NAŠA KOMUNA Št. 11 - 9. december 1980 I delegatska priloga GRADIVO ZA SEJO SKUPŠČINE OBČINE UUBLJANA VIČ-RUDNIK, Kl BO V MESECU DECEMBRU 1980 1- PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA LETO 1980 IN PREDLOG ANEKSA K DOGOVORU O OBLIKOVANJU SPLOŠNE PORABE V OBČINAH IN MESTU UUBLJANA ZA LETO 1980 i t, •'¦&$$*:'¦*'¦/< ¦ ¦ - ~ ¦-¦¦...'.-•. ', ' ¦'¦ ¦,' ' . '.771-' '- "',' ' - 2. PREDLOG ODLOKA O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNSKIH POTREB ZA I. TROMESEČJE 1981 3. PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O ZAZIDALNEM NAČRTU ZA DEL OBMOČJA VI-6 - CENTRALNA TEHNIČNA KNJIŽNICA IN II. FAZA GRADBENEGA ODDELKA FAGG 4. SKRAJŠANI ZAPISNIKI ZASEDANJA ZBOROV V MESECU NOVEMBRU 5- ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA POLEG ZADEV IZ SEJNEGA GRADIVA SKUPŠČINE OBČINE BODO ZBORI RAZPRAVLJALI TUDI O GRADIVU SKUPŠČINE MESTA UUBLJANE PREDVIDE-NEM ZA DECEMBRSKO SEJO SKUPŠČINE MESTA LJUBLJANA. SEJNO GRA-DIVO BO OBJAVUENO V MESTNI IN DELEGATSKI PRILOGI. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 ' " - Datum: 10/12-1980 ' v , ' "¦ VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem 29. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 24. decembra 1980 s pričetkom ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 28. seje zbora 3. Obravnava informacije o poslovanju organizacij združenega dela v obdobju januar-september 1980 4. Predlog resolucije o ižvajanju plana družbenoekonomskega razvoja občine za obdobje 1981-1985 za leto 1980 5. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za del območja VI-6-Cen-tralna tehnična knjižnica in II. faza gradbenega oddelka FAGG 6. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o prora-čunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 in predlog aneksa k dogovoru za oblikovanje splošne porabe v občinah in mestu za leto 1980 7. Predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih po-treb za I. tromesečje 1981 8. Informacija o poteku nekaterih važnejših dogodkov v zvezi s pripravami za stanovanjsko graditev na Dobrovi 9. Predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske za-deve 10. Obravnava sejnega gradiva skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo ZZD 11. Vprašanja in predlogi delegatov K tč. 3., 8. in 9. bo sejno gradivo posredovano vsem vodjem delegacij in vodjem konferenc delegacij v ciklostilu skupaj s sejnim gradivom. PREDSEDNIK ZZD: Stojan Gomezelj, 1. r. SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 .. f > - . *: Datum: 10/12-1980 ' • . . ¦ - ¦¦ C . VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) .,..¦•'..¦ sklicujem ¦ 29. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljub- Ijana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 24. decembra 1980 s pričetkom ob 16. uri v mali sejni dvorani skupščineobčine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji . dnevi red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 28. seje zbora 3. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za del območja VI-6-Cen-tralna tehnična knjižnica in II. faza gradbenega oddelka FAGG 4 Predlog resolucij o Izvajanju plana družbenoekonomskega razvoja občine za obdobje 1981-1985 za leto 1980. 5. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi in do-polnitvi odloka o proračunu občine za leto 1980 in aneksa k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1980 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o začasnem financi-ranju proračunskih potreb za I. tromesečje 1981 7. Obravnava informacije o poteku nekaterih važnejših dogod-kov v zvezi s pripravami za stanovanjsko graditev na Dobrovi 8. Predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve 9. Obravnava sejnega gradiva skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov za sejo zbora občin 10 Vprašanja in predlogi delegatov. K tč. 7 bo sejno gradivo posredovano vsem vodjem delegacij v ciklostilu skupaj s sejnim gradivom. PREDSEDNICA ZKS: Jožica Krištof, 1. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBJANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 Datum: 10/12-1980 i VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, Št. 1/79) sklicujem 23. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, dne 24. decembra 1980 s pričetkom ob 16. uri v sejni sobi skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji dnevi red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 22. seje zbora 3. Predlog resolucije o izvajanju plana družbenoekonomskega razvoja občine za obdobje 1981-1985 za leto 1980 4. Obravnava in sprejem predloga odloka"o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za del območja VI-6-Cen-tralna tehnična knjižnica in II. faza gradbenega oddelka FAGG 5. Informacija o poteku nekaterih važnejših dogodkov v zvezi s ¦ pripravami za stanovanjsko gradilev na Dobrovi 6. Predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve 7. Vprašanja in predlogi delegatov. K tč. 5 bo sejno gradivo posredovano vsem delegatom v ciklostilu skupaj s sejnim gradivom. PREDSEDNIK DPZ: Emil Dolčič, 1. r. 3 predlog Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ......spre- jela Odlok o spremembah in dopolnitvah od loka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 Lčlen Drugi člen odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 (Ur. list SRS, št. 7/80) se spremeni in glasi: Predvideni prihodki proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik v letu 1980 znašajo . 251.955.000 din - za razporeditevvposebnem delu proračuna 189.721.000din - zazdruževanjesredstevvLjubljani 29.601.000din - zaintervencijevgospodarstvu 32.633.000 din 2. člen Bilanca prihodkov, splošni razpored prihodkov in posebni del proračuna so sestavni del tega odloka. 3. člen Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem listu SR Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 1980. Štev.: ^ . Datum: ¦¦¦.*. - - ¦ \ Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik VILI BELIČ obrazložitev Sprejeti proračun za leto 1980 je predvideval skupaj 243.695.000 din prihodkov, od tega je znašaia dovoljena prora-čunska poraba občine 188.085.000 din, znesek din 29.601.000 je bil v proračunu zagotovljen za financiranje skupnih mestnih potreb, za intervencije v gospodarstvu pa din 26.009.000. Ljubljana, ki se proračunsko zajema kot celota, je v začetku letošnjega leta prevzela pobudo, ko jo je za usklajevanje rasti splošne porabe v regijskem prostoru dala republika. Svojo prora-čunsko porabo smo s smernicami povečali samo za 15%, lahko bi jo za okoli 16%. Prosti odstotek smo ponudili občinam v regiji za pospeševanje kmetijske in živinorejske proizvodnje. Odziva na pobudo ni bilo, zato imamo tako moralno upravičenost, da upo-števaje evidentirane potrebe pristopimo k povečanju splošne porabe na dopusten način. Podlaga za sprejem odloka o spre-membah in dopolnitvah odloka o proračunuza leto 1980 je aneks k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1980, ki Ijubljanskim občinam in mestu zvišuje dovoljen obseg proračunske porabe v letu 1980 za 1% in obenem določa zneske, ki jih je posamezna občina v svojem proračunu dolžna zagotoviti za 10-letni program izgradnje cest in gospodarske intervencije preko posebnega računa pri Službi družbenega knji-govodstva (kompenzacije za proizvodnjo mleka, blagovne re-zerve, regrese za preskrbo in razvojne programe kmetijstva). Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prora-čunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 predvideva prora-čunske prihodke v višini 251.955.000 dinarjev, kar je za 8,260.000 din več kot je bilo predvideno s proračunom. Proračunska po-raba v občini se z rebalansom poveča za znesek din 1,636.000 za preostali znesek 6,624.000 dinarjev pa se poveča obveznost vpla-čila sredstev na poseben račun pri SDK namensko za intervencije v gospodarstvu. Ta račun je za vse Ijubljanske proračune skupen pri Skupščini mesta Ljubljane. I. PRIHODKI ¦ , V skladu s predvidevanji, dogovorjenimi merili in veljavnimi davčnimi predpisi je bilasprejeta bilancaprihodkovza leto 1980 v globalnem znesku 243.695.000 dinarjev. Koncera leta 1979 so bili spremenjeni nekateri davčni instrumenti, katerih delovanje še ni bilo preizkušeno, med letom 1980 pa je prišlo do nekaterih premikov v razmerjih prihodkov, kar vse vpliva na nekoliko dru-gačen priliv prihodkov, kot je bilo planirano ob sprejemu prora-čuna za leto 1980. Koncem septembra 1980 so bili doseženi. prihodki v višini 171.078.000 din (zaokorženo) ali 70,2% na sprejeti plan, kar znaša 4,8% pod dinamiko. To je ugodno in je pričakovati, da bo do konca leta mogoče preseči prvotno planirane prihodke. Zato je bila napravljena ponovna ocena posameznih virov prihodkov. Iz te ocene je povzeti pričakovani priliv v skupnem znesku 251.955.000 dinarjev ali preseženo za 3,4%. Prikaz po glavnih oziroma skupinskih virih prihodkov, prika-zano v tisočih: Glavni vir prihodkov Plan Došeže- % Ocena % 1980 no30/9- 1980 _____________1980)___________________ 1. Davkih iz osebne- • ' ga dohodka in na do- '» hodek 162.020 120.825 74,6 170.170 105,0 2. Prometni davek, davek na premoženje ; , " in na dohodek od pre- moženja 69.710 40.292 57,8 65.090 93,4 3. Takse ..,.. 3.950 4.338 109,8 6.370 161,3 4. Prihodki po poseb- nih predpisih 2.675 2.565 95,9 3.600 134,6 5. Prihodki upravnih organov in drugi pri- hodki 5.340 3.058 57,3 6.725 125,9 VSEGA SKUPAJ Dl- NARJEV 243.695 171.078 70,2 251.955 103,4 a Iz prikaza je razvidno, da se prihodki po posameznih glavnih virih različno gibajo. Davki iz osebnega dohodka in davek na dohodek bo ptedvidoma prekoračen za 5% v primerjavi s planira-nim za leto 1980. Nekateri posamezni viri so v letu 1980 v upada-njui nekateri pa v močnem porastu; tako je glede na resolucijsko regulirane osebne dohodke delavcev v združenem delu priliv davka nižji od prvotno planiranega, dočim je priliv davka iz obrtnih dejavnosti in davek od intelektualnih storitev v pomemb-nem porastu, zlasti slednji. Pri zadnjih dveh virih je zlasti močan porasttistega davka, ki se obračunava od vsakega posameznega dohodka. Globalno vzeto - za posamezne vire v tem poglavju je bilo pričakovati že prej omenjeni porast. Prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od pre-moženja po predvidevanjih ne bodo doseženi. Zlasti močan izpad je pri davku na promet blaga v maloprodaji in pri davku od alkoholnih pijač, ki sta več ali manj odvisna od gibanja osebnih dohodkov delavcev v združenem delu. Istočasno pa je zabeležiti močan porast pri davku na prometz nepremičninami, karje iskati razlog v povečanem prometu s tovrstnimi dobrinami. Takse bodo povečane kar za 61,3%. To povečanje sledi zaradi spremenjenega razmerja delitve sodnih taks, kar v začetku leta, ko so bile te takse planirane, še ni bilo znano. Prihodki po posebnih predpisih vsebujejo denarne kazni od storjenih prekrškov. Tudi ti dohodki bodo močno preseženi, kar povzročajo v bistvu isti razlogi kot pri sodnih taksah; republiški sekretariat za pravosodje, občo upravo in proračun je namreč spremenil razmerje delitve med občinami v skladu z deležem financiranja posameznih občin, organov pregona, kot so sodišča, javna tožilstva in sodnik za prekrške. Prihodki upravnih organov in drugi prihodki so bili planirani na nivoju preteklega leta. Ti dohodki bazirajo več ali manj na deležu pobiranja prispevkov za SIS od zasebnikov, ki pa so glede na predpisana merila močno porastli in je zato pri istem odstotnem deležu nominalni delež temu ustrezno porastel. II. ODHODKI 03 - Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev V tem glavnem namenu je znižana postavka Indok Center Ljubljana, kjer je bilo v proračunu prvotno predvidenih 77.200,00 din celoletna obveznost pa znaša na podlagi predloženega ra-čuna 70.000,00 din. 04 - Negospodarske investicije V novi postavki tega glavnega namena so predvidena sredstva za sofinanciranje smučarskega središča na Krvavcu v višini 1,000.000,00 din. V enakih zneskih sofinancirajo tudi ostale Ijub-Ijanske občine na podlagi samoupravnega sporazuma. 07 - Kulturno prosvetna dejavnost V breme tega glavnega namena so bili izplačani stroški za ureditev in vzdrževanje spomenikov in grobov NOV v skupnem znesku 1,171.950 din. Še v letošnjem letu pa je potrebno zagoto-viti sredstva za sanacijo in krajinsko ureditev spomenika NOB -Gramozna jama v znesku 127.500 din na podlagi samoupravnega sporazuma, katerega je podpisala tudi naša občina. Za realizacijo je potrebno dodatno zagotoviti še 99.540,00 din. 09 - Zdravstveno varstvo Stroški za fluorografsko akcijo, ki je bila izvedena v naši občini v letošnjem letu so znašali manj, kot je bilo prvotno predvideno s proračunom. Preostala sredstva v višini 200.000,00 din so z reba-lansom razporejena na druge namene v okviru ostalih proračun-skih postavk. 16 - Intervencije v gospodarstvu - V letošnjem letu je potrebno po družbenem dogovoru zago-toviti finančna sredstva za kritje razlik v ceni »Ljubljanskega dnevnika«. Obveznost za našo občino znaša 976.645,00 din. - Realizacija sredstev za zatiranje živalskih kužnih bolezni je odvisna od izvirnega priliva taks na promet parklarjev in kopitar-jev, zato predvidevamo zvišanje te postavke v isti višini, kot je predviden prihodek od taks in sicer za 200.000,00 din. - Veterinarski postaji Krim Grosuplje je potrebno z rebalansom zagotoviti sredstva v višini 58.000,00 din za vodenje evidence o veterinarskih sanitarnih predelih (izstava računov za opravljane preglede pri podjetjih ter izvrševanje izterjave). 17 - Tekoča proračunska rezerva Da smo lahko pri rebalansu upoštevali dodatne in nove obvez-nosti v letu 1980 je bilo potrebno znižati tudi predvidena sredstva za tekočo proračunsko rezervo v višini 830.895,00 din. Na osnovi nove ocene prihodkov so predvidena sredstva za intervencije v gospodarstvu (kompenzacije, blagovne rezerve) v višini 32,633.000 din. Ta sredstva se izločajo na poseben račun pri SDK. 18 - Krediti, vezana in izločena sredstva (obvezni rezervni sklad 1%) - Skladno z novo oceno prihodkov se zviša obveznost 1% odvajanja v rezervni sklad občine za 340.000,00 din. IZVRŠNI SVET PREGLED SPREMEMBE PRIHODKOV IN RAZPORED PRIHODKOV PRORAČUNA ZA LETO 1980 Vrsta Prihodki prihodka Skupaj Št. gl. namena Razpored prihodkov Skupaj 1 Davki iz oseb. dohodka in na dohodek 170.170.000 01 2 Prometni davek na premoženje 02 in na dohodek od premoženja 65.090.000 03 3 Takse 6.370.000 04 5 Prihodki po posebnih predpisih 3.600.000 07 6 Prihodki upravnih organov . 08 in drugi prihodki 6,725.000 09 10 11 12 16 17 18 Dejavnost organov DPS 81.184..800 Ljudska obramba 5.522.300 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev '¦ 11.143.900 Negospodarske investicije ' 30.449.500 Kultumo prosvetna dejavnost 1.299.450 Socialno skrbstvo 11.369.100 Zdravstveno varstvo - 650.000 Komunalna dejavnost . , . ,. 12.316.700 Dejavnost krajevnih skupnosti •'-'., » 13.665.500 Financ. skupnih mestnih zadev 29.601.000 Intervencije v gospodarstvu 18.850.645 Tekoča proračunska rezerva -.' 1.049.105 Krediti, vezana in izločena sredstva ', - rezervni sklad :)¦ 2.220.000 - interv. v gospodarstvu, blagovne rezerve ' 32.633.000 SKUPAJ 251.955.000 SKUPAJ 251.955.000 II. RAZPOREDITVE PRIHODKOV (ODHODKI) ' " Na podlagi nove ocene prihodkov ter povečanja splošne (dovoljene) porabe v občini od 15% na 16%, bo v letošnjem letu zbranih več sredstev za 8.260.000 din. Ta sredstva so z rebalansom proračuna namenjena za dodatne in novo sprejete obveznosti v letu 1980 (din 1,636.000,00) ter intervencije v gospodarstvu, to je za kompenzacije in blagovne rezerve (din 6,624.000,00). . Z rebalansom je predvidena naslednja razporeditev prihodkov po glavnih namenih: Glavni namen Prvotni plan 1980 Zvišano Znižano Nova ocena 1980 % na plan 01 Dejavnost organov druž-benopolitičnih skupnosti 02 Ljudska obramba 03 Dejavnost družbenopolitič-nih organizacij in druš. 04 Negospodarske investicije 07 Kulturno prosvetna dejavnost 08 Sociatno skrbstvo 09 Zdravstveno varstvo 10 Komunalna dejavnost 11 Dejavnost KS 12 Proračun mesta Ljubljane 16 Intervencije v gospod. 17 Tekoča prorač. rezerva ' za intervenc. v gospod 18 Rezervni sklad - 1% 81,184.800 \ - - 5,522.300 ^ 11,151.100 29,449.500 1,000.000 1,200.000 99.450 11,369.100 ' - 850.000 '¦¦• - 12,316.700 13,665.500 29,601.000 17,616.000 1,234.645 1,880.000 26.009.000 6,624.000 1,880.000 340.000 7.200 200.000 830.895 81,184.800 100,0 5,522.300 100,0 11,143.900 99,9 30,449.500 103,4 1,299.450 108,3 11,369.100 100,0 650.000 76,5 12,316.700 100,0 13,665.500 100,0 29,601.000 100,0 18.850.645 107,0 1,049.105 55,8 32,633.000 125,5 2,220.000 118,1 SKUPAJ 01-18 243,695.000 9,298.095 1,038.095 251,955.000 103,4 predlog Na podlagi 194. člena ustave SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 6/74), 77 členž statuta mesta Ljubljane (Uradni list SRS, št. 2/78), 77. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad, 138. člena statuta občine Ljubljana Center, 92. člena statuta občine Ljubljana Mo-ste Polje, 77. člena statuta občine Ljubljana Šiška, 87. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik, sprejmejo skupščine občin (v nadaljnjem besediiu: udeleženke) Aneks k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1980 ;¦-'-.¦'¦¦ ^ Lčlen ¦ V1. členu dogovora o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu (v nadaljnjem besedilu: dogovora) se »znesek 1.146.564 000 dinarjev« nadomesti z »zneskom 1.156.534.000 di-narjev« in odstotek »15%« nadomesti s »16%«. 2. člen , ¦".''¦ ;,.'¦ Drugi člen se spremeni in glasi: Sredstva, ki se bodo zaradi vsklajenih davčnih stopenj v SR Sloveniji v predvideni višini 136.956.000 din zbrala v Ijubljanskih občinah, se namenijo za naslednje posege na področju gospo-darstva: ,.. - kompenzacijezaproizvodnjomleka -¦ 13.000.000din - blagovne rezerve ' ' 40.981.000 din - kompenzacijein intervencije vkmetijstvo 82.404.000 din - proračunSMLizločeno nad 16% 571.000 din Sredstva bo SDK usmerjala-preko posebne partije proračuna mesta za navedene namene. 3. člen Tretji člen se črta. 4. člen V četrtem členu se zneski v tabeli spremenijo takole: Občine Osnovna Od tega:Gosp. inter. poraba za 10-letnipreko poseb. program izgr. rač. pri SDK cest Ljubljna Bežigrad 139.604.000 11.432.000 29.394.000 Ljubljana Center 181.552.000 10.752.000 17.300.000 Lj. Moste-Polje 137.562.000 8.640.000 16.792.000 Lj. Šiška 207.891.000 14.772.000 40.266.000 Lj. Vič-Rudnik 189.771.000 13.226.000 32.633.000 Skupščina mesta 300.204.000 - 571.000 V 12. členu se 300.395.400 din. 5. člen znesek 297.8Q7.40*viadomesti z zneskom 6. člen V 13. členu se nadomesti znesek 297.204.000 din z zneskom 300.204.000 din. 7. člen » Aneks prične veljati, ko ga podpišejo vse udeleženke. Številka: .. ' ' Datum: • ... Predsednik izvršnega sveta Predsednik izvršnega sveta ¦skupščine občine Ljubijana Bežigrad skupščine občine Lj. Šiška JurijZAVEC JožeDIMNIK Predsednik izvršnega sveta Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Center skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Zdene Mali . France MARTINEC Predsednik izvršnega sveta Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana skupščine mesta Ljubljane Moste Polje JožeKAVČIČ , BORUT MIKLAVČIČ predlog Na podlagi 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik in 26 člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur list SRS, št. 39/74) je skup-ščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbura, dne ......sprejela Odlok o začasnem financiranju proračun skih potreb za leto 1981 1. člen Dokler ne bo sprejet proračun občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1981 se bodo začasno, vendar najdljetri mesece financirale proračunske potrebe, za katere se sredstva zagotavljajo v občin-skem proračunu. na podlagi tromesečnega načrta proračunskih dohodkov in izdatkov skladno z določili proračuna za leto 1980. 2. člen Tromesečni načrt izdatkov ne sme presegati ene četrtine izdat-kov proračuna občine za leto 1980. 3. člen ' Dohodki in izdatki. doseženi oziroma porabljeni na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih dohodkov in izdatkov občinskega proračuna za leto 1981. Izvršni svet je pooblaščen, da v primeru neenakomernega do-toka dohodkov proračuna najame posojilo iz sredstev rezerve občine Ljubljana Vič-Rudnik. Posojilo mora biti vrnjeno do 31. oktobra 1981. 4. člen , Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati od 1. januarja 1981 Številka: . . Datum: Predsednik „ ¦ skupščine občine . Ljubljana Vič-Rudnik VILI BELIČ, I. r. obrazložitev 26. člen Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) določa, da mora biti proračun sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša. Če skupščina družbenopolitične skupnosti ne sprejme prora-čuna pred začetkom leta, se financiranje začasno nadaljuje na podlagi proračuna za prejšnje leto, vendar najdlje še tri mesece. Pri začasnem financiranju po prejšnjem odstavku tega člena se sme uporabiti toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno porabljeno v istih dobah po proračunu za prejšnje leto, vendar največ četrtina vseh dohodkov, ki so bili razporejeni po prora-čunu za prejšnje leto. O začasnem financiranju odloča skupščina družbeno politične skupnosti. Ker proračun naše občine za leto 1981 ne bo sprejet v tem letu, izvršni svet predlaga občinski skupščini sprejem predloženega odloka. IZVRŠNI SVET 8 predlog Na podlagi prvega odštavka 15. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega deladne.....na seji zbora krajevnih skupnosti dne....... in na seji družbenopolitičnega zbora dne .............sprejela Odlok o sprejemu spremembe in dopol nitve zazidalnega načrta za del ob močja VI-6 Centralna tehnična knjiž nica in II. faza gradbenega oddelka FAGG 1. člen S tem odlokom se sprejme sprememba in dopolnitev zazidal-nega načrta, ki ga je sprejel Mestni svet Ljubljane z Odlokom 6 potrditvi urbanistične dokumentacije (Glasnik št. 7/65). Dopolnitev in sprememba zazidalnega načrta, ki ga je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane pod št. 2569/79 v aprilu 1979 obsega območje med Tržaško cesto, Lepim potom, Jamovo, obstoječimi objekti ob Groharjevi in stavbo skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 2. člen Manjše odmike od sprejetegazazidalnega načrta, ki je spreiet s tem odlokom, dovoljuje izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik 3. člen Zazidalni načrt je stalno na vpogled delovnim Ijudem in obča-nom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri upravnih organih Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, pristojnih za urbanizem, pri Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane in Zavodu za družbeni razvoj Ljub-Ijane. , . 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi inšekcijskih ^služb Skupščine mesta Ljub-Ijane. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Štev.: 350-21/79 Datum: Predsedmk skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik VILI BELIČ obrazložitev Za območje med Tržaško cesto, Lepim potom Jamovo ulico, objekti ob Groharjevi in stavbo Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je bil v letu 1960 izdelan ureditveni načrt in sprejet s strani Mestnega sveta Ljubljane z odlokom o potrditvi urbanistične dokumentacije (Glasnik 7/65). Po določilih odloka o sprejetju Generalnega plana urbanistič-nega razvoja mesta Ljubljane predstavlja navedeno obrnočje del -zazidalnega otoka VI-6 z namembnostjo površin za šolstvo, zdravstvo in inštitute. Osnutek spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del območja VI-6 je po naročilu Investicijskega zavoda za izgradnjo Trga revolucije izdelal Zavod zadružbeni razvoj Ljubljana-TOZD Urbanizem v aprilu 1979. V postopku potrditve je celotno gradivo osnutka spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta obravnaval izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 9/1-1980 in sprejel sklep o javni enomesečni razgrnitvi. Javna razgrnitev osnutka sprememb zazidalnega načrta je bila v avli stavbe skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v času od 25/1-1980 do 25/2-1980. V času javne razgrnitve je podala pripombo Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, VTOZ Gradbeništvo in geodezija, Ljubljana Jamova 2, v knjigi pripomb pa je podano stališče občana z nečitljivim podpisom in pripomba ing. Sagadina. Izvršni svet skupščine občine je na svoji 86. seji dne 5/11-1980 obravnaval pripombe in predloge ter zavzel dp njih naslednja stališča: Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, VTOZD Gradbeništvo in geodezija Ljubljana, Jamova 2, je predlagala razširitev objekta laboratorija za 3,00 m proti vzhodu, ureditev ploščadi na južni strani objekta laboratorijev, in se strinjala z obvezo priključitve obstoječih stanovanjskih hiš ob Groharjevi'ulici na toplovod in ugotovila, da se soglasji Komiteja za promet in zveze SML in Komunalnega podjetja Ljubljana - TOZD Rast nanašata samo na del zazidalnega otoka. Odgovor: Pripombam je ugodeno in sicer je predlagana razširitev objekta laboratorijev proti vzhodu možna pod pogojem, mnenja Sani-tarne inšpekcije z dne 15/4-1980, da absolutni višinski gabarit ne bo presegel višine 9 metrov, ureditev ploščadi je možna in je predmet zunanje ureditve, črtan je 9. člen pravilnika in pridob-Ijena vsa soglasja za obravnavano območje. Soglasje Komiteja za promet inzvezeSMLje bilo podano6/10-1980 pod pogojem, da se ukine izvoz Lepi pot - Tržaška cesta in predvidi dodatnih 10 parkimih prostorov Izvšrni svet SOb je sprejel sklep, .da se vprašanje izvoza Lepega pota dokončno odloči s projektom rekonstmkcije Tržaške ceste, dočim so do-datni parkirni prostori upoštevani na platoju ob CTK. Soglasje Komunalnega podjetja Ljubljana - TOZD Rast se nanaša na obravnavano območje. Ing. J. Sagadin ugovarja lokaciji CTK ob hrupni Tržaški cesti z navedbo, daz nobeno izolacijo ne bo mogoče doseči zahtevanih DCB, ugotavlja reševanje parkirnih mest v sosednjem zazidalnem otoku in risanje stopnic čez parkirne prostore ter predlaga loka-cijo objektov CTK in FAGG zahodno od Lepega pota. Odgovor: Zavod za varstvo pri delu SRS je izdelal oceno hrupnosti, ki podaja svoje zahteve, in katere upošteva projektant pri izdelavi projektov (v smeri proti Tržaški cesti so nameščeni le kubusi zaprtih skladišč, posebna zasteklitev, umetno prezračevanje je potrebno že zaradi same namembnosti). Parkiranje je reševano skupno s poslovnim centrom ot> Langusovi ulici in je v poslov-nem centru predvideni višek parkirnih prostorov namenjen obravnavanemu območju. Glede na pripombo risanja parkirnih prostorov čez stopnice, je dano pojasnilo, da gre za ppvezovalni 9 trakt med obstoječim in novim objektom FAGG in se stopnice takrat odstranijo. V zvezi s predlogom za lokacijo objektov CTK in FAGG je ugotovljeno, da je obravnavana sprememba in dopolni-tev zazidalnega načrta izdelana v skladu z generalnim planom urbanističnega razvoja mesta Ljubljane, po katerem je po Lepem potu določena razmejitev med stanovanjskimi površinami na zahodu in površinami za inštitute na vzhodu. Občan z nečitljivim podpisom predlaga čimprejšnjo realizacijo zazidalnega načrta. V dosedanjem postopku sprejemanja je bila vključena tudi KS Milan česnik, katere pripombe so bile razčiščene še v času pred javno razgrnitvijo, po javni razgrnitvi pa je predsednik sveta KS sodeloval na seji komiteja za urbanizem in varstvo okolja, ko je le-ta obravnaval zbrane pripombe javne razgrnitve. Izvršni svet SOb predlaga skupščini občine, da sprejme spre-membo in dopolnitev zazidalnega načrta za del območja VI-6 -Centralna tehnična knjižnica in II. faza gradbenega oddelka FAGG po priloženem predlogu odloka. PRAVILNIK ZA IZVAJANJE SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAZIDALNEGA NAČRTA Člen 1-Pravilnik je sestavni del spremembe in dopolnitve zazi-dalnega načrta. Člen 2-Pravilnik velja za del območja VI-6, to je območje med Tržaško cesto, Lepim potom, Jamovo ulico, zapadno od zgradbe Skupščine občine Vič-Rudnik in zapadno mejo obstoječih indivi-dualnih hiš ob Groharjevi ulici. Člen 3-Za ureditev okolice je potrebno izdelati načrt zunanje ureditve z vključitvijo obstoječih dreves vzhodno od objekta CTK v javne zelene površine. Člen 4-Pred uporabnim dovoljenjem za CTK je potrebno od-straniti - poleg že predvidenih objektov - tudi stanovanjsko hišo št. 2 c. Člen 5-Za objekt CTK je potrebno obvezno upoštevati pro-gramski projekt, ki ga je izdelal IZTR, prof. dr. Jože Koželj, dipl. ing. arh. pod šifro »CTK 30« in je sestavni del zazidalnega načrta. Kota pritličja naj se čimbolj približa koti bodočega urejenega terena oz. naj nivo kletne etaže upošteva najnižjo možno koto, ki jo diktira nivo talne vode. Člen 6-Za predvideni objekt gradbene fakultete naj se tlorisno ponovi obstoječi objekt, po višini pa ne sme presegati višine K + P + 2, pri čemer lahko na dve etaži predavalnic računamo tri kabinetne etaže. Člen 7-Glavni projekti komunalnih napeljav morajo biti v so-glasju z zahtevami uskladitvenega načrta. Člen 8-Objekt CTK bo potrebno v 1. fazi navezati na predvi-deno kotlarno v objektu »t2« poslovnega centra, v končni fazi pa priključiti na predvideni magistralni vročevod. To pogojuje iz-gradnjo kotlarne v I. fazi realizacije poslovnega centra. Člen 9-Pri projektiranju objektov je potrebno upoštevati za-hteve Zavoda za varstvo pri delu oz. njegove »Ocene področja s strani hrupa«. Člen 10-Spremembe zazidalnega načrta po veljavnih predpi-sih. 10 ZAZIDALNINACRT Z A 1 CENTRALNATEKKHJ1*A poročilo 1. UVOD ,•-¦¦¦¦¦ * Za območje VI-6, to je po Generalnem urbanističnem planu območje med Tržaško cesto, zgradbo skupščine občine Vič-Rudnik, Lepim potom in Jamovo ulico, je bil v letu 1963 izdelan in vletu 1965potrjenzazidalni načrt (Glasnik VII/12,1.3.1965, avtor prof. E. Ravnikar, Komuna projekt št. 301/99), ki predstavlja še danes formalno veljavni dokument. Načrt je v obravnavanem predelu predvideval celotni program Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Po tem pro-gramu se je tudi realiziral oddelek za gradbeništvo. V obdobju 1965 do danes se je program za to območje večkrat menjal (program oddelka za arhitekturo se je selil ob podaljšek Titove ceste, koncept fakultetnega »superbloka« itd.), vendar se formalno zazidalni načrt ni spremenil. V letu 1978 so se končno utrdila izhodišča, ki so predmet obravnavane spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta, in sicer: - program Centralne tehnične knjižnice - razširitev programa oddelka za gradbeništvo z laboratoriji. 2. ZAZIDAVA ; , •'- ¦' a) Širša izhodišča Območje VI-6 leži med dvema, danes že programsko in obli-kovno utrjenima območjema, in sicer: med kompleksom poslov-nega centra ob Tržaški cesti, za katerega je že izdelan in potrjen zazidalni načrt, in občinsko zgradbo. V smeri proti Jamovi ulici pa je prostor fizično že določen z objektom gradbene fakultete. Zaradi dveh različnih elementov, tj. poslovni center z visokimi stolpiči in razmeroma visokimi povezovalnimi trakti na eni strani in proti Tržaški cesti izpostavljena občinska zgradba na drugi strani, smo ugotovili, da je primerno v obravnavanem vmesnem delu območja VI-6 predvideti tako zasnovano zazidavo, ki bo povezovala oba dela. To bi lahko dosegli z razmeroma umirjeno arhitekturo brez velikih členitev in po višini nižjim gabaritom kot sta sosednje kompleksa. b) OŽJA DOLOČILA Z utrjenim programom, tj. Centralno tehnično knjižnico (kratko CTK) in razširitvijo programa gradbene fakultete ter upošteva-njem širših izhodišč, se ponuja koncept, ki zadosti obema: tj. - ob Tržaški cesti objekt CTK s tlorisno umirjenim gabaritom in višino, ki je nižja od občinske zgradbe in - razširitvijo gradbene fakultete oz. rezervacijo prostora za njeno II. fazo z laboratoriji (glej poglede s Tržaške ceste in fotografijo modela!) c) OBJEKTI Objekt CTK(programske zasnove: prof. dr. Jože Koželj, dipl.Jng. arh.: IZTR, šifra projekta: CTK 30). Lega CTK v širšem prostoru je izbrana izredno ugodno, ker leži v neposredni bližini in normalnih peš razdaljah do vseh tehničnih fakultet. Pri osnovnem konceptu je avtor upošteval naslednja načela: - uveljavitev popolne fleksibilnosti prostorov - nov sistem poslovanja (sistem prostega dostopa v 8. specia-liziranih čitalnicah po strokah) - močan INDOK oddelek z uvedbo potrebne avtomatizacije , - povezovanje knjižnic pri tehničnih fakultetah - ločitev poti uporabnika in knjige ' - uvajanje novih profilov delavcev (inženirji za posamezna področja) - stalno povezavo s strokovnim društvom inženirjev in tehni-kov Sam objekt, tlorisnih dimenzij cca 53 x 54 m, višine K + P + 2 oz absolutno 15 - 16 m (nivo kletne etaže zavisi od detajlno ugotovljene talne vode, ki v zadnjem obdobju močno pada) je zasnovan tako, da so kubusi zaprtih skladišč obrnjeni proti Trža-ški cesti. S tem se v največji meri izognemo prekomernemu hrupu, poleg tega bo potrebna dodatna ustrezna akustična izola- cija. Objekt II. faze Gradbene fakultete z laboratoriji Južno od CTK predvidevamo tlorisno ponovitev obstoječega objekta gradbene fakultete max. višine K + P + 2 (oz. 3 kabinetne etaže) ter vzporedno z Groharjevo ulico objekt laboratorijev max višine K -+- P + 1. d) SPREMLJAJOČI PROGRAM (dostopi, dovozi, parkiranje, zelene površine) Dostopi, dovozi: Vsi predvideni objekti v pbravnavani coni bodo dostopni z avtomobili iz Jamove ulice. V grafični prilogi je ob Tržaški cesti še alterna.livno vrisana avtobusna postaja, ki pa je vprašljiva iz prometno-tehničnih ozi-rov, ker leži preblizu novemu križišču pri Trgu MDB. Vendar jeto še podatek iz projekta podaljška Prešernove ceste, na samo funkcioniranje obravnavanega območja pa ne vpliva. Med objektoma CTK in Gradbeno fakulteto je v podaljšku Bičevje predvidena osrednja pešpot, ki se navezuje na ploščad Trga MDB. Iz te pešpoti so predvideni direktni dostopi do vseh objektov. x Parkiranje: Za potrebe obravnavane cone je potrebno 190 parkirnih pro-storov (glej numerične podatke!). V sami coni je možno realizirati 80 parkirnih prostorov, ostalih 110 pa se zagotovi v sosednjem poslovnem centru, ki ima rezerve 250 pokritih parkirnih prostorv. . ' .- Zelene površine Ob Tržaški cesti, predvsem pa z vključitvijo obstoječe zelene površine z grupo večjih obstoječih dreves med objektom CTK in občinsko zgradbo je možno v danih razmerah zagotoviti za-dostno zračnost in ustvariti tako okolje, ki je za javne objekte potrebno in primerno. 3. URBANISTIČNI PODATKI Površina Bruto etažne površine: - CTK - FAGG (obstoječa) - FAGG(ll.faza) - FAGG (laboratoriji) 17.700 m2 cca11.200m2 cca 9.400 m2 cca 6.100 m2 cca 2.300 m2 Skupaj Izraba (brez kleti) i = 22.870 : 17.700 = 1,29 Izraba (z vsemi kletmi) i = 29.000 : 17.700 = 1,64 29.000 m2 PARKIRANJE: CTK: - 100 zaposlenih od tega 1 /3 parkiranj 33 park. prostorov - max600obiskovalcev, od tega 10% parkiranj 60 park. prostorov GRADBENA FAKULTETA (16 m2 bruto et. površina na študenta, od tega 10% parkiranj) - obstoječa FAGG: cca 9.400 m2 bruto et. povr. 590 oseb 59 parkirnih prostorov - novopredvidena FAGG: cca 6.100 m2brutoet, povr. 382oseb 38 parkirnih prostorov - laboratoriji cca 2.300 m2 bruto et. povr. Skupaj 190 pakrir. prost Na razpolago: •, - v območju VI 6: 80 parkirnih prostorov y - v poslovnem centru 110 parkirnih prostorov ZAKLANJANJE (glej načrt zaklanjanja?) ..... a) CTK: . 100zaposlenih, od tega2/3 ' 66oseb 600 obiskovalcev, od tega 2/3 300 oseb 366 oseb 12 - Predvidevamo 2 zaklonišči a 200 oseb b)GRADBENA FAKULTETA - II. faza m2/študenta): :(, - obstoječa FAGG: cca 9400 m2, cca 590 oseb / - II. faza - novopredvidena gradbena fakulteta , cca 6100 m2 laboratoriji - cca 2300 m2 ¦-. Skupaj odtega2/3 Predvidevamo 3 zaklonišča: a 200 oseb LABORATORIJI (16 382 972 oseb 648 oseb poročilo K uskladitvenemu načrtu komunalnih napeljav - programski trasni poteki v merilu 1:500 za zazidalni načrt zazidalnega otoka VS 104/1 - Poslovni center Viča, ter za zazidalni načrt za ob-močje VI 6 - Vič - Centralna tehnična knjižnica (CTK) in razširitev FAGG v I. in II. fazi. V obravnavanem zbirnem načrtu so prikazani programski tra-sni poteki predvidenih komunalnih napeljav, usklajeni napodlagi programskih rešitev, ki so jih predvidele a!i izdelale posamezne komunalne organlzacije. Predmet lokacijske dokumentacije komunalnih napeljav po tem uskladitvenem načrtu za območje VS 104/1 - Poslovni center Viča, in za območje VI 6 - CTK in FAGG so sledeče komunalne napeljave: - kanalizacija '¦-.-" * .. . ^ - vodovod ' . ,' •, . . - električno omrežje -¦.-' - PTT .-..•¦¦;.¦¦¦¦ : ' ¦ - plin . ¦ - javna razsvetljava "'¦.¦ . - vročevod , ¦ ¦ KANALIZACIJA Za Poslovni center Viča med Hajdrihovo ulico in Lepim potom, ter med Tržaško cesto in Bičevjem je kanalizacija zasnovana tako, da bi se vse odpadne in padavinske vode ploščadi na višini + 1.20 m (delno + 3.10 m), ter suterena na nivoju - 1.50 m odvajale v obstoječi zbirni kanal s profilom O 70/105, ki poteka preko Tržaške ceste po sedanji Langusovi ul. in prečka Jamovo cesto do Teslove ul. in dalje do izliva v Gradaščico. Kapaciteta tega do sedaj preobremenjenega zbiralnika se spro-šča za potrebe Poslovnega centra Vič s tem, da se odvodnjavanje dela Rožne doline in območja Tobačne tovarne preusmeri v novozgra]en zbiralnik na novi Prešernovi cesti. Odvodnjavanje ploščadi in suterena ter zazidave je shematično prikazano s kanalizacijskima vejama O 30 - O 40 levo in desno od zbiralnika pod ploščadmi p, in p4, ki se s povratnimi zaklopkami stekata v novolocirani zbiralni jašek na zbiralniku, ker je na obstoječem jašku locirana uvozna rampa suterena iz Tržaške ceste. Kanaliziranje zazidave, ploščadi in suterena se smatra kot interna kanalizacija objekta, ki se naj rešuje v okviru glavnih projektov. Po cesti Bičevje od Hajdrihove ulice in od Lepega pota do zbiralnika po Langusovi je predvidena kanalizacija O 30 - 0 40. Od Lepega pota pa do novopredvidenega objekta Sc po cesti Bičevje ostane obstoječa kanalizacija 0 30, nato pa deviira v os ceste s profilom O 40 do jaška zbiralnika. Za odvbdnjavanje odpadnih in padavinskih vod iz območja VI 6-CTK in FAGG je predviden nov sistem kanalizacije. Na Lepem potu na odseku med Bičevjem, Jamovo cesto in Teslovo ulico je obstoječi kanal, ki po zmogljivosti ne zadošča potrebam odvod-njavanja predvidenih objektov in utrjenih površin, kjer se priča-kuje skoraj 100% odtočni koeficient. Potrebno je zgraditi ob ali med objekti kanalizacijske veje 0 30, ki se stekajo v novo kanali-zacijo v osi Lepega pota s 0 4*0, 50, 60 preko Jamove ulice do Teslove ulice, kjer se izliva v obstoječi zbiralnik O 70/105 po Teslovi ulici. Z ozirom na visoko podtalnico obdelovalnega ob-močja, se za gradnjo kanalizacije uporabijo vodotesne betonske cevi dolžine 2 m z vodotesnimi stiki. Revizijski jaški in požiralniki so tipske izvedbe iz montažnih cevnih elementov VODOVOD Obstoječe vodovodno omrežje na zazidalnem območju sestav-Ijajo sledeči vodovodi: - primarni vodovod O 400 mm poteka po Oražmovi ulici preko Tržaške ceste, nato pa Langusovi ul. do Jamove ceste, kjer se poveže z vodovodom 0 300 mm - konzumni vodovod O 100 mm po pločniku Tržaške ceste - konzumni vodovodi 0 80 po Hajdrihovi, Langusovi, Bičevju in Lepem potu. Primarni vodovod 0 400 mora za časa gradnje Poslovnega centra nemoteno obratovati, zato je predvidena prestavitev nje-gove trase v obstoječo traso vodovoda 0 100 od Langusove do Hajdrihove ulice, nato poteka v predvidenem pločniku nove Haj-drihove ulice v odmiku 2.00 m od ploščadi do ceste Bičevje, od tam pa 6.00 m od osi nove Hajdrihove do Jamove ceste, kjer se poveže z vodovodom 0 300 mm. Primarni vodovod 0 400 mm po Langusovi se ukine v celotnem poteku od Tržaške do Jamove ceste. Napajalno in hidrantno vodovodno omrežjeza Poslovni center, CTK in FAGG pa formirajo sledeči vodovodi: - obstoječi vodovod 0 100 mm v pločniku Tržaške ceste, ki poteka ca 3.00 m odmaknjen od predvidene ploščadi Poslovnega centra - vodovod 0 80 po Hajdrihovi ulici, ki se na odseku med Tržaško cesto in Bičevjem prestavi iz območja ploščadi v traso primarnega vodovoda 0 400 v predvideni plošnik med Bičevjem in Jamovo pa ostane v svoji trasi, kamor se položi tudi primarni vodovod 0 400 mm - vodovod 0 80 po Langusovi se na odseku med Tržaško cesto in Bičevjem ukine zaradi zazidave, obdrži pa se povezava vodo-voda 0 80 med Bičevjem in Jamovo cesto - vodovod 0 80 po poteku sedanje ulice Lepi pot se'ukinja zaradi zidave CTK in premajhne kapacitete glede predvidenih potreb novih objektov in hidrantne mreže. Predvideva se gradnja vodovoda 0 100 po ulici Lepi pot, s povezavo na obstoječi vodovod 0 100 obTržaški cesti do obsto-ječega vodovoda 0 80 po Jamovi ulici. - vodovod 0 100 mm vzhodno od CTKin obstoječega FAGG-a, ki naj bi ponovno povezal vodovod 0 100 mm na Tržaški z vodovodom 0 80 na Jamovi cesti. - vodovod O 100 mm, ki je lociran v južnem pločniku novopre-dvidene ceste Bičevje naj bi povezoval zgoraj naštete vodovode po Hajdrihovi, Langusovi, Lepem potu in vzhodno vejo od CTK in FAGG v zaključno hidrantno omrežje predvidene zazidave tega območja. Obstoječi vodovod O 80 po cesti Bičevje na odseku med Lepim potom in Langusovo se ukine zaradi gradnje suterena in objekta Sc. Vodovodi bodo položeni v pločnike, zelenice ali v trase že obstoječih vodovodov in sicer v globini 1,70 m. Protipožarni hidranti se naj predvidijo v projektu na predpisanih razdaljah. ELEKTRIČNO OMREŽJE Za elektrifikacijo Poslovnega centra Vič, CTK in predvidene razširitve FAGG-a je izdelana programska rešitev električnega napajanja objektov. Poslovni center Vič bo oskrbovan iz transformatorskih postaj • TP,, TP2 in TP3, vse z močjo 2 x 630 kVA. Takoimenovana nadomestna TP3 prevzame vse obtežbe obstoječe TP-Bičevje, ki jo zazidalni načrt odstrani. TP, je po zazidalnem načrtu locirana v objektu »t,« in TP2 v objektu »t3« in nadomestnaTP3 v programu ploščadi pri uvozu v suteren iz ceste Lepi pot. 13 Potrebe elektrifikacije CTK narekujejogradnjo noveTP-CTK, ki je locirana v objektu CTK Območje FAGG je potrebno reševati s posebno obdelavo elek-trifikacije z oziroma na program rezširitve FAGG v 2. fazi, ki predvideva odstranitev obstoječe TP4 - FAGG (2 x 400 kVA - last FAGG in last distribucije). Ne oziraje na novo lokacijoTP-FAGG mora ta pokrivati potrebe razširitve FAGG-a v I. in II. fazi in bo napajana \z iste kabelske veje kot sedanja. 10 kV omrežje, s katerim bodo napeljane novopredvidene TP,, TP2, TP3 in TP - CTK se vključi na predvideni visokonapetostni kabel, ki bo potekal iz RTP Vič v Tobačno tovarno. Ta kabel bo poleg kablov 10 kV za Dom Ivana Cankarja in za RTP - Tržaška potekal po Jamovi cesti, nato po zahodni zelenici ob Hajdrihovi ulici od Tržaške ceste in po južnem pločniku Tržaške v zgrajeni kabelski kanalizaciji v skupnem izkopu v 1.00 m oddaljenosti od PTT obstoječe napeljave vzdolž celotne preurejene Tržaške ceste do RTP Tržaška. Ta povezava bo obdelana s posebnim projek-tom Na potek teh VN kablov se naveže kabelska kanalizacija visoko-napetostnega omrežja 10 kV za napajanje TP-CTK, TP,, TP2 in TP3 v Poslovnem centru Viča in CTK. Od priključka na Tržaški cesti poteka 10 kV kabelska kanaliza-cija po Lepem potu z odcepom v,TP-CTK in TP3, nato po cesti Bičevje, kjer povezujeTP2 inTP, in se priključi v 10 kVomrežje na Hajdrihovi ulici. Kabelsko kanalizacijo na območju Poslovnega centra, CTK in FAGG-a, bo potrebno obdelati v nadaljnih fazah projektiranja in definirati kabelske jaške, glede na projektno rešitev transformatorskih postaj. Okvima števila cevi kabelske kanalizacije so podane v situaciji z upoštevanjem rezervnih cevi. V programski rešitvi je delno upoštevana etapna gradnja, defi-nitivno pa bo določena v nadaljnjem pi-ojektiranju z upošteva-njem rušenja objektov in odpiranjem gradb. faz. V nadaljnjem projektiranju je potrebno izhajati iz dejansko ugotovljenih po-trebnih moči električne energije posameznih objektov na osnovi projektov elektrišnih instalacij objektov. Nizkonapetostne kable iz TP,, TP2. TP3 in TP-CTK je potrebno obdelati v sklopu projektov električnih instalacij objektov. Telefonski koristniki v Poslovnem centru Vič, CTK in razširitvi FAGG-a, bodo vezani po že obstoječi kabelski kanalizaciji PTT na razdelilno avtomatsko teJefonsko centralo (RATC) Vič. Ta kabel-ska kanalizacija poteka po južnem pločniku Tržačke ceste. Za novo območje koristnikov je potrebno položiti nov cevni kabel od RATC Vič do Poslovnega centra Vič, CTK in FAGG. Za potrebe Poslovnega centra je potrebno zagotoviti 2 cevno kabelsko kana-lizacijo od obstoječega kabelskega jaška na križišču Tržaške in Langusove ulice v bodoči suteren z dolžino 60 m. V kabelskem jašku v suterenu se bo telefonski kabel odcepil levo in desno do notranjih priključkov. Na enak način naj se izvede priključek PTT za potrebe CTK in FAGG (razširitev) od obstoječega jaška PTT kabelske kanalizacije severno od lociranega objekta CTK. Vsi telefonski kabli bodo vlečeni v kabelski kanalizaciji, deloma v obstoječo, deloma v novo. Omarice za kabelske razvodišča bodo montirana v zidu na steni pri vsakem vhodu v stopnišče, oziroma na mestu koncentracije notranje instalacije. PLIN Obstoječe plinsko omrežje na tem območju je: ' . - litoželezni plinovod O 150 mm, po Tržaški cesti - litoželezni plinovod O 100 po Langusovi ulici -povezava med Tržaško in Jamovo cesto - litoželezni plinovod O 80 po Jamovi cesti. Novopredvideno plinsko omrežje: obstoječi plinovod O 150 po Tržaški cesti bo zamenjan z jeklenim plinovodom O 300 in to na odseku od regulatorske postaje na Trgu MDB do Langusove ulice še v letošnjem letu. Ostali del plinovoda po Tržaški se ro zamenjaval vzporedno z rekonstrukcijo Tržaške ceste. - obstoječi plinovod po Jamovi cesti se bo zamenjal z plinovo-dom O 250mm - obstoječi plinovod po Langusovi bo ukinjen na območju Poslovnega centra od Tržaške ceste do Bičejva, preostali del od Bičevja do Jamove pa bo zamenjan z jeklenim plinovodom O 100mm - namesto povezovalnega plinovoda med Tržaško in Langu-sovo ulico se mora zgraditi nov jekleni plinovod O 300 mm po Hajdrihovi ulici med Tržaško cesto in Jamovo cesto s povezavo na O 250 mm. V slučaju, da bi novi objekti v Poslovnem centru Vič, CTK in FAGG-a potrebovali plin v laboratorijih, za kuhanje ali za pripravo tople vode, se bo zgradil plinovod po cesti Bičevje s priključkom na plinovod O 300 po Hajdrihovi ulici. Profili in poteki novih plinovodovsodoločeni naosnovi »Sana-cijskega programa obstoječega plinskega omrežja«, ki ga je izdelala Plinarna v letu 1978. Obstoječe plinsko omrečje je napajano z mestnim plinom. Po izvršitvi sanacije obstoječega plinskega omrežja v celotnem juž-nem delu mesta se bo v glavnem uporabljal le zemeljski plin, mešani plin pa bo služil za kritje izpadov in kritje konic. JAVNA RAZSVETLJAVA Poleg ostalih komunalnih napeljav bo potrebno zazidalno ob-močje za Poslovni center Vič, CTK in FAGG-a (razširitev) opremiti z ustrezno javno razsvetljavo. Predloženi zbirni načrt komunalnih napeljav je opremljen s predvidenimi idejnimi trasami javne razsvetljave ob CTK, FAGG razširitev, ter ob Poslovnem centru ter na predvideni ploščadi. Programsko reševanje Poslovnega centra, pomeni obenem tudi iskati najbolj primerno rešitev javne razsvetljave za njegovo bliž-njo okolico, za katero še ni programirana. Programska rešitev podaja trase za javno razsvetljavo po cesti Bičevje, Hajdrihova ulica, Langusova ulica in za Lepi pot do Jamove ceste. Dovozne ceste bodo osvetljene s svetili na kandelabrih »BIČ« višine h = 9.0 m. Lokalne ceste, peš poti in ploščad naj bi bile osvetljene s svetilkami na kandelabrih »GOBA«, višine h = 4.7 m. Napajanje javne razsvetljave se bo vršilo \z prostostoječih priži-gališč. Prižigališča dobivajo energijo iz TP. Celotna instalacija javne razsvetljave bo izvedena z zemeljskim kablom v globini 0,70 m. Bič kandelabri naj bodo oddaljeni 0.70 m od roba cestišča, oziroma se vgradijo ob zunanji robnik pločnika, kar velja tudi za gobaste kandelabre. VROČEVOD Objekti poslovnega centra Vič, kakor tudi Centralna tehnična knjižnica (CTK in razširitev FAGG-a bodo v prvi fazi napajani s toplolno energijo, preko kotlarne v objektu »t2« Poslovnega cen-tra, kakor jo predvideva zazidalni načrt. Priključek na vejo vroče-voda, ki napaja obstoječi FAGG in objekt Skupščine občine Vič, ni možen. Od predvidene kotlarne v objektu »t2« poteka vročevodna ki-neta do posameznih objektov v Poslovnem centru s shematično nakazanimi toplotnimi postajami v objektih, do objekta CTK in do razširitve FAGG-a v I. in II. fazi. V končni fazi, po izgradnji predvidenih povezovalnih vročevo-dov do območja Poslovnega centra Vič (po letu 1985), pa bodo vsi našteti objekti priključeni na daljinsko ogrevanje in to preko vročevoda, ki bo predvidoma potekal po Langusovi cesti. Pri nadaljnjem projektiranju kotlarne, omrežja in toplotnih po-staj, naj se torej upošteva kasnejša navezava na daljinsko ogreva-nje (sistem 130° /70° C itd.). Lokacije toplotnih postaj v objektih, kakor tudi priključnih vročevodov so zaradi neznane faznosti gradnje objektov in oce-njerVh toplotnih moči, le načeloma določene. 14 OVREDNOTENJE STROŠKOV PRIPRAVE IN OPREME ZEMLJI-ŠČA - APROKSIMATIVNI IZRAČUN - ZA CTK Pndobitevzemljišča . 654.500 Prestavitev obstoj kom. vodov in naprav 165.800 Odškodninazaobjektein kulture 13,381.334 Nadomestnegradnje ¦ •¦ , . 4,158.000 Stroški rušenja 2,676 266 Stroški opreme za podzemne komunalne naprave 4,751.786 1 Kanalizacija '¦ . 1,232.000 2. Vodovod ¦ • 924.000 3 Elektrika ' 1,686.986 4 Toplovod , • 602.000 5. PTT . 306.800 Stroški izgradnje prom površin 2,010.500 Stroški zunanje ureditve z javno razsvetljavo 805.680 Skupaj urejanje . 28,603.866 Stroški Zavoda ' 1,315.778 SKUPAJ: 29,919.644 Celotni stroški znašajo 29,919.644 din, kar pri cca. 7700 m2 zemljišča znese 3886 din/m2. Stroški urejanja so ocenjeni na osnovi obstoječe dokumenta-cije in veljajo za marec 1979. Ljubljana, 26. 3. 1979 ZAVOD ZA UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ VIČ p. o 15 SKRAJŠAN ZAPISNIK 28. skupnega zasedanja družbenopolitičnega zbora, zbora kra-jevnih skupnosti in zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik z dne 19. novembra 1980 Po 2. točki dnevnega reda ločenih sej družbenopolitičnega zbora, zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela so se delegati udeležili skupnega zasedanja vseh zborov skupščine, ki ga je v dogovoru s predsedniki zborov vodil predsednik skup-ščine občine, Vili Belič. Na skupnem zasedanju zborov je predsednik izvršnega sveta France MARTINEC podal ekspoze k planskim dokumentom ob-čine in mesta za naslednje srednjeročno obdobje 1981-1985. V ekspozeju je podal krajša izhodišča in usmeritve razvoja posameznih področij v prihodnjem srednjeročnem obdobju, sez-nanil je delegate s postopki usklajevanja planskih dokumentov s posebnim poudarkom na investicijah vprostorsko infrastrukturo, gospodarske investicije in v družbeno sfero. Istočasno pa je predlagal tudi naslednje spremembe in dopolnitve: - k predlogu dogovora o temeljih družbenega plana občine 4. člen - zaposlovanje (opredelila se bo stopnja rasti ločeno za gospodarstvo in negospodarstvo), 5. člen - drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Pove-čali bomo izvoz hitreje kot bo znašala rast družbenega proizvoda, zagotavljali ustrezno strukturo izvoza... « 9. člen - investicije v industrijo se dopolnijo s točno opredeli-tvijo investicije SOZD IMP DO IKO, doda se investicija investitorja DO Plutal, 42. člen - zaradi nezagotovljenih sredstev se izpusti investicija v sanacijo stare stavbe Doma na Bokalcah, 51. člen - dinamiko gradnje osnovnošolskih objektov se us-kladi z dogovorjeno v samoupravnem sporazumu o temeljih plana občinske skupnosti za vzgojo in izobraževanje, 70. člen - investicije v telesnokulturne objekte se zreducirajo na realen nivo tako, da ostanejo naslednje: dokončanje že zače-tih gradenj v KS Pijava gorica, Murgle, Kozarje, dinamika in obseg gradenj drugih objektov se bo določal v letnih resolucijah občine ter bo potekala skladno z zagotovljenimi sredstvi v KS ter programi KS. Prav tako se spremeni tudi program gradnje telesnokulturnih objektov, katerih vir financiranja je sklad za izgradnjo telesnokul-turnih objektov v občini. V programu ostane dokončanje gradnje telovadnice pri OŠ Krim-Rudnik, ureditev zunanjih rekreacijskih površin ŠRC Svoboda, priprava projektne dokumentacije in izva-janje pripravljanih del za izgradnjo prizidka telovadnice Partizan Trnovo in Partizan Vič ter zagotovitev površin za izgradnjo re-kreativne površine na Mesarici. 72. člen - dinamika investicij v zdravstvene objekte se uskladi z dinamiko določeno v samoupravnem sporazumu občinske zdravstvene skupnosti, 73. člen - iz programa sofinanciranja naložb skupnega po-mena za Ljubljano izpade v skladu z besedilom samoupravnega sporazuma občinske zdravstvene skupnosti sofinanciranje Cen-tra za dializo v skupni vrednosti 52.000.000 din, 90. člen - investicije v izboljšanje vodne oskrbe se v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske komu-nalne skupnosti spremeni tako, da se nadomesti v 5. alinei navedeno investicijo v sanacijo lokalnega vodovodnega sistema v Želimeljski dolini z vodovodom Turjak - Smrjenje, 101. člen - popravi se napačno navedena investicija pod tč. 3 tako, da se glasi »dokončanje izgradnje gasilskega doma v KS Tomišelj« in ne KS Ig (Brest) kot je napačno navedeno, istočasno pa se do prečiščenega besedila ponovno preveri možnost uvrsti-tve v program gasilski dom V KS Notranje gorice in Turjak. - Vse člene, ki se nanašajo na investicije, se dopolni še z besedilom: »Razen navedenih, se bodo izvajale tudi druge eko-nomsko upravičene investicije, ki bodo ustrezale družbeno dogo-vorjenim kriterijem, imele zagotovljene vire financiranja ter bile usklajene z vsemi dejavniki razvoja.« - Seznam dopisnikpv se dopolni tako, da bodo uvrščene vse krajevne skupnosti, istočasno pa se seznam podpisnikov \z vrst združenega dela dopolni tako, da bodo navedene le delovne organizacije. Osnutek družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 se dopolni tako, da se: - v poglavje o gostinstvu in turizmu vnese še odstavek: »poi-skalo se bo investitorja za izgradnjo motela na lokaciji, ki bo opredeljena v tem srednjeročnem obdobju«, - kot možne investicije se vnese v poglavje o trgovini investi-cijo DO Kurivoprodaja ter v poglavje o raziskovanju investicijo DO Elektronike in vakuumske tehnike, - v poglavje o komunali se vnese še, da bo v letnih resolucijah občine poiskalo možnosti za financiranje skupaj s sredstvi kraja-nov, izgradnje komunalnih vodov za naselje Gmajno v Notranjih goricah, - v poglavje o otroškem varstvu se vnese še odstavek, ki se glasi, da bodo tekla vsa pripravljalna dela za začetek gradnje objektov otroškega varstva v Polhovem Gradcu in v Notranjih goricah. Resolucija o izvajanju plana družbenekonomskega razvoja ob-čine za leto 1981 se naj v poglavju cestnega programa dopolni še z investicijo v cesto Ig-Golo-Zapotok. Po podanem ekspozeju je predsednik izvršnega sveta France Martinec zaprosil za besedo in obvestil skupščino, da v dogovoru in po sporazumu z družbenopolitičnimi organizacijami, vod-stvom občine in mesta ter v smislu 395. člena ustave SRS in 208. člena statuta občine podaje ostavko na položaj predsednika izvršnega sveta občine. SKLEP: Skupščina je sprejela ostavko prgdsednika izvršnega sveta Franceta Martinca. Z ostavko predsednika izvršnega sveta je sprejeta tudi ostavka vseh članov izvršnega sveta. Dosedanji predsednik in člani izvršnega sveta opravljajo svoje dolžnosti do izvolitve novega predsednika in članov IS. Skupno zasedanje je bilo zaključeno ob 17. uri. Zbori so nato nadaljevali z delom na ločenih sejah. Zapisnik izdelala: PREDSEDNIK SKUPŠČINE Marja Mihelič, I. r. VILI BELIČ, I. r. 16 SKRAJŠAN ZAPISNIK 28. seje zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila v sredo, 19. novembra 1980 s pričetkom ob 16. uri v sejni dvorani skupščine občine LJubljana Vič-Rudnik, Trg MOB 7. Sejo zbora združenega dela je sklical in vodil predsednik zbora, Stojan GOMEZELJ. ¦ Soglasno je bil sprejet naslednji ' : >, . ¦ ' - ¦ - - .-.¦¦}' DNEVNI RED: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 27. seje zbora, 3. Obravnava analize izvajanja programa družbenoekonom-skega razvoja občine za obdobje 1976-1979 in ocena izvajanja smernic uresničevanja programa družbenoekonomskega ra-zvoja občine v letu 1980, 4. Obravnava in sprejem planskih dokumentov občine in . sicer: a) Predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 b) Osnutek družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985, c) Osnutek resolucije o izvajanju plana družbenoekonom-skega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985, za leto 1981 5. Obravnava in sprejem planskih dokumentov mesta Ljubljane in sicer: a) Predlog medobčinskega dogovora o skupnih temeljih pla-nov 1981-1985, b) Predlog dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljub-Ijane za obdobje 1981-1985, c) Osnutek družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985, d) Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1982-1985 za leto 1981 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o sprejemu zazidal-nega načrta za območje RP 2/1 in RP-2/2 - industrijska cona Rudnik, 7. Obravnava in sprejem osnutka odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik, 8. Obravnava ostalega gradiva za sejo skupščine mesta Ljub-Ijane in določitev delegatov, 9. Vprašanja in predlogi delegatov K točki 1. ¦ Na podlagi oddanih pooblastil je bilo ugotovljeno, da je od skupno 49 delegatov na seji zbora prisotnih 38 delegatov zbora. Seje zbora se niso udeležili delegati naslednjih delegatskih konferenc: - DK št. 4 - Iskra TOZD SEM, ¦ '' - .. • ¦ - DK št. 9 - Iskra Elektronika Horjul, ' - DK št. 13 - Kemijski inštitut Boris Kidrič, - DK št. 17 -GG Ljubljana - DK št. 21 - Inšt. za celulozo in papir, - DK št. 24 - Gostinsko podjetje Mirje, - DK št. 25 - HP Kolinska TOZD Vinocet, - DK št. 26 - Tobačna tovarna Lj. TOZD Proizvodnja, - DK št. 30 - KIP mont. ind. podjetje - DK št. 34 - Mladinski dom Malči Belič - OK št. 49 - Sob Ljubljana Vič-Rudnik K točki 2. Skrajšan zapisnik 27. seje zbora združenega dela z dne 24. 9. 1980 je bil brez prippmb sprejet soglasno. K točki 3. Uvodno obrazložitev k 3., 4. in 5. točki dnevnega reda je na skupnem zasedanju zborov podal predsednik izvršnega sveta, France Martinec. SKLEP: Zbor združenega dela je brez pripomb soglasno sprejel analizo izvajanja programa družbenoekonomskega razvoja ob-čine za obdobje 1976-T979 in oceno izvajanja smernic uresniče-vanja programa družbenoekonomskega razvoja občine v !etu 1980. K točki 4. V razpravi o planskih dokumentih občine so sodelovali nasled-nji delegati delegatskih konferenc: - DK št. 31 TOZD Komunalne gradnje - Kogovšek, poudarja, da naj se vsebina 84. člena Dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 razširi glede na predlog plana urejanja zemljišč za obdobje 1981-1985 ter glede na pripravljen samoupravni sporazum o temeljih plana stavbno zemljiške skupnosti. Konferenca smatra, da je dejavnost urejanja zemljišč posebnega družbenega pomena, brez katere ni mogoče pričakovati uspešne realizacije stanovanjske, komu-nalne in ostale gradnje. K 113. členu pa predlagajo, da je potrebno med podpisnike dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 vključiti tudi stavbno zemljiško skupnost v okviru Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje. Analogno k danim pripombam naj se posebej opredeli dejav-nost urejanja zemijišč tudi v osnutku družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 in predlogih samoupravnih sporazumov inte-resnih skupnosti občin in mesta Ljubljane, ki so vjavni razpravi. Ugotavljajo, da imajo vse ostale Ijubljanske občine v predlogih samoupravnih sporazumov SIS opredeljeno tudi dejavnost ureja-nja zemljišč, razen občine Vič-Rudnik. - DK št. 45 KIT Ljubljanske mlekarne, TOZD Posestva - Ivan Andrašec. V predlogu dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnikzaobdobje 1981-1985 jepredvidena pozidava zaokroženega kompleksa v izmeri okrog 40 ha za stano-vanjsko izgradnjo. Južno od železniške proge Ljubljana Postojna pa je na naših zemljiščih predvidena industrijska cona VP-7, ki bo zavzela okrog 60 ha zemljišč. Ta zemljišča so sedaj osnova za mlečno proizvodnjo na farmi Gmajnice, ki da letno 1.500.000 litrov mleka. Izboljšujejo jih z agromelioracijami. Izguba teh zem-Ijišč bo direktno ogrozila obstoj mlečne proizvodnje na Gmajni-cah. Umik na preostale barjanske površine južno od Gmajnic pa zaradi nerešenega vodnega režima ni možen. Zavedajo se, da potrebujemo prostor tudi za stanovanjsko gradnjo in industrijo, vendar so proti temu, da se pozidajo najboljša kmetijska zemlji-šča, ki jih je prav na južnem delu Ljubljane zelo malo. Smatrajo, da je urbanizacija navedenih zemljišč ekonomsko in družbeno nesprejemljiva. Trdijo, da je manj kvalitetnih zemljišč tudi na tem predelu več kot dovolj. - DK št. 8 SŽ TOVIL - Vlasta Gerjol: 1. DO SŽ - TOVIL v tem petletnem obdobju znižuje svoja vlaganja, to je vlaganja v nadomestitev iztrošenega strojnega parka (obstoječih zmogljivosti) iz 109.000.000 din na 55.781.000 din. Ta vlaganja so osnovana izključno na lastnih virih sredstev delovne organizacije. Ostala vlaganja v nadomestitev obstoječe 17 strojne opreme pa DO prenaša v obdobje po letu 1985 vodvisno-sti od dejansko ustvarjene akumulacije. 2. Delegatska konferenca št. 8 smatra, da vse investicije, pred-vsem pa na negospodarskem področju, niso prilagojene realnim možnostim, saj predlog dogovora o temeljih plana ni osnovan na materialnih bilancah in v njem niso potrjene, oz. zaključene finančne konstrukcije investicijskih vlaganj. Ker tuji viri vlaganj še niso potrjeni (zlasti banke) in ker bo rast družbenega produkta nižja od prvotno predvidene v osnutku dogovora, je vprašljiva realizacija visoke vrednosti investicij in programov, ki je nave-dena v. predlogu dogovora. Vse razvojne programe bi morali planirati na bazi realnih možnosli vtrov sredstev, tako lastnih kot tujih, saj bo tudi novo razvojno obdobje, ko bomo skušali omeje-vati vse oblike potrošnje in se razvijati v glavnem na kvalitetnih dejavnikih razvoja v pričakovanju zagotovitve čim stabilnejših gospodarskih gibanj. 3 Imajo pripombo k 11. členu predloga dogovora o lemeljih plana občine, kateri govori o razvijanju kapitalno intenzivne indu-strije, ki potrebuje malo prostora, v mestnem in primestnem delu občine in o razvoju delovne intenzivne industrije v izven mestnem območju. Smatrajo, da v naši občini nimamo industrije, ki bi bila ozko ločena na kapitalno intenzivno in na delovno intenzivno in da je petletno obdobje prekratko, da bi lahko prešli iz delovne intenzivne industrije na izključno kapitalno intenzivno industrijo. Prepričani so, da je v petih letih mogoče razvijati visoko produk-tivno industrijo, torej tako, ki temelji na tehnuiogiji na podlagi lastnega znanja in množične intenzivne dejavnosti, ki pa še ni kapitalno intenzivna. 4. Kar se tiče raziskovalne dejavnosti, ki je opredeljena v členih 75. do 78. v predlogu dogovora o temeljih plana občine 1981-1985 oziroma osnutku družbenega plana občine, smatrajo, da bi v oba dokumenta morali vnesti raziskovalni program občinske raziskovalne skupnosti in pa opredeliti nosilce konkretnih razi-skav, saj ni dovolj, da je vloga tako pomembne dejavnosti v planskih dokumentih zajeta zgolj načelno. Konkretnost raziskovalne dejavnosti je za to razvojno obdobje nujna, saj bo razvoj lastnega znanja v naslednjih petih letih osnova in podlaga našega družbenega napredka. - Slavo Kobe - predsednik skupščine SIS socialnega varstva V skladu s stališči in sklepi skupščine skupnosti socialnega varstva glede nujnosti izvedbe investicije novogradnje mladin-skega doma Malči Beličeve je le-ta opredeljena v predlogu dogo-vora v 36. členu, prav tako tudi v osnutku družbenega plana, ni pa zajeta v predlogih samoupravnih sporazumov interesnih skupno-sti. V času sprejema samoupravnih sporazumov je potrebno usmeriti vse napore v to, da se omenjena investicija vključi tudi v te dokumente. - DK 46 in DK 48 - TZO Vič in zasebni kmetovalci - pismeni predlog V planskih dokumentih je potrebno predvideno regulacijo hor-julske doline opredeliti kot nalogo - investicijo širšega družbe-nega interesa, Nujno je potrebno zagotoviti obvezno obdelavo zapuščenih kmetijskih površin. Zato je KZS zadolžena obvestiti lastnike takih površin, da zemljo obdelajo ali pa jo oddajo v najem. - DK 2 - Elektroinštitut Milan Vidmar - Bogomil Berdajs je v imenu konference predlagal, da bi se razprava o osnutku družbe-nega plana podaljšala vsaj za 14 dni, ker je bil sedanji rok za razpravo prekratek. - DK št. 35 - Osnovna šola Bičevje - pismeni predlog Ugotavljajo, da predvidene investicije v dogovoru o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 ne pokrivajo vseh nujnih potreb in sicer gradnja OŠ Kozarje, prizidek k OŠ Horjul, prizidek štirih učilnic k OŠ Polhov Gradec ali graditev VVZ, prizidek k OŠ Vič. Ker so sredstva II. samoprispevka izčr-pana, predlagajo, da se omenjene investicije vnesejo v program III. samoprispevka. Pridobitev novih prostorov za knjižnico Prežihov Voranc je predvidena v letu 1984. Dosedanje prostore mora knjižnica po dopisu zemljiške skupnosti izprazniti v .etu 1981. Kateri prostori so predvideni za delovne knjižnice v letih 1981 - 1984? SKLEP: Zbor združenega dela je podal pozitivno oceno k predlogu dogovora o temeljih družbenega plana občine za ob-dobje 1981-1985. Soglasno je sprejel: - sklep o pooblastilu izvršnega sveta za podpis dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981-1985, - osnutek družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 - osnutek resolucije o izvajanju plana družbenoekonomskega razvoja občine za obdobje 1981-1985 za leto 1981, - vsi predlogi in pripombe se posredujejo predlagatelju. K točki 5. K planskim dokumentom skupščine mesta Ljubljane je bilo uvodno poročilo podano na skupnem zasedanju zborov. Raz-prave ni bilo. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel: - sklep o pooblastitvi izvršnega sveta za podpis dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 - sklep o pooblastitvi izvršnega sveta za podpis medobčin-skega dogovora o skupnih temeliih planov 1981-1985, Ktočki 6. K predlogu odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje RP-2/1 in RP-2/2 - industrijska cona Rudnik je uvodno obrazloži-tev podal predsednik komiteja za urbanizem Miloš Lapajne. Raz-prave ni bilo. > SKLEP: Zbor združenega dela je soglasncf sprejel predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje RP-2/1 in RP-2/2 - industrijska cona Rudnik. K točki 7. K osnutku odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik je uvodno obrazložitev podal član izvršnega sveta Ivo Lovše. V razpravi je bila podana pismena pripomba DK št. 46 in DK št. 48 - TZO Vič in zasebni kmetovalci in sicer: Glede na pomen, ki gaima kmetijstvo vobčini terzaradi znanih opredelitev o nadaljnjem razvoju kmetijstva, delegaciji menita, da mora v okviru občinskih upravnih organov delovati komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo. Zato delegaciji predlagata, da se varianlnl prdlog 15. člena črta in naj ostane kot kolegijski organ komite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo. Z ozirom na podani predlog naj se črta tudi variantni predlog v 19. členu osnutka odloka. , - Delegat Kmetič Franc - DK št. 3 Iskra Elektrozveze, je posta-vil vprašanje, ali pomeni nova organiziranost upravnih organov povečanje števila zaposlenih ali zmanjšanje? - Ivo Lovše - član izvršnega sveta je pojasnil, da se z združfeva-njem posameznih upravnih organov ne bo povečevalo število zaposlenih, temveč bi moralo biti obratno. SKLEP: Zbor združenega dela je soglasno sprejel osnutek odloka o upravnih organih s pripombo obeh kmetijskih delegacij, da se variantna predloga v 15. in 19. členu črtata. K točki 8. Zbor združenega dela je soglasno sklenil, da se 38. seje zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane, ki bo 20. novembra 1980 udeležijo naslednji delegati: področje gospodarstva: . - DK št. 5 - Anderlič Branislav, - DK št. 8 - Gerjol Vlasta, - DK št. 31 - Kogovšek Kristina, - DK št. 15 - Pevec Martin področje kulture in prosvete: - DK št. 40 - Krbavčič Marija, - DK št. 38 - Ro2man Boris področje zdravstva in sociale: - DK št. 43 - Andrešek Helena področje obrti - DK št. 44 - Vidmar Stane 18 področje kmetijstva: - DK št. 45 - Andrašec Ivan Za 39. sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljane, ki bo 27. 11. 1980 pa so bili delegirani naslednji delegati: področje gospodarstva: - DK št. 11 - Ladiha Bojan, -DK št. 20 - Demšar Miran, . . ; - DK št. 29 - Korošec Veko ' - DK št. 32 - Knific Pavle področje kulture in prosvete - DK št. 37 - Novak Peter, - DK št. 41 - Bitenc Brina ' področje zdravstva in sociale: - DK št. 42 - Žohar Milan področje obrti: ' . - DK št. 44 - Vidmar Stane ' '¦. področje kmetijstva: • - DK št. 47 - Tomšič Danica '- " ' ' K ostalemu sejnemu gradivu skupščine mesta Ljubljane je podala pripombo - DK št. 11 - llirija Vedrog, konkretno k uresničevanju akcij-skega programa na področju stanovanjskega gospodarstva -gibanje cen stanovanjske graditve ter struktura prodajnih izho-diščnih in končnih cen stanovanj, ki so popolnoma nejasne, niso urejeni odnosi, kupec nima nobene pravice, pač pa samo dolžno-sti. Ogorčeni so nad potekom graditve stanovanj, dolgimi roki, pristopu k reševanju te problematike, nad poplavo besed in ugotovitev, konkretno pa se ne naredi nič. Nihče še ni bil pokli-can na osebno odgovornost. Pripomba se posreduje na seji zbora združenega dela, 27 novembra, ko bo na dnevnem redu omenjena problematika. KtoCki9. Vprašanj in predlogov delegatov ni bilo. Seja zbora združenega dela je bila zaključena ob 18.15. Zapisnikizdelala: * ¦ PredsednikzboraZD: Andreja Novak, l.r. ' •" ' Stojan Gomezelj, l.r. SKRAJŠAN ZAPISNIK 22. seja družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, ki je blla v sredo, 19. novembra 1980 s pričet-kom ob 16. uri Sejo zbora je sklical in vodil predsednik zbora, Emil DOLČIČ. Zbor je soglasno sprejel naslednji: dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora, 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 21. seje zbora, 3. Obravnava analize izvajanja programa družbenoekonom-skega razvoja občineza obdobje 1976-1979 in ocena izvajanja smernic uresničevanja progran^a družbenoekonomskega-ra-zvoja občine v letu 1980, 4. Obravnava in sprejem planskih dokumentov občine, in sicer: a. predloga dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985, b. osnutka družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985, c. osnutka resolucije o izvajanju plana družbenoekonom-skega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 zaleto 1981, 5. Obravnava planskih dokumentov mesta Ljubljane, in sicer: a. predlog medobčinskega dogovora o skupnih temeljih pla-nov 1981-1985, b. predlog dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljub-Ijane za obdobje 1-981-1985, c. osnutek družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985, č. osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 za leto 1981, 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o sprejemu zazidal-nega načrta za območje RP-2/1 in RP-2/2 - industrijska cona Rudnik, 7. Obravnava in sprejem osnutka odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik, 8. Vprašanja in predlogi delegatov. K TOČKI 1. Predsednik zbora je razglasil sklepčnost seje, ker je bilo na seji prisotnih 24 delegatov od skupno 29 delegatov zbora. Izostanek s seje so opravičili: Vida Potokar, Anton Černivec, Jože Modic, Rado škraba. Brez opravičila pa je s seje izostala Cilka Rakar. ; K TOČKI 2. Skrajšan zapisnik 21. seje zbora z dne 24. septembra je bil brez pripomb ali dopolnitev soglasno odobren. Po 2. točki dnevnega reda je bila seja družbenopolitičnega zbora prekinjena. Delegati so se udeležili skupnega zasedanja zborov skupščine, na katerem je bil podan ekspoze predsednika izvršnega sveta, Franceta Martinca, k točkam 3., 4. in 5. dnevnega reda. , 19 Skupno zasedanje zborov je bilo do 17. ure, nato je družbeno-politični zbor nadaljeval s sejo po sprejetem dnevnem redu. K TOČKAM 3., 4. In 5. Glede na ekspoze predsednika izvršnega sveta k planskim dokumentom občine, mesta in regije za naslednje srednjeročno obdobje, ki je bil podan na skupnem zasedanju zborov, je na seji družbenopolitičnega zbora potekala samo razprava. V razpravi so sodelovali: Mile ŠKABAR, Janez ČEBULJ, Betka VRANČIČ, Jože GERKŠIČ, Brane PEČAN, Franc MALOVRH, Emil DOLČIČ, Tatjana BRANK, Nataša KOVAČ, Breda ČIŽMEK in Peter VRHUNC. Tovariš Škabar je zboru poročal o predlogih in stališčih pred-sedstva OK SZDL k predloženim dokumentom. Predsedstvo je ocenilo analizo izvajanja programa družbenoekonomskega ra-zvoja občine za čas 1976-1980 kot vsebinsko in metodološkp zelo dobro pripravljen dokument in predlagalo, naj se metodolo-gija za sestavo te analize uporabi tudi pri nadaljnjih poročilih in anafizah o izvrSevanju srednjeročnih planskih programov ter ietnih in polletnih planov. K predloženim planskim dokumentom pa je predsedstvo OK SZDL podalo naslednje predloge, ugotovitve in stališča: 1. predsedstvo ugotavlja, da predlog dogovora odstopa od osnutka kot posledica nujnih gospodarskih tokov in naporov, fla se načrtovanje uskladi z dejanskimi možnostmi, 2. OK SZDL podpira hotenja in napore, da se planske naloge v celoti uskladijo z razpoložljivimi sredstvi. V planskih dokumentih ne more biti nobenih nepokritih investicij, kar je treba zlasti upoštevati na nekaterih področjih skupne porabe, 3. na področju zaposlovanja bo potrebno pozorno spremljati dogajanja, posebej v gospodarstvu in posebej v negospodarstvu. Podporo se daje politiki intenzivnega zaposlovanja na osnovi razvoja gospodarstva (nove investicije), kar velja zlasti v družbe-nih dejavnostih. Izvzeti je pri tem zaposlovanje v raziskovalni dejavnosti, kjer naj bi uporabili kriterije analogno gospodarskim, 4. pri poglavju drobno gospodarstvo se naj preveri umestnost modernizacije DO Mizarstvo Vič in Trnovo na sedanji lokaciji zaradi predvidene preselitve, 5. glede na značaj naše občine je področje kmetijstva podano še preveč deklarativno. Treba bo konkretno zagotoviti materialne pogoje in poenotiti način stimuliranja proizvodnje in višino inter-vencij za potrebe preskrbe z živili na celotnem območju, 6. preveri naj se realnost vrednosti obsega in investicijskih stroškov telesnokulturnih objektov, predvsem glede na uskladi-tev s programi SS, 7. na področju raziskovalne dejavnosti bi bila lahko naša ob-čina nosilec raziskovalnega programa na področju kmetijstva, 8. podpisnice dogovora naj bodo vse KS, ne samo predlaganih 14, saj se na območju vsake krajevne skupnosti v občini nekaj predvideva in so tako vse posredno ali neposredno povezanez ustrezno stopnjo odgovornosti do planskih obveznosti, 9. ob razpravi o požarni varnosti je bilo izrečeno opozorilo, da je potrebno spremljati, kako se namenska sredstva koristijo, gasilske brigade pa bi po možnosti kazalo organizacijsko vključiti v enote civilne zaščite. Tovariš Čebulj je v razpravi podal stališče predsedstva občin-skega sveta zveze sindikatov. Menil je, da bi kazalo proučiti, kako sedanji sistem družbenega planiranja izvajamo v praksi, pa tudi nekatere metodološke pristope bi kazalo spremeniti. Dejstvo je, da porabimo mnogo časa za pripravo dokumenta, za širšo in temeljitejšo razpravo o njem pa običajno zmanjka časa. ^krati je tovariš Čebulj opozoril, da je potrebno posamezne podatke, ki so navedeni v občinskih in mestnih planskih doku-mentih uskladiti, da ne bodo za isto področje ali zadevo prezenti-rani različni Dodatki Konkretni predlogi in pripombe predsedstva OSZS k predlogu dogovora pa so naslednji: 1. dikcija v uvodu mestnega dogovora je primernejša od pred-lagane v 1. členu alinea 5 občinskega dogovora, 2. v 2. odstavku 21. člena je predvideno sovlaganje v izgradnjo tovarne hrane. Črta naj se naziv »HP Kolinska«, 3. k 39. členu - zveza skupnosti za zaposlovanje je podala dve pomembni pripombi, ki pa v predlogu nista upoštevani, niti ni Zveza prejela nanju kakršnokoli pojasnilo. V poglavju zaposlovanje ni zajeta aktivnost na področju poklic-nega usmerjanja, 4. v 44. členu se navaja besedilo »investicije iz neposrednega prispevka občanov«. Kazalo bi ga nadomestiti s primernejšim. Enako velja za 51. člen., 5. besedilo tretjega odstavka 51. člena se naj glasi: »Z izgrad-njo teh učilnic ne bomo pokrivali prostorski primanjkljaj v ce-loti.«, 6. v 56. členu se naj zadnji stavek opusti, ker je v takem besedilu nesmiseln. Po potrebi se ga naj nadomesti z drugim besedilom, 7. k 69. členu - primerno bi bilo skupščino seznaniti z izvaja-njem SS o ustanovitvi sklada za gradnjo telesnokulturnih objek-tov na območju občine, predvsem pa s tem, kako sklad deluje, ali je obstoječa organizacijska oblika primerna, itd., 8. k 72. členu se postavlja vprašanje, ali je mogoče sredstva DPS nameniti za financiranje investicij na področju zdravstva, ¦ 9. v 74. členu se naj besedilo »s pričetkom del v letu 1985« črta, 10. k 77. členu -predvidene investicije raziskovalnih organiza-cij in institucij se naj konkretneje opredeli (namesto zadnje ali-nee), 11. v 92. členu je potrebno popraviti napako, 12. dogovori občin bi morali zajemati vse investicije, ki jih izvajajo organizacije na ombočju posamezne občine, ne glede na to, v kateri občini je sedež matične organizacije. Tdvarišica Vrančičeva je podala pripombo k72. členu, in sicerv tem smislu, da besedilo tretjega odstavka ni primerno, ko govori o sodelovanju ZD Ljubljana pri financiranju predvidenih investi-cij. ZDL tudi ne more sodelovati pri izgradnji lekarne Rudnik. Tovariš Gerkšič je usmeril razpravo v planska predvidevanja na področju kmetijstva. V občini obe kmetijski delovni organizaciji -TZO Vič in KZ Velike Lašče - predvidevata povečanje proizvodnje mleka za 7%, povečanje števila telic za 2%, TZO Vič povečanje prašičereje za 40%, staleža konj za 20%, itd. Pri tem pa je potrebno upoštevati, da realizacija predvidenih povečanj ni odvi-sna samo od prizadevanj delovnih organizacij, temveč v velik-i meri od pogojev in možnosti, ki so izven pristojnosti obeh organi-zacij. Tovariš Pečan je poudaril, da je potrebno obravnavati drobno gospodarstvo in zasebno obrt tudi s stališča zadovoljevanja po-treb občanov in delovnih Ijudi. Hkrati je postavil naslednja vpra-šanja: - zakaj ni v planskih dokumentih ustrezno vključeno zasebno gostinstvo, ki dopolnjuje družbeno gostinstvo v občini? - zakaj se v teh dokumentih jasno ne opredeli avtoprevozniš-tva, saj je v občini 380 avtoprevoznikov, - zakaj v planskih dokumentih ni upoštevan predlog obrtnega združenja, ki je bil podan v javni razpravi? Tovariš Dolčič je v razpravi opozoril, da predlog dogovora (24. čl.) ni povsem usklajen z osnutkom resolucije glede opuščanja oz. pridobivanja kmetijskih zemljišč ali pa morda besedilo ni najprimernješe. Opredeliti sejetrebatudi do morebitne preorien-tacije farme Brest. K predloženim planskim dokumentom pa je podal naslednje pripombe in predloge: 1. k 76. členu - plan raziskovalne dejavnosti je premalo dore-čen. Raziskovalna skupnost bi morala v program vključiti tudi izdelavo študije o možnostih izrabe Ljubljanskega barja, 2. v 85. členu je predviden podaljšek Titove ceste do južne obvoznice, vendar tega mestni dokumenti ne predvidevajo, 3. zadnji odstavek 94. člena je potrebno preoblikovati tako, da bo jasno razvidno, kako in kdaj se bo elektrifikacija izvajala, kdo jo bo financiral, itd. 4. v predlogu mestnega dogovora je v poglavju »temeljni ra-zvojni cilji in kriteriji« v tretji alinei navedeno, da udeleženci dogovora prevzemajo obveznost tudi za izenačevanje družbe-noekonomskih in drugih pogojev za življenje in delo vseh delov- 20 nih Ijudi in občanov v KS, občinah in mestu kot celoti, vendar se v nadaljnjih poglavjih in planskih dokumentih to izenačevanje, razen kot deklaracija, ne odraža, 5 v tč. 111/2 mestnega dogovora je predvidena izgradnja ter-moelektrarne Dolsko s kapaciteto 120 MW. Po sporazumu ISE pa je ta naloga predvidena v letu 1989, 6. mestni planski dokumenti predvidevajo manjšo rast števila prebivalcev v naši občini kot je načrtovano v občinskih planskih dokumentih. Nujno je potrebna uskladitev posameznih podatkov in predvidevanj v vseh planskih dokumentih občine in mesta, 7. ali je plan izgradnje cest (tč. 5/1 alinea 3) usklajen z že sprejetim programom izgradnje cestnega omrežja? Sprejeli pro-gram je namreč treba dosledno izvajati. Tovarišica Kovačeva je predlagala dopolnitev 4. čiena predloga občinskega dogovora z novo alineo, ki se naj glasi: »dosledno izvajati zakon o dodatnem zaposlovanju upokojencev in še na-, prej zmanjševati pogodbeno zaposlene delavce« :s Tovarišica Čižmekova je podala naslednje predloge: ': 1. v srednjeročnih planskih dokumentih je potrebno predvideti prostovoljno delo delovnih Ijudi in občanov, ne samo mladine, 2. v Ljubljani je že dalj časa prisotna potreba po mladinskem domu. V srednjeročnih planskih dokumentih je potrebno predvi-deti bodisi novogradnjo tega objekta ali pa adaptacijo katerega že obstoječih objektov za potrebe mladinskega doma, ,iiR 3. v informativni sistem naj se vključi tudi Radio študent, " 4. med kriterije, ki so podani v 7. členu medobčinskega odgo-vora naj se šteje tudi, kako se je zmanjšalo pogodbeno delo oziroma, kako se uresničuje zakon o dodatnem zaposlovanju upokojencev. Po razpravi je družbenopolitični zbor soglasno sprejel nasled-nje SKLEPE: 1. pripombe, predloge in stališča, ki so bile podane v razpravi, se posreduje izvršnemu svetu občine ter sekretariatu skupščine mesta. Upoštevajo se naj v planskih dokumentih, v obratnem primeru pa naj pristojni organ poda pojasnilo, zakaj jih ni bilo mogoče realizirati, 2. sklep, s katerim je izvršni svet občine pooblaščen za podpis dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985, 3. sklep o sprejemu osnutka družbenega plana občine Lju.b-Ijana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 ter osnutka resolucije o izvajanju plana družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 za leto 1981, 4. sklep, s katerlm se pooblasti izvršni svet občine za podpis dogovora o temeljih duržbenega plana mesta Ljubljane za ob-dobje 1981-1985 in dogovora o skupnih temeljih planov udele-žencev medobčinskega sodelovanja za obdobje 1981-1985, K TOČKI 6. Uvodno pojasnilo k predlogu odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje RP-2/1 in RP 2/2 - industrijska cona Rudnik je podal predstavnik urbanističnega inštituta, ing. Zupančič. SKLEP: Družbenopolitični zbor je soglasno sprejel predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje RP-2/1 in RP-2/2 - industrijska cona Rudnik. K TOČKI 7. - Uvodno poročilo k osnutku odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik je podal podpredsednik izvršnega sveta, Franc Krumberger. V razpravi, v kateri so sodelovali Janez ČEBULJ, Jože GERK-ŠIČ, Peter VRHUNC, Franc KRUMBERGER, Emil DOLČIČ in Franc MALOVRH, so bili podani naslednji predlogi: 1. občinske upravne organe je potrebno ustanoviti in organizi-rati tako, da bodo dejansko uspešno delovali za potrebe delegat-skega in skupščinskega sistema, 2. izpostaviti je potrebno celovitost družbenega planiranja in analiz, zato naj se ustanovi bodisi kolegijski bodisi individualni organ za področje družbenega planiranja. Hkrati s to varianto se naj organizira: - komite za gospodarstvo, ki lahko vključuje tudi naloge s področja kmetijstva, gozdarstva in preskrbe ali pa se za to po-dročje ustanovi samostojni kcimite za kmetijstvo, gozdarstvo in preskrbo, - komite za negospodarske dejavnosti (namesto sedanjega naziva »komite za družbene dejavnosti«), 3. variantni predlog k 15. in 19. členu osnutka odloka se naj črta, ustanovi se naj komite za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-skrbo, 4. besedilo v 2. členu osnutka odloka »ravnati pa se morajo tudi po smernicah skupščine... ¦< je potrebno ustrezno spreme-niti ali pa opustiti, 5 osnutek odloka je potrebno dopolniti tudi z nalogo upravnih organov za pravočasno in kvalitetno pripravo gradiva za zbore skupščine občine, za posredovanje stališč in predlogov h gradivu drugih družbenopolitičnifi skupnosti (skupščine mesta in skup-ščine SRS), ki ga obravnavajo skupine delegatov ali zbori skup-ščine, 6. nesmiselno je, da bi imel vsak upravni organ svojo samou-pravno organiziranost, svoje samoupravne akte, itd. Uprava naj bo samoupravno in delegatsko enotno organizirana. Glede na različnost podanih predlogov o organizaciji upravnih organov je družbenopolitični zbor soglasno sprejel SKLEP: da.osnutek odloka o upravnih organih vrne izvršnemu svetu skupaj s podanimi predlogi in stališči. Izvršni svet naj zboru predloži osnutek odloka, ki bo usklajen tudi s stališči občinskih družbenopolitičnih organizacij. K TOČKI 8. V razpravi k tej točki dnevnega reda so bila postavljena nasled-nja delegatska vprašanja: . Brane Pečan: ' .»zakaj se v času javne razprave o planskih dokumentih, kljub naši prošnji, ni uspela sestati komisija za drobno gospodar-stvo?«. . ...-¦. Jože Gerkšič: J »ali je mogoče, ob uvajanju novih telefonskih kapacitet, dati prednost službenim telefonom pred zasebnimi? TZO Vič na Do-brovi kljub nujnim potrebam ne dobi telefonskega priključka.« Tovarišica Nataša Kovač je urgirala odgovor na delegatsko vprašanje, ki ga je postavila na 20. seji DPZ. Seja je bila zaključena ob 19.25. Zapisnikizdelala: ' PREDSEDNIKZBORA: Marja Mihelič, 1. r. Emil Dolčič, 1. r. 21 SKRAJŠAN ZAPISNIK 28. seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je bila 19. novembra 1980 ob 16. uri Sejo je sklicala in vodila predsednica zbora krajevnih skup-nosti Jožica Krištof. Soglasno je bil sprejet naslednji DNEVNI RED: . 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 27. seje zbora 3. Obravnava analize izvajanja programa družbenoekonom-skega razvoja občine za obdobje 1976-1979 in ocena izvaja-nja smernic uresničevanja programa družbenoekonom-skega razvoja občine v letu 1980 4. Obravnava in sprejem planskih dokumentov občine, in sicer: a) Predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 b) Osnutek družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 c) Osnutek resolucije o izvajanju plana družbenoekonom-skega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 za leto 1981 5. Obravnava in sprejem planskih dokumentov mesta Ljub-Ijane, in sicer: a) Predlog medobčinskega dogovora o skupnih temeljih planov 1981-1985 b) Predlog dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 c) Osnutek družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 d) Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 za leto 1981 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o sprejemu zazi-dalnega načrta za območje RP-2/1 in RP-2/2 - industrijska cona Rudnik 7. Obravnava in sprejem osnutka odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik 8. Obravnava ostalega gradiva za seji skupščine mesta Ljub-Ijane in določitev delegatov 9. Vprašanja in prediogi delegatov. K točki 1. Ugotovitev sklepčnosti seje Na podlagi oddanih pooblastil seugotovi, da jeod 38delegatov prisotnih na seji 34 delegatov. Zasedanja zbora krajevnih skupnosti se niso udeležili delegati krajevnih skupnosti Brezovica, Lavrica, Peruzzi in Stane Sever. K točki 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 27. seje zbora Skrajšan zapisnik 27 seje zbora kr^e.nih skupnosti z dne29. septembra 1980 je soglasno sprejet. K točki 3. Obravnava analize izvajanja programa družbenoeko- ^ nomskega razvoja občine za obdobje 1976-1979 in ocena izvaja-1 nja smernic uresničevanja programa družbenoekonomskega ra- ;$ zovja občine v letu 1980 i V razpravi so sodelovali Ludvik Golob-delegat KS Golo-Zapo- ' tok, ki je ugotovil, da v Ljubljani še ni zgrajen učinkovit sistem solidarnosti za razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti in da se delegatskim vprašanjem ter predlogom posveča premalo pozor-nosti. Predlagal je tudi, da predsedstvo SO organizira sestanek na katerem naj sbdelujejo predstavniki KS, SML in občine, na katerem bi se dogovorili o problemih rr.anj razvitih KS. Cesta Ig-Golo naj ne bo samo problem komunalne skupnosti, temveč cele družbenopolitične skupnosti. Glede na udeležbo v NOB naj se kraju pod Mokrcem posveti ustrezna pozornost. Delegat KS ig-Orhini Janez se je strinjal z delegatom KS Golo-Zapotok, povdaril pa je še pomanjkanje storitev za uporabnike kmetijske mehanizacije. Opozoril pa je tudi na pereč problem vodarne Brest. Delegat KS Želimlje-Stane Škerjanc je podal pismene pri-pombe svoje delegacije, ki so sestavni del tega zapisnika. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel analizo izvajanja programa družbenoekonomskega razvoja občine za obdobje 1976-1979 in ocene izvajanja smernic uresničevanja programa družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1980 in podpira predlog delegata KS Golo-Zapotok, da predsedstvo SO organizira problemski sestanek glede usklajenega razvoja manj razvitih KS. K točki 4. Obravnava in sprejem planskih dokumentov občine in sicer: a) Predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 b) Osnutek družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 c) Osnutek resolucije o izvajanju plana družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obodbje 1981-1985 V razpravi so sodelovali delegati krajevnih skupnosti Brdo-Lasič Ida, ki je podala pismene pripombe k predlogu dogovora o temeljih družbenega plana občine in sicer k poglavjem gospo-darstvo-trgovina, socialni razvoj, kultura in prostorski razvoj-komunalno gospodarstvo. Delegat KS Polhov Gradec-Jože Kavčič je v imenu svoje dele-• gacije ugotovil, da je iz predloga družbenega plana in osnutka dogovora izpadla investicija VVZ Polhov Gradec in izgradnja prizidka 4 učilnic ter zdravstvena postaja in telefonska centrala. Delegat KS Preserje - Cerk Janez je podal predlog in sicer, da se v 70. členu dogovora črta Univerzalna ploščad Kamnik-Pre-serje ter se naj v planske dokumente vnese ureditev in adaptacija objekta za stanovanja prosvetnih delavcev. Delegat KS Rudnik - Rudi Veselič je vprašal kaj pomeni predvi-dena dopolnitev zazidalnega načrta RS-103 Vinterca? Navpraša-nje je odgovoril član IS Marjan Krmavner. Delegat je podal tudi pismen predlog glede priključitve ATC Kulturnega doma Ivan Cankar. Delegat KS Malči Belič-Dragan Janjič je menil, dajeplanzelo optimističen, misli pa, da bi morali bolj kritično oceniti preteklost, ko so bile razne odločitve sprejete mimo pristojnih krajfvnih skupnosti, kar se v bodoče ne sme več dogajati. Delegat KS Galjevica - Ivan Roš je podal pismene pripombe na predlog dcgovora o temeljih družbenega plana po posameznih poglavjih. Delegat KS Iška vas - Vilko Bratovž je podal pismene pripombe na predlog dogovora o temeljih družbenega plana in sicer v poglavjih gostinstvo in turizem, promet, vodno gospodarstvo in prostorsko problemaliko krajevnih skupnosti Delegat KS Dobrova - Janez Saksida je predložil pismene pripombe poglavjem trgovina, promet in komunalno gospodar-stvo. Delegat KS Rob - Rajko Zgonec je povdaril nujnost izgradnje PTT omrežja v KS Rob in zagotovitev sredstev za dokončanje gradnje gasilskega doma. ¦ , 22 Delegat KS Tomišelj - Tone Susman je podal pismene pri-pombe delegacije k predlogu dogovora o temeljih družbenega plana občine, za katere predlaga, da se vnese v osnutek družbe-nega plana občine. V razpravi so nadalje sodelovali ludi delegati KS Želimlje -Stane Škerjanc, KS Barje - Damjan Slapšak in KS Notranje gorice - Plešivica - Miro Pristavec, ki so podali pismene pripombe k planskim dokumentom občine za obdobje 1981-1985 z zahtevo, da se vnesejo v ustrezne planske dokumente. Nina Prešeren - KS Milan Česnik meni, da je seznam podpisni-kov nepopoln, pogreša predvsem Sap-Viator in sindikate. Vpra-šanje je, če je plan investicij realen Po njenem mnenju je predvi-dena sanacija Rakitne do leta 1985 prepozna. Zanima jo, zakaj ni predvideno daljinsko ogrevanje in zakaj so ceste tako zanemar-jene. Dolegat KS Turjak - Janez Lukančič je postavil vprašanje, zakaj je iz plana izpadla gradnja vodovoda in gasilskega dorna ter PTT prikijučkov? Delegat KS Rakova Jelša - Izidor Zupan zahteva, da se v tej krajevni skupnosti vzpostavi enake pogoje za življenje in bivanje kot v ostalih krajevnih skupnostih. "Delegat KS Trnovo-Julij Planinc povdarja pomen izgradnje Muzeja Ijudske revolucije in predlaga, da delegati za sejo SML podprejo predlog za gradnjo. V nadaljevanju je postavil vpraša-nje, če lahko na našem območju investirajo tudi interesenti iz drugih republik in kaj bo z VVZ Trnovo za katerega še ni pridob-Ijeno zemljišče? Na vprašanja je odgovoril predsednik SO Vili Belič, ki je obenem povzel tudi razpravo drugih dele^atov. Dele-gat je bil z odoovorom zadovoljen. V razpravi so nadalje sodelovali predstavniki občinske izobra-ževalne skupnosti, skupnosti otroškega varstva in komunalne skupnosti, ki so obrazložili posamezna stališča skupnosti glede na pripombe in predloge delegatov. Vse pripombe delegatov so sestavni del tega zapisnika. Po razpravi je zbor krajevnih skupnosti sprejel naslednje ' SKLEPE: 1. pripombe, predloge in stališča, ki so bila podana v razpravi se posreduje izvršnemu svetu občine ter sekretariatu skupščine mesta Ljubljane. Upoštevajo naj se v planskih dokumentih, v obratnem primeru pa naj pristojni organ poda pojasnilo, zakaj jih ni bilo mogoče realizlrati, 2. sklep, s katerim je izvršni svet občine pooblaščen za podpis dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985, 3. sklep o sprejemu osnutka družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 ter osnutka resolucijeo izvaja-nju plana družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 za leto 1981. K točki 5. Obravnava in sprejem planskih dokumentov mesta Ljubljane in sicer: a) Predlog medobčinskega dogovora o skupnih temeljih pla-nov 1981-1985 b)Predlog dogovora o temeljih družbenega plana meesta Ljub-Ijane za obdobje 1981-1985 c)Osnutek*družbenega plana mesta Ljubljane zaobdobje 1981-1985 d) Osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 za leto 1981 Razprave ni bilo. . SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti pooblašča izvršni svet občine za podpis dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 in dogovora o skupnih temeljih planov udele-žeocev medobčinskega sodelovanja za obdobje 1981-1985. K točki 6.) Obravnava in sprejem predloga odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje RP-2/1 in RP-2/2 - industrijska cona Rudnik Uvodno poročilo k predlogu odloka je podal ing. Lapajne Miloš, član izvršnega sveta. Delegata KS Rudnik-Veslič Rudija je zanimalo ali je že dolo-čeno, katera industrijska dejavnost se bo nahajala v industrijski coni - Odgovor na vprašanje je podal ing. Lapajne, s čimer je bil delegat zadovoljen. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je soglasno sprejel predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje RP-2/1 in RP-2/2 -industrijska cona Rudnik. K točki 7.) Obravnava in sprejem osnutka odloka o upravnih organih ob-čine Ljubljana Vič-Rudnik V razpravi je sodelovala Nina Prešeren-delegatka KS Milan Česnik, ki je predlagala, da se sprejem osnutka odloka zaenkrat odloži. SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti je z 32 glasovi ZA in 2 PROTI sprejel osnutek odloka o upravnih organih občine Ljubljana Vič-Rudnik. K točki 8.) Obravnava ostalega gradiva za seji zbora občin skupščine mesta Ljubljane in določitev delegatov Razprave ni bilo. Za 34. sejo zboraobčin SML, ki bo20. novembra 1980sedoloči naslednjih 6 delegatov: 1. KS Barje - Damjan Slapšak t " '.'',' 2. KS Malči Belič - Dragan Janjič 3. KS Brdo - Ida Lasič ,¦ .-:'¦¦ 4. KS Kozarje - Marjan Stanovnik . -' 5. KS Velike Lašče - Maks Pečnik ' ' 6. KS Želimlje - Stane Škerjanc Za 35. sejo zbora občin SML, ki b-i 27. novembra 1980 se določi naslednjih 6 delogatov: 1. KS Rob - Rajko Zgon e r 2. KS Turjak - Janez Lukančič 3. KS Vič - Franc Kuzmin 4. KS Murgle - Stane Grahek . ¦ ¦.• 5. KS Milan Česnik - Nina Prešeren 6. KS Pijava Gorica - Janez Jereb Predvidoma se za 36. sejo zbora občin skupščine mesta Ljub-ijane, ki bo v mesecu decembru 1980 določi delegate \z nasled-niih krajevnih skupnosti: Galjevica, Rožna dolina, Rakitna, Iška vas, Rudnik in Zeleni log. K točki 9.) . , _ ¦, Vprašanja in predlogi delegatov Na predlog delegacije KS Golo-Zapotok je zbor krajevnih skup-nosti sprejel sklep, da naj pristojni organi občinske skupščine pripravijo pregled vseh delegatskih vprašanj, ki so bila postav-Ijena na sejah zborov ali v pismeni obliki. Pregled se naj nato posreduje delegatom zbora. KS Želimlje postavlja delegatsko vprašanje v zvezi z financira-njem celotnega kabla iz KS Ig do Želimelj. Pismena delegatska vprašanja so posredovale naslednje KS: 1. KS Kolezija: - ali je takšen medobčir.bki dogovor za našo gospodarsko in komunalno občino v redu, ko se namerava na naših novih in starih industrijskih površinah graditi pretežno le nova skladišča in nedonosne sporedne objekte. - zakaj bomo še nadalje gradili v Ljubljani donosnejšo indu-strijo samo in pretežno v drugih občinah, pri nas pa le manj vredne objekte z malo delovnimi mesti9 - koliko novih fizičnih delovnih mest so predvidele ostale mestne občine v primerjavi z našo občino7 - pri sedanji politiki bomo še nadalje gradili pri nas pretežno stanovanjska naselja. Tako bodo še nadalje dnevne vožnje zapo-slenih iz kraja bivanja neizogibne. Kje so dogovori za novo prerazdelitev stanovanj in delovnih mest? - naša občina ima v merilu mesta največje možnost: za nadal-nji pretežno kmetijski razvoj. Velike površine naše občine je možno gospodarno obdelovati. Kako je pri tem mogoče, da nam ta gospodarska veja izkazuje le in samo 4,4 % družbenega proizvoda. V planu 1981-1985 prikazana sredstva za kmetijstvo v 23 iznosu 40.000.000 din so tako nizka, da zelo težko govorimo o preobrazbi našega kmeta in kmetijskih družbenih podjetji. - kako je mogoče, da bo stopnja rasti zaposlenih po področ-nih dejavnostih v letih 1981-1985 rastlapri gospodarstvu za 1% in . pri negospodarstvu za 2,3%? ali se ne pogovarjamo in dogovar-jamo čisto nekaj obratnega. Porast obrti in obrtne dejavnosti je pa že katastrofalno majhen. - koliko že znaša »Sklad za izgradnjo telesno kulturnih objek-tov«? Prosimo za poročilo o dohodkih in izdatkih, - kako je mogoče, da ogromna površina gozdov, ki pokrivajo cca 50 % naše občine izkazuje samo 1 % občinskega družbenega proizvoda? 2. KS Rudnik: - ali je v pripravi načrt izgradnje primarne in sekundarne kanalizacijske mreže na območju celotne krajevne skupnosti Rudnik - do Peruzzijeve do bodoče obvozne ceste? 3. KS Kozarje: - pred začetkom letošnje turistične sezone je bil na odseku Dolgi most-križišče pri Gorjancu na Tržaški cesti napravljen še en vozen pas v smeri proti Vrhniki. Zaradi izgradnje tega voznega pasu je bila uporabljena makadamska površina, namenjena peš- ' cem in kolesarjem, predvsem pa otrokom na poti v šolo in iz šole (vsi otroci krajevne skupnosti hodijo v šolo, ki ni locirana v krajevni skupnosti). Delegacija postavlja vprašanje pristojnim upravnim organom, kako in kdaj bodo razrešili problem pešcev na tem cestnem odseku, kjer je njihovo življenje stalno ogroženo, drugih poti, ~^ zaradi gradnje zapadne obvoznice, pa ne morejo uporabljati. Seja zbora krajevnih skupnosti je bila zaključena ob 19.45. Tajnikzbora KS: Predsednica zbora KS Jure Pretnar, 1. r Jožica Krištof. 1 r. 24 odgovori na vprašanja delegatov - odgovori na vprašanja Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo ter komite za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo sta bila dolžna odgo-voriti na nekatera delegatska vprašanja, postavljena na posamez-inih zborih SOb Ljubljana Vič-Rudnik Glede na aktivnost obeh iupravnih organov na pripravi srednjeročnih planskih dokumen-tov, ki se je kazala predvsme v usklajevanju posameznih elemen-,tov ter ob želji, da se določena problematika ne bi naprej določe-vala, šele sedaj dajemo določene obrazložitve na postavljena vprašanja. Na tem mestu naj poudarimo, da je potrebno, za boljše razumevanje, izhajati iz že objavljenih gradiv upravnih organov SOb Ljubljana Vič-Rudnik (analize, planskih dokumentov, itd.) saj so bila določena delegatska vprašanja med drugim opozorilo-na določene pomanjkljivosti, ki so jih ustrezni upravni organi v dokajšnji meri tudi upoštevali. KRAJEVNA SKUPNOST KOLEZIJA Zakaj se uvajajo nove proizvodne organizacije prioritetno le v občinah Moste-Polje, Šiška itd., kljub temu, da ima tudi-naša občina pogoje za izgradnjo novih industrijskih enot? ODGOVOR: . "' ' ¦ . Industrija je navedena v Družbenem planu razvoja občine Ljub-tjana Vič-Rudnik za obdobje 1976-1980 kot prednostna dejav-nost. Isto meffo ima tudi v družbenem planu razvoja občine za naslednje srednjeročno obdobje. Analiza investicijske potrošnje kaže, da se usmeritve uresničujejo. Delež industrije v celotni investicijski vrednosti, realiziran v občini v srednjeročnem ob-dobju 1976-1980, je bil več kot 60 odstoten. Naj naštejemo le nekaj investicij: izgradnjaproizvodne hale v DOTobačna tovarna, izgradnja nadomestnega obrata DO Tekstilka, izgradnja novih proizvodnih proslorov za DO Tiskarna in DO Ilirija-Vedrog, iz-gradnja nove proizvodne stavbne DO Alu-Pluto-Plastika, DO Hoja, DO IKO TOZD IPKO, DO Plutal itd. Poleg tega pa je v pripravi oz. v teku nekaj večjih investicijskih projektov (DOTovil, DO Kovinska industrija Ig, itd). Tudi vlaganja v modernizacijo obstoječih proizvodenj, ki so znašala okoli 35% vseh vloženih sredstev, so bila dokaj visoka. Primerjava izvršenih investicij na območju občine Ljubtjana Vič-Rudnik z doseženimi v drugih občinah kaže, da je bil delež občine v skupnih gospodarskih investicijah Ijubljanskih občin relativno zelo nizek in so veliko manjše kot v občini Šiška, Moste-Polje itd. Vrednost vseh investicij, zbranih po organizacijskem principu (investicije vseh organizacij v območju občine), pa kaže, da so organizacije združenega dela z območja občine zelo veliko investirale tudi v osnovna sredstva, locirana izven območja ob-čine. Majhno zanimanje organizacij s sedežem izven oočine za investiranje na območju občine in tudi selitev nekaterih organiza-cij iz občine na območja drugih občin je posledica več dejavni-kov, med drugim slaba opremljenost industrijskih con, katerih je na območju občine še precej prostih, z vso potrebno komunalno in drugo gospodarsko infrastrukturo ter še nekateri objektivni momenti Hitrejši razvoj severnih Ijubljanskih občin, ki imajo ugodnejše pogoje razvoja v primerjavi z jugom, pa je povzročil, da so prostorske možnosti za izgradnjo novih obratov v veliki meri izčrpane, tako da pričakujemo v naslednjem srednjeročnem in dolgoročnem obdobju povečan interes za investiranje na ob-močju občine. Prav lako pa investiranje na območju občine spodbujata že sprejeta politika policentričnega razvoja Ljubljane ter politika izenačevanja pogojev življenja in dela krajanov. Pri-spele investicijske namere nosilcev planiranja to še potrjujejo. ZaeriKrat je še največji interes organizacij iz trgovinske dejavno-sti, zanimajo pa se tudi nekatere industrijske organizacije kot na primer DO Iskra, DO Riko - TOZD Rikostroj itd Več o doseda-njem in prihodnjem razvoju je razvidno iz dokumentov. objavlje-nih v mesecu novembru 1980. KRAJEVNA SKUPNOST KRIM-RUDNIK Delegacija zahteva terminološko utemeljeno in objektivno po-ročilo, zakaj je prišlo do izpada objekta rajonske telefonske centrale ob Jurčkovi poti \z razvojnega programa PTT omrežja za obdobje 1981-1985. Prav tako delegacija trdi, da ni bila dana nobena obrazložitev, zakaj ni bilo pridobljeno zemljišče za nave-deno centralo, kljub temu, da so predložili 22. 1. 1980 amandma na predlagane smernice za leto 1980. ODGOVOR: Pismeni odgovor na vprašanje je bil že posredovan v letu 1979, na seji skupšoine, 22. 1. 1980, pa je delegacija KS Krim-Rudnik dobila tudi ustni odgovor na postavljeno vprašanje ob sprejema-nju Smernic uresničevanja programa družbenoekonomskega ra-zvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976-1980 v letu 1980. Ker je bil odgovor zadovoljiv, je delegacija amandma, ki je zahteval uvrstitev zagotovitve zemljišča za navedeno ATC v ^mernice, umaknila. Namreč, SOb Ljubljana Vič-Rudnik je izročila prejšnjim lastni-kom nezazidanega stavbnega zemljišča 13. 11. 1979 odločbo, da morajo izročiti občini v takojšnjo uporabo zemljišče za pošto na Rudniku. Pogodba o oddaji stavbnega zemljišča je bila podpi-sana s strani Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč 7. 1. 1980 in s strani Podjetja za PTT promet 23. 1. 1980. Po podatkih območne SIS za PTT promet bo letos pridobljena dokumentacija 7a izgradnjo naved'Mbga objekta. Začetek izgrad-nje je odvisen od zagotovitve flnančnih sredstev. Telefonske naročnike z območja Rudnika nameravajo začasno napajati iz nove RATC v domu Ivana Cankarja. Pred tem je še potrebno zgraditi krajevno kabelsko omrežje na območju Rudnika, kot tndi povezavo med RATC in Rudnikom. V kolikor bodo razpoložljiva potrebna sredstva, bo DO PTT krajevno kabelsko omrežje zgra-dila konec leta 1982. ATC Rakovnik območna SIS za PTT promet ni uvrstila v svoj osnutek samoupravnega sorazuma o temeljih plana za obdobje 1981-1985. Razlog je pomanjkanje sredstev. Na usklajevalnih sestankih, ki so bili 6 6. 1980 in 18. 9. 1980 s predstavniki prizadetih KS in območne SIS za PTT promet, je bilo dogovor-jeno, da se ponovno prouči možnost uvrstitve v program ATC Rakovnik. Predlagano je bilo, da se sredstva zagotovi v usklaje-valnem postopku z občinami Ijubljanske regije, pri čemer naj se izločijo manj potrebne investicije. Pri tem naj se izdelajo kon-kretni kriteriji za presojo investicij. Prednost naj imajo začete, a še ne dokončane investicije, planirane, a še ne izvedene investi-cije v obdobju 1976-1980 terpri tem investicije v tista območja, ki so najslabše pokrita s telefonsko mrežo Ker zgoraj navedena investicija ustreza vsem nredlaganim kriterijem, smatramo, da ob upoštevanju vseh navedenih faktorjev, ni zadržkov, da se uvrsti v program za obdobje 1981-1985. KRAJEVNA SKUPNOST MALČI BELIČ Delegacija je postavila vprašanje, zakaj so od petih objektov PTT, predvidenih za izpad in vključitev v naslednje srednjeročno obdobje, štirje iz območja občine Ljubljana Vič-Rudnik. ODGOVOR: Pošta Rakovnik: Projektantova idejna rešitev je prispela v potr-ditev 14. 7. 1980. Program bo DO PTT potrdila. Sam začetek gradnje bo odvisen od zagotovitve finančnih sredstev (glej odgo-vor delegaciji Krim-Rudnik). ATC Rakovnik: glej odgovor delegaciji KS Krim-Rudnik Pošta Kozarje: V planskih dokumentih za obdobje 1981-1985 je bila gradnja PTT stavbe načrtovana zaJeto 1982 \z novih plan-skih dokumentov pa je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev izpadla. 25 ATC Velike Lašče: Zaradi neurejenih finančnih možnosti je izgradnja nove pošte in razširitev ATC Velike Lašče izpadla iz programa razvoja PTT omrežja! Na osnovi dogovora, ki je bil 6, 6. 1980 na SOb Ljubljana Vič-Rudnik, se bo začasna rešitev poi-skala s postavitvijo kontejnerske centrale v Velikih Laščah. Krajevno skupnost je območna SlSza PTTpromet že obvestila, da krajani KS Velike Lašče, Rob in Turjak pristopijo k podanemu predlogu. Postavitev kontejnerske centrale financira PTT po-djetje, medtem ko bodo izgradnjo kabelskega omrežjafinancirali krajani sami. Vse odgovore je posredovala območna SIS za PTT promet v svojem gradivu, ki se nanaša na 10 zasedanje skupščine tega SIS. Na koncu naj se razume, da ko govorimo o finančnih sred-stvih, da gre za sredstva območne SIS za PTT promet. Za vprašanja ostalih KS s področja PTT bodo oz. so razvidna iz Samoupravnih sporazumov o temeljih družbenega plana 1981-1985 ustrezneSIS. KRAJEVNA SKUPNOST KOLEZIJA Delegacija krajevne skupnosti je postavila naslednje delegat-sko vprašanje: Kako je zamišljen razvoj in ureditev nove deponije na Ljubljanskem Barju? ODGOVOR je posredovalo Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Javna higiena in ga objavljamo v skrajšani obliki. Skupščina mesta Ljubljane je že leta 1974 v sodelovanju s Komunalnim podjetjem Ljubljana, SMELT L.jubljana in Ljubljan-skim urbanističnim zavodom pristopila k dolgoročnemu načrt-nemu reševanju problematike odpadkov mesta Ljubljane. Sprejet je bil fazni plan reševanja te problematike in sicer obdelava možnosti sanitarnega deponiranja kot prve faze nadalj-njega urejanja in posodabljanja odlaganja odpadkov. Kajti sani-tarno deponiranje odpadkov potrebujemo tudi v primeru, če bi dosegli kakšne druge rešitve predelave, reciklacije ali uničevanja odpadkov. Pri vseh navedenih in drugih tehnologijah predelave in izkoriščanja odpadkov, dcločen procent neizkoriščenih od-padkov še vedno potrebuje odlaganje na sanitarni deponiji. Kot druga faza je preučitev možnosti recikliranja odpadkov na samih-izvorih in temeljita analiza ter izbor optimalnega načina o ravnanju z odpadnimi snovmi z vidika varstva okolja in pridobiva-nja sekundarnih surovin. V zvezi s to aktivnostjo je ustrezen Družbeni dogovor v javni razpravi na problemski konferenci MK SZDL. Tak optimalni sistem (sežiganje smeti, obrat za reciklažo, kom-postiranje) bi bil komplementarni sistem k sanitarnemu deponi-ranju. V okviru reševanja prvefaze sanitarnega deponiranja je SMELT kot nosilec naloge izdelal v sodelovanju z drugimi inštitucijami elaborat »Raziskave alternativnih lokacij in idejne rešitve sanitar-nega deponiranja odpadkov«. Pri tem so bile raziskane nekatere možne lokacije, analiza pa je pokazala, da je s stališča zagonskih stroškov in s stališča varstva okolja smiselno organizirati samo centralno deponijo. Te raziskave so bile preverjene na javnih razpravah in s soglasji ustreznih inštitucij, ki so pokazale, da je optimalna lokacija za te potrebe na Barju ob potoku Curnovec. Zato so v predlokacijskih razpravah v letu 1974 in 1975 bila pridobljena tudi ustrezna predhodna sogjasja, ki pa so bila po-novno preverjena s strani Ijubljanskega zavoda za družbeno planiranje TOZD Urbanizem v letih 1979 in 1980. Centralna sanitarna deponija ob Cesti dveh cesarjev je torej edina deponija, kamor se odlagajo smeti in odpadki s celotnega območja, ki je zajeto v redni odvoz. Na določenih mestih se izvajajo sistematska raziskovanja vpliva izcednih vod iz obstoječe deponije v potok Curnovec, kar opravljajo strokovnjaki Zavoda za zdravstveno varstvo SRS v sodelovanju s SMELT. Rezultati razi-skav kažejo, da onesnaževanje Curnovca ne predstavlja nevarno-sti za poslabšanje sedanje kategorije Ljubljanice. Ker pa je na bodoči lokaciji preko Curnovce prediveen poseben sistem dre-naže in zadrževalnik, odpade tudi ta neznaten vpliv. Podatki analize z zaključki so bili predloženi Zvezi vodnih skupnosti SRS. Širitev deponije na tej lokaciji je po mnenju strokovnih inštitu- cij vzpodbudilo Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Javna hi-giena, da je v letu 1977 odkupilo za potrebe odlagališča 800 000 m2 zemljišč na obeh straneh potoka Curnovec. Širitev zazidal-nega mestnega prostora in vedno večje količine smeti in odpad-kov pa zahtevajo vedno večje odlagalne površine. Sprememba tehnologije zasipanja smeti, odpadki zemlja odpadki - pa razpo-ložljive odlagalne površine še hitreje krči, kar pomeni nove inve-sticijske naložbe za nakup zemljišč za te namene. Bodoča centralna deponija bo na prostoru južno od Curnovca na otoku VM-3/1 Lokacijski prostor meri ' .300 000 m2 zemljišč z možnostjo razširitve na 2,000.000 m2 zemljišč. Na tem lokacij-skem prostoru je TOZD Javna higiena, kot smo že povedali, odkupila 500.000 m2 zemljišč, glede na potrebe po novih odlagal-nih površinah, pa naj bi se odkupilo še nadaljnjih 800.000 m2. Dovozna cesta za naveden lokacijski prostor naj bi bila spe-Ijana po vzhodnem delu sedanjega odlagališča. Preko potoka je potrebno zgraditi most s predvidoma 300 m cest. Južno od potoka Curnovca je 50 m varovalni pas. Da bi se na tej lokaciji lahko odlagale smeti, je potrebno zgraditi dovozno cesto z odce-poma cest v dolžini 75 m levo in desno. Poudariti je potrebno, da je lahko sedanje kot bodoče odlagali-šče namenjeno za komunalne odpadke, kar pomeni, da odlaga-nje teh odpadkov ne povzroča nevarnega onesnaževanja podtal-nice. Vse vrste posebnih, nevarnih odpadkov, ki so lahko v tekočem ali trdnem stanju, je dovoljeno odlagati le na osnovi predhodne analize vzorca na Zavodu za zdravstveno varstvo SRS, ki ob morebitnem soglasju določi tudi posebno tehnologijo odlaganja, ki jo mora izvajalec odvoza oz. upravljalec doponije upoštevati. Na bodoči deponiji oz. lokaciji za deponijo, je v investicijskem programu, iz katerega povzemamo odgovor - izdelal ga je SMELT, razvidna tudi infrastruktura za nemoteno sanitarno de-poniranje odpadkov, za hrambo potrebnih strojev, priročno skla-dišče orodja, shrambo za gorivo, ustrezno število parkirnih mest za tovorna vozila, za tehtnico ter priročni kemijski laboratorij. KRAJEVNA SKUPNOST KOLEZIJA Pri nadaljnji izgradnji »Poti spominov in tovarištva« se sreču-jemo s problemi vzdrževanja zelenic. Krajevna skupnost postavlja vprašanje, kdo je odgovoren za čuvanje zelenic v Murglah. ODGOVOR: ' ' ¦ • . V zvezi z izgradnjo »Poti« se pojavljajo tudi zelenice, ki jih bo treba negovati in vzdrževati. Skladno z obveznostmi za izgradnjo in v nadaljnji fazi z vzdrže-vanjem objektov ob poti, se pripravlja sporazum med krajevnimi skupnostmi, ki bodo skupno s krajevnimi konferencami SZDL vodile nadzor in organizirale vzdrževanje le-teh. Ti objekti so naša skupna lastnina in smo moralno obvezani, da jih skupno tudi vzdržujemo. . ',.'.» KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVA KS Dobrova je postavila delegatsko vprašanje glede težav, ki nastopajo pri prevozih na delo z avtobusi, zlasti ob nevoznih dneh. Temu delegatskemu vprašanju se pridružujejo tudi ostale krajevne skupnosti, kjer so krajani odvisni od avtobusnih prog. ODGOVOR: Za odgovor na to vprašanje smo prosili sestavljeno organiza-cijo SAP VIATOR, ki opravlja prevoze v mestnem in primestnem prometu. Takoj ko bomo prejeli odgovor, bomo obvestili priza-dete občane. KRAJEVNA SKUPNOST KOLEZIJA Delegacija KS Kolezija je postavila delegatsko vprašanje glede ureditve parkiranja pred trgovino Ljubljanskih mlekarn v Mur-glah, Pod topoli. ODGOVOR: Na to vprašanje je že bil dan odgovor v delegatski prilogi »Naše komune« v letu 1979. Krajevna skupnost-delegacija-posamez- 26 niki z odgovorom niso soglašali in so postavili ponovno vpraša-nje. Pri nadaljnjem reševanju tega problema smo povabili k sodelo-vanju predstavnike krajevne skupnosti, Ljubljanskih mlekarn in SKIS občine Ljubljana Vič-Rudnik. Pripravljen je predlog za reši-tev tega problema, potrebno je zagotoviti finančna sredstva za organizacijo dodatnih parkirnih prostorov vzhodno in južno od trgovine. V ta namen je krajevna skupnost pripravila konkreten predlog in zaprosila SKIS občine Ljubljana Vič-Rudnik, da se vključi v razrešitev tega problema. Komunalna skupnost bo sku-šala rešitev tega problema vključiti v program svoje aktivnosti v letu 1981. KRAJEVNA SKUPNOST KRIM-RUDNIK Delegacija krajevne skupnosti je postavila delegatsko vpraša-nje glede semaforizacije križišča Dolenjske ceste in Peruzzijeve ulice, in sicer: Zakaj se še ni pristopilo k realizaciji semaforizacije izvoza Peruzzijeva-Dolenjska cesta? ODGOVOR: '' S sprejetjem zazidalnega načrta RS-1 in RS-2 je bila konkret-neje opredeljena stanovanjska soseska na tem področju. Za to področje se pripravlja tudi »dokumentacija za realizacijo« in seveda vsi ostali dokumenti, ki bodo to sosesko pripeljali k realizaciji določenih zadev. Semaforizacijo omenjenega križišča je tudi ena od izvedenk nadaljnje realizacije, kjer se bo morala, poleg krajevne skupnosti, občine Ljubljana Vič-Rudnik, direktno vključiti tudi Republiška skupnost za ceste s svojim deležem. Program še ni v izdelavi in njegovo realizacijo zadržuje še nedorečeni program krajevne skupnosti »Peruzzi«. Namreč postoji ideja, da bi se v neposredni bližini omenjenega križišča organizirala širša družbena dejav-nost, ki bi se vključevala tudi s svojo storitveno dejavnostjo. Omenjena ideja še ni programsko obdelana, zato ni možno pripraviti konkretnega odgovora. S krajevno skupnostjo potekajo pogovori o programski zasnovi omenjenega predela. Takoj ko bodo programske zasnove pri-pravljene, bo možno konkretneje o njih razpravljati in obenem tudi razpravljati o semaforizaciji omenjenega križišča. KRAJEVNE SKUPNOSTI DOBROVA, IG, ŠKOFUICA Posamezne krajevne skupnosti predlagajo, da se pripravi odlok o odvozu smeti tudi iz primestnih krajevnih skupnosti. / ODGOVOR: V Ljubljani ureja odvoz smeti in odpadkov še vedno Odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti ter odpadkov na ob-močju mesta Ljubljane (Glasnik št. 33/65 in 21 /66). Odlok zajema le območje znotraj GUP-a, v celoti pa tudi ne odgovarja sedanjim razmeram. V začetku leta 1979 je Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Javna higiena pripravila osnutek novega odloka in ga posredo-vala SML, občinam in komunalnim skupnostim v obravnavo. Opravljene so bile posamezne obravnave, do sprejema s strani SML pa ni prišlo, verjetno zaradi nedorečene problematike na-čina odlaganja smeti in odpadkov (plastične vrečke, zaboji na kolesih, kontejnerji). Poskusno poteka novi način odlaganja in odvoza v nekaterih KS na ožjem območju mesta, kjer je z Odlokom SML predpisan nočni odvoz smeti, preko komunalne skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik pa je bila informacija o novi tehnologiji posredovana v več KS na območju naše občine. Izvenmestne krajevne skupnosti imajo možnost organizirati odvoz smeti s pogodbenim odnosom med Komunalnim podjet-jem TOZD Javna higiena in KS. V naših krajevnih skupnostih je na ta način že urejen odvoz iz območja KS Brezovica in KS Dobrova. V okviru planov in programov Kumunalne skupnosti in zveze SKIS se preko njih zagotavljajo tudi finančna sredstva za razšir-jeno reprodukcijo komunalne OZD. Podana je tudi pobuda za spremembo Odloka pri SML. KRAJEVNA SKUPNOST KOLEZIJA Zanima nas, kako bo rešen prometni režim iz Tmovega preko Ljubljanice, saj sedanji Prulski most ne zmore naraščajoče kapa-citete prometa. Z izgraditvijo novega mostu preko Ljubljanice bi se bistveno izboljšala prometna povezava območnih KS z dru-gimi mestnimi območji v mestu Ljubljana. Poleg tega bi olajšali problem obvoza centra Ljubljana ob nameravani zapori za avto-mobilski promet iz prav teh območnih KS. ODGOVOR: Nadaljnji razvoj KS Trnovo načrtuje delne povezave s sredi-ščem mesta preko nekaterih obvoznic. Tako se predvideva pove-zava preko mostu čez Ljubljanico na Livadi, ki je že v gradnji, do Ižanske ceste. Druga povezava v terh srednjeročnem programu ni predvidena. Kakršnakoli druga povezava Trnovega preko Ljubljanice s Pru-lami v tem srednjeročnem obdobju ni predvidena. Sicer pa za to področje velja določen režim, ki je bil sprejet na osnovi eksper-tize, da je tovorni promet ob desnem bregu Ljubljanice prepove-dan. Glede na tako sprejeti in postavljeni program, se v tem srednje-ročnem programu ne načrtujejo nadaljnje povezave. KRAJEVNA SKUPNOST POLHOV GRADEC VPRAŠANJE: Kakšno stališče je zavzel Izvršni svet SOb Ljubljana Vič-Rudnik . do regresiranja stroškov avtobusnih prog na relacijah Črni vrh -Polhov Gradec - Ljubljana in obratno? ODGOVOR: Izvršni svet se do regresiranja posameznih prog v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik še ni opredelil. Poleg proge Črni vrh - Polhov Gradec - Ljubljana so v ospredju tudi proge Golo - Zapotok -Rob, Ljubljana - Horjul in Ljubljana - Rakitna. Za omenjene proge se pripravlja analiza in glede na upraviče-nost posameznih zahtev bo IS proučil celotno problematiko in zavzel svoje stališče ter ga posredoval KS in Skupščini občine v . sprejem. KRAJEVNA SKUPNOST DOBROVA Vprašanje: V naši KS imamo pereč problem in sicer zaradi nedokončane ceste v Podsmreki. Rekonstrukcija se je začela decembra 1979 leta, nakar so se dela prenehala koncem aprila letos, zaradi odhoda izvajalcev na servisno cesto. Med tem časom so krajani sprejeli samoprispevek in je bilo pobiranje v teku, z nadaljeva-njem gradnje pa se še do danes ni pričelo. S samoprispevkom pa ne moremo več nadaljevati. Kot dodaten problem pa je še pribli-žujoča se zima. Kdo nam bo pomagal pri reševanju tega pro-blema, ki je resnično zelo pereč. ODGOVOR: Krajevna skupnost Dobrova je v letu 1980 pristopila k rekon-strukciji - asfaltiranju posameznih cest, predračunska vreqjnost je znašala preko 500.000 din. V ta namen je KS razpisala referen-dum, kjer so se krajani odločili, da bodo prispevali določena sredstva za realizacijo programa v KS Dobrova. Sredstva naj bi bila zbrana na naslednji način: - KS - samoprispevek 100.000 din - KS - lastno delo občanov 250.000 din - blagovni kredit izvajalca za dobo enega leta 150.000 din. Program je v celoti realiziran, opraviti je treba le še manjša dela v okviru krajevne skupnosti. Istočasno z blagovnim kreditom za Dobrovo je bila prevzeta obveznost za asfaltiranje ceste v Podsmreki. Dela so bila začeta že v letu 1979. Izvajalec - Cestno podjetje Ljubljana - je do sedaj opravil 90% predvidenega dela ter bo cesta skozi vas asfaltirana takoj, ko bodo dani pogoji. 27 KRAJEVNA SKUPNOST MALČI BELIČ Predlog za ureditev peš poti čez Mali graben ODGOVOR: neš pot čez Mali graben v podaljšku Gorjančeve ulice je v gradnji. KRAJEVNA SKUPNOST NOTRANJE GORICE, PODPEČ-PRE-SERJE Kdaj bo cesta Podpeč - Brezovica dobila novo asfaltno pre- vleko? . ODGOVOR: Popravilo ceste Brezovica - Popdeč - Borovnica je predmet razgovorov med uporabniki in Ljubljansko banko. Takoj ko bo doseženo soglasje, bodo prizadeti občani seznanjeni z njihovo vsebino. KRAJEVNA SKUPNOST IG Zakaj ni bila asfaltirana cesta Škofljica - Ig - Podpeč? ODGOVOR: Cesta Škofljica - Ig - Podpeč je kategorizirana kot regionalna cesta in je kot taka v republiški pristojnosti glede vzdrževanja kot tudi financiranja. RSC je doslej ob sodelovanju SKIS že rekon-struirala odsek Ig - Podpeč, medtem ko odsek Ig - Škofljica ni bil predviden v srednjeročnem programu RSC za obdobje 1976-1980. Prizadevati si bo treba, da bo ureditev tega odseka predvidena v programu RSC za obdobje 1981-1985. Kdaj se bo začela izgradnja Iškega vršaja in potrebna kanaliza-cija? ODGOVOR: Gradnja kanalizacije je predvidena v programu IPK TOZD Ka-nalizacija v obdobju 1981-1985 in je vgrajena v program SKIS. KRAJEVSNA SKUPNOST KOLEZIJA Predlog za ustrezno vzdrževanje Mokrške ceste in dostopa do VVZ . " • ¦ ODGOVOR: Mokrška cesta ter začasni dostop do VVZ sta redno vzdrževana s strani KPL TOZD Komunalne gradnje. Obe komunikaciji sta v makadamski izvedbi s tem, da ima Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič v svojem programu del (ureditev Murgel) rekonstruk-cijo Mokrške ceste in gradnjo dokončnega dostopa do VVZ v skladu s potrjenim zazidalnim načrtom. Ureditev dela Mencingerjeve, Kopališke in Zeljarske ulice. ODGOVOR: Ureditev teh kumunikacij predstavlja zunanjo ureditev Doma upokojencev Kolezija, ker so namreč z gradnjo tega objekta te ceste prekvalfficirane v parkirne površine, zelenice in dostope za potrebe doma. V letu 1980 je SOB planirala potrebna sredstva za ureditev, po sklepu IS pa so bila, zaradi zamujanja polaganja plinovoda, preusmerjena za gradnjo telovadnlce na Rudniku s tem, da je IS hkrati dal zagotovilo, da se potrebna sredslva ponovno zagotovijo v proračunu za leto 1981. 28 29 30 31 32