3), isto tako če se bo izvajal t.i. akcijski plan (PAC), ki določa izredne ukrepe v primeru preseganja stopnje onesnaženosti zraka (PM10, N2O in O3). Akcijski plan občine Ronke, ki je bil odobren v juniju, v minulih dneh pa objavljen na občinski oglasni deski, namreč določa, da v primeru preseganja mejnih vrednosti je prepovedano prižiganje ognja na prostem, vendar z izjemo kresovanj ob Treh kraljih, za katere bo vsekakor veljala obveza, da organizatorji pridobijo ustrezno dovoljenje, da uporabljajo le po zakonu dovoljene gorljive materiale - suho vejevje in neobdelan les, nikakor pa ne odpadkov - in da ob koncu dogodka pogasijo ogenj in preprečijo nadaljnje uhajanje dima.
Akcijski plan stopa v veljavo na podlagi podatkov oz. predvidevanj o kvaliteti zraku, ki jih obdeluje deželna agencija za okoljsko zaščito, in navodil, ki jih prejme vsaka občina. Ukrepi so različnega tipa: v veljavo stopajo, če predvidevajo, da bodo mejne vrednosti onesnaženosti presežene tri zaporedne dneve ali pa dva zaporedna dneva v primeru, da so presežki napovedani tudi v naslednjih dneh, ne nujno zaporednih. Obvestilo o uvedbi ukrepov (npr. znižanje temperature ogrevanja) izdajata občinski pisarni za pravne storitve in za preprečevanje onesnaževanja, za ukrepe in omejitve v prometu pa je pristojen poveljnik občinskih redarjev. Akcijski plan še določa, da je preklic ukrepov možen, komaj se koncentracija onesnaženosti zmanjša ali se izboljšajo napovedi za naslednje dneve.
»Seima« nad Romjanom
NOVA GORICA
Kolesarja podrl na tla in oropal
Okrog tretje ure v noči s ponedeljka na včerajšnji dan se je moški peljal s kolesom v bližini ene izmed no-vogoriških igralnic proti domu, ko ga je na parkirišču naenkrat s kolesa na tla podrl neznanec, ga udaril v obraz in mu iztrgal torbico, nakar je pobegnil čez travnik v smeri Ulice Grad-nikove brigade. Kolesar je v torbici imel denarnico z gotovino, mobilni telefon in bančno kartico; pri padcu si je tudi lažje poškodoval nogo in je zato poiskal zdravniško pomoč. Policisti okoliščine ropa še preiskujejo, o njem so seveda obvestili preiskovalnega sodnika in državno tožilstvo.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 13. avgusta 2014 1 1
GORICA-SOVODNJE - Pridobili gasilsko dovoljenje
Letališče oživelo, Panthera prvič pristala na Rojah
Na Rojah je včeraj prvič pristala Panthera, Pipistrelov štirisedežnik, ki ga bo ajdovsko podjetje proti koncu prihodnjega leta ali najkasneje leta 2016 začelo izdelovati tudi na goriških tleh. Pristanek »letala prihodnosti« na območju, ki bo po zaključku gradnje nove proizvodne hale postalo njegov drugi dom, je omogočilo dovoljenje za opravljanje gasilske službe na letališču, ki ga je pred kratkim pridobilo čezmejno združenje Duca DAosta. Njegovim članom gre zasluga, da turistično letališče danes ponovno služi svojemu namenu: športnim in drugim manjšim letalom je za zdaj na voljo 750 metrov dolga vzletno-pristajalna steza 0422, kmalu pa računajo tudi na zeleno luč ustanove Enac za uporabo najdaljše steze 0927 in na ureditev steze 04-27.
Pri združenju so prepričani, da ima goriško letališče zaradi svojih značilnosti in lege ogromen razvojni potencial. Da ga je treba izkoristiti, meni tudi Ivo Boscarol, prvi mož podjetja Pipistrel, ki je združenju zagotovilo finančno pomoč za obnovo hangarja Gleiwitz (po novem Tullio Crali). V njem si je združenje uredilo sedež, ki so ga odprli januarja in v katerem je zdaj že parkiranih 15 letal. »V kratkem času smo dosegli marsikaj: septembra lani smo pridobili vse potrebne certifikate za hangar, kar ni enostavno, in dovoljenja za uporabo gasilskega vozila, pred kratkim pa so naši člani opravili še izpit na poveljstvu gasilcev. Pričakujemo še dovoljenje za uporabo daljše steze,« je povedal predsednik združenja Ful-
nes možno združiti različne interese in ustvariti nova sodelovanja, treba pa je spoštovati pravila, da ne pride do nesreč,« je povedal Boscarol, po katerem so še pred nekaj desetletji na Rojah pristajali jadralci in padalci z vseh koncev Evrope. »Ko so tu potekale prireditve, v hotelih v okolici ni bilo prostora za vse udeležence,« je povedal Bos-carol in zaključil: »V Ajdovščini bi danes z dvosedežnim letalom zaradi vetra ne mogli vzleteti, burje pa v Gorici sploh ni. Na tem letališču je mogoče organizirati marsikaj: tu je vedno pomlad.«
Aleksija Ambrosi
Pogled na Goriško s Pipistrelove Panthere (desno) in spretni pilot med upravljanjem letala (spodaj)
foto ale
Na fotografiji levo: Fulvio Chianese (z desne), Alessandro Caprara, Ivo Boscarol in Bartolomeo Conti; na spodnji fotografiji: letalo pred hangarjem združenja Duca DAosta, ki je poimenovan po Tulliu Craliju
foto ale, e.m.
vio Chianese, tajnik Alessandro Caprara pa je izpostavil, da bodo septembra odprli letalsko šolo. »Zanjo je veliko zanimanja, lahko bi rekli, da ga je celo preveč. Ker smo amatersko društvo, mora namreč naša dejavnost potekati v določenih mejah in ne sme biti dobičkonosna,« je pojasnil Caprara, ki si želi, da bi združenju v prihodnje z drugimi partnerji uspelo organizirati tudi večji sejem ultralahkega letalstva. Po besedah direktorja Bartolomea Contija ima združenje dva inštruktorja, ni pa še sklenilo, če bo letalsko šolo organiziralo samostojno ali s pomočjo druge ustanove. »Tečaje bomo vsekakor ponujali po konkurenčnih cenah,« so dejali predstavniki združenja, ki ima danes že okrog 60 članov. Le-ti prihajajo iz Goriške, Vidma, Trsta in iz Slovenije, želijo pa si, da bi se jim pridružil tudi kakšen letalec iz Avstrije. Na vprašanje, ali bodo zaradi letalske dejavnosti prikrajšani tekači in drugi rekreativci, ki radi obiskujejo območje letališča, so predstavniki združenja odgovorili, da ne, iz varnostnih razlogov pa bodo potrebne omejitve. »Želimo si, da bi ostalo letališče dostopno vsem, treba pa je spoštovati pravila, ki jih določa Enac. Že pred časom smo denimo razpravljali o uvedbi izkaznic, do dogovora pa ni prišlo. To vprašanje pa bo treba prej ali slej urediti,« je poudaril Chianese. »Goriško letališče je bilo dolgo let zanemarjeno. Logično je, da so ga ljudje začeli uporabljati tudi za druge dejavnosti, ki niso povezane z letalstvom. Prepričan pa sem, da je na tej veliki površini da-
Ob hangarju obratuje tudi delavnica za vzdrževanje in popravilo letal. Od leta 2006 jo vodi Luigi Tibaldi, ki se v tem času posveča restavriranju angleškega letala Slingsby T21 B iz leta 1947. »Na svetu je samo še deset tovrstnih delujočih letal. To je edino v Italiji,« pravi Tibaldi
foto ale
PIPISTREL - Delovna mesta
Iz Italije že prejeli 600 življenjepisov
V novi proizvodni hali na Rojah bodo proizvedli eno Panthero na dan
em
Pipistrelove nove hale na Rojah še ni, ajdovsko podjetje pa že prejema številne življenjepise kandidatov, ki bi se radi v njej zaposlili. »Doslej smo prejeli okrog 600 življenjepisov iz Italije, okrog petnajst pa jih je prišlo iz Slovenije,« pravi Ivo Boscarol, ustanovitelj in direktor svetovno znanega proizvajalca ultralah-kih letal Pipistrel, ki bo svojo proizvodnjo iz Ajdovščine širil na goriško letališče. Vse kar je zdaj v Sloveniji, vključno z upravo in oddelkom za razvoj, ostaja v Sloveniji, v Italiji pa bo potekala proizvodnja letala Panthera in tistih letal obstoječega programa, ki bodo namenjena na ameriško tržišče. Teh letal namreč ne morejo proizvajati na sedežu podjetja, saj Slovenija nima podpisanega sporazuma o letalski varnosti z ZDA, zato sestava trenutno poteka v najetih prostorih v Italiji.
Gradnja novega proizvodnega obrata na Rojah se je začela julija, konec
leta pa bo po Boscarolovih besedah halo že pokrivala streha. »Izvajalci dobro delajo. V velikošmarenskem obdobju se je gradnja malo upočasnila, drugače pa se delo nadaljuje s pospeškom,« je zadovoljen Boscarol in dodaja, da bodo v nekaj dneh do gradbišča napeljali vodo in elektriko, ob tem pa ga bodo na zahtevo ustanove za civilno letalstvo Enac ogradili. »Nato bomo lahko mirno nadaljevali z gradnjo,« pravi Boscarol. Novo Pipistre-lovalo halo bodo predvidoma dokončali do konca prihodnjega leta. Merila bo 10 tisoč kv. metrov, zemljišče, za katero je Pipistrel dobil koncesijo ustanove Enac, pa meri 30 tisoč kv. metrov. »Glede na sedanje povpraševanje pričakujemo, da bomo v novi hali proizvedli eno letalo Panthera na delovni dan,« napoveduje Boscarol, po katerem bodo v teku dveh ali treh let v novi tovarni zaposlili 200 ljudi. (Ale)
POLET NAD ROJAMI
Adrenalin na Pantheri
Ko smo se včeraj dopoldne z novinarskima kolegoma srečali na Rojah, nismo slutili, kaj nas čaka. Napovedana je bila predstavitev dejavnosti in načrtov združenja Duca DAosta, a sta nas ob tem pričakali kar dve presenečenji. Prvo je bila Panthera, ki je včeraj prvič pristala na travnati površini med sovo-denjsko in goriško občino, drugo pa je bilo prav poseben privilegij: z lahkim letalom podjetja Pipistrel, ki je letos na evropskem sejmu Aero prejelo nagrado za inovativnost in osvojilo naslov »letalo prihodnosti«, smo tudi poleteli. Ko so nam to predlagali, smo bili navdušeni,
saj velja Panthera v svoji kategoriji za nekakšen visokotehnološki »Ferrari«. Srce nam je poskakovalo že v trenutku, ko smo se vkrcali, kaj šele, ko je letalo vzletelo! V hipu smo se znašli visoko nad letališčem, nakar smo s hitro, elegantno in tiho Panthero približno 15 minut preletavali čezmejno območje med Štan-drežem in Mirnom. Z višine smo fotografirali in snemali krožišče, letališče in Sočo, ko smo bili že prepričani, da bomo pristali, pa nas je pilot Robert presenetil z »adrenalinskim« doživetjem. Letalo se je nekajkrat spustilo proti stezi in se nato navpično povzpelo v višino, kar morda še ni prava akrobacija, nam navadnim »smrtnikom« pa je odvzelo sapo. Enkratna izkušnja! (Ale)
1 2 Sreda, 13. avgusta 2014_GORIŠKI PROSTOR
/
VRH - Večer ob jamarski koči in nočni pohod na Brestovec
Pošteno o vojni
Zbirajo denar za obnovo kapelice na nekdanjem italijanskem vojaškem pokopališču pri Plavah
Večer na temo prve svetovne vojne je h koči Kraških krtov na Vrhu v soboto privabil okrog osemdeset ljudi. Dobro obiskani dogodek je v sodelovanju s kulturnim društvom Zenobi iz Trsta pripravil novoustanovljeni odbor, ki si prizadeva, da bi obnovil kapelico na nekdanjem italijanskem vojaškem pokopališču pri Plavah. Odbor sestavljajo raziskovalci in poznavalci vojnega dogajanja v Posočju; pri njem so tudi poskrbeli za ponatis oz. izdajo knjige-dnev-nika z naslovom »Ed ora andiamo! Il romanzo di uno scal-cinato« (In sedaj pojdimo! Roman nekega zanikrneža) italijanskega nižjega oficirja Maria Muccinija. Z izkupičkom od prodaje publikacije nameravajo financirati obnovo kapelice.
Zbranim na Vrhu je uvodoma izrekel dobrodošlico
predsednik Kraških krtov, Edvard Gergolet, nakar je govoril Sergio Spagnolo, pobudnik večera in tudi odbora za obnovo kapelice. Prvi del srečanja je potekal pod velikim šotorom ob jamarski koči; tam so prikazali fotografije o razdejanju, ki ga je prva svetovna vojna povzročila na naših tleh. V nadaljevanju je predsednik društva Zenobi, Paolo Pollanzi, poudaril zlasti razlike med nekdanjim in sedanjim obravnavanjem vojnega dogajanja. V preteklosti so bili opisi in nagovori prežeti z domovinsko retoriko, medtem ko je sedanja literatura na to temo bolj objektivna, je ocenil. Nekoč so na voljo bili le knjige in učbeniki, ki so jih pisali »usmerjeni« oz. pristranski zgodovinarji, danes pa se na tržišču najdejo mnogi dnevniki in pripovedi vojakov in nižjih oficirjev, ki vojno opisujejo v vsej njeni krutosti. Ne pri-
Pod šotorom (spodaj) in nekdanja kapelica fotovip
kazujejo je z namenom proslavljanja zmagovitih pohodov, temveč kot razdejanje, trpljenje in smrt. Ravno glede tega je Muccinijeva knjiga zelo poštena, pa čeprav je izšla na začetku dvajsetih let minulega stoletja. Povedano je tudi bilo, da le malo knjig tujih avtorjev je bilo prevedenih v italijanščino. Nekaj je prevodov iz nemščine, le za vzorec iz slovenščine, skoraj noben prevod pa iz jezikov ostalih narodov, ki so sestavljali avstro-ogrsko vojsko. Med večerom so prebrali nekaj odlomkov iz Muccinijeve knjige pa tudi iz prevedenih pisem madžarskih vojakov.
Velika večina udeležencev se je nato, opremljena s svetilkami, odpravila na krajši pohod do Brestovca, kjer so si pod vodstvom izkušenih vodičev in poznavalcev vojne (to so bili Mitja Juren, Paolo Pizzamus in Roberto Todero) ogledali vojaške kaverne in trajna znamenja, ki so jih spopadi pustili na Krasu. (vip)
GORIŠKI AVGUST
»Carmina Burana« jutri v Ljudskem vrtu
Ljudski vrt na Verdijevem korzu v Gorici bo jutri, 14. avgusta, ob 21. uri prizorišče izvedbe zelo znane kantate nemškega skladatelja Carla Orfla »Carmina burana«. Pod taktirko Itala Montiglia jo bosta izvedla zbora Seghizzi iz Gorice in Perosi iz Fiumicella. Vstop na prizorišče bo prost in brezplačen, koncert pa predstavlja odlično priložnost za preživljanje dopustniškega časa v mestu, ki je drugače v avgustu skopo s kulturnimi dogodki. Literarna podlaga kantate je skladateljev izbor pesmi učencev in študentov pretežno posvetne vsebine iz 13. stoletja, ki so jih našli v zbirki v benediktinskem samostanu na Bavarskem. Pesmi so v srednjeveški latinščini, v stari nemščini in stari francoščini.
Casovo relativno zlo
V	okviru niza »Avtorji pod zvezdami«, ki bo do septembra potekal v parku goriškega županstva, bo nocoj ob 21. uri predstavitev knjige »Il male relativo« avtorja Stefana Casa, ki ima za sabo kar nekaj literarnih del, zaposlen pa je kot vodja tiskovnega urada na goriški pokrajini. O knjigi, ki je izšla v elektronski obliki, se bo z njim pogovarjala Alessandra Marc. Glavnemu junaku Casovega najnovejšega romana je ime Gianmaria Ghisolfi, sam pa si je nadel vzdevek Tito, potem ko je obiskal Jugoslavijo v času, ko imenu države nismo še dodajali besede »bivša«.
Ženski liki v poeziji
V	Gradežu, na terasi Belvedere občinske knjižnice Falco Marin nad plažo Costa Azzurra, bo drevi ob 21.15 govor o ženski v poeziji Biagia Marina; organizator je združenje Grado Teatro s pokroviteljstvom pokrajinske komisije za enake možnosti.
Lepo je biti mlad?
Gibanje Goriška.si v sodelovanju z društvom Mladi Renče-Vogrsko prireja nocoj ob 20. uri okroglo mizo »Lepo je v naši domovini biti mlad?« na novi lokaciji Poletja v Bukowci (Mar-teks, ob jezeru). Razpravljali bodo o brezposelnosti mladih v Sloveniji, kdaj bo krize konec, kako naj se mlad človek znajde v dani situaciji, o neenakosti in privilegiranem statusom nekaterih posameznikov ter kaj lahko mladi naredijo za boljšo prihodnost. Gostje bodo Luka Mesec (Združena levica), Miha Blažič (NToko - bloger, raper in kolumnist) in Luka Manojlovič (Goriška.si).
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S.
Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V MOŠU
MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel.
0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446.
U Kino
GORICA
KINEMAX: zaprt do 15. avgusta.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.10 -20.15 - 22.00 premiera »Planes 2 -Missione antincendio«.
Dvorana 2: 18.00 - 21.00 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie« (digital 3D).
Dvorana 3: 17.00 - 18.45 - 20.30 - 22.20 »Hercules il guerriero«.
Dvorana 4: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«.
Dvorana 5: 17.15 - 19.00 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'Orien-te«; 21.00 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione«.
SI Šolske vesti
MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM za
kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik je objavljen na spletni strani www.slovik.org in je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom; informacije in prijave na naslovu info@slovik.org do 15. septembra.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so na spletni strani Deželnega šolskega ravnateljstva (www.scuo-la.fvg.it) objavljene začasne pokrajinske lestvice za habilitirano učno osebje slovenskih šol v goriški pokrajini za šolska leta 2014-2017. Morebitne ugovore smejo kandidati nasloviti na Urad za slovenske šole v roku 5 dni po objavi.
MLADINSKI NOGOMETNI KAMP SO-VODNJE 2014 bo potekal na nogometnem igrišču v Sovodnjah od 18. do 22. avgusta med 8.30 in 12.30. Prijav-nina znaša 50 evrov in se poravna prvi dan ob prihodu na kamp. Cena vključuje: opremo za treniranje (majico in kratke hlače) z logotipom kampa, učenje nogometnih veščin ter iger na igrišču, vzgojno izobraževalnega programa izven igrišča, dnevno malico in pijačo. Prijavijo se lahko dečki in deklice letnikov od 2001 do 2009, ob zaključku bo sledilo skupno druženje vseh sodelujočih. Informacije in prijave do četrtka, 14. avgusta, na asd-sovodnje@libero.it ali po tel. 3283674301 (Rudi Devetak), 329-7411459 (Ljubica Butkovič), 335-312083 (Alek-sij Soban), 334-6691042 (Edi Pavletič), 389-7977416 (Luka Cijan), 0038640607320 (Rok Černe).
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI prireja poletni kotalkarski kamp na kotalkališču na Peči od ponedeljka, 25., do petka, 29. avgusta, za dekleta in fante od 4. do 11. leta starosti; informacije in prijave po tel. 3339353134 (Elena) ali kdvipava@virgi-lio.it.
& Izleti
PD ŠTANDREŽ prireja 7. septembra enodnevni izlet v dolino malte, Gmund, muzej bonsajev in rudnik poldragih kamnov; informacije in vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo) in tel. 347-9748704 (Vanja).
KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ prireja 24. avgusta izlet na največjo visokogorsko pašno planino Slovenije v Kamniških Alpah - Veliko Planino. Odhod ob 7. uri, vrnitev ob 23. uri. Cena izleta znaša 20 evrov (doplačila za nihalko); prijave do 18. avgusta po tel. 334-2825853.
SKRD JADRO IZ RONK v sodelovanju s CTS iz Gorice prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« enodnevni izlet s kosilom v zgornjo dolino Soče oz. Trente v nedeljo, 31. avgusta; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 6. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Asiago in v okolico, znano tudi zaradi bojev med 1. svetovno vojno. Vpisujejo do razpoložljivih mest na avtobusu po tel.: 0481-20801 (Sonja
K.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja S.), 347-1042156 (Rozina F.). Na račun 20 evrov.
S Mali oglasi
OPRAVLJAM ODVOZE, premestitve, varovanje in obnavljanje hišne opreme; tel. 340-2719034.
PRODAJAM DROBEN KROMPIR za
rejo prašičev; tel. 320-2161383.
DOMAČI KRAŠKI KROMPIR različnih sort prodajamo po ugodni ceni v Jam-ljah; tel. 340-9722510.
PRODAJAM DOMAČ KROMPIR pridelan na doberdobskem Krasu; tel. 339-3423585.
□ Obvestila
AŠZ DOM obvešča, da bo v ponedeljek, 18. avgusta, v Kulturnem domu v Gorici potekal prvi trening nove športne sezone za košarkarje letnikov 2000, 2001, 2002 in 2003. Treningi bodo potekali po sledečem urniku: letniki 2002-2003 od 17.00 do 18.30, letniki 2000-2001 od 18.30 do 20.00. Prvi teden bodo treningi potekali vsak dan po istem urniku. Treningi so odprti tudi novim fantom in dekletom, ki želijo preizkusiti košarko; informacije na david.ambrosi@tiscali.it
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni urad na Korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta.
FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE sporoča, da bo urad v Gosposki ulici (Ul. Carducci) v Gorici zaprt do 18. avgusta.
GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da bo tajništvo zaprto do vključno 22. avgusta.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 22. avgusta.
POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI v Gorici obvešča, da bo zaprta do vključno 24. avgusta; od 25. avgusta bo odprta od ponedeljka do petka 15.00-19.00.
SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE
prireja partizanski piknik v nedeljo, 14. septembra, v kulturnem centru Pavlina Komel na Palkišču od 17. ure dalje. Vpisovanja do 7. septembra ali do oddaje razpoložljivih mest po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič), 048178192 (Jožko Vižintin) ali v društve-
nem baru Kremenjak v Jamljah od 18. ure dalje.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
sporoča, da bo urad v Gorici zaprt do 22. avgusta, urad v Čedadu pa do 17. avgusta.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici zaprti do 15. avgusta; do 12. septembra bodo odprti po poletnem urniku (9.00-13.00).
GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS 2 obvešča, da bodo do 14. avgusta zdravstvena okenca Cup v Gorici in Tržiču odprta od 9. do 15. ure.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo zaprta do 15. avgusta.
DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici bo do 23. avgusta odprta s skrajšanim urnikom med 9.30 in 12.30; informacije na www.isonti-na.beniculturali.it ali po tel. 0481580225, 0481-580231.
SKGZ sporoča, da bo goriška pisarna zaprta do 24. avgusta.
AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da bodo do 29. avgusta uradi v Gorici (Korzo Italia 157) in v Tržiču (Ul. Ceresina 1) odprti samo v jutranjih urah med 9. in 13. uro.
SS Prireditve
GORIŠKA.SI v sodelovanju z društvom Mladi Renče-Vogrsko prireja danes, 13. avgusta, ob 20. uri okroglo mizo »Lepo je v naši domovini biti mlad?« na novi lokaciji »Poletja v Bukowci« (Marteks, ob jezeru). Gostje okrogle mize bodo Luka Mesec (Združena levica), Miha Blažič (N'Toko - slovenski bloger, raper in kolumnist) in Luka Manojlovič (Goriška.si).
POLETNA DOŽIVETJA z naslovom »Ljudje... smo srce Nove Gorice« bodo potekala do 7. septembra na ploščadi za novogoriško mestno hišo: danes, 13. avgusta, ob 21.30 v okviru glasbenih pogovorov film o bluesu »Rdeče, belo in blues«; 14. avgusta ob 21.30 premierno na odru harmonikaš Boštjan Zavnik in ob 22. uri koncert etno glasbe tria Janez Dovč, Boštjan Gombač in Goran Krmac; 15. avgusta ob 22. uri koncert srbske skupine Repetitor; 16. avgusta ob 21.30 koncert Slavka Ivančiča; 17. avgusta ob 21. uri nastop dua komikov Andrej Ko-kot in Mladen Pahovič s komedijo »Stand up«; več na www.nova-gori-ca.si.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Salvatore (Toto) Micciche iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče.
DANES V PODGORI: 9.00, Marija Cescutti vd. Cociancig iz goriške splošne bolnišnice v podgorsko cerkev in na pokopališče.
DANES V ŠTARANCANU: 10.30, Maria Stella Nemiz (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 10.00, Amelia Donda vd. Basso v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev; 12.00, Aurora Pettinato vd. Alessich, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev.
Ob smrti zveste članice Marije Cescutti (Češčut) izreka
podgorska sekcija VZPI/ANPI iskreno sožalje svojcem.
/
RADIO IN TV SPORED
Sreda, 1B. avgusta 2014
13
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
^ Rai Due
V" Rai Tre
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Film: II romanzo della mia vita (Luciano Ta-joli) 9.35 Video frammenti 10.00 Film: Perdono 12.00 Dnevnik in rubrike 12.15 Serija: La signora del West 13.00 Rai Cultura - Il tempo e la storia 13.45 Kilimangia-ro Album 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione - Piazza Affari, sledi Dnevnik LIS 15.00 Nad.: Terra nostra
cetta di Babbo Natale 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Talk show: Uo-mini e donne e poi 16.10 Film: Consigli d'amore 18.30 Nad.: Cuore ribelle 19.10 Nad.: Il Segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: I mostri oggi (kom.) 23.30 Film: Ravanello pallido (kom.)
V Italia 1
6.10 Aktualno: UnoMattina Estate caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.40 UnoMattina Estate - Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sapore di Sole 11.25 Serija: Don Matteo 13.3016.50 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Nad.: Capri 17.15 Film: Il ritmo dell'amore 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete -Vive la gente 21.20 Serija: Last Cop 23.10 Serija: Tradimenti
6.35 Nad.: Xena, principessa guerriera 7.15 Serija: Supercar 9.10 Serija: A-Team 11.20 Serija: Human Target 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nad.: Pretty Little Liars 16.40 Nad.: Dawson's Creek 18.30 Dnevnik 19.00 Show: Vecchi ba-stardi 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Serija: Chicago Fire
6.10 Nad.: Dance! La forza della passione 6.55 Nad.: The Lying Game 7.35 Nad.: Heartland 8.20 Nad.: Le sorelle McLeod 9.45 Nad.: Pasion Prohibida 10.25 Vreme, dnevnik in rubrike 11.20 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra ami-ca Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Serija: Omicidi nell'alta societa 15.30 Nad.: Senza traccia 16.15 Nan.: Guardia Costie-ra 17.50 Športna rubrika, sledi dnevnik 18.20 Nogomet: U21, Romunija - Italija 20.30 23.35 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Serija: NCIS - Los Angeles 22.50 Nad.: Under the Dome 23.50 Show: Stra-cult (A casa) di Marco Giusti
23.05 FiIm: Take me home tonight (kom.)
La l
LA
7.00 7.30 Omnibus 7.50 16.15 Serija: Star-sky & Hutch 9.50 Serija: Le strade di San Francisco 11.50 Serija: Jane Doe 13.30 Dnevnik 14.00 Food Maniac 14.15 Serija: Jack Frost 18.10 Serija: Agente speciale Sue Thomas 20.00 23.55 Dnevnik 20.30 In onda 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 0.15 Film: Parole d'amore (dram., i., R. Gere, J. Binoche)
^ Tele 4
15.45 Film: I passi dell'amore (dram., i. M. Moore) 17.25 Dok.: Geo 18.55 23.15 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.20 Nad.: Missing 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 23.25 Dok.: Doc3
u Rete 4
6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nad.: Zorro 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Serija: Distretto di polizia 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.3018.50 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 12.50 Serija: I delitti del cuoco 13.45 Serija: Il giudice Mastrangelo 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Il bambino e il poliziotto 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il segreto 21.15 Dok.: Mankind
-	La storia di tutti noi 23.55 Boogie Nights
-	L'altra Hollywood
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: Crummy e la ri-
6.00 7.00, 13.20 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 12.50 Italia economia e prometeo 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 8.30 17.30 Deželni dnevnik 13.45 18.00 Qui studio a voi stadio 19.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved
(t Slovenija 1
6.45 Poletna scena 7.10 Odmevi 8.00 Otroški program: OP! 10.40 Dok. serija: Madagaskar 11.55 Dok. serija: Mračna karizma Adolfa Hitlerja 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.35 Globus 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 18.40 Otroški program: OP! 15.50 Kviz: Male sive celice 16.35 Dok. film: Lottina dobrota 17.00 Poročila 17.20 22.55 Poletna scena 17.45 Portret: Gospa, ki z oblačenjem slači 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Bober 21.35 Kratki film: Selitev 22.00 Odmevi 22.35 Šport in vremenska napoved 23.25 Dok. odd.: Resolucija 1960
iT Slovenija 2
7.00 8.30 Infokanal 14.55 23.35 Točka 15.50 Evropski magazin 16.15 Mostovi -Hidak 16.45 O živalih in ljudeh 17.10 Na vrtu 17.55 Atletika, EP, prenos 22.00 Žrebanje lota 22.05 Film: Sinovi Norveške
(t Slovenija 3
6.00 9.00, 11.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 7.30 22.00 Aktual-
no 8.45 11.10, 17.50, 19.30, 21.45 Kronika 12.15 Ozadja 12.25 Na tretjem... 13.30 Prvi dnevnik 17.00 Evropa v vsako vas 17.30 Poročila 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 23.00 Aktualno 20.30 Na tretjem... 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
Koper
7.30 Infokanal 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City folk 15.00 Istrska potovanja 15.40 Vesolje je... 16.15 Vseda-nes - Vzgoja in izobraževanje 16.45 Vrt sanj 17.30 Istra in... 18.00 Na obisku 18.25 Village folk 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - dnevnik, sledi šport 19.25 Šport 19.30 Slovenski magazin 20.00 Najlepše besede 20.30 Folkest 21.00 Boben 22.15 Peklenski izbor 23.00 Arhivski posnetki 23.45 Artevisione
Tv Primorka
8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.45 11.30, 13.00, 14.30 Videostrani 12.00 Vedeževanje 17.30 21.00 Trenutki s pihalnim orkestrom 18.00 Rad igram nogomet 18.25 Znanstveni večer 19.25 Besede miru 20.00 Spomini na Goriško 21.00 Predstava: Dobitek 22.05 Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Vi-deostrani
pop Pop TV
6.00 Risanke in otr. serije 8.15 9.30, 10.40, 11.55 TV prodaja 8.30 Serija: Kamp razva-jencev 9.45 15.50 Nad.: Želim te ljubiti 10.55 16.45 Nad.: Sila 12.10 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.05 Serija: Zmenki milijonarjev 14.00 Serija: Policijska družina 14.55 22.15 Serija: Modra naveza 19.00 21.55 24UR - novice 20.00 Film: Hišna varuška 23.05 Serija: Rizzoli in Isles 23.55 Nad.: Borgijci
Kanal A
6.55 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 7.45 10.55 Pazi, kamera! 8.20 16.40 Serija: Prijatelja pod odejo 8.50 13.00 Risanke 9.55 17.10 Tv Dober dan 11.30 Serija: Srečni klic 12.3013.20 Tv prodaja 13.35 Serija: Rokodelstvo 14.40 Film: Zavist 18.0019.50 Svet 20.05 Film: Veliki padec 22.05 Film: Reši-lec že prihaja! 23.40 Film: Zapeljevanje
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Pogovori z Alojzom Rebulo; 12.00 Jezikovni kotiček; 12.15 Jacques Offenbach - z opereto v svet; 13.20 Zborovska glasba, sledi Music box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Matjaž Klemše: V zakrpanih gojzarjih - 8. nad., sledi Music box; 18.00 Srečko Kosovel - človek v magičnem kvadratu, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30, 9.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Vreme; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.11 Enajst na enajst; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Glasbena promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informa-
IRIS
Sreda, 1B. avgusta Iris, ob 2B.40
VREDNO OGLEDA
Umberto D
Italija, 1952
Režija: Vittorio De Sica Igrajo: Carlo Battisti, Maria Pia Ca-silio in Memmo Carotenuto
Umberto D je upokojen državni uslužbenec, ki s skromno pokojnino sam životari v majhni sobi v Rimu, njegov edini prijatelj pa je simpatičen psiček. Življenje mu greni hudobna gospodinja stanovanja. Zahteva namreč vedno več denarja in ubogemu Umbertu grozi, da ga bo vrgla na cesto.
Vsi njegovi poskusi navezave stikov s človeškimi bitji propadejo in brezupna situacija Umberta privede do spoznanja, da je edina rešitev samomor. De Sicovo delo je eden najlepših filmov italijanskega neorealizma. Še ena zgodba torej o preprostih ljudeh v luči vsakdanjih problemov, ki pa ni bila nikakor všeč takrat mlademu Giuliju Andreottiju, ki jo je zavrnil kot preveč pesimistično zgodbo. Film bo konec meseca predstavljen v posebnem sklopu beneške Mostre.
cije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Ora musica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mondiali di calcio; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 18.00, 19.00, 23.00 Glasbena lestvica; 13.35 Fegiz Files; 14.00, 21.30 Mi ritor-ni in mente; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album charts; 22.00 La via Francigena (pon.); 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Pri psihiatru; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55, 13.30 Spored; 9.10, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilske prometne minute; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli?; 11.35 Obvestila; 14.00 Kulturnice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.10 Sredi poletja; 17.30 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprt termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba.
SLOVENIJA 3
10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mojstri samospeva; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Glasni novi svet; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 0 Sreda, 13. avgusta 2014
APrimorski
r	dnevnik
Začetek kvalifikacij za EP
MOSKVA - Danes bodo italijanski košarkarji začeli kvalifikacijske tekme za uvrstitev na evropsko prvenstvo 2015. V skupini G se bodo borili z Rusijo in Švico, z vsako se bodo pomerili dvakrat. Danes jih ob 17. uri (po našem času) čaka dvoboj z Rusijo v Moskvi, ki je pred dnevi izgubila z 79:77 proti Švici. »Pričakujem agresivno igro, saj se bodo Rusi prav gotovo hoteli oddolžiti za poraz proti Švici,« napoveduje trener »az-zurrov« Simone Pianigiani (FotoDamj@n). Tekmo bo sodil tudi slovenski sodnik Petek. Naslednja tekma bo v nedeljo v Cagliariju proti Švici.
ATLETIKA - Prvi dan evropskega prvenstva v Zürichu
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Real Madrid osvojil prvo lovoriko
CARDIFF - Nogometaši madridskega Reala so zmagovalci evropskega superpokala. V obračunu med zmagovalcem lige prvakov in najboljšim moštvom evropske lige Sevillo so Ma-dridčani v valižanskem Cardiffu slavili z 2:0 (1:0), oba zadetka je za Real prispeval portugalski zvezdnik Cristiano Ronaldo (na fotografiji ANSA) v 30. in 49. minuti. Za Real je super-pokalna zmaga druga v zgodovini po letu 2002, Sevilla pa ostaja pri eni zmagi iz leta 2006.
Solze sreče, solze jeze
DANES NA EP
Šptinterji in »skrivnostni« Mo Farah
ZÜRICH - V Zürichu bodo danes v ospredju tekači. Ob 19.50 bo na vrsti tek na 10.000 metrov, na kateri je glavni favorit olimpijski in svetovni prvak Anglež somalskega rodu Mo Farah (na fotografiji ANSA). Čeprav je zaradi zdravstvenih težav izpustil igre Commonwealt-ha v Glasgowu - kot je sam pojasnil naj bi bila za vse kriva infekcija, ki jo je staknil po odstranitvi zoba - pa ne bi smel imeti večjih težav, da potrdi primat. Nastopil bo tudi na 5.000 m v nedeljo ob 16.30. Ob 21.49 pa bo finale 100 m, na katerem bo Francoz Christophe La-maitre branil naslov evropskega prvaka. Letos je bil sicer Nemec Julian Reus. Skratka, zanimivo bo.
ZÜRICH - Solze, take in drugačne. Pa vendarle so del vsakega športnega dogodka. Solze sreče so včeraj bržkone pomočile obraz prvih zmagovalcev: v suvanju krogle je evropski naslov osvojil Nemec David Storl, lani zlat na SP v Moskvi in srebrn na OI v Londonu, Angležinja Jo Pavey pa se je veselila zmage na 10.000 metrov pri 40 letih (septembra bo dopolnil 41 let).
Solza sreče je najbrž zlezla tudi po licu Slovenke Martine Ratej, ki je včeraj dokazala, da hoče biti v Zürichu protago-nistka. Že s prvim metom 61,87 m se je gladko uvrstila v finale in krepko presegla kvalifikacijsko normo 57,50 m. Hkrati je bil to tudi najdaljši met kvalifikacij, drugi izid je dosegla Nemka Christin Hussong (61,13), tretjega pa Tatjana Jelača (60,26). Tekmovalka iz Loč ni pustila nič naključju: »Kvalifikacije sem vzela kar resno, ker sem v njih že dvakrat izpadla. Šla sem na polno, nič nisem taktizirala,« je povedala Ratejeva in priznala, da je še nekaj rezerve predvsem v hitrosti. » V finalu želim napasti mejo 65 metrov. Na takšnem tekmovanju mi kaj takega še ni uspelo.« Finale ženskega kopja bo jutri, dvanajsterica pa bo z meti začela ob 20.40.
S solzami (jeze in razočaranja) pa so se najbrž napolnile oči vseh poražencev. Med njimi je bil tudi Daniele Greco, eden izmed glavnih favoritov za najvišja mesta v italijanskem taboru. Skakalec v troskoku se je nastopu - tako kot pred letom dni v Moskvi - moral odpovedati že med ogrevanjem. Pretrgal si je ahilovo tetivo, danes bo šel na operacijo. (vs)
Končni izidi: kroga, moški: 1. David Storl (Nem) 21,41; 2. Borja Vivas (Špa) 20,86; 3. Tomasz Majewski (Pol) 20,83; 10.000 m, ženske: 1. Jo Pavey (Vb) 32:22,39M 2. Clemence Calvin (Fra)
Martina Ratej s prvim metom že v finalu
32:23,58; 3. Laila Traby (Fra) 32:26,03.
Danes (končne odločitve, Rai-Sport1): 9.20 20 km hoja, moški, 19.51 10.000, moški, 20.00 daljina, ženske, 20.25 100 m, ženske, 20.35 disk, moški, 20.37 de-seteroboj, 1500 m, 21.34 100 m ovire, ženske, 21.50 100 m, moški.
Tržačan Nasti 23.
Tržačan Patrik Nasti, ki bo konec meseca dopolnil 25 let, je na 3000 m zapreke osvojil 23. mesto. Razdaljo je pretekel v času 8:46,80. Nastopilo je 28 tekačev. Včeraj je bil najhitrejši Poljak Demcyzszak (8:31,62). V polfinalu pa je iz nadaljnjih bojev izpadla Pordenončan-ka Marzia Caravelli na 100 m zapreke.
ansa
NOGOMET - LP
Kdo bo
nasprotnik
Maribora?
NYON - Evropska nogometna zveza (Uefa) bo danes še enkrat odločala o pritožbi Legie iz Varšave, ki je za zeleno mizo izpadla iz kvalifikacij za ligo prvakov. Zaradi administrativne napake - na drugi tekmi je nastopil Bartosz Bereszynski, ki pa ni imel pravice igranja - je napredoval Celtic, ki se bo za Ligo prvakov pomeril z Mariborom. Legia je na dveh tekmah premagala Celtic s 4:1 in 2:0, zaradi napake poljske ekipe pa je Uefa tekmo registrirala s 3:0 v korist Škotov, ki so tako napredovali zaradi doseženega gola v gosteh. Pri poljskem klubu so Cel-ticu ponudili odločilno tretjo tekmo, kar so na Otoku zavrnili. Sicer pa so v klubu ocenili, da je kazen, ki jim jo je izrekla Uefa nesorazmerno stroga. Zdaj bo o primeru še enkrat odločala Uefa, pri Legii pa še kar napovedujejo morebitno pritožbo na Času. Po zdajšnjem načrtu bosta v četrtem krogu za ligo prvakov igrala Maribor in Celtic, Legio pa prihodnji teden čaka gostovanje v kvalifikacijah za evropsko ligo pri ka-zahstanski ekipi FK Atobe.
SELEKTOR BO MARTINO - Gerardo Martino je novi selektor svetovni podprvakov nogometašev Argentine. Nekdanji trener Barcelone, ki bo nasledil Alejandra Sabello, je moral zapustiti klop katalonskega nogometnega velikana, saj uprava ni bila zadovoljna z izkupičkom ekipe, ki je lani osvojila le superpokal.
PLAVANJE - Od danes evropsko prvenstvo v nemški prestolnici
»Berlinske« ribice
Prve kolajne bodo podelili v daljinskem in sinhronem plavanju - Italija stavi na Grimaldijevo
BERLIN - Danes se bo v Berlinu začelo evropsko prvenstvo v plavanju. Za kolajne se bodo najprej borili plavalci v daljinskem in sinhronem plavanju. Italijanska odprava bo v prvih nastopih v nemški prestolnici stavila predvsem na še ne 25-letno Martino Grimaldi iz Bologne (rojstni dan praznuje konec septembra). Danes bo prvo kolajno lovila na 10 kilometrski razdalji, v nedeljo pa še na 25 km. V obeh disciplinah sodi med glavne favorite: na krajši razdalji je bila na olimpijskih igrah v Londonu bronasta, leta 2012 pa evropska prvakinja, na daljši razdalji pa je bila lani na svetovnem prvenstvu v Barceloni najhitrejša. V boju za kolajne bo tudi Alice Franco, ki brani celinski naslov na 25 km. Dober nastop si obeta tudi Aurora Ponselè, ki si je pravico do nastopa priborila v daljinskem plavanju in tudi v daljših preizkušnjah v bazenu. V moški konkurenci pa ima največ možnosti Simone Ruffini.
Martina Grimaldi iz Bologne sodi med glavne favorite za celinski naslov. Arhivska fotografija vesele Martine po osvojenem bronu na OI v Londonu
ansa
Tekmovanja v daljinskem plavanju bodo v znamenitem Regattastrecke Grünau na jugovzhodu nemške prestolnice, ki je do 19. stoletja gostil jadralne regate, med olimpijskimi igrami 1936 pa veslaške dvoboje.
Danes bodo začela tudi tekmovanja v sinhronem plavanju, od ponedeljka, 18. avgusta pa bodo delili kolajne v plavanju in v skokih v vodo. (vs)
Po TV: ob 9.40 RaiSport2.
KOŠARKA - Slovenija pred SP
Zdovca skrbi Erazem Lorbek
KRANJSKA GORA - Slovenska košarkarska reprezentanca je trenutno v tretjem ciklusu priprav na svetovno prvenstvo v Španiji. Pod budnim očesom selektorja Jureta Zdovca se v Kranjski Gori posveča taktičnim zamislim, ki jih bo lahko preizkusila že ta konec tedna na prijateljskem turnirju v Litvi. Jure Zdovc je dosedanje delo ocenil kot uspešno, izpostavil prizadevnost vseh članov izbrane vrste, pohvalil razmere za delo, žal pa ni mogel mimo zdravstvenega stanja prvega centra ekipe Erazma Lorbka, ki ni na želeni ravni. Starejši od bratov Lor-bek se je poškodoval junija v končnici španskega prvenstva. Strgal si je vez v gležnju, zato je izpustil prvi del priprav in se reprezentanci pridružil šele v Kranjski Gori. »Erazem se je po nekaj skupnih treningih začel pritoževati nad bolečinami v kolenu. Njegovo zdravstveno stanje me kar malce skrbi, saj mu manjka še precej dela, da bo prišel na želeno raven. On je optimist in prepričan, da bo lahko igral v Španiji. Toda dnevi tečejo in vedno manj časa bo za uigravanje ekipe. Če bo lahko na zadnji pripravljalni tekmi pred svetovnim prvenstvom z ZDA odigral dvakrat po sedem minut, bom jaz osebno zadovoljen,« je dejal Zdovc.
Povsem drugače je z Goranom Dragicem, ki se je ekipi prav tako priključil v Kranjski Gori. Tako Zdovc kot igralci so potrdili, da je ekipa občutno močnejša s prihodom zvezdnika iz Phoenixa. Hkrati selektorja veseli, da se je Goranu Dragicu uspelo dogovoriti z delodajalci, da bo lahko namesto treh odigral pet prijateljskih tekem. Nastopil bo na dveh v Litvi, na dveh v Lju-
bljani ter za konec še z ZDA v Las Pal-masu.
Najbolj se je prihoda Gorana Dragica razveselil Jaka Klobučar, ki je v njegovi odsotnosti opravljal naloge organizatorja igre. »Te dni v Kranjski Gori smo zelo dobro izkoristili. Dokončno smo postavili sistem igre, ki ga moramo zdaj le še piliti. Pričakujem, da bomo z Goranom Dragicem precej boljša ekipa in da se bomo dvigovali iz tekme v tekmo,« pravi Klobučar.
Slovenija bo v Kaunasu odigrala tri tekme. V soboto jo čaka obračun z Novo Zelandijo, dan pozneje se bo prav tako ob 15.15 po slovenskem času srečala z Grčijo, za konec pa se bo v ponedeljek pomerila še z domačo izbrano vrsto. V dvorani Stožice pa bodo igrali med 21. in 23. avgustom proti Iranu, Braziliji in Litvi. (STA)
Izšla druga knjiga o Lipku
LJUBLJANA - Po prvi knjigi maskote lanskega košarkarskega prvenstva, Lipko in KošoRok, je mladinski pisatelj Primož Suhadolčan letos spisal novo pravljico, Lipko in svetovni prvaki. Zgodbo je ilustriral Gorazd Vahen. Za ceno 16,95 evrov jo je moč dobiti v vseh bolje založenih knjigarnah.
/
ŠPORT
Sreda, 13. avgusta 2014
15
GORSKI TEK - Po tretji preizkušnji svetovnega pokala
Na tretjem mestu
Slovenski gorski tekač iz Žabnic Tadei Pivk je v nedeljo na tretji etapi svetovnega pokala v Švici osvojil 10. mesto, kar je zadostovalo, da se je v skupni razvrstitvi povzpel na visoko 3. mesto. Tekači so morali preteči 31 kilometrov z 2200 metri višinske razlike in 800 metri spusta v kraju Zinal na jugu Švice: »S svojo uvrstitvijo sem kar zadovoljen, saj mi trasa ni bila pisana na kožo. Konkurenčnejši sem tam, kjer je veliko spusta, tokrat pa je bila trasa večinoma ravninska, tako da so v ospredje prišli tekači, ki navadno ne nastopajo na gorskih tekih,« je pojasnil Pivk. Razdaljo je pretekel v času 2:40,23.
Tudi za Kiliana Journeta, tačas najboljšega gorskega tekača na svetu, je bila pot do zmage težja, saj je vodstvo prevzel le nekaj minut pred ciljem (2:31,54).
Pivk bo četrto, predzadnjo preizkušnjo svetovnega pokala izpustil, saj so za skupno razvrstitev dovolj štirje rezultati. Prvega je letos osvojil v Španiji, kjer je bil 9., v Canazeju je bil tretji, tokrat 10., nastopil pa bo spet 11. oktobra v kraju Limone del Garda v pokrajini Brescia. Tam bo skušal ubraniti 3. mesto na skupni lestvici ali celo izboljšati končno uvrstitev. Vodi Španec Jounet, ki je razred zase, drugi je Romun Zinca. (vs)
□ Obvestila
AŠD POLET, košarkarska sekcija, organizira priprave na novo sezono za žensko ekipo U-15 od ponedeljka 25.8. do petka 29.8.2014 v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Vadba je odprta vsem dekletom letnikov 1999, 2000, 2001, 2002 in 2003, ki bi se rada preizkusila v košarki ob Poletovih igralkah in vzljubila novo športno panogo. Dnevni program priprav: jutranji del (atletska priprava) od 10.00 do 12.00 in popoldanski del (košarkarska šola) od 16.00 do 18.30. Vadba je brezplačna! Info: Damjan Košuta 348/3342397.
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI vabi na poletni kotalkarski kamp, ki bo na kotalkališču na Peči, od ponedeljka 25 do petka 29 avgusta. Prijavijo se lahko fantje in dekleta od 4 do 11 leta starosti. Informacije: Elena 333.9353134, kdvipava@virgilio.it
ŠD KONTOVEL prireja v sodelovanju z ZSŠDI odbojkarski kamp za deklice letnikov 20012007 od 25. do 30. avgusta od 8.00 do 16.00 na Kontovelu. Vpis in informacije 3383277407 (Nicole) in 3479037995 (Ilenia).
NOGOMET - D-liga: o skupini C trener Krasa Predrag Arčaba
»Na papirju lažja skupina«
Glavna favorita sta po mnenju repenskega stratega Padova in Sacilese
Kras se bo za obstanek v D-ligi boril s 166 ekipami iz cele Italije. Ekipe iz Fur-lanije Julijske-krajine je zveza vključila v skupino C: ob Krasu so tu še novinec Fon-tanafredda, pa še Triestina, Tamai in Sa-cilese. V skupino so bile vključene še tri ekipe iz Tridentinske-Južne Tirolske in deset ekip iz Veneta. Skupno jih je 18.
Najdaljše gostovanje čaka nogometaše Krasa v kraj Mezzocorono (Kronmetz), ki leži 20 kilometrov severno od Trenta. Iz Tridentinskega je še Dro: obe ekipi sta lani ohranili status četrtoligašev po play-outu. Mimogrede: Mezzocorona je premagala Ufm, kjer igra slovenski nogometaš Alen Carli iz Slivnega. Novinec v ligi pa bo Mori S. Stefano, ki se bo prvič v zgodovini kluba pomeril v državni ligi.
Pri Krasu so s sestavo skupine zadovoljni, saj so si ekip iz Tridentinskega po tihem tudi želeli, pa čeprav so najbolj oddaljene: »Statistike kažejo, da ekipe iz Tri-dentinskega težko ohranijo status D-liga-ša,« potrjuje trener Krasa Predrag Arčaba, ki ligo zelo dobro pozna. Letos v skupini C ne bo »njegove« San Paolo Padove, ki je bila vključena v skupino D. »Na papirju je naša skupina nekoliko lažja kot na primer skupina D, v katero so vključene še nekatere ekipe iz Veneta. V naši skupni C bo glavni favorit Padova, ki je še lani igrala v B-ligi. Ekipo bo vodil trener Carmine Parla-to, lani pri prvaku Pordenonu (lani prvi v skupini C D-lige). On je k sebi privabil še nekaj igralcev lanske zmagovite porde-nonske ekipe, obenem pa lahko računa na dobre mlade igralce, ki se kalijo v mladinskih sektorjih tamkajšnjih ekip. Skratka, napovedujejo hitro vrnitev v C-ligo,« pravi Ar-čaba, ki tekmo komaj čaka tudi zato, ker bo s Krasom gostoval na največjem in najelitnejšem stadionu v Padovi Euganeo.
Med glavne favorite uvršča še Saci-lese, ki se je lani uvrstila v državne play-offe za napredovanje. »Od ekip iz naše dežele se bomo najbrž mi s Fontanafreddo in Ta-majem borili za obstanek, s tem da je morda Tamai v prednosti, saj igra v tej ligi že več let in torej jo dobro pozna, kaj bo s Trie-stino pa je težko napovedati,« pravi Arča-ba. Pri napovedih pa je tudi zelo previden: »Zaradi združitve C1- in C2-lige je veliko nogometašiv še brez kluba in torej pripravljenih, da okrepijo ekipe iz D-lige. Zanimivo bo in morda pride še do presenečenj.« Za presenečenje naj bi morda poskrbel sam Kras, pravi repenski strateg. Novinca v ligi sta tudi Union Pro Mogliano in Arzi-gnanochiampo. Lani drugouvrščeni Ma-rano pa se je združil s Trissino Valdagno, letos nastopata pod imenom AltoVicenti-no. (vs)
DANES - V Repnu ob 18. uri Kras - Ilirija; v Križu ob 19. uri Vesna - San Luigi.
DRŽAVNI MLADINCI - Sestava skupine D: Dro, Mezzocorona, Mori S. Stefano, Ital Lenti Belluno, Montebelluna, Union Ripa La Fenadora, Giorgione, Union Pro, Biancoscudati Padova, Tamai, Sacilese, Unione Triestina, Fontanafredda, Kras Repen.
D-liga, Dro	SKUPINA C 346 km (3h 27 min)		Tridentinsko (Trento)
Mezzocorona		371 km (3h 31 min)	Tridentinsko (Trento)
Mori S. Stefano		326 km (3h 5 min	Tridentinsko (Trento)
Tamai		115 km (1 h 16 min)	FJK (Pordenon)
Sacilese		122 (1 h 18 min)	FJK (Pordenon)
Triestina		12,4 km (24 min)	FJK (Trst)
Fontanafredda		118 km (1 h 17 min)	FJK (Pordenon)
Belluno		182 km (1 h 56 min)	Tridentinsko
Montebelluna		162 km (1 h 57 min)	Veneto (Treviso)
Legnago		268km (2h 42 min)	Veneto (Verona)
Clodiense		190 km (2h 15 min)	Veneto (Chioggia)
Altovicentino		233 km (2h 18 min)	Veneto (Marano Vicentino)
Union Ripa		198 km (2h 30 km)	Veneto (Belluno, Seren del Grappa)
Giorgione		165 km (2h)	Veneto (Castelfranco)
Union Pro Mogliano		146 km (1 h 35 min)	Veneto (Mogliano Veneto)
Arzignanochiampo		230 km (2h 21 min)	Veneto (Arzignano)
Padova		183 km (1 h 59 in)	Veneto (Padova)
Legenda: naziv kluba, oddaljenost od Repna, čas vožnje, dežela in pokrajina			
NOGOMET - Včeraj podpisali predpogodbo
Triestina odslej v rokah Rimljana
Triestina ima novega gospodarja: to je rimski podjetnik Pangrazio Di Pie-ro. V popoldanskih urah je prišlo do podpisa predpogodbe, po kateri je Di Piero prevzel celotno last kluba od ko-sovsko-švicarskega podjetnika. Nekatere podrobnosti prevzema tržaškega kluba so pojasnili na novinarski konferenci, na kateri sta bila prisotna predstavnik starih lastnikov Pierre Mbock kot novi lastnik Triestine Di Piero z desno roko Mar-com Pontrellijem. Slednji je bil v bistvu pravi pobudnik odkupa Triestine: sam je prepričal podjetnika, ki se v Rimu ukvarja z gradbeništvom, da prevzame Triestino. Edini upravitelj, ki bo klub vodil vse do podpisa dokončne pogodbe (najkasneje do 30. septembra) in bo imel v teh dveh mesecih vse vajeti v svojih rokah, bo ravno Marco Pontrelli.
ZADOLŽITEV - Mbock je zatrdil, da se je v teh mesecih zadolžitev kluba
znižala iz 490.000 na 350.000 evrov, kar naj bi bila izključna zasluga Hamdija Mehmetija, razne vsote celotnega prevzema kluba pa niso želeli razkriti.
EKIPA - Pontrelli mora zdaj sestaviti kompetitivno ekipo v nekaj dneh. Na novinarski konferenci je sicer napovedal, da bo v nekaj dneh lahko trenirala skoraj popolna ekipa. Klub pa bo moral rešiti tudi problem dolgov do nekaterih igralcev, ki bi lahko ekipo stale nekaj točk odbitka na lestvici.
TRENER - Novi lastniki želijo v Trstu ustvariti kakovostni mladinski sektor, prav zato bodo zaupali prvo ekipo trenerju, ki je do lani vodil mladinsko ekipo Triestine in zelo dobro pozna klub. Gre za Stefana Lottija, ki so mu v tej sezoni zaupali vlogo Luisovega pomožnega trenerja, a je po odhodu trenerja in pod vodstvom nove uprave »napredoval« na mesto trenerja.(I.F.)
55
Veronika Povšič
PET POLETNIH VPRAŠANJ
Odbojkarica Veronika Povšič iz Gorice je v minuli sezoni igrala pri Govolleyu v 1. diviziji, tam naj bi nastopala tudi letos, vendar se s klubom doslej še niso srečali. Bančna uslužbenka, 27 let, živi v Gorici.
Nova sezona: moj recept za ohranjanje forme.
Zadnje tedne sem malo lenarila, sicer pa sem dva do trikrat tedensko tekla v Pevmskem gozdu ali ob letališču na Rojah, kolesarila z gorskim kolesom in igrala tenis. Za tenis sem se navdušila potem, ko ga je začel igrati brat, kolesarila pa sem s fantom.
KLUB O KLUBU - Dario Štolfa, SK Devin
»Popestrili bomo planinsko sekcijo«
Po rednem volilnem občnem zboru SK Devin je predsedniško funkcijo ponovno sprejel Dario Štolfa. Zanj bo to že peti dveletni mandat.
Ali ste po tolikih letih še vedno motivirani?
Seveda. Vendar delamo zdaj na tem, da bomo dobili naslednika.
Je to vaša desna roka, pod-presednik Bernard Purič?
Tako. V odbor smo vključili mlade, ki nas bodo čez čas lahko nadomestili. Nekaj časa je v to treba vlagati.
Ali črpate motivacijo tudi v novih izzivih, ki jih letos načrtujete?
Prva dejavnost ostaja pri klubu smučanje, med novosti pa je letos popestritev planinske sekcije. Sekcijam za pohodništvo in gorništvo smo dodali še sekcijo za alpinizem in plezanje, saj so se nam pridružili novi odborniki. Za naslednjo sezono načrtujemo popoln zimski in poletni program, ki bo primeren za različne profile ljudi. Uvedli smo tudi tečaj nordijske hoje, ki ga organiziramo od polovice avgusta vsak ponedeljek v Ribiškem naselju. Imamo pa še sekcijo za rekreacijo, ki jo vodi Katja Škerk.
Kaj pa kolesarska sekcija?
Začeli bomo znova, saj zdaj nimamo več otrok. Šolam bomo predstavili projekt, ki bo vključeval tudi prometno vzgojo. S tem želimo privabili otroke.
Ali boste na področju planinstva postali konkurenti SPDT in SPDG?
Ne. Lahko bi se razvilo kako so-delovanje.Opažam, da če je več ponudnikov, lahko ljudje izbirajo. In to prinaša korist vsem. Vsekakor pa bo naša planinska sekcija še naprej sodelovala s ŠZ Sloga.
Ali želite z večjo ponudbo planinskih dejavnosti povečati članstvo ali ste občutili povpraševanje po tem?
Pri Devinu je vedno delovala planinska sekcija. Tačas klasično po-hodništvo ni več tako privlačno. Če želiš privabiti nove člane, moraš ponuditi nekaj novega. Vsako društvo se bori za člane, saj tako pridobiš na vidljivosti in uspehih.
Tudi pri smučanju imate široko ponudbo za otroke, ponujate tekmovalno in rekreacijsko smučanje. Ali morajo biti dandanes društva širokopotezni in torej ponuditi čim več različnih dejavnosti?
Seveda. Povpraševanje je raznoliko. Nekateri se prav bojijo tekmovanja in agonizma. Prav zato ponujamo tudi alternativne dejavnosti, da ne izgubimo tistih, ki bi radi smučali, a nočejo tekmovati.
V poročilu ste zapisali, da mrzlično iščete sponzorje za vaše delovanje. Kakšna je finančna slika društva?
90-odstotkov našega delovanja sloni na organizaciji pobud, kot so praznik v Nabrežini, oktobrski smučarski sejm in tudi šola smučanja nam prinese finančni priliv, da lahko podpremo tekmovalne ekipe. Prispevek, ki ga dajo starši za tekmovalno dejavnost, namreč ne zadostuje za kritje vseh stroškov. (vs)
Nov odbor SK Devin IZVRŠNI ODBOR. Predsednik Dario Štolfa, podpredsednik Bernard Purič, blagajničarka Marjanka Ban, tajništvo: Nadja Kralj, Erika Ukmar, gospodar Erika Purič, odgovorni za smučanje in ro-lanje Aleš Sever, kolesarstvo Peter Sos-si, Loredana Verni, šola smučanja Erika Ukmar, Bogdan Milič; planinski odsek: pohodništvo Toni Balzano, gorni-štvo Davor Zupančič, Patrik Štolfa, rekreacija in prosti čas Katja Škerk, odgovoren za spletno stran Bernard Pu-rič. NADZORNI ODBOR: Stojan Pahor, Frančko Briščak, Elder Švab, Bruno Tomasetig.
Poletna srečanja s soigralkami: kje in kolikokrat tedensko. Srečujemo se samo priložnostno, na primer ob rojstnih dnevih ali diplomah. Počitnice: kdaj in kje? Pravkar odhajam na Sardinijo. Moj in ekipni cilj v naslednji sezoni. Težko napo-vem karkoli, saj se s klubom še nismo srečali. Vsekakor pa želim, da bi dosegle čim boljši rezultat in da bi mlade napredovale.
Druga ekipa, ki jo bom spremljala v naslednji sezoni. Spremljala bom Olympio. Če bom prosta, bi si rada ogledala tudi kako tekmo.
16
Sreda, 13. avgusta 2014
VREME, ZANIMIVOSTI
/
Danes bo vreme precej nestabilno z možnostjo posameznih ploh in neviht v gorah, nekaj jih bo tudi po nižinah in ob morju. Posamezne krajevne nevihte bodo lahko tudi močnejše.
Danes bo deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo. Okrepil se bo jugozahodni veter. Predvsem v zahodnih krajih se bodo pojavljale plohe in nevihte, ki se bodo zvečer in v noči razširile nad večji del Slovenije. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, ob morju okoli 21, najvišje dnevne od 24 do 31 stopinj C.
I ¡2 Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.17 a Dolžina dneva 14.15
Luna vzide ob 21.36 in zatone ob 10.38
2003 - V večjem delu Slovenije višek vročine v izjemno vročem poletju _ 2003. Najbolj vroče je bilo v Metliki, kjer so izo merili kar 40,5 °C; na Bizeljskem se je segrelo do < 39,4 °C,v Mariboru do 38,8 °C, v Murski Soboti in Novem mestu do 38,4 °C, v Ljubljani do 37,3 °C.
Danes: ob 4.53 najnižje -63 cm, ob 11.34 naj-Sj višje 52 cm, ob 17.34 najnižje -31 cm, § ob 23.11 najvišje 35 cm. S Jutri: ob 5.22 najnižje -53 cm, ob 12.05 naj-či višje 49 cm, ob 18.19 najnižje -28 cm, ob 23.47 najvišje 23 cm.
DANESJ [S\
Povsod po deželi bo spremenljivo vreme. Več oblačnosti bo jutri zjutraj, zlasti na vzhodu. Popoldne se bo vreme izboljšalo, na vzhodu pa bodo še naprej možni kratkotrajen dež ali nevihte.
Jutri bo pretežno oblačno, sprva bodo padavine še pogoste, deloma kot plohe in nevihte, popoldne pa bo več suhega vremena. Sveže bo.
TOLMEČ
018/20
TRBIŽ O
13/16
VIDEMO
19/27
CELOVEC
° 14/18
KRANJSKA G.
O 12/16
O TRŽIČ
S. GRADEC
014/18
15/19
CELJE
15/19 O
ČEDADo
20/26
GORICA
21/27 O
KRANJO

LJUBLJANA
017/19
N. GORICA
0 19/25
6*

POSTOJNA
O 16/20
N. MESTO
16/18 O
KOČEVJE \ O .
ČRNOMELJ O
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 25,2 stopinje C.
500 m...........22
1000 m...........18
1500 m...........14
2000 m...........12
2500 m............9
2864 m............5
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8, v gorah do 9.
TURIZEM - Lani jo je obiskalo 84,7 milijona turistov
Francija najbolj priljubljena turistična destinacija na svetu
PARIZ - Francijo je lani obiskalo 84,7 milijona tujih turistov, kar jo je vnovič zavihtelo na sam vrh najpogosteje obiskanih držav na svetu. Največ turistov je bilo iz Azije, medtem ko so zabeležili tudi porast števila evropskih turistov. Številka lanskega obiska Francije je v primerjavi z letom 2012 poskočila za dva odstotka. To pomeni, da je v privabljanju tujih obiskovalcev Francija na vodilnem mestu in zlahka premaga ZDA in Španijo, ki ju je v minulem letu obiskalo 69,8 milijona oziroma 60,7 milijona turistov.
V Franciji so zabeležili porast evropskih turistov, in sicer je bilo teh za 1,2 odstotka več kot minulo leto. Med njimi vodijo predvsem nemški in britanski turisti, število turistov iz Belgije, Luksem-burga, Italije in Španije pa se je zmanjšalo. Po velikem padcu števila turistov v 2012,
so se v letu 2013 v Francijo vrnili turisti iz Severne Amerike.
A vendarle je največji porast zaznati pri azijskih turistih, saj se je obisk kitajskih turistov povečal skoraj za četrtino. V celotnem letu 2013 je v Francijo pripotovalo 4,5 milijona azijskih turistov, kar je 13 odstotkov več, in sicer z znatnim porastom kitajskih turistov (teh je bilo 1,7 milijona).
Podatke študije vsakoletno skupaj s centralno banko Francije objavi mednarodna agencija za konkurenčnost. Izsledki študije tudi kažejo, da so turisti podaljšali svoje bivanje v Franciji s povprečno 6,9 na 7,1 nočitev na posameznika, medtem ko pa število nočitev v plačljivih oblikah nastanitev ni toliko naraslo; iz tega je sklepati, da so se z namenom privarčevati turisti pogosteje odločali za bivanje pri družinah ali v okviru izmenjav v apartmajih.
(POČASI, POČASI)
NEMČIJA - Pet let je streljal na avtocestah
Začelo se je sojenje strelcu na voznike
MÜNCHEN - V Nemčiji se je v ponedeljek začelo sojenje vozniku tovornjaka, ki je kar pet let streljal po nemških avtocestah. Na avtomobile in tovornjake naj bi streljal več kot 700-krat in pri tem ranil več ljudi. 58-letnega Michaela Harryja K. so aretirali junija lani. Obtožnica ga v petih točkah bremeni poskusa umora, povzročitve hude telesne poškodbe in drugih kaznivih dejanj. Nanaša se na kar 171 različnih incidentov. Če bo spoznan za krivega, mu tako grozi vrsta let v zaporu.
S streljanjem naj bi začel leta 2008, morda pa tudi že prej. Med drugim je leta 2009 v vrat ustrelil neko voznico, ki je zato pri visoki hitrosti zapeljala v varnostno ograjo in je bila v kritičnem stanju. Preiskava je bila sicer zelo zapletena, saj
vozniki pogosto sprva niso niti opazili, da je njihovo vozilo zadela krogla. Kot je ob začetku sojenja v mestu Würzburg na Bavarskem povedal tožilec, obtoženi pravi, da je želel zgolj dati »lekcijo« drugim to-vornjakarjem, ki se po njegovem niso znali obnašati na cesti. Kot je spomnil sodnik, je obtoženi uporabil tudi izraz »vojna na nemških avtocestah«. Tožilstvo trdi, da se je obtoženi zavedal, da lahko njegovi nenatančni streli povzročijo resne prometne nesreče s hudimi posledicami, celo smrtjo drugih voznikov. Označilo ga je kot »zafrustriranega samotarja«.
Obramba po drugi strani zavrača obtožbe o poskusu umora in je v ponedeljek odločno vztrajala, da obtoženi ni niti pomislil na to, da bi kdo od voznikov lahko bil zadet ali bi celo umrl.
tekst in fotografije Veronika Sossa
-15-
Nizkocenovni prevoz: pick-up vozila
Mosquito net ali mreža proti komarjem je priporočljivo preventivno sredstvo
Privatna ambulanta v vasi Viptek
V	vasi Mazembe ni ambulante. Najbližja (privatna) ambulanta je v vasi Viptek, kakih 45 minut hoda od Elinega centra, najbližja bolnica pa je v večji vasi Chintege, do katere se lahko odpelješ samo z avtobusom.
V	javno bolnico ima vstop vsakdo. »Težava je, ker tam zdravijo v bistvu samo malarijo,« razlaga Peter, zdravnik v privatni ambulanti v Vipteku. »V javnih bolnišnicah nimajo mikroskopa, zato ne morejo ugotoviti, za katero vrsto malarije gre. Vse vrste malarije zdravijo s enakimi tabletami. Seveda, če jih imajo dovolj, saj velikokrat zmanjkajo.« Za katero koli drugo zdravstveno težavo, specialistične in druge preglede, morajo Malavijci obiskati privatne ambulante in bolnišnice, ki jih je seveda treba plačati.. Zato se do privatnih zdravnikov pripeljejo samo tisti, ki lahko za pregled odštejejo določeno vsoto denarja. Kdor denarja nima, ne dobi zdravstvene pomoči.
Malarija se v Malaviju širi vse leto in skorajda po vsej državi. Turisti in prostovoljci, ki živijo tam manj kot tri mesece, navadno jemljejo antimalarike. Ti ne zaščitijo pred vsemi oblikami malarije, so pa dobro preventivno sredstvo. Afričani pa seveda ne jemljejo antimalarikov. Malarija je zanje kot naša gripa, vselej pa se morajo zdraviti, navadno s tabletami. Če ne ukrepajo pravočasno, pa so posledice lahko tudi smrtne. V vasi Mazembe so le nekaj dni pred mojim prihodom žalovali za dečkom, ki je umrl zaradi malarije. Starši so mislili, da je zbolel za gripo, in upali, da bo ozdravel. Naposled pa je bilo za pomoč prepozno.
Pomembna je predvsem preventiva, opozarja Peter. Zvečer je treba nositi dolge hlače in dolge rokave, domačine pa tudi opozarjajo, naj nad posteljo razpnejo mrežo, ki jih ponoči ščiti pred komarji. Vendar tudi to včasih ni dovolj, razlaga Peter. Komarji v zadnjih letih spreminjajo svoje navade. Ker vedo, da ima večina nad posteljami mreže, priletijo bolj zgodaj, velikokrat že pozno popoldne.
Se nadaljuje.
Cerar že ima glasove DeSUS in ZaAB Zamejski skavti na vsedržavnem srečanju Poškodba pri skoku z mostu
Primorski
dnevnik
št. 187 (21.120) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SREDA, 13. AVGUSTA 2014
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj
Snemi aplikacijo s spletne trgovine
k\
□ Available on the
App Store


POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €

Bananini olupki in odmevni spodrsljaji
Aljoša Fonda
Pogosto trdimo, da nismo rasisti, večinoma v dobri veri. Če nam iz ust uide nerodna opazka na račun temnopoltih, najdemo hitro razlago in izgovor, da je šlo za majhen, morda ne najbolj eleganten, vendar še vedno nedolžen spodrsljaj. V večini primerov res menimo, da nimamo predsodkov.
Notranji minister Angelino Alfano hoče odstraniti z italijanskih plaž »horde« uličnih prodajalcev -»vu cumprajev«. Enciklopedija Treccani razlaga, da spada ta izraz, s katerim se Italijani od 80. let prejšnjega stoletja posmehujejo tujim priseljencem, v ukoreninjen etno-centrični sistem za zaščito pred tujci, ki jih je treba marginalizirati. Z izrazom »vu cumpra« ne napadamo nikogar, podzavestno pa postavljamo zid med »nami« in »njimi«.
Veliko huje je verjetno to, da so za prvega moža italijanskega nogometa izvolili Carla Tavecchia. Prijatelj obsojenega lisjaka Luciana Moggija je človek, ki je pred nekaj tedni med uradnim nastopom izjavil, da so nekateri Afričani, ki igrajo v Italiji, do nedavnega »jedli banane«. Nanj se je vsul plaz kritik, mediji so ga raztrgali, on se je opravičil in razglasil, da veliko dela za afriške otroke in da jih denarno podpira. Težava je v tem, da ti črni otroci v njegovih mislih samo »jedo banane«.
Tudi razni nogometaši so v Afriki trpeli lakoto, so bili žrtve nasilja, so preživljali družino z garaškim delom ali so delali in študirali; so bežali pred vojno. Pogovor z migranti, ki ga objavljamo na tržaških straneh, je kamenček v mozaiku, do katerega ima marsikdo še vedno podcenjevalen odnos.
IRAK - Dramatično opozorilo strokovnjakov ZN
Jazidom v Iraku grozi genocid
TRST - Štiri zgodbe afriških migrantov
»Tako smo pluli iz Libije v Italijo«
TRST - Obupanci, ki na libijskih obalah stopajo na majhna plovila, neprimerna za plovbo čez Sredozemlje, imajo za sabo različne zgodbe, katerih skupna imenovalca sta revščina in nasilje. Pogovorili smo se s četverico mladih prosilcev za azil, ki so se junija dobesedno znašli na isti barki, danes pa so v Trstu gostje konzorcija ICS.
Na 5. strani
ŽENEVA - Manjšinskim jazidom, ki so ujeti na severu Iraka in jih obkoljuje-jo džihadisti, grozi »neposredna nevarnost pokola«, so včeraj v Ženevi opozorili Združeni narodi. Svet jim mora nujno pomagati in ukrepati »v dneh ali urah«, sicer se bo zgodil genocid, so pozvali.Stro-kovnjakinja ZN za manjšine Rita Izsak je v skupni izjavi s kolegi svetovno skupnost pozvala, naj sprejme vse ukrepe, ki jih ima na razpolago, in pomaga jazidom. Na gori Sindžar na severu Iraka jih je še vedno ujetih kakih 30.000. Iraški civilisti so v »ek-stremni nevarnosti« in jih je treba prepeljati na varno, so posvarili.
Strokovnjak ZN za samovoljne usmrtitve Christof Heyns je spomnil, da so dali pripadniki skrajne sunitske Islamske države (IS) nemuslimanskemu prebivalstvu na izbiro le »spreobrnite se ali umrite«.
Na 9. strani
TRST - Karabinjerji zasegli nad 5.500 ponarejenih oblačil
Prijavili številne trgovce
Ponarejeno blago so kupovali v Pradamanu - V obsežni akciji sodelovali tudi trbiški karabinjerji
TRST - Na stotine oblačil, šalov, čevljev, torbic, pasov svetovno znanih blagovnih znamk: natančneje 5.572 ponarejenih artiklov. Toliko so jih tržaški in trbiški karabinjerji zasegli v sklopu najobsežnejše akcije proti ponarejenemu blagu, ki so jo doslej izvedli v Furlaniji Julijski krajini.
Preiskovalno delo se je začelo v tržaških trgovinah in na trbiški pokriti tržnici, kjer so trgovci zavestno prodajali ponarejeno blago, karabinjerje pa je pripeljalo do Pra-damana; tu so odkrili pravi nakupovalni center ponarejenega blaga, ki zalaga tako trgovce iz naše dežele kot iz sosednje Slovenije in Hrvaške.
Karabinjerji so podrobnosti obsežne preiskave predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci v Trstu.
Na 3. strani
GORICA-SOVODNJE - Letališče ponovno zaživelo
Panthera prvič na Rojah
Od septembra letalska šola združenja Duca DAosta, veliko zanimanje za zaposlitev v novi Pipistrelovi tovarni
GORICA - Na Rojah je včeraj prvič pristala Panthera, Pipistrelov štirisedežnik, ki ga bo ajdovsko podjetje proti koncu prihodnjega leta ali najkasneje leta 2016 začelo izdelovati tudi na goriških tleh. Pristanek »letala prihodnosti« na območju, ki bo po zaključku gradnje nove proizvodne hale postalo njegov drugi dom, je omogočilo dovoljenje za opravljanje gasilske službe na letališču, ki ga je pred kratkim pridobilo čezmejno združenje Duca D'Aosta. Njegovim članom gre zasluga, da turistično letališče danes ponovno služi svojemu namenu: športnim in drugim manjšim letalom je za zdaj na voljo 750 metrov dolga vzletno-pristajalna steza 04-22, kmalu pa računajo tudi na možnost uporabe najdaljše steze 09-27.
Na 11. strani
GORICA
Večnamenski center bodo obnavljali
Večnamenski center v Ulici Baiamonti v Gorici, v katerem nudi občina začasno bivališče občanom v stiski in ki je hkrati tudi sedež društev in ustanov, bodo v kratkem začeli obnavljati. Vzdrževalna dela, s katerimi bodo stavbo prilagodili predpisom, bo občinska uprava po besedah odbor-nice Silvane Romano tudi izkoristila zato, da s septembrom poskusno reorganizira njegovo delovanje in urnik. Del osebja, ki je doslej skrbelo za nadzor 24 ur dnevno vse dni v tednu, bodo preusmerili k drugim službam, kjer ga bolj potrebujejo.
Na 10. strani
ITALIJA
Renzi: Razprava o 18. členu nepotrebna
RIM - »Gre za simbol oziroma ideološki totem. Prav zato se mi zdi povsem nepotrebno razpravljati o tem, ali naj ga ukinemo ali ne. Edini rezultat te razprave je podpihovanje avgustovskih debat zainteresiranih.« Tako je včeraj v intervjuju za sinoč-njo oddajo Millennium po Rai3 premier Renzi (na posnetku) posredno odgovoril podpredsedniku vlade An-gelinu Alfanu, ki se je zavzel za ukinitev 18. člena delavskega statuta.
Na 9. strani
Miljska občina: letos samo dve javni deli
Na 4. strani
Center za fiziko odprl znanstveni laboratorij za širšo javnost
Na 6. strani
Na Vrhu pošteno o prvi svetovni vojni
Na 12. strani
Triestina od včeraj ima novega lastnika
Na 15. strani
BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA
wmm psa™
' fi^oSKRBlTE
I
A SEDA
Matija Praprotnib Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276 171
9771124666007
2
Sreda, 13. avgusta 2014
ALPE-JADRAN
/
SLOVENIJA - Predsednik Pahor nadaljeval pogovore s poslanskimi skupinami
Bodoči mandatar Miro Cerar ima podporo DeSUS in ZaAB
LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Borut Pahor se je v okviru posvetovanj s poslanskimi skupinami za predlog novega mandatarja včeraj sestal s predstavniki SDS, ki bodo zastopali opozicijsko držo, in predstavniki verjetno druge največje stranke v bodoči koaliciji, DeSUS. Predsednik SMC Miro Cerar pa je z DeSUS in ZaAB nadaljeval pogovore za vstop v vlado.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je po posvetu pri predsedniku republike dejal, da v SDS ne nasprotujejo, da Pahor za mandatarja predlaga relativnega zmagovalca volitev, predsednika SMC Mira Cerarja. Pogovori pri predsedniku republike se v tem primeru, ko je prišlo na volitvah do velike podpore levim strankam, sicer kažejo kot samo formalni, je dejal Tanko. Ponovil je, da bo njihovo delovanje »pač opozicijsko«. Ob tem pa poudarja, da ne bodo samo konstruktivna opozicija, ki bo podpirala dobre predloge vlade in zavračala slabe, temveč bodo predstavljali resno alternativo vladi.
Predsednik DeSUS Karl Erjavec in vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša sta predsedniku republike v pogovoru o kandidatu za mandatarja zagotovila, da bodo poslanci DeSUS podprli Cerarja. To pomeni, da ima Cerar 46 glasov, s čimer so odprta vrata za oblikovanje vlade, je dejal Erjavec v izjavi za medije.
Erjavec se je včeraj sestal tudi s Ce-rarjem. Po srečanju je sporočil, da so v SMC na točke, ki v pogajanjih zanimajo DeSUS, pozitivno odgovorili, prav tako so v zadnji osnutek koalicijskega sporazuma, ki naj bi ga potencialne partnerice dobile včeraj zvečer, zapisali vse njihove pripombe. Glede kadrovskih zadev se bosta po besedah Erjavca s Cerarjem pogovarjala, ko bo znano, koliko partnerjev bo v koaliciji in bo parafirana koalicijska pogodba. Čeprav po njegovem kaže, da bo tudi v prihodnji vladi ostal na funkciji zunanjega ministra.
Erjavec ima Cerarjevo zagotovilo, da bo za regres upokojencem namenjenih dodatnih 40 milijonov evrov. Še vedno je odprto vprašanje, kako ta regres razdeliti. Dogovorili so se tudi, da se bo-
PISMA UREDNIŠTVU
Pojasnila na pismo predsednika SKGZ
Svet slovenskih organizacij izraža solidarnost in bližino Riccardu Ruttar-ju, članu izvršnega odbora SSO in komisarju Deželne posvetovalne komisij za slovensko jezikovno manjšino ob pisanju predsednika SKGZ Rudija Pavšiča. Riccardo Ruttar je v svojem odločnem posegu na zasedanju izrazil le zaskrbljenost, ki ga pomemben del Slovencev v Benečiji čuti v teh zahtevnih časih.
Svet slovenskih organizacij ne odreka zaslug, ki jih ima SKGZ pri skrbi za ohranjanje slovenstva, slovenske zavesti in slovenskega jezika v Benečiji. Pri tem pa, nasprotno s tem kar piše predsednik SKGZ, poudarja, da je bila enostranska materialna in tudi politična podpora, ki jo je uživala ta krovna organizacij bistvenega in odločilnega pomena, katere nekatere negativne posledice so žal prisotne še danes v naši skup-
do pokojnine usklajevale ob dvoodstotni gospodarski rasti, da bo ustanovljen urad za starejše ter da bo nova finančna perspektiva omogočala črpanje evropskih sredstev tudi za zaposlovanje invalidov in starejših
Cerar se je sestal tudi s predsednico ZaAB in premierko v odhodu Alenko Bratušek, ki mu je zagotovila podporo poslancev ZaAB pri imenovanju za mandatarja, in sicer ne glede na to, ali bo njihova stranka v vladi ali ne. Cerar je namreč prepričljivo zmagal na volitvah, program njegove stranke je najbolj soroden s programom ZaAB, poleg tega pa Slovenija čim prej potrebuje čim bolj stabilno in močno vlado, je v izjavi novinarjem pojasnila premierka v odhodu.
Pri odločitvi ZaAB za vstop v vlado bodo sicer ključni ukrepi za konsolidacijo javnih financ, ki jih Bratuškova bolj dorečene pričakuje v drugem osnutku koalicijskega sporazuma. O vstopu Za-AB v koalicijo bosta na podlagi koalicijskega sporazuma prihodnji teden sicer odločala izvršni odbor in svet stranke. Bratuškova ocenjuje, da bi s SMC lahko zelo hitro uskladili tudi kadrovske zadeve. A ob tem ni želela povedati, katere re-sorje bi bila ZaAB pripravljena prevzeti.
S Cerarjem sta se včeraj pogovarjala tudi o postopku predlaganja kandidatov za evropskega komisarja, ki ga je
to še pravočasno. Bratuškova mu je pojasnila razloge za svojo odločitev. Kot pravi, se je določila tako, kot je menila, da je za državo najboljše.
SD in NSi sta se včeraj zopet zapletli v razpravo o socialni kapici. V NSi pričakujejo, da bo v koalicijski sporazum vključena neka oblika socialne kapice, v SD pa ravno obratno.
Vodja poslancev NSi Matej Tonin je včeraj v izjavi novinarjem ocenil, da je razprava o socialni kapici preveč razgreta. Dodal je, da je bilo stranki NSi na pogajanjih rečeno, da bo neka oblika socialne kapice vključena v koalicijski sporazum. Židana je pozval, naj preko socialne kapice ne obračunava z NSi, pač pa pošteno pove, da je ne želi v koaliciji.
Židan pa je v odzivu za STA izrazil obžalovanje, »ker je trenutno v NSi takšna pogajalska vročica, da so pričeli s podtikanji«. V SD so po njegovih besedah zagovorniki širše koalicije in razgovora z argumenti. (STA)
LJUBLJANA - Sprejeli so določene ukrepe
Na infekcijski kliniki pripravljeni na ebolo
nosti in odločilno bremenijo pot sodelovanja in uvajanja reform. Da je to res, naj navedemo kot primer dogajanja na zadnjem občnem zboru Slovenskega stalnega gledališča, zaradi katerega ima SSO še vedno zamrznjeno mesto v upravnem odboru.
Svet slovenskih organizacij bo še naprej iskal sodelovanje, da se morebitne reforme udejanijo v korist vsem, v upanju, da bo to prepričanje in pristop vseh, v spoštovanju ter ovrednotenju tiste pluralnosti, ki nas zgodovinsko označuje tudi na področju civilne družbe.
Svet slovenskih organizacij
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
LJUBLJANA - V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so po besedah predstojnika infekcijske klinike Franca Strleta pripravljeni na morebitni pojav bolnika z ebolo. Določili so način obravnave okuženih bolnikov oz. ravnanja v primeru suma na okužbo z ebolo. Obravnavali jih bodo na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, je pojasnil Strle. Pri tem ni toliko pomembna zaščitna obleka kot to, da je treba redno izvajati vsakdanje ukrepe, kar je izziv in težko, je poudaril predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Franc Strle.
S takimi virusnimi boleznimi, ki se prenašajo z neposrednim stikom z bolnikom, se infektologi po Strletovih besedah sicer srečujejo vsak dan. »Tisto, kar je posebno, je ime bolezni, velika smrtnost in
JEZIK NA OBROBJU
Vsak jezik se spreminja, vendar ne povsod enako. Za zadnje čase je značilna globalizacija in internacionalizacija. Medtem, ko je v Sloveniji zelo močan vpliv angleščine, je pri nas na pohodu italijanizacija naše pogovorne slovenščine. Kaj mislim s tem? Da sprejemanje različnih tujk v matici in pri nas, ne poteka vzporedno. Vsi, ki tukaj pišejo za javnost, takoj sprejmejo in začnejo uporabljati tiste nove »tujke«, za katere najdejo italijansko vzporednico, torej tiste, ki izvirajo iz latinščine, ne glede na to, iz katerega jezika jo je matica prevzela.
Če si malo globlje pogledamo izvor najnovejšega besedja slovenskega jezika v novem slovarju (ZRC, Lj. l. 2012), takoj ugotovimo, da so v Ljubljani največ tujk prevzeli iz angleščine, precej tudi iz nemščine. Celo hrvaščino bomo našli pred italijanščino.
Širjenje in prevzemanje angleških besed je danes splošni pojav v vseh jezikih. V Evropi smo Slovenci v prejšnjih časih prevzemali največ tujk iz nemščine, s čimer smo sprejemali tudi pomene, ki so jih imele v nemščini. K nam so prihajale po čudnih poteh, večkrat iz latinščine preko francoščine in nemščine v slovenščino. V italijanščini so pre-
dejstvo, da vsega še ne vemo,« opozarja infektolog. Uradnih zdravil, ki bi zanesljivo delovala proti vzroku, zaenkrat ni, je zatrdil Strle. »Praviloma se bolezen začne nenadno z visoko vročino, hudim glavobolom, bolečinami v mišicah, zelo slabim počutjem, po nekaj dneh običajno pride do bruhanja, driske, hudih bolečin v trebuhu, lahko se pojavijo tudi izpuščaji, potem pa lahko pride do krvavitev in odpovedovanja organov,« pojasnjuje Strle. Kot pravi, se bolezen prenaša z neposrednim stikom z bolnikom, z njegovimi izločki ali pa če se tisti, ki bolniku pomaga, zbode z iglo ali s čem podobnim. To je glavni način prenosa, a možen je tudi kapljični prenos oz. v kapljicah, ki imajo razmeroma majhen doseg, približno meter in pol. To se lahko zgodi predvsem takrat, kadar bolnik bruha ali krvavi, je povedal Strle.
hodile drugačno, bolj neposredno in naravno pot: iz latinščine preko vulgarne latinščine in italijanščine v sodobno italijanščino, pri čemer se pomen ni bistveno spreminjal. Ta razvoj nam zaradi drugačnih pomenov še danes povzroča velike težave, ker »razumemo« slovenske tujke tako kot Italijani, ne kot Nemci. Zato so velike razlike v pomenu med ljubljanskimi in tržaškimi argumenti, strukturami, objekti in še marsičem.
Tudi danes začudeno pogledamo, ko beremo, da smo destinacijo sprejeli iz nemščine; nemškega izvora so tudi paralizator, kolokacija, glagola kre-mirati in optimizirati, za katere vemo, da so romanske, oz. latinske. Brez problemov jih sprejemamo, ker so pomensko zelo blizu naši »italijanski predstavi«.
Medtem pa npr. pelatov v našem tisku še nisem zasledila. Nasmehnemo se tudi, ko preberemo, da je pelato dobesedno olupljen (iz pelare). Pri nas vsak otrok ve, da je pelo dlaka ali koža. Pelare je torej dati kaj ali koga iz kože. Sadje in zelenjavo res olupimo; golobe, piščance in kokoši oskubimo; glavo obrijemo ali ostrižemo na balin.
Do težav prihaja, kadar se naša pogovorna slovenščina tudi sicer bliža
Na sejmu Agra 1740 razstavljavcev iz 29 držav
GORNJA RADGONA - Na 52. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni, ki se bo na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni začel 23. avgusta, odprl pa ga bo predsednik države Borut Pahor, se bo na skoraj 70.000 kvadratnih metrih razstavnih površin in vzorčnih nasadov predstavilo 1750 razstavljavcev iz 29 držav. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec, so bo v šestih dneh zvrstilo čez 150 strokovnih, poslovnih in družabnih dogodkov. Poseben poudarek so namenili mednarodnemu letu družinskega kmetovanja, ekološkemu kmetijstvu in živilom, hrani iz bližine, semenu kot temelju uspešnega kmetijstva, gozdu in lesu, trajnostnemu gozdarjenju in varnemu delo v gozdu, turističnim kmetijam z lokalno prehransko ponudbo, kmetijski tehniki za varno in okolju prijazno kmetovanje.
Med novostmi bodo med drugim prvi festival piva s ponudbo malih pi-vovarjev, Agrina kuhinja, kjer bodo vrhunski kuharji prikazovali pripravo in ponujali v poskušnjo slovenske tradicionalne jedi, ekološki vrt za oskrbo štiričlanske družine in še marsikaj.
Pogrešanega Slovenca na Pagu našli mrtvega
NOVALJA - Pogrešanega Slovenca Roberta Tepeša, ki so ga iskali na hrvaškem otoku Pag, so našli mrtvega, je včeraj potrdilo slovensko zunanje ministrstvo. Pogrešani je izginil v soboto, v nedeljo pa so bili na MZZ obveščeni, da so ga našli mrtvega. 48-letni Tepeš je izginil v soboto zjutraj, ko je odšel plavat, a se ni vrnil na obalo. Svojci so na obali našli njegovo brisačo in oblačila, o izginotju pa so obvestili policijo.
V delovni nesreči pri Pivki umrl traktorist
PIVKA - Na Kalu pri Pivki se je včeraj pooldne pri delu na polju prevrnil traktorist, ki je ostal ukleščen pod strojem in zaradi poškodb umrl na kraju dogodka. Po poročanju Centra za obveščanje pri Upravi RS za zaščito in reševanje, so posredovali gasilci PGD Pivka in Postojna, ki so na lokaciji izvajali požarno varovanje.
italijanski. Vsak dan slišim, da so bili tu ali tam (npr. na izletu) v dveh, treh, petih ali desetih. V šoli se sicer vsi učijo, da nas je bilo na izletu pet, deset ali tudi sto, a to zelo hitro izpuhti iz glave.
Zaradi slovenskega res težkega izražanja, ko gre za števnike od pet navzgor, se je nekdo spomnil, da je »v trinajstih« napačno, potem razmišljal in zapisal: »To natančno opisujem ... v knjigi, ki smo jo trinajst izvajalcev napisali, da bi motivirali tapkalce ...«. Verjetno bi bila pravilna oblika za večino naših piscev trd oreh. Zapisati bi namreč moral: »V knjigi, ki nas jo je napisalo trinajst izvajalcev, da bi motivirali tap-kalce«.
Včasih se celo v slovenski slovnici znajde za naše zobe pretrd oreh ali pre-kislo jabolko, a treba je kdaj le ugrizniti vanj.
Lelja Rehar Sancin
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sreda, 13. avgusta 2014
3
KARABINJERJI - V obsežni akciji zasegli 5.500 kosov visokokvalitetnega ponarejenega blaga
Kupci, pozor!
Zasežene torbice in obleke vredne nad milijon evrov - Prijavili številne trgovce
TRST - Pokrajinsko poveljstvo tržaških karabinjerji je bilo včeraj prava paša za (ženske) oči: na veliki mizi in pod njo so bili razstavljeni torbice, denarnice, oblačila, šali, rute in drugi modni dodatki: vse novo, živobarvno ...kot bi pravkar prišlo iz izložbe dragega butika, ali vsaj visokokvalitetnega nakupovalnega središča. V resnici je šlo za ponaredke: tako kakovostno izdelane, da jih na prvi pogled težko prepoznaš, pa vendar ponaredke, ki so jih tržaški in trbiški karabinjerji zasegli v veliki meri v Pradamanu, delno pa tudi na tržnici na Trbižu.
Obsežna akcija je potekala 5. in 6. avgusta, začela pa se je pred nekaj meseci na tržaških ulicah. Kot je pojasnil podpolkovnik Antonio Garritani, so se s ponarejenimi artikli srečali skoraj slučajno v eni od tržaških trgovin, kmalu pa ugotovili, da ta ni izjema: sodstvu so zato prijavili lastnike številnih tržaških prodajaln, podobna usoda pa je doletela tudi njihove stanovske kolege v ostalih pokrajinah Furlanije Julijske krajine. Ka-
Z leve kapetan Pasquariello, podpolkovnik Garretani in kapetan trbiških karabinjerjev Massimo Soggio, spodaj ponarejeno blago
fotodamj@n
nega tožilstva, ugotovili, da je bilo blago ponarejeno? S pomočjo znanja, ki so ga pridobili med podobnimi akcijami, a tudi izvedencev omenjenih modnih hiš; Desigual je svoje poslala kar iz Španije.
ke, denarnice in ostalo zaseženo blago trenutno ni znano. Vsako tožilstvo se, ko je postopek zaključen in ponareje-nost dokončno dokazana, samostojno odloči, kaj z njim: nekateri ga sežgejo, drugi ga podarijo humanitarnim or-
ganizacijam. Upati je, da se bo videm-sko tožilstvo odločilo za drugo možnost in tako morda nekoliko obarvalo vsakdan tistim, ki si ne morejo privoščiti ne originalne ne ponarejene Gucci torbice ... (pd)
V Libanonu našli mrtvega italijanskega vojaka ZN
RIM - V vojaški bazi mednarodnih vojaških sil ZN v Šami na jugu Libanona so včeraj zgodaj zjutraj na njegovem ležišču našli mrtvega ma-rešala Luigija Sebastianisa, ki je bil po rodu iz Palmanove, živel pa je v kraju Camino na Tilmentu. V Libanonu je bil od maja letos, pred kratkim pa je bil tudi doma na dopustu. V Šamo se je vrnil konec julija. Vsi njegovi kolegi so o njem dejali, da je bil miren in dober vojak. Ko so ga našli, je bil že mrtev, ob njem pa so našli tudi njegovo puško. Za udaj še ne vedo, če je šlo za nesrečo in se je puška sprožila sama, ali pa za samomor. Nikakor pa v njegovo smrt niso bili vmešani drugi. Doma je zapustil ženo, 19-letno hčerko in 14-letnega sina. Vest o njegovi smrti pa je pretresla celoten Camino, kjer je bil dobro poznan in cenjen.
Vlak Benetke-Trst huje poškodoval mladeniča
LATISANA - Včeraj dopoldne je med postajama Portogruaro in La-tisana vlak »Bela puščica«, ki vozi med Benetkami in Trstom, zbil 23-letnega mladeniča. Pri tem je bil fant huje poškodovan in so ga odpeljali v bolnišnico v Latisani. Kot so ugotovili policisti železniške policije iz Portogruara, je mladenič sam skočil pred vlak.
rabinjerji jih niso želeli imenovati, saj je postopek v teku, opozorili pa so, da so med prijavljenimi tudi avtorizirani prodajalci, ki so strankam zavestno ponujali ponarejeno blago. Ali drugače rečeno: ne samo pri prodajalcu na plaži ali stojnici, temveč celo v »pravi« trgovini lahko naletiš na ponarejeno blago. Na nepoštenega trgovca, ki te opehari ...in ti za 1.500 evrov proda torbico v obliki ježa znamke Braccialini (de gu-stibus non est disputandum ...), ki jo je sam kupil za 125€, seveda ne pri gro-sistu omenjene modne hiše, temveč v kitajskem nakupovalnem centru v Pra-damanu. Kajti karabinjerji so ugotovili, da »vse« trgovske poti vodijo v Pra-damano ...in da se jih ne poslužujejo samo trgovci iz FJK, temveč tudi številni kolegi iz Slovenije in Hrvaške. 5. in 6. avgusta so v omenjenem nakupovalnem središču na debelo, v katerem lahko kupujejo samo trgovci (oz. samostojni podjetniki), zasegli nad 5.500 kosov vi-sokokvalitetnega ponarejenega blaga znamk Luis Vuitton, Gucci, Braccialini, Desigual, Moncler, Ralph Lauren in Ynot. Približno sto artiklov pa so zasegli na trbiški tržnici; v tem primeru je šlo izključno za oblačila in modne dodatke španske znamke Desigual, ki zaseda trenutno prvo mesto na lestvici največkrat ponarejenih znamk. Sodstvu so prijavili trinajst kitajskih državljanov, ki delajo v Pradamanu, in deset trbiških trgovcev (sedem italijanskih državljanov in 3 tuje). Zaseženo blago je vredno nad milijon evrov.
Kako pa so karabinjerji, ki sta jih koordinirala tožilca Raffele Tito in Claudia Danelon z videmskega držav-
Šef preiskovalnega oddelka, kapetan Fabio Pasquariello, je občane pozval, naj pred nakupom skrbno pregledajo blago, če pa posumijo, da gre za ponaredek, naj se zglasijo pri karabi-njerjih. Ne nazadnje tudi zato, ker je nepreviden nakup kaznivo dejanje.
Kakšna usoda čaka torbice, oble-
Posnetek z enega od festivalskih dogodkov v prejšnjih letih
arhiv
VIDEM - Italijanska kuharska akademija je na predlog videmske delegacije 24. nagrado Dino Villani podelila Giu-
Beppino Wolf med nadzorovanjem zorenja »svojih« pršutov
GLEDALIŠČE - Od 23. do 31. avgusta na petih lokacijah v Ljubljani
Festival Mladi levi ostaja še naprej angažiran in brezplačen
LJUBLJANA - V Ljubljani bo med 23. in 31. avgustom 17. mednarodni festival Mladi levi, ki po besedah direktorice zavoda Bunker Nevenke Koprivšek ostaja angažiran. Odprtje festivala bo tokrat obarvano tudi nekoliko jubilejno, saj so prav na festivalu pred desetimi leti odprli prenovljeno Staro mestno Elektrarno, ki jo odtlej upravlja Bunker. Zato se bodo poklonili tako elektrarni kot tudi vsem ustvarjalcem, ki so se sprehodili skoznjo, in obiskovalcem, ki se jih je v zadnjih letih nabralo čez 100.000. Festival bo v dobrem tednu ponudil vrsto dogodkov na petih lokacijah - v Stari mestni elektrarni, Dijaškem domu Tabor in Gledališču Glej, razširil pa se bo tudi po ulicah Tabora, na Prešernov trg in na Metelkovo, natančneje v Klub Gromka. Festivalsko druženje bo potekalo v Kavarni SEM.
Osrednji program zaznamujejo par-ticipatorni projekti, pri večini gledaliških predstav pa gre za intenzivno mešanje dokumentarnega gledališča, »morda fikcije, osebnih zgodb v večjih slikah, kot so migracije«. Ker pa gre po besedah Koprivškove pri festivalu tudi za uvod v novo sezono in presek ustvarjanja v minuli, se bodo predstavili ustvarjalci Betontanca s Pisto sveta. Slovenski ustvarjalci bodo med drugim sodelovali pri projektu Mariana Pensottija Sometimes I Think I Can See You, ki ga v mestih, kjer gostuje, soustvarja z lokalnimi pisci. Za razliko od ustaljene navade bodo Mladi levi namesto koncerta letos ponudili Tehnoburlesko Tatovi podob, za katero ustvarjalci pravijo, da je nema komedija telesa, ki parodira okorelost družbenih vlog.
Poleg predstav bodo v okviru projekta Re-Street Ljubljana na podlagi pogovorov z meščani preimenovali ulice na Taboru, predvajali pa bodo tudi dva dokumentarca - Die Moskauer Prozesse Mila Raua o sojenju članicam Pussy Riot ter Arna's Children Danniela Danniela in Juliana Mer-Khamisa o otroškem gledališču na Zahodnem bregu.
Vstop na dogodke na festivalu ostaja brezplačen, organizatorji pa prosijo za prostovoljne prispevke, saj bodo obiskovalci tako poskrbeli, da si bodo tudi v prihodnje festivalske predstave ogledali tisti, ki si drugače tega ne bi mogli privoščiti.
ŽIVILSKA INDUSTRIJA - Priznanje italijanske kuharske akademije
Giuseppe Petris dobitnik nagrade »Dino Villani« za sauriški pršut
seppeju Petrisu, ki je znan tudi kot Bep-pino Wolf kot ustanovitelj in predsednik pršutarne Wolf iz Saurisa. Nagrado, ki jo
na državni ravni podeljujejo lastnikom obrtnih ali manjših industrijskih podjetij, ki so se uveljavili s kakovostjo svojih živilskih proizvodov, ki so tesno povezani s krajevno tradicijo. Nagrado podeljujejo od leta 1989 v spomin na Dina Villa-nija, ki je bil leta 1953 eden od ustanoviteljev akademije. Petris je nagrado prejel za pršut Sauris IGP.
Deželni koordinator akademije Rento Mattioni, ki je Petrisu izročil nagrado, je poudaril, da podjetje Wolf iz Saurisa zaradi obsega prometa in števila zaposlenih ni več obrtno podjetje, predstavlja pa vrtnico v gumbnici deželne živilske industrije. Dodal je še, da je družina Petris v več kot petdesetih letih delovanja uspela ohraniti in še dodatno ovrednotiti edinstvene obrtne značilnosti proizvoda, kot je pršut Sauris. Ta po njegovih besedah predstavlja tudi simbol furlanskih gora in »manjšinske kulinarike, ki jo akademija z veseljem in ponosom tudi promovira.«
1 0 Sreda, 13. avgusta 
2014
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
KRAJEVNE UPRAVE - Pakt stabilnosti »pesti« tudi obmorsko občino
Miljska občina: letos na vrsti le dve javni deli
Miljska občina ni izjema: kot ostale občine z nad tisoč prebivalci se je že drugo leto zapored znašla v primežu pakta stabilnosti in njegovih vse bolj gospodarsko nerazumljivih omejitev. Vražji pakt Montijeve vlade je v obmorski občini »obrodil« sledeče: občinska uprava je pripravila načrte in poiskala finančno kritje za javna dela v skupni vrednosti kakih 3 milijonov evrov, od katerih pa bo jih bo letos lahko izkoristila vsega 125 tisoč evrov. Tolikšen finančni manever ji je dopustila deželna uprava ...
Miljski občinski svetnik Slovenske skupnosti-Demokratske stranke Danilo Savron je ocenil, da take omejitve močno hromijo delovanje občinske uprave. Občinska skupščina je konec junija odobrila proračun, v katerega pa je vključila le nekaj nujnih javnih del, ker ji pač zakonske norme kaj več ne dovoljujejo. Vse ostalo je bilo preloženo na prihodnja leta.
Občinski odbornik za javna dela Marco Finocchiaro se je znašel pri sestavi seznama javnih del v velikih škripcih. Že priprava proračuna v času, ko je prvo polletje minilo, predstavlja upraviteljski paradoks. Zaradi pakta stabilnosti je lahko vključil v seznam javnih del za letošnje leto le dva posega, ureditev novega sedeža civilne zaščite in ureditev cest pri Ospu, v Ža-vljah, Lazaretu in Debelem rtiču, ki ju bo uprava lahko krila z deželnima prispevkoma za skupnih 380 tisoč evrov.
V pričakovanju boljših upravnih časov je tako obilnejša zaloga javnih del zdrknila na prihodnje leto. Predvidenih je šest posegov za skupnih nekaj več kot 2,5 milijona evrov. Med vsemi je najbolj »obilna« ureditev dostopa do miljskega športnega centra.
Tudi v Miljah se ponavlja gospodarski absurd. Uprava ne more zaprositi za nova posojila in ne sme izkori-
V Žavljah namerava občinska uprava urediti cestišče
Javna dela v miljski občini	
20 1 4	
Nov sedež civilne zaščite	230.000 €
Ureditev cest v Žavljah, Ospu, Lazaretu	150.000 €
20 1 5	
Šola N. Sauro: obnova strehe	296.000€
Ureditev kolesarske steze	285.000 €
Ureditev dohoda v športni center	700.000 €
Urbanistična ureditev središča Milj	288.000€
Ureditev ceste Čampore-Lazaret	590.000 €
Stadion Zaccaria: servisi in okrepčevalnica	380.000 €
201 6	
Ureditev središča Milj	425.000 €
stiti denarja, ki ga ima na razpolago za izvedbo številnih del.
Kljub tem omejitvam pa občinska uprava ne namerava ostati križem rok, je napovedal odbornik Finocc-
hiaro. Tako si prizadeva, da bi do konca leta nastavila dva načrta za prepo-trebna posega. Prvi se nanaša na sanacijo območja tako imenovanega akvarija, drugi pa na ureditev obale od
turističnega naselja Porto San Rocco do območja Na punti. Investiciji sta kar precejšnji: prvi poseg bo stal pet milijonov evrov, drugi sedem. Izpeljati obe zadevi pa ne bo preprosto, je opozoril odbornik Finocchiaro. Kajti: pri obeh je soudeleženih več krajevnih in institucionalnih ustanov. Zato je občina za september sklicala servisno konferenco, na kateri naj bi ustanove (slednjih je kar 23!) skušale dobiti skupni jezik za premostitev vseh upravno-biro-kratskih ovir in zaščitno-varstvenih omejitev, kajti občinska uprava mora v obeh primerih pridobiti nekaj desetin (!) dovoljenj. Nato bo pripravila področne načrte za izpeljavo del po kosih, saj bo samo na ta način lahko koristila posamezne obroke deželnih prispevkov, ki jih je bila že prejela, a so ostali doslej - zaradi pakta stabilnosti - neizkoriščeni.
M.K.
Sinoči je v Miljah zaživel poletni pust
Z nastopom skupine Oxxxa v man-draču se je sinoči v Miljah začel poletni pust. Danes ob 20.30 se bodo isto tam predstavili člani skupine Quinto Elemento, posebno dogajanje pa napovedujejo za jutri, 14. t. m., ko se bo ob 18.30 začel tek v maskah, ob 21. uri pa bo nastopila skupina La Corte di Lunas. V petek, 15. t. m., ob 19. uri bo na sporedu Vogadamata, kateri bo sledil nastop glasbene našemljene skupine Guggenband Muia. V soboto, 16. t. m., bo ob 20. uri nastopila filharmonija od Korošcev, ob 21.30 pa bo sledil Zumba Carneval Party. Sklepni dogodek poletnega karnevala bo v nedeljo, 17. t. m., ko se bo ob 19. uri začela karnevalska povorka, ki jo bodo do poznih večernih ur spremljali tudi glasbeniki.
Pester program v nekdanji ribarnici
Danes popoldne se bo po dvodnevnem premoru spet dogajalo v nekdanji ribarnici. Prireditev Dunajski salon je stopila v tretji teden, za danes pa kurator Cristoph Thun-Hohenstein obljublja preplet tržaške in dunajske kulture. Ob 18. se bosta pogovarjala Giovanni Damiani in Giulio Polita, v nadaljevanju pa bo mogoče prisluhniti tudi umetnikom, ki so si Trst izbrali za umetniški navdih. Pozno zvečer se bo z občinstvom pogovarjal še Matthias Tuzar.
Drevi v dancingu Cantera »kralji« house music
V dancingu Cantera v Sesljanskem zalivu se za ljubitelje house music drevi obeta poseben večer. Plošče bodo namreč vrteli David Morales, Little Louie Vega in Tony Humpries, ki veljajo za »kralje« tovrstne glasbe. Spektakel se bo začel ob 23. uri.
Davčni urad popoldne zaprt
Zaradi manjšega povpraševanja strank davčni urad (agencija za prihodke) do 29. t. m. deluje le v dopoldanskih urah. Pristojni v uradu bodo poskrbeli za preložitev že dogovorjenih sestankov v popoldanskem času.
PREVOZI
Strožje kazni za »slepe« potnike
Kdor se bo od 18. avgusta dalje posluževal avtobusov, ne da bi plačal vozovnice, bo tvegal višjo globo kot doslej. Na podlagi pred nekaj tedni odobrenega deželnega zakona bo po novem globa za neplačnike znašala od najmanj 50 do največ 210 evrov.
Zasačeni »slepi potniki« bodo imeli vsekakor možnost olajšave: če bodo globo poravnali v roku 15 dni, bo slednja znašala 70 evrov (plus plačilo vozovnice).
Kdor pa bo na avtobusu za-sačen brez mesečne vozovnice, bo deležen nižje sankcije, če bo v roku petih dni dokazal, da je vozovnico predčasno kupil. Ta bo plačal globo v višini 5 evrov.
Sankcije za tiste, ki so jih bili že »iztaknili« brez vozovnice, in tiste, ki so poneverili osebne podatke na mesečnih vozovnicah, so ostale nespremenjene.
PROSEK - Ob spomeniku padlim v NOB
Nova podoba »spine« Pri pilju
Uredil jo je domačin Miloš Kalc - Lesena tabla z ledinskim imenom - V korito posadil tudi sadiko glere
Javna pipa pri spomeniku padlim v narodnoosvobodilnem boju na Proseku je dobila pred nekaj dnevi novo podobo. Lepšo in čistejšo, urejeno pa je bilo tudi bližnje korito ob njej.
Zadnje čase kaže, da so postali domačini pozorni na pipe v vasi oziroma »špine«, kot jim pravijo. Tako je skupina vaščanov pred leti lepo uredila kovinsko »špi-no« v središču vasi in prostor polepšala z rastlinjem in cvetjem, pa tudi obdelan marmornati kamen je bil nameščen za prijeten počitek.
Pipa pri spomeniku, na območju, ki mu vaščani pravijo Pri pilju, je bila dolgo let prepuščena milosti in nemilosti vremena, da jo je zob časa že močno načel. V prav tako slabem stanju je bilo tudi korito, ki so ga bili med drugo svetovno vojno zgradili Nemci, da bi tam napajali konje. Iz napajališča se je korito spremenilo v zbirališče vsakovrstnih odpadkov.
Pred nekaj leti so domačini napolnili nekdanje korito z zemljo in tam posadili nekaj cvetja, ki pa je - brez primerne nege - kmalu usahnilo.
Zadnja dva tedna je vse okrog »špine« polepšano. Betonska struktura je bila prebarvana, korito pa je dobilo podobo kmečke idile. Posajene so bile nove rastline, ob njih tudi sadika trte, medtem ko je bila čez zid sosednje Švarove domačije »napeljana« trtna vejica z grozdom in bila privezana na lesen latnik. Na zid je bila pod streho,
Urejena »špina« Pri pilju na Proseku
fotodamj@n
ki jo bo branila pred dežjem, nameščena tudi lesena tabla z vrezanim ledinskim imenom kraja »Pr' Pilju«.
Vse to ni nastalo samo od sebe. Tabla z vrezanim imenom, streha, trta, cvetje so delo rok domačina Miloša Kalca. V vasi je znan kot oblikovalec lesa. Svoje lesene izdelke je že večkrat razstavljal, tudi v domači Društveni gostilni. Pred časom je že večkrat pozval občinske oblasti, naj uredijo »špino«. Ker odziva ni bilo, se je
sam lotil dela in ga v nekaj tednih dokončal. Sadike gle-re ni posadil naključno, temveč skorajda iz izziva. Pred leti je namreč takratni kmetijski minister Luca Zaia prišel na Prosek in - v ligaškem blišču in pompu - posadil sadiko glere (pod borovec) v Mandriji. Po slabih dveh letih je usahnila. Kalc je prepričan, da bo glera v koritu ob »špini« zdržala dlje, in bo tudi obrodila.
M.K.
/
TRST
Torek, 12. avgusta 2014
5
MIGRANTI - Z mladimi gosti konzorcija za pomoč azilantom ICS v Trstu o težkih afriških (predvsem libijskih) izkušnjah
Z gumenjakom čez Sredozemlje:
vš • •	■■	V V« • •
štiri zgodbe o revsam in nasilju
Aladji, Bubakar, Ibrahim in Lamin so izmišljena imena afriških mladeničev, ki so nam včeraj pripovedovali svoje še kako resnične, krute in neverjetne zgodbe. Iz svojih domačih krajev so odšli iz zelo različnih razlogov, skupna imenovalca njihovih zgodb sta revščina in nasilje. Neke junijske noči so se njihove štiri življenjske poti srečale na libijski plaži, na kateri se je stoterica obupancev tudi pod grožnjo strelnega orožja strpala na večji gumenjak. Migranti so takoj opazili, da v čoln pronica voda. »No problem,« so jih mirili libijski organizatorji tajne plovbe po Sredozemlju. Ob 3. uri je gumenjak odplul proti odprtemu morju. Nihče od naših štirih sogovornikov pred tem ni nameraval potovati v Italijo, enemu od njih se sploh ni sanjalo, da bo kamorkoli plul.
Zjutraj je bilo malo plovilo že popolnoma izgubljeno nekje sredi Sredozemskega morja, migranti so z vihranjem majic klicali na pomoč, ladje so plule mimo. Neki Li-bijci, ki so se vračali s Sicilije, so se jim celo posmehovali, ko so jih zaprosili za pomoč. K sreči je migrante pozno ponoči (približno 24 ur po odplutju iz Libije) rešila posadka kitajske trgovske ladje. Kitajci so nahranili pre-bežnike in poklicali italijanske oblasti, pred sicilsko obalo je ladjo pričakala italijanska mornarica. Migranti so na Siciliji ostali tri dni, nakar so jih v okviru programa Mare Nostrum odpeljali v razne italijanske dežele. Petnajst so jih dodelili Trstu, kjer jim je zatočišče zagotovil konzorcij za pomoč azilantom ICS v sodelovanju z Občino Trst. Tu so vložili prošnjo za politični azil in zdaj čakajo, da jih pristojna komisija pokliče na avdicijo v Gorico. Glede na okoliščine, v katerih je posameznik prebegnil v tujino, lahko pridobi enoletno do petletno dovoljenje za prebivanje; če je prošnja zavrnjena, pa mora v 30 dneh zapustiti schengensko območje.
Težko otroštvo
Pogovor na sedežu konzorcija ICS na Škorklji je potekal v angleščini, francoščini (ob pomoči prevajalca), delno pa tudi v malij-skem jeziku bambara (z dvojnim prevodom - v francoščino ter nato v italijanščino). Angleško govoreči Lamin se je kot otrok preselil iz rodne Sierre Leone k babici v Gam-bijo in sam ne ve, koliko je star. Kmalu je babica umrla in ostal je povsem sam. Leta 2009 ga je odrasel znanec odpeljal s seboj v Libijo, dve leti pozneje pa je Laminov zaščitnik sredi državljanske vojne izginil. Gambijski predsednik je organiziral posebne polete, s katerimi so se Gambijci vrnili v svojo revno domovino, med njimi tudi mladi Lamin.
Decembra 2013, ko je bilo v Libiji relativno mirno, se je spet pojavila delovna priložnost v tej sredozemski državi. Lamin je še drugič odletel tja in se zaposlil kot vrtnar: »Delal sem zelo daleč od mesta, bilo je naporno. Bil sem sam, nekajkrat so me oboroženi Libijci oropali.« Pobegnil je v mesto Gri-garas, kjer se je komajda preživljal z enour-nimi ali enodnevnimi deli. »Naenkrat nas je organizirana skupina ugrabila, bilo nas je 150. Zaprli so nas in zahtevali odkupnino. Jaz sem prebil v zaporu tri mesece, jedli smo le enkrat dnevno. Pogosto so nas mučili, po nogah so nas tolkli z veliki lesenimi palicami.« Na koncu je Lamin zbežal: »Med petkovo molitvijo nas je pobegnilo 16, enega so ubili, druge ranili.« Ropi in krivice so se nadaljevali tudi drugod, »zato sem se odločil vrniti v Gambijo«. Na obali so mu pojasnili, da to ni mogoče, ker Libijci organizirajo samo plovbe proti Malti ali Italiji. »Pa naj bo, sem si rekel, samo da zapustim Libijo ... «
Vse poti vodijo v Libijo
Tudi Aladji je Gambijec, ki je odraščal v zelo težkih razmerah. Z materjo je stanoval v hiši v najemu, najemnino je plačeval oče. Ko je ta umrl v prometni nesreči, sta se morala odseliti, mater pa je nato zadela srčna kap. Aladji je ena izmed neštetih afriških sirot. Sprejela ga je druga družina, ki pa mu ni mogla zagotoviti šolanja: »Zgodaj sem
Pred sicilsko obalo so v avgustu rešili tudi več otrok
ansa
opustil šolanje in začel delati kot služabnik. Nisem bil enakovreden član družine: jedel sem sam, spal sam. Slabo sem bil oblečen in pogosto lačen, tega sem se sramoval. Nisem znal brati, zelo sem bil žalosten.« Preselil se je k bratrancu v Dakar, prestolnico Senegala, kjer je živel zelo skromno, vendar svobodno. Bratrancu je pomagal prodajati ribe. Nekega dne se mu je približal neznanec in mu obljubil službo s čedno plačo v Libiji, državi, v kateri naj bi domačini spoštovali vsakega muslimana. »Sprejel sem in se odpravil na dolgo pot po Maliju, Burkini in Nigerju. Tri dni smo natrpani na pick upu potovali skozi Saharo: nismo spali, v tisti vročini pa sploh ne bi mogel jesti.« Včasih se je zgodilo, da je sopotnik med vožnjo omahnil z vozila: »Trkali smo na voznikovo kabino, a zaman. Ni se ustavil, umrli so.«
V Libiji so migrante ugrabili. Aladji je prebil dva meseca v zaporu: »Tam so bile tudi nosečnice, ena je rodila kar pred mano. Ugrabiteljev to ni zanimalo.« Tudi Aladji je srečno pobegnil iz zapora in odšel v Tripoli. Tam so bili na vrsti novi spopadi, temnopolti Afričani so bili žrtve stalnih ropov in ubojev. »Hotel sem oditi, najraje bi šel na Malto. Pa sem v Italiji. Upam, da bom tu ostal, saj me v Gambiji nihče ne čaka.«
Madrasa, levi in še nasilje
Bubakar prihaja iz Malija. Svoje matere ni nikoli spoznal, državo pa je zapustil za-
radi obremenjujočih očetovih zahtev: »On me je hotel po vsej sili vpisati v madraso (islamsko šolo, op. nov.), da bi postal musliman. A jaz sem kristjan, vedno sem se družil s kristjani. Zato sem odšel, ni bilo druge možnosti.« Leta 2012 je tudi on prepotoval Mali, Burkino, Niger in Libijo. Tam je občasno delal, »pogosto pa te libijska policija ustavi in ti vzame ves denar, saj si navsezadnje samo ilegalec«. Življenje je bilo pretrdo, zato se je Bubakar odločil za skrajno rešitev - mor-
je: »Na koncu so nas rešili Kitajci in Italijani. Italijanska policija je dobro ravnala z nami, hvaležen sem ji.«
Njegov rojak Ibrahim je bil v Maliju pastir, v službi je bil pri govedorejcu. V eni noči se je njegovo življenje spremenilo: levi so napadli govedo in raztrgali dvajset krav, naslednjega dne pa je gospodar okrivil Ibrahi-ma in od njega zahteval, da mu odplača krave. Ker Ibrahim ni imel denarja, so ga žan-darji odvedli v zapor: »Po dveh mesecih so me izpustili in spet se je pojavil moj delodajalec. Zahteval je denar in mi grozil s smrtjo, zato sem zbežal na sever države, na mejo z Alžirijo.« Tam je med letoma 2011 in 2013 delal za Tuarege, skrbel je za kamele. Ko se je državljanska vojna zaostrila in je bilo v obmejni regiji že preveč mrtvih, je prebegnil v Alžirijo. Tam pa so tudi njega zvabili v Libijo z obljubo o dobri službi: »Libijec mi je plačal prevoz od Gadamesa do Tripolija in nato sem delal zanj. Skrbel sem za kokoši, mesečna plača je znašala 200 evrov. Po sedmih mesecih sem ugotovil, da ni nobenega tekočega računa in da mi ni izplačal niti dinarja. Ker sem ga vztrajno spraševal po denarju, me je prijavil policiji. Bil sem ilegalec. Spet sem končal v zaporu.« Ibrahim pravi, da so ga sami policisti 10 dni zatem porinili v avtomobilski prtljažnik, ko so ga odprli pa se je znašel na plaži: »Tam je bilo veliko oboroženih Libijcev. Prisilili so nas, da stopimo na gu-
Včeraj prispelo v Trst še 41 migrantov, v glavnem iz Sirije
Včeraj zjutraj je prispelo v Trst 41 migrantov, večinoma beguncev iz Sirije. Pred dnevi se je na južni sicilski obali znašlo večje število pribežnikov, 150 teh so včeraj s tremi avtobusi ob spremstvu policije pripeljali v Mestre. Razdelili so jih v manjše skupine in jih poslali na razne konce Veneta ter Furlanije-Julijske krajine, 41 jih je potovalo v Trst. Zaenkrat jih gostijo v hotelu za romarje Villa Nazareth v Istrski ulici ter v šoli v Ulici Combi.
Skozi saharsko puščavo potujejo v Libijo natrpani tovornjaki in avtomobili
menjak. Jaz nisem vedel, kje sem in kam smo namenjeni. Sploh nisem nameraval pluti v Evropo. Zdaj pa se ne vrnem domov, tukaj bom iskal službo.«
V	Trstu 300 prosilcev za azil
V	Trstu je bilo za prosilce za azil do pred kratkim 83 mest, za večino skrbi prav ICS v sodelovanju z Občino Trst. Aktivna je tudi Karitas, mladoletnike brez spremstva že več let sprejemajo tudi v Dijaškem domu. Z lanskim letom se je število prosilcev v Italiji zelo povečalo, zato je država uvedla izredni sistem sprejemanja migrantov (vzporedno z operacijo Mare Nostrum). Danes je v Trstu poleg 83 rednih mest še 216 priseljencev -skoraj vsi so prispeli v Italijo po kopnem. Najštevilnejši so afganistanski državljani. Predsednik konzorcija ICS Gianfranco Schiavo-ne poudarja, da se je izredni sistem sprejemanja v Trstu vključil v rednega, saj poteka po istih standardih, medtem ko je drugod po Italiji veliko improvizacije in neusklajenega upravljanja: »Tudi tu si začasno pomagamo s hoteli in s kampom pri Fernetičih, kjer je trenutno 20 gostov, v glavnem pa je vse pod nadzorom, priseljenci so v stanovanjih. Drugod ni tako.« Schiavone opozarja, da se migrantski tokovi ne bodo ustavili, ker je današnji svet tak, zato ne delajmo si utvar: nikoli več ne bo tako, kot je bilo.
Aljoša Fonda
DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane
POPOLNO POLETJE - Tuji mediji o Trstu
Ausonia v britanskem dnevniku Financial Times
iPM
My perfect summer I^SE®
KBEmro *•""'.....^tji' rfc^i-LJ; j...
rJl--'jutHl.niinJiivib,! Hl.l : L.^ |1, -.
Kaj imajo skupnega britanski dnevnik Financial Times, popolne poletne počitnice in priljubljeno tržaško kopališče Ausonia? Ne veliko, a urednik članka o počitnikovanju znanih Britancev (izšel 1. avgusta) si je za podlago izbral fotografije Ausonie. Te je posnel v Trstu živeči fotograf, ki se predstavlja pod vzdevkom Es-
capista, serija fotografij pa pripoveduje zgodbo kopalcev na kopališču, ki je, kot trdi Escapista, ostalo takšno, kot je bilo ob svojem odprtju. Pod fotografijo so pri britanskem dnevniku zapisali, da je Trst zelo samosvoje obalno mesto brez peščenih plaž, ta manko pa naj bi Tržačani nadomestili s kopališči, kakršno je Ausonia.
Osumljenec v preiskavi o smrti 92-letnega duhovnika?
Preiskava o zagonetni smrti 92-letnega duhovnika Giuseppeja Rocca se nadaljuje, preiskovalci pa so se zavili v molk, potem ko je tržaški glavni tožilec Carlo Mastelloni javno opozoril, da je treba zaščititi osumljence in delo preiskovalcev. Včeraj pa je deželni italijanski radijski dnevnik RAI poročal, da naj bi se ena oseba znašla na seznamu preiskovanih zaradi suma kraje verižice. Karabinjerji forenzičnega oddelka RIS iz Parme bodo v Trstu po velikem šmarnu, ko si bodo podrobno ogledali duhovnikovo stanovanje v duhovniškem domu v Ul. Besenghi in tudi poročilo sodnega zdravnika. Tam je neznanec 25. aprila ob zori ubil Rocca: preiskovalci menda domnevajo, da je duhovnik poznal svojega krvnika, saj ni bilo znakov vloma. Kaže, da naj bi ga prijel od zadaj, mu zamašil usta z roko in odtrgal verižico ter ga zadavil. To naj bi izhajalo iz obdukcije. Sosedje niso slišali ničesar, vse skupaj je najbrž trajalo le nekaj sekund. Glede motiva za umor karabinjerji ne izključujejo nobene možnosti.
V	Trstu koncert Rapsody of fire in Zvezdine sanje
Danes ob 21.15 bo na Verdijevem trgu v okviru 11. tržaškega poletnega festivala roka nastopila skupina Rapsody of fire. Dobro uro prej (ob 20.04) pa bo na pomolu Audace drugo poglavje Zvezdinih sanj Alfreda Lacosegliaza. Ob avtorju nastopajo še Marko Jugovic (tolkala), Karina Oganjan (glas) in Cristina Verita (violina). Sledil bo voden ogled mesta z Luco Bellocchijem na temo Trst in morje.
Ob 100-letnici 1. svetovne vojne Na Zahodu nič novega
V	okviru filmske revije Vizije zgodovine, 100 let filmov o prvi svetovni vojni bodo drevi ob 21. uri v gledališču Franco in Franca Basaglia pri Sv. Ivanu predvajali film Na Zahodu nič novega, ki ga je leta 1930 ameriški režiser Lewis Mileston posnel po istoimenskem romanu Ericha Marie Remarquea.
6
Sreda, 13. avgusta 2014
KULTURA
/
MIRAMAR - V Mednarodnem centru za teoretsko fiziko so včeraj odprli Scientific FabLab
Z dobro idejo v tehnološko inovativen znanstveni laboratorij
Za tiste, ki imajo ideje, a ne vedo, kako bi jih realizirali, bo dobrodošla novica, da imamo v Trstu po novem nov instrument, ki bo inovativne ideje iz glav pomagal spraviti v laboratorij. Mednarodni center za teoretsko fiziko (ICPT) za Miramarskim parkom je včeraj uradno odprl znanstveni laboratorij z imenom Scientific FabLab, ki bo dostopen vsem Tržačanom in tudi drugim iz Furlanije Julijske krajine, ki imajo kreativne in inovativne zamisli. Osrednji namen novega laboratorija je spodbujati vse tiste, ki imajo radi tehnologijo, a nimajo pripomočkov za realizacijo svojih projektov.
Laboratorij je včeraj uradno odprl Enrique Canessa, odgovorni za laboratorij. Številnemu občinstvu, med katerim so bili tako znanstveniki kot predstavniki mestne politike in sedme sile, je odgovorni predstavil laboratorij, ki zavzema 200 kvadratnih metrov površine, na tej površini pa je en del namenjen strokovnim predavanjem, v sredini so mize, na katerih lahko svoje ideje istočasno razvija 12 oseb, na desni strani laboratorija pa so revolucionarni materiali in aditivi, ki jih je mogoče obdelati z novo tehnologijo predelave (3D tisk in 3D skeniranje). S pomočjo 3D tiskanja je mogoče izdelati prototipe, koncepte in modele (to je odlično orodje za marketing), 3D skeniranje pa omogoča nadzor
LJUBLJANA
Svetovna
skavtska
konferenca
V Ljubljani se je v ponedeljek začela 40. Svetovna skavtska konferenca, na kateri je približno 1200 udeležencev iz skoraj 130 držav. Uradno so jo odprli s slovesnostjo na Gospodarskem razstavišču. Udeležence je nagovoril tudi predsednik republike in častni pokrovitelj Borut Pahor.
Na konferenci, ki se bo nadaljevala do petka, bodo med drugim oblikovali vizijo skavtske organizacije do leta 2023 kot del strateškega načrta, določili triletni načrt dela do leta 2017 in razpravljali o aktualnih temah v povezavi z mladimi. Konferenca je namenjena tudi izvolitvi 12. članov Svetovnega skavtskega komiteja, ki je najvišji organ Svetovne organizacije skavt-skega gibanja.
Za vse udeležence so pripravili pester spremljevalni program. Ta med drugim obsega mednarodni večer ter razstavo taborniških in skavtskih fotografij na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli, v parku Zvezda pa v času konference potekajo razne taborniške dejavnosti.
Zveza tabornikov Slovenije, ki je organizator konference, v skladu z načeli skavtskega gibanja deluje nepretrgoma od ustanovitve leta 1951. Ustanovili so jo začetniki skavtizma in gozdovništva, ki so na slovenskih tleh delovali vse od 20. let minulega stoletja, je pojasnil starešina Zveze tabornikov Slovenije Jernej Stritih. Po njegovih besedah se je treba povezovati in delovati širše. "Vsak je pomemben in mora prevzeti svoj del odgovornosti," je poudaril na predstavitveni novinarski konferenci.
Na fotografiji občinski odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus ob 3D tiskalnikih
fotodamj@n
izdelkov, izdelavo digitalnih arhivov, oblikovanje embalaže. Zanimiv je tudi podatek, da inovatorjem omogočajo izvedbo projektov z minimalnimi finančnimi sredstvi.
In na koga se lahko obrnejo zainteresirani? Osebe z idejami lahko na center ICPT pošljejo svoj projekt, o njem bo razpravljala komisija, ki bo projekt odobrila ali zavrnila. Prednost imajo pro-
jekti, ki zadevajo robotiko, elektroniko, zeleno tehnologijo, alternativno energijo in internetne aplikacije. Skratka, nov laboratorij je namenjen sodobni tehnologiji, ki spreminja svet. Na predstavitvi so tudi povedali, da bo v primeru odobritve prosilec lahko svoj projekt razvijal v novem laboratoriju, kjer bodo na razpolago tudi znanstveniki dotičnega centra, ki bodo poskrbeli za interaktivni
trenutek. Obiskovalcem laboratorija ne bo treba plačati nikakršne najemnine, sami pa si bodo morali priskrbeti material. Vsi tisti, ki bi radi izpopolnili svoje tehniško znanje in ga še nadgradili z realizacijo idej, lahko to storijo tako, da pošljejo elektronsko pošto na naslov scifa-blab.icpt.it. Na tem naslovu je moč dobiti tudi obrazec, ki ga je treba izpolniti in ga poslati nazaj na isti naslov. (sč)
DRAGA MLADIH
V svet(u) z možgani
Prvo dejanje letošnjih 49. študijskih dnevov Draga bodo v celoti
upravljali mladi Slovenci iz Italije. V petek, 29. avgusta, ob 16.30 bo Draga mladih v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu potekala v slogu dinamičnega salona, v katerem se bodo mladi pogovarjali s tremi uglednimi predavatelji o temi, ki je vsem nam dobro poznana, a morda premalo raziskana. Nekoč so ji pravili beg možganov, danes lahko govorimo o mobilnosti.
Kot piše v noti za tisk, so prireditelji povabili izvedenko za zahtevne zaposlitve dr. Alenko Stanič, slovenskega diplomata dr. Valentina Inzka in goriškega pesnika dr. Davida Band-lja. Kratkim uvodnim posegom bo sledila obširna debata v obliki aktivnih vprašanj in predlogov. Pod naslovom V svet(u) z možgani bodo spregovorili o tem, kako odhajati v svet v iskanju študijskih, življenjskih in delovnih izkušenj, kako se vračati z dušo in razumom ter kako ustvariti pogoje za to, da bi intelektualni in delovni potencial ohranili doma. »Življenjski prostor se širi. Srečujemo tisoče ljudi, preskakujemo celine, časovne pasove in meje. Državne, kulturne, jezikovne, identitetne, vrednotne, osebne. Človek pa kljub globalnim trendom, demokratizaciji, blagostanju ali krizi ostaja človek, duševno bitje z nogami in glavo. Mlad človek išče svojo pot, doma ali v svetu, in s tem išče sebe,« so še zapisali prireditelji v sporočilu za javnost.
VSEDRŽAVNO SREČANJE SKAVTOV - Udeležil se ga je tudi SZSO □ Obvestila
S pogumom do spoštovanja in izgradnje boljše prihodnosti
Danes, SREDA, 13. avgusta 2014
LILIJANA Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.17 - Dolžina dneva 14.15 - Luna vzide ob 21.36 in zatone ob 10.38.
Jutri, ČETRTEK, 14. avgusta 2014
DEMETRIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 27 stopinj C, zračni tlak 1010,7 mb ustaljen, vlaga 54-odstotna, veter 11 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,2 stopinje C.
Loterija 12 . avgusta 2014
Pretekli konec tedna so se italijanski skavti, med katerimi so bili tudi zamejski skavti, udeležili vsedržavnega srečanja v kraju San Rossore v bližini Pise. Skavti z vseh koncev Italije so se med drugim srečali tudi z različnimi italijanskimi politiki, med katerimi je bil premier Matteo Renzi, na dnevnem redu pa so bile aktualne teme, ki obravnavajo vrednote odgovornosti, požrtvovalnosti, sodelovanja in poguma.
O plemenitem poslanstvu skavtov in viziji skavtskih organizacij smo se pogovarjali z Mitjo Jevnikarjem, ki se je skupno z desetimi člani Slovenske zamejske skavtske organizacije udeležil srečanja. Naš sogovornik nam je povedal, da so se nekaj dni pred vsedržavnim srečanjem dobili s skavti iz Seregna pri Milanu in Salerna na Amalfitanski oba-
li, kjer so govorili o pogumu; v sklopu te teme so mlade učili ljubiti same sebe, nato ljubiti druge, na koncu pa ljubiti zadnje. Šlo je za proces, ki je s postopnim poglabljanjem teme želel sporočiti, da je vsak pomemben in da mora vsak prevzeti svoj del odgovornosti.
Obogateni z novimi izkušnjami se je 50-članska delegacija odpravila v kraj San Rossore, kjer so tradicionalne vrednote dograjevali in jih sporočali ljudem okoli sebe. Tabor je bil namenjen zlasti mladim skavtom, je razložil Mitja Jev-nikar, ki je pristavil tudi, da so se v tem kraju dobili tudi z goriškimi skavti. V okviru delavnic so zelo natančno analizirali temi, kot sta državljanstvo in narodnost, v sklopu predavanj pa so naši skavti svojim varovancem tudi razložili, s kašnimi problemi se sooča sloven-
Mitja Jevnikar (četrti z leve v zadnji vrsti) s skupino udeležencev vsedržavnega skavtskega srečanja
ska manjšina. Mitja Jevnikar nam je pojasnil, da so novim rodovom hoteli predati skrb za aktualne teme, svetovali pa so jim tudi, da je za vsako težavo treba poiskati rešitev.
Ob koncu vsedržavnega srečanja so izbrani skavti sestavili dokument, v katerem so določili načrt dela, sestavili pa so tudi tako imenovano karto poguma, s katero so se vsi prisotni zavezali, da bodo spoštovali načela in vrednote skavtskih organizacij. Vsem mladim, kot je dejal naš sogovornik, smo želeli sporočiti, da bodo le s pogumom lahko protagonisti svoje bodočnosti.
Udeleženci skavtskega tabora pa niso govorili le o resnih in aktualnih temah, saj so organizatorji pripravili tudi bogat spremljevalni program z raznimi skavtskimi dejavnostmi. (sč)
Bari	21	16	72	2	44
Cagliari	50	1	63	74	88
Firence	76	45	84	4	81
Genova	18	2	9	44	21
Milan	68	29	8	15	65
Neapelj	17	87	18	34	58
Palermo	23	73	72	67	17
Rim	29	63	45	25	4
Turin	89	28	84	64	82
Benetke	30	38	79	13	68
Nazionale	19	51	81	58	36
Super Enalotto Št. 96
11 24 34 39 68 86 jolly 85
Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 3 dobitnikov s 5 točkami 518 dobitnikov s 4 točkami 21.003 dobitnikov s 3 točkami
Superstar
21.709.294,44 € --€ -- €
65.473,38 € 384,41 € 18,83 €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
2 dobitnikov s 4 točkami	38.441,00 €
117 dobitnikov s 3 točkami	1.883,00 €
2.035 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
13.573 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
30.546 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
13
/
TRST
Torek, 12. avgusta 2014
7
.J LeAarne
Do četrtka, 14. in v soboto, 16. avgusta 2014: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 - 040 364928, Trg Gio-berti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzi-ni 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8, Ul. Baia-monti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Baiamonti 50 - 040 812325.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Q Kino
riero«; Dvorana 4: 17.15, 19.50, 22.10 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; Dvorana 5: 17.15, 19.00 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'Oriente«; 21.00 »Transformers 4 - l'era dell'estinzione«.
Čestitke
[TD Osmice
ARISTON - 18.45, 21.15 »Tracks - At-traverso il deserto«.
CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 20.15 »Gebo e l'ombra«; 16.30, 21.45 »St@lker«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Chef«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Hannah Arendt«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.15, 18.30, 20.50 »22 Jump Street: Mladeniča na faksu«; 16.30 »Avioni 2: V akciji«; 16.10, 18.15, 20.15 »Herkules«; 16.40 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 18.45 »Pa ne že spet ti!«; 16.25 »Varuhi galaksije«; 18.45, 21.10 »Varuhi galaksije 3D«; 16.20, 18.20, 20.20 »Vroči posnetki«; 21.00 »Zora planeta opic«; 18.10, 20.30 »Šef«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »La Bella e la Be-stia«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Hercules - Il guerriero«; 18.15, 20.15 »Una notte in giallo«; Dvorana 2: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 »Planes 2 - Missione antincen-dio«; 16.30 »Disney's Maleficent«; Dvorana 3: 16.45, 18.15, 19.45, 21.15 »Planes 2 - Missione antincendio«; 19.15, 21.00 »Hercules - Il guerriero 3D«; Dvorana 4: 16.30, 22.00 »Anarc-hia - La notte del giudizio«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.20, 18.30, 21.40 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione«; 16.30 »Il magico mondo di Oz«; 16.20, 19.00, 21.40 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Io vengo ogni giorno«; 19.30, 22.05 »The Butler, un maggiordomo alla Casa Bianca«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Hercules - Il guerriero«; 17.00, 19.05, 21.10 »Hercules - Il guerriero 3D«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Planes 2 -Missione antincendio«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30, 18.10, 20.15, 22.00 »Planes 2 - Mis-sione antincendio«; Dvorana 2: 18.00, 21.00 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie 3D«; Dvorana 3: 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »Hercules - Il guer-
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375.
DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Prisrčno vabljeni!
DRUŽINA TERČON ima v Mavhinjah odprto osmico. Toplo vabljeni! Tel.: 040-299450.
LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225305.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni!
OSMICO je odprl Miro Zigon v Zgo-niku 36. Tel. št.: 040-229198.
V	BOLJUNCU je Parovel odprl poletno osmico. Tel. št.: 346-7590953.
V	KRIŽU, pri Beljanovih, je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708.
V	PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943.
V	REPNU na Rovniku so Batkovi odprli osmico. Tel. št.: 347-4798467.
S Mali oglasi
ISKUŠEN DOLGOLETNI KUHAR išče zaposlitev v gospodinjstvu. Tel. št.: 347-3674412.
ODDAMO opremljeno dvosobno stanovanje v Sesljanu, nedaleč od železniške postaje, v mirnem kraju. Tel. št.: 327-9891025.
PODARIM dve mladi muci (samčka in samico), črna in sivo-tigrasta; tel. 333-9766745.
PRODAM kultivator (freza) goldoni, motor lombardini 14 ks. Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-231984.
H Šolske vesti
DVOJEZIČNE OTROŠKE JASLI »MAJA« Repen 130, vabijo malčke do 3. leta v prijetno naravno okolje. Tel. št. 040-327522 ali 340-4022209 (Martina). www.asilonidomaja.it.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni seznami učbenikov za nižji srednji šoli Kosovel in Levstik za š.l. 2014/15.
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo ob sobotah, do 23. avgusta, in v četrtek, 14. avgusta, uradi zaprti. Urnik tajništva: 8.3012.30. Prvi dan pouka bo v sredo, 10. septembra.
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah in v ponedeljek, 18. avgusta. Pouk se bo pričel v četrtek, 11. septembra.
DIZ JOŽEFA ŠTEFANA obvešča, da bo šola do vključno sobote, 23. avgusta, odprta od ponedeljka do petka, od 7.30 do 13.30.
SKLAD MITJA ČUK - »Ponavljajmo skupaj... matematiko«, ponavljanje snovi in priprava na šolsko leto 2014/2015 ter pomoč pri pisanju nalog. Od 25. do 29. avgusta, 9.00-13.00 (za dijake, ki so zaključili srednjo šolo). Od 1. do 5. septembra, 9.00-13.00 (za dijake, ki so zaključili osnovno šolo). Omejeno število udeležencev. Info in prijave na tel. št. 040-212289 (pon.-pet. 10.00-12.00).
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 30. avgusta.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so na spletni strani Deželnega šolskega ravnateljstva (www.scuo-la.fvg.it) objavljene začasne pokrajinske lestvice za habilitirano učno osebje slovenskih šol v tržaški pokrajini za šolska leta 2014/2017. Mo-
rebitne ugovore smejo kandidati nasloviti na Urad za slovenske šole v roku 5 dni po objavi.
S Izleti
80 čestitk naši noni MIRANDI! Pošiljajo ji pupe tri.
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA organizira potovanje v Lurd in na Azur-no obalo od 20. do 24. avgusta. Imamo še nekaj prostih mest. Info na tel. št. 00386-41573326 (Marija).
OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet na Barbano v ponedeljek, 1. septembra. Pridružili se bomo slovenskim romarjem iz Goriškega in Tržaškega pri skupni sv. maši ob 10.30. Nato se bomo podali na Angelsko goro - Otlica. Info čim prej na tel. št. 347-9322123.
□ Obvestila
ZALOŽBA MLADIKA IN ZTT sporočata, da je možno naročiti šolske knjige na sedežu založbe Mladika, Ul. Don-izzetti 3. Urnik: ponedeljek in petek 8.30-12.30; sreda 15.00-19.00. Tel. št. 040-633307 ali ts360srl@gmail.com.
KNJIŽNICA V SALEŽU bo za dopust zaprta danes, 13. avgusta, in v ponedeljek, 18. avgusta.
KMEČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC obveščata, da bodo uradi zaprti do četrtka, 14. avgusta.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 29. avgusta odprta s poletnim urnikom: ponedeljek, sreda in petek 8.00-16.00; torek in četrtek 11.0019.00. Do četrtka, 14. avgusta, bo zaprta zaradi dopusta.
REPENTABRSKI VELIKOŠMARNIČNI DNEVI, v sodelovanju z občino Re-pentabor: v četrtek, 14. avgusta, ob 19.30 odprtje likovne razstave Sandra Ape »Kras v očeh Neaplčana«, ob 21.00 komorni koncert z naslovom Čarobna godala v preddverju Marijinega praznika. V petek, 15. avgusta, dva romarska shoda: ob 10. uri, ko bo maševal tržaški škof Giampaolo Crepaldi in ob 17. uri, ko bo ob somaševanju vodil bogoslužje letošnji jubilant Dušan Jako-min. Na praznik sv. Roka, 16. avgusta, bo bogoslužje ob 10. in 19. uri, od 20.30 dalje pa bo razveseljevala Nabrežinska godba. Praznovanje se bo zaključilo v nedeljo, 17. avgusta, zvečer.
SKLADA MITJA ČUK obvešča, da bo urad zaprt zaradi dopusta do četrtka,
14.	avgusta.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sporoča, da bo tržaški urad zaprt do vključno četrtka, 14. avgusta.
ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, ob 17. uri k sv. maši na Pečah. Odhod iz trga v Boljuncu ob 16. uri.
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA vabi na brezplačne animacije za otroke v okviru Sv. Roka v petek, 15., v soboto, 16., in v nedeljo, 17. avgusta, od 17.00 do 19.30 v Nabrežini št. 4 pri Babčevih. Vsak dan bodo tudi tekme otrok s kolesi zato prinesite svoje kolo.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na šagro na B'lancu, ki bo od petka, 15. do nedelje, 20. avgusta.
KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori do petka, 15. avgusta, zaprti. Z 18. avgustom bo recepcija na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, delovala s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure in ob torkih in četrtkih od 15. do 17. ure. Tudi za sprejemanje prostovoljnih prispevkov velja isti urnik.
SV. MAŠA NA VELIKI ŠMAREN v petek,
15.	avgusta, ob 12.30 v cerkvi v Starih Miljah. Sv. mašo bo daroval župnik z Ankarana pri kateri bo sodelovalo društvo Slovencev Miljske Občine K. Ferluga. Vabljeni!
ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 12. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo do petka, 15. avgusta.
KRIŽ - Župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita v soboto, 16. avgusta, na praznovanje drugega zavetnika župnije sv. Roka. Ob 19. uri slovesno so-
maševanje, ki ga vodi trebenski župnik g. Ivo Miklavc SDB. Evharistija bo ob cerkvici sv. Roka, saj je sakralna zgradba še nedostopna; v slučaju neprimernega vremena pa v župnijski cerkvi. Sledi družabnost.
PRAZNIK SV. ROKA V NABREŽINI vabi v nedeljo, 17. avgusta, k slovesni sv. maši ob 10. uri. Vodili bodo Karel Bol-čina, pater Janko in Don Ugo. Sledila bo procesija z najsvetejšim, godba, petje, blagoslov pred cerkvijo in zakuska. Ob 20. uri bo v cerkvi koncert komornega zbora Ipavska.
OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini obvešča, da bo zaprta zaradi dopusta od ponedeljka, 18. avgusta, do vključno ponedeljka, 1. septembra.
AŠD SOKOL, v sodelovanju z ZSŠDI-jem, prireja na Sokolovem odprtem igrišču športni kamp z raznimi športnimi panogami od 1. do 5. septembra, od 8. do 16. ure za rojene v letih 20032007. Prijave najkasneje do 20. avgusta na tel. št.: 340-8556304 (Marko Švab), 348-8850427 (Lajris Žerjal); csdasdso-kol@gmail.com.
GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo zaprta zaradi dopusta do 20. avgusta.
PRAZNOVANJE ZAVETNIKA SV. JERNEJA NA OPČINAH od srede, 20., do nedelje, 24. avgusta. V sredo, 20. avgusta, sprehod po poteh openske župnije; v četrtek, 21. avgusta, romanje v bož-jepotno svetišče Novo Štifto in okolico; v petek, 22. avgusta, koncert MePZ Ipavska pod vodstvom Matjaža Ščeka v župnijski cerkvi ob 20.30; v soboto, 23. avgusta, dvojezična sv. maša ob 19.00; v nedeljo, 24. avgusta, slovesna počastitev zavetnika s sv. mašo ob 9.00 in procesijo okrog cerkve. Vabljeni!
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo urad v Trstu zaprt zaradi dopusta do 22. avgusta.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce, v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo od 26. do 30. avgusta na Livku pri Kobaridu. Za udeležence iz tržaške občine bo odhod avtobusa iz železniške postaje v Sežani ob 8. uri, za goriške občane na parkirišču, v bližini krožišča v Rožni dolini, ob 8.40. Zadnji dan ob 11.00 bodo otroci sprejeli starše s predstavitvijo delavnic, sledi odhod. Prijave zbiramo na ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel./faks 040-635626, info@zskd.eu.
ANED - Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad, Ul. Rio Primario 1, zaprt do 31. avgusta.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI
- Prosvetni dom Opčine, obvešča cenjene bralce, da bo avgusta zaprta.
NSK - ODDELEK ZA MLADE BRALCE,
Ul. Filzi 14, sporoča, da bo do 31. avgusta, zaprt. Od ponedeljka, 1. septembra, bo ponovno odprt po običajnem urniku.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo lu-doteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Likovne delavnice v avgustu: Koliko oblik ima kamenje in Čudežne delavnice. Informacije na tel. št. 040-299099 (pon.-sob. 8.00-13.00).
VZPI - ANPI sporoča, da bo Pokrajinski urad na Trgu Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia 15) avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na tel. št. 040-661088.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata celodnevni poletni center »Plesalček« za dečke in deklice od 3 do 10 let, od 1. do 5. septembra, v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. Info in vpis na tel. 334-3611757 (Kristina) ali info@cheerdancemillenium.com.
WWF - Zaščiteno morsko območje v Mi-ramaru, v sodelovanju z občino Trst, prireja vsak petek do 12. septembra, od 10. do 12. ure didaktične naravoslovne dejavnosti na območju Mlake na Kon-tovelu. Info na tel. št. 333-9339060 ali 040-6754339.
H Prireditve
KRAJEVNA SKUPNOST ŠTORJE in
KŠD Šator prirejata v četrtek, 14. avgusta, ob 17. uri v Zadružnem domu otvoritev razstave vezenin krožka Vezenine. V kulturnem programu bodo nastopili članice in člani KŠD Šator. Razstava bo odprta vsak dan do nedelje, 17. avgusta, od 17. do 21. ure.
OTVORITEV RAZSTAVE gospoda Viktorja »Slikarstvo v službi resnice« v četrtek, 14. avgusta, ob 19. uri v župnijski dvorani. Urnik: ob sobotah in praznikih 16.00 - 21.00 od četrtka, 14., do nedelje, 24. avgusta. Vabljeni!
VOJAŠKI MUZEJ V LOKVI bo v petek, 15. avgusta, ob 17. uri proslavil 20-letnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo odprli razstavo »Slovenci v Av-stro-ogrski vojski na vzhodnih bojiščih« in predstavili knjigo z omenjeno tematiko prve svetovne vojne. V kulturnem programu bo nastopil MePZ Tabor in pevski zbor Dragon-skega polka iz Unca.
OBČINA DEVIN NABREŽINA, v sodelovanju s Tržaško pokrajino, prireja v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Sesljanu razstavo Anice Pahor »V naravi skrit navdih«. Urnik do nedelje, 17. avgusta: 10.00-13.00 in 14.00-19.00.
SKD TABOR - OPČINE PROSVETNI DOM v sredo, 20. avgusta, ob 20.30 odprtje razstave »Opčine v 1. Svetovni vojni«. Predstavitev: Igor Dolenc, sodelujeta MoPZ Tabor z Opčin in MoPZ Kraški dom z Repentabra. Vabljeni!
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi na ogled likovne razstave Pina Vecchieta v društvenem baru n' G'rici.
Prispevki
Ob prvi obletnici smrti brata Vojkota daruje sestra Ivanka z družino 50,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repen-tabru.
V	spomin na Mirko Čok darujeta Pierina in Miran Batič 50,00 evrov za KK Adria.
V	spomin na Lucijana Puriča daruje 3xD 50,00 evrov za nogometni klub Kras.
V	spomin na predrago hčerko Valentino Pangos darujeta mama in tata 250,00 evrov za društvo SKD Igo Gruden.
Ob 13. obletnici smrti Manči Švab daruje nečak Igor 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor od Novega sv. Antona.
Ob 15. obletnici smrti Milana Švaba daruje sin Igor 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomina na Albino Škabar in Luci-jana Puriča daruje Alojz Milič (Repen 49) 100,00 evrov za repentabrsko svetišče.
V	spomin na Lucijana Puriča daruje 3xD 50,00 evrov za repentabrsko svetišče.
V	spomin na Borisa Husela darujejo Nada, Andrej in Martin Mesar z družinama 30,00 evrov za repentabrsko svetišče.
V	spomin na Lucijana Puriča daruje družina Curci 50,00 evrov za repen-tabrsko svetišče.
V	spomin na Darka Lupinca darujeta Silvana in Robi 50,00 evrov za Združenje Amici Hospice Pineta.
V	spomin na brata Frankota daruje Lu-čo z družino 50,00 evrov za SKD Tabor z Opčin.
Ob 30. obletnici smrti drage matere Gisele se jo spominja Marta z družino ter daruje 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Darka Lupinca darujeta Maria in Ucio 25,00 evrov za SKD Vi-gred in 25,00 evrov za cerkev v Šem-polaju.
Zadnji pozdrav
OLGI LEGHISSA
brat Nino z ženo Ido ter vnuk Radivoj z družino
8
Sreda, 13. avgusta 2014
KULTURA
/
FILM - Izbrali 71 od 136 prijavljenih del
Spored 17. Festivala slovenskega filma
Organizatorji 17. Festivala slovenskega filma (FSF), ki bo v Portorožu potekal med 10. in 14. septembrom, so razkrili letošnji program. Izbranih je bilo 71 filmov, v tekmovalnem programu bo osem celovečercev, od tega pet igranih.
Festival bodo v Amfiteatru odprli s projekcijami kratkih filmov Nasvi-denje, Piran! Kristine Ravnikar in Vas-hava Saša Podgorška in Iztoka Kovača ter celovečercem Blaža Završnika Pot v raj. Ze dan pred tem pa bodo festival uvedli s projekcijama filmov Na slikoviti obali Zarka Petana ter Zarota Francija Križaja.
Na festival se je prijavilo 136 filmov, kar je nekaj več kot prejšnje leto.
Med 71 izbranimi filmi je bilo 11 celovečernih, od katerih jih bo osem del
tekmovalnega programa, devet sred-njemetražnih, med katerimi se jih bo za nagrade prav tako potegovalo osem, ter 51 kratkih filmov - za nagrade se jih bo potegovalo 29. Ostale izbrane filme bodo predvajali v sekciji Panorama.
Za širše občinstvo je najbolj zanimiv nabor igranih celovečercev v tekmovalnem programu. Poleg Završni-kovega Pot v raj so tu še Drevo Sonje Prosenc, Avtošola Janeza Burgerja, Inferno Vinka Moderndorferja in kopro-dukcija Barbari/Varvari Ivana Ikica.
Obiskovalci si bodo v Portorožu med drugim lahko ogledali še dokumentarca Kaj pa Mojca? Urše Menart in Boj za Siniše Gačica.
Filmske projekcije bo kot vsako leto popestrila glasbena spremljava festivala, ki jo bodo tokrat ponudili Fake
Festival bo potekal v amfiteatru v Portorožu med 10. in 14. septembrom
arhiv
orchestra, Repetitor in Katalena, ki bo nastopila na zaključni slovesnosti s podelitvijo nagrad.
Del festivala bodo tudi pogovori in delavnice, obeta se še novost -spremljevalni filmski program v razstavišču Monfort. Tam bo na ogled nabor filmov iz sodobne domače produkcije, ki se niso uvrstili v glavni program festivala, a so kljub temu vredni ogleda, so pojasnili organizatorji.
Program letošnjega FSF bodo podrobneje predstavili na novinarski konferenci 28. avgusta v Kinodvoru ter dan pred začetkom festivalskega dogajanja v Avditoriju Portorož. Po zaključku festivala bodo 16. septembra festivalsko dogajanje na kratko preselili še v Ki-nodvor, kjer bodo predvajali zmagovalne filme festivala. (STA)
FILM - Policija sumi na samomor
Umrl igralec Robin Williams
Šerifovi pomočniki okrožja Marin v Kaliforniji severno od San Francisca so v ponedeljek okrog poldneva odgovorili na nujni klic o nezavestnem moškem, ki ne diha, in v hiši v kraju Tiburon odkrili mrtvega 63-letnega slavnega komika Robina Williamsa. Šerifov urad sumi, da je šlo za "zadušitev po samomoru".
Soproga oziroma vdova Susan Schneider je sporočila, da je izgubila moža in najboljšega prijatelja, svet pa enega najbolj priljubljenih umetnikov in čudovitega človeka. "Družina prosi za spoštovanje zasebnosti v času žalovanja, ljudje pa naj se ga spominjajo po neštetih trenutkih smeha in veselja, ki jih je delil z milijoni po svetu," je sporočila vdova.
Na novico o Williamsovi smrti se je že odzvala vrsta njegovih filmskih sopotnikov in drugih osebnosti, med drugim ameriški predsednik Barack Oba-ma: "Nasmejal nas je. Spravil nas je do joka. Svoj talent je tistim, ki so ga najbolj potrebovali, razdajal prostovoljno in rade volje."
"Robin je bil prava nevihta komičnega genija in naš smeh je bil grom, ki ga je vzdrževal. Bil je prijatelj in ne morem verjeti, da ga ni več," je dejal režiser Steven Spielberg. Mia Farrow je bila krajša in je zapisala le: "Ne! Robin Williams bil si tako zelo ljubljen." Danny DeVito pa zgolj: "Imam strto srce."
Med drugim se je pokojnemu igralcu poklonil tudi igralec Steve Ca-rell, ki verjame, da je Williams poskrbel, da je bil svet malo boljši.
Dobitnik oskarja za vlogo učitelja v filmu Dobri Will Hunting iz leta 1997, v katerem je zaigral skupaj z Mat-tom Damonom, se je zadnja leta ponovno spopadal z odvisnostjo od alkohola in depresijo. O tem se je sicer pošalil na njemu lasten način, ko je dejal, da je šel na rehabilitacijo v gorice, da si pusti odprte vse možnosti.
Robin Williams se je rodil leta 1951 v Chicagu in se je kot komik najprej preizkusil pred svojo mamo z oponašanjem babice. Uspeh ga je vzpodbudil, da je nadaljeval z igranjem v srednji šoli in kasneje na Julliardu v New Yorku, kjer ga je učitelj John Houseman nagovoril, naj se poda med komike.
Med zvezdnike se je začel prebijati z vlogo v seriji Mork&Mindy, kjer je konec 70. in v začetku 80. let prejšnjega stoletja igral vesoljca, ki pride na Zemljo s planeta Ork ter spozna privlačno Zemljanko Mindy (Pam Dawber), s katero sledi veliko zabavnih epizod.
V bogati igralski karieri je kasneje nizal uspehe s filmi, kot so Dobro jutro, Vietnam, Očka v krilu, Društvo mrtvih pesnikov, Popaj, Kapitan Kljuka, Jumanji, Prebujanja in Življenje po življenju. Poleg oskarja za stransko moško vlogo v filmu Dobri Will Hunting je Williams prejel še tri nominacije za isto nagrado v kategoriji glavnih moških vlog. V svoji karieri je med drugim dobil tudi štiri zlate globuse. (STA)
REGGAE FESTIVAL - Od danes do sobote
V Tolminu že tretji Overjam
RAZSTAVE - V sklopu praznovanja domačega zavetnika sv. Roka
Aljažev stolp v Nabrežini
Gre za novi stolp, ki bo na vrhu Triglava zamenjal sedanjega, dotrajanega - Na ogled bodo tudi druge razstave
Pozitivne vibracije in seveda reggae glasba bodo z današnjim dnem preplavile Tolmin. Na Sotočju, kjer se Tolminka izliva v Sočo, bo namreč do sobote potekal tretji Overjam International Reggae Festival.
Overjam, relativno nova glasbena pobuda, že tri leta združuje pod isto jamajško streho vse tiste, ki so prejšnja leta obiskovali reggae festivala Sun-splash v Osoppu in Riversplash v Tolminu. Organizatorja (slovenska organizacija Kurz Rock Vibe in italijanska Associazione Culturale Overjam) sta lani privabila v Tolmin več tisoč ljubiteljev jamajških ritmov, letos pa ciljata na še večji uspeh. Kvaliteten in obsežen seznam glasbenikov kaže, da jim bo tudi letos festival uspel. Na prireditvenem prostoru bo namreč na treh različnih odrih nastopilo veliko mednarodnih reggae zvezd, posebno pozornost pa so organizatorji poskrbeli za domače zasedbe in tiste iz bivše Juugoslavije. Danes bo na primer na glavnem odru slovansko udeležbo zastopala zagrebška skupina Brain Holidays, v sredo pa se bodo predstavili nadebudni Raggalution iz Kranja. Vse dni festivala bo domačim izvajalcem mogoče prisluhniti v Dancehall areni in plažnem Roots'n'Cultu-re Beach Yardu, kjer bodo dj ekipe Freedom Fighters, Total Destruction, Baba K, Ziggi Mastah - Dubtafari, Tmin Ta-
fari, Rollking in mnoge druge navduševale obiskovalce festivala.
Poleg domačih bendov bo na letošnjem Overjamu nastopilo cel kup svetovno znanih skupin. Na glavni oder v Tolminu bodo tako, poleg su-perzvezdnika Shaggyja, stopili še Chro-nixx, Train to Roots, Macka B, Luciano, The Skints, Dub Inc, Meta & The Cornerstones in Zion Train. V dancehall areni bodo publiko »segreli« Herb-A-Lize It Soundsystem, DJ Rakka, Rag-ga Twins, so-avtorji novega hita Skril-lexa, Reggae Rajahs iz Indije in Supersonic Sound. Na dub prizorišču pa Vi-bronics in cela vrsta zanimivih dub selektorjev ter dj-jev.
Poleg glasbe ponuja Overjam festival tudi letos pester izbor hrane. V kioskih bodo lahko obiskovalci izbirali med mehiškimi, italijanskimi, indijskimi, slovenskimi in pa veganskimi specialitetatmi. Na območju festivala bo poskrbljeno za varstvo otrok, starejši pa se bodo lahko udeležili narjazličnejših delavnic, ki bodo zapolnile čas med glasbenimi nastopi: capoeira, izdelava različnih kitk in dreadlockov, hoja po vrvi, izdelava lovilcev sanj, joga, pilates, glasbene delavnice in še veliko drugih. Več informacij o letošnjem Overjamu lahko dobite na spletni strani www.overjamfestival.com.
R.D.
Ob prazniku sv. Roka v Nabrežini je tudi letos SKD Igo Gruden pripravilo nekaj zanimivih razstav v prostorih tamkajšnjega Kulturnega doma. Predvsem je v sodelovanju z Narodnim muzejem iz Ljubljane in s Slovenskim planinskim društvom Trst postavilo razstavo o planinstvu z naslovom »Nazaj v planinski raj«. Za to priložnost je v Nabrežino prispel pravi Aljažev stolp. Obdajajo ga panoji, ki predstavljajo julijske vršace v okolici. Ta del razstave, ki sta ga uredila brata Gorazd in Iztok Lemajič, je prispeval Narodni muzej, ki želi, da se njihova razstava seli po slovenskem prostoru, preden bo ta novi stolp nameščen na svoje stalno mesto, na vrh Triglava in bo zamenjal sedanjega dotrajanega. Po stenah dvorane pa so razstavljeni panoji SPDT o zgodovini in dejavnostih društva ob 110-letnici njegovega bogatega delovanja.
Poleg planinstva v pritličju si bodo obiskovalci ogledali še druge razstave pri SKD Igo Gruden. V Radovičevi sobi bodo na ogled umetniška dela Valentine Pangos, domačinke, ki nas je dosti prezgodaj zapustila, a za njo ostajajo v tolažbo in spomin njeni občutljivo oblikovani predmeti iz gline. V istem prostoru predstavlja SK Devin fotografije in spomine na svojo 40. obletnico.
V drugem nadstropju je likovna razstava umetnikov, ki so se udeležili slikarskega ex tempore v Devinu Pomlad na gradu - Primavera al castello. Razstavo
Razstavo so postavili v sodelovanju z Narodnim muzejem iz Ljubljane in s Slovenskim planinskim društvom Trst
je uredila Lucia Lalovich in sodeluje 45 umetnikov.
Tudi v Kavarni Gruden je nova razstava. Tokrat se nam predstavlja Loredana Riavini s svojimi olji.
Otvoritve vseh razstav bodo jutri,
14. avgusta, ob 18. uri in s tem se začne štiridnevno praznovanje vaškega zavetnika sv. Roka. Razstave bodo odprte vsak dan med 18. in 22. uro. Ob 19. in ob 20. uri pa bo vsak dan v dvorani predvajan film Aljažev stolp - ta pleh ima dušo.
/
ITALIJA, SVET
Sreda, 13. avgusta 2014
9
ITALIJA - V intervjuju za Millennium
Renzi: Razprava o ukinitvi 18. člena je nepotrebna
RIM - »Gre za simbol oziroma ideološki totem. Prav zato se mi zdi povsem nepotrebno razpravljati o tem, ali naj ga ukinemo ali ne. Edini rezultat te razprave je podpihovanje avgustovskih debat zainteresiranih.« Tako je včeraj v intervjuju za sinočnjo oddajo Millennium po Rai3 premier Matteo Renzi posredno odgovoril podpredsedniku vlade in vodji Nove desne sredine Angelinu Alfanu, ki se je v pogovoru za Repubblico zavzel za ukinitev 18. člena delavskega statuta na seji vlade, ki je napovedana za 29. avgust.
»Kar zadeva delo,« je dejal Ren-zi, »je pristojen minister Poletti, ki ga prej ni bilo, je pa že ustvaril 108 tisoč novih delovnih mest, kar je potrdil tudi Istat.«
Predsednik vlade je tudi dejal, da bi bilo prav, da na novo napišejo delavski statut. »Vendar ne smemo go-
voriti samo o 18. členu, ki zadeva razpravo med desnico in levico. Misliti moramo na 25-letno dekle, ki si ne more privoščiti otroka, ker nima niti najmanjšega zagotovila, da ga bo lahko preživela. Zato govorimo o tem, kako bomo ustvarili nova delovna mesta za prihodnje generacija,« je dodal Renzi.
Na vprašanje, ali je vlada pripravljena razširiti sodelovanje z Berlus-conijevo stranko tudi v zvezi s predlogi, ki jih je v zvezi z delom in gospodarstvom pripravila Forza Italia, je Renzi povedal, da je treba spoštovati vse in da sam vedno preštudira tudi predloge drugih, da pa dogovor s For-za Italia oziroma tako imenovani Na-zarenski pakt zadeva dve osnovni točki: institucionalne reforme in volilni zakon.
V pogovoru za oddajo na Rai3 je bil govor tudi Alitalii in doseženem
Premier Matteo Renzi na srečanju s skavti
dogovoru z družbo Etihad iz Arabskih emiratov o prevzemu italijanskega letalskega prevoznika. Na podlagi tega dogovora naj bi država tudi zaprla pipo z državnim denarjem za Alitalio. V
ansa
zvezi s tem je Renzi povedal, da je to pravzaprav obvezno. »Denarja smo dali že toliko, da bi bilo nadaljevanje te politike javne pomoči nesprejemljivo,« je poudaril.
Morski pes preplašil kopalce na plaži v Ostii
OSTIA - V plitvini na priljubljeni plaži blizu Rima v Ostii so včeraj opazili sinjega morskega psa, ki je sprožil preplah med kopalci. Eden od turistov je povedal, da je reševalec iz vode videl plavut morskega psa in sprožil opozorilo. »Izbruhnila je panika, predvsem med materami, ki so hitele v vodo po svoje otroke,« je povedal turist. Na plaži se je nato zbrala množica radovednežev, ki je hotela videti morskega psa, številni so dogajanje posneli s pametnimi telefoni. Ko so reševalci preverili, da nevarnosti ni več, so se kopalci lahko vrnili v morje. Dva metra dolg morski pes, ki se je v plitvini zadrževal nekaj minut, nato pa je odplaval proti odprtemu morju, se je obali verjetno približal med iskanjem hrane, je ocenil geolog Mario Tozzi. Sinji morski pes, ki običajno živi v tropskih morjih, ni nevaren, razen če se ne počuti ogroženega. Prehranjuje se s sardelami, inčuni, sku-šami, pticami, tjulnji, želvami in lignji.
IRAK - ZN: Preprečiti je treba genocid nad jazidi
Klic na pomoč
ŽENEVA - Manjšinskim jazidom, ki so ujeti na severu Iraka in jih obkoljujejo džihadisti, grozi »neposredna nevarnost pokola«, so včeraj v Ženevi opozorili Združeni narodi. Svet jim mora nujno pomagati in ukrepati »v dneh ali urah«, sicer se bo zgodil genocid, so pozvali.Strokovnja-kinja ZN za manjšine Rita Izsak je v skupni izjavi s kolegi svetovno skupnost pozvala, naj sprejme vse ukrepe, ki jih ima na razpolago, in pomaga jazidom. Na gori Sindžar na severu Iraka jih je še vedno ujetih kakih 30.000. Iraški civilisti so v »ek-stremni nevarnosti« in jih je treba prepeljati na varno, so posvarili.
Strokovnjak ZN za samovoljne usmrtitve Christof Heyns je spomnil, da so dali pripadniki skrajne sunitske Islamske države (IS) nemuslimanskemu prebivalstvu na izbiro le »spreobrnite se ali umrite«. »Pred našimi očmi se odvija tragedija ogromnih razsežnosti, v kateri tisoče ljudem neposredno grozi, da bodo ali nasilno ubiti ali pa bodo umrli od lakote in žeje,« je svetu sporočil strokovnjak Cha-loka Beyani, ki spremlja pravice beguncev.
Tiskovni predstavnik agencije ZN za begunce Adrian Edwards je povedal, da je približno 35.000 ljudem uspelo zbežati z gore, ki je povsem neporaščena in brez vode - preko Sirije so se zatekli na območja v Iraku, ki so pod nadzorom Kurdov.
Tiskovni predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Paul Garwood je pojasnil, da sta dve zdravniški ekipi dosegli goro ter da ljudem s helikopterjem dostavljajo najnujnejšo pomoč. V zadnjih dneh so jim pomoč iz letal sicer večkrat odvrgle tudi ZDA, Velika Britanija in Francija. Posebna poročevalka ZN za nasilje nad ženskami Rashi-da Manjoo je dejala, da razpolagajo s sicer nepotrjenimi poročili o tem, da so skrajneži že ugrabili na stotine žensk in otrok. »Mnoge najstnice so bile spolno napadene, ženske so dodelili ali prodali borcem IS kot 'malak jamin' ali sužnje,« je povedala in dodala, da imajo poročila tudi o usmrtitvah žensk.
V celotnem Iraku je bilo po podatkih ZN notranje razseljenih in pregnanih 1,2 milijona ljudi, od tega kakih 700.000 v avtonomni kurdski regiji na severu države. Kakih 10.000 do 15.000 jazidov se je odločilo za beg v sosednjo Sirijo, kjer pa prav tako divja krvava vojna.
V Hanovru so jazidski izseljenci v Nemčiji opozarjali na nevarnost, ki grozi njihovim rojakom v Iraku
ansa
UKRAJINA - Za prebivalce na vzhodu
Ruski humanitarni konvoj buri duhove
KIJEV - Konvoj s humanitarno pomočjo za prebivalce vzhoda Ukrajine je v noči na torek krenil proti cilju, a glede na izjave v Kijevu, Ženevi in Bruslju še zdaleč ni jasno, kako bo ta pomoč na koncu dostavljena. Na vzhodu Ukrajine se je medtem nadaljevalo nasilje, parlament v Kijevu pa je v prvem branju potrdil sankcije proti Rusiji.
Konvoj 280 tovornjakov s humanitarno pomočjo za civiliste na območjih pod nadzorom proruskih upornikov je iz Moskve na okoli 1000 kilometrov dolgo pot krenil ponoči, na cilj pa naj bi prispel v dveh do treh dnevih. Ali ga bo na koncu dosegel, pa za zdaj glede na različne izjave vpletenih ostaja nejasno. Ukrajina je namreč včeraj sporočila, da konvoju ne bo dovolila
vstopa na svoje ozemlje. Kot je pojasnil pomočnik ukrajinskega predsednika Valerij Čalij, bi morala biti vsakršna tovrstna pomoč pretovorjena na vozila Mednarodnega odbora Rdečega kriza (ICRC), poleg tega pa ne bodo dovolili spremstva ruskega ministrstva za izredne razmere ali ruskih vojakov.
Ukrajinska vlada je sicer že v ponedeljek dala vedeti, da bi lahko Rusija zgolj sodelovala v mednarodni humanitarni operaciji pod vodstvom ICRC, ki bi bila namenjena izključno mestu Lugansk, za kar je ukrajinski predsednik Petro Po-rošenko dobil podporo ZDA in EU.
A ICRC je v Ženevi sporočil, da še vedno čaka na potrditev, da bodo izpolnjeni njegovi strogi pogoji za koordinacijo dostave pomoči iz Rusije.
VUKOVAR - O manjšinskih pravicah referendum ni možen
Hrvaško ustavno sodišče zavrnilo referendum o cirilici
ZAGREB - Hrvaško ustavno sodišče je včeraj odločilo, da referendum o cirilici ne bi bil v skladu z ustavo in da o tem vprašanju ni dovoljen razpis referenduma. Ustavno sodišče je tako zavrnilo pobudo Štaba za obrambo hrvaškega Vukovarja za višji prag pri uresničevanju pravic narodnih manjšin do dvojezičnosti v lokalnih skupnostih. Pobudniki referenduma so predlagali, da bi manjšine za uveljavitev svojih pravic, kot so dvojezični napisi na javnih površinah in ustanovah, po novem potrebovale absolutno večino in ne več le podpore tretjine prebivalcev.
Pobudo za razpis referenduma je podpisalo 526.549 ljudi in jo decembra lani predalo saboru, ta pa je za presojo ustavnosti predloga povprašal ustavno sodišče.To je odločilo, da referendum o manjšinskih pravicah ne bi bil v skladu s hrvaško ustavo. Ustavno sodišče je poleg tega mestnemu svetu Vukovarja tudi naložilo, da v letu dni v statutu mesta uredi individualne pravice pripadnikov narodnih manjšin glede uradne uporabe svojega jezika in pisave. Pri tem je treba upoštevati življenjske okoliščine in dejstva v Vukovarju, spoštovati potrebe večinskega hrvaškega naroda in potrebe po pravični in pravilni obravnavi srbske narodne manjšine na območju Vukovarja.
Ustavno sodišče je naložilo tudi hrvaški vladi, da v enem letu pripravi in pošlje v parlamentarno obravnavo spremembe in dopolnitve zakona o uporabi uradnega jezika ter pisav narodnih manjšin, s katerimi bi določili mehanizem v primerih, ko predstavniška telesa lokalnih skupnosti ne izvajajo obveznosti iz tega zakona oz. ovirajo njegovo izvajanje. V vmesnem obdobju, dokler te spremembe ne bodo določene, pa pristojni državni organi vendarle ne bodo smeli izvajanja te-
ZLATO
(999,99 %%) za kg
31.461,18 +28,84
SOD NAFTE
(159 litrov)
103,10 $ -1,51
EVRO
1.33S6 $ -0,30
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
12. avgusta 2014
Poškodovana dvojezična tabla v Vukovarju
arhiv
ga zakona zahtevati z uporabo prisilnih sredstev, je še odločilo hrvaško ustavno sodišče, kot povzema Jutarnji list. Zaradi postavitve dvojezičnih napisov v latinici in cirilici na stavbah državnih institucij v Vukovarju je namreč septembra lani prišlo do protestov, v katerih so bile te plošče redno demonstrativno snete in uničene. Protestniki, večinoma veterani iz vojne na Hrvaškem (1991-1995) menijo, da je sramotno, da bi v Vukovarju, ki je bil med vojno na Hrvaškem velika žrtev agresije srbskih separatistov, zdaj postavljali napise v cirilici. (STA)
valute	evro (povprečni tečaj) 12. 8. 11. 8.	
ameriški dolar	1,3346	1,3386
japonski jen	136,49	136,72
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,845	27,852
danska krona	7,4555	7,4556
britanski funt	0,79550	0,79760
madžarski forint	314,44	313,68
litovski litas	3,4528	3,4528
poljski zlot	4,2060	4,1991
romunski lev	4,4378	4,4385
švedska krona	9,1817	9,1941
švicarski frank	1,2138	1,2134
norveška krona	8,2425	8,2790
hrvaška kuna	7,6328	7,6481
ruski rubel	48,2382	48,2950
turška lira	2,8893	2,8783
avstralski dolar	1,4614	1,4443
braziljski real	3,0458	3,0476
kanadski dolar	1,4614	1,4663
kitajski juan	8,21 70	8,2387
mehiški peso	1 7,6134	17,7083
južnoafriški rand	14,2288	14,3043
1 0 Sreda, 13. avgusta 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu
GORICA - Začasna bivališča za občane v stiski
V večnamenskem centru bo osem novih stanovanj
Večnamenski center v Ulici Baiamonti v Gorici, v katerem nudi občina začasno bivališče občanom v stiski in ki je hkrati tudi sedež društev in ustanov, bodo v kratkem začeli obnavljati. Vzdrževalna dela, s katerimi bodo stavbo prilagodili novim predpisom, bo občinska uprava po besedah od-bornice za zdravje in socialo Silvane Romano tudi izkoristila zato, da s septembrom poskusno reorganizira njegovo delovanje in urnik. Del osebja, ki je doslej skrbelo za nadzor 24 ur dnevno vse dni v tednu, bodo preusmerili k drugim službam, ki so kadrovsko podhranjene, center pa bo odprt od 8. do 23. ure od ponedeljka do petka ter ob sobotah od 8. do 14. ure.
»To ne pomeni, da bomo krčili storitve, ki jih nudimo občanom v stiski, kvečjemu obratno. Po obnovitvenih delih bomo namreč predvidoma imeli na razpolago petnajst začasnih bivališč, medtem ko jih imamo danes le sedem,« pravi Romanova, po kateri so do pred kratkim v večnamenskem centru gostili devet ljudi, ki pa bodo s septembrom zasedli alternativna bivališča. »Nekateri so prišli do neprofitnega stanovanja, druge smo preusmerili v naša stanovanja za občane v stiski v Ulici Campa-gnuzza, eden bo živel v stanovanju združenja Arcobaleno, za druge skrbi center za duševno zdravje,« je povedala Romanova in nadaljevala: »Nadzor centra 24 ur dnevno je bil doslej nujno potreben. Stanovanjski del in drugi del stavbe, kjer imajo sedež tudi nekateri občinski uradi, v katerih hranijo občutljive podatke, namreč nista bila ločena, po novem pa ne bo več tako. Zato bomo del osebja lahko preusmerili k drugim službam, predvsem k šolskim menzam in jaslim,« je pojasnila odbornica. Po njenih besedah bo nov razpis za stanovanja večnamenskega centra objavljen prihodnje leto: bivališča bodo še vedno namenjena občanom v stiski, ki jih bo določila socialna služba, po besedah Romanove pa bodo posamezniki ali družine lahko ostali v Ulici Baiamonti le za krajše obdobje. »V preteklosti se je dogajalo, da so jih nekateri zasedali nekaj let,« je povedala odbornica. Na predlog Romanove je občinski odbor sprejel tudi sklep za objavo razpisa, s katerim bodo izbrali podjetje, ki bo v prihodnjih treh letih skrbelo za pripravo hrane za dostavo na dom in za šolske menze. »Prva storitev je v pristojnosti socialnega okoliša, za drugo skrbi občina, sklenili pa smo, da pripravimo enoten razpis, ki je vreden tri milijone evrov,« je povedala Romanova, po kateri so v goriški občini v minulem letu dostavljali hrano na dom 101 osebi, v letošnjem letu pa se te storitve poslužuje 99 ljudi. Za dostavo hrane na dom je občina lani porabila 311.000 evrov. (Ale)
Rezidenca v Ul. Faidutti (levo) in vhod v večnamensko središče v Ul. Biamonti (zgoraj)
GORICA - Po soočanju s predsednico FJK
»Brez idej in načrtov ob podporo dežele«
Oliviero Furlan poziva k soočanju z vsemi mestnimi dejavniki
»Se mi ne zdi, da bi predsednik dežele FJK kdaj prej tako pogosto prihajal v Gorico, kot to počenja in bo še počenjala Debora Serracchiani, zato da se, začenši z zdravstvom po ukinitvi porodnišnice, sooča o različnih potencialih, ki jih naše mesto ima in bi jih moralo izraziti, če se želi pobrati,« ugotavlja občinski svetnik Demokratske stranke Oliviero Furlan in dodaja: »Primerno bi bilo, ko bi se mestna uprava - torej župan, njegov odbor in občinski svet - začeli soočati o zamislih in načrtih skupaj z drugimi mestnimi dejavniki - to so gospodarstveniki, sindikati, društva, stanovska združenja, Trgovinska zbornica, Fundacija Goriške hra-
nilnice, univerza, EZTS GO ..., zato da bi globlje razumeli in na podlagi ugotovitev izrisali načrte za Gorico prihodnosti.« Furlan ocenjuje, da občinska uprava nima idej in niti načrtov, ki bi lahko bili deležni podpore vseh političnih sil, brez tega pa utegne mesto zapraviti razpoložljivost predsednice Serracchiani. »To je resnična nevarnost, ne moremo zato le polemizirati zgolj zaradi volilne računice,« pravi Furlan, ki med goriške potenciale vključuje sodelovanje z Novo Gorico in Šempetrom s ciljem skupne rasti in integracije ter evropsko združenje treh občin na meji, ki čezmejno sodelovanje lahko polni z otipljivimi vsebinami.
KANAL - Nesreča na Soči
Pri skoku z mostu si je poškodoval hrbtenico
Skoki z mostu v Kanalu
Mladenič iz Francije se je v nedeljo zelo resno poškodoval pri skoku v Sočo. Obvestilo o nesreči v Kanalu je no-vogoriška policija prejela nekaj minut po 15. uri. Reševalci - poleg policistov še gasilci in služba nujne medicinske pomoči - so takoj odšli na kraj in ugotovili, da si je 21-letni francoski državljan pri skoku z mostu poškodoval hrbtenico. Hudo ponesrečenega so ustrezno zdravniško oskrbeli in ga najprej odpeljali v šem-petrsko bolnišnico in nato na nadaljnje zdravljenje v ljubljanski klinični center.
Nesreča se je pripetila ravno v tednu, ko se v Kanalu pripravljajo na tradicionalne skoke z mostu, ki jih bodo letos organizirali prihodnjo nedeljo.
Včeraj so za promet odprli križišče med Verdijevim kor-zom ter ulicama Oberdan in Boccaccio v Gorici. Gradbišče zaseda sedaj le še odsek Korza do križišča z ulicama Mameli in S. Chiara. Z včerajšnjim odprtjem bo tudi vožnja po mestnem jedru končno olajšana.
Delavec padel s strehe
Včeraj okrog 12.20 se je delovna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami pripetila v Solkanu. 49-letni delavec je pomagal pri prekrivanju strehe, a je izgubil ravnotežje in padel dobrih šest metrov globoko. Pri tem si je poškodoval medenico in hrbtenico; zaradi resnih poškodb so ga nemudoma odpeljali v šem-petrsko bolnišnico.
»Niso vsi prebežniki«
»Niso nam bili dovolj prebežniki iz Sirije, Palestine in Eritreje, med petnajstimi priseljenci, ki so jih sile javne varnosti včeraj pripeljale na Goriško, so tudi posamezniki, ki jih bomo težko obravnavali kot prebežnike, saj ne prihajajo z vojnih prizorišč, temveč iz Senegala, Ka-meruna in Malija. Po površni kontroli in ne da bi jih podvrgli karanteni, pa čeprav prihajajo iz krajev, kjer bi lahko razsajala okužba z ebolo, so jim izdali dovoljenja za začasno bivanje v državi in jih spustili na prostost,« se huduje pokrajinsko tajništvo policijskega sindikata SAP.
Fructal po novem d.o.o.
Skupščina družbe Fructal, katere edini lastnik je srbski Nectar, je včeraj sklenila, da se Fructal preoblikuje iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Družba bo tudi izplačala za 2,9 milijona evrov dividend, preostalih okoli 21.000 evrov bilančnega dobička pa bo ostalo nerazporejenega. Kot so sporočili po skupščini, je preoblikovanje v d.o.o. posledica poenotenja upravljanja v skupini Nectar, zagona novega cikla naložb, širitve poslovanja in vstopa na nove trge.
RONKE - Ukrepi proti onesnaženosti
»Seime« v Laškem ne bodo ogrožene
Laško se ne bo odpovedalo kreso-vanjem. Kresove - t.i. »seime« -, ki se na predvečer praznika Treh kraljev pojavljajo na kraški gmajni in nad Romjanom, bo mogoče še naprej prižigati, pa čeprav bodo beležili preseganje dovoljenega praga
koncentracije PM10, dušikovega dioksida
(N2O) ali ozona (O3), isto tako če se bo izvajal t.i. akcijski plan (PAC), ki določa izredne ukrepe v primeru preseganja stopnje onesnaženosti zraka (PM10, N2O in O3). Akcijski plan občine Ronke, ki je bil odobren v juniju, v minulih dneh pa objavljen na občinski oglasni deski, namreč določa, da v primeru preseganja mejnih vrednosti je prepovedano prižiganje ognja na prostem, vendar z izjemo kresovanj ob Treh kraljih, za katere bo vsekakor veljala obveza, da organizatorji pridobijo ustrezno dovoljenje, da uporabljajo le po zakonu dovoljene gorljive materiale - suho vejevje in neobdelan les, nikakor pa ne odpadkov - in da ob koncu dogodka pogasijo ogenj in preprečijo nadaljnje uhajanje dima.
Akcijski plan stopa v veljavo na podlagi podatkov oz. predvidevanj o kvaliteti zraku, ki jih obdeluje deželna agencija za okoljsko zaščito, in navodil, ki jih prejme vsaka občina. Ukrepi so različnega tipa: v veljavo stopajo, če predvidevajo, da bodo mejne vrednosti onesnaženosti presežene tri zaporedne dneve ali pa dva zaporedna dneva v primeru, da so presežki napovedani tudi v naslednjih dneh, ne nujno zaporednih. Obvestilo o uvedbi ukrepov (npr. znižanje temperature ogrevanja) izdajata občinski pisarni za pravne storitve in za preprečevanje onesnaževanja, za ukrepe in omejitve v prometu pa je pristojen poveljnik občinskih redarjev. Akcijski plan še določa, da je preklic ukrepov možen, komaj se koncentracija onesnaženosti zmanjša ali se izboljšajo napovedi za naslednje dneve.
»Seima« nad Romjanom
NOVA GORICA
Kolesarja podrl na tla in oropal
Okrog tretje ure v noči s ponedeljka na včerajšnji dan se je moški peljal s kolesom v bližini ene izmed no-vogoriških igralnic proti domu, ko ga je na parkirišču naenkrat s kolesa na tla podrl neznanec, ga udaril v obraz in mu iztrgal torbico, nakar je pobegnil čez travnik v smeri Ulice Grad-nikove brigade. Kolesar je v torbici imel denarnico z gotovino, mobilni telefon in bančno kartico; pri padcu si je tudi lažje poškodoval nogo in je zato poiskal zdravniško pomoč. Policisti okoliščine ropa še preiskujejo, o njem so seveda obvestili preiskovalnega sodnika in državno tožilstvo.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 13. avgusta 2014 1 1
GORICA-SOVODNJE - Pridobili gasilsko dovoljenje
Letališče oživelo, Panthera prvič pristala na Rojah
Na Rojah je včeraj prvič pristala Panthera, Pipistrelov štirisedežnik, ki ga bo ajdovsko podjetje proti koncu prihodnjega leta ali najkasneje leta 2016 začelo izdelovati tudi na goriških tleh. Pristanek »letala prihodnosti« na območju, ki bo po zaključku gradnje nove proizvodne hale postalo njegov drugi dom, je omogočilo dovoljenje za opravljanje gasilske službe na letališču, ki ga je pred kratkim pridobilo čezmejno združenje Duca DAosta. Njegovim članom gre zasluga, da turistično letališče danes ponovno služi svojemu namenu: športnim in drugim manjšim letalom je za zdaj na voljo 750 metrov dolga vzletno-pristajalna steza 0422, kmalu pa računajo tudi na zeleno luč ustanove Enac za uporabo najdaljše steze 0927 in na ureditev steze 04-27.
Pri združenju so prepričani, da ima goriško letališče zaradi svojih značilnosti in lege ogromen razvojni potencial. Da ga je treba izkoristiti, meni tudi Ivo Boscarol, prvi mož podjetja Pipistrel, ki je združenju zagotovilo finančno pomoč za obnovo hangarja Gleiwitz (po novem Tullio Crali). V njem si je združenje uredilo sedež, ki so ga odprli januarja in v katerem je zdaj že parkiranih 15 letal. »V kratkem času smo dosegli marsikaj: septembra lani smo pridobili vse potrebne certifikate za hangar, kar ni enostavno, in dovoljenja za uporabo gasilskega vozila, pred kratkim pa so naši člani opravili še izpit na poveljstvu gasilcev. Pričakujemo še dovoljenje za uporabo daljše steze,« je povedal predsednik združenja Ful-
nes možno združiti različne interese in ustvariti nova sodelovanja, treba pa je spoštovati pravila, da ne pride do nesreč,« je povedal Boscarol, po katerem so še pred nekaj desetletji na Rojah pristajali jadralci in padalci z vseh koncev Evrope. »Ko so tu potekale prireditve, v hotelih v okolici ni bilo prostora za vse udeležence,« je povedal Bos-carol in zaključil: »V Ajdovščini bi danes z dvosedežnim letalom zaradi vetra ne mogli vzleteti, burje pa v Gorici sploh ni. Na tem letališču je mogoče organizirati marsikaj: tu je vedno pomlad.«
Aleksija Ambrosi
Pogled na Goriško s Pipistrelove Panthere (desno) in spretni pilot med upravljanjem letala (spodaj)
foto ale
Na fotografiji levo: Fulvio Chianese (z desne), Alessandro Caprara, Ivo Boscarol in Bartolomeo Conti; na spodnji fotografiji: letalo pred hangarjem združenja Duca DAosta, ki je poimenovan po Tulliu Craliju
foto ale, e.m.
vio Chianese, tajnik Alessandro Caprara pa je izpostavil, da bodo septembra odprli letalsko šolo. »Zanjo je veliko zanimanja, lahko bi rekli, da ga je celo preveč. Ker smo amatersko društvo, mora namreč naša dejavnost potekati v določenih mejah in ne sme biti dobičkonosna,« je pojasnil Caprara, ki si želi, da bi združenju v prihodnje z drugimi partnerji uspelo organizirati tudi večji sejem ultralahkega letalstva. Po besedah direktorja Bartolomea Contija ima združenje dva inštruktorja, ni pa še sklenilo, če bo letalsko šolo organiziralo samostojno ali s pomočjo druge ustanove. »Tečaje bomo vsekakor ponujali po konkurenčnih cenah,« so dejali predstavniki združenja, ki ima danes že okrog 60 članov. Le-ti prihajajo iz Goriške, Vidma, Trsta in iz Slovenije, želijo pa si, da bi se jim pridružil tudi kakšen letalec iz Avstrije. Na vprašanje, ali bodo zaradi letalske dejavnosti prikrajšani tekači in drugi rekreativci, ki radi obiskujejo območje letališča, so predstavniki združenja odgovorili, da ne, iz varnostnih razlogov pa bodo potrebne omejitve. »Želimo si, da bi ostalo letališče dostopno vsem, treba pa je spoštovati pravila, ki jih določa Enac. Že pred časom smo denimo razpravljali o uvedbi izkaznic, do dogovora pa ni prišlo. To vprašanje pa bo treba prej ali slej urediti,« je poudaril Chianese. »Goriško letališče je bilo dolgo let zanemarjeno. Logično je, da so ga ljudje začeli uporabljati tudi za druge dejavnosti, ki niso povezane z letalstvom. Prepričan pa sem, da je na tej veliki površini da-
Ob hangarju obratuje tudi delavnica za vzdrževanje in popravilo letal. Od leta 2006 jo vodi Luigi Tibaldi, ki se v tem času posveča restavriranju angleškega letala Slingsby T21 B iz leta 1947. »Na svetu je samo še deset tovrstnih delujočih letal. To je edino v Italiji,« pravi Tibaldi
foto ale
PIPISTREL - Delovna mesta
Iz Italije že prejeli 600 življenjepisov
V novi proizvodni hali na Rojah bodo proizvedli eno Panthero na dan
em
Pipistrelove nove hale na Rojah še ni, ajdovsko podjetje pa že prejema številne življenjepise kandidatov, ki bi se radi v njej zaposlili. »Doslej smo prejeli okrog 600 življenjepisov iz Italije, okrog petnajst pa jih je prišlo iz Slovenije,« pravi Ivo Boscarol, ustanovitelj in direktor svetovno znanega proizvajalca ultralah-kih letal Pipistrel, ki bo svojo proizvodnjo iz Ajdovščine širil na goriško letališče. Vse kar je zdaj v Sloveniji, vključno z upravo in oddelkom za razvoj, ostaja v Sloveniji, v Italiji pa bo potekala proizvodnja letala Panthera in tistih letal obstoječega programa, ki bodo namenjena na ameriško tržišče. Teh letal namreč ne morejo proizvajati na sedežu podjetja, saj Slovenija nima podpisanega sporazuma o letalski varnosti z ZDA, zato sestava trenutno poteka v najetih prostorih v Italiji.
Gradnja novega proizvodnega obrata na Rojah se je začela julija, konec
leta pa bo po Boscarolovih besedah halo že pokrivala streha. »Izvajalci dobro delajo. V velikošmarenskem obdobju se je gradnja malo upočasnila, drugače pa se delo nadaljuje s pospeškom,« je zadovoljen Boscarol in dodaja, da bodo v nekaj dneh do gradbišča napeljali vodo in elektriko, ob tem pa ga bodo na zahtevo ustanove za civilno letalstvo Enac ogradili. »Nato bomo lahko mirno nadaljevali z gradnjo,« pravi Boscarol. Novo Pipistre-lovalo halo bodo predvidoma dokončali do konca prihodnjega leta. Merila bo 10 tisoč kv. metrov, zemljišče, za katero je Pipistrel dobil koncesijo ustanove Enac, pa meri 30 tisoč kv. metrov. »Glede na sedanje povpraševanje pričakujemo, da bomo v novi hali proizvedli eno letalo Panthera na delovni dan,« napoveduje Boscarol, po katerem bodo v teku dveh ali treh let v novi tovarni zaposlili 200 ljudi. (Ale)
POLET NAD ROJAMI
Adrenalin na Pantheri
Ko smo se včeraj dopoldne z novinarskima kolegoma srečali na Rojah, nismo slutili, kaj nas čaka. Napovedana je bila predstavitev dejavnosti in načrtov združenja Duca DAosta, a sta nas ob tem pričakali kar dve presenečenji. Prvo je bila Panthera, ki je včeraj prvič pristala na travnati površini med sovo-denjsko in goriško občino, drugo pa je bilo prav poseben privilegij: z lahkim letalom podjetja Pipistrel, ki je letos na evropskem sejmu Aero prejelo nagrado za inovativnost in osvojilo naslov »letalo prihodnosti«, smo tudi poleteli. Ko so nam to predlagali, smo bili navdušeni,
saj velja Panthera v svoji kategoriji za nekakšen visokotehnološki »Ferrari«. Srce nam je poskakovalo že v trenutku, ko smo se vkrcali, kaj šele, ko je letalo vzletelo! V hipu smo se znašli visoko nad letališčem, nakar smo s hitro, elegantno in tiho Panthero približno 15 minut preletavali čezmejno območje med Štan-drežem in Mirnom. Z višine smo fotografirali in snemali krožišče, letališče in Sočo, ko smo bili že prepričani, da bomo pristali, pa nas je pilot Robert presenetil z »adrenalinskim« doživetjem. Letalo se je nekajkrat spustilo proti stezi in se nato navpično povzpelo v višino, kar morda še ni prava akrobacija, nam navadnim »smrtnikom« pa je odvzelo sapo. Enkratna izkušnja! (Ale)
1 2 Sreda, 13. avgusta 2014_GORIŠKI PROSTOR
/
VRH - Večer ob jamarski koči in nočni pohod na Brestovec
Pošteno o vojni
Zbirajo denar za obnovo kapelice na nekdanjem italijanskem vojaškem pokopališču pri Plavah
Večer na temo prve svetovne vojne je h koči Kraških krtov na Vrhu v soboto privabil okrog osemdeset ljudi. Dobro obiskani dogodek je v sodelovanju s kulturnim društvom Zenobi iz Trsta pripravil novoustanovljeni odbor, ki si prizadeva, da bi obnovil kapelico na nekdanjem italijanskem vojaškem pokopališču pri Plavah. Odbor sestavljajo raziskovalci in poznavalci vojnega dogajanja v Posočju; pri njem so tudi poskrbeli za ponatis oz. izdajo knjige-dnev-nika z naslovom »Ed ora andiamo! Il romanzo di uno scal-cinato« (In sedaj pojdimo! Roman nekega zanikrneža) italijanskega nižjega oficirja Maria Muccinija. Z izkupičkom od prodaje publikacije nameravajo financirati obnovo kapelice.
Zbranim na Vrhu je uvodoma izrekel dobrodošlico
predsednik Kraških krtov, Edvard Gergolet, nakar je govoril Sergio Spagnolo, pobudnik večera in tudi odbora za obnovo kapelice. Prvi del srečanja je potekal pod velikim šotorom ob jamarski koči; tam so prikazali fotografije o razdejanju, ki ga je prva svetovna vojna povzročila na naših tleh. V nadaljevanju je predsednik društva Zenobi, Paolo Pollanzi, poudaril zlasti razlike med nekdanjim in sedanjim obravnavanjem vojnega dogajanja. V preteklosti so bili opisi in nagovori prežeti z domovinsko retoriko, medtem ko je sedanja literatura na to temo bolj objektivna, je ocenil. Nekoč so na voljo bili le knjige in učbeniki, ki so jih pisali »usmerjeni« oz. pristranski zgodovinarji, danes pa se na tržišču najdejo mnogi dnevniki in pripovedi vojakov in nižjih oficirjev, ki vojno opisujejo v vsej njeni krutosti. Ne pri-
Pod šotorom (spodaj) in nekdanja kapelica fotovip
kazujejo je z namenom proslavljanja zmagovitih pohodov, temveč kot razdejanje, trpljenje in smrt. Ravno glede tega je Muccinijeva knjiga zelo poštena, pa čeprav je izšla na začetku dvajsetih let minulega stoletja. Povedano je tudi bilo, da le malo knjig tujih avtorjev je bilo prevedenih v italijanščino. Nekaj je prevodov iz nemščine, le za vzorec iz slovenščine, skoraj noben prevod pa iz jezikov ostalih narodov, ki so sestavljali avstro-ogrsko vojsko. Med večerom so prebrali nekaj odlomkov iz Muccinijeve knjige pa tudi iz prevedenih pisem madžarskih vojakov.
Velika večina udeležencev se je nato, opremljena s svetilkami, odpravila na krajši pohod do Brestovca, kjer so si pod vodstvom izkušenih vodičev in poznavalcev vojne (to so bili Mitja Juren, Paolo Pizzamus in Roberto Todero) ogledali vojaške kaverne in trajna znamenja, ki so jih spopadi pustili na Krasu. (vip)
GORIŠKI AVGUST
»Carmina Burana« jutri v Ljudskem vrtu
Ljudski vrt na Verdijevem korzu v Gorici bo jutri, 14. avgusta, ob 21. uri prizorišče izvedbe zelo znane kantate nemškega skladatelja Carla Orfla »Carmina burana«. Pod taktirko Itala Montiglia jo bosta izvedla zbora Seghizzi iz Gorice in Perosi iz Fiumicella. Vstop na prizorišče bo prost in brezplačen, koncert pa predstavlja odlično priložnost za preživljanje dopustniškega časa v mestu, ki je drugače v avgustu skopo s kulturnimi dogodki. Literarna podlaga kantate je skladateljev izbor pesmi učencev in študentov pretežno posvetne vsebine iz 13. stoletja, ki so jih našli v zbirki v benediktinskem samostanu na Bavarskem. Pesmi so v srednjeveški latinščini, v stari nemščini in stari francoščini.
Casovo relativno zlo
V	okviru niza »Avtorji pod zvezdami«, ki bo do septembra potekal v parku goriškega županstva, bo nocoj ob 21. uri predstavitev knjige »Il male relativo« avtorja Stefana Casa, ki ima za sabo kar nekaj literarnih del, zaposlen pa je kot vodja tiskovnega urada na goriški pokrajini. O knjigi, ki je izšla v elektronski obliki, se bo z njim pogovarjala Alessandra Marc. Glavnemu junaku Casovega najnovejšega romana je ime Gianmaria Ghisolfi, sam pa si je nadel vzdevek Tito, potem ko je obiskal Jugoslavijo v času, ko imenu države nismo še dodajali besede »bivša«.
Ženski liki v poeziji
V	Gradežu, na terasi Belvedere občinske knjižnice Falco Marin nad plažo Costa Azzurra, bo drevi ob 21.15 govor o ženski v poeziji Biagia Marina; organizator je združenje Grado Teatro s pokroviteljstvom pokrajinske komisije za enake možnosti.
Lepo je biti mlad?
Gibanje Goriška.si v sodelovanju z društvom Mladi Renče-Vogrsko prireja nocoj ob 20. uri okroglo mizo »Lepo je v naši domovini biti mlad?« na novi lokaciji Poletja v Bukowci (Mar-teks, ob jezeru). Razpravljali bodo o brezposelnosti mladih v Sloveniji, kdaj bo krize konec, kako naj se mlad človek znajde v dani situaciji, o neenakosti in privilegiranem statusom nekaterih posameznikov ter kaj lahko mladi naredijo za boljšo prihodnost. Gostje bodo Luka Mesec (Združena levica), Miha Blažič (NToko - bloger, raper in kolumnist) in Luka Manojlovič (Goriška.si).
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S.
Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V MOŠU
MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel.
0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446.
U Kino
GORICA
KINEMAX: zaprt do 15. avgusta.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.10 -20.15 - 22.00 premiera »Planes 2 -Missione antincendio«.
Dvorana 2: 18.00 - 21.00 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie« (digital 3D).
Dvorana 3: 17.00 - 18.45 - 20.30 - 22.20 »Hercules il guerriero«.
Dvorana 4: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«.
Dvorana 5: 17.15 - 19.00 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'Orien-te«; 21.00 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione«.
SI Šolske vesti
MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM za
kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik je objavljen na spletni strani www.slovik.org in je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom; informacije in prijave na naslovu info@slovik.org do 15. septembra.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so na spletni strani Deželnega šolskega ravnateljstva (www.scuo-la.fvg.it) objavljene začasne pokrajinske lestvice za habilitirano učno osebje slovenskih šol v goriški pokrajini za šolska leta 2014-2017. Morebitne ugovore smejo kandidati nasloviti na Urad za slovenske šole v roku 5 dni po objavi.
MLADINSKI NOGOMETNI KAMP SO-VODNJE 2014 bo potekal na nogometnem igrišču v Sovodnjah od 18. do 22. avgusta med 8.30 in 12.30. Prijav-nina znaša 50 evrov in se poravna prvi dan ob prihodu na kamp. Cena vključuje: opremo za treniranje (majico in kratke hlače) z logotipom kampa, učenje nogometnih veščin ter iger na igrišču, vzgojno izobraževalnega programa izven igrišča, dnevno malico in pijačo. Prijavijo se lahko dečki in deklice letnikov od 2001 do 2009, ob zaključku bo sledilo skupno druženje vseh sodelujočih. Informacije in prijave do četrtka, 14. avgusta, na asd-sovodnje@libero.it ali po tel. 3283674301 (Rudi Devetak), 329-7411459 (Ljubica Butkovič), 335-312083 (Alek-sij Soban), 334-6691042 (Edi Pavletič), 389-7977416 (Luka Cijan), 0038640607320 (Rok Černe).
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI prireja poletni kotalkarski kamp na kotalkališču na Peči od ponedeljka, 25., do petka, 29. avgusta, za dekleta in fante od 4. do 11. leta starosti; informacije in prijave po tel. 3339353134 (Elena) ali kdvipava@virgi-lio.it.
& Izleti
PD ŠTANDREŽ prireja 7. septembra enodnevni izlet v dolino malte, Gmund, muzej bonsajev in rudnik poldragih kamnov; informacije in vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo) in tel. 347-9748704 (Vanja).
KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ prireja 24. avgusta izlet na največjo visokogorsko pašno planino Slovenije v Kamniških Alpah - Veliko Planino. Odhod ob 7. uri, vrnitev ob 23. uri. Cena izleta znaša 20 evrov (doplačila za nihalko); prijave do 18. avgusta po tel. 334-2825853.
SKRD JADRO IZ RONK v sodelovanju s CTS iz Gorice prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« enodnevni izlet s kosilom v zgornjo dolino Soče oz. Trente v nedeljo, 31. avgusta; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 6. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Asiago in v okolico, znano tudi zaradi bojev med 1. svetovno vojno. Vpisujejo do razpoložljivih mest na avtobusu po tel.: 0481-20801 (Sonja
K.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja S.), 347-1042156 (Rozina F.). Na račun 20 evrov.
S Mali oglasi
OPRAVLJAM ODVOZE, premestitve, varovanje in obnavljanje hišne opreme; tel. 340-2719034.
PRODAJAM DROBEN KROMPIR za
rejo prašičev; tel. 320-2161383.
DOMAČI KRAŠKI KROMPIR različnih sort prodajamo po ugodni ceni v Jam-ljah; tel. 340-9722510.
PRODAJAM DOMAČ KROMPIR pridelan na doberdobskem Krasu; tel. 339-3423585.
□ Obvestila
AŠZ DOM obvešča, da bo v ponedeljek, 18. avgusta, v Kulturnem domu v Gorici potekal prvi trening nove športne sezone za košarkarje letnikov 2000, 2001, 2002 in 2003. Treningi bodo potekali po sledečem urniku: letniki 2002-2003 od 17.00 do 18.30, letniki 2000-2001 od 18.30 do 20.00. Prvi teden bodo treningi potekali vsak dan po istem urniku. Treningi so odprti tudi novim fantom in dekletom, ki želijo preizkusiti košarko; informacije na david.ambrosi@tiscali.it
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni urad na Korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta.
FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE sporoča, da bo urad v Gosposki ulici (Ul. Carducci) v Gorici zaprt do 18. avgusta.
GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da bo tajništvo zaprto do vključno 22. avgusta.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 22. avgusta.
POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI v Gorici obvešča, da bo zaprta do vključno 24. avgusta; od 25. avgusta bo odprta od ponedeljka do petka 15.00-19.00.
SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE
prireja partizanski piknik v nedeljo, 14. septembra, v kulturnem centru Pavlina Komel na Palkišču od 17. ure dalje. Vpisovanja do 7. septembra ali do oddaje razpoložljivih mest po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič), 048178192 (Jožko Vižintin) ali v društve-
nem baru Kremenjak v Jamljah od 18. ure dalje.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
sporoča, da bo urad v Gorici zaprt do 22. avgusta, urad v Čedadu pa do 17. avgusta.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici zaprti do 15. avgusta; do 12. septembra bodo odprti po poletnem urniku (9.00-13.00).
GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS 2 obvešča, da bodo do 14. avgusta zdravstvena okenca Cup v Gorici in Tržiču odprta od 9. do 15. ure.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo zaprta do 15. avgusta.
DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici bo do 23. avgusta odprta s skrajšanim urnikom med 9.30 in 12.30; informacije na www.isonti-na.beniculturali.it ali po tel. 0481580225, 0481-580231.
SKGZ sporoča, da bo goriška pisarna zaprta do 24. avgusta.
AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da bodo do 29. avgusta uradi v Gorici (Korzo Italia 157) in v Tržiču (Ul. Ceresina 1) odprti samo v jutranjih urah med 9. in 13. uro.
SS Prireditve
GORIŠKA.SI v sodelovanju z društvom Mladi Renče-Vogrsko prireja danes, 13. avgusta, ob 20. uri okroglo mizo »Lepo je v naši domovini biti mlad?« na novi lokaciji »Poletja v Bukowci« (Marteks, ob jezeru). Gostje okrogle mize bodo Luka Mesec (Združena levica), Miha Blažič (N'Toko - slovenski bloger, raper in kolumnist) in Luka Manojlovič (Goriška.si).
POLETNA DOŽIVETJA z naslovom »Ljudje... smo srce Nove Gorice« bodo potekala do 7. septembra na ploščadi za novogoriško mestno hišo: danes, 13. avgusta, ob 21.30 v okviru glasbenih pogovorov film o bluesu »Rdeče, belo in blues«; 14. avgusta ob 21.30 premierno na odru harmonikaš Boštjan Zavnik in ob 22. uri koncert etno glasbe tria Janez Dovč, Boštjan Gombač in Goran Krmac; 15. avgusta ob 22. uri koncert srbske skupine Repetitor; 16. avgusta ob 21.30 koncert Slavka Ivančiča; 17. avgusta ob 21. uri nastop dua komikov Andrej Ko-kot in Mladen Pahovič s komedijo »Stand up«; več na www.nova-gori-ca.si.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Salvatore (Toto) Micciche iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče.
DANES V PODGORI: 9.00, Marija Cescutti vd. Cociancig iz goriške splošne bolnišnice v podgorsko cerkev in na pokopališče.
DANES V ŠTARANCANU: 10.30, Maria Stella Nemiz (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 10.00, Amelia Donda vd. Basso v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev; 12.00, Aurora Pettinato vd. Alessich, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev.
Ob smrti zveste članice Marije Cescutti (Češčut) izreka
podgorska sekcija VZPI/ANPI iskreno sožalje svojcem.
/
RADIO IN TV SPORED
Sreda, 1B. avgusta 2014
13
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
^ Rai Due
V" Rai Tre
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Film: II romanzo della mia vita (Luciano Ta-joli) 9.35 Video frammenti 10.00 Film: Perdono 12.00 Dnevnik in rubrike 12.15 Serija: La signora del West 13.00 Rai Cultura - Il tempo e la storia 13.45 Kilimangia-ro Album 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione - Piazza Affari, sledi Dnevnik LIS 15.00 Nad.: Terra nostra
cetta di Babbo Natale 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Talk show: Uo-mini e donne e poi 16.10 Film: Consigli d'amore 18.30 Nad.: Cuore ribelle 19.10 Nad.: Il Segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: I mostri oggi (kom.) 23.30 Film: Ravanello pallido (kom.)
V Italia 1
6.10 Aktualno: UnoMattina Estate caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.40 UnoMattina Estate - Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sapore di Sole 11.25 Serija: Don Matteo 13.3016.50 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Nad.: Capri 17.15 Film: Il ritmo dell'amore 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete -Vive la gente 21.20 Serija: Last Cop 23.10 Serija: Tradimenti
6.35 Nad.: Xena, principessa guerriera 7.15 Serija: Supercar 9.10 Serija: A-Team 11.20 Serija: Human Target 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nad.: Pretty Little Liars 16.40 Nad.: Dawson's Creek 18.30 Dnevnik 19.00 Show: Vecchi ba-stardi 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Serija: Chicago Fire
6.10 Nad.: Dance! La forza della passione 6.55 Nad.: The Lying Game 7.35 Nad.: Heartland 8.20 Nad.: Le sorelle McLeod 9.45 Nad.: Pasion Prohibida 10.25 Vreme, dnevnik in rubrike 11.20 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra ami-ca Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Serija: Omicidi nell'alta societa 15.30 Nad.: Senza traccia 16.15 Nan.: Guardia Costie-ra 17.50 Športna rubrika, sledi dnevnik 18.20 Nogomet: U21, Romunija - Italija 20.30 23.35 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Serija: NCIS - Los Angeles 22.50 Nad.: Under the Dome 23.50 Show: Stra-cult (A casa) di Marco Giusti
23.05 FiIm: Take me home tonight (kom.)
La l
LA
7.00 7.30 Omnibus 7.50 16.15 Serija: Star-sky & Hutch 9.50 Serija: Le strade di San Francisco 11.50 Serija: Jane Doe 13.30 Dnevnik 14.00 Food Maniac 14.15 Serija: Jack Frost 18.10 Serija: Agente speciale Sue Thomas 20.00 23.55 Dnevnik 20.30 In onda 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 0.15 Film: Parole d'amore (dram., i., R. Gere, J. Binoche)
^ Tele 4
15.45 Film: I passi dell'amore (dram., i. M. Moore) 17.25 Dok.: Geo 18.55 23.15 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.20 Nad.: Missing 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 23.25 Dok.: Doc3
u Rete 4
6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nad.: Zorro 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Serija: Distretto di polizia 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.3018.50 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 12.50 Serija: I delitti del cuoco 13.45 Serija: Il giudice Mastrangelo 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Il bambino e il poliziotto 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il segreto 21.15 Dok.: Mankind
-	La storia di tutti noi 23.55 Boogie Nights
-	L'altra Hollywood
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: Crummy e la ri-
6.00 7.00, 13.20 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 12.50 Italia economia e prometeo 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 8.30 17.30 Deželni dnevnik 13.45 18.00 Qui studio a voi stadio 19.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved
(t Slovenija 1
6.45 Poletna scena 7.10 Odmevi 8.00 Otroški program: OP! 10.40 Dok. serija: Madagaskar 11.55 Dok. serija: Mračna karizma Adolfa Hitlerja 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.35 Globus 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 18.40 Otroški program: OP! 15.50 Kviz: Male sive celice 16.35 Dok. film: Lottina dobrota 17.00 Poročila 17.20 22.55 Poletna scena 17.45 Portret: Gospa, ki z oblačenjem slači 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Bober 21.35 Kratki film: Selitev 22.00 Odmevi 22.35 Šport in vremenska napoved 23.25 Dok. odd.: Resolucija 1960
iT Slovenija 2
7.00 8.30 Infokanal 14.55 23.35 Točka 15.50 Evropski magazin 16.15 Mostovi -Hidak 16.45 O živalih in ljudeh 17.10 Na vrtu 17.55 Atletika, EP, prenos 22.00 Žrebanje lota 22.05 Film: Sinovi Norveške
(t Slovenija 3
6.00 9.00, 11.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 7.30 22.00 Aktual-
no 8.45 11.10, 17.50, 19.30, 21.45 Kronika 12.15 Ozadja 12.25 Na tretjem... 13.30 Prvi dnevnik 17.00 Evropa v vsako vas 17.30 Poročila 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 23.00 Aktualno 20.30 Na tretjem... 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
Koper
7.30 Infokanal 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City folk 15.00 Istrska potovanja 15.40 Vesolje je... 16.15 Vseda-nes - Vzgoja in izobraževanje 16.45 Vrt sanj 17.30 Istra in... 18.00 Na obisku 18.25 Village folk 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - dnevnik, sledi šport 19.25 Šport 19.30 Slovenski magazin 20.00 Najlepše besede 20.30 Folkest 21.00 Boben 22.15 Peklenski izbor 23.00 Arhivski posnetki 23.45 Artevisione
Tv Primorka
8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.45 11.30, 13.00, 14.30 Videostrani 12.00 Vedeževanje 17.30 21.00 Trenutki s pihalnim orkestrom 18.00 Rad igram nogomet 18.25 Znanstveni večer 19.25 Besede miru 20.00 Spomini na Goriško 21.00 Predstava: Dobitek 22.05 Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Vi-deostrani
pop Pop TV
6.00 Risanke in otr. serije 8.15 9.30, 10.40, 11.55 TV prodaja 8.30 Serija: Kamp razva-jencev 9.45 15.50 Nad.: Želim te ljubiti 10.55 16.45 Nad.: Sila 12.10 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.05 Serija: Zmenki milijonarjev 14.00 Serija: Policijska družina 14.55 22.15 Serija: Modra naveza 19.00 21.55 24UR - novice 20.00 Film: Hišna varuška 23.05 Serija: Rizzoli in Isles 23.55 Nad.: Borgijci
Kanal A
6.55 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 7.45 10.55 Pazi, kamera! 8.20 16.40 Serija: Prijatelja pod odejo 8.50 13.00 Risanke 9.55 17.10 Tv Dober dan 11.30 Serija: Srečni klic 12.3013.20 Tv prodaja 13.35 Serija: Rokodelstvo 14.40 Film: Zavist 18.0019.50 Svet 20.05 Film: Veliki padec 22.05 Film: Reši-lec že prihaja! 23.40 Film: Zapeljevanje
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Pogovori z Alojzom Rebulo; 12.00 Jezikovni kotiček; 12.15 Jacques Offenbach - z opereto v svet; 13.20 Zborovska glasba, sledi Music box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Matjaž Klemše: V zakrpanih gojzarjih - 8. nad., sledi Music box; 18.00 Srečko Kosovel - človek v magičnem kvadratu, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30, 9.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Vreme; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.11 Enajst na enajst; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Glasbena promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informa-
IRIS
Sreda, 1B. avgusta Iris, ob 2B.40
VREDNO OGLEDA
Umberto D
Italija, 1952
Režija: Vittorio De Sica Igrajo: Carlo Battisti, Maria Pia Ca-silio in Memmo Carotenuto
Umberto D je upokojen državni uslužbenec, ki s skromno pokojnino sam životari v majhni sobi v Rimu, njegov edini prijatelj pa je simpatičen psiček. Življenje mu greni hudobna gospodinja stanovanja. Zahteva namreč vedno več denarja in ubogemu Umbertu grozi, da ga bo vrgla na cesto.
Vsi njegovi poskusi navezave stikov s človeškimi bitji propadejo in brezupna situacija Umberta privede do spoznanja, da je edina rešitev samomor. De Sicovo delo je eden najlepših filmov italijanskega neorealizma. Še ena zgodba torej o preprostih ljudeh v luči vsakdanjih problemov, ki pa ni bila nikakor všeč takrat mlademu Giuliju Andreottiju, ki jo je zavrnil kot preveč pesimistično zgodbo. Film bo konec meseca predstavljen v posebnem sklopu beneške Mostre.
cije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Ora musica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mondiali di calcio; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 18.00, 19.00, 23.00 Glasbena lestvica; 13.35 Fegiz Files; 14.00, 21.30 Mi ritor-ni in mente; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album charts; 22.00 La via Francigena (pon.); 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Pri psihiatru; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55, 13.30 Spored; 9.10, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilske prometne minute; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli?; 11.35 Obvestila; 14.00 Kulturnice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.10 Sredi poletja; 17.30 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprt termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba.
SLOVENIJA 3
10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mojstri samospeva; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Glasni novi svet; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 0 Sreda, 13. avgusta 2014
APrimorski
r	dnevnik
Začetek kvalifikacij za EP
MOSKVA - Danes bodo italijanski košarkarji začeli kvalifikacijske tekme za uvrstitev na evropsko prvenstvo 2015. V skupini G se bodo borili z Rusijo in Švico, z vsako se bodo pomerili dvakrat. Danes jih ob 17. uri (po našem času) čaka dvoboj z Rusijo v Moskvi, ki je pred dnevi izgubila z 79:77 proti Švici. »Pričakujem agresivno igro, saj se bodo Rusi prav gotovo hoteli oddolžiti za poraz proti Švici,« napoveduje trener »az-zurrov« Simone Pianigiani (FotoDamj@n). Tekmo bo sodil tudi slovenski sodnik Petek. Naslednja tekma bo v nedeljo v Cagliariju proti Švici.
ATLETIKA - Prvi dan evropskega prvenstva v Zürichu
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E
Real Madrid osvojil prvo lovoriko
CARDIFF - Nogometaši madridskega Reala so zmagovalci evropskega superpokala. V obračunu med zmagovalcem lige prvakov in najboljšim moštvom evropske lige Sevillo so Ma-dridčani v valižanskem Cardiffu slavili z 2:0 (1:0), oba zadetka je za Real prispeval portugalski zvezdnik Cristiano Ronaldo (na fotografiji ANSA) v 30. in 49. minuti. Za Real je super-pokalna zmaga druga v zgodovini po letu 2002, Sevilla pa ostaja pri eni zmagi iz leta 2006.
Solze sreče, solze jeze
DANES NA EP
Šptinterji in »skrivnostni« Mo Farah
ZÜRICH - V Zürichu bodo danes v ospredju tekači. Ob 19.50 bo na vrsti tek na 10.000 metrov, na kateri je glavni favorit olimpijski in svetovni prvak Anglež somalskega rodu Mo Farah (na fotografiji ANSA). Čeprav je zaradi zdravstvenih težav izpustil igre Commonwealt-ha v Glasgowu - kot je sam pojasnil naj bi bila za vse kriva infekcija, ki jo je staknil po odstranitvi zoba - pa ne bi smel imeti večjih težav, da potrdi primat. Nastopil bo tudi na 5.000 m v nedeljo ob 16.30. Ob 21.49 pa bo finale 100 m, na katerem bo Francoz Christophe La-maitre branil naslov evropskega prvaka. Letos je bil sicer Nemec Julian Reus. Skratka, zanimivo bo.
ZÜRICH - Solze, take in drugačne. Pa vendarle so del vsakega športnega dogodka. Solze sreče so včeraj bržkone pomočile obraz prvih zmagovalcev: v suvanju krogle je evropski naslov osvojil Nemec David Storl, lani zlat na SP v Moskvi in srebrn na OI v Londonu, Angležinja Jo Pavey pa se je veselila zmage na 10.000 metrov pri 40 letih (septembra bo dopolnil 41 let).
Solza sreče je najbrž zlezla tudi po licu Slovenke Martine Ratej, ki je včeraj dokazala, da hoče biti v Zürichu protago-nistka. Že s prvim metom 61,87 m se je gladko uvrstila v finale in krepko presegla kvalifikacijsko normo 57,50 m. Hkrati je bil to tudi najdaljši met kvalifikacij, drugi izid je dosegla Nemka Christin Hussong (61,13), tretjega pa Tatjana Jelača (60,26). Tekmovalka iz Loč ni pustila nič naključju: »Kvalifikacije sem vzela kar resno, ker sem v njih že dvakrat izpadla. Šla sem na polno, nič nisem taktizirala,« je povedala Ratejeva in priznala, da je še nekaj rezerve predvsem v hitrosti. » V finalu želim napasti mejo 65 metrov. Na takšnem tekmovanju mi kaj takega še ni uspelo.« Finale ženskega kopja bo jutri, dvanajsterica pa bo z meti začela ob 20.40.
S solzami (jeze in razočaranja) pa so se najbrž napolnile oči vseh poražencev. Med njimi je bil tudi Daniele Greco, eden izmed glavnih favoritov za najvišja mesta v italijanskem taboru. Skakalec v troskoku se je nastopu - tako kot pred letom dni v Moskvi - moral odpovedati že med ogrevanjem. Pretrgal si je ahilovo tetivo, danes bo šel na operacijo. (vs)
Končni izidi: kroga, moški: 1. David Storl (Nem) 21,41; 2. Borja Vivas (Špa) 20,86; 3. Tomasz Majewski (Pol) 20,83; 10.000 m, ženske: 1. Jo Pavey (Vb) 32:22,39M 2. Clemence Calvin (Fra)
Martina Ratej s prvim metom že v finalu
32:23,58; 3. Laila Traby (Fra) 32:26,03.
Danes (končne odločitve, Rai-Sport1): 9.20 20 km hoja, moški, 19.51 10.000, moški, 20.00 daljina, ženske, 20.25 100 m, ženske, 20.35 disk, moški, 20.37 de-seteroboj, 1500 m, 21.34 100 m ovire, ženske, 21.50 100 m, moški.
Tržačan Nasti 23.
Tržačan Patrik Nasti, ki bo konec meseca dopolnil 25 let, je na 3000 m zapreke osvojil 23. mesto. Razdaljo je pretekel v času 8:46,80. Nastopilo je 28 tekačev. Včeraj je bil najhitrejši Poljak Demcyzszak (8:31,62). V polfinalu pa je iz nadaljnjih bojev izpadla Pordenončan-ka Marzia Caravelli na 100 m zapreke.
ansa
NOGOMET - LP
Kdo bo
nasprotnik
Maribora?
NYON - Evropska nogometna zveza (Uefa) bo danes še enkrat odločala o pritožbi Legie iz Varšave, ki je za zeleno mizo izpadla iz kvalifikacij za ligo prvakov. Zaradi administrativne napake - na drugi tekmi je nastopil Bartosz Bereszynski, ki pa ni imel pravice igranja - je napredoval Celtic, ki se bo za Ligo prvakov pomeril z Mariborom. Legia je na dveh tekmah premagala Celtic s 4:1 in 2:0, zaradi napake poljske ekipe pa je Uefa tekmo registrirala s 3:0 v korist Škotov, ki so tako napredovali zaradi doseženega gola v gosteh. Pri poljskem klubu so Cel-ticu ponudili odločilno tretjo tekmo, kar so na Otoku zavrnili. Sicer pa so v klubu ocenili, da je kazen, ki jim jo je izrekla Uefa nesorazmerno stroga. Zdaj bo o primeru še enkrat odločala Uefa, pri Legii pa še kar napovedujejo morebitno pritožbo na Času. Po zdajšnjem načrtu bosta v četrtem krogu za ligo prvakov igrala Maribor in Celtic, Legio pa prihodnji teden čaka gostovanje v kvalifikacijah za evropsko ligo pri ka-zahstanski ekipi FK Atobe.
SELEKTOR BO MARTINO - Gerardo Martino je novi selektor svetovni podprvakov nogometašev Argentine. Nekdanji trener Barcelone, ki bo nasledil Alejandra Sabello, je moral zapustiti klop katalonskega nogometnega velikana, saj uprava ni bila zadovoljna z izkupičkom ekipe, ki je lani osvojila le superpokal.
PLAVANJE - Od danes evropsko prvenstvo v nemški prestolnici
»Berlinske« ribice
Prve kolajne bodo podelili v daljinskem in sinhronem plavanju - Italija stavi na Grimaldijevo
BERLIN - Danes se bo v Berlinu začelo evropsko prvenstvo v plavanju. Za kolajne se bodo najprej borili plavalci v daljinskem in sinhronem plavanju. Italijanska odprava bo v prvih nastopih v nemški prestolnici stavila predvsem na še ne 25-letno Martino Grimaldi iz Bologne (rojstni dan praznuje konec septembra). Danes bo prvo kolajno lovila na 10 kilometrski razdalji, v nedeljo pa še na 25 km. V obeh disciplinah sodi med glavne favorite: na krajši razdalji je bila na olimpijskih igrah v Londonu bronasta, leta 2012 pa evropska prvakinja, na daljši razdalji pa je bila lani na svetovnem prvenstvu v Barceloni najhitrejša. V boju za kolajne bo tudi Alice Franco, ki brani celinski naslov na 25 km. Dober nastop si obeta tudi Aurora Ponselè, ki si je pravico do nastopa priborila v daljinskem plavanju in tudi v daljših preizkušnjah v bazenu. V moški konkurenci pa ima največ možnosti Simone Ruffini.
Martina Grimaldi iz Bologne sodi med glavne favorite za celinski naslov. Arhivska fotografija vesele Martine po osvojenem bronu na OI v Londonu
ansa
Tekmovanja v daljinskem plavanju bodo v znamenitem Regattastrecke Grünau na jugovzhodu nemške prestolnice, ki je do 19. stoletja gostil jadralne regate, med olimpijskimi igrami 1936 pa veslaške dvoboje.
Danes bodo začela tudi tekmovanja v sinhronem plavanju, od ponedeljka, 18. avgusta pa bodo delili kolajne v plavanju in v skokih v vodo. (vs)
Po TV: ob 9.40 RaiSport2.
KOŠARKA - Slovenija pred SP
Zdovca skrbi Erazem Lorbek
KRANJSKA GORA - Slovenska košarkarska reprezentanca je trenutno v tretjem ciklusu priprav na svetovno prvenstvo v Španiji. Pod budnim očesom selektorja Jureta Zdovca se v Kranjski Gori posveča taktičnim zamislim, ki jih bo lahko preizkusila že ta konec tedna na prijateljskem turnirju v Litvi. Jure Zdovc je dosedanje delo ocenil kot uspešno, izpostavil prizadevnost vseh članov izbrane vrste, pohvalil razmere za delo, žal pa ni mogel mimo zdravstvenega stanja prvega centra ekipe Erazma Lorbka, ki ni na želeni ravni. Starejši od bratov Lor-bek se je poškodoval junija v končnici španskega prvenstva. Strgal si je vez v gležnju, zato je izpustil prvi del priprav in se reprezentanci pridružil šele v Kranjski Gori. »Erazem se je po nekaj skupnih treningih začel pritoževati nad bolečinami v kolenu. Njegovo zdravstveno stanje me kar malce skrbi, saj mu manjka še precej dela, da bo prišel na želeno raven. On je optimist in prepričan, da bo lahko igral v Španiji. Toda dnevi tečejo in vedno manj časa bo za uigravanje ekipe. Če bo lahko na zadnji pripravljalni tekmi pred svetovnim prvenstvom z ZDA odigral dvakrat po sedem minut, bom jaz osebno zadovoljen,« je dejal Zdovc.
Povsem drugače je z Goranom Dragicem, ki se je ekipi prav tako priključil v Kranjski Gori. Tako Zdovc kot igralci so potrdili, da je ekipa občutno močnejša s prihodom zvezdnika iz Phoenixa. Hkrati selektorja veseli, da se je Goranu Dragicu uspelo dogovoriti z delodajalci, da bo lahko namesto treh odigral pet prijateljskih tekem. Nastopil bo na dveh v Litvi, na dveh v Lju-
bljani ter za konec še z ZDA v Las Pal-masu.
Najbolj se je prihoda Gorana Dragica razveselil Jaka Klobučar, ki je v njegovi odsotnosti opravljal naloge organizatorja igre. »Te dni v Kranjski Gori smo zelo dobro izkoristili. Dokončno smo postavili sistem igre, ki ga moramo zdaj le še piliti. Pričakujem, da bomo z Goranom Dragicem precej boljša ekipa in da se bomo dvigovali iz tekme v tekmo,« pravi Klobučar.
Slovenija bo v Kaunasu odigrala tri tekme. V soboto jo čaka obračun z Novo Zelandijo, dan pozneje se bo prav tako ob 15.15 po slovenskem času srečala z Grčijo, za konec pa se bo v ponedeljek pomerila še z domačo izbrano vrsto. V dvorani Stožice pa bodo igrali med 21. in 23. avgustom proti Iranu, Braziliji in Litvi. (STA)
Izšla druga knjiga o Lipku
LJUBLJANA - Po prvi knjigi maskote lanskega košarkarskega prvenstva, Lipko in KošoRok, je mladinski pisatelj Primož Suhadolčan letos spisal novo pravljico, Lipko in svetovni prvaki. Zgodbo je ilustriral Gorazd Vahen. Za ceno 16,95 evrov jo je moč dobiti v vseh bolje založenih knjigarnah.
/
ŠPORT
Sreda, 13. avgusta 2014
15
GORSKI TEK - Po tretji preizkušnji svetovnega pokala
Na tretjem mestu
Slovenski gorski tekač iz Žabnic Tadei Pivk je v nedeljo na tretji etapi svetovnega pokala v Švici osvojil 10. mesto, kar je zadostovalo, da se je v skupni razvrstitvi povzpel na visoko 3. mesto. Tekači so morali preteči 31 kilometrov z 2200 metri višinske razlike in 800 metri spusta v kraju Zinal na jugu Švice: »S svojo uvrstitvijo sem kar zadovoljen, saj mi trasa ni bila pisana na kožo. Konkurenčnejši sem tam, kjer je veliko spusta, tokrat pa je bila trasa večinoma ravninska, tako da so v ospredje prišli tekači, ki navadno ne nastopajo na gorskih tekih,« je pojasnil Pivk. Razdaljo je pretekel v času 2:40,23.
Tudi za Kiliana Journeta, tačas najboljšega gorskega tekača na svetu, je bila pot do zmage težja, saj je vodstvo prevzel le nekaj minut pred ciljem (2:31,54).
Pivk bo četrto, predzadnjo preizkušnjo svetovnega pokala izpustil, saj so za skupno razvrstitev dovolj štirje rezultati. Prvega je letos osvojil v Španiji, kjer je bil 9., v Canazeju je bil tretji, tokrat 10., nastopil pa bo spet 11. oktobra v kraju Limone del Garda v pokrajini Brescia. Tam bo skušal ubraniti 3. mesto na skupni lestvici ali celo izboljšati končno uvrstitev. Vodi Španec Jounet, ki je razred zase, drugi je Romun Zinca. (vs)
□ Obvestila
AŠD POLET, košarkarska sekcija, organizira priprave na novo sezono za žensko ekipo U-15 od ponedeljka 25.8. do petka 29.8.2014 v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Vadba je odprta vsem dekletom letnikov 1999, 2000, 2001, 2002 in 2003, ki bi se rada preizkusila v košarki ob Poletovih igralkah in vzljubila novo športno panogo. Dnevni program priprav: jutranji del (atletska priprava) od 10.00 do 12.00 in popoldanski del (košarkarska šola) od 16.00 do 18.30. Vadba je brezplačna! Info: Damjan Košuta 348/3342397.
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI vabi na poletni kotalkarski kamp, ki bo na kotalkališču na Peči, od ponedeljka 25 do petka 29 avgusta. Prijavijo se lahko fantje in dekleta od 4 do 11 leta starosti. Informacije: Elena 333.9353134, kdvipava@virgilio.it
ŠD KONTOVEL prireja v sodelovanju z ZSŠDI odbojkarski kamp za deklice letnikov 20012007 od 25. do 30. avgusta od 8.00 do 16.00 na Kontovelu. Vpis in informacije 3383277407 (Nicole) in 3479037995 (Ilenia).
NOGOMET - D-liga: o skupini C trener Krasa Predrag Arčaba
»Na papirju lažja skupina«
Glavna favorita sta po mnenju repenskega stratega Padova in Sacilese
Kras se bo za obstanek v D-ligi boril s 166 ekipami iz cele Italije. Ekipe iz Fur-lanije Julijske-krajine je zveza vključila v skupino C: ob Krasu so tu še novinec Fon-tanafredda, pa še Triestina, Tamai in Sa-cilese. V skupino so bile vključene še tri ekipe iz Tridentinske-Južne Tirolske in deset ekip iz Veneta. Skupno jih je 18.
Najdaljše gostovanje čaka nogometaše Krasa v kraj Mezzocorono (Kronmetz), ki leži 20 kilometrov severno od Trenta. Iz Tridentinskega je še Dro: obe ekipi sta lani ohranili status četrtoligašev po play-outu. Mimogrede: Mezzocorona je premagala Ufm, kjer igra slovenski nogometaš Alen Carli iz Slivnega. Novinec v ligi pa bo Mori S. Stefano, ki se bo prvič v zgodovini kluba pomeril v državni ligi.
Pri Krasu so s sestavo skupine zadovoljni, saj so si ekip iz Tridentinskega po tihem tudi želeli, pa čeprav so najbolj oddaljene: »Statistike kažejo, da ekipe iz Tri-dentinskega težko ohranijo status D-liga-ša,« potrjuje trener Krasa Predrag Arčaba, ki ligo zelo dobro pozna. Letos v skupini C ne bo »njegove« San Paolo Padove, ki je bila vključena v skupino D. »Na papirju je naša skupina nekoliko lažja kot na primer skupina D, v katero so vključene še nekatere ekipe iz Veneta. V naši skupni C bo glavni favorit Padova, ki je še lani igrala v B-ligi. Ekipo bo vodil trener Carmine Parla-to, lani pri prvaku Pordenonu (lani prvi v skupini C D-lige). On je k sebi privabil še nekaj igralcev lanske zmagovite porde-nonske ekipe, obenem pa lahko računa na dobre mlade igralce, ki se kalijo v mladinskih sektorjih tamkajšnjih ekip. Skratka, napovedujejo hitro vrnitev v C-ligo,« pravi Ar-čaba, ki tekmo komaj čaka tudi zato, ker bo s Krasom gostoval na največjem in najelitnejšem stadionu v Padovi Euganeo.
Med glavne favorite uvršča še Saci-lese, ki se je lani uvrstila v državne play-offe za napredovanje. »Od ekip iz naše dežele se bomo najbrž mi s Fontanafreddo in Ta-majem borili za obstanek, s tem da je morda Tamai v prednosti, saj igra v tej ligi že več let in torej jo dobro pozna, kaj bo s Trie-stino pa je težko napovedati,« pravi Arča-ba. Pri napovedih pa je tudi zelo previden: »Zaradi združitve C1- in C2-lige je veliko nogometašiv še brez kluba in torej pripravljenih, da okrepijo ekipe iz D-lige. Zanimivo bo in morda pride še do presenečenj.« Za presenečenje naj bi morda poskrbel sam Kras, pravi repenski strateg. Novinca v ligi sta tudi Union Pro Mogliano in Arzi-gnanochiampo. Lani drugouvrščeni Ma-rano pa se je združil s Trissino Valdagno, letos nastopata pod imenom AltoVicenti-no. (vs)
DANES - V Repnu ob 18. uri Kras - Ilirija; v Križu ob 19. uri Vesna - San Luigi.
DRŽAVNI MLADINCI - Sestava skupine D: Dro, Mezzocorona, Mori S. Stefano, Ital Lenti Belluno, Montebelluna, Union Ripa La Fenadora, Giorgione, Union Pro, Biancoscudati Padova, Tamai, Sacilese, Unione Triestina, Fontanafredda, Kras Repen.
D-liga, Dro	SKUPINA C 346 km (3h 27 min)		Tridentinsko (Trento)
Mezzocorona		371 km (3h 31 min)	Tridentinsko (Trento)
Mori S. Stefano		326 km (3h 5 min	Tridentinsko (Trento)
Tamai		115 km (1 h 16 min)	FJK (Pordenon)
Sacilese		122 (1 h 18 min)	FJK (Pordenon)
Triestina		12,4 km (24 min)	FJK (Trst)
Fontanafredda		118 km (1 h 17 min)	FJK (Pordenon)
Belluno		182 km (1 h 56 min)	Tridentinsko
Montebelluna		162 km (1 h 57 min)	Veneto (Treviso)
Legnago		268km (2h 42 min)	Veneto (Verona)
Clodiense		190 km (2h 15 min)	Veneto (Chioggia)
Altovicentino		233 km (2h 18 min)	Veneto (Marano Vicentino)
Union Ripa		198 km (2h 30 km)	Veneto (Belluno, Seren del Grappa)
Giorgione		165 km (2h)	Veneto (Castelfranco)
Union Pro Mogliano		146 km (1 h 35 min)	Veneto (Mogliano Veneto)
Arzignanochiampo		230 km (2h 21 min)	Veneto (Arzignano)
Padova		183 km (1 h 59 in)	Veneto (Padova)
Legenda: naziv kluba, oddaljenost od Repna, čas vožnje, dežela in pokrajina			
NOGOMET - Včeraj podpisali predpogodbo
Triestina odslej v rokah Rimljana
Triestina ima novega gospodarja: to je rimski podjetnik Pangrazio Di Pie-ro. V popoldanskih urah je prišlo do podpisa predpogodbe, po kateri je Di Piero prevzel celotno last kluba od ko-sovsko-švicarskega podjetnika. Nekatere podrobnosti prevzema tržaškega kluba so pojasnili na novinarski konferenci, na kateri sta bila prisotna predstavnik starih lastnikov Pierre Mbock kot novi lastnik Triestine Di Piero z desno roko Mar-com Pontrellijem. Slednji je bil v bistvu pravi pobudnik odkupa Triestine: sam je prepričal podjetnika, ki se v Rimu ukvarja z gradbeništvom, da prevzame Triestino. Edini upravitelj, ki bo klub vodil vse do podpisa dokončne pogodbe (najkasneje do 30. septembra) in bo imel v teh dveh mesecih vse vajeti v svojih rokah, bo ravno Marco Pontrelli.
ZADOLŽITEV - Mbock je zatrdil, da se je v teh mesecih zadolžitev kluba
znižala iz 490.000 na 350.000 evrov, kar naj bi bila izključna zasluga Hamdija Mehmetija, razne vsote celotnega prevzema kluba pa niso želeli razkriti.
EKIPA - Pontrelli mora zdaj sestaviti kompetitivno ekipo v nekaj dneh. Na novinarski konferenci je sicer napovedal, da bo v nekaj dneh lahko trenirala skoraj popolna ekipa. Klub pa bo moral rešiti tudi problem dolgov do nekaterih igralcev, ki bi lahko ekipo stale nekaj točk odbitka na lestvici.
TRENER - Novi lastniki želijo v Trstu ustvariti kakovostni mladinski sektor, prav zato bodo zaupali prvo ekipo trenerju, ki je do lani vodil mladinsko ekipo Triestine in zelo dobro pozna klub. Gre za Stefana Lottija, ki so mu v tej sezoni zaupali vlogo Luisovega pomožnega trenerja, a je po odhodu trenerja in pod vodstvom nove uprave »napredoval« na mesto trenerja.(I.F.)
55
Veronika Povšič
PET POLETNIH VPRAŠANJ
Odbojkarica Veronika Povšič iz Gorice je v minuli sezoni igrala pri Govolleyu v 1. diviziji, tam naj bi nastopala tudi letos, vendar se s klubom doslej še niso srečali. Bančna uslužbenka, 27 let, živi v Gorici.
Nova sezona: moj recept za ohranjanje forme.
Zadnje tedne sem malo lenarila, sicer pa sem dva do trikrat tedensko tekla v Pevmskem gozdu ali ob letališču na Rojah, kolesarila z gorskim kolesom in igrala tenis. Za tenis sem se navdušila potem, ko ga je začel igrati brat, kolesarila pa sem s fantom.
KLUB O KLUBU - Dario Štolfa, SK Devin
»Popestrili bomo planinsko sekcijo«
Po rednem volilnem občnem zboru SK Devin je predsedniško funkcijo ponovno sprejel Dario Štolfa. Zanj bo to že peti dveletni mandat.
Ali ste po tolikih letih še vedno motivirani?
Seveda. Vendar delamo zdaj na tem, da bomo dobili naslednika.
Je to vaša desna roka, pod-presednik Bernard Purič?
Tako. V odbor smo vključili mlade, ki nas bodo čez čas lahko nadomestili. Nekaj časa je v to treba vlagati.
Ali črpate motivacijo tudi v novih izzivih, ki jih letos načrtujete?
Prva dejavnost ostaja pri klubu smučanje, med novosti pa je letos popestritev planinske sekcije. Sekcijam za pohodništvo in gorništvo smo dodali še sekcijo za alpinizem in plezanje, saj so se nam pridružili novi odborniki. Za naslednjo sezono načrtujemo popoln zimski in poletni program, ki bo primeren za različne profile ljudi. Uvedli smo tudi tečaj nordijske hoje, ki ga organiziramo od polovice avgusta vsak ponedeljek v Ribiškem naselju. Imamo pa še sekcijo za rekreacijo, ki jo vodi Katja Škerk.
Kaj pa kolesarska sekcija?
Začeli bomo znova, saj zdaj nimamo več otrok. Šolam bomo predstavili projekt, ki bo vključeval tudi prometno vzgojo. S tem želimo privabili otroke.
Ali boste na področju planinstva postali konkurenti SPDT in SPDG?
Ne. Lahko bi se razvilo kako so-delovanje.Opažam, da če je več ponudnikov, lahko ljudje izbirajo. In to prinaša korist vsem. Vsekakor pa bo naša planinska sekcija še naprej sodelovala s ŠZ Sloga.
Ali želite z večjo ponudbo planinskih dejavnosti povečati članstvo ali ste občutili povpraševanje po tem?
Pri Devinu je vedno delovala planinska sekcija. Tačas klasično po-hodništvo ni več tako privlačno. Če želiš privabiti nove člane, moraš ponuditi nekaj novega. Vsako društvo se bori za člane, saj tako pridobiš na vidljivosti in uspehih.
Tudi pri smučanju imate široko ponudbo za otroke, ponujate tekmovalno in rekreacijsko smučanje. Ali morajo biti dandanes društva širokopotezni in torej ponuditi čim več različnih dejavnosti?
Seveda. Povpraševanje je raznoliko. Nekateri se prav bojijo tekmovanja in agonizma. Prav zato ponujamo tudi alternativne dejavnosti, da ne izgubimo tistih, ki bi radi smučali, a nočejo tekmovati.
V poročilu ste zapisali, da mrzlično iščete sponzorje za vaše delovanje. Kakšna je finančna slika društva?
90-odstotkov našega delovanja sloni na organizaciji pobud, kot so praznik v Nabrežini, oktobrski smučarski sejm in tudi šola smučanja nam prinese finančni priliv, da lahko podpremo tekmovalne ekipe. Prispevek, ki ga dajo starši za tekmovalno dejavnost, namreč ne zadostuje za kritje vseh stroškov. (vs)
Nov odbor SK Devin IZVRŠNI ODBOR. Predsednik Dario Štolfa, podpredsednik Bernard Purič, blagajničarka Marjanka Ban, tajništvo: Nadja Kralj, Erika Ukmar, gospodar Erika Purič, odgovorni za smučanje in ro-lanje Aleš Sever, kolesarstvo Peter Sos-si, Loredana Verni, šola smučanja Erika Ukmar, Bogdan Milič; planinski odsek: pohodništvo Toni Balzano, gorni-štvo Davor Zupančič, Patrik Štolfa, rekreacija in prosti čas Katja Škerk, odgovoren za spletno stran Bernard Pu-rič. NADZORNI ODBOR: Stojan Pahor, Frančko Briščak, Elder Švab, Bruno Tomasetig.
Poletna srečanja s soigralkami: kje in kolikokrat tedensko. Srečujemo se samo priložnostno, na primer ob rojstnih dnevih ali diplomah. Počitnice: kdaj in kje? Pravkar odhajam na Sardinijo. Moj in ekipni cilj v naslednji sezoni. Težko napo-vem karkoli, saj se s klubom še nismo srečali. Vsekakor pa želim, da bi dosegle čim boljši rezultat in da bi mlade napredovale.
Druga ekipa, ki jo bom spremljala v naslednji sezoni. Spremljala bom Olympio. Če bom prosta, bi si rada ogledala tudi kako tekmo.
16
Sreda, 13. avgusta 2014
VREME, ZANIMIVOSTI
/
Danes bo vreme precej nestabilno z možnostjo posameznih ploh in neviht v gorah, nekaj jih bo tudi po nižinah in ob morju. Posamezne krajevne nevihte bodo lahko tudi močnejše.
Danes bo deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo. Okrepil se bo jugozahodni veter. Predvsem v zahodnih krajih se bodo pojavljale plohe in nevihte, ki se bodo zvečer in v noči razširile nad večji del Slovenije. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, ob morju okoli 21, najvišje dnevne od 24 do 31 stopinj C.
I ¡2 Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.17 a Dolžina dneva 14.15
Luna vzide ob 21.36 in zatone ob 10.38
2003 - V večjem delu Slovenije višek vročine v izjemno vročem poletju _ 2003. Najbolj vroče je bilo v Metliki, kjer so izo merili kar 40,5 °C; na Bizeljskem se je segrelo do < 39,4 °C,v Mariboru do 38,8 °C, v Murski Soboti in Novem mestu do 38,4 °C, v Ljubljani do 37,3 °C.
Danes: ob 4.53 najnižje -63 cm, ob 11.34 naj-Sj višje 52 cm, ob 17.34 najnižje -31 cm, § ob 23.11 najvišje 35 cm. S Jutri: ob 5.22 najnižje -53 cm, ob 12.05 naj-či višje 49 cm, ob 18.19 najnižje -28 cm, ob 23.47 najvišje 23 cm.
DANESJ [S\
Povsod po deželi bo spremenljivo vreme. Več oblačnosti bo jutri zjutraj, zlasti na vzhodu. Popoldne se bo vreme izboljšalo, na vzhodu pa bodo še naprej možni kratkotrajen dež ali nevihte.
Jutri bo pretežno oblačno, sprva bodo padavine še pogoste, deloma kot plohe in nevihte, popoldne pa bo več suhega vremena. Sveže bo.
TOLMEČ
018/20
TRBIŽ O
13/16
VIDEMO
19/27
CELOVEC
° 14/18
KRANJSKA G.
O 12/16
O TRŽIČ
S. GRADEC
014/18
15/19
CELJE
15/19 O
ČEDADo
20/26
GORICA
21/27 O
KRANJO

LJUBLJANA
017/19
N. GORICA
0 19/25
6*

POSTOJNA
O 16/20
N. MESTO
16/18 O
KOČEVJE \ O .
ČRNOMELJ O
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 25,2 stopinje C.
500 m...........22
1000 m...........18
1500 m...........14
2000 m...........12
2500 m............9
2864 m............5
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8, v gorah do 9.
TURIZEM - Lani jo je obiskalo 84,7 milijona turistov
Francija najbolj priljubljena turistična destinacija na svetu
PARIZ - Francijo je lani obiskalo 84,7 milijona tujih turistov, kar jo je vnovič zavihtelo na sam vrh najpogosteje obiskanih držav na svetu. Največ turistov je bilo iz Azije, medtem ko so zabeležili tudi porast števila evropskih turistov. Številka lanskega obiska Francije je v primerjavi z letom 2012 poskočila za dva odstotka. To pomeni, da je v privabljanju tujih obiskovalcev Francija na vodilnem mestu in zlahka premaga ZDA in Španijo, ki ju je v minulem letu obiskalo 69,8 milijona oziroma 60,7 milijona turistov.
V Franciji so zabeležili porast evropskih turistov, in sicer je bilo teh za 1,2 odstotka več kot minulo leto. Med njimi vodijo predvsem nemški in britanski turisti, število turistov iz Belgije, Luksem-burga, Italije in Španije pa se je zmanjšalo. Po velikem padcu števila turistov v 2012,
so se v letu 2013 v Francijo vrnili turisti iz Severne Amerike.
A vendarle je največji porast zaznati pri azijskih turistih, saj se je obisk kitajskih turistov povečal skoraj za četrtino. V celotnem letu 2013 je v Francijo pripotovalo 4,5 milijona azijskih turistov, kar je 13 odstotkov več, in sicer z znatnim porastom kitajskih turistov (teh je bilo 1,7 milijona).
Podatke študije vsakoletno skupaj s centralno banko Francije objavi mednarodna agencija za konkurenčnost. Izsledki študije tudi kažejo, da so turisti podaljšali svoje bivanje v Franciji s povprečno 6,9 na 7,1 nočitev na posameznika, medtem ko pa število nočitev v plačljivih oblikah nastanitev ni toliko naraslo; iz tega je sklepati, da so se z namenom privarčevati turisti pogosteje odločali za bivanje pri družinah ali v okviru izmenjav v apartmajih.
(POČASI, POČASI)
NEMČIJA - Pet let je streljal na avtocestah
Začelo se je sojenje strelcu na voznike
MÜNCHEN - V Nemčiji se je v ponedeljek začelo sojenje vozniku tovornjaka, ki je kar pet let streljal po nemških avtocestah. Na avtomobile in tovornjake naj bi streljal več kot 700-krat in pri tem ranil več ljudi. 58-letnega Michaela Harry'a K. so aretirali junija lani. Obtožnica ga v petih točkah bremeni poskusa umora, povzročitve hude telesne poškodbe in drugih kaznivih dejanj. Nanaša se na kar 171 različnih incidentov. Če bo spoznan za krivega, mu tako grozi vrsta let v zaporu.
S streljanjem naj bi začel leta 2008, morda pa tudi že prej. Med drugim je leta 2009 v vrat ustrelil neko voznico, ki je zato pri visoki hitrosti zapeljala v varnostno ograjo in je bila v kritičnem stanju. Preiskava je bila sicer zelo zapletena, saj
vozniki pogosto sprva niso niti opazili, da je njihovo vozilo zadela krogla. Kot je ob začetku sojenja v mestu Würzburg na Bavarskem povedal tožilec, obtoženi pravi, da je želel zgolj dati »lekcijo« drugim to-vornjakarjem, ki se po njegovem niso znali obnašati na cesti. Kot je spomnil sodnik, je obtoženi uporabil tudi izraz »vojna na nemških avtocestah«. Tožilstvo trdi, da se je obtoženi zavedal, da lahko njegovi nenatančni streli povzročijo resne prometne nesreče s hudimi posledicami, celo smrtjo drugih voznikov. Označilo ga je kot »zafrustriranega samotarja«.
Obramba po drugi strani zavrača obtožbe o poskusu umora in je v ponedeljek odločno vztrajala, da obtoženi ni niti pomislil na to, da bi kdo od voznikov lahko bil zadet ali bi celo umrl.
tekst in fotografije Veronika Sossa
-15-
Nizkocenovni prevoz: pick-up vozila
Mosquito net ali mreža proti komarjem je priporočljivo preventivno sredstvo
Privatna ambulanta v vasi Viptek
V	vasi Mazembe ni ambulante. Najbližja (privatna) ambulanta je v vasi Viptek, kakih 45 minut hoda od Elinega centra, najbližja bolnica pa je v večji vasi Chintege, do katere se lahko odpelješ samo z avtobusom.
V	javno bolnico ima vstop vsakdo. »Težava je, ker tam zdravijo v bistvu samo malarijo,« razlaga Peter, zdravnik v privatni ambulanti v Vipteku. »V javnih bolnišnicah nimajo mikroskopa, zato ne morejo ugotoviti, za katero vrsto malarije gre. Vse vrste malarije zdravijo s enakimi tabletami. Seveda, če jih imajo dovolj, saj velikokrat zmanjkajo.« Za katero koli drugo zdravstveno težavo, specialistične in druge preglede, morajo Malavijci obiskati privatne ambulante in bolnišnice, ki jih je seveda treba plačati.. Zato se do privatnih zdravnikov pripeljejo samo tisti, ki lahko za pregled odštejejo določeno vsoto denarja. Kdor denarja nima, ne dobi zdravstvene pomoči.
Malarija se v Malaviju širi vse leto in skorajda po vsej državi. Turisti in prostovoljci, ki živijo tam manj kot tri mesece, navadno jemljejo antimalarike. Ti ne zaščitijo pred vsemi oblikami malarije, so pa dobro preventivno sredstvo. Afričani pa seveda ne jemljejo antimalarikov. Malarija je zanje kot naša gripa, vselej pa se morajo zdraviti, navadno s tabletami. Če ne ukrepajo pravočasno, pa so posledice lahko tudi smrtne. V vasi Mazembe so le nekaj dni pred mojim prihodom žalovali za dečkom, ki je umrl zaradi malarije. Starši so mislili, da je zbolel za gripo, in upali, da bo ozdravel. Naposled pa je bilo za pomoč prepozno.
Pomembna je predvsem preventiva, opozarja Peter. Zvečer je treba nositi dolge hlače in dolge rokave, domačine pa tudi opozarjajo, naj nad posteljo razpnejo mrežo, ki jih ponoči ščiti pred komarji. Vendar tudi to včasih ni dovolj, razlaga Peter. Komarji v zadnjih letih spreminjajo svoje navade. Ker vedo, da ima večina nad posteljami mreže, priletijo bolj zgodaj, velikokrat že pozno popoldne.
Se nadaljuje.
Cerar že ima glasove DeSUS in ZaAB Zamejski skavti na vsedržavnem srečanju Poškodba pri skoku z mostu
Primorski
dnevnik
št. 187 (21.120) leto LXX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu
SREDA, 13. AVGUSTA 2014
Primorski mobile
Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj
Snemi aplikacijo s spletne trgovine
k\
□ Available on the
App Store


POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS
1,20 €

Bananini olupki in odmevni spodrsljaji
Aljoša Fonda
Pogosto trdimo, da nismo rasisti, večinoma v dobri veri. Če nam iz ust uide nerodna opazka na račun temnopoltih, najdemo hitro razlago in izgovor, da je šlo za majhen, morda ne najbolj eleganten, vendar še vedno nedolžen spodrsljaj. V večini primerov res menimo, da nimamo predsodkov.
Notranji minister Angelino Alfano hoče odstraniti z italijanskih plaž »horde« uličnih prodajalcev -»vu cumprajev«. Enciklopedija Treccani razlaga, da spada ta izraz, s katerim se Italijani od 80. let prejšnjega stoletja posmehujejo tujim priseljencem, v ukoreninjen etno-centrični sistem za zaščito pred tujci, ki jih je treba marginalizirati. Z izrazom »vu cumpra« ne napadamo nikogar, podzavestno pa postavljamo zid med »nami« in »njimi«.
Veliko huje je verjetno to, da so za prvega moža italijanskega nogometa izvolili Carla Tavecchia. Prijatelj obsojenega lisjaka Luciana Moggija je človek, ki je pred nekaj tedni med uradnim nastopom izjavil, da so nekateri Afričani, ki igrajo v Italiji, do nedavnega »jedli banane«. Nanj se je vsul plaz kritik, mediji so ga raztrgali, on se je opravičil in razglasil, da veliko dela za afriške otroke in da jih denarno podpira. Težava je v tem, da ti črni otroci v njegovih mislih samo »jedo banane«.
Tudi razni nogometaši so v Afriki trpeli lakoto, so bili žrtve nasilja, so preživljali družino z garaškim delom ali so delali in študirali; so bežali pred vojno. Pogovor z migranti, ki ga objavljamo na tržaških straneh, je kamenček v mozaiku, do katerega ima marsikdo še vedno podcenjevalen odnos.
IRAK - Dramatično opozorilo strokovnjakov ZN
Jazidom v Iraku grozi genocid
TRST - Štiri zgodbe afriških migrantov
»Tako smo pluli iz Libije v Italijo«
TRST - Obupanci, ki na libijskih obalah stopajo na majhna plovila, neprimerna za plovbo čez Sredozemlje, imajo za sabo različne zgodbe, katerih skupna imenovalca sta revščina in nasilje. Pogovorili smo se s četverico mladih prosilcev za azil, ki so se junija dobesedno znašli na isti barki, danes pa so v Trstu gostje konzorcija ICS.
Na 5. strani
ŽENEVA - Manjšinskim jazidom, ki so ujeti na severu Iraka in jih obkoljuje-jo džihadisti, grozi »neposredna nevarnost pokola«, so včeraj v Ženevi opozorili Združeni narodi. Svet jim mora nujno pomagati in ukrepati »v dneh ali urah«, sicer se bo zgodil genocid, so pozvali.Stro-kovnjakinja ZN za manjšine Rita Izsak je v skupni izjavi s kolegi svetovno skupnost pozvala, naj sprejme vse ukrepe, ki jih ima na razpolago, in pomaga jazidom. Na gori Sindžar na severu Iraka jih je še vedno ujetih kakih 30.000. Iraški civilisti so v »ek-stremni nevarnosti« in jih je treba prepeljati na varno, so posvarili.
Strokovnjak ZN za samovoljne usmrtitve Christof Heyns je spomnil, da so dali pripadniki skrajne sunitske Islamske države (IS) nemuslimanskemu prebivalstvu na izbiro le »spreobrnite se ali umrite«.
Na 9. strani
TRST - Karabinjerji zasegli nad 5.500 ponarejenih oblačil
Prijavili številne trgovce
Ponarejeno blago so kupovali v Pradamanu - V obsežni akciji sodelovali tudi trbiški karabinjerji
TRST - Na stotine oblačil, šalov, čevljev, torbic, pasov svetovno znanih blagovnih znamk: natančneje 5.572 ponarejenih artiklov. Toliko so jih tržaški in trbiški karabinjerji zasegli v sklopu najobsežnejše akcije proti ponarejenemu blagu, ki so jo doslej izvedli v Furlaniji Julijski krajini.
Preiskovalno delo se je začelo v tržaških trgovinah in na trbiški pokriti tržnici, kjer so trgovci zavestno prodajali ponarejeno blago, karabinjerje pa je pripeljalo do Pra-damana; tu so odkrili pravi nakupovalni center ponarejenega blaga, ki zalaga tako trgovce iz naše dežele kot iz sosednje Slovenije in Hrvaške.
Karabinjerji so podrobnosti obsežne preiskave predstavili na včerajšnji tiskovni konferenci v Trstu.
Na 3. strani
GORICA-SOVODNJE - Letališče ponovno zaživelo
Panthera prvič na Rojah
Od septembra letalska šola združenja Duca DAosta, veliko zanimanje za zaposlitev v novi Pipistrelovi tovarni
GORICA - Na Rojah je včeraj prvič pristala Panthera, Pipistrelov štirisedežnik, ki ga bo ajdovsko podjetje proti koncu prihodnjega leta ali najkasneje leta 2016 začelo izdelovati tudi na goriških tleh. Pristanek »letala prihodnosti« na območju, ki bo po zaključku gradnje nove proizvodne hale postalo njegov drugi dom, je omogočilo dovoljenje za opravljanje gasilske službe na letališču, ki ga je pred kratkim pridobilo čezmejno združenje Duca D'Aosta. Njegovim članom gre zasluga, da turistično letališče danes ponovno služi svojemu namenu: športnim in drugim manjšim letalom je za zdaj na voljo 750 metrov dolga vzletno-pristajalna steza 04-22, kmalu pa računajo tudi na možnost uporabe najdaljše steze 09-27.
Na 11. strani
GORICA
Večnamenski center bodo obnavljali
Večnamenski center v Ulici Baiamonti v Gorici, v katerem nudi občina začasno bivališče občanom v stiski in ki je hkrati tudi sedež društev in ustanov, bodo v kratkem začeli obnavljati. Vzdrževalna dela, s katerimi bodo stavbo prilagodili predpisom, bo občinska uprava po besedah odbor-nice Silvane Romano tudi izkoristila zato, da s septembrom poskusno reorganizira njegovo delovanje in urnik. Del osebja, ki je doslej skrbelo za nadzor 24 ur dnevno vse dni v tednu, bodo preusmerili k drugim službam, kjer ga bolj potrebujejo.
Na 10. strani
ITALIJA
Renzi: Razprava o 18. členu nepotrebna
RIM - »Gre za simbol oziroma ideološki totem. Prav zato se mi zdi povsem nepotrebno razpravljati o tem, ali naj ga ukinemo ali ne. Edini rezultat te razprave je podpihovanje avgustovskih debat zainteresiranih.« Tako je včeraj v intervjuju za sinoč-njo oddajo Millennium po Rai3 premier Renzi (na posnetku) posredno odgovoril podpredsedniku vlade An-gelinu Alfanu, ki se je zavzel za ukinitev 18. člena delavskega statuta.
Na 9. strani
Miljska občina: letos samo dve javni deli
Na 4. strani
Center za fiziko odprl znanstveni laboratorij za širšo javnost
Na 6. strani
Na Vrhu pošteno o prvi svetovni vojni
Na 12. strani
Triestina od včeraj ima novega lastnika
Na 15. strani
BUKOVA ALI HRASTOVA DRVA
wmm psa™
' fi^oSKRBlTE
I
A SEDA
Matija Praprotnib Lokev 154 info: 00386 (O) 31 276 171
9771124666007
2
Sreda, 13. avgusta 2014
ALPE-JADRAN
/
SLOVENIJA - Predsednik Pahor nadaljeval pogovore s poslanskimi skupinami
Bodoči mandatar Miro Cerar ima podporo DeSUS in ZaAB
LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Borut Pahor se je v okviru posvetovanj s poslanskimi skupinami za predlog novega mandatarja včeraj sestal s predstavniki SDS, ki bodo zastopali opozicijsko držo, in predstavniki verjetno druge največje stranke v bodoči koaliciji, DeSUS. Predsednik SMC Miro Cerar pa je z DeSUS in ZaAB nadaljeval pogovore za vstop v vlado.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je po posvetu pri predsedniku republike dejal, da v SDS ne nasprotujejo, da Pahor za mandatarja predlaga relativnega zmagovalca volitev, predsednika SMC Mira Cerarja. Pogovori pri predsedniku republike se v tem primeru, ko je prišlo na volitvah do velike podpore levim strankam, sicer kažejo kot samo formalni, je dejal Tanko. Ponovil je, da bo njihovo delovanje »pač opozicijsko«. Ob tem pa poudarja, da ne bodo samo konstruktivna opozicija, ki bo podpirala dobre predloge vlade in zavračala slabe, temveč bodo predstavljali resno alternativo vladi.
Predsednik DeSUS Karl Erjavec in vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša sta predsedniku republike v pogovoru o kandidatu za mandatarja zagotovila, da bodo poslanci DeSUS podprli Cerarja. To pomeni, da ima Cerar 46 glasov, s čimer so odprta vrata za oblikovanje vlade, je dejal Erjavec v izjavi za medije.
Erjavec se je včeraj sestal tudi s Ce-rarjem. Po srečanju je sporočil, da so v SMC na točke, ki v pogajanjih zanimajo DeSUS, pozitivno odgovorili, prav tako so v zadnji osnutek koalicijskega sporazuma, ki naj bi ga potencialne partnerice dobile včeraj zvečer, zapisali vse njihove pripombe. Glede kadrovskih zadev se bosta po besedah Erjavca s Cerarjem pogovarjala, ko bo znano, koliko partnerjev bo v koaliciji in bo parafirana koalicijska pogodba. Čeprav po njegovem kaže, da bo tudi v prihodnji vladi ostal na funkciji zunanjega ministra.
Erjavec ima Cerarjevo zagotovilo, da bo za regres upokojencem namenjenih dodatnih 40 milijonov evrov. Še vedno je odprto vprašanje, kako ta regres razdeliti. Dogovorili so se tudi, da se bo-
PISMA UREDNIŠTVU
Pojasnila na pismo predsednika SKGZ
Svet slovenskih organizacij izraža solidarnost in bližino Riccardu Ruttar-ju, članu izvršnega odbora SSO in komisarju Deželne posvetovalne komisij za slovensko jezikovno manjšino ob pisanju predsednika SKGZ Rudija Pavšiča. Riccardo Ruttar je v svojem odločnem posegu na zasedanju izrazil le zaskrbljenost, ki ga pomemben del Slovencev v Benečiji čuti v teh zahtevnih časih.
Svet slovenskih organizacij ne odreka zaslug, ki jih ima SKGZ pri skrbi za ohranjanje slovenstva, slovenske zavesti in slovenskega jezika v Benečiji. Pri tem pa, nasprotno s tem kar piše predsednik SKGZ, poudarja, da je bila enostranska materialna in tudi politična podpora, ki jo je uživala ta krovna organizacij bistvenega in odločilnega pomena, katere nekatere negativne posledice so žal prisotne še danes v naši skup-
do pokojnine usklajevale ob dvoodstotni gospodarski rasti, da bo ustanovljen urad za starejše ter da bo nova finančna perspektiva omogočala črpanje evropskih sredstev tudi za zaposlovanje invalidov in starejših
Cerar se je sestal tudi s predsednico ZaAB in premierko v odhodu Alenko Bratušek, ki mu je zagotovila podporo poslancev ZaAB pri imenovanju za mandatarja, in sicer ne glede na to, ali bo njihova stranka v vladi ali ne. Cerar je namreč prepričljivo zmagal na volitvah, program njegove stranke je najbolj soroden s programom ZaAB, poleg tega pa Slovenija čim prej potrebuje čim bolj stabilno in močno vlado, je v izjavi novinarjem pojasnila premierka v odhodu.
Pri odločitvi ZaAB za vstop v vlado bodo sicer ključni ukrepi za konsolidacijo javnih financ, ki jih Bratuškova bolj dorečene pričakuje v drugem osnutku koalicijskega sporazuma. O vstopu Za-AB v koalicijo bosta na podlagi koalicijskega sporazuma prihodnji teden sicer odločala izvršni odbor in svet stranke. Bratuškova ocenjuje, da bi s SMC lahko zelo hitro uskladili tudi kadrovske zadeve. A ob tem ni želela povedati, katere re-sorje bi bila ZaAB pripravljena prevzeti.
S Cerarjem sta se včeraj pogovarjala tudi o postopku predlaganja kandidatov za evropskega komisarja, ki ga je
to še pravočasno. Bratuškova mu je pojasnila razloge za svojo odločitev. Kot pravi, se je določila tako, kot je menila, da je za državo najboljše.
SD in NSi sta se včeraj zopet zapletli v razpravo o socialni kapici. V NSi pričakujejo, da bo v koalicijski sporazum vključena neka oblika socialne kapice, v SD pa ravno obratno.
Vodja poslancev NSi Matej Tonin je včeraj v izjavi novinarjem ocenil, da je razprava o socialni kapici preveč razgreta. Dodal je, da je bilo stranki NSi na pogajanjih rečeno, da bo neka oblika socialne kapice vključena v koalicijski sporazum. Židana je pozval, naj preko socialne kapice ne obračunava z NSi, pač pa pošteno pove, da je ne želi v koaliciji.
Židan pa je v odzivu za STA izrazil obžalovanje, »ker je trenutno v NSi takšna pogajalska vročica, da so pričeli s podtikanji«. V SD so po njegovih besedah zagovorniki širše koalicije in razgovora z argumenti. (STA)
LJUBLJANA - Sprejeli so določene ukrepe
Na infekcijski kliniki pripravljeni na ebolo
nosti in odločilno bremenijo pot sodelovanja in uvajanja reform. Da je to res, naj navedemo kot primer dogajanja na zadnjem občnem zboru Slovenskega stalnega gledališča, zaradi katerega ima SSO še vedno zamrznjeno mesto v upravnem odboru.
Svet slovenskih organizacij bo še naprej iskal sodelovanje, da se morebitne reforme udejanijo v korist vsem, v upanju, da bo to prepričanje in pristop vseh, v spoštovanju ter ovrednotenju tiste pluralnosti, ki nas zgodovinsko označuje tudi na področju civilne družbe.
Svet slovenskih organizacij
Prej do novice na naši spletni strani
www.primorski.eu
LJUBLJANA - V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so po besedah predstojnika infekcijske klinike Franca Strleta pripravljeni na morebitni pojav bolnika z ebolo. Določili so način obravnave okuženih bolnikov oz. ravnanja v primeru suma na okužbo z ebolo. Obravnavali jih bodo na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, je pojasnil Strle. Pri tem ni toliko pomembna zaščitna obleka kot to, da je treba redno izvajati vsakdanje ukrepe, kar je izziv in težko, je poudaril predstojnik Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Franc Strle.
S takimi virusnimi boleznimi, ki se prenašajo z neposrednim stikom z bolnikom, se infektologi po Strletovih besedah sicer srečujejo vsak dan. »Tisto, kar je posebno, je ime bolezni, velika smrtnost in
JEZIK NA OBROBJU
Vsak jezik se spreminja, vendar ne povsod enako. Za zadnje čase je značilna globalizacija in internacionalizacija. Medtem, ko je v Sloveniji zelo močan vpliv angleščine, je pri nas na pohodu italijanizacija naše pogovorne slovenščine. Kaj mislim s tem? Da sprejemanje različnih tujk v matici in pri nas, ne poteka vzporedno. Vsi, ki tukaj pišejo za javnost, takoj sprejmejo in začnejo uporabljati tiste nove »tujke«, za katere najdejo italijansko vzporednico, torej tiste, ki izvirajo iz latinščine, ne glede na to, iz katerega jezika jo je matica prevzela.
Če si malo globlje pogledamo izvor najnovejšega besedja slovenskega jezika v novem slovarju (ZRC, Lj. l. 2012), takoj ugotovimo, da so v Ljubljani največ tujk prevzeli iz angleščine, precej tudi iz nemščine. Celo hrvaščino bomo našli pred italijanščino.
Širjenje in prevzemanje angleških besed je danes splošni pojav v vseh jezikih. V Evropi smo Slovenci v prejšnjih časih prevzemali največ tujk iz nemščine, s čimer smo sprejemali tudi pomene, ki so jih imele v nemščini. K nam so prihajale po čudnih poteh, večkrat iz latinščine preko francoščine in nemščine v slovenščino. V italijanščini so pre-
dejstvo, da vsega še ne vemo,« opozarja infektolog. Uradnih zdravil, ki bi zanesljivo delovala proti vzroku, zaenkrat ni, je zatrdil Strle. »Praviloma se bolezen začne nenadno z visoko vročino, hudim glavobolom, bolečinami v mišicah, zelo slabim počutjem, po nekaj dneh običajno pride do bruhanja, driske, hudih bolečin v trebuhu, lahko se pojavijo tudi izpuščaji, potem pa lahko pride do krvavitev in odpovedovanja organov,« pojasnjuje Strle. Kot pravi, se bolezen prenaša z neposrednim stikom z bolnikom, z njegovimi izločki ali pa če se tisti, ki bolniku pomaga, zbode z iglo ali s čem podobnim. To je glavni način prenosa, a možen je tudi kapljični prenos oz. v kapljicah, ki imajo razmeroma majhen doseg, približno meter in pol. To se lahko zgodi predvsem takrat, kadar bolnik bruha ali krvavi, je povedal Strle.
hodile drugačno, bolj neposredno in naravno pot: iz latinščine preko vulgarne latinščine in italijanščine v sodobno italijanščino, pri čemer se pomen ni bistveno spreminjal. Ta razvoj nam zaradi drugačnih pomenov še danes povzroča velike težave, ker »razumemo« slovenske tujke tako kot Italijani, ne kot Nemci. Zato so velike razlike v pomenu med ljubljanskimi in tržaškimi argumenti, strukturami, objekti in še marsičem.
Tudi danes začudeno pogledamo, ko beremo, da smo destinacijo sprejeli iz nemščine; nemškega izvora so tudi paralizator, kolokacija, glagola kre-mirati in optimizirati, za katere vemo, da so romanske, oz. latinske. Brez problemov jih sprejemamo, ker so pomensko zelo blizu naši »italijanski predstavi«.
Medtem pa npr. pelatov v našem tisku še nisem zasledila. Nasmehnemo se tudi, ko preberemo, da je pelato dobesedno olupljen (iz pelare). Pri nas vsak otrok ve, da je pelo dlaka ali koža. Pelare je torej dati kaj ali koga iz kože. Sadje in zelenjavo res olupimo; golobe, piščance in kokoši oskubimo; glavo obrijemo ali ostrižemo na balin.
Do težav prihaja, kadar se naša pogovorna slovenščina tudi sicer bliža
Na sejmu Agra 1740 razstavljavcev iz 29 držav
GORNJA RADGONA - Na 52. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni, ki se bo na sejmišču Pomurskega sejma v Gornji Radgoni začel 23. avgusta, odprl pa ga bo predsednik države Borut Pahor, se bo na skoraj 70.000 kvadratnih metrih razstavnih površin in vzorčnih nasadov predstavilo 1750 razstavljavcev iz 29 držav. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec, so bo v šestih dneh zvrstilo čez 150 strokovnih, poslovnih in družabnih dogodkov. Poseben poudarek so namenili mednarodnemu letu družinskega kmetovanja, ekološkemu kmetijstvu in živilom, hrani iz bližine, semenu kot temelju uspešnega kmetijstva, gozdu in lesu, trajnostnemu gozdarjenju in varnemu delo v gozdu, turističnim kmetijam z lokalno prehransko ponudbo, kmetijski tehniki za varno in okolju prijazno kmetovanje.
Med novostmi bodo med drugim prvi festival piva s ponudbo malih pi-vovarjev, Agrina kuhinja, kjer bodo vrhunski kuharji prikazovali pripravo in ponujali v poskušnjo slovenske tradicionalne jedi, ekološki vrt za oskrbo štiričlanske družine in še marsikaj.
Pogrešanega Slovenca na Pagu našli mrtvega
NOVALJA - Pogrešanega Slovenca Roberta Tepeša, ki so ga iskali na hrvaškem otoku Pag, so našli mrtvega, je včeraj potrdilo slovensko zunanje ministrstvo. Pogrešani je izginil v soboto, v nedeljo pa so bili na MZZ obveščeni, da so ga našli mrtvega. 48-letni Tepeš je izginil v soboto zjutraj, ko je odšel plavat, a se ni vrnil na obalo. Svojci so na obali našli njegovo brisačo in oblačila, o izginotju pa so obvestili policijo.
V delovni nesreči pri Pivki umrl traktorist
PIVKA - Na Kalu pri Pivki se je včeraj pooldne pri delu na polju prevrnil traktorist, ki je ostal ukleščen pod strojem in zaradi poškodb umrl na kraju dogodka. Po poročanju Centra za obveščanje pri Upravi RS za zaščito in reševanje, so posredovali gasilci PGD Pivka in Postojna, ki so na lokaciji izvajali požarno varovanje.
italijanski. Vsak dan slišim, da so bili tu ali tam (npr. na izletu) v dveh, treh, petih ali desetih. V šoli se sicer vsi učijo, da nas je bilo na izletu pet, deset ali tudi sto, a to zelo hitro izpuhti iz glave.
Zaradi slovenskega res težkega izražanja, ko gre za števnike od pet navzgor, se je nekdo spomnil, da je »v trinajstih« napačno, potem razmišljal in zapisal: »To natančno opisujem ... v knjigi, ki smo jo trinajst izvajalcev napisali, da bi motivirali tapkalce ...«. Verjetno bi bila pravilna oblika za večino naših piscev trd oreh. Zapisati bi namreč moral: »V knjigi, ki nas jo je napisalo trinajst izvajalcev, da bi motivirali tap-kalce«.
Včasih se celo v slovenski slovnici znajde za naše zobe pretrd oreh ali pre-kislo jabolko, a treba je kdaj le ugrizniti vanj.
Lelja Rehar Sancin
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Sreda, 13. avgusta 2014
3
KARABINJERJI - V obsežni akciji zasegli 5.500 kosov visokokvalitetnega ponarejenega blaga
Kupci, pozor!
Zasežene torbice in obleke vredne nad milijon evrov - Prijavili številne trgovce
TRST - Pokrajinsko poveljstvo tržaških karabinjerji je bilo včeraj prava paša za (ženske) oči: na veliki mizi in pod njo so bili razstavljeni torbice, denarnice, oblačila, šali, rute in drugi modni dodatki: vse novo, živobarvno ...kot bi pravkar prišlo iz izložbe dragega butika, ali vsaj visokokvalitetnega nakupovalnega središča. V resnici je šlo za ponaredke: tako kakovostno izdelane, da jih na prvi pogled težko prepoznaš, pa vendar ponaredke, ki so jih tržaški in trbiški karabinjerji zasegli v veliki meri v Pradamanu, delno pa tudi na tržnici na Trbižu.
Obsežna akcija je potekala 5. in 6. avgusta, začela pa se je pred nekaj meseci na tržaških ulicah. Kot je pojasnil podpolkovnik Antonio Garritani, so se s ponarejenimi artikli srečali skoraj slučajno v eni od tržaških trgovin, kmalu pa ugotovili, da ta ni izjema: sodstvu so zato prijavili lastnike številnih tržaških prodajaln, podobna usoda pa je doletela tudi njihove stanovske kolege v ostalih pokrajinah Furlanije Julijske krajine. Ka-
Z leve kapetan Pasquariello, podpolkovnik Garretani in kapetan trbiških karabinjerjev Massimo Soggio, spodaj ponarejeno blago
fotodamj@n
nega tožilstva, ugotovili, da je bilo blago ponarejeno? S pomočjo znanja, ki so ga pridobili med podobnimi akcijami, a tudi izvedencev omenjenih modnih hiš; Desigual je svoje poslala kar iz Španije.
ke, denarnice in ostalo zaseženo blago trenutno ni znano. Vsako tožilstvo se, ko je postopek zaključen in ponareje-nost dokončno dokazana, samostojno odloči, kaj z njim: nekateri ga sežgejo, drugi ga podarijo humanitarnim or-
ganizacijam. Upati je, da se bo videm-sko tožilstvo odločilo za drugo možnost in tako morda nekoliko obarvalo vsakdan tistim, ki si ne morejo privoščiti ne originalne ne ponarejene Gucci torbice ... (pd)
V Libanonu našli mrtvega italijanskega vojaka ZN
RIM - V vojaški bazi mednarodnih vojaških sil ZN v Šami na jugu Libanona so včeraj zgodaj zjutraj na njegovem ležišču našli mrtvega ma-rešala Luigija Sebastianisa, ki je bil po rodu iz Palmanove, živel pa je v kraju Camino na Tilmentu. V Libanonu je bil od maja letos, pred kratkim pa je bil tudi doma na dopustu. V Šamo se je vrnil konec julija. Vsi njegovi kolegi so o njem dejali, da je bil miren in dober vojak. Ko so ga našli, je bil že mrtev, ob njem pa so našli tudi njegovo puško. Za udaj še ne vedo, če je šlo za nesrečo in se je puška sprožila sama, ali pa za samomor. Nikakor pa v njegovo smrt niso bili vmešani drugi. Doma je zapustil ženo, 19-letno hčerko in 14-letnega sina. Vest o njegovi smrti pa je pretresla celoten Camino, kjer je bil dobro poznan in cenjen.
Vlak Benetke-Trst huje poškodoval mladeniča
LATISANA - Včeraj dopoldne je med postajama Portogruaro in La-tisana vlak »Bela puščica«, ki vozi med Benetkami in Trstom, zbil 23-letnega mladeniča. Pri tem je bil fant huje poškodovan in so ga odpeljali v bolnišnico v Latisani. Kot so ugotovili policisti železniške policije iz Portogruara, je mladenič sam skočil pred vlak.
rabinjerji jih niso želeli imenovati, saj je postopek v teku, opozorili pa so, da so med prijavljenimi tudi avtorizirani prodajalci, ki so strankam zavestno ponujali ponarejeno blago. Ali drugače rečeno: ne samo pri prodajalcu na plaži ali stojnici, temveč celo v »pravi« trgovini lahko naletiš na ponarejeno blago. Na nepoštenega trgovca, ki te opehari ...in ti za 1.500 evrov proda torbico v obliki ježa znamke Braccialini (de gu-stibus non est disputandum ...), ki jo je sam kupil za 125€, seveda ne pri gro-sistu omenjene modne hiše, temveč v kitajskem nakupovalnem centru v Pra-damanu. Kajti karabinjerji so ugotovili, da »vse« trgovske poti vodijo v Pra-damano ...in da se jih ne poslužujejo samo trgovci iz FJK, temveč tudi številni kolegi iz Slovenije in Hrvaške. 5. in 6. avgusta so v omenjenem nakupovalnem središču na debelo, v katerem lahko kupujejo samo trgovci (oz. samostojni podjetniki), zasegli nad 5.500 kosov vi-sokokvalitetnega ponarejenega blaga znamk Luis Vuitton, Gucci, Braccialini, Desigual, Moncler, Ralph Lauren in Ynot. Približno sto artiklov pa so zasegli na trbiški tržnici; v tem primeru je šlo izključno za oblačila in modne dodatke španske znamke Desigual, ki zaseda trenutno prvo mesto na lestvici največkrat ponarejenih znamk. Sodstvu so prijavili trinajst kitajskih državljanov, ki delajo v Pradamanu, in deset trbiških trgovcev (sedem italijanskih državljanov in 3 tuje). Zaseženo blago je vredno nad milijon evrov.
Kako pa so karabinjerji, ki sta jih koordinirala tožilca Raffele Tito in Claudia Danelon z videmskega držav-
Šef preiskovalnega oddelka, kapetan Fabio Pasquariello, je občane pozval, naj pred nakupom skrbno pregledajo blago, če pa posumijo, da gre za ponaredek, naj se zglasijo pri karabi-njerjih. Ne nazadnje tudi zato, ker je nepreviden nakup kaznivo dejanje.
Kakšna usoda čaka torbice, oble-
Posnetek z enega od festivalskih dogodkov v prejšnjih letih
arhiv
VIDEM - Italijanska kuharska akademija je na predlog videmske delegacije 24. nagrado Dino Villani podelila Giu-
Beppino Wolf med nadzorovanjem zorenja »svojih« pršutov
GLEDALIŠČE - Od 23. do 31. avgusta na petih lokacijah v Ljubljani
Festival Mladi levi ostaja še naprej angažiran in brezplačen
LJUBLJANA - V Ljubljani bo med 23. in 31. avgustom 17. mednarodni festival Mladi levi, ki po besedah direktorice zavoda Bunker Nevenke Koprivšek ostaja angažiran. Odprtje festivala bo tokrat obarvano tudi nekoliko jubilejno, saj so prav na festivalu pred desetimi leti odprli prenovljeno Staro mestno Elektrarno, ki jo odtlej upravlja Bunker. Zato se bodo poklonili tako elektrarni kot tudi vsem ustvarjalcem, ki so se sprehodili skoznjo, in obiskovalcem, ki se jih je v zadnjih letih nabralo čez 100.000. Festival bo v dobrem tednu ponudil vrsto dogodkov na petih lokacijah - v Stari mestni elektrarni, Dijaškem domu Tabor in Gledališču Glej, razširil pa se bo tudi po ulicah Tabora, na Prešernov trg in na Metelkovo, natančneje v Klub Gromka. Festivalsko druženje bo potekalo v Kavarni SEM.
Osrednji program zaznamujejo par-ticipatorni projekti, pri večini gledaliških predstav pa gre za intenzivno mešanje dokumentarnega gledališča, »morda fikcije, osebnih zgodb v večjih slikah, kot so migracije«. Ker pa gre po besedah Koprivškove pri festivalu tudi za uvod v novo sezono in presek ustvarjanja v minuli, se bodo predstavili ustvarjalci Betontanca s Pisto sveta. Slovenski ustvarjalci bodo med drugim sodelovali pri projektu Mariana Pensottija Sometimes I Think I Can See You, ki ga v mestih, kjer gostuje, soustvarja z lokalnimi pisci. Za razliko od ustaljene navade bodo Mladi levi namesto koncerta letos ponudili Tehnoburlesko Tatovi podob, za katero ustvarjalci pravijo, da je nema komedija telesa, ki parodira okorelost družbenih vlog.
Poleg predstav bodo v okviru projekta Re-Street Ljubljana na podlagi pogovorov z meščani preimenovali ulice na Taboru, predvajali pa bodo tudi dva dokumentarca - Die Moskauer Prozesse Mila Raua o sojenju članicam Pussy Riot ter Arna's Children Danniela Danniela in Juliana Mer-Khamisa o otroškem gledališču na Zahodnem bregu.
Vstop na dogodke na festivalu ostaja brezplačen, organizatorji pa prosijo za prostovoljne prispevke, saj bodo obiskovalci tako poskrbeli, da si bodo tudi v prihodnje festivalske predstave ogledali tisti, ki si drugače tega ne bi mogli privoščiti.
ŽIVILSKA INDUSTRIJA - Priznanje italijanske kuharske akademije
Giuseppe Petris dobitnik nagrade »Dino Villani« za sauriški pršut
seppeju Petrisu, ki je znan tudi kot Bep-pino Wolf kot ustanovitelj in predsednik pršutarne Wolf iz Saurisa. Nagrado, ki jo
na državni ravni podeljujejo lastnikom obrtnih ali manjših industrijskih podjetij, ki so se uveljavili s kakovostjo svojih živilskih proizvodov, ki so tesno povezani s krajevno tradicijo. Nagrado podeljujejo od leta 1989 v spomin na Dina Villa-nija, ki je bil leta 1953 eden od ustanoviteljev akademije. Petris je nagrado prejel za pršut Sauris IGP.
Deželni koordinator akademije Rento Mattioni, ki je Petrisu izročil nagrado, je poudaril, da podjetje Wolf iz Saurisa zaradi obsega prometa in števila zaposlenih ni več obrtno podjetje, predstavlja pa vrtnico v gumbnici deželne živilske industrije. Dodal je še, da je družina Petris v več kot petdesetih letih delovanja uspela ohraniti in še dodatno ovrednotiti edinstvene obrtne značilnosti proizvoda, kot je pršut Sauris. Ta po njegovih besedah predstavlja tudi simbol furlanskih gora in »manjšinske kulinarike, ki jo akademija z veseljem in ponosom tudi promovira.«
1 0 Sreda, 13. avgusta 
2014
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
KRAJEVNE UPRAVE - Pakt stabilnosti »pesti« tudi obmorsko občino
Miljska občina: letos na vrsti le dve javni deli
Miljska občina ni izjema: kot ostale občine z nad tisoč prebivalci se je že drugo leto zapored znašla v primežu pakta stabilnosti in njegovih vse bolj gospodarsko nerazumljivih omejitev. Vražji pakt Montijeve vlade je v obmorski občini »obrodil« sledeče: občinska uprava je pripravila načrte in poiskala finančno kritje za javna dela v skupni vrednosti kakih 3 milijonov evrov, od katerih pa bo jih bo letos lahko izkoristila vsega 125 tisoč evrov. Tolikšen finančni manever ji je dopustila deželna uprava ...
Miljski občinski svetnik Slovenske skupnosti-Demokratske stranke Danilo Savron je ocenil, da take omejitve močno hromijo delovanje občinske uprave. Občinska skupščina je konec junija odobrila proračun, v katerega pa je vključila le nekaj nujnih javnih del, ker ji pač zakonske norme kaj več ne dovoljujejo. Vse ostalo je bilo preloženo na prihodnja leta.
Občinski odbornik za javna dela Marco Finocchiaro se je znašel pri sestavi seznama javnih del v velikih škripcih. Že priprava proračuna v času, ko je prvo polletje minilo, predstavlja upraviteljski paradoks. Zaradi pakta stabilnosti je lahko vključil v seznam javnih del za letošnje leto le dva posega, ureditev novega sedeža civilne zaščite in ureditev cest pri Ospu, v Ža-vljah, Lazaretu in Debelem rtiču, ki ju bo uprava lahko krila z deželnima prispevkoma za skupnih 380 tisoč evrov.
V pričakovanju boljših upravnih časov je tako obilnejša zaloga javnih del zdrknila na prihodnje leto. Predvidenih je šest posegov za skupnih nekaj več kot 2,5 milijona evrov. Med vsemi je najbolj »obilna« ureditev dostopa do miljskega športnega centra.
Tudi v Miljah se ponavlja gospodarski absurd. Uprava ne more zaprositi za nova posojila in ne sme izkori-
V Žavljah namerava občinska uprava urediti cestišče
Javna dela v miljski občini	
20 1 4	
Nov sedež civilne zaščite	230.000 €
Ureditev cest v Žavljah, Ospu, Lazaretu	150.000 €
20 1 5	
Šola N. Sauro: obnova strehe	296.000€
Ureditev kolesarske steze	285.000 €
Ureditev dohoda v športni center	700.000 €
Urbanistična ureditev središča Milj	288.000€
Ureditev ceste Čampore-Lazaret	590.000 €
Stadion Zaccaria: servisi in okrepčevalnica	380.000 €
201 6	
Ureditev središča Milj	425.000 €
stiti denarja, ki ga ima na razpolago za izvedbo številnih del.
Kljub tem omejitvam pa občinska uprava ne namerava ostati križem rok, je napovedal odbornik Finocc-
hiaro. Tako si prizadeva, da bi do konca leta nastavila dva načrta za prepo-trebna posega. Prvi se nanaša na sanacijo območja tako imenovanega akvarija, drugi pa na ureditev obale od
turističnega naselja Porto San Rocco do območja Na punti. Investiciji sta kar precejšnji: prvi poseg bo stal pet milijonov evrov, drugi sedem. Izpeljati obe zadevi pa ne bo preprosto, je opozoril odbornik Finocchiaro. Kajti: pri obeh je soudeleženih več krajevnih in institucionalnih ustanov. Zato je občina za september sklicala servisno konferenco, na kateri naj bi ustanove (slednjih je kar 23!) skušale dobiti skupni jezik za premostitev vseh upravno-biro-kratskih ovir in zaščitno-varstvenih omejitev, kajti občinska uprava mora v obeh primerih pridobiti nekaj desetin (!) dovoljenj. Nato bo pripravila področne načrte za izpeljavo del po kosih, saj bo samo na ta način lahko koristila posamezne obroke deželnih prispevkov, ki jih je bila že prejela, a so ostali doslej - zaradi pakta stabilnosti - neizkoriščeni.
M.K.
Sinoči je v Miljah zaživel poletni pust
Z nastopom skupine Oxxxa v man-draču se je sinoči v Miljah začel poletni pust. Danes ob 20.30 se bodo isto tam predstavili člani skupine Quinto Elemento, posebno dogajanje pa napovedujejo za jutri, 14. t. m., ko se bo ob 18.30 začel tek v maskah, ob 21. uri pa bo nastopila skupina La Corte di Lunas. V petek, 15. t. m., ob 19. uri bo na sporedu Vogadamata, kateri bo sledil nastop glasbene našemljene skupine Guggenband Muia. V soboto, 16. t. m., bo ob 20. uri nastopila filharmonija od Korošcev, ob 21.30 pa bo sledil Zumba Carneval Party. Sklepni dogodek poletnega karnevala bo v nedeljo, 17. t. m., ko se bo ob 19. uri začela karnevalska povorka, ki jo bodo do poznih večernih ur spremljali tudi glasbeniki.
Pester program v nekdanji ribarnici
Danes popoldne se bo po dvodnevnem premoru spet dogajalo v nekdanji ribarnici. Prireditev Dunajski salon je stopila v tretji teden, za danes pa kurator Cristoph Thun-Hohenstein obljublja preplet tržaške in dunajske kulture. Ob 18. se bosta pogovarjala Giovanni Damiani in Giulio Polita, v nadaljevanju pa bo mogoče prisluhniti tudi umetnikom, ki so si Trst izbrali za umetniški navdih. Pozno zvečer se bo z občinstvom pogovarjal še Matthias Tuzar.
Drevi v dancingu Cantera »kralji« house music
V dancingu Cantera v Sesljanskem zalivu se za ljubitelje house music drevi obeta poseben večer. Plošče bodo namreč vrteli David Morales, Little Louie Vega in Tony Humpries, ki veljajo za »kralje« tovrstne glasbe. Spektakel se bo začel ob 23. uri.
Davčni urad popoldne zaprt
Zaradi manjšega povpraševanja strank davčni urad (agencija za prihodke) do 29. t. m. deluje le v dopoldanskih urah. Pristojni v uradu bodo poskrbeli za preložitev že dogovorjenih sestankov v popoldanskem času.
PREVOZI
Strožje kazni za »slepe« potnike
Kdor se bo od 18. avgusta dalje posluževal avtobusov, ne da bi plačal vozovnice, bo tvegal višjo globo kot doslej. Na podlagi pred nekaj tedni odobrenega deželnega zakona bo po novem globa za neplačnike znašala od najmanj 50 do največ 210 evrov.
Zasačeni »slepi potniki« bodo imeli vsekakor možnost olajšave: če bodo globo poravnali v roku 15 dni, bo slednja znašala 70 evrov (plus plačilo vozovnice).
Kdor pa bo na avtobusu za-sačen brez mesečne vozovnice, bo deležen nižje sankcije, če bo v roku petih dni dokazal, da je vozovnico predčasno kupil. Ta bo plačal globo v višini 5 evrov.
Sankcije za tiste, ki so jih bili že »iztaknili« brez vozovnice, in tiste, ki so poneverili osebne podatke na mesečnih vozovnicah, so ostale nespremenjene.
PROSEK - Ob spomeniku padlim v NOB
Nova podoba »spine« Pri pilju
Uredil jo je domačin Miloš Kalc - Lesena tabla z ledinskim imenom - V korito posadil tudi sadiko glere
Javna pipa pri spomeniku padlim v narodnoosvobodilnem boju na Proseku je dobila pred nekaj dnevi novo podobo. Lepšo in čistejšo, urejeno pa je bilo tudi bližnje korito ob njej.
Zadnje čase kaže, da so postali domačini pozorni na pipe v vasi oziroma »špine«, kot jim pravijo. Tako je skupina vaščanov pred leti lepo uredila kovinsko »špi-no« v središču vasi in prostor polepšala z rastlinjem in cvetjem, pa tudi obdelan marmornati kamen je bil nameščen za prijeten počitek.
Pipa pri spomeniku, na območju, ki mu vaščani pravijo Pri pilju, je bila dolgo let prepuščena milosti in nemilosti vremena, da jo je zob časa že močno načel. V prav tako slabem stanju je bilo tudi korito, ki so ga bili med drugo svetovno vojno zgradili Nemci, da bi tam napajali konje. Iz napajališča se je korito spremenilo v zbirališče vsakovrstnih odpadkov.
Pred nekaj leti so domačini napolnili nekdanje korito z zemljo in tam posadili nekaj cvetja, ki pa je - brez primerne nege - kmalu usahnilo.
Zadnja dva tedna je vse okrog »špine« polepšano. Betonska struktura je bila prebarvana, korito pa je dobilo podobo kmečke idile. Posajene so bile nove rastline, ob njih tudi sadika trte, medtem ko je bila čez zid sosednje Švarove domačije »napeljana« trtna vejica z grozdom in bila privezana na lesen latnik. Na zid je bila pod streho,
Urejena »špina« Pri pilju na Proseku
fotodamj@n
ki jo bo branila pred dežjem, nameščena tudi lesena tabla z vrezanim ledinskim imenom kraja »Pr' Pilju«.
Vse to ni nastalo samo od sebe. Tabla z vrezanim imenom, streha, trta, cvetje so delo rok domačina Miloša Kalca. V vasi je znan kot oblikovalec lesa. Svoje lesene izdelke je že večkrat razstavljal, tudi v domači Društveni gostilni. Pred časom je že večkrat pozval občinske oblasti, naj uredijo »špino«. Ker odziva ni bilo, se je
sam lotil dela in ga v nekaj tednih dokončal. Sadike gle-re ni posadil naključno, temveč skorajda iz izziva. Pred leti je namreč takratni kmetijski minister Luca Zaia prišel na Prosek in - v ligaškem blišču in pompu - posadil sadiko glere (pod borovec) v Mandriji. Po slabih dveh letih je usahnila. Kalc je prepričan, da bo glera v koritu ob »špini« zdržala dlje, in bo tudi obrodila.
M.K.
/
TRST
Četrtek, 14. avgusta 2014
5
MIGRANTI - Z mladimi gosti konzorcija za pomoč azilantom ICS v Trstu o težkih afriških (predvsem libijskih) izkušnjah
Z gumenjakom čez Sredozemlje:
vš • •	■■	V V« • •
štiri zgodbe o revsam in nasilju
Aladji, Bubakar, Ibrahim in Lamin so izmišljena imena afriških mladeničev, ki so nam včeraj pripovedovali svoje še kako resnične, krute in neverjetne zgodbe. Iz svojih domačih krajev so odšli iz zelo različnih razlogov, skupna imenovalca njihovih zgodb sta revščina in nasilje. Neke junijske noči so se njihove štiri življenjske poti srečale na libijski plaži, na kateri se je stoterica obupancev tudi pod grožnjo strelnega orožja strpala na večji gumenjak. Migranti so takoj opazili, da v čoln pronica voda. »No problem,« so jih mirili libijski organizatorji tajne plovbe po Sredozemlju. Ob 3. uri je gumenjak odplul proti odprtemu morju. Nihče od naših štirih sogovornikov pred tem ni nameraval potovati v Italijo, enemu od njih se sploh ni sanjalo, da bo kamorkoli plul.
Zjutraj je bilo malo plovilo že popolnoma izgubljeno nekje sredi Sredozemskega morja, migranti so z vihranjem majic klicali na pomoč, ladje so plule mimo. Neki Li-bijci, ki so se vračali s Sicilije, so se jim celo posmehovali, ko so jih zaprosili za pomoč. K sreči je migrante pozno ponoči (približno 24 ur po odplutju iz Libije) rešila posadka kitajske trgovske ladje. Kitajci so nahranili pre-bežnike in poklicali italijanske oblasti, pred sicilsko obalo je ladjo pričakala italijanska mornarica. Migranti so na Siciliji ostali tri dni, nakar so jih v okviru programa Mare Nostrum odpeljali v razne italijanske dežele. Petnajst so jih dodelili Trstu, kjer jim je zatočišče zagotovil konzorcij za pomoč azilantom ICS v sodelovanju z Občino Trst. Tu so vložili prošnjo za politični azil in zdaj čakajo, da jih pristojna komisija pokliče na avdicijo v Gorico. Glede na okoliščine, v katerih je posameznik prebegnil v tujino, lahko pridobi enoletno do petletno dovoljenje za prebivanje; če je prošnja zavrnjena, pa mora v 30 dneh zapustiti schengensko območje.
Težko otroštvo
Pogovor na sedežu konzorcija ICS na Škorklji je potekal v angleščini, francoščini (ob pomoči prevajalca), delno pa tudi v malij-skem jeziku bambara (z dvojnim prevodom - v francoščino ter nato v italijanščino). Angleško govoreči Lamin se je kot otrok preselil iz rodne Sierre Leone k babici v Gam-bijo in sam ne ve, koliko je star. Kmalu je babica umrla in ostal je povsem sam. Leta 2009 ga je odrasel znanec odpeljal s seboj v Libijo, dve leti pozneje pa je Laminov zaščitnik sredi državljanske vojne izginil. Gambijski predsednik je organiziral posebne polete, s katerimi so se Gambijci vrnili v svojo revno domovino, med njimi tudi mladi Lamin.
Decembra 2013, ko je bilo v Libiji relativno mirno, se je spet pojavila delovna priložnost v tej sredozemski državi. Lamin je še drugič odletel tja in se zaposlil kot vrtnar: »Delal sem zelo daleč od mesta, bilo je naporno. Bil sem sam, nekajkrat so me oboroženi Libijci oropali.« Pobegnil je v mesto Gri-garas, kjer se je komajda preživljal z enour-nimi ali enodnevnimi deli. »Naenkrat nas je organizirana skupina ugrabila, bilo nas je 150. Zaprli so nas in zahtevali odkupnino. Jaz sem prebil v zaporu tri mesece, jedli smo le enkrat dnevno. Pogosto so nas mučili, po nogah so nas tolkli z veliki lesenimi palicami.« Na koncu je Lamin zbežal: »Med petkovo molitvijo nas je pobegnilo 16, enega so ubili, druge ranili.« Ropi in krivice so se nadaljevali tudi drugod, »zato sem se odločil vrniti v Gambijo«. Na obali so mu pojasnili, da to ni mogoče, ker Libijci organizirajo samo plovbe proti Malti ali Italiji. »Pa naj bo, sem si rekel, samo da zapustim Libijo ... «
Vse poti vodijo v Libijo
Tudi Aladji je Gambijec, ki je odraščal v zelo težkih razmerah. Z materjo je stanoval v hiši v najemu, najemnino je plačeval oče. Ko je ta umrl v prometni nesreči, sta se morala odseliti, mater pa je nato zadela srčna kap. Aladji je ena izmed neštetih afriških sirot. Sprejela ga je druga družina, ki pa mu ni mogla zagotoviti šolanja: »Zgodaj sem
Pred sicilsko obalo so v avgustu rešili tudi več otrok
ansa
opustil šolanje in začel delati kot služabnik. Nisem bil enakovreden član družine: jedel sem sam, spal sam. Slabo sem bil oblečen in pogosto lačen, tega sem se sramoval. Nisem znal brati, zelo sem bil žalosten.« Preselil se je k bratrancu v Dakar, prestolnico Senegala, kjer je živel zelo skromno, vendar svobodno. Bratrancu je pomagal prodajati ribe. Nekega dne se mu je približal neznanec in mu obljubil službo s čedno plačo v Libiji, državi, v kateri naj bi domačini spoštovali vsakega muslimana. »Sprejel sem in se odpravil na dolgo pot po Maliju, Burkini in Nigerju. Tri dni smo natrpani na pick upu potovali skozi Saharo: nismo spali, v tisti vročini pa sploh ne bi mogel jesti.« Včasih se je zgodilo, da je sopotnik med vožnjo omahnil z vozila: »Trkali smo na voznikovo kabino, a zaman. Ni se ustavil, umrli so.«
V Libiji so migrante ugrabili. Aladji je prebil dva meseca v zaporu: »Tam so bile tudi nosečnice, ena je rodila kar pred mano. Ugrabiteljev to ni zanimalo.« Tudi Aladji je srečno pobegnil iz zapora in odšel v Tripoli. Tam so bili na vrsti novi spopadi, temnopolti Afričani so bili žrtve stalnih ropov in ubojev. »Hotel sem oditi, najraje bi šel na Malto. Pa sem v Italiji. Upam, da bom tu ostal, saj me v Gambiji nihče ne čaka.«
Madrasa, levi in še nasilje
Bubakar prihaja iz Malija. Svoje matere ni nikoli spoznal, državo pa je zapustil za-
radi obremenjujočih očetovih zahtev: »On me je hotel po vsej sili vpisati v madraso (islamsko šolo, op. nov.), da bi postal musliman. A jaz sem kristjan, vedno sem se družil s kristjani. Zato sem odšel, ni bilo druge možnosti.« Leta 2012 je tudi on prepotoval Mali, Burkino, Niger in Libijo. Tam je občasno delal, »pogosto pa te libijska policija ustavi in ti vzame ves denar, saj si navsezadnje samo ilegalec«. Življenje je bilo pretrdo, zato se je Bubakar odločil za skrajno rešitev - mor-
je: »Na koncu so nas rešili Kitajci in Italijani. Italijanska policija je dobro ravnala z nami, hvaležen sem ji.«
Njegov rojak Ibrahim je bil v Maliju pastir, v službi je bil pri govedorejcu. V eni noči se je njegovo življenje spremenilo: levi so napadli govedo in raztrgali dvajset krav, naslednjega dne pa je gospodar okrivil Ibrahi-ma in od njega zahteval, da mu odplača krave. Ker Ibrahim ni imel denarja, so ga žan-darji odvedli v zapor: »Po dveh mesecih so me izpustili in spet se je pojavil moj delodajalec. Zahteval je denar in mi grozil s smrtjo, zato sem zbežal na sever države, na mejo z Alžirijo.« Tam je med letoma 2011 in 2013 delal za Tuarege, skrbel je za kamele. Ko se je državljanska vojna zaostrila in je bilo v obmejni regiji že preveč mrtvih, je prebegnil v Alžirijo. Tam pa so tudi njega zvabili v Libijo z obljubo o dobri službi: »Libijec mi je plačal prevoz od Gadamesa do Tripolija in nato sem delal zanj. Skrbel sem za kokoši, mesečna plača je znašala 200 evrov. Po sedmih mesecih sem ugotovil, da ni nobenega tekočega računa in da mi ni izplačal niti dinarja. Ker sem ga vztrajno spraševal po denarju, me je prijavil policiji. Bil sem ilegalec. Spet sem končal v zaporu.« Ibrahim pravi, da so ga sami policisti 10 dni zatem porinili v avtomobilski prtljažnik, ko so ga odprli pa se je znašel na plaži: »Tam je bilo veliko oboroženih Libijcev. Prisilili so nas, da stopimo na gu-
Včeraj prispelo v Trst še 41 migrantov, v glavnem iz Sirije
Včeraj zjutraj je prispelo v Trst 41 migrantov, večinoma beguncev iz Sirije. Pred dnevi se je na južni sicilski obali znašlo večje število pribežnikov, 150 teh so včeraj s tremi avtobusi ob spremstvu policije pripeljali v Mestre. Razdelili so jih v manjše skupine in jih poslali na razne konce Veneta ter Furlanije-Julijske krajine, 41 jih je potovalo v Trst. Zaenkrat jih gostijo v hotelu za romarje Villa Nazareth v Istrski ulici ter v šoli v Ulici Combi.
Skozi saharsko puščavo potujejo v Libijo natrpani tovornjaki in avtomobili
menjak. Jaz nisem vedel, kje sem in kam smo namenjeni. Sploh nisem nameraval pluti v Evropo. Zdaj pa se ne vrnem domov, tukaj bom iskal službo.«
V	Trstu 300 prosilcev za azil
V	Trstu je bilo za prosilce za azil do pred kratkim 83 mest, za večino skrbi prav ICS v sodelovanju z Občino Trst. Aktivna je tudi Karitas, mladoletnike brez spremstva že več let sprejemajo tudi v Dijaškem domu. Z lanskim letom se je število prosilcev v Italiji zelo povečalo, zato je država uvedla izredni sistem sprejemanja migrantov (vzporedno z operacijo Mare Nostrum). Danes je v Trstu poleg 83 rednih mest še 216 priseljencev -skoraj vsi so prispeli v Italijo po kopnem. Najštevilnejši so afganistanski državljani. Predsednik konzorcija ICS Gianfranco Schiavo-ne poudarja, da se je izredni sistem sprejemanja v Trstu vključil v rednega, saj poteka po istih standardih, medtem ko je drugod po Italiji veliko improvizacije in neusklajenega upravljanja: »Tudi tu si začasno pomagamo s hoteli in s kampom pri Fernetičih, kjer je trenutno 20 gostov, v glavnem pa je vse pod nadzorom, priseljenci so v stanovanjih. Drugod ni tako.« Schiavone opozarja, da se migrantski tokovi ne bodo ustavili, ker je današnji svet tak, zato ne delajmo si utvar: nikoli več ne bo tako, kot je bilo.
Aljoša Fonda
DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane
POPOLNO POLETJE - Tuji mediji o Trstu
Ausonia v britanskem dnevniku Financial Times
iPM
My perfect summer I^SE®
KS&otto •*■■-:■'.....*fjr rKb-U; j...
Kaj imajo skupnega britanski dnevnik Financial Times, popolne poletne počitnice in priljubljeno tržaško kopališče Ausonia? Ne veliko, a urednik članka o počitnikovanju znanih Britancev (izšel 1. avgusta) si je za podlago izbral fotografije Ausonie. Te je posnel v Trstu živeči fotograf, ki se predstavlja pod vzdevkom Es-
capista, serija fotografij pa pripoveduje zgodbo kopalcev na kopališču, ki je, kot trdi Escapista, ostalo takšno, kot je bilo ob svojem odprtju. Pod fotografijo so pri britanskem dnevniku zapisali, da je Trst zelo samosvoje obalno mesto brez peščenih plaž, ta manko pa naj bi Tržačani nadomestili s kopališči, kakršno je Ausonia.
Osumljenec v preiskavi o smrti 92-letnega duhovnika?
Preiskava o zagonetni smrti 92-letnega duhovnika Giuseppeja Rocca se nadaljuje, preiskovalci pa so se zavili v molk, potem ko je tržaški glavni tožilec Carlo Mastelloni javno opozoril, da je treba zaščititi osumljence in delo preiskovalcev. Včeraj pa je deželni italijanski radijski dnevnik RAI poročal, da naj bi se ena oseba znašla na seznamu preiskovanih zaradi suma kraje verižice. Karabinjerji forenzičnega oddelka RIS iz Parme bodo v Trstu po velikem šmarnu, ko si bodo podrobno ogledali duhovnikovo stanovanje v duhovniškem domu v Ul. Besenghi in tudi poročilo sodnega zdravnika. Tam je neznanec 25. aprila ob zori ubil Rocca: preiskovalci menda domnevajo, da je duhovnik poznal svojega krvnika, saj ni bilo znakov vloma. Kaže, da naj bi ga prijel od zadaj, mu zamašil usta z roko in odtrgal verižico ter ga zadavil. To naj bi izhajalo iz obdukcije. Sosedje niso slišali ničesar, vse skupaj je najbrž trajalo le nekaj sekund. Glede motiva za umor karabinjerji ne izključujejo nobene možnosti.
V	Trstu koncert Rapsody of fire in Zvezdine sanje
Danes ob 21.15 bo na Verdijevem trgu v okviru 11. tržaškega poletnega festivala roka nastopila skupina Rapsody of fire. Dobro uro prej (ob 20.04) pa bo na pomolu Audace drugo poglavje Zvezdinih sanj Alfreda Lacosegliaza. Ob avtorju nastopajo še Marko Jugovic (tolkala), Karina Oganjan (glas) in Cristina Verita (violina). Sledil bo voden ogled mesta z Luco Bellocchijem na temo Trst in morje.
Ob 100-letnici 1. svetovne vojne Na Zahodu nič novega
V	okviru filmske revije Vizije zgodovine, 100 let filmov o prvi svetovni vojni bodo drevi ob 21. uri v gledališču Franco in Franca Basaglia pri Sv. Ivanu predvajali film Na Zahodu nič novega, ki ga je leta 1930 ameriški režiser Lewis Mileston posnel po istoimenskem romanu Ericha Marie Remarquea.
6
Sreda, 13. avgusta 2014
KULTURA
/
MIRAMAR - V Mednarodnem centru za teoretsko fiziko so včeraj odprli Scientific FabLab
Z dobro idejo v tehnološko inovativen znanstveni laboratorij
Za tiste, ki imajo ideje, a ne vedo, kako bi jih realizirali, bo dobrodošla novica, da imamo v Trstu po novem nov instrument, ki bo inovativne ideje iz glav pomagal spraviti v laboratorij. Mednarodni center za teoretsko fiziko (ICPT) za Miramarskim parkom je včeraj uradno odprl znanstveni laboratorij z imenom Scientific FabLab, ki bo dostopen vsem Tržačanom in tudi drugim iz Furlanije Julijske krajine, ki imajo kreativne in inovativne zamisli. Osrednji namen novega laboratorija je spodbujati vse tiste, ki imajo radi tehnologijo, a nimajo pripomočkov za realizacijo svojih projektov.
Laboratorij je včeraj uradno odprl Enrique Canessa, odgovorni za laboratorij. Številnemu občinstvu, med katerim so bili tako znanstveniki kot predstavniki mestne politike in sedme sile, je odgovorni predstavil laboratorij, ki zavzema 200 kvadratnih metrov površine, na tej površini pa je en del namenjen strokovnim predavanjem, v sredini so mize, na katerih lahko svoje ideje istočasno razvija 12 oseb, na desni strani laboratorija pa so revolucionarni materiali in aditivi, ki jih je mogoče obdelati z novo tehnologijo predelave (3D tisk in 3D skeniranje). S pomočjo 3D tiskanja je mogoče izdelati prototipe, koncepte in modele (to je odlično orodje za marketing), 3D skeniranje pa omogoča nadzor
LJUBLJANA
Svetovna
skavtska
konferenca
V Ljubljani se je v ponedeljek začela 40. Svetovna skavtska konferenca, na kateri je približno 1200 udeležencev iz skoraj 130 držav. Uradno so jo odprli s slovesnostjo na Gospodarskem razstavišču. Udeležence je nagovoril tudi predsednik republike in častni pokrovitelj Borut Pahor.
Na konferenci, ki se bo nadaljevala do petka, bodo med drugim oblikovali vizijo skavtske organizacije do leta 2023 kot del strateškega načrta, določili triletni načrt dela do leta 2017 in razpravljali o aktualnih temah v povezavi z mladimi. Konferenca je namenjena tudi izvolitvi 12. članov Svetovnega skavtskega komiteja, ki je najvišji organ Svetovne organizacije skavt-skega gibanja.
Za vse udeležence so pripravili pester spremljevalni program. Ta med drugim obsega mednarodni večer ter razstavo taborniških in skavtskih fotografij na Jakopičevem sprehajališču v parku Tivoli, v parku Zvezda pa v času konference potekajo razne taborniške dejavnosti.
Zveza tabornikov Slovenije, ki je organizator konference, v skladu z načeli skavtskega gibanja deluje nepretrgoma od ustanovitve leta 1951. Ustanovili so jo začetniki skavtizma in gozdovništva, ki so na slovenskih tleh delovali vse od 20. let minulega stoletja, je pojasnil starešina Zveze tabornikov Slovenije Jernej Stritih. Po njegovih besedah se je treba povezovati in delovati širše. "Vsak je pomemben in mora prevzeti svoj del odgovornosti," je poudaril na predstavitveni novinarski konferenci.
Na fotografiji občinski odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus ob 3D tiskalnikih
fotodamj@n
izdelkov, izdelavo digitalnih arhivov, oblikovanje embalaže. Zanimiv je tudi podatek, da inovatorjem omogočajo izvedbo projektov z minimalnimi finančnimi sredstvi.
In na koga se lahko obrnejo zainteresirani? Osebe z idejami lahko na center ICPT pošljejo svoj projekt, o njem bo razpravljala komisija, ki bo projekt odobrila ali zavrnila. Prednost imajo pro-
jekti, ki zadevajo robotiko, elektroniko, zeleno tehnologijo, alternativno energijo in internetne aplikacije. Skratka, nov laboratorij je namenjen sodobni tehnologiji, ki spreminja svet. Na predstavitvi so tudi povedali, da bo v primeru odobritve prosilec lahko svoj projekt razvijal v novem laboratoriju, kjer bodo na razpolago tudi znanstveniki dotičnega centra, ki bodo poskrbeli za interaktivni
trenutek. Obiskovalcem laboratorija ne bo treba plačati nikakršne najemnine, sami pa si bodo morali priskrbeti material. Vsi tisti, ki bi radi izpopolnili svoje tehniško znanje in ga še nadgradili z realizacijo idej, lahko to storijo tako, da pošljejo elektronsko pošto na naslov scifa-blab.icpt.it. Na tem naslovu je moč dobiti tudi obrazec, ki ga je treba izpolniti in ga poslati nazaj na isti naslov. (sč)
DRAGA MLADIH
V svet(u) z možgani
Prvo dejanje letošnjih 49. študijskih dnevov Draga bodo v celoti
upravljali mladi Slovenci iz Italije. V petek, 29. avgusta, ob 16.30 bo Draga mladih v parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu potekala v slogu dinamičnega salona, v katerem se bodo mladi pogovarjali s tremi uglednimi predavatelji o temi, ki je vsem nam dobro poznana, a morda premalo raziskana. Nekoč so ji pravili beg možganov, danes lahko govorimo o mobilnosti.
Kot piše v noti za tisk, so prireditelji povabili izvedenko za zahtevne zaposlitve dr. Alenko Stanič, slovenskega diplomata dr. Valentina Inzka in goriškega pesnika dr. Davida Band-lja. Kratkim uvodnim posegom bo sledila obširna debata v obliki aktivnih vprašanj in predlogov. Pod naslovom V svet(u) z možgani bodo spregovorili o tem, kako odhajati v svet v iskanju študijskih, življenjskih in delovnih izkušenj, kako se vračati z dušo in razumom ter kako ustvariti pogoje za to, da bi intelektualni in delovni potencial ohranili doma. »Življenjski prostor se širi. Srečujemo tisoče ljudi, preskakujemo celine, časovne pasove in meje. Državne, kulturne, jezikovne, identitetne, vrednotne, osebne. Človek pa kljub globalnim trendom, demokratizaciji, blagostanju ali krizi ostaja človek, duševno bitje z nogami in glavo. Mlad človek išče svojo pot, doma ali v svetu, in s tem išče sebe,« so še zapisali prireditelji v sporočilu za javnost.
VSEDRŽAVNO SREČANJE SKAVTOV - Udeležil se ga je tudi SZSO □ Obvestila
S pogumom do spoštovanja in izgradnje boljše prihodnosti
Danes, SREDA, 13. avgusta 2014
LILIJANA Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.17 - Dolžina dneva 14.15 - Luna vzide ob 21.36 in zatone ob 10.38.
Jutri, ČETRTEK, 14. avgusta 2014
DEMETRIJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 27 stopinj C, zračni tlak 1010,7 mb ustaljen, vlaga 54-odstotna, veter 11 km na uro jugovzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25,2 stopinje C.
Loterija 12 . avgusta 2014
Pretekli konec tedna so se italijanski skavti, med katerimi so bili tudi zamejski skavti, udeležili vsedržavnega srečanja v kraju San Rossore v bližini Pise. Skavti z vseh koncev Italije so se med drugim srečali tudi z različnimi italijanskimi politiki, med katerimi je bil premier Matteo Renzi, na dnevnem redu pa so bile aktualne teme, ki obravnavajo vrednote odgovornosti, požrtvovalnosti, sodelovanja in poguma.
O plemenitem poslanstvu skavtov in viziji skavtskih organizacij smo se pogovarjali z Mitjo Jevnikarjem, ki se je skupno z desetimi člani Slovenske zamejske skavtske organizacije udeležil srečanja. Naš sogovornik nam je povedal, da so se nekaj dni pred vsedržavnim srečanjem dobili s skavti iz Seregna pri Milanu in Salerna na Amalfitanski oba-
li, kjer so govorili o pogumu; v sklopu te teme so mlade učili ljubiti same sebe, nato ljubiti druge, na koncu pa ljubiti zadnje. Šlo je za proces, ki je s postopnim poglabljanjem teme želel sporočiti, da je vsak pomemben in da mora vsak prevzeti svoj del odgovornosti.
Obogateni z novimi izkušnjami se je 50-članska delegacija odpravila v kraj San Rossore, kjer so tradicionalne vrednote dograjevali in jih sporočali ljudem okoli sebe. Tabor je bil namenjen zlasti mladim skavtom, je razložil Mitja Jev-nikar, ki je pristavil tudi, da so se v tem kraju dobili tudi z goriškimi skavti. V okviru delavnic so zelo natančno analizirali temi, kot sta državljanstvo in narodnost, v sklopu predavanj pa so naši skavti svojim varovancem tudi razložili, s kašnimi problemi se sooča sloven-
Mitja Jevnikar (četrti z leve v zadnji vrsti) s skupino udeležencev vsedržavnega skavtskega srečanja
ska manjšina. Mitja Jevnikar nam je pojasnil, da so novim rodovom hoteli predati skrb za aktualne teme, svetovali pa so jim tudi, da je za vsako težavo treba poiskati rešitev.
Ob koncu vsedržavnega srečanja so izbrani skavti sestavili dokument, v katerem so določili načrt dela, sestavili pa so tudi tako imenovano karto poguma, s katero so se vsi prisotni zavezali, da bodo spoštovali načela in vrednote skavtskih organizacij. Vsem mladim, kot je dejal naš sogovornik, smo želeli sporočiti, da bodo le s pogumom lahko protagonisti svoje bodočnosti.
Udeleženci skavtskega tabora pa niso govorili le o resnih in aktualnih temah, saj so organizatorji pripravili tudi bogat spremljevalni program z raznimi skavtskimi dejavnostmi. (sč)
Bari	21	16	72	2	44
Cagliari	50	1	63	74	88
Firence	76	45	84	4	81
Genova	18	2	9	44	21
Milan	68	29	8	15	65
Neapelj	17	87	18	34	58
Palermo	23	73	72	67	17
Rim	29	63	45	25	4
Turin	89	28	84	64	82
Benetke	30	38	79	13	68
Nazionale	19	51	81	58	36
Super Enalotto Št. 96
11 24 34 39 68 86 jolly 85
Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 3 dobitnikov s 5 točkami 518 dobitnikov s 4 točkami 21.003 dobitnikov s 3 točkami
Superstar
21.709.294,44 € --€ -- €
65.473,38 € 384,41 € 18,83 €
Brez dobitnika s 5 točkami	-- €
2 dobitnikov s 4 točkami	38.441,00 €
117 dobitnikov s 3 točkami	1.883,00 €
2.035 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
13.573 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
30.546 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
13
/
TRST
Četrtek, 14. avgusta 2014
7
.J LeAarne
Do četrtka, 14. in v soboto, 16. avgusta 2014: Običajni urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 - 040 364928, Trg Gio-berti 8 - 040 54393, Milje - Ul. Mazzi-ni 1/A - 040 271124, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8, Ul. Baia-monti 50, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Se-sljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Baiamonti 50 - 040 812325.
www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Q Kino
riero«; Dvorana 4: 17.15, 19.50, 22.10 »Apes Revolution - II pianeta delle scimmie«; Dvorana 5: 17.15, 19.00 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'Oriente«; 21.00 »Transformers 4 - l'era dell'estinzione«.
K Čestitke
H Osmice
ARISTON - 18.45, 21.15 »Tracks - At-traverso il deserto«.
CINEMA DEI FABBRI - 18.15, 20.15 »Gebo e l'ombra«; 16.30, 21.45 »St@lker«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Chef«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.45, 21.00 »Hannah Arendt«.
KOPER - PLANET TUŠ - 16.15, 18.30, 20.50 »22 Jump Street: Mladeniča na faksu«; 16.30 »Avioni 2: V akciji«; 16.10, 18.15, 20.15 »Herkules«; 16.40 »Kako izuriti svojega zmaja 2 3D«; 18.45 »Pa ne že spet ti!«; 16.25 »Varuhi galaksije«; 18.45, 21.10 »Varuhi galaksije 3D«; 16.20, 18.20, 20.20 »Vroči posnetki«; 21.00 »Zora planeta opic«; 18.10, 20.30 »Šef«.
LJUDSKI VRT - 21.15 »La Bella e la Be-stia«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Hercules - Il guerriero«; 18.15, 20.15 »Una notte in giallo«; Dvorana 2: 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 »Planes 2 - Missione antincen-dio«; 16.30 »Disney's Maleficent«; Dvorana 3: 16.45, 18.15, 19.45, 21.15 »Planes 2 - Missione antincendio«; 19.15, 21.00 »Hercules - Il guerriero 3D«; Dvorana 4: 16.30, 22.00 »Anarc-hia - La notte del giudizio«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
THE SPACE CINEMA - 16.20, 18.30, 21.40 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione«; 16.30 »Il magico mondo di Oz«; 16.20, 19.00, 21.40 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Io vengo ogni giorno«; 19.30, 22.05 »The Butler, un maggiordomo alla Casa Bianca«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Hercules - Il guerriero«; 17.00, 19.05, 21.10 »Hercules - Il guerriero 3D«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Planes 2 -Missione antincendio«.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30, 18.10, 20.15, 22.00 »Planes 2 - Mis-sione antincendio«; Dvorana 2: 18.00, 21.00 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie 3D«; Dvorana 3: 17.00, 18.45, 20.30, 22.20 »Hercules - Il guer-
BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375.
DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. št.: 040231975. Prisrčno vabljeni!
DRUŽINA TERČON ima v Mavhinjah odprto osmico. Toplo vabljeni! Tel.: 040-299450.
LISJAK je odprl osmico na Kontovelu. Tel. št.: 040-225305.
OSMICA je odprta v Šempolaju, v Oljčnem gaju. Vabljeni!
OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgo-niku 36. Tel. št.: 040-229198.
V	BOLJUNCU je Parovel odprl poletno osmico. Tel. št.: 346-7590953.
V	KRIŽU, pri Beljanovih, je Silvano odprl osmico. Tel. št.: 040-220708.
V	PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmi-co Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943.
V	REPNU na Rovniku so Batkovi odprli osmico. Tel. št.: 347-4798467.
S Mali oglasi
ISKUŠEN DOLGOLETNI KUHAR išče zaposlitev v gospodinjstvu. Tel. št.: 347-3674412.
ODDAMO opremljeno dvosobno stanovanje v Sesljanu, nedaleč od železniške postaje, v mirnem kraju. Tel. št.: 327-9891025.
PODARIM dve mladi muci (samčka in samico), črna in sivo-tigrasta; tel. 333-9766745.
PRODAM kultivator (freza) goldoni, motor lombardini 14 ks. Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-231984.
H Šolske vesti
DVOJEZIČNE OTROŠKE JASLI »MAJA« Repen 130, vabijo malčke do 3. leta v prijetno naravno okolje. Tel. št. 040-327522 ali 340-4022209 (Martina). www.asilonidomaja.it.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da so na www.vsopcine.it objavljeni seznami učbenikov za nižji srednji šoli Kosovel in Levstik za š.l. 2014/15.
NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo ob sobotah, do 23. avgusta, in v četrtek, 14. avgusta, uradi zaprti. Urnik tajništva: 8.3012.30. Prvi dan pouka bo v sredo, 10. septembra.
RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah in v ponedeljek, 18. avgusta. Pouk se bo pričel v četrtek, 11. septembra.
DIZ JOŽEFA ŠTEFANA obvešča, da bo šola do vključno sobote, 23. avgusta, odprta od ponedeljka do petka, od 7.30 do 13.30.
SKLAD MITJA ČUK - »Ponavljajmo skupaj... matematiko«, ponavljanje snovi in priprava na šolsko leto 2014/2015 ter pomoč pri pisanju nalog. Od 25. do 29. avgusta, 9.00-13.00 (za dijake, ki so zaključili srednjo šolo). Od 1. do 5. septembra, 9.00-13.00 (za dijake, ki so zaključili osnovno šolo). Omejeno število udeležencev. Info in prijave na tel. št. 040-212289 (pon.-pet. 10.00-12.00).
RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠEK sporoča, da bo šola zaprta ob sobotah do 30. avgusta.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so na spletni strani Deželnega šolskega ravnateljstva (www.scuo-la.fvg.it) objavljene začasne pokrajinske lestvice za habilitirano učno osebje slovenskih šol v tržaški pokrajini za šolska leta 2014/2017. Mo-
rebitne ugovore smejo kandidati nasloviti na Urad za slovenske šole v roku 5 dni po objavi.
S Izleti
80 čestitk naši noni MIRANDI! Pošiljajo ji pupe tri.
DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA organizira potovanje v Lurd in na Azur-no obalo od 20. do 24. avgusta. Imamo še nekaj prostih mest. Info na tel. št. 00386-41573326 (Marija).
OMPZ F. BARAGA vabi na romarski izlet na Barbano v ponedeljek, 1. septembra. Pridružili se bomo slovenskim romarjem iz Goriškega in Tržaškega pri skupni sv. maši ob 10.30. Nato se bomo podali na Angelsko goro - Otlica. Info čim prej na tel. št. 347-9322123.
□ Obvestila
ZALOŽBA MLADIKA IN ZTT sporočata, da je možno naročiti šolske knjige na sedežu založbe Mladika, Ul. Don-izzetti 3. Urnik: ponedeljek in petek 8.30-12.30; sreda 15.00-19.00. Tel. št. 040-633307 ali ts360srl@gmail.com.
KNJIŽNICA V SALEŽU bo za dopust zaprta danes, 13. avgusta, in v ponedeljek, 18. avgusta.
KMEČKA ZVEZA IN PATRONAT INAC obveščata, da bodo uradi zaprti do četrtka, 14. avgusta.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 29. avgusta odprta s poletnim urnikom: ponedeljek, sreda in petek 8.00-16.00; torek in četrtek 11.0019.00. Do četrtka, 14. avgusta, bo zaprta zaradi dopusta.
REPENTABRSKI VELIKOŠMARNIČNI DNEVI, v sodelovanju z občino Re-pentabor: v četrtek, 14. avgusta, ob 19.30 odprtje likovne razstave Sandra Ape »Kras v očeh Neaplčana«, ob 21.00 komorni koncert z naslovom Čarobna godala v preddverju Marijinega praznika. V petek, 15. avgusta, dva romarska shoda: ob 10. uri, ko bo maševal tržaški škof Giampaolo Crepaldi in ob 17. uri, ko bo ob somaševanju vodil bogoslužje letošnji jubilant Dušan Jako-min. Na praznik sv. Roka, 16. avgusta, bo bogoslužje ob 10. in 19. uri, od 20.30 dalje pa bo razveseljevala Nabrežinska godba. Praznovanje se bo zaključilo v nedeljo, 17. avgusta, zvečer.
SKLADA MITJA ČUK obvešča, da bo urad zaprt zaradi dopusta do četrtka,
14.	avgusta.
SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA sporoča, da bo tržaški urad zaprt do vključno četrtka, 14. avgusta.
ŽUPNIJA BOLJUNEC vabi na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, ob 17. uri k sv. maši na Pečah. Odhod iz trga v Boljuncu ob 16. uri.
CENTER OTROK IN ODRASLIH HARMONIJA vabi na brezplačne animacije za otroke v okviru Sv. Roka v petek, 15., v soboto, 16., in v nedeljo, 17. avgusta, od 17.00 do 19.30 v Nabrežini št. 4 pri Babčevih. Vsak dan bodo tudi tekme otrok s kolesi zato prinesite svoje kolo.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na šagro na B'lancu, ki bo od petka, 15. do nedelje, 20. avgusta.
KRU.T obvešča, da bodo društveni prostori do petka, 15. avgusta, zaprti. Z 18. avgustom bo recepcija na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, delovala s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure in ob torkih in četrtkih od 15. do 17. ure. Tudi za sprejemanje prostovoljnih prispevkov velja isti urnik.
SV. MAŠA NA VELIKI ŠMAREN v petek,
15.	avgusta, ob 12.30 v cerkvi v Starih Miljah. Sv. mašo bo daroval župnik z Ankarana pri kateri bo sodelovalo društvo Slovencev Miljske Občine K. Ferluga. Vabljeni!
ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 12. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo do petka, 15. avgusta.
KRIŽ - Župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita v soboto, 16. avgusta, na praznovanje drugega zavetnika župnije sv. Roka. Ob 19. uri slovesno so-
maševanje, ki ga vodi trebenski župnik g. Ivo Miklavc SDB. Evharistija bo ob cerkvici sv. Roka, saj je sakralna zgradba še nedostopna; v slučaju neprimernega vremena pa v župnijski cerkvi. Sledi družabnost.
PRAZNIK SV. ROKA V NABREŽINI vabi v nedeljo, 17. avgusta, k slovesni sv. maši ob 10. uri. Vodili bodo Karel Bol-čina, pater Janko in Don Ugo. Sledila bo procesija z najsvetejšim, godba, petje, blagoslov pred cerkvijo in zakuska. Ob 20. uri bo v cerkvi koncert komornega zbora Ipavska.
OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT v Nabrežini obvešča, da bo zaprta zaradi dopusta od ponedeljka, 18. avgusta, do vključno ponedeljka, 1. septembra.
AŠD SOKOL, v sodelovanju z ZSŠDI-jem, prireja na Sokolovem odprtem igrišču športni kamp z raznimi športnimi panogami od 1. do 5. septembra, od 8. do 16. ure za rojene v letih 20032007. Prijave najkasneje do 20. avgusta na tel. št.: 340-8556304 (Marko Švab), 348-8850427 (Lajris Žerjal); csdasdso-kol@gmail.com.
GLASBENA MATICA obvešča cenjene stranke, da bo zaprta zaradi dopusta do 20. avgusta.
PRAZNOVANJE ZAVETNIKA SV. JERNEJA NA OPČINAH od srede, 20., do nedelje, 24. avgusta. V sredo, 20. avgusta, sprehod po poteh openske župnije; v četrtek, 21. avgusta, romanje v bož-jepotno svetišče Novo Štifto in okolico; v petek, 22. avgusta, koncert MePZ Ipavska pod vodstvom Matjaža Ščeka v župnijski cerkvi ob 20.30; v soboto, 23. avgusta, dvojezična sv. maša ob 19.00; v nedeljo, 24. avgusta, slovesna počastitev zavetnika s sv. mašo ob 9.00 in procesijo okrog cerkve. Vabljeni!
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bo urad v Trstu zaprt zaradi dopusta do 22. avgusta.
POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce, v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb, bodo od 26. do 30. avgusta na Livku pri Kobaridu. Za udeležence iz tržaške občine bo odhod avtobusa iz železniške postaje v Sežani ob 8. uri, za goriške občane na parkirišču, v bližini krožišča v Rožni dolini, ob 8.40. Zadnji dan ob 11.00 bodo otroci sprejeli starše s predstavitvijo delavnic, sledi odhod. Prijave zbiramo na ZSKD, Ul. S. Francesco 20, tel./faks 040-635626, info@zskd.eu.
ANED - Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad, Ul. Rio Primario 1, zaprt do 31. avgusta.
KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI
- Prosvetni dom Opčine, obvešča cenjene bralce, da bo avgusta zaprta.
NSK - ODDELEK ZA MLADE BRALCE,
Ul. Filzi 14, sporoča, da bo do 31. avgusta, zaprt. Od ponedeljka, 1. septembra, bo ponovno odprt po običajnem urniku.
OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo lu-doteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Likovne delavnice v avgustu: Koliko oblik ima kamenje in Čudežne delavnice. Informacije na tel. št. 040-299099 (pon.-sob. 8.00-13.00).
VZPI - ANPI sporoča, da bo Pokrajinski urad na Trgu Stare Mitnice (Largo Barriera Vecchia 15) avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala na tel. št. 040-661088.
AŠD CHEERDANCE MILLENIUM in ZSŠDI organizirata celodnevni poletni center »Plesalček« za dečke in deklice od 3 do 10 let, od 1. do 5. septembra, v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. Info in vpis na tel. 334-3611757 (Kristina) ali info@cheerdancemillenium.com.
WWF - Zaščiteno morsko območje v Mi-ramaru, v sodelovanju z občino Trst, prireja vsak petek do 12. septembra, od 10. do 12. ure didaktične naravoslovne dejavnosti na območju Mlake na Kon-tovelu. Info na tel. št. 333-9339060 ali 040-6754339.
H Prireditve
KRAJEVNA SKUPNOST ŠTORJE in
KŠD Šator prirejata v četrtek, 14. avgusta, ob 17. uri v Zadružnem domu otvoritev razstave vezenin krožka Vezenine. V kulturnem programu bodo nastopili članice in člani KŠD Šator. Razstava bo odprta vsak dan do nedelje, 17. avgusta, od 17. do 21. ure.
OTVORITEV RAZSTAVE gospoda Viktorja »Slikarstvo v službi resnice« v četrtek, 14. avgusta, ob 19. uri v župnijski dvorani. Urnik: ob sobotah in praznikih 16.00 - 21.00 od četrtka, 14., do nedelje, 24. avgusta. Vabljeni!
VOJAŠKI MUZEJ V LOKVI bo v petek, 15. avgusta, ob 17. uri proslavil 20-letnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo odprli razstavo »Slovenci v Av-stro-ogrski vojski na vzhodnih bojiščih« in predstavili knjigo z omenjeno tematiko prve svetovne vojne. V kulturnem programu bo nastopil MePZ Tabor in pevski zbor Dragon-skega polka iz Unca.
OBČINA DEVIN NABREŽINA, v sodelovanju s Tržaško pokrajino, prireja v dvorani Centra za teritorialno promocijo v Sesljanu razstavo Anice Pahor »V naravi skrit navdih«. Urnik do nedelje, 17. avgusta: 10.00-13.00 in 14.00-19.00.
SKD TABOR - OPČINE PROSVETNI DOM v sredo, 20. avgusta, ob 20.30 odprtje razstave »Opčine v 1. Svetovni vojni«. Predstavitev: Igor Dolenc, sodelujeta MoPZ Tabor z Opčin in MoPZ Kraški dom z Repentabra. Vabljeni!
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi na ogled likovne razstave Pina Vecchieta v društvenem baru n' G'rici.
Prispevki
Ob prvi obletnici smrti brata Vojkota daruje sestra Ivanka z družino 50,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repen-tabru.
V	spomin na Mirko Čok darujeta Pierina in Miran Batič 50,00 evrov za KK Adria.
V	spomin na Lucijana Puriča daruje 3xD 50,00 evrov za nogometni klub Kras.
V	spomin na predrago hčerko Valentino Pangos darujeta mama in tata 250,00 evrov za društvo SKD Igo Gruden.
Ob 13. obletnici smrti Manči Švab daruje nečak Igor 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor od Novega sv. Antona.
Ob 15. obletnici smrti Milana Švaba daruje sin Igor 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk.
V	spomina na Albino Škabar in Luci-jana Puriča daruje Alojz Milič (Repen 49) 100,00 evrov za repentabrsko svetišče.
V	spomin na Lucijana Puriča daruje 3xD 50,00 evrov za repentabrsko svetišče.
V	spomin na Borisa Husela darujejo Nada, Andrej in Martin Mesar z družinama 30,00 evrov za repentabrsko svetišče.
V	spomin na Lucijana Puriča daruje družina Curci 50,00 evrov za repen-tabrsko svetišče.
V	spomin na Darka Lupinca darujeta Silvana in Robi 50,00 evrov za Združenje Amici Hospice Pineta.
V	spomin na brata Frankota daruje Lu-čo z družino 50,00 evrov za SKD Tabor z Opčin.
Ob 30. obletnici smrti drage matere Gisele se jo spominja Marta z družino ter daruje 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Darka Lupinca darujeta Maria in Ucio 25,00 evrov za SKD Vi-gred in 25,00 evrov za cerkev v Šem-polaju.
Zadnji pozdrav
OLGI LEGHISSA
brat Nino z ženo Ido ter vnuk Radivoj z družino
8
Sreda, 13. avgusta 2014
KULTURA
/
FILM - Izbrali 71 od 136 prijavljenih del
Spored 17. Festivala slovenskega filma
Organizatorji 17. Festivala slovenskega filma (FSF), ki bo v Portorožu potekal med 10. in 14. septembrom, so razkrili letošnji program. Izbranih je bilo 71 filmov, v tekmovalnem programu bo osem celovečercev, od tega pet igranih.
Festival bodo v Amfiteatru odprli s projekcijami kratkih filmov Nasvi-denje, Piran! Kristine Ravnikar in Vas-hava Saša Podgorška in Iztoka Kovača ter celovečercem Blaža Završnika Pot v raj. Že dan pred tem pa bodo festival uvedli s projekcijama filmov Na slikoviti obali Žarka Petana ter Zarota Francija Križaja.
Na festival se je prijavilo 136 filmov, kar je nekaj več kot prejšnje leto.
Med 71 izbranimi filmi je bilo 11 celovečernih, od katerih jih bo osem del
tekmovalnega programa, devet sred-njemetražnih, med katerimi se jih bo za nagrade prav tako potegovalo osem, ter 51 kratkih filmov - za nagrade se jih bo potegovalo 29. Ostale izbrane filme bodo predvajali v sekciji Panorama.
Za širše občinstvo je najbolj zanimiv nabor igranih celovečercev v tekmovalnem programu. Poleg Završni-kovega Pot v raj so tu še Drevo Sonje Prosenc, Avtošola Janeza Burgerja, Inferno Vinka Moderndorferja in kopro-dukcija Barbari/Varvari Ivana Ikica.
Obiskovalci si bodo v Portorožu med drugim lahko ogledali še dokumentarca Kaj pa Mojca? Urše Menart in Boj za Siniše Gačica.
Filmske projekcije bo kot vsako leto popestrila glasbena spremljava festivala, ki jo bodo tokrat ponudili Fake
Festival bo potekal v amfiteatru v Portorožu med 10. in 14. septembrom
arhiv
orchestra, Repetitor in Katalena, ki bo nastopila na zaključni slovesnosti s podelitvijo nagrad.
Del festivala bodo tudi pogovori in delavnice, obeta se še novost -spremljevalni filmski program v razstavišču Monfort. Tam bo na ogled nabor filmov iz sodobne domače produkcije, ki se niso uvrstili v glavni program festivala, a so kljub temu vredni ogleda, so pojasnili organizatorji.
Program letošnjega FSF bodo podrobneje predstavili na novinarski konferenci 28. avgusta v Kinodvoru ter dan pred začetkom festivalskega dogajanja v Avditoriju Portorož. Po zaključku festivala bodo 16. septembra festivalsko dogajanje na kratko preselili še v Ki-nodvor, kjer bodo predvajali zmagovalne filme festivala. (STA)
FILM - Policija sumi na samomor
Umrl igralec Robin Williams
Šerifovi pomočniki okrožja Marin v Kaliforniji severno od San Francisca so v ponedeljek okrog poldneva odgovorili na nujni klic o nezavestnem moškem, ki ne diha, in v hiši v kraju Tiburon odkrili mrtvega 63-letnega slavnega komika Robina Williamsa. Šerifov urad sumi, da je šlo za "zadušitev po samomoru".
Soproga oziroma vdova Susan Schneider je sporočila, da je izgubila moža in najboljšega prijatelja, svet pa enega najbolj priljubljenih umetnikov in čudovitega človeka. "Družina prosi za spoštovanje zasebnosti v času žalovanja, ljudje pa naj se ga spominjajo po neštetih trenutkih smeha in veselja, ki jih je delil z milijoni po svetu," je sporočila vdova.
Na novico o Williamsovi smrti se je že odzvala vrsta njegovih filmskih sopotnikov in drugih osebnosti, med drugim ameriški predsednik Barack Oba-ma: "Nasmejal nas je. Spravil nas je do joka. Svoj talent je tistim, ki so ga najbolj potrebovali, razdajal prostovoljno in rade volje."
"Robin je bil prava nevihta komičnega genija in naš smeh je bil grom, ki ga je vzdrževal. Bil je prijatelj in ne morem verjeti, da ga ni več," je dejal režiser Steven Spielberg. Mia Farrow je bila krajša in je zapisala le: "Ne! Robin Williams bil si tako zelo ljubljen." Danny DeVito pa zgolj: "Imam strto srce."
Med drugim se je pokojnemu igralcu poklonil tudi igralec Steve Ca-rell, ki verjame, da je Williams poskrbel, da je bil svet malo boljši.
Dobitnik oskarja za vlogo učitelja v filmu Dobri Will Hunting iz leta 1997, v katerem je zaigral skupaj z Mat-tom Damonom, se je zadnja leta ponovno spopadal z odvisnostjo od alkohola in depresijo. O tem se je sicer pošalil na njemu lasten način, ko je dejal, da je šel na rehabilitacijo v gorice, da si pusti odprte vse možnosti.
Robin Williams se je rodil leta 1951 v Chicagu in se je kot komik najprej preizkusil pred svojo mamo z oponašanjem babice. Uspeh ga je vzpodbudil, da je nadaljeval z igranjem v srednji šoli in kasneje na Julliardu v New Yorku, kjer ga je učitelj John Houseman nagovoril, naj se poda med komike.
Med zvezdnike se je začel prebijati z vlogo v seriji Mork&Mindy, kjer je konec 70. in v začetku 80. let prejšnjega stoletja igral vesoljca, ki pride na Zemljo s planeta Ork ter spozna privlačno Zemljanko Mindy (Pam Dawber), s katero sledi veliko zabavnih epizod.
V bogati igralski karieri je kasneje nizal uspehe s filmi, kot so Dobro jutro, Vietnam, Očka v krilu, Društvo mrtvih pesnikov, Popaj, Kapitan Kljuka, Jumanji, Prebujanja in Življenje po življenju. Poleg oskarja za stransko moško vlogo v filmu Dobri Will Hunting je Williams prejel še tri nominacije za isto nagrado v kategoriji glavnih moških vlog. V svoji karieri je med drugim dobil tudi štiri zlate globuse. (STA)
REGGAE FESTIVAL - Od danes do sobote
V Tolminu že tretji Overjam
RAZSTAVE - V sklopu praznovanja domačega zavetnika sv. Roka
Aljažev stolp v Nabrežini
Gre za novi stolp, ki bo na vrhu Triglava zamenjal sedanjega, dotrajanega - Na ogled bodo tudi druge razstave
Pozitivne vibracije in seveda reggae glasba bodo z današnjim dnem preplavile Tolmin. Na Sotočju, kjer se Tolminka izliva v Sočo, bo namreč do sobote potekal tretji Overjam International Reggae Festival.
Overjam, relativno nova glasbena pobuda, že tri leta združuje pod isto jamajško streho vse tiste, ki so prejšnja leta obiskovali reggae festivala Sun-splash v Osoppu in Riversplash v Tolminu. Organizatorja (slovenska organizacija Kurz Rock Vibe in italijanska Associazione Culturale Overjam) sta lani privabila v Tolmin več tisoč ljubiteljev jamajških ritmov, letos pa ciljata na še večji uspeh. Kvaliteten in obsežen seznam glasbenikov kaže, da jim bo tudi letos festival uspel. Na prireditvenem prostoru bo namreč na treh različnih odrih nastopilo veliko mednarodnih reggae zvezd, posebno pozornost pa so organizatorji poskrbeli za domače zasedbe in tiste iz bivše Juugoslavije. Danes bo na primer na glavnem odru slovansko udeležbo zastopala zagrebška skupina Brain Holidays, v sredo pa se bodo predstavili nadebudni Raggalution iz Kranja. Vse dni festivala bo domačim izvajalcem mogoče prisluhniti v Dancehall areni in plažnem Roots'n'Cultu-re Beach Yardu, kjer bodo dj ekipe Freedom Fighters, Total Destruction, Baba K, Ziggi Mastah - Dubtafari, Tmin Ta-
fari, Rollking in mnoge druge navduševale obiskovalce festivala.
Poleg domačih bendov bo na letošnjem Overjamu nastopilo cel kup svetovno znanih skupin. Na glavni oder v Tolminu bodo tako, poleg su-perzvezdnika Shaggyja, stopili še Chro-nixx, Train to Roots, Macka B, Luciano, The Skints, Dub Inc, Meta & The Cornerstones in Zion Train. V dancehall areni bodo publiko »segreli« Herb-A-Lize It Soundsystem, DJ Rakka, Rag-ga Twins, so-avtorji novega hita Skril-lexa, Reggae Rajahs iz Indije in Supersonic Sound. Na dub prizorišču pa Vi-bronics in cela vrsta zanimivih dub selektorjev ter dj-jev.
Poleg glasbe ponuja Overjam festival tudi letos pester izbor hrane. V kioskih bodo lahko obiskovalci izbirali med mehiškimi, italijanskimi, indijskimi, slovenskimi in pa veganskimi specialitetatmi. Na območju festivala bo poskrbljeno za varstvo otrok, starejši pa se bodo lahko udeležili narjazličnejših delavnic, ki bodo zapolnile čas med glasbenimi nastopi: capoeira, izdelava različnih kitk in dreadlockov, hoja po vrvi, izdelava lovilcev sanj, joga, pilates, glasbene delavnice in še veliko drugih. Več informacij o letošnjem Overjamu lahko dobite na spletni strani www.overjamfestival.com.
R.D.
Ob prazniku sv. Roka v Nabrežini je tudi letos SKD Igo Gruden pripravilo nekaj zanimivih razstav v prostorih tamkajšnjega Kulturnega doma. Predvsem je v sodelovanju z Narodnim muzejem iz Ljubljane in s Slovenskim planinskim društvom Trst postavilo razstavo o planinstvu z naslovom »Nazaj v planinski raj«. Za to priložnost je v Nabrežino prispel pravi Aljažev stolp. Obdajajo ga panoji, ki predstavljajo julijske vršace v okolici. Ta del razstave, ki sta ga uredila brata Gorazd in Iztok Lemajič, je prispeval Narodni muzej, ki želi, da se njihova razstava seli po slovenskem prostoru, preden bo ta novi stolp nameščen na svoje stalno mesto, na vrh Triglava in bo zamenjal sedanjega dotrajanega. Po stenah dvorane pa so razstavljeni panoji SPDT o zgodovini in dejavnostih društva ob 110-letnici njegovega bogatega delovanja.
Poleg planinstva v pritličju si bodo obiskovalci ogledali še druge razstave pri SKD Igo Gruden. V Radovičevi sobi bodo na ogled umetniška dela Valentine Pangos, domačinke, ki nas je dosti prezgodaj zapustila, a za njo ostajajo v tolažbo in spomin njeni občutljivo oblikovani predmeti iz gline. V istem prostoru predstavlja SK Devin fotografije in spomine na svojo 40. obletnico.
V drugem nadstropju je likovna razstava umetnikov, ki so se udeležili slikarskega ex tempore v Devinu Pomlad na gradu - Primavera al castello. Razstavo
Razstavo so postavili v sodelovanju z Narodnim muzejem iz Ljubljane in s Slovenskim planinskim društvom Trst
je uredila Lucia Lalovich in sodeluje 45 umetnikov.
Tudi v Kavarni Gruden je nova razstava. Tokrat se nam predstavlja Loredana Riavini s svojimi olji.
Otvoritve vseh razstav bodo jutri,
14. avgusta, ob 18. uri in s tem se začne štiridnevno praznovanje vaškega zavetnika sv. Roka. Razstave bodo odprte vsak dan med 18. in 22. uro. Ob 19. in ob 20. uri pa bo vsak dan v dvorani predvajan film Aljažev stolp - ta pleh ima dušo.
/
ITALIJA, SVET
Sreda, 13. avgusta 2014
9
ITALIJA - V intervjuju za Millennium
Renzi: Razprava o ukinitvi 18. člena je nepotrebna
RIM - »Gre za simbol oziroma ideološki totem. Prav zato se mi zdi povsem nepotrebno razpravljati o tem, ali naj ga ukinemo ali ne. Edini rezultat te razprave je podpihovanje avgustovskih debat zainteresiranih.« Tako je včeraj v intervjuju za sinočnjo oddajo Millennium po Rai3 premier Matteo Renzi posredno odgovoril podpredsedniku vlade in vodji Nove desne sredine Angelinu Alfanu, ki se je v pogovoru za Repubblico zavzel za ukinitev 18. člena delavskega statuta na seji vlade, ki je napovedana za 29. avgust.
»Kar zadeva delo,« je dejal Ren-zi, »je pristojen minister Poletti, ki ga prej ni bilo, je pa že ustvaril 108 tisoč novih delovnih mest, kar je potrdil tudi Istat.«
Predsednik vlade je tudi dejal, da bi bilo prav, da na novo napišejo delavski statut. »Vendar ne smemo go-
voriti samo o 18. členu, ki zadeva razpravo med desnico in levico. Misliti moramo na 25-letno dekle, ki si ne more privoščiti otroka, ker nima niti najmanjšega zagotovila, da ga bo lahko preživela. Zato govorimo o tem, kako bomo ustvarili nova delovna mesta za prihodnje generacija,« je dodal Renzi.
Na vprašanje, ali je vlada pripravljena razširiti sodelovanje z Berlus-conijevo stranko tudi v zvezi s predlogi, ki jih je v zvezi z delom in gospodarstvom pripravila Forza Italia, je Renzi povedal, da je treba spoštovati vse in da sam vedno preštudira tudi predloge drugih, da pa dogovor s For-za Italia oziroma tako imenovani Na-zarenski pakt zadeva dve osnovni točki: institucionalne reforme in volilni zakon.
V pogovoru za oddajo na Rai3 je bil govor tudi Alitalii in doseženem
Premier Matteo Renzi na srečanju s skavti
dogovoru z družbo Etihad iz Arabskih emiratov o prevzemu italijanskega letalskega prevoznika. Na podlagi tega dogovora naj bi država tudi zaprla pipo z državnim denarjem za Alitalio. V
ansa
zvezi s tem je Renzi povedal, da je to pravzaprav obvezno. »Denarja smo dali že toliko, da bi bilo nadaljevanje te politike javne pomoči nesprejemljivo,« je poudaril.
Morski pes preplašil kopalce na plaži v Ostii
OSTIA - V plitvini na priljubljeni plaži blizu Rima v Ostii so včeraj opazili sinjega morskega psa, ki je sprožil preplah med kopalci. Eden od turistov je povedal, da je reševalec iz vode videl plavut morskega psa in sprožil opozorilo. »Izbruhnila je panika, predvsem med materami, ki so hitele v vodo po svoje otroke,« je povedal turist. Na plaži se je nato zbrala množica radovednežev, ki je hotela videti morskega psa, številni so dogajanje posneli s pametnimi telefoni. Ko so reševalci preverili, da nevarnosti ni več, so se kopalci lahko vrnili v morje. Dva metra dolg morski pes, ki se je v plitvini zadrževal nekaj minut, nato pa je odplaval proti odprtemu morju, se je obali verjetno približal med iskanjem hrane, je ocenil geolog Mario Tozzi. Sinji morski pes, ki običajno živi v tropskih morjih, ni nevaren, razen če se ne počuti ogroženega. Prehranjuje se s sardelami, inčuni, sku-šami, pticami, tjulnji, želvami in lignji.
IRAK - ZN: Preprečiti je treba genocid nad jazidi
Klic na pomoč
ŽENEVA - Manjšinskim jazidom, ki so ujeti na severu Iraka in jih obkoljujejo džihadisti, grozi »neposredna nevarnost pokola«, so včeraj v Ženevi opozorili Združeni narodi. Svet jim mora nujno pomagati in ukrepati »v dneh ali urah«, sicer se bo zgodil genocid, so pozvali.Strokovnja-kinja ZN za manjšine Rita Izsak je v skupni izjavi s kolegi svetovno skupnost pozvala, naj sprejme vse ukrepe, ki jih ima na razpolago, in pomaga jazidom. Na gori Sindžar na severu Iraka jih je še vedno ujetih kakih 30.000. Iraški civilisti so v »ek-stremni nevarnosti« in jih je treba prepeljati na varno, so posvarili.
Strokovnjak ZN za samovoljne usmrtitve Christof Heyns je spomnil, da so dali pripadniki skrajne sunitske Islamske države (IS) nemuslimanskemu prebivalstvu na izbiro le »spreobrnite se ali umrite«. »Pred našimi očmi se odvija tragedija ogromnih razsežnosti, v kateri tisoče ljudem neposredno grozi, da bodo ali nasilno ubiti ali pa bodo umrli od lakote in žeje,« je svetu sporočil strokovnjak Cha-loka Beyani, ki spremlja pravice beguncev.
Tiskovni predstavnik agencije ZN za begunce Adrian Edwards je povedal, da je približno 35.000 ljudem uspelo zbežati z gore, ki je povsem neporaščena in brez vode - preko Sirije so se zatekli na območja v Iraku, ki so pod nadzorom Kurdov.
Tiskovni predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Paul Garwood je pojasnil, da sta dve zdravniški ekipi dosegli goro ter da ljudem s helikopterjem dostavljajo najnujnejšo pomoč. V zadnjih dneh so jim pomoč iz letal sicer večkrat odvrgle tudi ZDA, Velika Britanija in Francija. Posebna poročevalka ZN za nasilje nad ženskami Rashi-da Manjoo je dejala, da razpolagajo s sicer nepotrjenimi poročili o tem, da so skrajneži že ugrabili na stotine žensk in otrok. »Mnoge najstnice so bile spolno napadene, ženske so dodelili ali prodali borcem IS kot 'malak jamin' ali sužnje,« je povedala in dodala, da imajo poročila tudi o usmrtitvah žensk.
V celotnem Iraku je bilo po podatkih ZN notranje razseljenih in pregnanih 1,2 milijona ljudi, od tega kakih 700.000 v avtonomni kurdski regiji na severu države. Kakih 10.000 do 15.000 jazidov se je odločilo za beg v sosednjo Sirijo, kjer pa prav tako divja krvava vojna.
V Hanovru so jazidski izseljenci v Nemčiji opozarjali na nevarnost, ki grozi njihovim rojakom v Iraku
ansa
UKRAJINA - Za prebivalce na vzhodu
Ruski humanitarni konvoj buri duhove
KIJEV - Konvoj s humanitarno pomočjo za prebivalce vzhoda Ukrajine je v noči na torek krenil proti cilju, a glede na izjave v Kijevu, Ženevi in Bruslju še zdaleč ni jasno, kako bo ta pomoč na koncu dostavljena. Na vzhodu Ukrajine se je medtem nadaljevalo nasilje, parlament v Kijevu pa je v prvem branju potrdil sankcije proti Rusiji.
Konvoj 280 tovornjakov s humanitarno pomočjo za civiliste na območjih pod nadzorom proruskih upornikov je iz Moskve na okoli 1000 kilometrov dolgo pot krenil ponoči, na cilj pa naj bi prispel v dveh do treh dnevih. Ali ga bo na koncu dosegel, pa za zdaj glede na različne izjave vpletenih ostaja nejasno. Ukrajina je namreč včeraj sporočila, da konvoju ne bo dovolila
vstopa na svoje ozemlje. Kot je pojasnil pomočnik ukrajinskega predsednika Valerij Čalij, bi morala biti vsakršna tovrstna pomoč pretovorjena na vozila Mednarodnega odbora Rdečega kriza (ICRC), poleg tega pa ne bodo dovolili spremstva ruskega ministrstva za izredne razmere ali ruskih vojakov.
Ukrajinska vlada je sicer že v ponedeljek dala vedeti, da bi lahko Rusija zgolj sodelovala v mednarodni humanitarni operaciji pod vodstvom ICRC, ki bi bila namenjena izključno mestu Lugansk, za kar je ukrajinski predsednik Petro Po-rošenko dobil podporo ZDA in EU.
A ICRC je v Ženevi sporočil, da še vedno čaka na potrditev, da bodo izpolnjeni njegovi strogi pogoji za koordinacijo dostave pomoči iz Rusije.
VUKOVAR - O manjšinskih pravicah referendum ni možen
Hrvaško ustavno sodišče zavrnilo referendum o cirilici
ZAGREB - Hrvaško ustavno sodišče je včeraj odločilo, da referendum o cirilici ne bi bil v skladu z ustavo in da o tem vprašanju ni dovoljen razpis referenduma. Ustavno sodišče je tako zavrnilo pobudo Štaba za obrambo hrvaškega Vukovarja za višji prag pri uresničevanju pravic narodnih manjšin do dvojezičnosti v lokalnih skupnostih. Pobudniki referenduma so predlagali, da bi manjšine za uveljavitev svojih pravic, kot so dvojezični napisi na javnih površinah in ustanovah, po novem potrebovale absolutno večino in ne več le podpore tretjine prebivalcev.
Pobudo za razpis referenduma je podpisalo 526.549 ljudi in jo decembra lani predalo saboru, ta pa je za presojo ustavnosti predloga povprašal ustavno sodišče.To je odločilo, da referendum o manjšinskih pravicah ne bi bil v skladu s hrvaško ustavo. Ustavno sodišče je poleg tega mestnemu svetu Vukovarja tudi naložilo, da v letu dni v statutu mesta uredi individualne pravice pripadnikov narodnih manjšin glede uradne uporabe svojega jezika in pisave. Pri tem je treba upoštevati življenjske okoliščine in dejstva v Vukovarju, spoštovati potrebe večinskega hrvaškega naroda in potrebe po pravični in pravilni obravnavi srbske narodne manjšine na območju Vukovarja.
Ustavno sodišče je naložilo tudi hrvaški vladi, da v enem letu pripravi in pošlje v parlamentarno obravnavo spremembe in dopolnitve zakona o uporabi uradnega jezika ter pisav narodnih manjšin, s katerimi bi določili mehanizem v primerih, ko predstavniška telesa lokalnih skupnosti ne izvajajo obveznosti iz tega zakona oz. ovirajo njegovo izvajanje. V vmesnem obdobju, dokler te spremembe ne bodo določene, pa pristojni državni organi vendarle ne bodo smeli izvajanja te-
ZLATO
(999,99 %%) za kg
31.461,18 +28,84
SOD NAFTE
(159 litrov)
103,10 $ -1,51
EVRO
1.33S6 $ -0,30
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
12. avgusta 2014
Poškodovana dvojezična tabla v Vukovarju
arhiv
ga zakona zahtevati z uporabo prisilnih sredstev, je še odločilo hrvaško ustavno sodišče, kot povzema Jutarnji list. Zaradi postavitve dvojezičnih napisov v latinici in cirilici na stavbah državnih institucij v Vukovarju je namreč septembra lani prišlo do protestov, v katerih so bile te plošče redno demonstrativno snete in uničene. Protestniki, večinoma veterani iz vojne na Hrvaškem (1991-1995) menijo, da je sramotno, da bi v Vukovarju, ki je bil med vojno na Hrvaškem velika žrtev agresije srbskih separatistov, zdaj postavljali napise v cirilici. (STA)
valute	evro (povprečni tečaj) 12. 8. 11. 8.	
ameriški dolar	1,3346	1,3386
japonski jen	136,49	136,72
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	27,845	27,852
danska krona	7,4555	7,4556
britanski funt	0,79550	0,79760
madžarski forint	314,44	313,68
litovski litas	3,4528	3,4528
poljski zlot	4,2060	4,1991
romunski lev	4,4378	4,4385
švedska krona	9,1817	9,1941
švicarski frank	1,2138	1,2134
norveška krona	8,2425	8,2790
hrvaška kuna	7,6328	7,6481
ruski rubel	48,2382	48,2950
turška lira	2,8893	2,8783
avstralski dolar	1,4614	1,4443
braziljski real	3,0458	3,0476
kanadski dolar	1,4614	1,4663
kitajski juan	8,21 70	8,2387
mehiški peso	1 7,6134	17,7083
južnoafriški rand	14,2288	14,3043
1 0 Sreda, 13. avgusta 2014
APrimorski
r	dnevnik
ow
n ° ki
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu
GORICA - Začasna bivališča za občane v stiski
V večnamenskem centru bo osem novih stanovanj
Večnamenski center v Ulici Baiamonti v Gorici, v katerem nudi občina začasno bivališče občanom v stiski in ki je hkrati tudi sedež društev in ustanov, bodo v kratkem začeli obnavljati. Vzdrževalna dela, s katerimi bodo stavbo prilagodili novim predpisom, bo občinska uprava po besedah od-bornice za zdravje in socialo Silvane Romano tudi izkoristila zato, da s septembrom poskusno reorganizira njegovo delovanje in urnik. Del osebja, ki je doslej skrbelo za nadzor 24 ur dnevno vse dni v tednu, bodo preusmerili k drugim službam, ki so kadrovsko podhranjene, center pa bo odprt od 8. do 23. ure od ponedeljka do petka ter ob sobotah od 8. do 14. ure.
»To ne pomeni, da bomo krčili storitve, ki jih nudimo občanom v stiski, kvečjemu obratno. Po obnovitvenih delih bomo namreč predvidoma imeli na razpolago petnajst začasnih bivališč, medtem ko jih imamo danes le sedem,« pravi Romanova, po kateri so do pred kratkim v večnamenskem centru gostili devet ljudi, ki pa bodo s septembrom zasedli alternativna bivališča. »Nekateri so prišli do neprofitnega stanovanja, druge smo preusmerili v naša stanovanja za občane v stiski v Ulici Campa-gnuzza, eden bo živel v stanovanju združenja Arcobaleno, za druge skrbi center za duševno zdravje,« je povedala Romanova in nadaljevala: »Nadzor centra 24 ur dnevno je bil doslej nujno potreben. Stanovanjski del in drugi del stavbe, kjer imajo sedež tudi nekateri občinski uradi, v katerih hranijo občutljive podatke, namreč nista bila ločena, po novem pa ne bo več tako. Zato bomo del osebja lahko preusmerili k drugim službam, predvsem k šolskim menzam in jaslim,« je pojasnila odbornica. Po njenih besedah bo nov razpis za stanovanja večnamenskega centra objavljen prihodnje leto: bivališča bodo še vedno namenjena občanom v stiski, ki jih bo določila socialna služba, po besedah Romanove pa bodo posamezniki ali družine lahko ostali v Ulici Baiamonti le za krajše obdobje. »V preteklosti se je dogajalo, da so jih nekateri zasedali nekaj let,« je povedala odbornica. Na predlog Romanove je občinski odbor sprejel tudi sklep za objavo razpisa, s katerim bodo izbrali podjetje, ki bo v prihodnjih treh letih skrbelo za pripravo hrane za dostavo na dom in za šolske menze. »Prva storitev je v pristojnosti socialnega okoliša, za drugo skrbi občina, sklenili pa smo, da pripravimo enoten razpis, ki je vreden tri milijone evrov,« je povedala Romanova, po kateri so v goriški občini v minulem letu dostavljali hrano na dom 101 osebi, v letošnjem letu pa se te storitve poslužuje 99 ljudi. Za dostavo hrane na dom je občina lani porabila 311.000 evrov. (Ale)
Rezidenca v Ul. Faidutti (levo) in vhod v večnamensko središče v Ul. Biamonti (zgoraj)
GORICA - Po soočanju s predsednico FJK
»Brez idej in načrtov ob podporo dežele«
Oliviero Furlan poziva k soočanju z vsemi mestnimi dejavniki
»Se mi ne zdi, da bi predsednik dežele FJK kdaj prej tako pogosto prihajal v Gorico, kot to počenja in bo še počenjala Debora Serracchiani, zato da se, začenši z zdravstvom po ukinitvi porodnišnice, sooča o različnih potencialih, ki jih naše mesto ima in bi jih moralo izraziti, če se želi pobrati,« ugotavlja občinski svetnik Demokratske stranke Oliviero Furlan in dodaja: »Primerno bi bilo, ko bi se mestna uprava - torej župan, njegov odbor in občinski svet - začeli soočati o zamislih in načrtih skupaj z drugimi mestnimi dejavniki - to so gospodarstveniki, sindikati, društva, stanovska združenja, Trgovinska zbornica, Fundacija Goriške hra-
nilnice, univerza, EZTS GO ..., zato da bi globlje razumeli in na podlagi ugotovitev izrisali načrte za Gorico prihodnosti.« Furlan ocenjuje, da občinska uprava nima idej in niti načrtov, ki bi lahko bili deležni podpore vseh političnih sil, brez tega pa utegne mesto zapraviti razpoložljivost predsednice Serracchiani. »To je resnična nevarnost, ne moremo zato le polemizirati zgolj zaradi volilne računice,« pravi Furlan, ki med goriške potenciale vključuje sodelovanje z Novo Gorico in Šempetrom s ciljem skupne rasti in integracije ter evropsko združenje treh občin na meji, ki čezmejno sodelovanje lahko polni z otipljivimi vsebinami.
KANAL - Nesreča na Soči
Pri skoku z mostu si je poškodoval hrbtenico
Skoki z mostu v Kanalu
Mladenič iz Francije se je v nedeljo zelo resno poškodoval pri skoku v Sočo. Obvestilo o nesreči v Kanalu je no-vogoriška policija prejela nekaj minut po 15. uri. Reševalci - poleg policistov še gasilci in služba nujne medicinske pomoči - so takoj odšli na kraj in ugotovili, da si je 21-letni francoski državljan pri skoku z mostu poškodoval hrbtenico. Hudo ponesrečenega so ustrezno zdravniško oskrbeli in ga najprej odpeljali v šem-petrsko bolnišnico in nato na nadaljnje zdravljenje v ljubljanski klinični center.
Nesreča se je pripetila ravno v tednu, ko se v Kanalu pripravljajo na tradicionalne skoke z mostu, ki jih bodo letos organizirali prihodnjo nedeljo.
Včeraj so za promet odprli križišče med Verdijevim kor-zom ter ulicama Oberdan in Boccaccio v Gorici. Gradbišče zaseda sedaj le še odsek Korza do križišča z ulicama Mameli in S. Chiara. Z včerajšnjim odprtjem bo tudi vožnja po mestnem jedru končno olajšana.
Delavec padel s strehe
Včeraj okrog 12.20 se je delovna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami pripetila v Solkanu. 49-letni delavec je pomagal pri prekrivanju strehe, a je izgubil ravnotežje in padel dobrih šest metrov globoko. Pri tem si je poškodoval medenico in hrbtenico; zaradi resnih poškodb so ga nemudoma odpeljali v šem-petrsko bolnišnico.
»Niso vsi prebežniki«
»Niso nam bili dovolj prebežniki iz Sirije, Palestine in Eritreje, med petnajstimi priseljenci, ki so jih sile javne varnosti včeraj pripeljale na Goriško, so tudi posamezniki, ki jih bomo težko obravnavali kot prebežnike, saj ne prihajajo z vojnih prizorišč, temveč iz Senegala, Ka-meruna in Malija. Po površni kontroli in ne da bi jih podvrgli karanteni, pa čeprav prihajajo iz krajev, kjer bi lahko razsajala okužba z ebolo, so jim izdali dovoljenja za začasno bivanje v državi in jih spustili na prostost,« se huduje pokrajinsko tajništvo policijskega sindikata SAP.
Fructal po novem d.o.o.
Skupščina družbe Fructal, katere edini lastnik je srbski Nectar, je včeraj sklenila, da se Fructal preoblikuje iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo (d.o.o.). Družba bo tudi izplačala za 2,9 milijona evrov dividend, preostalih okoli 21.000 evrov bilančnega dobička pa bo ostalo nerazporejenega. Kot so sporočili po skupščini, je preoblikovanje v d.o.o. posledica poenotenja upravljanja v skupini Nectar, zagona novega cikla naložb, širitve poslovanja in vstopa na nove trge.
RONKE - Ukrepi proti onesnaženosti
»Seime« v Laškem ne bodo ogrožene
Laško se ne bo odpovedalo kreso-vanjem. Kresove - t.i. »seime« -, ki se na predvečer praznika Treh kraljev pojavljajo na kraški gmajni in nad Romjanom, bo mogoče še naprej prižigati, pa čeprav bodo beležili preseganje dovoljenega praga koncentracije PM10, dušikovega dioksida (N2O) ali ozona (O3), isto tako če se bo izvajal t.i. akcijski plan (PAC), ki določa izredne ukrepe v primeru preseganja stopnje onesnaženosti zraka (PM10, N2O in O3). Akcijski plan občine Ronke, ki je bil odobren v juniju, v minulih dneh pa objavljen na občinski oglasni deski, namreč določa, da v primeru preseganja mejnih vrednosti je prepovedano prižiganje ognja na prostem, vendar z izjemo kresovanj ob Treh kraljih, za katere bo vsekakor veljala obveza, da organizatorji pridobijo ustrezno dovoljenje, da uporabljajo le po zakonu dovoljene gorljive materiale - suho vejevje in neobdelan les, nikakor pa ne odpadkov - in da ob koncu dogodka pogasijo ogenj in preprečijo nadaljnje uhajanje dima.
Akcijski plan stopa v veljavo na podlagi podatkov oz. predvidevanj o kvaliteti zraku, ki jih obdeluje deželna agencija za okoljsko zaščito, in navodil, ki jih prejme vsaka občina. Ukrepi so različnega tipa: v veljavo stopajo, če predvidevajo, da bodo mejne vrednosti onesnaženosti presežene tri zaporedne dneve ali pa dva zaporedna dneva v primeru, da so presežki napovedani tudi v naslednjih dneh, ne nujno zaporednih. Obvestilo o uvedbi ukrepov (npr. znižanje temperature ogrevanja) izdajata občinski pisarni za pravne storitve in za preprečevanje onesnaževanja, za ukrepe in omejitve v prometu pa je pristojen poveljnik občinskih redarjev. Akcijski plan še določa, da je preklic ukrepov možen, komaj se koncentracija onesnaženosti zmanjša ali se izboljšajo napovedi za naslednje dneve.
»Seima« nad Romjanom
NOVA GORICA
Kolesarja podrl na tla in oropal
Okrog tretje ure v noči s ponedeljka na včerajšnji dan se je moški peljal s kolesom v bližini ene izmed no-vogoriških igralnic proti domu, ko ga je na parkirišču naenkrat s kolesa na tla podrl neznanec, ga udaril v obraz in mu iztrgal torbico, nakar je pobegnil čez travnik v smeri Ulice Grad-nikove brigade. Kolesar je v torbici imel denarnico z gotovino, mobilni telefon in bančno kartico; pri padcu si je tudi lažje poškodoval nogo in je zato poiskal zdravniško pomoč. Policisti okoliščine ropa še preiskujejo, o njem so seveda obvestili preiskovalnega sodnika in državno tožilstvo.
/
GORIŠKI PROSTOR
Sreda, 13. avgusta 2014 1 1
GORICA-SOVODNJE - Pridobili gasilsko dovoljenje
Letališče oživelo, Panthera prvič pristala na Rojah
Na Rojah je včeraj prvič pristala Panthera, Pipistrelov štirisedežnik, ki ga bo ajdovsko podjetje proti koncu prihodnjega leta ali najkasneje leta 2016 začelo izdelovati tudi na goriških tleh. Pristanek »letala prihodnosti« na območju, ki bo po zaključku gradnje nove proizvodne hale postalo njegov drugi dom, je omogočilo dovoljenje za opravljanje gasilske službe na letališču, ki ga je pred kratkim pridobilo čezmejno združenje Duca DAosta. Njegovim članom gre zasluga, da turistično letališče danes ponovno služi svojemu namenu: športnim in drugim manjšim letalom je za zdaj na voljo 750 metrov dolga vzletno-pristajalna steza 0422, kmalu pa računajo tudi na zeleno luč ustanove Enac za uporabo najdaljše steze 0927 in na ureditev steze 04-27.
Pri združenju so prepričani, da ima goriško letališče zaradi svojih značilnosti in lege ogromen razvojni potencial. Da ga je treba izkoristiti, meni tudi Ivo Boscarol, prvi mož podjetja Pipistrel, ki je združenju zagotovilo finančno pomoč za obnovo hangarja Gleiwitz (po novem Tullio Crali). V njem si je združenje uredilo sedež, ki so ga odprli januarja in v katerem je zdaj že parkiranih 15 letal. »V kratkem času smo dosegli marsikaj: septembra lani smo pridobili vse potrebne certifikate za hangar, kar ni enostavno, in dovoljenja za uporabo gasilskega vozila, pred kratkim pa so naši člani opravili še izpit na poveljstvu gasilcev. Pričakujemo še dovoljenje za uporabo daljše steze,« je povedal predsednik združenja Ful-
nes možno združiti različne interese in ustvariti nova sodelovanja, treba pa je spoštovati pravila, da ne pride do nesreč,« je povedal Boscarol, po katerem so še pred nekaj desetletji na Rojah pristajali jadralci in padalci z vseh koncev Evrope. »Ko so tu potekale prireditve, v hotelih v okolici ni bilo prostora za vse udeležence,« je povedal Bos-carol in zaključil: »V Ajdovščini bi danes z dvosedežnim letalom zaradi vetra ne mogli vzleteti, burje pa v Gorici sploh ni. Na tem letališču je mogoče organizirati marsikaj: tu je vedno pomlad.«
Aleksija Ambrosi
Pogled na Goriško s Pipistrelove Panthere (desno) in spretni pilot med upravljanjem letala (spodaj)
foto ale
Na fotografiji levo: Fulvio Chianese (z desne), Alessandro Caprara, Ivo Boscarol in Bartolomeo Conti; na spodnji fotografiji: letalo pred hangarjem združenja Duca DAosta, ki je poimenovan po Tulliu Craliju
foto ale, e.m.
vio Chianese, tajnik Alessandro Caprara pa je izpostavil, da bodo septembra odprli letalsko šolo. »Zanjo je veliko zanimanja, lahko bi rekli, da ga je celo preveč. Ker smo amatersko društvo, mora namreč naša dejavnost potekati v določenih mejah in ne sme biti dobičkonosna,« je pojasnil Caprara, ki si želi, da bi združenju v prihodnje z drugimi partnerji uspelo organizirati tudi večji sejem ultralahkega letalstva. Po besedah direktorja Bartolomea Contija ima združenje dva inštruktorja, ni pa še sklenilo, če bo letalsko šolo organiziralo samostojno ali s pomočjo druge ustanove. »Tečaje bomo vsekakor ponujali po konkurenčnih cenah,« so dejali predstavniki združenja, ki ima danes že okrog 60 članov. Le-ti prihajajo iz Goriške, Vidma, Trsta in iz Slovenije, želijo pa si, da bi se jim pridružil tudi kakšen letalec iz Avstrije. Na vprašanje, ali bodo zaradi letalske dejavnosti prikrajšani tekači in drugi rekreativci, ki radi obiskujejo območje letališča, so predstavniki združenja odgovorili, da ne, iz varnostnih razlogov pa bodo potrebne omejitve. »Želimo si, da bi ostalo letališče dostopno vsem, treba pa je spoštovati pravila, ki jih določa Enac. Že pred časom smo denimo razpravljali o uvedbi izkaznic, do dogovora pa ni prišlo. To vprašanje pa bo treba prej ali slej urediti,« je poudaril Chianese. »Goriško letališče je bilo dolgo let zanemarjeno. Logično je, da so ga ljudje začeli uporabljati tudi za druge dejavnosti, ki niso povezane z letalstvom. Prepričan pa sem, da je na tej veliki površini da-
Ob hangarju obratuje tudi delavnica za vzdrževanje in popravilo letal. Od leta 2006 jo vodi Luigi Tibaldi, ki se v tem času posveča restavriranju angleškega letala Slingsby T21 B iz leta 1947. »Na svetu je samo še deset tovrstnih delujočih letal. To je edino v Italiji,« pravi Tibaldi
foto ale
PIPISTREL - Delovna mesta
Iz Italije že prejeli 600 življenjepisov
V novi proizvodni hali na Rojah bodo proizvedli eno Panthero na dan
em
Pipistrelove nove hale na Rojah še ni, ajdovsko podjetje pa že prejema številne življenjepise kandidatov, ki bi se radi v njej zaposlili. »Doslej smo prejeli okrog 600 življenjepisov iz Italije, okrog petnajst pa jih je prišlo iz Slovenije,« pravi Ivo Boscarol, ustanovitelj in direktor svetovno znanega proizvajalca ultralah-kih letal Pipistrel, ki bo svojo proizvodnjo iz Ajdovščine širil na goriško letališče. Vse kar je zdaj v Sloveniji, vključno z upravo in oddelkom za razvoj, ostaja v Sloveniji, v Italiji pa bo potekala proizvodnja letala Panthera in tistih letal obstoječega programa, ki bodo namenjena na ameriško tržišče. Teh letal namreč ne morejo proizvajati na sedežu podjetja, saj Slovenija nima podpisanega sporazuma o letalski varnosti z ZDA, zato sestava trenutno poteka v najetih prostorih v Italiji.
Gradnja novega proizvodnega obrata na Rojah se je začela julija, konec
leta pa bo po Boscarolovih besedah halo že pokrivala streha. »Izvajalci dobro delajo. V velikošmarenskem obdobju se je gradnja malo upočasnila, drugače pa se delo nadaljuje s pospeškom,« je zadovoljen Boscarol in dodaja, da bodo v nekaj dneh do gradbišča napeljali vodo in elektriko, ob tem pa ga bodo na zahtevo ustanove za civilno letalstvo Enac ogradili. »Nato bomo lahko mirno nadaljevali z gradnjo,« pravi Boscarol. Novo Pipistre-lovalo halo bodo predvidoma dokončali do konca prihodnjega leta. Merila bo 10 tisoč kv. metrov, zemljišče, za katero je Pipistrel dobil koncesijo ustanove Enac, pa meri 30 tisoč kv. metrov. »Glede na sedanje povpraševanje pričakujemo, da bomo v novi hali proizvedli eno letalo Panthera na delovni dan,« napoveduje Boscarol, po katerem bodo v teku dveh ali treh let v novi tovarni zaposlili 200 ljudi. (Ale)
POLET NAD ROJAMI
Adrenalin na Pantheri
Ko smo se včeraj dopoldne z novinarskima kolegoma srečali na Rojah, nismo slutili, kaj nas čaka. Napovedana je bila predstavitev dejavnosti in načrtov združenja Duca DAosta, a sta nas ob tem pričakali kar dve presenečenji. Prvo je bila Panthera, ki je včeraj prvič pristala na travnati površini med sovo-denjsko in goriško občino, drugo pa je bilo prav poseben privilegij: z lahkim letalom podjetja Pipistrel, ki je letos na evropskem sejmu Aero prejelo nagrado za inovativnost in osvojilo naslov »letalo prihodnosti«, smo tudi poleteli. Ko so nam to predlagali, smo bili navdušeni,
saj velja Panthera v svoji kategoriji za nekakšen visokotehnološki »Ferrari«. Srce nam je poskakovalo že v trenutku, ko smo se vkrcali, kaj šele, ko je letalo vzletelo! V hipu smo se znašli visoko nad letališčem, nakar smo s hitro, elegantno in tiho Panthero približno 15 minut preletavali čezmejno območje med Štan-drežem in Mirnom. Z višine smo fotografirali in snemali krožišče, letališče in Sočo, ko smo bili že prepričani, da bomo pristali, pa nas je pilot Robert presenetil z »adrenalinskim« doživetjem. Letalo se je nekajkrat spustilo proti stezi in se nato navpično povzpelo v višino, kar morda še ni prava akrobacija, nam navadnim »smrtnikom« pa je odvzelo sapo. Enkratna izkušnja! (Ale)
256	Četrtek, 14. avgusta 2014_GORIŠKI PROSTOR
/
VRH - Večer ob jamarski koči in nočni pohod na Brestovec
Pošteno o vojni
Zbirajo denar za obnovo kapelice na nekdanjem italijanskem vojaškem pokopališču pri Plavah
Večer na temo prve svetovne vojne je h koči Kraških krtov na Vrhu v soboto privabil okrog osemdeset ljudi. Dobro obiskani dogodek je v sodelovanju s kulturnim društvom Zenobi iz Trsta pripravil novoustanovljeni odbor, ki si prizadeva, da bi obnovil kapelico na nekdanjem italijanskem vojaškem pokopališču pri Plavah. Odbor sestavljajo raziskovalci in poznavalci vojnega dogajanja v Posočju; pri njem so tudi poskrbeli za ponatis oz. izdajo knjige-dnev-nika z naslovom »Ed ora andiamo! Il romanzo di uno scal-cinato« (In sedaj pojdimo! Roman nekega zanikrneža) italijanskega nižjega oficirja Maria Muccinija. Z izkupičkom od prodaje publikacije nameravajo financirati obnovo kapelice.
Zbranim na Vrhu je uvodoma izrekel dobrodošlico
predsednik Kraških krtov, Edvard Gergolet, nakar je govoril Sergio Spagnolo, pobudnik večera in tudi odbora za obnovo kapelice. Prvi del srečanja je potekal pod velikim šotorom ob jamarski koči; tam so prikazali fotografije o razdejanju, ki ga je prva svetovna vojna povzročila na naših tleh. V nadaljevanju je predsednik društva Zenobi, Paolo Pollanzi, poudaril zlasti razlike med nekdanjim in sedanjim obravnavanjem vojnega dogajanja. V preteklosti so bili opisi in nagovori prežeti z domovinsko retoriko, medtem ko je sedanja literatura na to temo bolj objektivna, je ocenil. Nekoč so na voljo bili le knjige in učbeniki, ki so jih pisali »usmerjeni« oz. pristranski zgodovinarji, danes pa se na tržišču najdejo mnogi dnevniki in pripovedi vojakov in nižjih oficirjev, ki vojno opisujejo v vsej njeni krutosti. Ne pri-
Pod šotorom (spodaj) in nekdanja kapelica fotovip
kazujejo je z namenom proslavljanja zmagovitih pohodov, temveč kot razdejanje, trpljenje in smrt. Ravno glede tega je Muccinijeva knjiga zelo poštena, pa čeprav je izšla na začetku dvajsetih let minulega stoletja. Povedano je tudi bilo, da le malo knjig tujih avtorjev je bilo prevedenih v italijanščino. Nekaj je prevodov iz nemščine, le za vzorec iz slovenščine, skoraj noben prevod pa iz jezikov ostalih narodov, ki so sestavljali avstro-ogrsko vojsko. Med večerom so prebrali nekaj odlomkov iz Muccinijeve knjige pa tudi iz prevedenih pisem madžarskih vojakov.
Velika večina udeležencev se je nato, opremljena s svetilkami, odpravila na krajši pohod do Brestovca, kjer so si pod vodstvom izkušenih vodičev in poznavalcev vojne (to so bili Mitja Juren, Paolo Pizzamus in Roberto Todero) ogledali vojaške kaverne in trajna znamenja, ki so jih spopadi pustili na Krasu. (vip)
GORIŠKI AVGUST
»Carmina Burana« jutri v Ljudskem vrtu
Ljudski vrt na Verdijevem korzu v Gorici bo jutri, 14. avgusta, ob 21. uri prizorišče izvedbe zelo znane kantate nemškega skladatelja Carla Orfla »Carmina burana«. Pod taktirko Itala Montiglia jo bosta izvedla zbora Seghizzi iz Gorice in Perosi iz Fiumicella. Vstop na prizorišče bo prost in brezplačen, koncert pa predstavlja odlično priložnost za preživljanje dopustniškega časa v mestu, ki je drugače v avgustu skopo s kulturnimi dogodki. Literarna podlaga kantate je skladateljev izbor pesmi učencev in študentov pretežno posvetne vsebine iz 13. stoletja, ki so jih našli v zbirki v benediktinskem samostanu na Bavarskem. Pesmi so v srednjeveški latinščini, v stari nemščini in stari francoščini.
Casovo relativno zlo
V	okviru niza »Avtorji pod zvezdami«, ki bo do septembra potekal v parku goriškega županstva, bo nocoj ob 21. uri predstavitev knjige »Il male relativo« avtorja Stefana Casa, ki ima za sabo kar nekaj literarnih del, zaposlen pa je kot vodja tiskovnega urada na goriški pokrajini. O knjigi, ki je izšla v elektronski obliki, se bo z njim pogovarjala Alessandra Marc. Glavnemu junaku Casovega najnovejšega romana je ime Gianmaria Ghisolfi, sam pa si je nadel vzdevek Tito, potem ko je obiskal Jugoslavijo v času, ko imenu države nismo še dodajali besede »bivša«.
Ženski liki v poeziji
V	Gradežu, na terasi Belvedere občinske knjižnice Falco Marin nad plažo Costa Azzurra, bo drevi ob 21.15 govor o ženski v poeziji Biagia Marina; organizator je združenje Grado Teatro s pokroviteljstvom pokrajinske komisije za enake možnosti.
Lepo je biti mlad?
Gibanje Goriška.si v sodelovanju z društvom Mladi Renče-Vogrsko prireja nocoj ob 20. uri okroglo mizo »Lepo je v naši domovini biti mlad?« na novi lokaciji Poletja v Bukowci (Mar-teks, ob jezeru). Razpravljali bodo o brezposelnosti mladih v Sloveniji, kdaj bo krize konec, kako naj se mlad človek znajde v dani situaciji, o neenakosti in privilegiranem statusom nekaterih posameznikov ter kaj lahko mladi naredijo za boljšo prihodnost. Gostje bodo Luka Mesec (Združena levica), Miha Blažič (NToko - bloger, raper in kolumnist) in Luka Manojlovič (Goriška.si).
[13 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S.
Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V MOŠU
MORETTI, Ul. Olivers 70, tel. 048180270.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU
STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel.
0481-60140.
DEŽURNA LEKARNA V RONKAH
ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446.
U Kino
GORICA
KINEMAX: zaprt do 15. avgusta.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.10 -20.15 - 22.00 premiera »Planes 2 -Missione antincendio«.
Dvorana 2: 18.00 - 21.00 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie« (digital 3D).
Dvorana 3: 17.00 - 18.45 - 20.30 - 22.20 »Hercules il guerriero«.
Dvorana 4: 17.15 - 19.50 - 22.10 »Apes Revolution - Il pianeta delle scimmie«.
Dvorana 5: 17.15 - 19.00 »Un insolito naufrago nell'inquieto mare d'Orien-te«; 21.00 »Transformers 4 - L'era dell'estinzione«.
SI Šolske vesti
MULTIDISCIPLINARNI PROGRAM za
kakovostno kadrovsko rast, ki ga izvaja Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik je objavljen na spletni strani www.slovik.org in je namenjen univerzitetnim študentom in absolventom; informacije in prijave na naslovu info@slovik.org do 15. septembra.
URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so na spletni strani Deželnega šolskega ravnateljstva (www.scuo-la.fvg.it) objavljene začasne pokrajinske lestvice za habilitirano učno osebje slovenskih šol v goriški pokrajini za šolska leta 2014-2017. Morebitne ugovore smejo kandidati nasloviti na Urad za slovenske šole v roku 5 dni po objavi.
MLADINSKI NOGOMETNI KAMP SO-VODNJE 2014 bo potekal na nogometnem igrišču v Sovodnjah od 18. do 22. avgusta med 8.30 in 12.30. Prijav-nina znaša 50 evrov in se poravna prvi dan ob prihodu na kamp. Cena vključuje: opremo za treniranje (majico in kratke hlače) z logotipom kampa, učenje nogometnih veščin ter iger na igrišču, vzgojno izobraževalnega programa izven igrišča, dnevno malico in pijačo. Prijavijo se lahko dečki in deklice letnikov od 2001 do 2009, ob zaključku bo sledilo skupno druženje vseh sodelujočih. Informacije in prijave do četrtka, 14. avgusta, na asd-sovodnje@libero.it ali po tel. 3283674301 (Rudi Devetak), 329-7411459 (Ljubica Butkovič), 335-312083 (Alek-sij Soban), 334-6691042 (Edi Pavletič), 389-7977416 (Luka Cijan), 0038640607320 (Rok Černe).
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI prireja poletni kotalkarski kamp na kotalkališču na Peči od ponedeljka, 25., do petka, 29. avgusta, za dekleta in fante od 4. do 11. leta starosti; informacije in prijave po tel. 3339353134 (Elena) ali kdvipava@virgi-lio.it.
& Izleti
PD ŠTANDREŽ prireja 7. septembra enodnevni izlet v dolino malte, Gmund, muzej bonsajev in rudnik poldragih kamnov; informacije in vpisovanje po tel. 0481-20678 (Božo) in tel. 347-9748704 (Vanja).
KULTURNO DRUŠTVO BRIŠKI GRIČ prireja 24. avgusta izlet na največjo visokogorsko pašno planino Slovenije v Kamniških Alpah - Veliko Planino. Odhod ob 7. uri, vrnitev ob 23. uri. Cena izleta znaša 20 evrov (doplačila za nihalko); prijave do 18. avgusta po tel. 334-2825853.
SKRD JADRO IZ RONK v sodelovanju s CTS iz Gorice prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« enodnevni izlet s kosilom v zgornjo dolino Soče oz. Trente v nedeljo, 31. avgusta; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara).
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 6. septembra, enodnevni avtobusni izlet v Asiago in v okolico, znano tudi zaradi bojev med 1. svetovno vojno. Vpisujejo do razpoložljivih mest na avtobusu po tel.: 0481-20801 (Sonja
K.), 0481-884156 (Andrej F.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-78138 (Sonja S.), 347-1042156 (Rozina F.). Na račun 20 evrov.
S Mali oglasi
OPRAVLJAM ODVOZE, premestitve, varovanje in obnavljanje hišne opreme; tel. 340-2719034.
PRODAJAM DROBEN KROMPIR za
rejo prašičev; tel. 320-2161383.
DOMAČI KRAŠKI KROMPIR različnih sort prodajamo po ugodni ceni v Jam-ljah; tel. 340-9722510.
PRODAJAM DOMAČ KROMPIR pridelan na doberdobskem Krasu; tel. 339-3423585.
□ Obvestila
AŠZ DOM obvešča, da bo v ponedeljek, 18. avgusta, v Kulturnem domu v Gorici potekal prvi trening nove športne sezone za košarkarje letnikov 2000, 2001, 2002 in 2003. Treningi bodo potekali po sledečem urniku: letniki 2002-2003 od 17.00 do 18.30, letniki 2000-2001 od 18.30 do 20.00. Prvi teden bodo treningi potekali vsak dan po istem urniku. Treningi so odprti tudi novim fantom in dekletom, ki želijo preizkusiti košarko; informacije na david.ambrosi@tiscali.it
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni urad na Korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta.
FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE sporoča, da bo urad v Gosposki ulici (Ul. Carducci) v Gorici zaprt do 18. avgusta.
GLASBENA MATICA GORICA sporoča, da bo tajništvo zaprto do vključno 22. avgusta.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da bo urad v Gorici zaprt do 22. avgusta.
POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI v Gorici obvešča, da bo zaprta do vključno 24. avgusta; od 25. avgusta bo odprta od ponedeljka do petka 15.00-19.00.
SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE
prireja partizanski piknik v nedeljo, 14. septembra, v kulturnem centru Pavlina Komel na Palkišču od 17. ure dalje. Vpisovanja do 7. septembra ali do oddaje razpoložljivih mest po tel. 333-1175798 (Jordan Semolič), 048178192 (Jožko Vižintin) ali v društve-
nem baru Kremenjak v Jamljah od 18. ure dalje.
SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ
sporoča, da bo urad v Gorici zaprt do 22. avgusta, urad v Čedadu pa do 17. avgusta.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici zaprti do 15. avgusta; do 12. septembra bodo odprti po poletnem urniku (9.00-13.00).
GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS 2 obvešča, da bodo do 14. avgusta zdravstvena okenca Cup v Gorici in Tržiču odprta od 9. do 15. ure.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo zaprta do 15. avgusta.
DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ul. Mameli v Gorici bo do 23. avgusta odprta s skrajšanim urnikom med 9.30 in 12.30; informacije na www.isonti-na.beniculturali.it ali po tel. 0481580225, 0481-580231.
SKGZ sporoča, da bo goriška pisarna zaprta do 24. avgusta.
AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da bodo do 29. avgusta uradi v Gorici (Korzo Italia 157) in v Tržiču (Ul. Ceresina 1) odprti samo v jutranjih urah med 9. in 13. uro.
SS Prireditve
GORIŠKA.SI v sodelovanju z društvom Mladi Renče-Vogrsko prireja danes, 13. avgusta, ob 20. uri okroglo mizo »Lepo je v naši domovini biti mlad?« na novi lokaciji »Poletja v Bukowci« (Marteks, ob jezeru). Gostje okrogle mize bodo Luka Mesec (Združena levica), Miha Blažič (N'Toko - slovenski bloger, raper in kolumnist) in Luka Manojlovič (Goriška.si).
POLETNA DOŽIVETJA z naslovom »Ljudje... smo srce Nove Gorice« bodo potekala do 7. septembra na ploščadi za novogoriško mestno hišo: danes, 13. avgusta, ob 21.30 v okviru glasbenih pogovorov film o bluesu »Rdeče, belo in blues«; 14. avgusta ob 21.30 premierno na odru harmonikaš Boštjan Zavnik in ob 22. uri koncert etno glasbe tria Janez Dovč, Boštjan Gombač in Goran Krmac; 15. avgusta ob 22. uri koncert srbske skupine Repetitor; 16. avgusta ob 21.30 koncert Slavka Ivančiča; 17. avgusta ob 21. uri nastop dua komikov Andrej Ko-kot in Mladen Pahovič s komedijo »Stand up«; več na www.nova-gori-ca.si.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Salvatore (Toto) Micciche iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče.
DANES V PODGORI: 9.00, Marija Cescutti vd. Cociancig iz goriške splošne bolnišnice v podgorsko cerkev in na pokopališče.
DANES V ŠTARANCANU: 10.30, Maria Stella Nemiz (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V TRŽIČU: 10.00, Amelia Donda vd. Basso v kapeli pokopališča, sledila bo upepelitev; 12.00, Aurora Pettinato vd. Alessich, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev.
Ob smrti zveste članice Marije Cescutti (Češčut) izreka
podgorska sekcija VZPI/ANPI iskreno sožalje svojcem.
/
RADIO IN TV SPORED
Sreda, 1B. avgusta 2014
13
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1
^ Rai Uno
^ Rai Due
V" Rai Tre
6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 8.00 Film: II romanzo della mia vita (Luciano Ta-joli) 9.35 Video frammenti 10.00 Film: Perdono 12.00 Dnevnik in rubrike 12.15 Serija: La signora del West 13.00 Rai Cultura - Il tempo e la storia 13.45 Kilimangia-ro Album 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione - Piazza Affari, sledi Dnevnik LIS 15.00 Nad.: Terra nostra
cetta di Babbo Natale 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.45 Talk show: Uo-mini e donne e poi 16.10 Film: Consigli d'amore 18.30 Nad.: Cuore ribelle 19.10 Nad.: Il Segreto 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Film: I mostri oggi (kom.) 23.30 Film: Ravanello pallido (kom.)
V Italia 1
6.10 Aktualno: UnoMattina Estate caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 9.40 UnoMattina Estate - Dolce casa 10.30 UnoMattina Estate - Sapore di Sole 11.25 Serija: Don Matteo 13.3016.50 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Legami 15.00 Nad.: Capri 17.15 Film: Il ritmo dell'amore 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete -Vive la gente 21.20 Serija: Last Cop 23.10 Serija: Tradimenti
6.35 Nad.: Xena, principessa guerriera 7.15 Serija: Supercar 9.10 Serija: A-Team 11.20 Serija: Human Target 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.35 Nan.: Futurama 15.00 Nad.: Pretty Little Liars 16.40 Nad.: Dawson's Creek 18.30 Dnevnik 19.00 Show: Vecchi ba-stardi 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Serija: Chicago Fire
6.10 Nad.: Dance! La forza della passione 6.55 Nad.: The Lying Game 7.35 Nad.: Heartland 8.20 Nad.: Le sorelle McLeod 9.45 Nad.: Pasion Prohibida 10.25 Vreme, dnevnik in rubrike 11.20 Serija: Il nostro amico Charly 12.10 Serija: La nostra ami-ca Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Serija: Omicidi nell'alta societa 15.30 Nad.: Senza traccia 16.15 Nan.: Guardia Costie-ra 17.50 Športna rubrika, sledi dnevnik 18.20 Nogomet: U21, Romunija - Italija 20.30 23.35 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Serija: NCIS - Los Angeles 22.50 Nad.: Under the Dome 23.50 Show: Stra-cult (A casa) di Marco Giusti
23.05 FiIm: Take me home tonight (kom.)
La l
LA
7.00 7.30 Omnibus 7.50 16.15 Serija: Star-sky & Hutch 9.50 Serija: Le strade di San Francisco 11.50 Serija: Jane Doe 13.30 Dnevnik 14.00 Food Maniac 14.15 Serija: Jack Frost 18.10 Serija: Agente speciale Sue Thomas 20.00 23.55 Dnevnik 20.30 In onda 21.10 Nad.: Grey's Anatomy 0.15 Film: Parole d'amore (dram., i., R. Gere, J. Binoche)
^ Tele 4
15.45 Film: I passi dell'amore (dram., i. M. Moore) 17.25 Dok.: Geo 18.55 23.15 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.20 Nad.: Missing 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 23.25 Dok.: Doc3
u Rete 4
6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nad.: Zorro 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Serija: Distretto di polizia 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.3018.50 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Renegade 12.50 Serija: I delitti del cuoco 13.45 Serija: Il giudice Mastrangelo 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Il bambino e il poliziotto 19.35 Ieri e oggi in Tv 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nad.: Il segreto 21.15 Dok.: Mankind
-	La storia di tutti noi 23.55 Boogie Nights
-	L'altra Hollywood
5 Canale 5
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: Crummy e la ri-
6.00 7.00, 13.20 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 12.50 Italia economia e prometeo 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Luoghi magici 8.30 17.30 Deželni dnevnik 13.45 18.00 Qui studio a voi stadio 19.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved
(t Slovenija 1
6.45 Poletna scena 7.10 Odmevi 8.00 Otroški program: OP! 10.40 Dok. serija: Madagaskar 11.55 Dok. serija: Mračna karizma Adolfa Hitlerja 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.35 Globus 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 18.40 Otroški program: OP! 15.50 Kviz: Male sive celice 16.35 Dok. film: Lottina dobrota 17.00 Poročila 17.20 22.55 Poletna scena 17.45 Portret: Gospa, ki z oblačenjem slači 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film: Bober 21.35 Kratki film: Selitev 22.00 Odmevi 22.35 Šport in vremenska napoved 23.25 Dok. odd.: Resolucija 1960
iT Slovenija 2
7.00 8.30 Infokanal 14.55 23.35 Točka 15.50 Evropski magazin 16.15 Mostovi -Hidak 16.45 O živalih in ljudeh 17.10 Na vrtu 17.55 Atletika, EP, prenos 22.00 Žrebanje lota 22.05 Film: Sinovi Norveške
(t Slovenija 3
6.00 9.00, 11.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 7.30 22.00 Aktual-
no 8.45 11.10, 17.50, 19.30, 21.45 Kronika 12.15 Ozadja 12.25 Na tretjem... 13.30 Prvi dnevnik 17.00 Evropa v vsako vas 17.30 Poročila 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 23.00 Aktualno 20.30 Na tretjem... 21.30 Žarišče Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru
Koper
7.30 Infokanal 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 City folk 15.00 Istrska potovanja 15.40 Vesolje je... 16.15 Vseda-nes - Vzgoja in izobraževanje 16.45 Vrt sanj 17.30 Istra in... 18.00 Na obisku 18.25 Village folk 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - dnevnik, sledi šport 19.25 Šport 19.30 Slovenski magazin 20.00 Najlepše besede 20.30 Folkest 21.00 Boben 22.15 Peklenski izbor 23.00 Arhivski posnetki 23.45 Artevisione
Tv Primorka
8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.45 11.30, 13.00, 14.30 Videostrani 12.00 Vedeževanje 17.30 21.00 Trenutki s pihalnim orkestrom 18.00 Rad igram nogomet 18.25 Znanstveni večer 19.25 Besede miru 20.00 Spomini na Goriško 21.00 Predstava: Dobitek 22.05 Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Vi-deostrani
pop Pop TV
6.00 Risanke in otr. serije 8.15 9.30, 10.40, 11.55 TV prodaja 8.30 Serija: Kamp razva-jencev 9.45 15.50 Nad.: Želim te ljubiti 10.55 16.45 Nad.: Sila 12.10 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 13.05 Serija: Zmenki milijonarjev 14.00 Serija: Policijska družina 14.55 22.15 Serija: Modra naveza 19.00 21.55 24UR - novice 20.00 Film: Hišna varuška 23.05 Serija: Rizzoli in Isles 23.55 Nad.: Borgijci
Kanal A
6.55 18.55 Serija: Alarm za Kobro 11 7.45 10.55 Pazi, kamera! 8.20 16.40 Serija: Prijatelja pod odejo 8.50 13.00 Risanke 9.55 17.10 Tv Dober dan 11.30 Serija: Srečni klic 12.3013.20 Tv prodaja 13.35 Serija: Rokodelstvo 14.40 Film: Zavist 18.0019.50 Svet 20.05 Film: Veliki padec 22.05 Film: Reši-lec že prihaja! 23.40 Film: Zapeljevanje
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 11.15 Pogovori z Alojzom Rebulo; 12.00 Jezikovni kotiček; 12.15 Jacques Offenbach - z opereto v svet; 13.20 Zborovska glasba, sledi Music box; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, sledi Music box; 17.30 Odprta knjiga: Matjaž Klemše: V zakrpanih gojzarjih - 8. nad., sledi Music box; 18.00 Srečko Kosovel - človek v magičnem kvadratu, sledi Music box; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30, 9.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 7.45 Primorske novice; 8.00 Vreme; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 10.40, 15.00, 18.55 Pesem tedna; 11.11 Enajst na enajst; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Glasbena promenada; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena zavesa.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informa-
IRIS
Sreda, 1B. avgusta Iris, ob 2B.40
VREDNO OGLEDA
Umberto D
Italija, 1952
Režija: Vittorio De Sica Igrajo: Carlo Battisti, Maria Pia Ca-silio in Memmo Carotenuto
Umberto D je upokojen državni uslužbenec, ki s skromno pokojnino sam životari v majhni sobi v Rimu, njegov edini prijatelj pa je simpatičen psiček. Življenje mu greni hudobna gospodinja stanovanja. Zahteva namreč vedno več denarja in ubogemu Umbertu grozi, da ga bo vrgla na cesto.
Vsi njegovi poskusi navezave stikov s človeškimi bitji propadejo in brezupna situacija Umberta privede do spoznanja, da je edina rešitev samomor. De Sicovo delo je eden najlepših filmov italijanskega neorealizma. Še ena zgodba torej o preprostih ljudeh v luči vsakdanjih problemov, ki pa ni bila nikakor všeč takrat mlademu Giuliju Andreottiju, ki jo je zavrnil kot preveč pesimistično zgodbo. Film bo konec meseca predstavljen v posebnem sklopu beneške Mostre.
cije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Ora musica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35 Cafe Brasil - Speciale mondiali di calcio; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 18.00, 19.00, 23.00 Glasbena lestvica; 13.35 Fegiz Files; 14.00, 21.30 Mi ritor-ni in mente; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.00 La via Francigena; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album charts; 22.00 La via Francigena (pon.); 0.00 Nottetempo.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Pri psihiatru; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55, 13.30 Spored; 9.10, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilske prometne minute; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli?; 11.35 Obvestila; 14.00 Kulturnice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.10 Sredi poletja; 17.30 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprt termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba.
SLOVENIJA 3
10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mojstri samospeva; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Glasni novi svet; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
APrimorski
~	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
1 4 Sreda, 13. avgusta 2014
APrimorski
r	dnevnik
Začetek kvalifikacij za EP
MOSKVA - Danes bodo italijanski košarkarji začeli kvalifikacijske tekme za uvrstitev na evropsko prvenstvo 2015. V skupini G se bodo borili z Rusijo in Švico, z vsako se bodo pomerili dvakrat. Danes jih ob 17. uri (po našem času) čaka dvoboj z Rusijo v Moskvi, ki je pred dnevi izgubila z 79:77 proti Švici. »Pričakujem agresivno igro, saj se bodo Rusi prav gotovo hoteli oddolžiti za poraz proti Švici,« napoveduje trener »az-zurrov« Simone Pianigiani (FotoDamj@n). Tekmo bo sodil tudi slovenski sodnik Petek. Naslednja tekma bo v nedeljo v Cagliariju proti Švici.
ATLETIKA - Prvi dan evropskega prvenstva v Zürichu
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorskl.eu E
Real Madrid osvojil prvo lovoriko
CARDIFF - Nogometaši madridskega Reala so zmagovalci evropskega superpokala. V obračunu med zmagovalcem lige prvakov in najboljšim moštvom evropske lige Sevillo so Ma-dridčani v valižanskem Cardiffu slavili z 2:0 (1:0), oba zadetka je za Real prispeval portugalski zvezdnik Cristiano Ronaldo (na fotografiji ANSA) v 30. in 49. minuti. Za Real je super-pokalna zmaga druga v zgodovini po letu 2002, Sevilla pa ostaja pri eni zmagi iz leta 2006.
Solze sreče, solze jeze
DANES NA EP
Šptinterji in »skrivnostni« Mo Farah
ZÜRICH - V Zürichu bodo danes v ospredju tekači. Ob 19.50 bo na vrsti tek na 10.000 metrov, na kateri je glavni favorit olimpijski in svetovni prvak Anglež somalskega rodu Mo Farah (na fotografiji ANSA). Čeprav je zaradi zdravstvenih težav izpustil igre Commonwealt-ha v Glasgowu - kot je sam pojasnil naj bi bila za vse kriva infekcija, ki jo je staknil po odstranitvi zoba - pa ne bi smel imeti večjih težav, da potrdi primat. Nastopil bo tudi na 5.000 m v nedeljo ob 16.30. Ob 21.49 pa bo finale 100 m, na katerem bo Francoz Christophe La-maitre branil naslov evropskega prvaka. Letos je bil sicer Nemec Julian Reus. Skratka, zanimivo bo.
ZÜRICH - Solze, take in drugačne. Pa vendarle so del vsakega športnega dogodka. Solze sreče so včeraj bržkone pomočile obraz prvih zmagovalcev: v suvanju krogle je evropski naslov osvojil Nemec David Storl, lani zlat na SP v Moskvi in srebrn na OI v Londonu, Angležinja Jo Pavey pa se je veselila zmage na 10.000 metrov pri 40 letih (septembra bo dopolnil 41 let).
Solza sreče je najbrž zlezla tudi po licu Slovenke Martine Ratej, ki je včeraj dokazala, da hoče biti v Zürichu protago-nistka. Že s prvim metom 61,87 m se je gladko uvrstila v finale in krepko presegla kvalifikacijsko normo 57,50 m. Hkrati je bil to tudi najdaljši met kvalifikacij, drugi izid je dosegla Nemka Christin Hussong (61,13), tretjega pa Tatjana Jelača (60,26). Tekmovalka iz Loč ni pustila nič naključju: »Kvalifikacije sem vzela kar resno, ker sem v njih že dvakrat izpadla. Šla sem na polno, nič nisem taktizirala,« je povedala Ratejeva in priznala, da je še nekaj rezerve predvsem v hitrosti. » V finalu želim napasti mejo 65 metrov. Na takšnem tekmovanju mi kaj takega še ni uspelo.« Finale ženskega kopja bo jutri, dvanajsterica pa bo z meti začela ob 20.40.
S solzami (jeze in razočaranja) pa so se najbrž napolnile oči vseh poražencev. Med njimi je bil tudi Daniele Greco, eden izmed glavnih favoritov za najvišja mesta v italijanskem taboru. Skakalec v troskoku se je nastopu - tako kot pred letom dni v Moskvi - moral odpovedati že med ogrevanjem. Pretrgal si je ahilovo tetivo, danes bo šel na operacijo. (vs)
Končni izidi: kroga, moški: 1. David Storl (Nem) 21,41; 2. Borja Vivas (Špa) 20,86; 3. Tomasz Majewski (Pol) 20,83; 10.000 m, ženske: 1. Jo Pavey (Vb) 32:22,39M 2. Clemence Calvin (Fra)
Martina Ratej s prvim metom že v finalu
32:23,58; 3. Laila Traby (Fra) 32:26,03.
Danes (končne odločitve, Rai-Sport1): 9.20 20 km hoja, moški, 19.51 10.000, moški, 20.00 daljina, ženske, 20.25 100 m, ženske, 20.35 disk, moški, 20.37 de-seteroboj, 1500 m, 21.34 100 m ovire, ženske, 21.50 100 m, moški.
Tržačan Nasti 23.
Tržačan Patrik Nasti, ki bo konec meseca dopolnil 25 let, je na 3000 m zapreke osvojil 23. mesto. Razdaljo je pretekel v času 8:46,80. Nastopilo je 28 tekačev. Včeraj je bil najhitrejši Poljak Demcyzszak (8:31,62). V polfinalu pa je iz nadaljnjih bojev izpadla Pordenončan-ka Marzia Caravelli na 100 m zapreke.
ansa
NOGOMET - LP
Kdo bo
nasprotnik
Maribora?
NYON - Evropska nogometna zveza (Uefa) bo danes še enkrat odločala o pritožbi Legie iz Varšave, ki je za zeleno mizo izpadla iz kvalifikacij za ligo prvakov. Zaradi administrativne napake - na drugi tekmi je nastopil Bartosz Bereszynski, ki pa ni imel pravice igranja - je napredoval Celtic, ki se bo za Ligo prvakov pomeril z Mariborom. Legia je na dveh tekmah premagala Celtic s 4:1 in 2:0, zaradi napake poljske ekipe pa je Uefa tekmo registrirala s 3:0 v korist Škotov, ki so tako napredovali zaradi doseženega gola v gosteh. Pri poljskem klubu so Cel-ticu ponudili odločilno tretjo tekmo, kar so na Otoku zavrnili. Sicer pa so v klubu ocenili, da je kazen, ki jim jo je izrekla Uefa nesorazmerno stroga. Zdaj bo o primeru še enkrat odločala Uefa, pri Legii pa še kar napovedujejo morebitno pritožbo na Času. Po zdajšnjem načrtu bosta v četrtem krogu za ligo prvakov igrala Maribor in Celtic, Legio pa prihodnji teden čaka gostovanje v kvalifikacijah za evropsko ligo pri ka-zahstanski ekipi FK Atobe.
SELEKTOR BO MARTINO - Gerardo Martino je novi selektor svetovni podprvakov nogometašev Argentine. Nekdanji trener Barcelone, ki bo nasledil Alejandra Sabello, je moral zapustiti klop katalonskega nogometnega velikana, saj uprava ni bila zadovoljna z izkupičkom ekipe, ki je lani osvojila le superpokal.
PLAVANJE - Od danes evropsko prvenstvo v nemški prestolnici
»Berlinske« ribice
Prve kolajne bodo podelili v daljinskem in sinhronem plavanju - Italija stavi na Grimaldijevo
BERLIN - Danes se bo v Berlinu začelo evropsko prvenstvo v plavanju. Za kolajne se bodo najprej borili plavalci v daljinskem in sinhronem plavanju. Italijanska odprava bo v prvih nastopih v nemški prestolnici stavila predvsem na še ne 25-letno Martino Grimaldi iz Bologne (rojstni dan praznuje konec septembra). Danes bo prvo kolajno lovila na 10 kilometrski razdalji, v nedeljo pa še na 25 km. V obeh disciplinah sodi med glavne favorite: na krajši razdalji je bila na olimpijskih igrah v Londonu bronasta, leta 2012 pa evropska prvakinja, na daljši razdalji pa je bila lani na svetovnem prvenstvu v Barceloni najhitrejša. V boju za kolajne bo tudi Alice Franco, ki brani celinski naslov na 25 km. Dober nastop si obeta tudi Aurora Ponselè, ki si je pravico do nastopa priborila v daljinskem plavanju in tudi v daljših preizkušnjah v bazenu. V moški konkurenci pa ima največ možnosti Simone Ruffini.
Martina Grimaldi iz Bologne sodi med glavne favorite za celinski naslov. Arhivska fotografija vesele Martine po osvojenem bronu na OI v Londonu
ansa
Tekmovanja v daljinskem plavanju bodo v znamenitem Regattastrecke Grünau na jugovzhodu nemške prestolnice, ki je do 19. stoletja gostil jadralne regate, med olimpijskimi igrami 1936 pa veslaške dvoboje.
Danes bodo začela tudi tekmovanja v sinhronem plavanju, od ponedeljka, 18. avgusta pa bodo delili kolajne v plavanju in v skokih v vodo. (vs)
Po TV: ob 9.40 RaiSport2.
KOŠARKA - Slovenija pred SP
Zdovca skrbi Erazem Lorbek
KRANJSKA GORA - Slovenska košarkarska reprezentanca je trenutno v tretjem ciklusu priprav na svetovno prvenstvo v Španiji. Pod budnim očesom selektorja Jureta Zdovca se v Kranjski Gori posveča taktičnim zamislim, ki jih bo lahko preizkusila že ta konec tedna na prijateljskem turnirju v Litvi. Jure Zdovc je dosedanje delo ocenil kot uspešno, izpostavil prizadevnost vseh članov izbrane vrste, pohvalil razmere za delo, žal pa ni mogel mimo zdravstvenega stanja prvega centra ekipe Erazma Lorbka, ki ni na želeni ravni. Starejši od bratov Lor-bek se je poškodoval junija v končnici španskega prvenstva. Strgal si je vez v gležnju, zato je izpustil prvi del priprav in se reprezentanci pridružil šele v Kranjski Gori. »Erazem se je po nekaj skupnih treningih začel pritoževati nad bolečinami v kolenu. Njegovo zdravstveno stanje me kar malce skrbi, saj mu manjka še precej dela, da bo prišel na želeno raven. On je optimist in prepričan, da bo lahko igral v Španiji. Toda dnevi tečejo in vedno manj časa bo za uigravanje ekipe. Če bo lahko na zadnji pripravljalni tekmi pred svetovnim prvenstvom z ZDA odigral dvakrat po sedem minut, bom jaz osebno zadovoljen,« je dejal Zdovc.
Povsem drugače je z Goranom Dragicem, ki se je ekipi prav tako priključil v Kranjski Gori. Tako Zdovc kot igralci so potrdili, da je ekipa občutno močnejša s prihodom zvezdnika iz Phoenixa. Hkrati selektorja veseli, da se je Goranu Dragicu uspelo dogovoriti z delodajalci, da bo lahko namesto treh odigral pet prijateljskih tekem. Nastopil bo na dveh v Litvi, na dveh v Lju-
bljani ter za konec še z ZDA v Las Pal-masu.
Najbolj se je prihoda Gorana Dragica razveselil Jaka Klobučar, ki je v njegovi odsotnosti opravljal naloge organizatorja igre. »Te dni v Kranjski Gori smo zelo dobro izkoristili. Dokončno smo postavili sistem igre, ki ga moramo zdaj le še piliti. Pričakujem, da bomo z Goranom Dragicem precej boljša ekipa in da se bomo dvigovali iz tekme v tekmo,« pravi Klobučar.
Slovenija bo v Kaunasu odigrala tri tekme. V soboto jo čaka obračun z Novo Zelandijo, dan pozneje se bo prav tako ob 15.15 po slovenskem času srečala z Grčijo, za konec pa se bo v ponedeljek pomerila še z domačo izbrano vrsto. V dvorani Stožice pa bodo igrali med 21. in 23. avgustom proti Iranu, Braziliji in Litvi. (STA)
Izšla druga knjiga o Lipku
LJUBLJANA - Po prvi knjigi maskote lanskega košarkarskega prvenstva, Lipko in KošoRok, je mladinski pisatelj Primož Suhadolčan letos spisal novo pravljico, Lipko in svetovni prvaki. Zgodbo je ilustriral Gorazd Vahen. Za ceno 16,95 evrov jo je moč dobiti v vseh bolje založenih knjigarnah.
/
ŠPORT
Sreda, 13. avgusta 2014
15
GORSKI TEK - Po tretji preizkušnji svetovnega pokala
Na tretjem mestu
Slovenski gorski tekač iz Žabnic Tadei Pivk je v nedeljo na tretji etapi svetovnega pokala v Švici osvojil 10. mesto, kar je zadostovalo, da se je v skupni razvrstitvi povzpel na visoko 3. mesto. Tekači so morali preteči 31 kilometrov z 2200 metri višinske razlike in 800 metri spusta v kraju Zinal na jugu Švice: »S svojo uvrstitvijo sem kar zadovoljen, saj mi trasa ni bila pisana na kožo. Konkurenčnejši sem tam, kjer je veliko spusta, tokrat pa je bila trasa večinoma ravninska, tako da so v ospredje prišli tekači, ki navadno ne nastopajo na gorskih tekih,« je pojasnil Pivk. Razdaljo je pretekel v času 2:40,23.
Tudi za Kiliana Journeta, tačas najboljšega gorskega tekača na svetu, je bila pot do zmage težja, saj je vodstvo prevzel le nekaj minut pred ciljem (2:31,54).
Pivk bo četrto, predzadnjo preizkušnjo svetovnega pokala izpustil, saj so za skupno razvrstitev dovolj štirje rezultati. Prvega je letos osvojil v Španiji, kjer je bil 9., v Canazeju je bil tretji, tokrat 10., nastopil pa bo spet 11. oktobra v kraju Limone del Garda v pokrajini Brescia. Tam bo skušal ubraniti 3. mesto na skupni lestvici ali celo izboljšati končno uvrstitev. Vodi Španec Jounet, ki je razred zase, drugi je Romun Zinca. (vs)
□ Obvestila
AŠD POLET, košarkarska sekcija, organizira priprave na novo sezono za žensko ekipo U-15 od ponedeljka 25.8. do petka 29.8.2014 v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Vadba je odprta vsem dekletom letnikov 1999, 2000, 2001, 2002 in 2003, ki bi se rada preizkusila v košarki ob Poletovih igralkah in vzljubila novo športno panogo. Dnevni program priprav: jutranji del (atletska priprava) od 10.00 do 12.00 in popoldanski del (košarkarska šola) od 16.00 do 18.30. Vadba je brezplačna! Info: Damjan Košuta 348/3342397.
AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI vabi na poletni kotalkarski kamp, ki bo na kotalkališču na Peči, od ponedeljka 25 do petka 29 avgusta. Prijavijo se lahko fantje in dekleta od 4 do 11 leta starosti. Informacije: Elena 333.9353134, kdvipava@virgilio.it
ŠD KONTOVEL prireja v sodelovanju z ZSŠDI odbojkarski kamp za deklice letnikov 20012007 od 25. do 30. avgusta od 8.00 do 16.00 na Kontovelu. Vpis in informacije 3383277407 (Nicole) in 3479037995 (Ilenia).
NOGOMET - D-liga: o skupini C trener Krasa Predrag Arčaba
»Na papirju lažja skupina«
Glavna favorita sta po mnenju repenskega stratega Padova in Sacilese
Kras se bo za obstanek v D-ligi boril s 166 ekipami iz cele Italije. Ekipe iz Fur-lanije Julijske-krajine je zveza vključila v skupino C: ob Krasu so tu še novinec Fon-tanafredda, pa še Triestina, Tamai in Sa-cilese. V skupino so bile vključene še tri ekipe iz Tridentinske-Južne Tirolske in deset ekip iz Veneta. Skupno jih je 18.
Najdaljše gostovanje čaka nogometaše Krasa v kraj Mezzocorono (Kronmetz), ki leži 20 kilometrov severno od Trenta. Iz Tridentinskega je še Dro: obe ekipi sta lani ohranili status četrtoligašev po play-outu. Mimogrede: Mezzocorona je premagala Ufm, kjer igra slovenski nogometaš Alen Carli iz Slivnega. Novinec v ligi pa bo Mori S. Stefano, ki se bo prvič v zgodovini kluba pomeril v državni ligi.
Pri Krasu so s sestavo skupine zadovoljni, saj so si ekip iz Tridentinskega po tihem tudi želeli, pa čeprav so najbolj oddaljene: »Statistike kažejo, da ekipe iz Tri-dentinskega težko ohranijo status D-liga-ša,« potrjuje trener Krasa Predrag Arčaba, ki ligo zelo dobro pozna. Letos v skupini C ne bo »njegove« San Paolo Padove, ki je bila vključena v skupino D. »Na papirju je naša skupina nekoliko lažja kot na primer skupina D, v katero so vključene še nekatere ekipe iz Veneta. V naši skupni C bo glavni favorit Padova, ki je še lani igrala v B-ligi. Ekipo bo vodil trener Carmine Parla-to, lani pri prvaku Pordenonu (lani prvi v skupini C D-lige). On je k sebi privabil še nekaj igralcev lanske zmagovite porde-nonske ekipe, obenem pa lahko računa na dobre mlade igralce, ki se kalijo v mladinskih sektorjih tamkajšnjih ekip. Skratka, napovedujejo hitro vrnitev v C-ligo,« pravi Ar-čaba, ki tekmo komaj čaka tudi zato, ker bo s Krasom gostoval na največjem in najelitnejšem stadionu v Padovi Euganeo.
Med glavne favorite uvršča še Saci-lese, ki se je lani uvrstila v državne play-offe za napredovanje. »Od ekip iz naše dežele se bomo najbrž mi s Fontanafreddo in Ta-majem borili za obstanek, s tem da je morda Tamai v prednosti, saj igra v tej ligi že več let in torej jo dobro pozna, kaj bo s Trie-stino pa je težko napovedati,« pravi Arča-ba. Pri napovedih pa je tudi zelo previden: »Zaradi združitve C1- in C2-lige je veliko nogometašiv še brez kluba in torej pripravljenih, da okrepijo ekipe iz D-lige. Zanimivo bo in morda pride še do presenečenj.« Za presenečenje naj bi morda poskrbel sam Kras, pravi repenski strateg. Novinca v ligi sta tudi Union Pro Mogliano in Arzi-gnanochiampo. Lani drugouvrščeni Ma-rano pa se je združil s Trissino Valdagno, letos nastopata pod imenom AltoVicenti-no. (vs)
DANES - V Repnu ob 18. uri Kras - Ilirija; v Križu ob 19. uri Vesna - San Luigi.
DRŽAVNI MLADINCI - Sestava skupine D: Dro, Mezzocorona, Mori S. Stefano, Ital Lenti Belluno, Montebelluna, Union Ripa La Fenadora, Giorgione, Union Pro, Biancoscudati Padova, Tamai, Sacilese, Unione Triestina, Fontanafredda, Kras Repen.
D-liga, Dro	SKUPINA C 346 km (3h 27 min)		Tridentinsko (Trento)
Mezzocorona		371 km (3h 31 min)	Tridentinsko (Trento)
Mori S. Stefano		326 km (3h 5 min	Tridentinsko (Trento)
Tamai		115 km (1 h 16 min)	FJK (Pordenon)
Sacilese		122 (1 h 18 min)	FJK (Pordenon)
Triestina		12,4 km (24 min)	FJK (Trst)
Fontanafredda		118 km (1 h 17 min)	FJK (Pordenon)
Belluno		182 km (1 h 56 min)	Tridentinsko
Montebelluna		162 km (1 h 57 min)	Veneto (Treviso)
Legnago		268km (2h 42 min)	Veneto (Verona)
Clodiense		190 km (2h 15 min)	Veneto (Chioggia)
Altovicentino		233 km (2h 18 min)	Veneto (Marano Vicentino)
Union Ripa		198 km (2h 30 km)	Veneto (Belluno, Seren del Grappa)
Giorgione		165 km (2h)	Veneto (Castelfranco)
Union Pro Mogliano		146 km (1 h 35 min)	Veneto (Mogliano Veneto)
Arzignanochiampo		230 km (2h 21 min)	Veneto (Arzignano)
Padova		183 km (1 h 59 in)	Veneto (Padova)
Legenda: naziv kluba, oddaljenost od Repna, čas vožnje, dežela in pokrajina			
NOGOMET - Včeraj podpisali predpogodbo
Triestina odslej v rokah Rimljana
Triestina ima novega gospodarja: to je rimski podjetnik Pangrazio Di Pie-ro. V popoldanskih urah je prišlo do podpisa predpogodbe, po kateri je Di Piero prevzel celotno last kluba od ko-sovsko-švicarskega podjetnika. Nekatere podrobnosti prevzema tržaškega kluba so pojasnili na novinarski konferenci, na kateri sta bila prisotna predstavnik starih lastnikov Pierre Mbock kot novi lastnik Triestine Di Piero z desno roko Mar-com Pontrellijem. Slednji je bil v bistvu pravi pobudnik odkupa Triestine: sam je prepričal podjetnika, ki se v Rimu ukvarja z gradbeništvom, da prevzame Triestino. Edini upravitelj, ki bo klub vodil vse do podpisa dokončne pogodbe (najkasneje do 30. septembra) in bo imel v teh dveh mesecih vse vajeti v svojih rokah, bo ravno Marco Pontrelli.
ZADOLŽITEV - Mbock je zatrdil, da se je v teh mesecih zadolžitev kluba
znižala iz 490.000 na 350.000 evrov, kar naj bi bila izključna zasluga Hamdija Mehmetija, razne vsote celotnega prevzema kluba pa niso želeli razkriti.
EKIPA - Pontrelli mora zdaj sestaviti kompetitivno ekipo v nekaj dneh. Na novinarski konferenci je sicer napovedal, da bo v nekaj dneh lahko trenirala skoraj popolna ekipa. Klub pa bo moral rešiti tudi problem dolgov do nekaterih igralcev, ki bi lahko ekipo stale nekaj točk odbitka na lestvici.
TRENER - Novi lastniki želijo v Trstu ustvariti kakovostni mladinski sektor, prav zato bodo zaupali prvo ekipo trenerju, ki je do lani vodil mladinsko ekipo Triestine in zelo dobro pozna klub. Gre za Stefana Lottija, ki so mu v tej sezoni zaupali vlogo Luisovega pomožnega trenerja, a je po odhodu trenerja in pod vodstvom nove uprave »napredoval« na mesto trenerja.(I.F.)
55
Veronika Povšič
PET POLETNIH VPRAŠANJ
Odbojkarica Veronika Povšič iz Gorice je v minuli sezoni igrala pri Govolleyu v 1. diviziji, tam naj bi nastopala tudi letos, vendar se s klubom doslej še niso srečali. Bančna uslužbenka, 27 let, živi v Gorici.
Nova sezona: moj recept za ohranjanje forme.
Zadnje tedne sem malo lenarila, sicer pa sem dva do trikrat tedensko tekla v Pevmskem gozdu ali ob letališču na Rojah, kolesarila z gorskim kolesom in igrala tenis. Za tenis sem se navdušila potem, ko ga je začel igrati brat, kolesarila pa sem s fantom.
KLUB O KLUBU - Dario Štolfa, SK Devin
»Popestrili bomo planinsko sekcijo«
Po rednem volilnem občnem zboru SK Devin je predsedniško funkcijo ponovno sprejel Dario Štolfa. Zanj bo to že peti dveletni mandat.
Ali ste po tolikih letih še vedno motivirani?
Seveda. Vendar delamo zdaj na tem, da bomo dobili naslednika.
Je to vaša desna roka, pod-presednik Bernard Purič?
Tako. V odbor smo vključili mlade, ki nas bodo čez čas lahko nadomestili. Nekaj časa je v to treba vlagati.
Ali črpate motivacijo tudi v novih izzivih, ki jih letos načrtujete?
Prva dejavnost ostaja pri klubu smučanje, med novosti pa je letos popestritev planinske sekcije. Sekcijam za pohodništvo in gorništvo smo dodali še sekcijo za alpinizem in plezanje, saj so se nam pridružili novi odborniki. Za naslednjo sezono načrtujemo popoln zimski in poletni program, ki bo primeren za različne profile ljudi. Uvedli smo tudi tečaj nordijske hoje, ki ga organiziramo od polovice avgusta vsak ponedeljek v Ribiškem naselju. Imamo pa še sekcijo za rekreacijo, ki jo vodi Katja Škerk.
Kaj pa kolesarska sekcija?
Začeli bomo znova, saj zdaj nimamo več otrok. Šolam bomo predstavili projekt, ki bo vključeval tudi prometno vzgojo. S tem želimo privabili otroke.
Ali boste na področju planinstva postali konkurenti SPDT in SPDG?
Ne. Lahko bi se razvilo kako so-delovanje.Opažam, da če je več ponudnikov, lahko ljudje izbirajo. In to prinaša korist vsem. Vsekakor pa bo naša planinska sekcija še naprej sodelovala s ŠZ Sloga.
Ali želite z večjo ponudbo planinskih dejavnosti povečati članstvo ali ste občutili povpraševanje po tem?
Pri Devinu je vedno delovala planinska sekcija. Tačas klasično po-hodništvo ni več tako privlačno. Če želiš privabiti nove člane, moraš ponuditi nekaj novega. Vsako društvo se bori za člane, saj tako pridobiš na vidljivosti in uspehih.
Tudi pri smučanju imate široko ponudbo za otroke, ponujate tekmovalno in rekreacijsko smučanje. Ali morajo biti dandanes društva širokopotezni in torej ponuditi čim več različnih dejavnosti?
Seveda. Povpraševanje je raznoliko. Nekateri se prav bojijo tekmovanja in agonizma. Prav zato ponujamo tudi alternativne dejavnosti, da ne izgubimo tistih, ki bi radi smučali, a nočejo tekmovati.
V poročilu ste zapisali, da mrzlično iščete sponzorje za vaše delovanje. Kakšna je finančna slika društva?
90-odstotkov našega delovanja sloni na organizaciji pobud, kot so praznik v Nabrežini, oktobrski smučarski sejm in tudi šola smučanja nam prinese finančni priliv, da lahko podpremo tekmovalne ekipe. Prispevek, ki ga dajo starši za tekmovalno dejavnost, namreč ne zadostuje za kritje vseh stroškov. (vs)
Nov odbor SK Devin IZVRŠNI ODBOR. Predsednik Dario Štolfa, podpredsednik Bernard Purič, blagajničarka Marjanka Ban, tajništvo: Nadja Kralj, Erika Ukmar, gospodar Erika Purič, odgovorni za smučanje in ro-lanje Aleš Sever, kolesarstvo Peter Sos-si, Loredana Verni, šola smučanja Erika Ukmar, Bogdan Milič; planinski odsek: pohodništvo Toni Balzano, gorni-štvo Davor Zupančič, Patrik Štolfa, rekreacija in prosti čas Katja Škerk, odgovoren za spletno stran Bernard Pu-rič. NADZORNI ODBOR: Stojan Pahor, Frančko Briščak, Elder Švab, Bruno Tomasetig.
Poletna srečanja s soigralkami: kje in kolikokrat tedensko. Srečujemo se samo priložnostno, na primer ob rojstnih dnevih ali diplomah. Počitnice: kdaj in kje? Pravkar odhajam na Sardinijo. Moj in ekipni cilj v naslednji sezoni. Težko napo-vem karkoli, saj se s klubom še nismo srečali. Vsekakor pa želim, da bi dosegle čim boljši rezultat in da bi mlade napredovale.
Druga ekipa, ki jo bom spremljala v naslednji sezoni. Spremljala bom Olympio. Če bom prosta, bi si rada ogledala tudi kako tekmo.
16
Sreda, 13. avgusta 2014
VREME, ZANIMIVOSTI
/
Danes bo vreme precej nestabilno z možnostjo posameznih ploh in neviht v gorah, nekaj jih bo tudi po nižinah in ob morju. Posamezne krajevne nevihte bodo lahko tudi močnejše.
Danes bo deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo. Okrepil se bo jugozahodni veter. Predvsem v zahodnih krajih se bodo pojavljale plohe in nevihte, ki se bodo zvečer in v noči razširile nad večji del Slovenije. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 19, ob morju okoli 21, najvišje dnevne od 24 do 31 stopinj C.
I ¡2 Sonce vzide ob 6.02 in zatone ob 20.17 a Dolžina dneva 14.15
Luna vzide ob 21.36 in zatone ob 10.38
2003 - V večjem delu Slovenije višek vročine v izjemno vročem poletju _ 2003. Najbolj vroče je bilo v Metliki, kjer so izo merili kar 40,5 °C; na Bizeljskem se je segrelo do < 39,4 °C,v Mariboru do 38,8 °C, v Murski Soboti in Novem mestu do 38,4 °C, v Ljubljani do 37,3 °C.
Danes: ob 4.53 najnižje -63 cm, ob 11.34 naj-Sj višje 52 cm, ob 17.34 najnižje -31 cm, § ob 23.11 najvišje 35 cm. S Jutri: ob 5.22 najnižje -53 cm, ob 12.05 naj-či višje 49 cm, ob 18.19 najnižje -28 cm, ob 23.47 najvišje 23 cm.
DANESJ [S\
Povsod po deželi bo spremenljivo vreme. Več oblačnosti bo jutri zjutraj, zlasti na vzhodu. Popoldne se bo vreme izboljšalo, na vzhodu pa bodo še naprej možni kratkotrajen dež ali nevihte.
Jutri bo pretežno oblačno, sprva bodo padavine še pogoste, deloma kot plohe in nevihte, popoldne pa bo več suhega vremena. Sveže bo.
TOLMEČ
018/20
TRBIŽ O
13/16
VIDEMO
19/27
CELOVEC
° 14/18
KRANJSKA G.
O 12/16
O TRŽIČ
S. GRADEC
014/18
15/19
CELJE
15/19 O
ČEDADo
20/26
GORICA
21/27 O
KRANJO

LJUBLJANA
017/19
N. GORICA
0 19/25
6*

POSTOJNA
O 16/20
N. MESTO
16/18 O
KOČEVJE \ O .
ČRNOMELJ O
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 25,2 stopinje C.
500 m...........22
1000 m...........18
1500 m...........14
2000 m...........12
2500 m............9
2864 m............5
UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8, v gorah do 9.
TURIZEM - Lani jo je obiskalo 84,7 milijona turistov
Francija najbolj priljubljena turistična destinacija na svetu
PARIZ - Francijo je lani obiskalo 84,7 milijona tujih turistov, kar jo je vnovič zavihtelo na sam vrh najpogosteje obiskanih držav na svetu. Največ turistov je bilo iz Azije, medtem ko so zabeležili tudi porast števila evropskih turistov. Številka lanskega obiska Francije je v primerjavi z letom 2012 poskočila za dva odstotka. To pomeni, da je v privabljanju tujih obiskovalcev Francija na vodilnem mestu in zlahka premaga ZDA in Španijo, ki ju je v minulem letu obiskalo 69,8 milijona oziroma 60,7 milijona turistov.
V Franciji so zabeležili porast evropskih turistov, in sicer je bilo teh za 1,2 odstotka več kot minulo leto. Med njimi vodijo predvsem nemški in britanski turisti, število turistov iz Belgije, Luksem-burga, Italije in Španije pa se je zmanjšalo. Po velikem padcu števila turistov v 2012,
so se v letu 2013 v Francijo vrnili turisti iz Severne Amerike.
A vendarle je največji porast zaznati pri azijskih turistih, saj se je obisk kitajskih turistov povečal skoraj za četrtino. V celotnem letu 2013 je v Francijo pripotovalo 4,5 milijona azijskih turistov, kar je 13 odstotkov več, in sicer z znatnim porastom kitajskih turistov (teh je bilo 1,7 milijona).
Podatke študije vsakoletno skupaj s centralno banko Francije objavi mednarodna agencija za konkurenčnost. Izsledki študije tudi kažejo, da so turisti podaljšali svoje bivanje v Franciji s povprečno 6,9 na 7,1 nočitev na posameznika, medtem ko pa število nočitev v plačljivih oblikah nastanitev ni toliko naraslo; iz tega je sklepati, da so se z namenom privarčevati turisti pogosteje odločali za bivanje pri družinah ali v okviru izmenjav v apartmajih.
(POČASI, POČASI)
NEMČIJA - Pet let je streljal na avtocestah
Začelo se je sojenje strelcu na voznike
MÜNCHEN - V Nemčiji se je v ponedeljek začelo sojenje vozniku tovornjaka, ki je kar pet let streljal po nemških avtocestah. Na avtomobile in tovornjake naj bi streljal več kot 700-krat in pri tem ranil več ljudi. 58-letnega Michaela Harryja K. so aretirali junija lani. Obtožnica ga v petih točkah bremeni poskusa umora, povzročitve hude telesne poškodbe in drugih kaznivih dejanj. Nanaša se na kar 171 različnih incidentov. Če bo spoznan za krivega, mu tako grozi vrsta let v zaporu.
S streljanjem naj bi začel leta 2008, morda pa tudi že prej. Med drugim je leta 2009 v vrat ustrelil neko voznico, ki je zato pri visoki hitrosti zapeljala v varnostno ograjo in je bila v kritičnem stanju. Preiskava je bila sicer zelo zapletena, saj
vozniki pogosto sprva niso niti opazili, da je njihovo vozilo zadela krogla. Kot je ob začetku sojenja v mestu Würzburg na Bavarskem povedal tožilec, obtoženi pravi, da je želel zgolj dati »lekcijo« drugim to-vornjakarjem, ki se po njegovem niso znali obnašati na cesti. Kot je spomnil sodnik, je obtoženi uporabil tudi izraz »vojna na nemških avtocestah«. Tožilstvo trdi, da se je obtoženi zavedal, da lahko njegovi nenatančni streli povzročijo resne prometne nesreče s hudimi posledicami, celo smrtjo drugih voznikov. Označilo ga je kot »zafrustriranega samotarja«.
Obramba po drugi strani zavrača obtožbe o poskusu umora in je v ponedeljek odločno vztrajala, da obtoženi ni niti pomislil na to, da bi kdo od voznikov lahko bil zadet ali bi celo umrl.
tekst in fotografije Veronika Sossa
-15-
Nizkocenovni prevoz: pick-up vozila
Mosquito net ali mreža proti komarjem je priporočljivo preventivno sredstvo
Privatna ambulanta v vasi Viptek
V	vasi Mazembe ni ambulante. Najbližja (privatna) ambulanta je v vasi Viptek, kakih 45 minut hoda od Elinega centra, najbližja bolnica pa je v večji vasi Chintege, do katere se lahko odpelješ samo z avtobusom.
V	javno bolnico ima vstop vsakdo. »Težava je, ker tam zdravijo v bistvu samo malarijo,« razlaga Peter, zdravnik v privatni ambulanti v Vipteku. »V javnih bolnišnicah nimajo mikroskopa, zato ne morejo ugotoviti, za katero vrsto malarije gre. Vse vrste malarije zdravijo s enakimi tabletami. Seveda, če jih imajo dovolj, saj velikokrat zmanjkajo.« Za katero koli drugo zdravstveno težavo, specialistične in druge preglede, morajo Malavijci obiskati privatne ambulante in bolnišnice, ki jih je seveda treba plačati.. Zato se do privatnih zdravnikov pripeljejo samo tisti, ki lahko za pregled odštejejo določeno vsoto denarja. Kdor denarja nima, ne dobi zdravstvene pomoči.
Malarija se v Malaviju širi vse leto in skorajda po vsej državi. Turisti in prostovoljci, ki živijo tam manj kot tri mesece, navadno jemljejo antimalarike. Ti ne zaščitijo pred vsemi oblikami malarije, so pa dobro preventivno sredstvo. Afričani pa seveda ne jemljejo antimalarikov. Malarija je zanje kot naša gripa, vselej pa se morajo zdraviti, navadno s tabletami. Če ne ukrepajo pravočasno, pa so posledice lahko tudi smrtne. V vasi Mazembe so le nekaj dni pred mojim prihodom žalovali za dečkom, ki je umrl zaradi malarije. Starši so mislili, da je zbolel za gripo, in upali, da bo ozdravel. Naposled pa je bilo za pomoč prepozno.
Pomembna je predvsem preventiva, opozarja Peter. Zvečer je treba nositi dolge hlače in dolge rokave, domačine pa tudi opozarjajo, naj nad posteljo razpnejo mrežo, ki jih ponoči ščiti pred komarji. Vendar tudi to včasih ni dovolj, razlaga Peter. Komarji v zadnjih letih spreminjajo svoje navade. Ker vedo, da ima večina nad posteljami mreže, priletijo bolj zgodaj, velikokrat že pozno popoldne.
Se nadaljuje.