Stev. 188.
T Iilnbllani. v petek. U. avgusta 191L
Leto XXXIX.
es Velja po pošti: as
Sa cilo leto naprej . K 26'— za pol leta „ . „ 13-— sa Mirt leta „ . „ 6-50 ■a es meseo „ . „ 2'20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— za ostalo Inozemstvo „ 35'—
V LJnblJanl na dom:
Za eelo leto upre] . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ , „ 6-— 2'-
za en meseo
• i» • i>
T aprail prejemaa umetno K 1-90
Inseratl:
Enostolpna petltrrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 * za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popnst.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petltrrsta (72 mm) 30 vinarjev.
; Izhaja:;
Tsa* dan, lzvzemil nedelje ln praznike, ob S. nrt popoldne.
ftsr tJrednlštTO Je v Kopitarjevi nUol štev. 6/H1. Bokoplsl se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne s= sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Opravntitro Je v Kopitarjevi nllol itev. 8. TEe Avitr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne hran. račun št 26.511. — Dprarnlškega telelona št 188.
Današnja številka obsega 6 strani
Bod ohrani!
Enoinosemdeset let je danes star naš cesar Franc Jožef. Dva rodova sta že preminula, tretji gre proti koncu, naš cesar je pa še živ in zdrav in obhaja danes enoinosemdesetič dan svojega rojstva. Narodi cele države so danes enega samega čustva prešinjeni, veselja, da je njihov cesar šc tudi ta dan doživel, in želje, tla bi jih še toliko, kolikor jih človek sploh more. Vesel je današnjega dne avstrijski kmet, kateremu je Franc Jožef da.l svobodo, veselo delavstvo, ki ne pozabi, da se je pod Francom Jožefom, z njegovim sodelovanjem in proti volji kapitala uveljavila splošna in enaka volilna pravica in postavilo na dnevni red splošno zavarovanje, vesel je trgovec in obrtnik, vesel industrijec, vesel tehnik, vesel preprost človek in razumnik. Kako se je naša Avstrija pod Francom Jožefom razvila! Od absolutizma do ustavnosti, od manehesterskega liberalizma do moderne socialne postavodaje, od tlačanstva in kolonstva do agrarne politike, ki brani oratarjri.
In čisto pravično je, da vsak domoljuben Avstrijec zavoljo tega slavi prav cesarja. Ni bizantinizem, če se Avstrijec danes s prav posebno udanost j o spominja dobrega starčka, ki nas kakor oče že triinšestdoset let vlada. Zakaj kaj bi bilo danes iz Avstrije brez Franca Jožefa? Njegova odločnost v pravem trenotku, njegova dobrota, kadar je bilo treba, njegova vztrajnost v najtežavnejših razmerah, njegova pridnost, ki je še danes vzor vsakemu državljanu, predvsem pa njegova bogo-udanost in zaupanje v Boga, ki ščiti Avstrijo, vse to je bilo tisto, kar je Avstrijo v najbolj kritičnih trenotkih držalo skupaj in preprečilo, da je zunanji in notranji sovražniki niso razkosali, kakor bi bili radi. Nekje na dvoru na Dunaju jc krasna slika, ki predstavlja cesarja Ferdinanda II., kako kleči pred razpelom in moli Boga, medtem ko država gori na vseh krajih in puntarji dvigajo glavo. In Bog mu odgovori: »Ferdinande, non deseram te!« --
»Ferdinand, ne bom tc zapustil!« Ta zavest je Habsburžane vedno spremljala, zavest, da Bog Avstrije nc bo zapustil, jc tolažila, krepčala in povzdigovala tudi Franca Jožefa.
Tako jc naš cesar učakal enoin-osemdeseto leto svoje starosti. Sovražnikov ima Avstrija tudi danes veliko, a Avstrija je danes, ko sneg beli Franc Jožefovo glavo, čisto drugačna kakor jc bila takrat, ko je kot osemnajstletni mladenič sredi najhujših puntov in vojske prevzel vlado, nc vedoč, bo li jutri še nosil na glavi krono. Danes je Avstrija spoštovana in njena beseda nekaj velja, v zboru narodov. Različni narodi naše države se zavedajo svoje skupne domovine, vsi vedo, da je lc v njeni moči podano jamstvo za njihov napredek, Avstrijcev, ki bi Avstrijo čr-tili, ni več ali pa le neznatna peščica, blatni sneg, ki se taja v kotu. Naša armada je močna, tudi na morju vihra že s ponosom naša zastava, nova pota se odpirajo naši trgovini. Blagostanje ljudstva je neprimerno višje kakor je bilo v onih žalostnih časih, ko je kmet bil le grajski hlapec, delavec suženj, meščan brez svobode, stiskan od vse-mogočnega, uradništva. Lepo je danes biti Avstrijec!
Ena reč bi mogla to veselje kaliti: da se avstrijski narodi .tudi še danes niso sporazumeli tako, kakor bi bilo v skupni blagor Avstrije potrebno, da se Nemec in Čeh, Slovenec in Nemec, Ru-sin in Poljak, Italijan in Hrvat, Nemec in Italijan, Avstrijec in Mažar, Mažar in Rumun, Hrvat in Mažar prepirata in da. vsi skupaj zaraditega trpimo, ne pridemo do pravega in pametnega dela in drug drugega zaviramo pri potrebnem napredku. Čeprav bo še ogromnega dela treba, da se vsi narodnostni spori v Avstriji poravnajo, kolikor sc to pri narodih, ki so medseboj v naravni, nepremagljivi in instinktivni življenjski konkurenci sploh da, vendar upamo, da vsaj v avstrijski polovici še pod vladarstvom Franca Jožefa pridemo do narodnostnega sporazuma, ki bo omogočal, da reši Avstrija svoje velike kulturne, socialne in gospodarske naloge v vedno večji blagor vseh svojih narodov in v čast pred svojimi sosedi.
Dal Bog, da naš dobri cesar tudi to dobo učaka in vidi saj začetek dela, kateremu je on sam že v početkih svoje vlade postavil temelj. Zato mu kličemo danes:
Bog Te ohrani!
Volitve v marini okrajni zasiop.
M a r i b o r, 17. avgusta.
Z velikim zanimanjem se jc pričakoval izid volitev v skupini velcpose-stva za mariborski okrajni zastop. Slo-venci — brez razlike strank — so se letos prvokrat udeležili volitev v tej skupini. Brez kake hude agitacije je bil prvotni uspeh slovenske stranke skoraj popolna — zmaga. Čuditi se moramo, da slovenski rodoljubi prejšnjih dob niso skrbeli za to, da bi se slovenski volilci udeleževali volitev v tej skupini.
Bilo je v ponedeljek, 11. avgusta, ko so krog pol 9. ure prihajali slovenski veleposestniki od vseh strani v Narodni dom, kjer je bilo zbirališbe Slovencev. Najboljši slovenski možje so sc zbrali k posvetu. Navzoči so bili tudi trije državni poslanci: dr. Korošec, dr. Verstovšek in Pišek. Krog tri četrt na 10. uro smo se podali na volišče. Vedeli smo, da moremo zmagati le tedaj, če bodo ostali vsi volilci zvesti in bodo držali disciplino. A če tudi ne zmagamo, vendar dovolj glasno demonstriramo proti vladajoči nemško-liberalni nemškutarski kliki, ki jc gospodarila dosedaj v okrajnem zastopu.
Volilna dvorana je bila že ob deseti uri nabito polna. Presenečeni so se posvetovali Nemci, kaj storiti, videč prihajati vedno nove vrste slovenskih volilcev. Volitev se začne z volitvijo volilne komisije. Nasprotniki so hoteli kar per acclamationem voliti svojo, nas pa prezreti. Na našo odločno zahtevo se je izvršila volitev z listki. Nemci so vrgli takoj cele kupe svojih volilnih listkov med volilce. Rezultat je bil: Nemci 108 glasov, Slovenci: Viktor Gla-ser, dr. Leskovar in Pušenjak pa 95 glasov. S heil-vpitjem so pozdravili Nemci in renegati izid. Mi še nisino izgubili poguma. Nemci so takoj s fija-kerji poslali po nove volilce. Volitev je šla gladko naprej. Nemcem je stopal — pot na čelo. Oddanih je bilo 20(5 glasov, nemških listkov z enotnimi kandidati je bilo 100, enako slovenskih, 8 glasovnic pa jc bilo razcepljenih. Rezultat je
bil konečno: Nemci od 102 do 108, Slo« venci od 100 do 105, izvoljen je bil edini slovenski kandidat Matija Peklarod Sv. Jakoba v Slov. goricah in 8 Nemcev, oziroma nemškutarjev. Izvršilo se je sramotno izdajstvo! Ako bi se to ne bilo zgodilo, dobila bi slovenska lista skupno — ne samo Peklar — 105 glasov! To jc storil nek mož iz Slovenskih goric iz gole osebnosti, iz zaljubljenosti do — meščanov!
Končni izid so Nemci vzeli brez vpitja na znanje. Presenečeni so bili nad našo močjo.
Zanimivo je, ako pogledamo, kdo je volil proti nam. Večinoma sami ljudje, ki živijo od slovenskih kmetov in nekaj takih, ki bi pač bolje storili, ko bi papir za pooblastila vrgli v peč. Nasprotniki so namreč imeli pooblastila tudi od zavoda Admont in Št. Pavel (!), od južne železnice in nekaterih drugih. Doma jc ostalo krog 30 Slovencev in toliko Nemcev, cclo poslanec \Vastian ni prišel volit.
Zadovoljni smo z uspehom. Mnogo je bilo naših ljudi, ki so se hudovali pred volitvami, češ, uspeha itak ni pričakovati za Slovence v tej skupini. A vendar tako lepa moralna zmaga!
V soboto, dne 19. avgusta, volijo kmečke občine. Volilcev jc 161. Tudi tukaj bo boj silno hud. Vse nestrpno pričakuje izida. Če bomo zmagali Slovenci, zmagala bode disciplina in značaj-nost.
Pohvalno sc mora omeniti, da se ni od nobene.strani delalo med Slovenci strankarsko, nastopili smo kot slovenska stranka.
PuljsKi Slovani.
V vsaki mnogojezični deželi so gotova mesta, kjer se koncentrirajo narodne moči in sile v narodnem boju nasproti si stoječih narodov. Tako je tudi v Istri. Do leta 1907 jc veljal kot glavna točka narodnega dela v južni Istri Pazin. Leta 1907 so prve državno-zborske volitve na podlagi splošne, enake in tajne volilne pravice pokazale, da so v Istri Hrvati in Slovenci v veliki premoči napram Italijanom. Volitve so pokazale, da so hrvaški in slovenski državnozborski mandati popolnoma varni, medtem ko se morajo Italijani za svoje povsod boriti. Državnozborski volilni boj letošnjega leta je pokazal, da se gre Slovanom za pridobitev četrtega državnozborskega. mandata v Pulju in da je ogromna večina poljskega okraja slovanska. Veliko vzroka, da je slovansko težišče prešlo v zadnjih letih v Pulj, je iskati v gospo-
LISTEK.
Tfhoianičeva itd
Bretonska povest. A. Le Braz.
(Konec.)
XI.
Njej se moram zahvaliti za rešitev,
dragi gospod.---Ko sem se nekega
jutra zopet vzbudil k zavesti, je bil moj prvi vtis ta, kakor da bi bil sam ne vem kako — potoval po neznanih krajih. V mojih ubogih bolnih možcanih so valovile zmešane podobe brez zveze, kakor nepopolne pokrajine, izginjajoče v mogli. Zdelo se mi je, kakor bi bil dolgo, dolgo časa plaval skozi nepro-zorno črno vodo. potem sem videl stopnice in zopet stopnice, ki so sc raz-tegale v vso brezkončnost, pod žgočim solncem na žarečih apnensih tleh. Truden in obupaj sem se bil vlegel in obšel me je svinčen spanec, iz katerega sem se sedaj poten, z otrepnjenimi udi in s težko glavo zbvidil.
Odprl sem oči. Ležal sem v veliki postelji, nad katero se je razpenjal na stebrih baldahin iz starinskega blaga, na katerem so se navidezno 'igral« živali, kakor jih imajo grbi, mecl rožami.
»Zares,« sem pomislil, »to izgleda vse prav čudno.«
Ravno nasproti moji postelji na drugi strani sobe, ki se mi je dozdevala čudovito velika in globoka, sc je nahajalo visoko okno. Toda bilo je zastrto z zavesami, ki so puščale le nežno, zelenkasto svetlobo v sobo. Nad vsemi rečmi in nad pohištvom je počivalo skrivnostno, podmorsko razpoloženje. Kraljevala je globoka tjhota, tako gio-boka, kakor bi ie ne bil že. stoletja in stoletja prekinil človeški glas. Kako začarano bivališče je bilo to? Kako je prišlo do tega, da se nahajam tukaj, kako sem prišel sem? To bi bil rad koga vprašal. Toda neglede na to, da nisem mogel odkriti v sobi niti sledu o kakem človeškem bitju, sem trepetal pred tem, da bi uničij z glasno besedo to čudovito razpoloženje, ki me. jc obdajalo in v katerem nte je prevzemal čaroben občutek udobnosti in gotovosti. Hotel sem se ravno lep6 zopet zaviti v odeje, tedaj — — rahel šum in med mojo posteljo in oknom se je pokazal obris moškega.
»Ali me še poznate, gospod poročnik?«
Razločil sem surove potezo, veliko rjavo brado in otroško modre oči. .»Dober dau, ,Queiuenei\! — ----
Razložite mi enkrat malce.------
Kaj pa delate vi tukaj?«
»Varujem državno lastnino in seni obenem vaš strežnik v bolezni. — — — Sc dobro ste jo unesli, malo jc manjkalo in po vas bi bilo, veste?«
»Pojdite le seni, gospodična Vefa,« je zaklical nato z veselim glasom, »srečno smo tako daleč in najhujše jc prestano.«
Vefa.---To ime, ki je bilo nenadoma izgovorjeno pred menoj, je delovalo name kakor »Sezam« — »odpri se.« Vrata preteklosti so se odprla. Kakor iz odprtega jeza jc zašumelo čez me valovje spominov bučeče, hiteče, hrumeče. V enem samem trenutku sem preživel še enkrat vse: Tome, podzemeljski hodnik, grozna pot, spremljevalni s petjem miserere, brezbožna »po-božnost«, nastop z Ležongarjem in slednjič požar, sredi katerega je kraljevala kakor peklenska prikazen ostudno, poganska podoba tnalika. —
Na podčastnikov klic se je izluščil drugi— topot ženski — obris iz globine sobe. Komaj sem jo zagledal v nje dolgem, gubastem oblačilu, prihajati vitko in čarobno bližje, se mi je zazdelo, da gresta luč iu življenje zopet vame.
Vsak njenih lahkih, plavajočih koraku v je vzbudil v mojih pršili bolj
in bolj naraščajoč občutek radosti. Naslonjenemu na Ouemčnerjevo roko se mi je posrečilo se nekoliko dvigniti.
»Vaša rešiteljica prihaja,« mi je zašepetal na, uho. »Ona je bila prva, ki .je žaduhala dim in ki je potem po svojem vplivu, ki ga ima nad Tried-Noa-zem, pripravila ga do tega, da ji jc pokazal skrivne duri in jih odprl. Ona je tudi, ki vas od takrat, tri dolge tedne brez tožbe, nevtrudno — — —«
»In-----drugi?« sem ga prekinil. Ni odgovoril, toda dolga žalna obleka mlade deklice je govorila mesto njega. Pod kapuco žalnega plašča, ki jo je kril, se je bleščal njen bledi, resni obraz, kakor bela mesečina med temnimi oblaki. Bila je prišla do konca postelje ob nogah in obstala je tam nepremično s povešenimi očmi v okvirju dveh stebrov. Solze so mi prišle v oči — jaz bi ne bil mogel povedati, kak vzrok jih jc priklical — ali jc bila hvaležnost. sočutje, kes ali obžalovanje. Vsi ti občutki so napolnjevali moje srce, ki bi ga bil rad položil k njenim nogam in dejal: »Glejte, kako trpi z vami, kako je polno ljubezni do vas.«
Trepetajo so se gibale moje ustnice. Položila je prst na svoje in rekla s trudnim, brezzvončnim glasom: »Hva-I la nebesom. — —: Vročica jc pone-
darskih ozirih. Posebno zadnja leta, odkar se je začela razvijati vojna mornarica, je opažati, da se tu slovanska trgovina precej dobro in hitro razvija. Nastanilo se je tu že lepo Število slovanskih trgovin, katere skoro vse prav dobro napredujejo. Napredek bi bil seveda lahko še mnogo hitrejši in večji, ko bi se vsi tu živeči Hrvatje in Slovenci zavedali svoje narodne dolžnosti in še izdatneje podpirali one, katerih delo stremi za tem, da se čim preje gospodarsko osamosvojimo. Za zgled naj bi služili tukajšnjim Slovanom v tem pogledu Italijani sami v sledečem slučaju: Dva Hrvata sta pred kratkim časom prevzela od nekega Nemca transportno podjetje. Kakor hitro je bila pogodba med Hrvatoma in Nemcem sklenjena, se je prvi oglasil kamoraški »Giornaletto« in imenoval hrvaška podjetnika tujca, akoravno sta žc desetletja v Pulju in je bil stari oče enega še celo občinski svetnik v puljski mestni hiši. Tudi deželna bolnišnica je Hrvatoma takoj odvzela vsa prevažanja in jih oddala italijanskemu kamo-rašu. Ta slučaj je za puljske Slovane pač najboljše zrcalo, v katerem se vidi kamoraško sovraštvo do vsega, kar je slovanskega. Toda vse to ne bo moglo zadržati puljskega preobrata v prid Hrvatov in Slovencev.
Kar sc tiče narodnega stališča, je isto ravno tako razveseljivo kakor gospodarsko. Napredek na narodnem polju bi bil sicer mnogo hitrejši in večji, ko bi tukajšnji Slovani razpolagali s potrebnimi šolami. Toda žalibog šol ni. Italijanska manjšina odreka Hrvatom in Slovencem vsako pravo do šole. Navzlic temu pa sc tudi tu obeta obrat na bolje seveda proti volii italijanske ka-more. Kadar se bo tudi to zadnje doseglo, potem bo prišel čas, da bodo imeli v Pulju tudi Hrvatje in Slovenci kaj govoriti. Kar se tiče šolskega vprašanja bi bila že davno stvar države poseči vmes. Če bi bila država polagala v Pulju slovanskemu šolskemu vprašanju toliko pozornost, kolikoršno v Pulju to vprašanje zasluži, bi imela država danes na tej njeni najvažnejši strategični točki dvojno trdnjavo. In sicer umetno obstoječo iz različnih modernih utrdb, in pa zanesljivo slovansko trdnjavo, pri kateri bi se jej v resnem trenotku ne bilo bati izdajstva, kakor se ga mora bati v sedanjem položaju od strani iredente, katero si je država več ali manj sama. vzgojila s tem, da jo je ob vsaki priliki podpirala, med tem ko je njej vedno udane Slovane prezirala.
AVSTRIJSKI MINISTRSKI SVET O MESNEM VPRAŠANJU.
Avstrijski ministrski svet, ki se je posvetoval 17. t. m. dopoldne in popoldne, se jc največ bavil z vprašanjem uvoza argentinskega mesa, oziroma z zahtevo ogrske vlade, naj se ji dovoli direktna zveza ogrskih železnic s Ka-šov-Oderberško železnico pri Annaber-gu v kompenzacijo za to, da ona dovoli izkrcanje 800 ton argentinskega mesa, ki je te dni v Trst došlo. Avstrijski ministrski svet se je postavil odločno na stališče, da scOgrom ta kompenzacija ne dovoli, ker je predragocena, da bi se z 800 tonami argentinskega mesa odkupila. Ministrski svet se je bavil z ostalimi kompenzacij-
skimi zahtevami ogrske vlade, ni pa storil nobenih sklepov. Ministrski svet se je postavil na stališče, da se ima uvoz argentinskega mesa brez dovoljenja ogrske vlade začasno še vzdrževati. O tem se je ogrska vlada takoj obvestila.
ČEŠKI RADJKALCI PROTI BARONU GAUTSGHU.
Češko radikalno glasilo »Ceske Slovo« piše proti nameravanemu potovanju barona Gautscha v Prago, da se ne bodo pustili premotiti s tem obiskom češki poslanci, ki so na stališču, da se pri nemško-čeških spravnih pogajanjih vse sporne točke iznova obravnavajo. Z izpremembo osebe kabinetnega šefa se ni ničesar predrugačilo. V sedanjih razmerah bo baron Gautsch našel pri Čehih malo simpatije za nova spravna pogajanja in je njegovo agita-cijsko potovanje v Prago brez pomena.
ČEŠKI NARODNI SGCIALCI FROTI MLADOČEHOM.
Češki narodni socialci nadaljujejo v časopisju boj proti mladočehom in dr. Kramar u, s katerim so Imeli v zadnji volivni borbi kompromis. Glasilo južnočeških narodnosocialnih organizacij, »Straž Lidu« v Budjejevicah piše: Mladočehi so v zadnjem državno-zborskem zasedanju vnovič varovali vlado ter jo celo obvarovali poraza. Mi protestiramo proti taki oportunistični politiki. Bodimo na straži tem bolj, ker smo se motili v naših zaveznikih! — Kot kaže sedanji položaj, jc obstoj kar-tela narodnih socialcev z mladočehi zelo dvomljiv.
BOJ PROTI DR. STRANSKTJU.
Kot znano so mladočehi vsled pro-tiklorikalnega vol. kompromisa na Mo-ravskem pričeli z reorganizacijo svoje stranke, katere ost je v prvi vrsti naperjena proti dr. Stranskyju. V Proste-jevu so mladočehi že ustanovili svojo strankino organizacijo, ki sc ji je postavil na. čelo poslanec dr. Perek. List »IIlasy y Hane« v Prostejevu je isto-tako vstopil v službo mladočeške stranke ter so njegovemu zgledu sledili tudi mnogi drugi listi. V bližnjem času bodo mladočehi ustanovili tudi velik dnevnik, ki naj bi vodil boj proti dr. Stran-skyjevim »Lidovim Novinam«.
PAPEŽ.
Papeževo zdravstveno stanje je čedalje boljše. Papež je danes sprejel obisk svojih zdravnikov in sestra, s katerimi se je nekaj časa razgovarjal.
ROJALISTIČNO GIBANJE NA PORTUGALSKEMU
V Orense na špansko-portugalski meji se portugiški rojalisti na prostem polju vežbajo in imajo popolnoma oboroženo moštvo. Od 7. kavalerijskega polka je dezertiral stotnik Azeveda in se podal na mejo k rojalistom. Portu-giška vlada se proti temu skuša s tem zavarovati, da je odredila ojačenje vojaštva na meji. Pri inventarizaciji cerkvenega premoženja v kraju Licecia je prišlo med vojaki in prebivalstvom do spopada. Kmetje so uradnike iz cerkve zapodili, nakar so ti poklicali vojaštvo in se je razvnela prava bitka, v kateri je bilo na obeh straneh več. ranjenih. Odpor prebivalstva je tako hud, da je morala vlada inventarizacijo cerkvene-
ga premoženja v več krajih ustaviti.
»Luč iz zapada« ugaša!
FRANCOSKO • NEMŠKA NAPETOST.
V Aix-les-Bains sta dva francoska častnika, stotnik in poročnik, od lastnika hotela Beau-Rivage zahtevala, da odstrani nemško zastavo, ki jc visela raz poslopja. Ker hotelir tega ni hotel storiti, sta častnika zastavo sama snela in jo z odobravanjem množice pohodila. To afero je pripisovati razburjenosti, ki vlada na Francoskem zavoljo pogajanj v zadevi Maroka. Francoska vlada je izjavila, da zastave nista snela častnika. Tudi je nemška vlada popolnoma mirna in aferi ne pripisuje nobene važnosti. Pričakovati je, da francoska vlada vse stori, kar jc v takih slučajih običajno.,
ČRNOGORSKI KRALJ IN MLADO-TURKI.
Turški vojaški ataše v Berolinu, Enver Beg, je pred nekaj dnevi nenadoma dospel v Cetinje ter ga je kralj Nikolaj iskreno sprejel in povabil k di-neju, pri katerem je kralj napil mlado-turkom in turški armadi ter atašeju izročil Danilov red. Enver beg je odpotoval dalje proti Berolinu ter je v Trstu napram korespondentu lista »Piccolo« izjavil, da ga ni vodila v Cetinje nobena speeielno politična misija. O rešitvi albanskega vprašanja je izjavil, da je večinoma uspeh turške vlade, zlasti pa i uspeh vojaških odredb Torgut Šefket j paše. Pripomnil je, da mora pač novi j režim napram Albancem postopati j milo ter se izogibati vsaki odredbi, ki bi med Albanci vzbudila novo ogorčenje. Kralj Nikolaj jc v svojem pogovoru z Enver begom omenil, da je nujno potrebno, da se turška vlada natančno drži obljub napram Malisorom.
NAPAD NA HRVAŠKEGA BANA.
Iz Budimpešte poročajo, da jc bila sodnijska razprava proti lekarnarju Matavšku, ki je dejansko napadel hrvaškega bana, preložena, ker ni bilo k razpravi niti bana, niti glavne priče podbana Chavraka. Matavšek se je vrnil k svoji družini v Zagreb, kjer pa je bil postavljen pod policijsko nadzorstvo. Ker je brez posla, je bil izgnan iz Zagreba na eno leto ter po odgonu poslan v osješko domačo občino. Matavšek baje namerava tožiti hrvaško vlado za odškodnino, ker se mu je odtegnilo lekarniško koncesijo, kar je bilo tudi povod napadu na bana.
POLJSKO - RUSINSKA SPRAVA.
»Kurjer Lwowski« se zavzema v včerajšnji številki za poljsko - rusinski sporazum ter piše med drugim sledeče: Razpoloženje za sporazum je v obeh taborih, zlasti med voditelji majoritete Poljskega kluba zelo ugodno. Večina Poljskega kluba stoji pa na stališču, naj se vrše sporazumnostna pogajanja v Lvovu in da se morata predvsem sklicati gališki deželni zbor in polno zborovanje poljskih državnih in deželnih poslancev, da se določi napram nameravanemu sporazumu stališče. Da sc ustvari delozmožen deželni zbor, je treba predvsem volilne reforme. — Navedeni list poziva permanentni odbor za volilno reformo, naj kmalu napravi volilno reformno predlogo, na kar bi se lahko sklical deželni zbor, iz čegar srede bi se izvolilo komisijo, ki bi ime-
la nalogo ustvariti sporazum med Poljaki in Rusini.
ABESINIJA.
V Rim se poroča iz Abesinije, da si najmočnejši knez v deželi, Ras-Mi-haelj, na nenavaden način skuša utrditi svojo moč nasproti cesarju. Vzel je v posest vso pokrajino Ras-Ole. Mož bi znal mlademu cesarju nevaren postati.
FRANCOSKI MORNARIŠKI MINI* STER DELCASSE.
Znani francoski politik in sedanji mornariški minister D e 1 c a s s e, ki se zdravi že nekaj tednov v Aix-u les Thermes, je nevarno obolel, in sicer na želodčnem raku. Bolezen je tako težka, da je minister moral opustiti svoje potovanje v Pariz. Delcasse je v 60. letu starosti. Rojen je bil 1. marca 1852. v Parizu; študiral je filozofijo in litera-
turo, bil je pozneje urednik in leta 1889. prvič izvoljen kot oportunističen kandidat v poslansko zbornico, v kateri je večkrat nastopil kot govornik za razširjenje francoskih kolonij. V Bris-sonovem kabinetu je prevzel portfelj zunanjega ministra, ki ga je obdržal v raznih ministrstvih do leta 1905. Po večili letih pokoja je postal mornariški minister. Z Delcassejem bo vladajoča francoska stroja mnogo izgubila.
Morsko Me no Angleškem.
Železniška podjetja in stavka.
V sredo zvečer so objavili ravnatelji angleških železniških družb izjavo, da se hočejo odločno držati dogovora iz leta 1907, po katerem so železni-čarski delavci dolžni svoje zahteve uveljaviti le potom razsodišč. Vlada, pravi dalje razglas, zagotavlja železniškim družbam popolno podporo v slučaju generalne stavke, tako da morejo družbe voditi nadalje železniški promet, četudi v zmanjšani meri. Razne železniške družbe zagotavljajo nadalje, da stavku j očih delavcev ni več kot 2o odstotkov. Razni listi pa trdijo, da stavka nad 50 odstotkov železničarjev. Dejstvo, da ne stavka vseh 600.000 železničarjev, tvori novo nevarnost, ker morejo nastati veliki konflikti med stavkujočimi in nestavkujočimi delavci.
Vladne odredbe.
Vlada je ukrenila vse potrebne odredbe. V London je dospelo iz Alden-horsta tekom včerajšnjega dne na kolodvor Nine Elms zopet 11 posebnih vlakov z vojaštvom. Kavalerijski, pe-
hala. Zdaj se morate samo še varovati. Vaša mati, ki počiva v sobi zraven, bo srečna ob tem izporočilu. Hitro ga ji
hočem povedati.--— Da ste mi
zdravi, gospod poročnik!«
Mrzel občutek me je obšel, kakor bi se bil spustil name črn oblak. Resno in počasi, kakor senca se je bližala mladenka k vratom.
»Prosim, prosim, ne odhajajte!« sem zaprosil obupno.
Ob mojem vzkliku se je obrnila. Ob tej kretnji ji je zdrsnila kapuca doli in videl sem, da jc bilo njeno čelo ovito po rodovniško z belim prtom. Kakor tedaj v sanjah se mi je zdela nenadoma oropana svojega sijaja. Zagrebel sem obraz v dlani, da bi je ne videl. Bilo mi jc kakor da se potapljam v noč brez
zvezd, v morje brez dna. —--Ko
sem se vzbudil iz te omame, je klečala moja mati ob postelji in molila.
»Torej je res?« sem zaječal, »ona je odšla, odšla za vedno!«
Moja mati se je prekrižala in dejala: »Čakala je le tvojega ozdravljenja, da naredi zadnje obljube.«
In žalostno, pobožno je dostavila:
»Ne toži!---Zakaj, glej, ona je
svetnica, ta tihotapčeva hči.«
»Moja zgodba je pri kraju,« je končal stotnik Le Denmat, ko so se začele bleščeče poletne zvezde na nebu nad najinima glavama iskriti — »ne tožim, toda — pozabil nisem tudi nič.«
Mimogrede.
(Dalje.)
Najvišja lepota narave združena z vzvišeno nebeško le po to človeške žive ženske podobe, ožarjene po višini visoke in nadzemske ideje — žrtve za najbližjega bližnjega radi ideje nadzemske:
»Ljubezen brez ločitve da zazorl Po smerti ndma tam v nebeškim dvčri.«
Le umislite se v vso dolgo oziroma prav kratko*) pot Črtomirove tragične usode od tistega izpada, do tega nič manj katastrofalnega trenotka!
En trenotek samo — in kaj ne zmore često en sam trenotek v življenju! Leta in leta preteko, odloči pa le en sam velik moment. In odloči tucli na Črtomirovi poti ob slapu Savice v jutranji krasoti njegovi:
»Jok, ki v oči mu sili, kdmej skrije, De ni nebo nad njim se odklenilo, Dc je na sveti, k o m e j s 1 v e r-j k m c.«
Tako torej preustvari ta moment Črtomirovo srčno trdnjavo. Pomislite od tu nazaj vso pot Črtomirovo, vse zunanje
') Moč iluzije! Fantazija ne pozna mej v času —-: Drama.
in notranje njegove zgodbe od stopinje do stopinje, pa recite, če morete, da to ni in ni res velik moment, ki j u n a k u iztisne iz srčne trdnjave solze v oči! Recite da je Črtomir neznačajen volkodlak, moje srce in moj čut vpije drugače in mislim, da le volkodlakarjem ne, a drugim ljudem je in bo tako in mora biti tako pri srcu v taki nenadni silni premoči!
Recite in pišite, kar vam drago, protest mojega in še marsikaterega srca bo silnejši, kot vsi panifletični članki in vsi modro-nemodri razlogi nepoklicanih slovenskih estetov in žal — tudi pomenljivih poetov!
Odprto nebo in nad zemljo dvignjena podoba od ideje in žalosti in uža-ljenosti prevzete Bogomile. Nebeški prizor mora vendar le ganiti uporno srce, če je človeško normalno ln ne-izkvarjeno od podlosti in zleh strasti! In poet sam celo izrečno zatrjuje, kako silen je ta pogled in kako odločilen in kako pretresljiv:
»T a k Črtomird&a pogled p r e -v z a m e.«
In jaz zopet verujem v resničnost poc-tovih besedi! Njegove besede so boljša priča kot vseh estetov kritikov slovenskih, trdečih in psujočih, da Črtomirov krst ni — utemeljen! Ljubi esteti in poet je, ki sto visoko nad prvim našim poetom umetnikom, povejte no, kako naj bi bil Črtomirov krst
lepše in boljše in globlje utemeljen ln umetniško finejše zamišljen?! Le na dan z vašimi — estetskimi nazori, da
bomo mogli presoditi, kedaj bi morala silnejše udariti in tudi na katerem mestu katastrofa uporno Črtomirovo srčno trdnjavo!
Tako krasan pogled ob slapu Savice! Bil sem v dežju in ob bliskih ln ob gromu pri tebi, velesilna, veličastna Savica. Želel sem si nalašč letos v maju, da bi zjutraj ob zgodnjem solncu videlo moje oko mesto, ki ga je slovenski poet odločil za najvažnejši akt v svoji velcumetnini. Videl sem te in še bolj ko prej sem zastrmel nad poetovo umetniško silo in veličino njegovega duha. In videl sem še bolj jasno pig-meje s puščicami okrog spomenika Prešernovega leta 1905! Kako nevreden je tebe tisti spomenik in kako majhen rod je presojal tvojo velikost in silnost tvojega umetniškega duha, Prešeren, tiste dni! *)
Jasne besede in preproste in plastične tako, da človek krasoto kar grabi s pestjo, če le malo — čuti ln za trohico misli!
En sam trenotek si dal, Prešernov duh, svojemu junaku, z enim samim mahljejem si zrahljal junaške in trde
*) Izjemo dela takratna slavnostna priloga »Slovenca«. Terseglavov članek o Krstu je dozdaj najboljši spisani komentar.
hotni in ženijski polki so postavljeni ob železniški progi na severu in jugu Londona. Del pehote bo opravljal signalno službo v slučaju potrebe z zastavami. Lokomotive so zastražene z ženijskimi vojaki. Enako so mobilizirane čete po vseh vojaških postojankah na Angleškem.
Manifest železničarskih organizacij.
Včeraj od 10. ure nadalje so sc posvetovali v Londonu člani izvrševalne-ga odbora železničarskih strokovnih organizacij, 30 po številu, ki so došli iz Liverpoola, z trgovinskim ministrom Buxtonom. Opoldne je združeni odbor izdal sledeči manifest: »Soglasno sprejeto! Sklep! Združeni odbor izraža s tem svojo odločno voljo, da ne odneha od sedanjega konflikta, razen ako se prekličejo izključenja delavskih sodru-gov od dela zaradi podpoi*e železničarjev v Liverpoolu in drugod ter sprejmejo zopet vsi v delo.«
Stavka uslužbencev podzemeljske železnice.
Včeraj popoldne se je vršilo v Londonu na kolqdvoru v St. James Parku posvetovanje ined, ravnateljem londonske električne podzemeljske železnice in odborom, ki zastopa železniške uradnike. Včeraj ponoči je bil velik shod uslužbencev podzemeljske železnice. Ako se je sklenila na tem shodu generalna stavka, se bo ista pričela jutri v soboto opolnoči.
Priprave za generalno stavko.
Londonski biro združenih strokovnih železničarskih organizacij je brzojavno sporočil v Glasgov, naj bodo škotski železničarji vsak hip pripravljeni, da se priklopijo k eventuelni stavki.
Položaj v Liverpoolu.
V Liverpoolu je izbruhnila stavka tudi med uslužbenci cestnih železnic, vsled česar je položaj še bolj zapleten, Stavkarski odbor je včeraj razširil med uslužbenci cestnih železnic letake s pozivom, naj takoj stopijo v stavko. Razne nižje kategorije delavcev, snažilcev, lampistov itd. so ustavile včeraj delo. Ob 5. uri zjutraj je zastražilo vojaštvo remise. Včeraj sc je promet na cestni želcznici šc vršil, vendar v velikih presledkih.
Cestni boji v Liverpoolu.
Iz Londona poročajo, da se skuša oficielno zmanjšati vtis poročil o cestnih bojih v Liverpoolu. Tozadevna vladna nota izjavlja, da jc vojaštvo naskočilo množico z bajoneti in da je bilo število ranjencev znatno. Pristavlja se, da izgredov niso povzročili meščani in stavkujoči delavci, temveč predmestni postopači. Neko poročilo pa tudi trdi, da so tolpe plenile tudi v Londonu ter da se jc četam posrečilo šele po triurnem boju napraviti red.
Haročaite
PRODIRANJE BIVŠEGA PERZIJSKEGA ŠAHA V TEHERAN.
V Perziji je položaj sedanje vlade vedno bolj obupen, medtem ko raste vpliv eksšaha Mohameda Alija v vedno večji meri. Vlada je zbrala s težavo 3000 Bahtiarov, ki ne gredo nič kaj z veseljem proti bivšemu šahu, tako. da sc je moral vojni minister poslu žit i prisilnih sredstev. Eksšah, čegar čete po številu znatno prekašajo vladne, koraka proti Arclebilu, da se združi z rodo-
vi Šahsevanov. Ko se bo združil z njim še njegov pristaš Salar cd Davle, bo korakal v treh kolonah proti Teheranu. Salar cd Davle je, kot smo včeraj poročali, brez ovir zasedel Hamatan. Mohamed Ali se je po mnenju njegovih prijateljev v prognanstvu močno spremenil ter je postal odkrit prijatelj napredka. Neke Vesti sicer trdijo, da sc jc Mohamed Ali vrnil v svojo ladjo ob Kaspiškem morju, a potrditev teh vesti j c treba počakati.
vezi srčne trdnjave. En sa.m žarek nadnaravne lepote si poslal v lepote in ljubezni žejno srce — junakovo. In razstopilc in odpadle su vezi, razpodile so se dušne megle in po dol gi strašni zmoti in po poteh noči temne je posijala v Črtomirovo dušo na mah — velika resnica. In spanje junakovo je trenotno ko pri sv. Avguštinu prešlo in postal jc jasen dan —! In trenotek samo in Črtomir ni nič manjši in nič manj volkodlaške naravo ko sv. Avguštin v skriti lopici na vrtu!
N i. n a m t- r e b a , na m Slovencem zlasti ne, s r a m u r a -d i krsta Čr tomirovega! Solze in jok junaka ni sramota! Solze, ta priča najlepša, kar jih je Vsemožni dal izmučenemu, trpečemu, borečemu, blo-dečemu, dvomečemu človeškemu rodu, v znak notranje dobrote njegove, v do kaz, da je in bo vedno resnica: anima naturaliter christiana! Ni sramoten jok ta »od lastne nemoči«, ki junaku sili v oči, junaku Črtomiru, ki je pred par minutami z jezo in trdo besedo, z rezkim posmehom, s sarkazmom, tem bridkim nožem, razžalil njo, ki se je ravno radi njegove večne sreče odpovedala, časni zemeljski sreči v zakonu ž njim, češ:
»Nespametna bila bi, z mano zvčza Ki me pregdnja vedno sreče jeza.«
Da, nespametna:
»Pomoril meč vse tovarše moje, Beg je moj up, gdjzd je moj dom pričajoči.«
Taka brezobzirna žalitev in obdolžhcv Bogomile! Da postane Bogomila ravno zdaj po tej žalitvi bleda, to nekaj pomeni! To da misliti in tudi — uganiti se da, zakaj ravno tu. Psihologi —!
(Dalje.)
KOLERA.
O okrevanju na Dunaju oboleli"' Schvvent dvomijo. Vse v Franc Jožefovi bolnišnici internirane osebe so popolnoma zdrave. Ker ni o provenienci infekcije šc ničesar dognanega. so poostrene v favoritskem okraju zdravstvene odredbe, zlasti pa tam, kjer je možnoist razširjenja kolere večja. Tako se n. pr. osebe pri kanalskih delih strogo zdravniško nadzorujejo, kakor tudi delavci mestnega vodovoda.
V	Št. Ilipolitu je obolela včeraj po-poludne z znaki kolere neka služkinja, ki je došla pred dnevi iz Oberndorfa. Prepeljali so jo v infekcijski oddelek splošne bolnišnice.
V	Reki je obolela s sumljivimi znaki kolere žena uradnika Zurzicha, ki je uslužben pri poštni ambulauci Reka—Velika Ivaniža. Na podlagi bakteriološke preiskave so jo prepeljali v bolnišnico. Devet oseb, ki so bile ž njo v dotiki, so izolirali.
Vsled sklepa mednarodnega sanitetnega sveta jc bilo carigrajsko pristanišče, marmarska obala do Sili vri j a. in pristanišče v Pandermi proglašeno kot okuženo vsled kolere.
Včeraj je bilo v Carigradu 35 novih slučajev kolere, in sicer le s smrtnim izidom. Župan in zdravniki predmestja Bujuldere so bili vsled malomarnosti odstavljeni.
Na krovu nekega parnika, ki jc priplul iz Carigrada v Solun, je neka oseba obolela na koleri. V topničarski vojašnici v Tofani jc zopet, obolel na koleri nek vojak. Iz raznih krajev Albanije se poroča o 22 smrtnih in 40 novih sluča jih kolere.
* * *
V	sredo zvečer jc umrl. v Trstu za kolero sluga »Anglo - Banke«, ISletni Evgen Pelizzari. Po običajni obdukciji ga bodo pokopali po predpisih, t. j. ponoči. Rakcv, ki jo položc v grob, bodo poškropili z živim apnom.
Drugih novih slučajev kolere ni bilo v Trstu naznanjenih.
Obe baraki ob Rižani ste sedaj do-gotovljeni. Ena teh bo služila za oskrbo kolera-bolnih bolnikov, druga pa za nadzorovanje sicer zdravih, a vsled etika z bolniki osumljenih oseb.
Najbolj okužena je bila vas Berto-ki. Zdravniki, ki so sedaj v Bertokih na. komisiji in tam vsakega, posameznega preiščejo, bodo odpadke tega. prebivalstva preiskali v bakteriološkem laboratoriu v Trstu.
Preteklo je torej pet dni, da se ni pojavil v Trstu oziroma okolici noben slučaj kolere. Ako bo to stanje trajno, je težko uganiti, ker sc. je po zadnjih vesteh v pomorskih mestih kolera jako razvila. Tako n. pr. v Carigradu, kjer je 60 novih slučajev kolere. Tudi Italija je vedno bolj okužena. Iz vseh teh tujih krajev prihajajo parniki 7. blagom in potniki v Trst in bati sc jc, da se ne zanese še več bacilov v naše Ura jc. Edino, kar nas more tolažiti, je energično postopanje naše vlade, kateri gre v tem slučaju vse priznanje.
novice.
-f Čudni patroni so gospodje nemški nacionalci. V svoji graški »Tages-pošti« se jezijo, ker jc dr. Kramar izjavil, da bo moral baron Gautsch računati s Čehi, če hoče, da se bo v parlamentu uspešno delalo in ker je poslanec dr. Verstovšek na nekem shodu dejal, da se Slovenci še niso za Gautscha odločili, ker čakajo od njega dejstev, spremljajo pa s simpatijami njegova prizadevanja glede agrarne politike. Gautsch, pravijo Tagespoštarji, da bi rad delal aktivno politiko in Avstrijo preporodi), Čehi in Slovenci pa, da ;-o tako objestni, da zahtevajo, da. se ozira na njihove želje, ker brez njih je pametno parlamentarno delovanje nemogoče. Nemci da so za. to. nočejo pa na noben način podpirati »slovanske politi ko narodnih postulatov«. — Stara pesem! Nemci bi bili radi absolutni gospodarji, Slovani pa naj Nemcem in državi vse dovolijo, sami pa naj trpe dalje narodno krivico. O ti nepoboljšljivi nemški Milici!
-j Boj v rdečem taboru. Socialno-demokraškj bratci so si hudo v laseh. Prepirajo se in se rokavi jo medseboj kakor Indijanci. Nc samo, da ste nemška. in češka, .socialno-demokraška dr-žavnozborska. delegacija medseboj tako sprte, da šc v parlamentu nočete skupno nastopati, zdaj se jc vnel hud boj tudi med češkimi socialnimi demokrati samimi, to je med tistimi, ki hočejo iti z nemškimi sodrugi skupaj, centralisti, in onimi, ki hočejo biti dobri socialni demokrati in dobri Čehi, separatisti. kakor jim pravijo. Centralisti so 15. t. m. zborovali v Brnu in sprejeli resolucijo, v kateri označujejo separatiste za izdajalce delavskih interesov in poživljajo vso socialno demokracijo, da separatiste bojkotira ter .sploh ne prizna, za sodruge. Ta boj podpihuje seveda rdeča nemška, centrala, na Dunaju. Treba, sc je le vprašati, kaj bo z delavstvom, ki je volilo stranko, katera, je danes na vseh krajih in koncih razbita. Delavstvu more nasproti trdno in enotno organiziranemu kapitalu pomagati le trdna, in enotna stranka, ne pa so-cialno-deraokratična. istranka v Avstriji, ki je delavstvo, kakor sc zdaj jasno vidi, le razcepila in s tem oslabila. Še bridko se bodo kesali tisti, ki Naša, »Zarja« pa k vse-in svojim backoni raz-t a boru zakriva, m »s t o na cerkveno zronjenje ter ministrante. S tem bo delavstvu gotovo veliko pomagano.
Ideje očeta Masažyka. Na nekem kongresu čeških in slovaških dijakov je poslanec Masafyk imel govor, v katerem je rekel, da se Čehi in Slovaki zato ne morejo v narodnem oziru dvigniti, ker prevladuje pri njih kleri-kalizem, kateri razširja duh sužno<ti v socialnem in gospodarskem oziru. Ljudstvo bo treba zato prešinjali z liberalnim duhom. Kljub temu pa pro-
gresisti ne bodo iutolerantni. — Oče Masafyk izgubljajo tudi že svojo origi-naluost.
-1 Skrb za ubogo ljudstvo. »Zarja«, glasilo naših socialnih demokratov, grozno toži, kako ljudstvo trpi zaradi mesne, draginje. Sicer pa ravno v tem listu ni prav nikjer nobene skrbi za ubogo ljudstvo zaslediti. »Zarja« piše o vojnem ministru, o klerikalni šolski postavi v Belgiji, o cerkvenem zvone-nju, o francoskih trapistih, o nunah na Portugalskem, o delavskih rečeh pa bore malo. Le en sijajen zgled: »Zarja« prinaša med drugim veliko notic iz Tržiča: kam hodi ondotni kaplan na izprehod, kaj gospod župnik pridigu-jejo, kako se cerkveni pevci obnašajo in podobno. Nikoli pa še ni do danes napisala, kako se godi tržiškim delavcem, na primer strojarjem in čevljarjem v Mallyjevi tovarni. Reveži še določenega delovnega časa nimajo, nc poznajo nedelje, delajo na akord, pa imajo sramotno nizke plače. So zravente-ga, večinoma socialni demokrati, pa »Zarja« se zanje briga toliko, kakor za prebivalce v deveti deželi. Na tem se spozna vsa ljubezen socialnih demokratov do ubogega ljudstva. Kdo bo pa skrbel za odpravo duhovnov in ministrantov, čc se bodo sociji brigali za delavce?
+ Shod v Osilnici. Na Velikega Šmarna član sc je vršil v Osilnici veličasten shod. Tega dne je v tem kraju cerkveno žegnanje »semenj«, kamor pride na tisoče naroda iz kranjske in hrvaške strani. Divna je pokrajina ob Čabranki in gornji Kolpi. Po ozkih so-teskah šume slapovi, po bregovih so postavljena selišča, za njimi se pa dvi-i gajo strme gore z nepristopnimi navpičnimi stenami. Prava planinska pokrajina, romantična, kakor maloka-tera v slovenskih in hrvaških krajinah, a žalibog zanemarjena od naše in hrvaške strani, pa tudi nepoznana, ker nima z našo deželo prav nobenih zvez. Tako je cela osilniška občina v daljavi kakih'16 km popolnoma ločena od naše dežele in ima z nami zvezo samo preko Hrvaške, seveda po velikanskih ovinkih. Dolžnost dežele oziroma države je, da preskrbi tej pokrajini cestno zvezo preko gorovja, da bo imela tem potom stik z deželo in ostalo državo, nc pa. samo potom c. kr. davkarije. V, lepi pokrajini pa, prebiva še pošteno slovensko-hrvaško ljudstvo, prešinjeno iskrene ljubezni do Boga in domovine, ki odklanja liberalizem, katerega uti-hotapljajo razni »leblajtarji« in tem podobni c. kr. ljudje. Tisti pa, ki so od liberalizma že okuženi, pa želijo usta-, novitve šulferajnske šole ali pa pošiljajo svoje otroke v nemško šolo na Travi. Shod sc je vršil pod vtiskom hr-vaško-slovenske zajcdnice. Poleg hrva-, škega seljaka jc bila na shodu tudi hrvaška duhovščina iz sosednih far in pa pravaška inteligenca, ki biva v teh krajih na letovišču. Ko sc jc, državni poslanec Jaklič dotaknil političnega zjedinjenja V. L. S. in pravaške stranke vseh hrvaških dežel, jc zašumclo odobravanja in navdušenja. Poslance je poročal o delu S. L. S. v državnem in deželnem zboru in je kajpada osvetlil tudi »delo« liberalcev na gospodarskem polju, njihove verske »ideale« in na-vduševanje za Ferrerja itd. Da je bil shod bolj zanimiv, jc skrbel nek zape-ljanček, ki je z medklici skušal zastopati svoje »liberalno« stališče. Za, osmešenje, katerega je bil deležen, naj se zahvali tistim, ki so ga poslali v ogenj, a sami so se strahopetno poskrili. Za poslancem so se oglasili volilci s svojimi željami in tožbami. Pritožili so sc, da jim vsi uradi iz Kočevja dopisujejo nemški, da sc leta in leta že zavlačuje otvoritev šole v Bosiljcvi loki, dasi so prostori na razpolaganje.
so ji na lini šli. mu temu molči dor v lastnem tega, pa se jezi in na kapucine
Dalje, žele obrežnih zgradb ob Kolpi in Čabranki, ki jim odnašati zemljišča itd. Poslanec jim je obljubil, da bo pospeševal vse te stvari, glede uradova-nja c. kr. uradov naj pa stranke dajo poslancu na razpolaganje potrebna dokazila. Prebivalstvo bi bilo rado deležno podpor za povzdigo živinoreje in kmetijstva. Na prizadevanje gosp. župnika L. Bajca se je ustanovila popoldne podružnica kmetijske družbe za Osilnico. Vodil jo bo mladi Kvaternik, ki je izvršil kmetijsko šolo. Na shodu se je opazilo, da trud, ki ga jc obilo imel domači gospod župnik, ni bil zaman, da stoji ljudstvo trdno v taboru S. L. S. ter da je tu mnogo brihtnih ljudi. Dolžnost državnih kakor tudi deželnih poslancev ie, da večkrat pridejo v te kraje in ohranijo tesen stik z ljudstvom. Izrazila se jc od več strani tudi želja, da sc na pristojnem mestu vpraša, ako smejo tisti ljudje, ki so bili za kazen prestavljeni v Osilnico, grditi nnšo stranko, naše poslance i. dr. in razširjati umazaue liste, kakor je »Jutro«. Š shodom so bili zadovoljni udeleženci kakor tucli poslanec,
'-f Skrb za fante, ki gredo k vojakom. Dunajski nadškof dr. Nagi je izdal na svojo duhovščino odredbo, da iskrbi za verski in moralni poduk za tiste fante, ki odidejo k rekrutom.
-f- Pametna odredba zoper avtomobilske divjake. Budimpeštanski mestni glavar je odredil, da se ima tistim av-fcomobilistom, ki se ne ]K>koiijo odredbi, da imajo po mestu le z določeno hitrostio voziti, odvzeti licenca. — Kaj pametna naredba, ki naj bi jo v Avstriji posnemali!
—	Konferenca Sodalitatis Scssl Cordls Jesn za žužemberške dekanijo bo v ponedeljek 21. t. m. ob 10. uri dopoldne v Žužemberku.
—	Cesar ni knpil grada Brandeis. Iz merodajnili krogov se dementuje vest, da bi bil cesar kupil grad Brand-eis na Češkem kot poročni dar princezinji Citi parmski, nevesti nadvojvode Karola Franca Jožefa. Grad je in ostane last nadvojvode Ludovika Salvator-ja, navedeni mladi par pa bo v njem stanoval toliko časa, dokler bo nadvojvoda Karol Franc Jožef služil v tamošnji garniziji.
—	Cesar je dovolil da sineta g. vele-Industrijec Andrej Gassner v Tržiču in lekarnar g. Gabrijel Piccoli v Ljubljani nositi prvi papežki red Sv. Silvestra, drugi pa red »Pro ecclesia et pontifice«.
—	Sv. Gora pri Gorici. Dne 21. julija smo dobili na sv. Goro krasno izdelano spominsko ploščo oziroma kip pokojnega kardinala in knezonadškofa Jakoba Missija. Previdno in z velikim trudom je goriški kamnosek gosp, Blaž Bitežnik 3000 kg težki spomenik spravil na visoko goro in v baziliko, odkoder se bo prenesel v kardinalovo grobišče, ko se isto prenovi. Če bodo olepševalna dela dovršena, se bo spomenik meseca oktobra postavil. Zdaj bi bil pač najugodnejši čas, da se kapela preslika. stari oltar prenovi, naredi novo okno in železna omrežna vrata. Čas je za to ugoden, ne samo radi tega, ker je vsled hude suše tudi ozračje suho in pripravno za to delo, ugoden pa tudi, ker se dotičnim umetnikom in rokodelcem ni bati. da bi jih ovirali pri delu radovedni mnogoštevilni romarji in svetogorski izletniki, katere je preplašil neosnovani strah pred tukaj nepoznano kolero. Prepovedano romanje na sv. Goro za 15. avgust in 8. september je v resnici mnoge zadržalo, da niso prišli na našo božjo pot; le 600 do 700 romarjev se je osrčilo in sv. Goro obiskalo. Sploh bi se ne bilo treba bati kolere, ko bi se zaprlo nje ognjišče, mesto Trst, iz katerega nezabranjeno prihajajo osebni in tovorni vlaki in se po njih kolera lažje prinaša v naše dežele, kakor pa po romarjih iz zračne 700 metrov visoke sv. Gore, katere okolica ie gotovo prosta kužne bolezni, ker bi se sicer ne dovolili plesi in druge ljudske zabave, kakor se faktično brez ovire prirejajo. Omenjena prepoved romanja na sv. Goro je pa izrečno dana samo za Marijina šmarna praznika, med tednom in ob drugih nedeljah je vsakemu prosto posetiti naš slovenski Lurd.
—	Pododbor »Slovenske dijaške zveze« za ribniško okrožje priredi v Ribnici dne 27. t. m. ljudsko predstavo v dvorani Hranilnice in posojilnice. Vabila se pravočasno razpošljejo. Svoj navadni sestanek z običajnim sporedom ima pododbor 28. t. m., ob 2. uri popoldne v Sodražici v prostorih gosp. A. Lovrenčiča. Tega sestanka naj se zanesljivo udeleže tudi tovariši iz Velikih Poljan in Velikih Lašč in po možnosti tudi Dobrepoljci.
—	Občni zbor podružnice »Slovenske di aSke zveze« za Dolenjsko se bo vršil, ne kakor je bilo prvotno mišljeno, v Dobrepolju, ampak v Novem mestu, in sicer najbrže 3. septembra ali pa teden pozneje, 10. septembra. Ribniški pododbor priredi ob tej priliki v Novem mestu ljudsko predstavo. Sicer se pa cel program pravočasno javi. — Dijaštvo se opominja, da pravočasno javi svojo udeležbo tajniku pododbora tov. Francetu Lovšinu, Sušjc p. Ribnica. Vsakega dijaka Dolenjca dolžnost je, da se udeleži tega občnega zbora. — Vsa korespondenca o podružnici »Slovenske dijaške zveze« za Dolenjsko in nje občnem zboru naj se za enkrat, naslavlja na tajnika ribniškega pododbora tov. Lovšina.
—	Otrok zgorel. G. I. Arhar, učitelj na tržaški pripravnici, si je pod Svetim Križem ob morski obali zgradil hišico ie lesa, kjer je bival med počitnicami s svojo rodbino, soprogo in dvema otrokoma. V sredo ob 5. uri popoludne, medtem ko je bila soproga zunaj na polju, se je stareji sin kopal v morju, mlajši, tri leta stari Bogdan, je pa spal v hišici. Zunaj pred hišo je bil velik kamen, na katerem je rodbina kuhala. V onem trenotku se je grelo pri ognju mleko. Bržkone je veter zanesel gorečo iskro proti leseni koči, ki je bila v ne-
koliko minutah v ognju. Mali Bogdan je zgorel v koči. Našli so ga, vsega po-ogljenega. — Od druge strani na poročajo, da je kočo nalašč zažgal neki poljski čuvaj, ki so ga baje že aretirali.
—	Hud Turk. 231etni Salvator Tul-lio v Trstu se je prepiral z nekim Turkom; Turčin je postal tako vroč, da je sunil Italijana z nožem pod rebra in nato pobegnil.
—	Požar. V slovenski gostilni »Alla Grotta« v Trstu, ulica. Tivarnella, je včeraj začelo goreti. Ogenj so kmalu udušili.
— Umrl je v Trstu oni Anton Kozlovič, ki se je vsled neprevidnega ravnanja s puško težko ranil.
—	Posknšen samonmor. Radi neozdravljive bolezni se je zastrupila v Tnstu bivajoča Maria, Romeo. Prepeljali so jo v bolnišnico. — Iz neznanega vzroka je skočil v Trstu na, Karlovem pomolu v morje 231ctni natakar Pavel Zitter, doma iz Celovca, ko so ga rešili, so tudi njega prepeljali v bolnišnico, a so imeli velike težkoče ker se je branil.
—	Umrla je v Dravi j ah gdčna. Ivanka Kunovar. vulgo Mežnarjeva, 25 let stara. Pogreb bo jutri v soboto ob 5. uri popoldne v Dravljah. Ostalim naše sožalje!
—	Konferenca sod. za ribniško dekanijo bode v ponedeljek dne 21. avgusta v Loškem potoku. Začetek ob 10. uri dopoldne.
—	Prebivalstvo v Dalmaciji znaša po zadnjem štetju 636.700; hiš je 129.112.
—	Belgrajski denarni zavodi, 42 po
številu, imajo 22 in pol milijona dinarjev akcijskega kapitala ter nekaj nad 5 milijonov rezervnih fondov. Hranilne vloge znašajo letos 23 milijonov 436 tisoč dinarjev. Iz tega se vidi, da je denarna organizacija v Srbiji še prav malo razvita.
—	Izpred sodišča. V ponedeljek je bil radi posilstva obsojen v Gorici lia 5 mesecev ječe nek Živec iz Črnič.
—	Porotniška zasedanja v Gorici bodo odslej vsako leto štirikrat in ne dvakrat, kakor doslej. Tako je odločilo tržaško višje sodišče.
—	Obesil se je v Fari na Goriškem v nedeljo 211etni kmet Frankovič. Mater je poslal v Gradišče, da je nemoteno izvršil samoumor. V oktobru bi moral nastopiti vojaško službo. Pomanjkanje vere!
—	Požar na Krasu. V torek okoli poludne se je vnela suha trava nad Vermeljanom na goriškem Krasu". Ogenj se je naglo širil in segal je celo do Št. Martina. Zgorelo je'mnogo trave in sena.
—	Iz sodne službe. Graško nadso-dišče je imenovalo pravna praktikanta pri okrožnem sodišču v Celju Leopolda Vičarja in Ludovika Zagoričnika za avskultan ta.
—	Učiteljske vesti Iz goriške okolice. V seji dne 17. t. m. je okrajni šolski svet za goriško okolico sklenil naslednje spremembe: V Čepovem pride za učitelja Ciril Kofol, v Dol Mirko Perko, v Dornberg Bric iz Bihemberga., v Prvačino Berce iz Čepovana, v Kanal .T. Novak, v Priž Leopold Paljk, v Levpo Eanil Hojak, v Plave Reja T., v Murov-ce na Kanalskem Franc Bajt, v Gabrije Furlani, v Rihemberg Lenardič, v Bate Alfred Winkler, v Ločnik Peter Bensa. Nadalje so nastavljene gdč. učiteljice: za. Cerovo Šavli, v Kromberg Medve-šček, v Zalošče Križman, v Ba,njšice Droč. Za učiteljici ročnih del sta imenovani gdč. Amalija Godnič za Renče, J. Breščak za Bate.
—	Težka nezgoda. Josip Sancin iz Skednja pri Trstu je povozil z dvoko-lom 681etno starko Frančiško Pobega ter dirjal naprej. Prijel ga. je nek redar ter ga peljal nazaj tja, kjer je ležala starka v nezavesti, odtod pa v zapore. Starka jc v bolnišnici podlegla poškodbam.
—	Zastrupil se je v Trstu 211etni tesar Angel Žerjav. Prepeljali so ga v bolnišnico.
—	Značilno Je, da se oblastim v črnomaljskem okraju ne posreči dobiti različnih lopovov. Ravnokar smo brali o nekem človečetu, ki je doprinašal zverinske čine v gozdu v Črnomlju, da ga. oblast ne more dobiti v pest. Pri tej priliki vprašamo dotične oblasti v Črnomlju, zakaj se je ustavilo nadaljno preiskovanje glede umora preč. gospoda župnika Kramariča iz Vrha pri Vinici, ko baje stvar med tamošnjim ljudstvom ni tako tajna? Zelja belokranjskega ljudstva je, da se skrivnostna zadeva preiskuje nadalje, seveda morda ne po faktorjih, kakor prvič. S pomočjo izpovedi tamošnjega prebivalstva se bode kmalu dognalo, kakšne smrti je moral umreti pokojnik.
Brata ustrelil. Iz Berolina poročajo: Gardni poročnik v rezervi C-hamier Giszinsk.v je dne 16. l. m. ustrelil svojega v Trieru staeioniranega brata, ki ga jc naprosil, naj prjde v Trier. častnik I
v Trieru, ki je bil že dalje časa duševno bolan, je prosil brata, naj mu požene krogi jo skozi glavo, kar je ta tudi storil. Morilec se je hotel nato ustreliti, a mu je zmanjkalo poguma ter je bil aretovan, predno je izvršil samoumor.
—	Vsled poškodb umrl. Iz Cleve-landa pišejo: Ze zadnjič smo poročali o nesrečnem rojaku Jos. Krajcu, ki je po nesrečnem naključju padel raz okna, ker je na njem zaspal. Sprva so zdravniki mislili, da bo še okreval, toda notranje poškodbe, katerih sprva niso mogli dovolj natančno določiti, so bile hujše kot so pričakovali. Tem poškodbam je nesrečni rojak tudi podlegel in je umrl v bolnišnici.
—	Umrl je v Kočevju poštar in hišni posestnik Mat. Verderber, star 77 let.
—	Slovenca ubilo v Ameriki. V
Virdenu, IU., jc rojaka Blaža Kokelja udaril električni tok s tako silo, da je izdihnil v nekaj minutah.
—	Slovenec utonil v Ameriki. Dne
24. julija se je ponesrečil v Krain City, Mich., rojak Ivan Zeleznikar, po domače Cesar. Pokojni je doma iz Iga. Šel je v vodnjak, katerega si je izkopal na svoji farmi. Izkopina še ni bila. podprta z lesom in pesek se je uisul ter podsul Zeleznikarja. Ob 1. uri popoldne se je pripetila nesreča in do 7. ure zvečer so sosedje kopali, da so prišli do mrtvega. Pokojni zapušča, vdovo in dvoje otrok. Na F,ly, Minn., bivajo trije pokojnikovi bratje.
—	Tatvina v gradu Bokavce. Neznan tat je baronici Muller na Bokav-cah iz nezaklenjene sobe ukradel zlato zapestnico z dvemi deteljskimi peresci, v kateri so bili trije demanti udelani, in fotografičen aparat, vreden 64 kron. Tat je moral biti s tamošnjimi razmerami dobro znan.
—	251etnica obstoja kmetijske šole na Grmu. Gg. absolventom, kateri se nameravajo udeležiti proslave 251etni-ce obstoja kmetijske šole na Grmu, naznanja se tem potom, da je skupni odhod iz Ljubljane v soboto, dne 19. t. m., popoldne ob 1. uri 28 min. iz južnega kolodvora. Zbirališče udeležencev je opoldan v kolodvorski restavraciji gospoda Schreya. Predpriprave glede proslavitve 251etnice in pa ustanovitve naše organizacije so v polnem tiru, pravila pripravljena ter se vrši 20. t. mes. že ustanovni občni zbor. Glede prenočišč je tudi preskrbljeno, zatorej naj nikdo ne zamudi te ugodne prilike, ko se po dolgih letih zopet sestane s tovariši ter obudi spomine na vesele dni na Grmu, obenem pa pripomore do ustanovitve naše prepotrebne organizacije.
—	Nasvet Mohorjevi družbi. Zaslužno družbo sv. Mohorja bi nekaj prosil. Letos nam izda šolski molitve-nik. Zelo primerno. Naj bi družba uvrstila zadaj nekaj primernih pesmi z notami za razne cerkvene potrebe. To bi bilo zelo všeč mnogim katehetom in učiteljem petja. Splošno se rado poje. Na željo nekega g. učitelja je pisec teh vrstic iskal in iskal tak molitvenik s pesmicami v notali in ga je na srečo našel v Celju, »Otroški prijatelj«. Otroci so ga radi kupovali in rabili, pevo-vodji pa je olajšal delo. Na blagohoten pretres. — Katchet.
—	Ustavljeni romarji. Hrvaški romarji, ki bi imeli v soboto zvečer prispeti v Toulouse, da bi potovali dalje v Lurd, so bili v Italiji zaradi kolere ustavljeni. Drugi vlak avstrijiskih romarjev, ki je v soboto opoldne prispel v Toulouse, je moral takoj odpotovati dalje.
—	Krapinske toplice v hrvatski Švici obiskuje v zadnjem času vedno večje število letovičarjev. Ondotni topli vrelci (30—35° R) zanesljivo učinkujejo tudi pri zastarelem trganju, revmatiz-mu itd. Vspehi so presenetljivi.'Ugodna železniška in avtomobilska, zveza olajšuje promet. Za udobno bivanje in vsestransko zabavo kopaliških gostov izborilo skrbi ravnateljstvo kopališča.
—	Spedlcljska družba »Balkan« je prevzela, kot smo sporočili včeraj, spe-dicijsko podjetje g. J. Škerlja. Več v današnjem oglasu. Podjetje »Balkan«, edino slovansko podjetje te vrste v Ljubljani, znano že doslej po svoji ku-lantnosti, toplo priporočamo trgovcem in obrtnikom.
Štajerske novice.
š Slovenska zmaga. Pri občinskih volitvah dne 14. avgusta v Poljčanah je zmagala na celi črti slovenska stranka. Nemškutarji se niti niso upali udeležiti volitev.
š Proces Malik kontra Ornig se je odgodil, ker je Ornig izjavil, da na-stopi dokaz resnice. Prič je predlaganih dvajset, med njimi ministri in poslanci.
š Duhovniška vest. Č. g. novomaš-uik l'runčjš<:k Kompolšek, rojak od Sv.
Jurja ob južni žel., je postal kaplan pri Sv. Rupertu nad Laškim. — Č. g. P. Kasijan Zemljak je imenovan za gvar-dijana pri Sv. Trojici v Slov. goricah.
š Mariborski Slovenci in Slovenke pojdejo v nedeljo, 20. avgusta, popoldne v velikem številu na veselico Slovenske Straže v Št. Petru niže Maribora. Na sporedu je tudi petje slavnozna-nega pevskega zbora od Sv. Jurja v SI. goricah pod vodstvom č. g. Bosina. — Okoliška naša društva, pridite s svojimi člani!
š K volitvam v mariborski okrajni zastop. Skupina veleindustrije in obrtnikov je volila v sredo dne 16. avgusta. Slovenci se tukaj niso udeležili volitve. Izvoljeni so sami Nemci. — Mesto Maribor je volilo v četrtek 17. avgusta.
š Odpor proti hmeljskim mešetar-jem v Savinjski dolini je velik. Ti izkoriščevalci ljudstva so pokupili že v spomladi mnogo letošnjega hmelja za ničevo ceno. Sedaj je cena za 100 do 150 odstotkov višja. Poslanec dr. Korošec in dr. Verstovšek se mnogo trudita, da bi pomagala razrušiti te kupčije, ki so vse sklenjene v grozno škodo hmeljarjev. V nedeljo, 20. avgusta, se vrši v Žalcu poseben shod in posvetovanje v to svrho.
š Iz politične službe. Namestniški konceptni praktikant dr. Emil baron pl. Waldstatter je prestavljen iz Gradca k okrajnemu glavarstvu v Maribor. Zopet Nemec!
š Most čez Dravo pri Breznem nižje Marcnberga je že skoraj dogotovljen. Otvoril se bode še to jesen.
š Velik požar. Dne 9. t. m. je izbruhnil v hiši posestnika Antona Keršiča v mozirski okolici požar, ki je v kratkem času vpepelil tudi 30 korakov oddaljeno gospodarsko poslopje. V nevarnosti je bila tudi hiša posestnice Marije Strnovršnik. Vnel se je tudi bližnji smrekov gozd posestnika Jurija Hri-berška, ki ga je pogorelo 100 kvadratnih metrov naokoli. Ko so gasili so pogrešili oba Keršičeva otroka, ki sta spala ob izbruhu požara v hiši. 2 pogumna moža sta hitro skočila v goreče poslopje ter rešila otroka, gotove smrti, škoda se ceni na 6000 K, zavarovalnina pa znaša le 2200 K. Požar je natstal vsled tega, ker je Keršičeva žena preveč zakurila krušno peč. Iskre so letele skozi dimnik, so vnele slamnato streho poslopja in vsled suše se je požar hitro razširil.
š Ponarejen denar že dalje časa kroži na Spodnjem Štajerskem. Zlasti pogosti so ponarejeni petkronski in kronski novci. Kljub poizvedovanju orožništva se doslej šc ni posrečilo priti na sled ponarejevalcem. Bržkone se izdelujejo ponarejeni novci v bližnji Hrvaški ter jih potem neka. družba raz-pečava na Spodnjem Štajerskem.
š Nesreča z revolverjem. Zvečer 13. t. m. so šli posestnikovi sinovi Avgust Dolenc, Martin Vrečar in Jožef Rozman v Gaberjih iz neke gostilne domov. V bližini pokopališča celjske okoliške občine je vzel Dolenc iz žepa revolver ter je hotel streljati. Revolver pa se ni sprožil. Vrečar je šel nato k Dolencu ter mu posvetil z vžigalico. V tem trenutku je počil strel ter je kroglja zadela v trebuh Rozmana, ki je bil komaj en korak oddaljen. Prepeljali so ga težko ranjenega v celjsko bolnišnico.
LMoDSke novice.
ij Rojstni dan našega cesarja se je
praznoval kot povsod v avstro-ogrski monarhiji tudi v Ljubljani slovesno. Včeraj zvečer je bil po mestu mirozov vojaške godbe 27. pešpolka, ki je igrala pred stanovanjem dvornega svetnika grofa Chorinskega, kot namestnika na dopustu bivajočega deželnega predsednika, kakor tudi pred stanovanjem sta-cijskega poveljnika, več skladb. Na cestah se je zbrala velika množica ljudi, ki je spremjevala vojaški sprevod. Danes zjutraj je igrala ob pol 6. uri ista godba po mestu budnico ter so ob tej priliki streljali s topovi na Gradu. Javna kot tudi mnoga zasebna poslopja so okrašena s cesarskimi zastavami. Ob 8. uri se je vršila za tukajšnjo garnlzi-jo sveta maša na Kongresnem trgu. Ob 10. uri pa slovesna služba božja v stolnici, katere so se udeležili civilni dostojanstveniki. Pri obeh sv. mašah so gromeli topovi z Grada. Danes zvečer se vrši slavnostni koncert, katerega priredi ljubljanski odsek »Avstrijskega mornariškega društva« v hotelu Union.
lj Vincenci>va družba. Dne 14. t. m. se je v seji konference sv. Nikolaja njeni predsednik gospod Janez N. Ro-ger v domoljubnem govoru spominjal 81. rojstnega dneva Njega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I., ki se dne 18. avgusta praznuje. Govor konferenčni člani /. velikim navdušenjem poslušali. Potem se je posebna molitvica opravila zh prcljubljencga
cesarja. Pri tej priliki jc podaril vele-cenjeni soud gospod Gabriel Piccoli, lekarnar, c. in kr. in sv. Očeta dvorni založnik, znesek od 200 kron, namreč 100 kron za konferenco sv. Nikolaja, 50 kron za patronat za mladino in 50 kron za varstvo in vzgojo mladine sodnijskega okraja ljubljanskega. Slednjič so bili obdarjeni reveži kakor vsako leto pri tej priložnosti s pecivom in vinom, katero je gospod predsednik Roger podaril.
lj Deželni predsednik bar. Schwarz
je podaril v proslavo cesarjevega rojstnega dne Vincencijevi družbi 200 K. lj Odborova seja »Ljudskega odra«
Se vrši danes ob 8. zvečer na strehi »Katoliške Tiskarne«. Na vsporedu so jako važne in nujne zadeve. Gg. odborniki so vabljeni, da se točno in zanesljivo udeleže!
lj Ogenj v deželni bolnici. Popoldne ob pol dveh sta naznanila iz Grada dva strela, da v deželni bolnici gori. Vnela se je namreč streha v kotlarni. Ogenj je bil v dobri pol uri od navzočih zidarjev in požarne brambe popolnoma zadušen.
lj Umrli go v L ubljani: Josip Zupančič, mesarjev sin, 3 tedne. — Marija Lapain, bivša učiteljica glasovirja, 89 let. — Ignacij Hicke, pisarniški pomočnik v p., 68 let.
lj Opeharil se je. Že Ukrat pred-kaznovani slaboglasni in brezposelni pleskar Rudolf Honig, rodom iz Ljubljane ter pristojen v Kraljevi Gradec, je v Bohoričevi ulici izmaknil steklenico firneža v mnenju, da je poceni prišel do sladkega, nektarja ter odkuril, a ga je ovadil nek oškodovanec, kateremu je bil ta poprej poneveril uro, stražniku, ki ga je aretoval. Tudi oOletni va-gant Jakob Dimnink iz Dobrunj je bil na Dunajski cesti aretovan, ker ima za mesto prepovedan povratek, a se še vedno povrača. Oba so izročili sodišču.
lj S ceste. Ko je sinoči ob 7. uri po Karlovski cesti peljal Turkov hlapec Matevž Golob, rojen 12. septembra 1881 v Stražišču pri Kranju in tja pristojen, drva ter zavil, idoč mesto na levi, na desni strani voza, na Gruberjevo cetsto, se je voz zvrnil, drva pa so podsula Goloba in mu zlomila rebra in levo ramo. Na lice mesta došla policijska komisija je odredila, da. .so težko poškodovanega Goloba prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Istega dne je s kolesom peljal po Šolskem drevoredu nek trgovski sluga tako neprevidno, da je zadel užitniškega paznika Ivana Poženela, ga podrl na tla, ga znatno poškodoval, potem jo je pa hotel odkuriti, kar se mu pa ni posrečilo.
lj Izgubljeno in najdeno. G. Rudolf Drol je izgubil rdečo pregrinjalo za otroški voziček. Gdčna. Julija Mikli-čeva je izgubila žensko ročno torbico Postrešček Lovro Gabršček jc našel častniško verižico, katera se dobi pri najditelju v Krojaški ulici št. 8. Policijski stražnik Ivan Močan je našel srebrno žensko uro.
Razne slvsri.
Ponarejene poštne nakaznice. Z
Dunaja poročajo: 15. t. m. je na jožef-stadtski poštni urad dospela poštna nakaznica, za 987 K. naslovljena na barona De Bain. Dognali so, da je ponarejena in da je bilo že 11. t. m. izplačano na ponarejeno nakaznico 852 K. Policija, je pozivedela, da je k neki za-sebnici došel pred časom neki Erich Sobola ter jo naprosil, naj sprejme nakaznico na. ime De Bain. Ko je Sobola zopet prišel 15. t. m. vprašat k omenjeni ženski, če jo prišel denar ter zvedel da ne, je šel na poštni urad, kjer pa je bil aretovan. Zaradi te sleparije je bi' aretovan lSletni pomožni poštni sluga Adalbert Zakl.
Protialkoholni sestanek v Zagrebu dne 15. t. m. se je jako dobro obuesel in se v kratkem ustanovi abstinenčno društvo. Razun banovinskih Hrvatov so bili zastopani tudi Bosanci, ki so poslali organizatorja treznostnega gibanja med kmeti, g. Vlada Malica. Srbi iz kraljevine so poslali dr. Popoviča. kot zastopnika »Treznosti«. Slovence je zastopal urednik »Zlate Dobe«, g. župnik Kalan, čegar izvajanjem so zbrani burno pritrjevali. Kot zanimivost s sestanka omenjamo, da se ga zdravniki — razun sklicateljev — niso udeležili; baje so ravno oni treznostnemu gibanju nekako nenaklonjeni.
Hmelj se draži. Iz Žateca poročajo, da se je tam prodajalo 50 kg hmelja ta 500 K.
Radi vročine je angleški vojni minister odpovedal jesenske vojaške vaje.
Na stara leta se je oženil v Nyire-hazi večkratni milijonar Emanuel Feldheim, kot poročajo ogrski listi. Star jc 76 lei ter ima iinpol milijona K
premoženja. Živel je popolnoma samotarsko že desetletja na svojih posestvih. Žena mu je umrla že pred dolgim časom, sin njegov jo že leta v neki blaz-nici, hči pa se je ustrelila. Občeval je z eno samo družino, v kateri se jc tudi x>rodila njegova druga žena. Lepo dede Jolan Klein jc namreč tako navdušilo sivega milijonarja, da ji je ponudil srce in roko, kljub temu da je stara komaj 17 let ter je sam bližji osemdesetim kot sedemdesetim. Dekle je sprejela ponudbo starega čudaka ter si pustila nakazati v poročnem kontraktu 200.000 K ter si zagotoviti za slučaj, da bi bil zakon blagoslovljen z otroci — kdo more vedeti? — polovico premoženja. Poročni par je že odšel na poročno potovanje ter uživa sedaj medene tedne v nekih čeških toplicah.
Nova iznajdba. Hamburški inženir Bolile je iznašel letalni stroj, ki se more komandirati potom elektrike po brezžičnem načinu. Nova iznajdba je sorodna iznajdbi Kristijana MVirttia., čegar iz daljave vodljivi pomorski čoln je pred kratkim na Wansee-ju pri Bero-linu zbudil občno pozornost. Kot se poroča, je novi letalni stroj svoje prve letalne poizkuse s pomočjo brezžičnega brzojava izborno prestal. Tak letalni stroj, vodljiv z elektriko brezžičnim potom, je namreč v slučaju vojske velike važnosti za obstreljevanje zrakoplovov ali letalnih strojev, ker je z novo iznajdbo možno, z letalnim strojem vreči razstreljivo na poljubno mesto in tako uničiti vsak zrakoplov. Letalni stroj je vodljiv na vse strani in se mu more vodljiv zrakoplov le z največjo težavo izogniti. Razstrelivo se more izpustiti iz letalnega stroja tudi brezžičnim potom, tako da je nevarnost za napadajočo stranko popolnoma izključena. Novi letalni stroj ima obliko Parsevalovega zrakoplova. Dolg je metra ter ima linpol metra premera. Na koncu gondole ima dva zračna vijaka, spredaj pa enega. Najvažnejši del zrakoplova je pač priprava za sprejemanje električnih valov, s ponvočjo katerih se vodi. Za krmarenje tega. letalnega stroja so seveda tudi posebne priprave, ki se uravnavajo po brezžičnem sistemu. Pri prvih poizkusih je od časa do časa odpovedal motor, tako da se nekatere vaje niso posrečile. Gotovo pa je, da je izpopolnitev nove iznajdbe vprašanje nekaterih mesecev.
Kje so lopovi? Iz New Yorka poročajo: Reka Hudson prinaša v New York skoro vsak dan grozne najdbe zločinov, katerih policija nikoli ne more zaslediti. Skoro vsak dan pride v New York z vodo nebroj kosov človeških trupel, katere reka nosi s seboj kakor v odkritje groznih zločinov, ki zahtevajo maščevanje. Resnica, je, da se mora v mestu ali pa kje v bližini nahajati lopovska banda, ki ubija ljudi, jih seka na ko,se, potem pa meče v vodo za hrano ribam. V manj nego enem tednu so našli v reki Hudson sledeče stvari: Truplo ženske brez glave, rok in nog. Levo nogo moškega, odsekano od kolena. Desno nogo moškega, v Čevlju. Žensko levo nogo. Rebra in desno moško roko. Truplo brez glave, nogo in roke. v takem stanju, da se ne more povedati, je moško ali žensko. Žensko levo nogo. Vsi ti ostanki trupelj so se našli v zalivu okoli kipa boginje Svobode. Nihče nc more druzega narediti kakor misliti, da mora biti v tem mestu nekje grozna roparska banda, ki lovi Bvoje žrtve v mreže in jih meče v vodo Policija je popolnoma brez moči napram tem zločinom, ki odkrivajo vse tajnosti roparjev, morilcev in drugih lopovov mesta New York.
Defravdacije v Matici Srpski. Iz Novega Sada poročajo, da je bil blagajnik Manojlovič, ki je poneveril pol milijona društvenega premoženja. Matice Srpske, aretovan v Srbiji. Društvenega slugo, po imenu Jankovica, ki ima 100 tisoč kron premoženja, medtem ko ima samo 60 kron mesečne plače, so isto-tako aretovali.
Drzen poštni rop v Budimpešti, Včeraj je bil v nekem podružničnem poštnem uradu v Budimpešti na Atila ringu izvršen drzen poštni rop. Ob 4. uri popoldne ie došel v urad nek boljše oblečen človek, ki je zahteval, naj sc mu takoj izplača nazaj 400 kron, ki jih je dopoldne naložil na poŠtnohrani nično knjižico. Uradnica, ki o tem ni ničesar vedela, se je obotavljala, v tem trenutku pa je pridrvil k ograji nek drug neznanec. Potegnila sta iz žepov revolverje ter zahtevala od uradnice denarja. Ena izmed uradnic je pobeg nila, medtem ko je druga v velikem strahu posegla v ročno blagajno ter jima vrgla pest papirnatega, in srebr nega denarja. Roparja pa sta zahtevala še več, nakar je vrgla še več bankovcev pred njiju. Dobila sta kakih par tisoč kron, nakar sta pobegnila brez sledu.
Č6ške kronske lnsignije. Včeraj so odprli v Pragi v cerkvi sv. Vida zaklad-
nico v kapeli sv. Vaclava ter pregledali češke kronske insignije. Konstatirali so ob navzočnosti ključarjev zakladnico, da so insignije v rodu ter so tudi vsi dragoceni kameni na njih polno-
Telefonska in brzojavna porodila.
CESARJEV ROJSTNI DAN.
Dunaj, 18. avgusta. Cesarjev rojstni dan se je vršil po celi državi slovesno. Na Dunaju sc jc vršila na Schjmolzi velika vojaška parada in se je brala vojaška, sv. maša. Slovesno pont i likalno opravilo je bilo v katedrali svetega Štefana ob navzočnosti oblasti in dostojanstvenikov ter avtonomnih zasto-pov. V vojaški akademiji v Duna jskem Novem mestu so bili izbrani gojenci. Po dunajskih cestah sc vrši od strani »Avstrijskega mornariškega društva« prodaja slaščic s cesarjcvo podobo \ prid domu za stare in onemogle pomorščake.
NADVOJVODA KAROL FRANC JOŽEF.
Praga, 18. avgusta. »Bohemia« po-ča, da bo nadvojvoda Karol Franc Jožef imenovan za majorja pri dunajskem deutschmeisterskem polku.
NARODNI SPOPADI V OLOMUCU. OlGmuc, 18. avgusta. Ob priliki mi-rozova na predvečer cesarjevega, rojstnega dne je prišlo tukaj do spopadov med Nemci in Čehi. Več oseb je zaprtih.
VELIKI ŠTRAJK NA ANGLEŠKEM.
London, 18. avgusta. Generalni štrajk se je potom 1500 brzojavk naznanil tajnikom lokalnih organizacij po celem Angleškem. Generalni štrajk so jo že včeraj zvečer začel. Vlada in železniške družbe upajo, da bodo s pomočjo neštrajkujočega personala promet v reduciranem obsegu mogle vzdrževati. V Liverpoolu je prišlo zopet do krvavih izgredov, ko so štrajkovci napadli remize tramvajske železnice. Več oseb je ubitih in ranjenih. Vlada misli, da bo generalnega štrajka v dveh dneh konec, štrajkovci pa upajo na popolno zmago.
KOLERA.
Dunaj, 18. avgusta. Tukaj je na koleri obolela delavka Schvvent danes umrla.
NAPAD NA PROFOSA. Černovice, 18. avgusta. V tukajšnjih garnizijskih zaporih so jetniki napadli štabnega profpsa, mu odvzeli slabijo in ga hudo ranili. Vojaška straža je jetnike odvedla v korekcijske celice.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 3()6"2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm
'	Stanje
Cas opa-. I	baro-
tovanja i	metra
'	v mm
I
Tempe-j ralura
po Celziju '
Vetrovi
17, 9. zveč. 737 9 ] 16-1 jbvezvetr.
18
j 7. zjutr. j 3N'2
100
261
sl. svzh. sr. jug
Neho
jasno
jasno del. obl.
s - '
o n _
>SS
xi N
00
I 2. pop. 1 35 1 Srednja včerajšnja lainp. 17 4' norm. 18-70.
Za slabokrvne In arebolele
jc zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenico (5 kg) franko K 4'50
BR. NOVilKOVIC, Ljubljana.
,RUC
1 aii 2 licenca
sc sprejmeta v pouk za mizarski obrt, nastop takoj. — Andrej Kregar, mizar, mojster, Vižmarje nad Ljubljano.	2'167
Za prihodnje šolsko leto sc sprejmeta
l diiaka a« * z gospici
na stanovaaje in hrano v bližini nove gimnazije na Poljanski cesti. Na razpolago služijo tudi poučljivc knjige ter najnovejši leksikon. — Poizve sc pri tvrdki Ant. Krisper na Glavnem trgu.	-2492 :s
Dne 4. septembra t. 1. ob 10. uri dopoldne bode v Velikem otoku pri Postojni	24!»
izvršilna javna dražba ognjegasne brizgalne
sistema »Czermak« (Toplice na Češkem). Brizgalna je takozvara »snemalna brizgalna« (Abprotzspritzc), na dva curka, s sprednjim vozom, osmimi srcbabiimi ccvini in štirimi ustniki ter da 500 litrov vode na minuto. — Brizgalna jc skoraj nova, malo rabljena in jc stala 2800 kron.
Iz dežele industrije in kmetijstvu.
J. Podlesnik.
Ko sem se vozil po dražila tiskih ulicah, po tjstih ravnih, širokih cestah, kjer stoje ponosne palače, vsaka drugačna, vendar vse združene .v neko enotnost, mi je bilo razumljivo, zakaj se je ravno v tem mestu priredila, mednarodna higienična razstava. Ni ga mesta v Nemčiji, ki hi se moglo glede snažnosti in slikovito lepe lege kosati z Draždani, prestolico saškega kraljestva. To je vrt, kjer ni naraven, tam je napravljen umetno s palmami in cvetjem. Če imenuje Dunajčan svoje mesto vrt, potem zaslužijo Draždane ta priimek stokrat liolj. Ni je skoraj hiše, pa naj bo bogata palača, ali priprosta najemninska hiša., da ne bi bili njeni balkoni in okna okrašeni z zelenjem in svetjem. Vzhodni del mesta, kjer stoje same vilo, pa ni druzega kot velikansk park, med čegar zelenjem se vrsti vila ob vili.
V	kraljevem velikem vrtu samem fe prirejena razstava.. Vrt je velikansk. N"a tem razsežnem prostoru so raztreseni razstavni paviljoni, izmed katerih so nekateri prave umetnine modernega stavbarstva. Ker je razstavni prostor sam velik in paviljoni okusno preprosti, napravi cela razstava jako ugoden vtis. Je nekaj harmoničnega in finega.
Ker mi je bil čas za obisk razstave skrajno omejen, naj omenim samo nekatere stvari izmed bogastva, ki ga je tu nakopičila tista mogočna veda, ivi Suva, brani in neguje človekovo zdravje. Najbolj zanimiv izmed vseli jc paviljon, ki nosi ime »človek«. Če bi si hotel človek tu razstavljene stvari nc-Koliko natančneje ogledati, bi potreboval ne ure, temveč dni. Pričenja, se v dvorani mikroskopov, kjer se kažejo tista najmanjša živa. bitja, celice, iz Katerih je sestavljeno človeško telo. Stopnjevaje dvorano za. dvorano se. nudi obiskovalcu vso, kar povzročuje človekovo zdravje, kar isto slabi ali uničuje. Tu ne vidimo samo suhoparnih številk in slik, temveč vse, se nam predstavlja tako. da mora zapustiti v nas trajen vtis. X. pr. v dvorani prehranjevanja ni samo v številkah povedano, koliko mleka, mesa., sočivja itd. človek v enem letu porabi, temveč vse to nam je predstavljeno v stvareh samih. Velika posoda, napolnjena z mlekom, nam kaže, koliko mleka porabi naše telo na leto; v drugi posodi vidimo zopet, koli-Ko mesa, v tretji koliko kruha. itd. Zelo zanimiva je dvorana za jetiko, kolero ln druge nalezljive bolezni. Društvo saških inclustrijcev je razstavilo vzorne delavske hišo za eno in dve rodbini. Želel sem si, da bi naši Orli videli dvorano za športe in vzorno telovadnico. Kdor se zanima za mladinsko skrb, bo našel v 15. dvorani dovolj gradiva za ?AToje študije. Velika prednost, razstave v tem paviljonu jo ta, da. pridobe t.udi navidezno suhoparna statistična dela življenje in zanimanje s tem, da smo iz dejstev, ki nam jih nudijo ta dela, vedno tudi opozorjeni na praktične posledice njihove uporabe pri vsakdanjem življenju.
Ko zapusti obiskovalec ta. paviljon, se mora čuditi duhu in neizmernemu delu, ki je zbral vse to tako pregledno, sistematično in vendar tako preprosto podučljivo, da mora napraviti neizbrisen vtis tudi na najbolj preprostega obiskovalca. In res som zapazil med obiskovalci preproste žene in može z dežele, ki so z vidnim zanimanjem hodili od dvorane do dvorane, od predmeta do predmeta. Tudi kinematogra-fične predstave v tem paviljonu služijo v važno pojasnjevanje razstavljenih predmetov.
Nedaleč od tega se nahaja ogrski paviljon. Zanimivi so v njem predmeti iz socialnega muzeja in pa modeli delavskih kolonij.
V	avstrijskem paviljonu so najbolj zanimivi predmeti, ki kažejo ponesre-čenja po elektriki. Vsak dan ob 5. uri prirejano kinematografične predstave pojasnujejo ta oddelek. Drugače pa, zavzema velik del paviljona dunajska občina, ki kaže v podobah in modelih svoje bolnišnice in zdravišča.. Na mizi pred prodajalcem albumov v oddelku za avstrijska letovišča sem našel album »Veldes«. Edini spomin na Kranjsko deželo.
V	vnanjosti zelo zanimiv je kineški paviljon. Najbolj prostoren je ruski, ki nudi mnogo zanimivega glede jetike, alkoholizma in veneričnih bolezni. V sredi paviljona se nahaia velik kip, predstavljajoč Rusijo.
Japonska pa kaže v svojem paviljonu zlasti zanimivosti iz vojaške higiene.
Švica, Brazilija in Italija kaže i'-najbolj podrobnosti v teh deželah razširjenih ljudskih bolezni.
Francoska je posvetila velik del svojega paviljona velikemu učenjaku Pasteur-ju.
Holandska, nam kaže zelo zanimive študije o preskrbi vode in tozadevne naprave.
Angleški paviljon je bil otvorjen šele zadnje dni.
Izmed drugih paviljonov naj omenim samo onega za promet, industrijo, pomorsko vožnjo, aviatiko, zdravilstvo za vojaščino in dvorano za delo, tehniko in stroje.
Da je na, razstavnem prostoru vse polno zabavišč, je samoobsebi razumljivo.
Najlepši izmed vseh prostorov je pa oni za šnort. Tu imamo priliko opazovati sile človeškega telesa, ki streme za tem, da okrepčajo in poplemenitijo" posameznike in po njih narode. V tem tiči velik del tistega, kar pospešuje tisto, čemur služi ta lepa, velika razstava. narodov, to je človekovo z d r a v j e. Tudi mi Slovenci smo napravili v tem oziru korak naprej s tem, da je zanešena misel o telovadbi po naši mladini med najširše sloje našega naroda, zlasti pa med naše kmečko ljudstvo, katero mora ostati fizično in moralno zdravo, ako hočemo, da ostane narod zdrav.
Slavnostne otvoritev društvenega doma v Smledniku.
Ob trudapolnem delu, ki je trajalo okoli dveh let, se je zgradil tudi v naši fari z veliko požrtvovalnostjo njenih prebivalcev in z nekaterimi zunanjimi prispevki zaželjeni Društveni dom, ki bo služil, kakor stoji zapisano nad glavnimi vrati: »Veri in omiki.« Danes ob otvoritvi smo lahko s ponosnim veseljem zrli na to praktično stavbo, pri-kupljivo očem v vsakem oziru, tukaj na lepem gorenjskem polju pod zelenimi hribi. Sezidali smo si torej središče našega izobraževalnega dela, postavili že drugo trdnjavo prodirajoče krščan-skosocialne ideje v kranjski dekaniji in pokazali dovolj jasni smisel našega mladega in vztrajnega gibanja.
Jasno nedeljsko jutro je privabilo ljudstvo od blizu in daleč. Ljudje so nestrpno pričakovali, kaj doprinese px*av za prav današnji dan in proti večeru so govorili: Kaj takega še nismo videli. Veselja so plamtele oči faranom, ko so začeli prihajati slavnostni gostje, da počastijo danes delo naših rok. Število mlajev in nešteto vencev s pomenljivimi napisi je služilo v pozdrav vsem dobrodošlim.
Ob četrt na 10. uro so se zbrale pri prvem slavoloku ob kapelici na polju dolge vrste Orlov, precej nad 100, ki so prišli iz Ljubljane, Brezovice, Kranja, Nakla, Tržiča, Komende, Preske, Stare in Škofje Loke v večjem ali manjšem številu, da skupno proslavimo velepo-membni dan v Smledniku. (Nekaj jih je prišlo še pozneje.) Prikorakali so jim nasproti smleški Orli, na čelu jim dva jahalca in pozdravil jih je smleški načelnik z nagovorom, ob čigar sklepu so zagrmeli navdušeni Na zdar-klici. Tudi pozdravu g. župana v imenu občine so se častno odzvali. Nato so pripenjale dekleta v narodnih nošah vrlim bratom Orlom šopke na prsi in pomikale so se rdeče vrste, za njimi množica ljudstva ob neprestanem zvonenju proti ponosni, prenovljeni smleški cerkvi. V cerkvi je imel ob 10. uri veleča-stiti gospod dekan Anton Koblar slovesni govor in razložil pomen našega delovanja v besedah veri in omiki. Dokler bode vera in omika skupno v harmonični zvezi delovala, toliko časa jc res mogoč pravi napredek slovenskega naroda v vsakem oziru. Pojasnil je tudi starini ljudem pomen slavja., da bodo prav znali ceniti važnost Društvenega doma. Po slovesni sveti maši jc blagoslovil velečastiti naš dom in zaprosil milosti in pomoči božje vsem, ki bodo poslovali v njem. Po blagoslovijonju je poprijel na hodniku pred župnišČem besedo državni poslanec g. prof. Evgen Jarc in njegove besede so padale v srca neštete množice. Sklene s pomenljivimi besedami: Kakor je Vsemogočni obogatil našo deželo, posebno našo gorenjsko stran s čarobnimi prirodnimi krasi, z bogastvom lepote, tako naj dodeli sreče na novo ustanovljenemu Društvenemu domu in oplemeniti vaše za-početo delo.
Ob pol 2. uri so napravili bratje Orli obhod na Sv. Valburgo in čez polje nazaj v cerkev, kjer so se pele litanije. Zlata, nedelja je rosila veselje v naša srca in to se nam je še pomnožilo pri veliki vrtni veselici, ki se je pričela ob 3. uri popoldne. Vladala je povsod zidana volja in iz vseh obrazov sc je brala navdušenost. Edino, kar je nekoliko oviralo dan naše slovesnosti, je bil nenadni dež, ki nas je tnalo blagoslovil,
a nato kmalu zopet, nehal, Jako ugodno je vplivala na nas slavna mengiška godba, ki nam je čez dan in do 10. ure zvečer marsikatero zaigrala. Med vrtno veselico se je vršil tudi bogato obiskani šaljivi srečolov z mnogimi dobitki. Bilo je postreženo vsem ljudem, abstinentom in drugim, tudi z bosansko kavo itd. Opazili smo na vrtu visoko dostojanstvenike cerkve in več odličnih meščanov. Raznovrstni balončki, črobni bengalični ognji so zaključili lepo prireditev.
»Kvišku« je ime našemu domu, kvišku hrepenimo mi in vabimo kvišku tudi druge fare naše lepe Gorenjske. Vsem, ki so pripomogli k prireditvi, bodi izrečena srčna zahvala, vsem ostalim pa: Na svidenje! Na zdar!
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „SIovenske Straže"!
železnato JCina-Tmo
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvntm zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Večkrat odlikovano.
Nad 7000 zdravniških spričeval.
, g. in kr. dvorni dobavitelj
TBST-Barkovlje. =====
Oddajo se takoj v najem
j gostilntiRi prostori i
! in hotelske sobe j
I na Bavarskem dvora, j
Pojasnila daje	»
»Gospodarsko zveza" v Ljubljani, j
Išče se pošteno, zdravo, 14 do 16 let staro dekle kot	2464
za Glavno zalogo tobaka. Angelj Casa^ grande v Ajdovščini (Primorsko).
Gfavna zaloga: Graška c. 22, Podružnica »Narodni dom*
Prazen ]e Izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih, ker vam nudi domaČa zgoraj Imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato In zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom tako, da zamore proti vsaki konKurcnci popolnoma ustreči zahtevam cenj. gosp. trgovcev In prosim za mnogo-brojnt obisk o Čemur se lahko vsakdo sam prepriča, Ce tudi z najmanjšim poizkusom.
VeleCastitim gg. duhovnikom ponudim voSCene, kakor tudi druge vrste sveC, ter olje in kadilo za cerkve.
V zalogi imam vsakovrstna vrtna semena zanesljive kakovosti, ter opozarjam slav. občinstvo za nakup Istih, kakor tudi ostalega špecerijskega blaga, ter deželnih in drugih pridelkov.
Ia Zabultovskl premog ponudim po K a-10 za 100 kg pri odjemn celega voza prosto v hiSo postavljen v Celju, drugam po dogovoru.
Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor žita, fižola, orehov i. t d., 1.1, d. ter rabljene solnate in druga vreCe, petrolejske ln oljnate posode.
Pismena naroČila se izvršujejo z obratno poŠto. 2859
Zlato svetinje: Berlin. Pariz. Bim itd.
Redka prilika!
Tovarna, katero je uničil požar, prepustila mi je vso zalogo rešenega blaga, t. j. več tisoč krasnih, težkih 2490 3
flanelastih odej
z vsemi najnovejšimi in krasnimi vzorci, ki imajo neznatne, komaj vidljive madeže! Te odeje so za vsako boljšo družino za pokrivanje postelj in ljudi, prav gorke, mehke in močne, 199 cm dolge 135 cm, široke. Pošiljam po povzetju 3 komad« I krasnih, težkih flanelastih odej za 9 K v raznih modernih barvah in vzorcih. 4 odeje za hišno gospodarstvo za 10 B, Vsakdo, ki naroči to blago, je zadovoljen,
OTON BEKERU c. kr.iinaotoi nadstr. v p. Mod,
mm
Tvorniška zaloga št. 2-<-8.
2185 5
KLIC
R 1 35/11 78
s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano,
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd, I., naznanja, da je umrl dne 23. januarja 1911 gospod Deziderij Zebal, e. kr. poštni tajnik v pokoju v Ljubljani, Knaflova ulica št. 4 ne zapustivši nobene naredbe poslednje volje. Ker je sodišču bivališče dediča Franceta Zebal, nazadnje bivajo-čega v Celovcu, neznano, poživlja se taisti, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javi in zglasi za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z zglasivšimi se dediči in z njemu postavljenim skrbnikom gospodom dr. Franom Tekavčič, odvetnikom v Ljubljani.
C. kr. okrajna sodnija v Ljubljani,
odd. I., dne 1. avgusta 1911.
Št. 1266/11.
Razpis službe.
sano ž
Vsled smrti imenovanega obč. zdravnika dr. Finka razpisuje podpl-iupanstvo na podlagi sklepa obč. zastopa od 29. maja 1911 št. 874
službo občinskega zdravnika
v občini Komen.
Plača po dogovoru. Prošnje jc vložiti na županstvo
do 30. avgusta 1.1.
Nastop službe takoj. Vsa pojasnila daje radovoljno županstvo. Zahteva se znanje jezikov.
Ker ni v celem sodnem okraju zdravnika, je bodočemu zdravniku v Komnu lepa bodočnost zagotovljena.
Županstvo občine Komen	36
dne 8. avgusta 1911. __Župan: V. Jazbec 1. r.
Izdaja konzorcii »Slovenca«-
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan štele.