olitični ogled. Država SHS. Nedeijska seja narodne skupščine je bila zgo-dovinska. Ljuba Davidovič je prdbral program bloka narodnega sporazuma, kateremu je tenvelj narodna, scciotna in gospodarska enakopravnost ter zakon in ideali človečanstvai. Radifcali in samostojni demicikratje so pa postavili terou programu -nasproti surovo silo. Silo so poveličevali g-ovomiki> ki so odgovarjeili Darvjkloviču, sila je bila pa tudii zlasti pri samastojnih demokratih organiiziiaina ter je samo čaikala na povod in migljaj za izforuh. Ko je govoril hrvatski posla nee dr. Bazala ter povdarjal, da so v zbomici poslaroci, poslani sem od vlade, drugi pa Ijudsikl zastopnikiv poslani sem od Ijudstva, je izbrujšnilo. Sainostojm demokratski in radlkaiski podanci so navalili na gov-ornika, ki je mirivo stel r>a govorniškem odru rn ko so opozicijonalci priihitell na pomoč, Je nastalo splošno prerivanje Ln pretepanje. Vlada s skupščiinskim predsednikom vared je bežala iz dv-orame. Izgnbilr so se pa tu*di prvaki radikalov isn samostojnih demokratov. Ponoči se je seja -nadaljevala in vladna večma je slderula, da se »nesporni«, to je njemi mandati odobrijo. V ponedeljdk so prišli na vrsto ssporni« mandatt irv sicer najprej volilno olcrožje jMarribor—Celje. Najprej je gororil zemljoradnife' Vujič splošno o nasUju radikalov in samostojnih demckraitov pri volitvaih, potem je pa nastopil poslanec SLS Franc Smodej, Iki je navajal nepravilnosti iin nezakotnitosti, ki jih je izvršila samoštojno-demokratska ¦stranka v Sloveniji tex najodločne^se pobijal in ojbsojdl ostudne žalitve in obreJkovaivja slovensikega naroda od stjra td satnostojnih demolkratov sploh iin poeebej še od posl. ir. Pivka najprej v verifiikacijsScem odiboru, potem pa na nedeljski seji skupščine. Dohro je povdarjal politiično zavednost ivašega Ijudst¦va, reko^: «Łk. Pivko je rekel, da SLS stoji in pade z diuhovščino. Lahko rečeim, da je naša stran»ka taiko močno orgasnkirana, da bi ostala, če bi ne bilo nobenega dushovnika, ravnotalko tkreplka naprej, kalkor doslej. To pa zato, »ker je naša stramka stranka pcštenjaj in zato j« vsa naša dufoovščina z i\p. Naša stranka bo ostala, iker sloni na veonih načelih, inaša stramka bo ostala, ko ne bo nobertega Vašega ikorupcijonista večl« Ker je rgovornik tudi tenvelji-to razfcrinlkal dr. Žerjava, je vstal sam Pribičevič ter silcu-šal braniti s\'oje ljudi v Slo veniji. Ta cbramba in napadi na slovenske vodiitetje so se mu pa popolnoma ponesrečili. Pribičevič je itzzival tudi dr. Korošca, njegovi ljudje so pa imeli pripravljen nanj napad, kakor prejšnji dan na hrvatekega poslanca, pa se xii obneslo ne emo in ne drugo. Poslanec Smodej je našteval žrtve samostojnc-demolcratskerga nasflja v Sloveniji, Pribičeviču je pa zaiklical ob ikoncu svojega govora: Vaš današnji nastop kaže, da smo imeli popoinoma prav, kar smo giede vas in vaše straivke fenašali v javnosti. Vedno smo bili za pošten sporatzum, tcda z va-mi nikdar! Konferenca Male antante je ptreložena na maj. Rumun^ki zunanji rninister je naglašai, da to ni radi notrartiih ra-amer v Jugoslavijl in Runii>niji, kakor -se je govorilo, ampaik radi tega, Jcer bi tudi Grčija rada prisftopila k Mali antanti \n se vršijo tozadevna pogajanja. Pred rumunsko vladnD krizo. General Aavrescu, vodja ruitiuiwke ljudske stranke, je fejavil v nekem rarzgovcru, da pričakuje vsak trenutek padec Bratšafnujeve vlade, ki je s svojo zakonodajo m s svojo pogrešeno gospodarslko politJko zapravila Rumnniji vse simpatije doma in v inozemstvu. Kot naslednico liberalne stranlke v vladi je označil general Avarescu rumuTASIko Ijudsko stranko. Rusi in Ukrajinci. Dočim je manjši del UkrajiTie pod polrsko vlado silno »tiran, živi večinn Ukrajincev z Rusi v 'najboljših odnošajih. V ikratkem bado pcstali vsi uradi, šole in ostale jarne naprave v Ukrajini i^ključno uilcrajihske. Osredinji sovj*tski izvrševabii odbor za UFkTajino je dovršll vse priprave *« samostojno uilcrajitni^ko upravo. Do začetka leta 1926 nw>ra biti iz?vršena popotna •akrajkvizacija UUtrajine. Lord Curzon umrl. Dne 20. t. m-. je unvrl znani asn^lešlci državnik lord Curzon. Rojen je bfl dne 11. januarja 1859, leta 1886 je bil pa prvič ia-voljen za paslanrca v gosposki afoornici. Leta 1899 je postal indi^ki podkralj. Njegova politikai v Indiji je Ma naperjena proti Rusiji irv tudi pozneje se je vedno zala^-ail in zavzemal za to, da bi bfla Anglija kar najaiktivnejša v protirvjtsJd fronti.