Siev.
VIMM V mi * 19. kmn 1924. Posamezna Številka stane VSO Otn LBlO LIL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
za pol leta..... .120
za celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja: celoletno V Jugoslaviji . . v inozemstvu. .
Din 40 . 60
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/OI. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 50, uprovnišiva 328.
Cene Inserafom:
Enostolpna petitna vrata mali oglasi po Din 150 in Din 2'—. večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50. veliki po Din 3-—■ in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjom naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina platina v gotovini.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserale) Sura-jevo 7.563, Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24.797.
Položaj.
Izvzemši Ljubljano so voiivne priprave v Sloveniji toliko napredovale, da imamo že nekoliko jasno sliko o razvrstitvi različnih strank pri bodočih volitvah. Samostojni demokrati in radikali bodo skupaj vozili; istotako samostoineži, komunisti in narodni socialisti; socijaldemokraške frakcije bodo nastopile skupno; Hrvati vložijo svojo listo, v njihovi službi se nahajajo Prepeluhovci.
Vodstvo Narodno-radikalne stranke v Belgradu se topol ne briga mnogo za svoje pristaše v Sloveniji. Javna tajnost je, da se po volitvah misli Pribičevič-Zerjavova stranka inkorporirati radikalni stranki. Vodstvo v Sloveniji naj bi se prepustilo Žerjavovcem in za to radikalna stranka nima interesa, da še enkrat galvanizira svoje somišljenike po Slovenskem za samostojni nastop, neposredno predno jih odda ne ravno najnežnejšim Žerjavovim pestem. Pribičevič uvideva, da ga nič ne loči od Pašiča, ker se velesrbske tendence obeh popolnoma krijejo, na druge ideje pa itak niti Pašič niti Pribičevič nikdar nista polagala posebne važnosti.
Na prvi hio bolj nerazumljiva je vo-livna kooperacija samostojnežev, komunistov in narodnih socialistov. Samostojna barka se potaplja. Stranka je v razkroju. Ni bilo človeka, ki bi ji ustvaril lastno strankino ideologijo in za to so bili že od-davna zapisani smrti. Tudi narodno socialistična stranka je mrtva, se zasveti kakor ugašajoča iskra še samo ob volitvah. Sicer je nismo nikjer več videli in čutili. Povsod se mrtveci zbirajo v totenkamrah *, predno , se. položijo v grob. Zakaj torej pri nas ne? Srbsko vodstvo komunistične stranke v Belgradu je svojim slovenskim pristašem zaukazalo, da morajo z mrtvimi v volitve. Samo ljubi Bog zna, zakaj. Tudi komunisti na Slovenskem tega ne uvidijo.
Socialdemokraške stranke so v vseh državah jx> vojski veliko trpele, ker svojih papirnatih programov niso znale izvesti v življenje. Pokazale so svojo popolno nesposobnost. Za to je ugled voditeljev mahoma sedel in stranke so se cepile. Tudi pri nas! A dočim se drugod voditelji z vsemi silami pehajo, da pridejo zopet v ospredje, so pri nas ozlovoljeni zapustili strankine vrste in šli zaporedoma med najgrše kapitaliste. Stranka se zbira in ujedinjuje v eno fronto, a drobci ne ubogajo. Tudi tokrat ni nobenega poleta v teh strančicah in frakcijah. Vse je nezadovoljno, malodušno.
Radič je tokrat sam zajahal magarca in prišel na Slovensko. Zavojevati hoče v svoji lastni osebi Slovence za svojo hrvatsko republiko. Prekmurje hoče na vsak način za Hrvate. Potrebuje pa tudi radi tega mnogo poslancev, tla si lahko z njihovimi dnevnicami plačuje svojo razkošno palačo, katero je letos kupil za 50 milijonov kron od veleindustrijca Prpiča. Pomaga mu na Slovenskem Prepeluh. Pred par leti je še bil socialdemokrat. Mogoče je še tudi danes in vleče Hrvate in Slovence za nos. i Osebne škode nima nikdar. Radič si na Slovenskem ne bo priboril lavorik in bo moral tepen zopet odriniti na Hrvatsko nazaj.
In Slov. Ljudska Stranka? Ž njo gre slovenski narod. Brez razlike stanov, okrajev in strank. In lo je dovolj! V stranki je enodušnost kakor vselej, kadar stoji pred velikimi dogodki. In ta enodušnost vleče seboj tudi liste, ki so sicer drugega mišljenja. Bliža se dan velike odgovornosti in ves narod se zbira okoli zastave Slov. ljudske stranke.
SPORAZUM MED JUGOSLAVIJO IN TURČIJO.
Carigrad, 18. decembra. (Izv.) V An-goro pride v kratkem posebno odposlanstvo kraljevine SHS, da se pogaja s Turčijo o podpisu v Lausanni med antanto in Turčijo sklenjene mirovne pogodbe, ki jo Jugoslavija doslej še ni podpisala, če pride do sporazuma v tem vprašanju, je verjetno, da skleneta obe državi posebno zavezniško pogodbo.
POTOVANJE PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE.
London, 18. decembra. (Izv.) Poljski listi poročajo, da bo predsednik francoske republike Doumergue koncem februarja 1. 1925. obiskal Varšavo in Prago.
Snovanje načrtov za preganfaiije opozicije,
Belgrad, 13. dec. (Izv.) Kakor dozna-vamo, pripravljajo v vladnih krogih akcijo proli HRSS. Vlada se trudi na razne načine, da bi dala v javnosti svojim sklepom o preganjanju HRSS večji pomen. Tako je v »Reči« objavljen dokument, katerega )e publicirala, kakor pravi »Reč«. III. inter-nacionala in ki vsebuje 22 točk o sklepih, ki so jih napravili zastopniki HRSS in zastopniki internacionale. Od strani inter-nacionale so podpisani Zinovjev in Smir-nov, od strani HRSS pa Radič in Avgust Košutič. — Gotovo je, da jc ta dokument Pribičevičeve »Reči« ponarejen. — Te dni se bo vlada v vprašanju postopanja proti HRSS končno odločila. Zdi se, da je prt vladi stvar dozorela in da si je izkristalizirala idejo o razpustu HRSS.
Da bi preganjanje opozicije ne vplivalo doma," zlasti pa v inozemstvu prehudo, zato iščejo režimovci za lo preganjanje navideznih povodov. Dejstvo je, da so vse zapadne države, ne izvzemši Francijo, začele zadnje tedne pozorneje motriti gibanje boljieviške propagande. Zato se zdi gospodom PPŽ režima najenostavnejše in za javnost najboljše slepilno sredstvo, opozicijo in njeno borbo označati kot — boljševiško, oziroma kot pobornico boljševiških idej. To sc bo takoj videlo v režimskem časopisju, v katerem bo začelo kar mrgoleti boljševiških obdol-žitev. Vsaka nezadovoljnost s PPŽ režimom, vsaka kritika škandaloznih razmer bo proglašena kol boljševiški pojav ali koi propaganda za boljševizem in defetizem.
V
Belgrad, 18. dec. (Izv.) Glavni odbor radikalne stranke je razpravljal o sporu v volivnem okrožju Vranje. Razprava se nadaljuje na jutrišnji seji. Odobrenih je več nosilcev list, tako Pašič za Belgrad in Srem, Stojadinovič za spodnji, Ninčič za zgornji Banaf, Spalajkovič za Travnik. Laza Markovič za Hercegovino itd.	. .
IZ DAVIDOVIČEVE STR \NKE.
Belgrad, 18. dec. (Izv.) V Belgradu je postavljen za nosilca demokratske liste Ljuba Davidovič.
Belgrad, 18. dec. (Izv.)- Na seji izvrše-valnega odbora demokratske stranke so razpravljali o tekočih zadevah. Odobrena je kandidatura Radoslava Agatanoviča kol nosilca liste v požeški županiji na Hrvatskem.
DR. IVANIČ V ZAGREBU.
Zagreb, 18. decembra. (Izv.) Danes sc je mudil v Zagrebu dr. Momčilo Ivanič. Dopoldne se je razgovarjal z dr. Lorkovi-čem, popoldne pa z dr. Mačkom in ostalimi člani predsedstva HRSS. Vaš dopisnik je vprašal dr. Ivanita za razpoloženje v južni Srbiji in Macedoniji. Dr. Ivanič je odgovoril, da je razpoloženje za neodvisne radikale izvrstno. — Zvečer se je dr. Ivanič odpeljal v Belgrad.
POGAJANJA MED TIPOGRAFI iN LASTNIKI TISKARN.
Zagreb, 18. decembra. (Izvirno.) Nocoj bo najbrže padla odločitev, če pride do tiskarskega štrajka ali ne. Danes dopoldne in popoldne so se vršila tozadevna pogajanja, ki pa so bila brezuspešna. Zvečer so se pogajanja nadaljevala in ob tem času še trajajo. Kakor je vaš dopisnik zvedel, so lastniki tiskarn pristali na to, da se sedanji tarif podaljša do septembra 1925, delegati tipografov pa vztrajajo na tem. da sc ima tarif podaljšati do 31. decembra 1925. Nastal pa je nov spor radi nameščenja tipografov. Lastniki tiskarn zahtevajo v tem oziru svobodno roko, kar pa tipografi odločno odklanjajo. Če nocoj ne pride do sporazuma, ni izključeno, da bo v Zagrebu štrajk izbruhnil že v pondeljek. V Zagrebu bosta delali uradna tiskarna Narodnih Novin - in pa tiskarna »Tipographiac
SESTANEK BORZNIH TAJNIKOV.
Belgrad, 18. dec. (Izv.) Na sestanku j borznih tajnikov so razpravljali o uzansah I vseh borz z efekti, devizami in valutami in napravili več sklepov. Ministra za trgovino bodo prosili, da se čimpreje napravi zakon o borzah za vso državo.
POMORSKA UPRAVA.
Belgrad, 18. dec. (Izv.) V prometnem ministrstvu se dela na to, da preide pomorska uprava, ki ima po svoji nalogi naj-obširnejši trgovski značaj, pod kompetenco trgovinskega ministrstva.
NAČRT ZA KONZULARNO SLUŽBO.
Belgrad, 18. dec. (Izv.) V konzularnem oddelku zunanjega ministrstva izdelujejo načrt za delovanje naših konzulatov.
SOVJETSKI POSLANIK V ALBANIJI.
Tirana, 18. dec. (Izv.) Sem je prispel poslanik sovjetske Rusije major rdeče armade Krakovccki.
BURNA SEJA RIMSKEGA PARLAMENTA,
Rim, 18. dec. (Izv.) Med razpravo o demisiji zborničnega podpredsednika Giun-te je prišlo do burnih prizorov. Državni pravdnik je zahteval njegovo izročitev, fašisti pa so se izročitvi silno upirali, tako da so vsi pristaši Giolittija z glasnimi protesti zapustili dvorano. Tudi Salandra je rekel, da se sicer strinja s fašisti, ne strinja pa se ž njihovo moralo.
PRORAČUN URAVNOVEŠEN.
Rim, 18. dec. V zadnji seji glavnega proračunskega odbora je poročal posl. Su-vich o dohodkih. Ugotovil je, da je državni proračun dosegel ravnotežje med dohodki in izdatki ter so se položili temelji za trajnost tega sorazmerja.
MATTE0TTIJEV PROCES.
Rim, 18. dec. Zastopstvo civilne stranke (Matteottijeve udove) v Matteottijevem procesu je prevzel prof. dr. Paoli v Firenzi.
SENAT ODOBRIL VOJNI PRORAČUN.
Rim. 18. dec. Senat je v svoji včerajšnji seji po kratki razpravi odobril proračun vojnega ministrstva.
ŠTRAJK V CA KR ARI KONČAN.
Rim, 18. dec. S posredovanjem vlade se je med štrajkujočimi delavci v Carrari in delodajalci dosegel sporazum temeljem desetodstotnega zvišanja plač. Štrajk je končan.
DR. BF.NEŠ PROTI KOMUNISTOM.
Praga, 18. dec. (Izv.) V zbornici jc prišlo danes do burnega nastopa med posl. Hrušovskhn in dr. Benešem. Hrušovski je dr. Beneša ostro napadal zaradi neurejenega razmerja med Cerkvijo in državo, za kar pa je imel dr. Beneš že 4 leta dovolj časa. Napadal ga jc tudi zaradi nepriznanja Rusije. Dr. Beneš je odgovarjal, da so pogajanja z Vatikanom teku, glede Rusije
Belgrad, 18. dec. (Izv.) Med radikali se spori širijo na vseh straneh. V vranj-skem okrožju je prišlo do spora mod dosedanjima poslancema Vel jo Kotičem in Mi-lutinom Dragovičem. Misli se, da bosta v vranjskem okrožju vloženi dve radikalni listi.
KONZISTORIJ V VATIKANU.
Rim, 18. dec. (Izv.) Danes se je vršil konzistorij, v katerem je paDc? imenoval tri kardinale, ki bodo otvorili sveta vrata na'treh glavnih rimskih cerkvah. Zidarska dela na svetih vratih bazilike Sv. Petra, ki jih bo otvoril papež sam, so že končana.
Rim, 18. dec. (Izv,) Na tajni konzisto.. rialni seji je sv. oče ime! nagovor, v katerem se je pohvalno spominjal tudi kongresa v Velehradu. Omenil je tudi kongres francoskih katolikov v Charlervis-u in je naglasil, da se tudi francoski katoliki organizirajo. Svojo pomožno akcijo za bedne v Rusiji bo sv. oče nadaljeval iz človekoljubja. brez obzirov na trenotno vlado.
in tretje internacionale pa je rekel, da nc more ločiti vlade od organizacije. Proti ro-varenju komunistične organizacije pa bo nastopala češka vlada po zakonu.
FRANCIJA PROTI KOMUNISTOM.
Pariz, 18. decembra. (Izv.) Herriot je sprejel na svojem stanovanju ministra notranjih zadev, policijskega ravnatelja in načelnika pariške policije. Posvetovali so se o korakih, kako bi preprečili nadaljne nameravane komunistične manifestacije.
PROTI DRAGINJI NA POLJSKEM.
Varšava, 18. dec. (Izv.) Vlada je znatno znižala tovornino na najvažnejša živila, izvozno carino na žito, moko in mast pa jc dvignila, da prepreči nadaljni porasl draginje doma.
AFERE NA ČEŠKEM.
Praga, 18. dec. (Izv.) Policija je izsledila zopcl nov velik škandal pri kupčiji a špiritom. Neka tvornica za izdelovanje laka, ki je prejemala špirit brez davka, ga je prodajala dalje v ogromnih množinah.
VZNEMIRJENOST V TURČIJI.
London, 18. decembra. (Izv.) vTimesc poročajo iz Carigrada, da jo turško časopisje zelo vznemirjeno vsled obiskov Cham-berlaina v Parizu in v Rimu in pozivajo prebivalstvo na složen nastop proti skupnemu sovražniku.
HUDA ZIMA V AMERIKI.
Ottawa, 18. decembra. Nekaj dni je v celi Kanadi nastopil silen mraz. V Ottavvi sami imajo 27 stopinj mraza.
■ 1	1	I I ■ II MIH »I I ■■ I I	...................II II I..... I I I I U
Mednarodni pol. položaj in politika PPŽ režama.
Po odstopu Mac Donaldove vlade v Angliji se je mednarodni politični položaj precej izpremenil; zdi se, da ne ravno na boljše. Gospod Austen Chamberlain, minister konservativne vlade za zunanje zadeve, ni ravno prevelik prijatelj Društva narodov, in zato je velikopotezni načrt voditelja delavske stranke, pa koterem. naj bi medsebojni garancijski pakt med državami Društva narodov zasigural svetovni mir, padel zaenkrat v vodo. Gospod Chamberlain meni, tla je Anglija dovolj močna, da izhaja brez takih paktov, ki preveč vežejo njene roke; ako pa Francija rabi angleške pomoči, jo lahko dobi, seveda za gotovo ceno. Kajti Austen Chamberlain slovi kot star prijatelj francoskega naroda, zastonj pa Anglež v zunanji politiki ničesar ne naredi, posebno, če je konservativec. Francija pa ima tudi velik interes na tem, da hodi z Anglijo roko v roki in ji za njeno prijateljstvo kaj plača, če sama kaj dobi. Ta prilika se ji pa nudi pravkar v Maroku, kjer je Abd el Krim pognal Špance iz njim pripadajoče obrežne cone do morja, tako da je ogroženo celo njihovo vkrcanje v domovino. Dasi zlobni jeziki trdijo, da je Abd el Krim to storil s francoskim denarjem in topovi, se francoska vlada kaže vsled teh dogodkov jako vznemirjeno, ker svobodni pas, ki si ga je osvojil Abd el Krim, po dosedanjih mednarodnih pogodbah, tičočih se Maroka, ni predviden, in ker bi Abd el Krim mogel ogroziti tudi francoski del dežele; Zaradi-tega meni Francija, da ni izključeno, da bi morala v svrho pomirjenja ta pas zajesti, kar pa seveda drugim velesilam ob Sredozemskem morju ne bi bilo všeč. Angliji je samo na tem, da se na nasprotnem obrežju Gibraitara nihče ne ugnezdi, Italija bi to priliko rada uporabila, da ^korigira.: meje svojih afriških kolonij, torej, stvar je kakor nalašč dozorela za pogajanja, pri katerih lahko za vsakega nekaj odpade. Angliji potem nihče no bo delal sitnosti v Egiptu, oziroma v Sudanu. Na la način se ustvari neka prisrčna antanta v vprašanjih sredozemskih interesnih sfer, ki seveda sega tudi delj. Francija dobi večjo akcijsko svobodo napram Nemčiji, Anglija si zagotovi nevtralnost Francije v zadevah, ki so tičejo odnosov med Anglijo in .sovjetskimi republikami itd itd. Gospod Austen Chamberlain pa kot praktik skuša doseči ludi to. da bodo evropske države začele odplačevati svoje dolgove Ameriki, oziroma, bolje rečeno, Angliji, ki zdaj edina iz-
polnjuje sVoje obveznosti nasproti svoji posestrimi onstran Atlantika.
To bi bile pozitivne strani novega položaja. Negativne pa niso nič manjše. Korenito je izkvarjeno razmerje do sovjetov. Za enkrat to seveda ne pade prehudo na tehtnico, tembolj ker tudi Zedinjene države severne Amerike protirusko politiko Austen Chamberlaina krepko podpirajo. Toda za bodočnost to ne bo rodilo bogve-kako dobrih sadov. Rusija je le Rusija, ki se prebuja iz spanja in ima ogromne gospodarske resurse, pa tudi politične rezerve Zaenkrat mešajo sovjeti prav pridno kašo v Kitaju. Tam jo vzel vodstvo zadev v roke dr. Sunjatsen, s katerim se ja zve-v.al krščanski general Fenjusjan, kateri je bil novembra meseca strmoglavil v Pekinu diktatorja Vupejfua. Ta dva kitajska rodoljuba delata popolnoma v soglasju s sovjetskim poslanikom Karahanom, da se proglasi federacija kitajskih republik z navidezno rdečo fasado, v resnici pa bi bila skrajno nacionalistična in bi seveda v prvi vrsti zasledovala namen, da vrže iz Kitaja vse inozemce. To so stvari, nad katerimi se utegne tudi kak angleški konservativec resno zamisliti, tembolj ker Japonska nič kaj nerada ne gleda, kako se Angdii in Ameriki delajo na daljnem vzhodu težave. Konservativci so si z izgrajevanjem Singa-pura v bojno luko zapravili siir.patije Japoncev, kojih vpliv v Kitaju gotovo ni nič manjši od ruskega. Seveda se nobena juha ne skuha tako vroča, kakor jo zamišljena, in ameriško-angleško sodelovanje v Pacifiku more zaenkrat držati v šahu vse dalj-njevzhodne sile. Toda če bi se Japonska pridružila kitajsko-ruski kombinaciji, bi se stvari na daljnjem vzhodu že v dogledni bodočnosti mogle za vse evropske velesile usodno zasukati. Treba je vedeti, da tudi med muslimanskimi rodovi v severni Afriki močno deluje izvestna protievropska propaganda n da njene niti vodijo preko Angcre v Moskvo, in če hočete, v Peking ali pa še kam drugam v Aziji
O kakšni ustaljeni smeri evropske politike se pa že zategadelj ne more govoriti, ker je notranjepolitičen položaj v Franciji pcstal zelo labilen. Herriot je resno obolel, tako da ne more voditi razprav v zbornici. Desnica seveda to pridno izrablja, da bi položaj zasukala v svojo korist, zdi se pa da se bo s Herriotovo boleznijo okoristil gospod Briand ali pa Loucheur, ki sta levičarja, samo da menj radikalna nego Herriot. Čhamberlain pa bi mogel Francijo upreči popolnoma v voz konservativne angleške politike le, če bi se posrečilo omajati levičarski kurz. Evropska politika pa se tudi zategadelj še ne »more v določno stran usmeriti, ker se ne ve, kdo bo prevzel vlado v Nemčiji. Po zadnjih poročilih se zdi, da desničarji nikakor ne, ker jih centrum na noben način ne bo podpiral; levičarska kombinacija pa istotako stoji pred skoro nepremagljivimi težavami.
PPŽ režim je svojo zunanjo politiko naslonil popolnoma na desničarsko strujo mednarodne politike in stavi očividno največje upe na Chamberlaina in Mussolinija. V interesu države je želeti, da bi si pri tem ne opekel prstov. Prijateljstvu z Mussolini-jem je g Ninčič žrtvoval interese Sušaka, oziroma jugoslovanskih interesov ob Jadranu, gospod Mussolini pa se za to ne izkazuje nič kaj hvaležnega, kajti »Štefani? objavlja poročilo albanske vlade, ki trdi, cla je vstajo v Albaniji zanetila bel-grajska vlada.
■'+ Shod SLS v šmihelu pri žužember-
fcn. V sredo jutraj se je vršil v Šmihelu volivni shod SLS, na katerem je poročal bivši posl. dr. Kulovec. V Šmihel so se pripeljali iz Žužemberka Orjunaši na dveh vozovih z namenom, da shod onemogočijo. Zborovalci pa niso imeli volje, da bi si pustili shod motiti in so Orjunce postavili na hladni zrak. Nalo se je shod nemoteno vršil. žužemberški Polajnar, poprej neomejen gospodar v Šmihelu, se je tresel kot šiba na vodi, ko je moral od Šmihelčanov poslušati, da jih je dovolj dolgo vodil za nos, sedaj je pa njegov čas minil.
-fŽerjav naznanja »Obznano«. Žerjavovo glasilo Jutro« je včeraj na prvi strani na prvem mestu med brzojavi slovesno razglasilo: Iz razgovora z aktivnim ministrom (ali dr. Cekinom) doznava Vaš dopisnik (zopet dr. Cekin), da je vlada po enomesečnem čakanju (kako dobrodušno!) prišla (!) do rezultata, da separatistične skupine (kdo je to?) ne želijo odgovoriti na p*o p u š č a n j e vlade z lojalnim postopanjem. Radi tega je vlada sklenila, da bo energično (zakaj ne pravično?) začela porabljati zakon, da so zaščiti državna avtoriteta in prepreči vsaka s u b-v e r z i v n a agitacija.« Sedaj pa jo imamo! Enomesečni rok za pobol jšan je je bil tukaj, vlada je vkljub temu, da bi tega kot vestna in poštena vlada ne smela, en mesec na grd način popuščala, a protivladne stranke niso hotele tega razumeti in so nadalje neiojaino postopale. Sedaj pa je za poboljšanje prepozno 1 Konji so osedlani,
ataka se začne! Samo so bojimo, da bo dr. Žerjav pri lovu na subverzivne elemente padel s konja!
+ V cf ljsko-vranskem okraju so narodni elementi, kolikor pripadajo samost. demokratski stranki, ozlovoljeni radi kandidature šentjurskega Drofenika. Če jim že ni povolji nosilec kandidatne liste, laški junak Pivko, jim je še bolj odvratno, da jih stranka sili glasovati za človeka, ki je ne samo ravnokar izvršil nečedno dejanje v lastni stranki in prijadral s tem madežem med demokrate, nego je tudi znan kot aktiven član bivše avstrijske uemškutarije. Težko si je misliti, kako bodo stari narodni borci dr. Hrašovec, dr. Sernec, Roblek in drugi glasovali za Drofonigga. Dr. Žerjav sprejme sicer vse in vsakega, ki pribeži v njegovo bližino, med svoje prvake, toda ponosna, narodna Savinjska dolina ni iz tega kova.
+ Krinko z obraza! Mariborski prijatelj nam piše: Naš veliki župan si rad na deva krinko popolne neodvisnosti od osovraženega dr. Cekina. Tako je baje zatrjeval na Bledu, prisegal našim pristašem in dal po vseh mogočih zvezah sporočiti našim vodivnim krogom. Za to je tudi za časa Da-vidovičeve vlade ostal na razpoloženju, ker se je vendar nekoliko polaialo na njegove izjave. Toda sedaj je krinka padla. Razkrinkal ga je kranjski predan ialee krščanskega uČiteljstva in rabelj učiteljske stalnosti Luka Jelene na zborovanju štajerskih učiteljev, kjer je strmečemu svetu naznanil, da na Štajerskem ni on (Jelene) preganjal krščanskih učiteljev in jim jemal stalna mesta, nego mariborski veliki župan, iz vemo tudi iz Belgrada, da je dr. Pirkmayer izmed vseh županov v državi stavil najbolj nedemokratske in reakcionarne predloge glede volišč in to v okrajih, ki so mu dobro znani. Po 8. febr. bo treba tudi z mariborskim županom napraviti druge račune kakor zadnjič!
+ Osleparjeni radikali. Divjo jezo je. povzročila med tukajšnjimi radikali objava kandidatne liste takozvanega »narodne-ga bloka«. Ta blok računa v ljubljansko-novomeškem volivnem okrožju na dva mandata, ki naj bi pripadla dr. Žerjavu in dr. Zupaniču, radi česar so tudi vezali novomeški in kočevski okraj. Že iz Reisner-Ravniharjeve afere dobro znani »poštenja-kovičk so pa brez vednosti radikalov na tihem zvezali še notranjski in kranjski volivni okraj, kjer mislijo, da so demokratje naštevilnejši in kjer kandidira dr. Kramer, tako da je dr. Zupanič v vsakem slučaju »na dilek. Sedaj se radikali po vseh gostilnah pridušajo, da se tako niso zmehili in da naj se dr. Žerjav in dr. Kramer obrišeta lepo pod nosom, če mislita, da jima bodo radikali kulukovali in jih bosta ona potegnila. Res, prav zabaven je ta znameniti »narodni blok«.
+ In tako dalje. Iz Osieka poročajo, da je policija v torek izvršila hišno preiskavo pri predsedniku osješke organizacije HRSS Stjepanu Štefiču in pri tajniku organizacije Josipu Sladiču. Oba je policija izročila sodišču.
+ Lepi izsledi za bodočnost. »Pravda« poroča, da so bili te dni iz kraljeve garde odpuščeni domov vojaki, ki so svoja leta doslužili. Odpuščeni vojaki pa niso dobili običajnih vojaških knjižic, ampak samo začasne odpustnice, na katerih je zapisano, da se morajo 28. januarja zglasiti zopet pri svojih poveljstvih. »Pravda« vprašuje: »Zakaj se morajo vojaki vrniti k svojim polkom ravno teden dni pred volitvami? In dalje pravi: »Nehote se spominjamo besed g. Marka Trifkovka, ki je rekel na svojem potovanju po Črni gori, da bodo radikali ostali na vladi brez ozira na rezultat volitev.«
+ Novi vladni volivci. Iz čačka poročajo belgrajski listi, da je prišlo v čačak te dni okoli 20 novih gozdnih čuvajev, za katere ni postavljena v proračun nobena plača. Gozdarji sploh ne vedo, kam bi te čuvaje poslali na delo.
-f Za diktaturo se ogreva Pribičevič-Žerjavov »Beograjski Dnevnik« v članku »Za diktaturo«. V članku ugotavlja, da je pravih komunistov v naši državi sicer jako malo in od njihove strani ne preti državi nobena nevarnost , toda celokupna vladna opozicija da deluje v duhu boljševizma, ker je popolnoma negativna, in da se to nevarnost prepreči, je »diktatura absolutno potrebna«, kakor pravi g. Krsta Cicvarič na povelje svojega gospoda Pribičeviča.
-f Umestno vprašanje, »Hrvat« piše: »13. t. m. je slavil kralj Aleksander svojo krstno slavo. Pri tej priliki mu je čestital g. Ljuba Jovanovič v imenu narodne skupščine in kralj mu je odgovoril brzo'avno: Iskreno se Vam zahvalj jem za tople čestitke, izrečene mi v imenu narodne skuo-ščine«. Sedaj nastane vp^ašarje: Ali obstoji Narodna skupščina ali ne? Po zakonu postane predsednik narodne skupščine, če ie ta razpuščena, predsednik drživnegn odbora za volitve, Lj iba Jovanovič pa ni čestital kraliu v imenu državnega odbora, ampak v imenu skupščine in tudi kralj se mu je zahvaill za čestitke, izražene v imenu skunščine, Torej skupščina obstoji. Čc pa ob?*oji skupščina, morajo biti tu poslanci in logično morajo uživali tudi svojo
imuniteto. Čestitka Ljube Jovanoviča in kraljev odgovor sta uradna akta,'iz katerih sledi, da je vlada protizakonito ukinila imuniteto poslancev,«
-[- Nov ministrski kandidat P.-P. režima. V Belgrad je pozvan sarajevski advokat dr. Ivan Pavičič, bivši zastopnik Hrvatske težačke stranke v Bosni ter pri zadn.iih volitvah za vedno propadli kandidat stranke »Složnih Hrvatov«, da vstopi v vlado P. P. kot zastopnik bosenskih Hrvatov. Poleg Drinkoviča in Šurmina rabi P.P. vlada še enega iz Bosne, ki nima za seboj ni mačkovega repa. Sam kandidat seveda opravičuje svoj korak s tem, da ho preprečil preganjanje bosenskih Hrvatov, katerih preganjanje, izgon v domovinsko občino, penzroniranje, reduciranje in sličre debrote enakopravnosti so in bodo vkljub tega na dnevnem redu. Gospod »minister : že sprejema čestitke zavirlnih oseb, ki niso prišle vkljub skromni častihlepnosti do istega dvame^ečnega ministrovanja proti narodovi volji.
je pa le prva vbžena, prva potrjena in sicer veljavna.
To j3 tisto hudo, kar peče Žerjavovce. Zat.) stresajo svoje bedarije v »Jutru« in pripovedujejo ljudem, ki jim hočejo verjeti, da je lista SLS prezgodaj vložena in zato neveljavna. Pametnim ljudem zadostuje, da ugotovimo: Listo so zastopniki SLS vlo-žili po vseh določilih volivnega zakona in dežslno sodišče jo je potrdilo kot prvo. Deželno sodišče pa je v tej zadevi prva, zadnia in edina instanca. Nihče ne more potrditve deželnega sodišča izpremeniti. Glavni volivni odbor, državni odbor in ve-rifikacijski odbor nimajo tu nobene kom-petence. Njihova naloga je le, da pregledajo volivni akt, ki se je izvršil na podlagi potrjsnih volivnih list.
Zanimivo je pri tem ugotoviti, da je bila še pred ljubljansko listo SLS potrjena demokratska lista v Velikem Bečkereku in demokratska lista v pirotskem okrožju. In končno so ljubljanski Žerjavovci sami vložili listo, rredno so izšle »Službene Novi-ne« z volišči.
Od človeka, ki včasih v delniški tiskarni in v prostorih »Jutra« kaj vidi, smo zvedeli še to zanimivost, da nosi Žerjavova lista naslov: »Kandidatna lista Narodnega bloka«. To jo pa res nepravilno. Kajti zakon izrecno pravi, da se lista imenuje po nosilcu licte in srezkili kandidatih. Toda jutrovci imajo slabe kandidate in še slabšega nosilca, ki ga ni varno ljudem preveč debelo natiskati. Zato je nepravilen naslov liste »Narodni blok«. Da ta reč z »Narodnim blokom« ni tako nedolžna kakor izgleda, naj povemo, da sodišče leta 1920 ni dopustilo liste komunistične stranke, ki je imela v kotu samo strankino znamenje brez imena stranke.
No pa mi se nič ne hudujemo, če je Žeravova lista kljub temu potrjena. Naj prešteje tudi ta gospod svoje redke ovčice. Toda svetujemo mu, naj si izmisli kako boljše nsritaciisko sredstvo, kot je »neveljavnost klerikalne liste«, kajti Jista SLS jc veljavno potrjena kot prva.
Le nobene bojazni! Žerjavovci so našli v svojem srcu sočutje z nami, ker je baje SLS na Kranjskem prerano vložila svojo kandidatno listo in bi jo mogel glavni odbor razveljaviti. Da napravimo konec sočutju in strahu, naj jim tiho na uho povemo: Je že vse prav! Razveljavljeno ne bo pri nas nič! Kot protiuslugo pa hočemo žerjavovce opozoriti, da smo čuli iz jako verodostojnih ust, da bo dne 8. febr. obe žerjavovski listi razveljavilo — slovensko ljudstvo. Pa prav gotovo!
»Slov. narod« piše v današnji številki, da bi g. škof dr. Jeglič zdaj, ko mu je vlada obljubila 7000 Din plače na mesec, lahko prestopil v radika'no Branko, če že noče k samostalnim dsmokratiw. — Iz tega »sklepamo, da dobiva »Slov. narod« za svoje režimsko pisarne od sedanje vlade dosti menj nego 7000 Din na m, "ec, ker bi sicer ne bil tako zavisten, in zatev^dclj vladi predlagamo, da mesečno podporo »Slovenskemu narodu« zviša.
Za sovjetsko iilijalko je proglasil neki »skunštovani možak« v zagrebški »Riječi« Slovensko ljudsko stranko zaradi članka, ki smo ga objavili pred par dnevi pod naslovom »Po šestih letih«. Zagrebški žerjavovski »slonštovani možak« pravi, da vse to ni res, kar smo mi napisali, češ da je trditev o osiroteli Sloveniji samo navadna laž in »podvala«, kajti v Sloveniji so kar cedita mleko in med pod današnjo vlado. Škoda, da zagrebški demokratski »sk tnšt.o-vani možak« ni davkoplačevalce v Slovenji!
Slabo ho. Režimski listi poročijo, da bo francoski ministrski predsednik Herriot našega ministra vnarjih zadov dr. Ninčiča sprejel v avdijcnci danes v petek in pri-reciii njomu na č-sl t'idi svečano pojedino. — Tre^ovor pravi: Pclck — slab začelek.
Dr. Ninčič — boljševik. Režimska zagrebška »Riječ« poroča, da je prišel dr. Ninčič 14. t. m. v Pariz »jedino, da se upo-zna sa sadašnjim upravljačima Francuske,
—	da jih uveri o nepokolebljivoj privrženosti kraljevine SHS prema Francuskoj«.
—	Dr. Ninčič je tedaj, če smemo verjeti »Riječi«, nepokolebljiv pristaš tiste francoske vlade, ki je priznala sovjetsko Rusijo. »Prema tome treba da bude radi-kalska kandidaciona lista poništena na osnovu zakona o zaštiti države.«
Dober ekonomist. V novemberski številki francoskega lista »Journal des Eco-nomistes« je objavil bržkone kakšen »ekonomist« iz Jugoslavije članek, v katerem brezprimerno hvali in v nebo povzdiguje vlado gospodov P.-P. Po vsebini sodeč je članek napisal ali diktiral gotovo sam Rade Pašič, »čconomist«.
B. Šedivy.
Belgradu.
Ob prazniku Brezmadežne je želo katoliško dijaštvo v Srbiji prve plodove svojega tihega dela. Čeravno se je istega dne vršilo posvečenje in ustoličenje belgrajskega nadškofa o. Rafaela Rodiča, vendar je »Dijaški dan« ali »slava« obrnil na se naj. več pozornosti. — Pred kratkim dovršeni Kat. dom, ki ga je sezidal katoliški belgraj. s!:i mladini veliki prijatelj cirilometodijske-ga gibanja, papež Pij XI., je bil nabito poln ne samo v nedeljo 7. decembra, temveč tudi v pondeljek, ko se je prireditev ponovila za tiste, ki v nedeljo niso mogli dobiti prostora.
Pri akademiji je sodelovala celokupna učeča se mladina, od ljudskošolskih »mladih junakov« pa do visokošolcev. Nastopi! ni samo dijaški mešani in ženski zbor, temveč tudi dijaški orkester. Vso veličino verskega doživljanja je dobro izrazila iz-vanredno uspela deklamacija »Majci Mariji«. Grobna tišina je zavladala, ko je g. stud. iur. Stanko Kljajo v svojem prologu razgalil sebičnost, željo po uživanju ter nacionalno in plemensko nestrpnost veri odtujenega dijaštva in pokazal ideale kat. dl-jaštva v Belgradu, ki jim hoče služiti ne z besedami, temveč z dejanji. Nenavaden vtis je napravilo predavanje g. stud. med, Šumana. V Cerkvi vidi kat. dijaštvo učiteljico vseh vrlin, v Mariji pa vzor. Obrazi so dobili radosten izraz, zlasti pravoslavnih gostov, ko so videli, kako prihaja vsaka beseda in globoke srčne potrebe in kako dobro pozna govornik staroslovenske cerkvene Marijine himne, ki jih je deloma navedel v svojem referatu. Konec je IzveneJ v srčni želji in pozivu k zedinjenju Jugoslovanov v eni veri.
Veličasten je bil prizor, ko so mešana zbor in v angeljčke preoblečene »mlade junakinje« v originalno zamišljeni dramatičnosti pele pesem »Neka vlada Bog«.
Akademiji je prisostvovalo mnogo pravoslavnih, ki se niso mogli dovolj načuditi temu mladostnemu idealizmu in energiji. Veličina katoliške Cerkve jim je stopila jasno pred oči. Opazili smo precejšnje šte-vilo pravoslavnih visokošolskih profesorjev, belgrajskega nadškofa g. o. Rafaela Rodiča, g. papeževega nuncija Pelegrinet-tija, škofa Mišica, nemškega poslanika in čehoslovaškega generalnega konzula. Po-sebno veselje pa je vzbujalo kat. dijaštvu dejstvo, da se je slavnosti letos udeležil tudi belgrajski vseučiliščni profesor, ki ni samo svetovno znana kapaciteta, temveč tudi odločen katolik, ki je aktivno deloval v mednarodnem katoliškem pokretu.
V posnemo pa naj bo povedano, da je prejelo sv. zakramente ne samo vse organizirano dijaštvo, temveč tudi zelo mnogo neorganiziranih.
Vrhnika. V soboto dne 27. t. m. se vrSl
na Vrhniki občni zbor okrajne Kmetske zveze ob 3. uri popoldne v Rokodelskem domu. — Odbor.
Kropa. Dne 12. t. m. smo imeli volitev župana. Izvoljen je bil pristaš SLS g. Ig. Ažman, lesni trgovec; komunisti so oddali prazne glasovnice. — Za prvega svetovalca jo bil izvoljen g. L. B. Hafner, trgovec, z S glasovi; drugi svetovalec pa .io g. Franc Pesjak, delavec, s 5 glasovi. Upamo, da dobi 8. februarja naš vrli ln za vse dobro vneti kandidat ing. D. Sernec ogromno večino! Bog ga živi
Šmartno pri Litiji. Dno 1(5. t. m. smo ob-
hajali petletnico svoje kmetijske nabavne in prodajne zadruge. Po sveti maši, ki se jo darovala ob 8 za umrle člane, so so zbrali čla-I ni kakor tudi veliko število peelanov _ pri-; jatel.iev zadruge v dvorani Društvenoga do-, ma. Točno ob 9. uri je otvoril odbornik Gospodarsko zadruge g. Strman gospodarski tečaj. Nav zočo je prisrčno pozdravil. Nato je podal na kratko obris petletnega delovanja I zadruge. Zadruga so jo morala oh početku boriti z velikimi tež kočami. Premagati jo morala boj od strani trgovcev, hujskanje proli članom zadruge itd. Govornik sc spomni predvsem ustanovitelja in prvega noumor-noga de!nvra zadruge g. Karola Sparhakla, , tedanjega šmartenskega kaplana. Govornik
poudarja, da je le ta bil tisti, ki je vodil zadrugo zanesljivo in vztrajno v njenih najhujših težavah. Sploh je pa stal zadrugi vedno ob strani z dobrim nasvetom, s predavanji itd. Še potoni, ko je odšel iz Smartna ter nastopil službo kot kapiteljski vikar v Novem mestu, je zapustil zadrugi velik načrt, po katerem naj dela v bodoče. Ker je zadruga te tudi izvršila, ji jo bilo mogoče doseči uspeh, ki ga ima po petih letih. Govornik se nadalje zahvaljuje za nadvse požrtvovalno delo nesebičnemu g. dekanu, ki je zadrugo marljivo podpiral ves čas ter ji pomagal, kjer je mogel. Govor g. Strumna jo bil prisrčno aklamiran. Nato je govoril tukajšnji g. dekan Matej R i h a r, ki opozarja s toplimi besedami vse člane in nečlane, da posvete večje zaupanje zadrugam in hranilnicam in da naj kažejo večjo disciplino za te prevažne ustanove za kmečko ljudstvo in delavstvo. Navzoči so pozorno ln z zanimanjem sledili lepemu in vznešonemu predavanju g. dekana. Nadalje je predaval g. dr. Basaj splošno o narodnem gospodarstvu ter o zadružništvu. S svojim lepo zasnovanim d~e-Tjrnim predavanjem je napravil na poslušalca globok vtis. Posebno je poudarjal potrebo varčevanja ter škodljivost pijančevanja v narodnem gospodarstvu. Hitro je preteklo dopoldne. Ob treh popoldne nam je predaval istotam živinorejski inštruktor g. Krištof o hitri reji živine, o dobrem Ln pravilnem krmljenju in sploh o živinoreji s posebnim ozirom na mlekarstvo. Za dobro razumevanje njegovega predavanja so služila skioptič-ne slike. Končno je predaval se g. Gabrov-šak, tajnik SLS, splošno o organizacijah ter n njih pomenu na sedanji čas. Med tem govorom je prejel g. dekan pozdravno brzojavko vsem šmartenskim zadrugarjem cd ustanovitelja zadruge g. Karola Šparhakla, kapiteljskega vikarja lz Novega mesta, v kateii želi vsem članom še v nadalje mnogo nspe-ha. Možje zadrugarji — osiveli v marljivem delu, so vzeli ta pozdrav s prisrčnim veseljem na znanje. Ker po vsakom resnem dolu razvedrilo in poštena zabava dobro de, je vprizoril dramatični odsek šmartenskega Kat. prosvetnega društva komično enodejan-bo: Pri Mazaeu. Burka, ki so jo igralci dobro pogodilo — je vse zadrugarje in ostale poslušalce spravila v dobro voljo in odkrito veselje. Petletnica naše kmetijske zadruge nam bo ostala vedno v lepem spominu.
« Soja mariborskega občinskega sveta. V torek, je bila, prva seja novega mariborskega občinskega sveta. Otvoril jo je župan dr. Lcs-kovar, Na seji so razpravljali o spremembi po-/ovnika. Stari je bil že nad 50 let v rabi. Sprejete so bile razne spremembe o času sklicanja sej, o overovaieljih, o nujnosti predlogov. Kot zadnja točka poslovnika je bil sprejet predlog, da bodi na sejah razpravni jezik slovenščina. Nato so volili nove odseke: Na predlog dr. Je-rovšeka so izvolijo v I. odsek: dr. Juvan, Oz-vatič, dr. Kukovec, Kovačič, Podlesnik, Tum-pej, Majerič, dr. Mahleisen in Ošlak. II. odsek sestavljajo: Slabej, Zivortnik, dr. Sirmšek, dr. Kac, Tumpej, Majcen, Majerič, dr. Muhleisen in prof. Favaj. V III. odseku so: Nokrep, Lor-ber, dr. Kac. Kovačič, Roglič, Selinšek, Pla-| ninšek, Glaser in Klančnik. V IV. odsek so izvoljeni: dr. Jerovšek, dr. Juvan, Ozvatič, Šo-štarič, Bureš, Weiksl, France, Roglič, Pucelj, Bahun in Pfriemer. V V. odseku so: Zmazek, Lahovič, Majcen, Podlesnik, Pucelj, Slrak in fBahun. Predsednike in podpredsednike bono
I odseki izvolili na seji, na katero bo župan [sklical vse člane odsekov. V odsek za pragrna-liiko predlaga občinski svetnik Selinšek občin-jske svetnike: Franceta, Zmazeka, dr. Juvana, [dr. Kukovea in Pucelja. Na novo se izvolijo č!a-ftii kuratorija »Vesne«, o kuratoriju študijske [knjižnice bo pa sklepal občinski svet v pri-
Ihodnji sejL Po teh volitvah je bil odobren za-fasni proračun za januar in februar. Za revne otroke je odobrena božičnica na Šolah v .znesku 37.500 Din in za otroške vrtce 10.000 .; Din. Predlog glede podpore za brezposelne so je izročil oddelku, ki naj najde način razdelitve podpor. Nato se župan spominja smrti flana prejšnjega občinskega odbora dr. Rosi-ne. Občinski svet je pooblastil župana, da vo-"li pogajanja glede najemnine za Kiffmanovo jhišo, kitero jo oddala občina velikemu županu najem za 137.000 Din letno, ker zahteva ve-;lild župan znižanje. Župan sme najemnino tudi mižati. Neke prošnje in predloge so bile izročene odsekom, nakar je bila seja zaključena.
ž Nov občinski geront v Trbovljah. DjoO-danji gerent v Trbovljah okrajni glavar Lu-<3ovik Pinkava je razrešen. Za gerenta je imenovan višji nadzornik državnih železnic v p. t Trbovljah.
5 Združitve malih občin. V včerajšnjem •"zadevnem članku se je vrinila v predzad-
njem odstavku pomota, ki je bistvenega pomena za zmisel članka. — Glasiti se mora namreč, da spada po zakonu o okrajnih zasto-pih zadeva o združevanju občin v kompetenco okrajni.) zastopov, ne pa — kakor je bilo v članku pomotoma navedeno — v kompetenco »političnih oblaslev.< — Sicer je gotovo vsak, ki je članek bral, pomoto sam opazil, ker se članek ravno obrača proti poseganju političnih oblasti v avtonomen delokrog avtonomnih kor-poracij.
8 Palača Pokojninskega zavoda v Mariboru. Ljubljanski pokojninski zavod ho začel spomladi 1. 1925 v Mariboru graditi novo stavbo na trgn Kralja Petra. Pročelje bo tri-
31. deeemlbrači 1924
Vam je mogoče dobiti nagrado v gotovini. ako si kupite zimsko 6uknio ali obleko iz najfinejšega blaga pri tvrdki
Drago	v ILfotiljant.
nadstropno. V pritličju bodo prodajalne in restavracija- Stavba bo nudila 30 stanovanj, ki bodo obsegala po dve sobi, kabinet ln kopalnico oziroma po tri sobo in kabinet. Stroški so proračun jeni na sedem milijonov di narjev.
Ko je Nikola prižgal svojo prosvetno latorno...
—	Preurejanje naših srednjih šol. — Če
vprašate šolnika Srbijanca, zakaj se morajo vse srednje šole v celi državi zenačiti (razen štirih humanističnih), dobite največkrat odgovor, da zato, da morejo srednješolci brez ovir prestopati z zavoda enega mer,ta na zavod, drugega, kar da ve H a zlasti za sinove uradnikov in častnikov, ki se morajo vsled službe seliti. Ta razlog gotovo pogostokrai čujemo. Ne zdi se nam pa, da bi držal- Kar so tiče gimnazijcev iz Slovenije, je ta razlog brezpredmeten, naši dijaki bodo z največjo lahkoto premagali morebitne težkoče prestopa. Ni menda še leto tega, kar je neki realno-gimnazijec iz Ljubljane, ki je bil tudi zelo »slab« dijak, v Srbiji vene m letu dovršil sedmi in osmi razred (enega v Jagodini, drugega v Čupriji). Torej zaradi nagih dijakov razlog ne velja. Ce pa prida srbski dijak k nam, kar je silno r o d k o, pa čisto lahko dobi spregled od enega ali drugega predmeta, in dozdaj, menimo, se niti enemu ni dogodilo, da bi bil imel težkoče v naših šolah. Sicer smo pa mnenja: naj bodo na realnih gimnazijah vzporednice, ena po dosedanjem tipu, druga po novem srbskem. S tem bo ustreženo vsem! Če pride komaj en srbski dijak' na 1000 slovenskih, ali naj zaradi enega tako preustrojito našo realno gimnazijo v največjo nevOljo in skrb mnogih, zalo mnogih slarsev, ki so vpisali otroke v začetku leia v dosedanjo gimnazijo. Ne razumemo tistih očetov, ki zdaj s tako slpstjo udrihajo po latinščini, zakaj niso sinov vpisali v realko, kjer ni tega predmeta? Ali pa vpisali v meščansko šolo, ki bo vsled današnje preuredbe vsekakor boljša uego nižja gimnazija? Kaj vas je torej vleklo v to tolikanj obsovražerio gimnazijo? — Končno naj pripomnimo še enkrat, da je. nam, zagovornikom dosedauje realne gimnaz je vsaka politika popolnoma tuja, gre nam samo za stvar, za dobrobit mladine, kakor jo mi razumemo in z nami mnogi, zelo mnogi starši.
—	Sumljiva oseba ah »Enkrat ste mi ušli, drugič mi ne boste!« Minilo je komaj dobrih štirinajst dni, kar so nam z našega sedanjega višjega šolskega sveta zatrdili, da se letos v srednjih šolah v Sloveniji ne bo nič spremenilo. Par dni pozneje se je Čulo šušljanje, da so bo pa vendarle spremenilo. Nato je šel g-nadzornik srednjih šol osebno v Belgrad k ministru prosvete posvetovat in dokazovat moralno nernožnest spremembe med šolskim letom. Minil je teden, kar se je g. nadzornik vr
nil z uspehom, ki smo ga javili: Preuredba naj se izvrši! In kako hitro si sledijo dogodki drug drugemu! Včeraj je že dospel naravnost od g. prosv. ministra g. Inšpektor Katic, z izrecno nalogo, da pri vseh prizadetih zavodih pregleda, ali se preuredba že izvršuje iu žo pregleduje. Življenje iia našem šolskem polju,, je res kratkočasno. G. minister P .si mish: v Enkrat ste mi ušli, drugič mi ne boste. Vam bom že pokazal k Res je, zdaj mu pa ne bomo ušli,
—	Društvo jugoslovanskih tehnikov na
Dunaju ie poslalo ljubljanskim akademikom sledečo pismo: Tovariši! Spričo škandaloznih dogodkov, ki so se zadnje čase dogajali na naših univerzah in ki so oskrunjali njihovo svetost, in nedotakljivost, Vam izjavljamo svojo popolno solidarnost in svoje simpatije ter Vam obljubljamo, da bomo ostali z Vami vedno v eni vrsti, kadar bo šlo za svobodo in napredek teh naših najvišjih kulturnih ustanov.
—	Ilustrirani »Slovenec«. Od več prijateljev v Sloveniji in izven Slovenija srno prejeli več prav lepih fotografij sa ilustriranega »Slovenca«, ki jih bomo vse uporabili- Prisrčna zahvala!
—Razpis stalnii> učnih most na ljudskih šolah. Uradni list št. 118 od 18. decembra objavlja razpis 398 stalnih učnih mest na ljudskih šolah, Id spadajo pod ljubljansko oblast. Kako stalna so pod sedanjo vlado učiteljska mesta, nam je Pribičevič tekom zadnjega mesca dovolj jasno dokazal.
—	Ob premestitvi g, Kurkiev/icza, Gosp. polkovnik Knrkicvvicz, orožniški poveljnik v Ljubljani, je premeščen v Split, na njegovo mc sto pa pride iz Splita g, polkovnik Trnokovič. Fri tej priložnosti sc moramo ozreti vsaj nekatere dogodke pod poveljstvom g. Hurkie-wicza, ki so razburjali našo javnost, predvsem pa orožništvo samo. Pod njim so sc orožniki premeščali iz ecc postaje na drugo na. isti način, kakor pj-emešča prosvetna uprava učitelje. Okrog 300 naj bi jib bilo Slo iz Slovenije dalje na jug pod pretvezo, da niso »poverljivi*. To nas spominja ns. vejno dobo v Avstriji, ko jc bil vsik zaveden Slovenec -.p. v,«. Mnogo jih jc bilo tudi premeščenih iz. Slovenije. ločiti so p.c morali od svojih družin in trpijo vsled dvojnega gospodarstva. Da jih ni šlo na isto pot ca stotine, to jo prekrižala bivša vlada oziroma Jugoslovanski klub. Druga, bolečino jc. bil poizkus, orgjruirali gospodarstvo na orcžrdSkih postajah v Sloveniji na neizvedljiv način, kakor je baje v južnih krajih običaj, da bi se na orožniških postajah rrdili prašiči, krave, pe-
rutnina itd. V t.-) namen jo g. polkovnik od-; redil, da morajo oženjeni orožniki za. orožni-Slse samcc plačevati za postajno gospodarstvo 30 kron mesečno. Toda kljub temu, da oženjeni orožniki plačujejo to svoto že 7 mesecev, ni na postajah nc prašičev, ne krav. Tretja stvar, ki jc bila v spodtiko orožništvu, je' polkovns delavnica na BIeiweisovi cesti v Ljubljani, v kateri so zaposleni krojači žo nad 2 leti. Podeželsko orožništvo se vprašuje, kaj se je r t.cj delavnici izdelovalo, ker iz nje še dandanes ni nič prejelo. G. Hurkiewicz si je prizadeval, d a. bi dvignd ugled in avtoriteto orožništva med ljudstvom in pri oblasteh tako, kakor izbilo to v Avstriji. Ni pa zadel pravega vzroka, zato pa tudi ne pravilno in uspešne metode. Ni sc zavedel, da je imel orožniški postaje-vodia z 20 službenimi leti v blvSi Avstriji 210 zlatih krone mesečne plače in jr znašal letni pavšal za obleko 120 zlatih krpne. Lačen in raztrgan orožnik pa v Sloveniji nc bo imel avtoritete, kakršno je žolči g. Htirkiewicz. S šikaniranjem in premestitvam že itak do skrajnosti obupanega moštva pa sc. to Se manj doseže, Slovenski izborni oficirji pa so ginovali kakor sneg pod solnccrn. Javna varnost je pa padala, čudovito padala. Prej je ostalo od orož-niStva neizsledenih kaznivih dejanj komaj 10 odstotkov, danes jib bo morda kakih 60. Pa temu se nt čudili! To smo zaenkrat zabeležili zgolj radilega, da se bo ob izpremembi pri orožniškem poveljstvu vedelo, kaj misli javnost o dosedanjih razmerah.
—	Inženirski izpit so položtli na šumarsko-gospodarski fakulteti v Zagrebu Jožo Miklau-žič iz Ljubljano z odličnim. Drago Kajfež iz Sela pri Kočevju i odličnim in Bogdan Žagar iz Brcžic s prav dobrim uspehom.
—	Tiskarski Škrat je napravil v včerajšnjem uvodniku »Klasična izobrazba in znanstveniki* v drugem stolpcu, 10 vrsta, iz »tipa gimnazijca« »tip gimnazije* in v prvi vrsti v tretjem stolpcu iz »formalne izobrazbe« -»formalno izobrazbo«.
—	Iz politične službe. Okrajni komisar dr. Maršič je prestavljen \c Kamnika v Laško, okrajni komisar dr. Lovro Ilacin pa iz Laškega v Kamnik.
—	Iz davčno službe. Bivši davčni upravitelj v Idriji Josip Dovetak je imenovan za arhivskega uradnika v davčnem uradu v Logatcu. Prestavljena sta davčna upravitelja v Trebnjem Alojzij Mazgon v Mokronog in Friderik Pavlin v Novo mesto. Upokojeua sta višja davčna upravitelja Josip Masten v Laškem in Ivan Strmšek v Ptuju.
—	Osebne vesti s pošte. Imenovani so za pripravnike oziroma pripravnice: Jožef Fili-p i č v Ljubljani, Jožef Nova k v Sent Jerneju, Berta T o r b o v č e v a v Pil Stanju, A mali ja N e g o v e l i č e v a v Brežicah, Vida Sta dler jeva na Jesenicah (Gor-), M dlani-ja J e v n i k a r jeva v- Ljubljani, Ivanka Grimaova ua Jesenicah (Gor.), Vera Plehanova v Ormožu, Frančiška A d a m i č e v a v Rogatcu, Pavla Kavčičeva iu Fr. J a k o b i n pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani; Jožica Z a v r t a n i k v Ljubljani, Pavlina M i 1 a v o c na Rakeku, Nežika A n ■ derličeva pri poštnem ravnateljstvu v Ljubljani, Marija V c 1 e p i č e v a, Terezija L o v š i n o v a, Viktor Rozman. Marija R a m š a k o v a in Marija P o m p e j e v a na glavni pošti v Ljubljani; Marija Z a d o 1 š k o-va, Berta Topi i če va, Alojzija Krše-tova ua mariborski glavni pošti; Ciril Drolc na kolodvorski pošti v Mariboru; Te režija R a d o v a n o v a in Jožica Košir-kova v Novem mestu; Angela Mlakarjeva v Gornji Radgoni; Jožef V i p o t n i k v Žalcu, Jožica Tušarjeva v Dol. Logatcu: Nikolaj Puhan v Murski Soboti; Marija Klavorova v Ormožu; Leopoldina H 1 a rini k o v a v Ptuju; Angela H 51 b 1 o v a v Preval jah; Ingela Karnovškova v Šoštanju; Ljudevit Zdovc v Tržiču; Jožica F i n k o v a v Trbovljah; Jožica S a v r i č e v a v Mariboru: Teja Slugova v Ljubljani; Olga Zupančičeva v Novem mestu, Marija K o r b a r j e v a v Ljubljani; Ljudmila A lili nova v Ljubljani; Ivan Tratnik v Ljubljani; Nada Tomaži č e v a v Ljubljani; Jožica J a g r o v a v Ljubljani.
—	Kdaj so državni uslužbenci oproščeni plačevanja kolkovin. Člen 128 zakona o c,t-vilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih pravi: Državni uslužbenci so oproščeni plačevanja dekretnih in vsob ostalih taks za vloge ali zahteve, katere se nanašajo na osebne ali rodbinske pravice po tem zakonu. kakor tudi za priloge nsbižbenskemu

Stev, 0 12 3 Cene dopolnjenih steklenic Din ^ 10._ 17._ 36._

^ m. m m mm tm • m mm^mrn 1
Iflfliiili
levo vm f
naf se pasi na to, da se zabela iz Majrgiieve velike originalne steklenice dopolni, ker se v teh steklenicah po zakonu sme shranjevati, oziroma prodajati samo m^ng zabela in ničesar drugega.
listu. Ako pa zahteva uslužbenec, da naj se i mu izda odlok o zahtevi, ki se je odklonila kakor neosnovano, tedaj mora plačati zadevno pristojbino.
—	Kako je treba navajati v Uradnem listu razglašene zakone, naredbe itd. V svojih dopisih in poročilih navajajo uradi zakone, naredbe, razpise, razglase itd., ki so razglašajo v Uradnem listu, vsak po svoje. Nekateri navajajo številko Uradnega lista, drugi številko, pod katero je izšel zakon (nared-ba) v Uradnem listu, tretji navajajo pa zopet obojo. Glede na ta različni način navajanja je včasi težko hitro poiskati zakon, ua-redbo itd., ki se navaja. Zato naj uradi v bodoče pri vsakem zakonu, naredbi ali kar je, označijo: 1. dan, mesec in leto zakona oziroma naredbe; 2. številko, pod katero je bil zakon (uaredba) v Uradnem li-stu razglašen in 3. številko Uradnega lista in sicer v obliki ulomka: številko, pod katero jo bil zakon (naredba) razglašen, kakor števec, številko Uradnega lista pa kakor imenovalec.
—	Trinajsta plača za sarajevske mestne uradnike. Pomožni svet sarajevskega mestnega poglavarstva je sklenil, da izplača občina ob novem letu mestnim uradnikom enkratno denarno pomoč v obliki trinajste mesečne plače. Ta predlog je že odobril tudi veliki župan.
—	Izgredi v Imotsku. Sadilci tobaka v Imotsku so že dalj časa pritoževali, da se njihov tobak preslabo klasificira. Ker sc njihove pritožbe niso upoštevale, so sklenili, da tobaka ne bodo oddali v prodajo. Nekateri sadilci tobaka sc tega sklepa niso držali in mi-nolo soboto prinesli svoj tobak kupovalni komisiji. Na povratku domov so jih štrajkujoči kmetje napadli, nakar je oblast več izmed njih zaprla. Dne 14. t. m. je pa prišlo v mesto do tisoč štrajkujočih sadilcev duhana, ki so zahtevali na okrajnem glavarstvu in sodišču, da njih zaprte tovariše izpuste na svobodo. Oblast se je zaradi nezadostne žandarmerijske pomoči udala in zaprte kmete izpustila. Čakajoči štraj-kaši so jih sprejeli z ovacijami in jih nosili na ramah. Naslednji dan jc došlo v Imotski 50 orožnikov s kapetanom na čelu, a mir se sploh ni več kalil. Oblast jo uvedla preiskavo.
—	Poštni upravi v prevdarek. Večkrat se pripeti, da kaka brzojavka leži na pošti po cn dan ali pa še več, zato ker ni naprej plačana potnina za pot od zadnje pošte do naslovljen-ca, iz česar izvirajo pogoste jako neljube posledice, dostikrat tudi občutna škoda. Zlasti pridejo v poštev naznanila smrtnih slučajev in pa važne trgovske zadeve. Ampak paragaraf je paragraf, in tako čaka brzojav toliko časa, da ga odnese selski pismonoša, ki dostavlja pošto morda kvečjem enkrat na teden. Marsikdo, ki brzojavlja, niti ne ve ali pa ne misli na to, da bi bilo treba plačati še kako potntno vrh navadne takse, in tako proti njegovi volji iz »brzojava« nastane :vkesnojav«. (Slovničarji naj pri tem zadnjem izrazu zatisnejo oči!] Naj bi se vendar to kako drugače uredilo. Najmanj to naj bi se storilo, da bi moral vsak poštni uradnik stranko, ki hoče brzojaviti, opozoriti j na. eventuelno potnino; kak ključ za določitev s potnine bi se morda že našel. Ali pa naj bi se j napravila izjema vsaj za objave smrtnih slučajev, tako da bi se ti brzojavi takoj oddajali. Toliko nervozni smo pa v teh časih tudi navadni državljani SHS, da vsaj pri takih stvareh ne bomo radi pustili uveljavljati načela: ima vremena!
—	Smrtno ponesrečil. Martin Lcskovec, rojen 1. 1899 v Mekinjah pri Kamniku je služil v Rogatcu. Dne 11. t. m. pa je bil v Polj-čanah z vozom in konji; v trenutku, ko je hotel odpeljati, ga jc voz pritisnil, pri čemer jc dobil take poškodbe, da je še isti dan zvečer umrl; pokopan je bil v Rogatcu. Zanimivo je, da je ravno dan pred smrtjo dopolnil 25 let, Bil je pošten in veren mladenič.
—	Požar. Iz Škofje Loke nam poročajo: V ponedeljek 15, t. m. zjutraj okoli 10 je pri Krevsu nasial velik požar, kakršnega Ločani že niso videli več let. Vsled slabo izpeljanega dimnika se je vnelo gospodarsko poslopje, ki je bilo popolnoma založeno s klajo. Takoj so bili na mestu nesreče domači, starološki in pa sv. Duški gasilci. Z neumornim delom so omejili požar na goreče poslopje in obvarovali hišo,
• mlin, žage ter velika skladišča za žito in les. — Čast jim! Za posestnika pa sreča, da požar ni nastal ponoči, sicer bi bilo vse Krevsovo posestvo — kup pepela.
—	Vlom. V noči cd ponedeljka na torok so tatovi obiskali lesnega trgovca Fr. Dolenca v Stari Loki. — Prežagali so na pritličnem oknu železno omrežje, vdrli v pisarno in odnesli 1C0.000 kron — za vesele praznike. Železne blagajne se niso letili, morda so to odložili za prihodnjič, ko jim pride še bolj Izveden svederc na pomoč.
—	Prijet morilec. Vsem jc §c dobro v spominu ostuden umor Ivana Kreka v Ločnici, za katerega je izbrala njegova žena kot izvršitelja Aliča. Vsi so mislili, da je najeti morilec odnesel za vedno pete pred pravico. Govorica, da je Aliča ubil njegov lastni oče, so je la malokje verjela, razblinila se je pa docela, ko so zadnjič zvedeli, da Alič šc živi in da jc bil po povodnji celo doma. No, pa se je že znal izmakniti, našim oblastem, zginil je zopet v Italijo. Nič slutečega so pa zagrabile italijanske oblasti in ga izročile v idrijske zapore, odkoder pride v ljubljanske zapore, kjer bo počakal prihodnje porote. Delil bo usodo svoje ljubimke, Krekove žene, ki jc bila obsojena na 20 let jcčee
—Čaruga bo pomiloš&en? > Zagrebški »Morgenc poroča iz Belgrada, da se je minister za pravosodje dr. Lukinič odpeljal v Skoplje, da predloži kralju nekaj ukazov v podpis, med temi tudi ukaz o pomilostitvi Ča-ruge.
—	Lizol kot zadnja pomoč. 20 letna Frančiška Krpelič, po lastni izpovedi do zadnjega časa učitcljica na zavodu za socialno higijeno in otroško varstvo v Ljubljani, se je v Zagrebu na klopi pred akademijo zastrupila z lizolom. Prepeljali so jo v bolnišnico. Umreti je hotela, ker jo zaman iskala druge službe.
—	Porušen železniški most ▼ Hercegovini, Delo na mostu počasi napreduje, tako da obljublja železniška direkcija vzpostaviti promet. 20. t. m. V nedeljo so bili pri Travniškem velikem županu zastopniki delavskih skupin lesnih industrij »Ugar« in »Eisler-Ortlieba«, da protestirajo proti odpuščanju delavcev. Zastopniki industrij so opozarjali, da so bili do tega koraka primorani samo radi tega, ker je ves železniški promet ustavljen in ker ne morejo prenašati dalnjo ogromno škodo, a nobeden jih ne more prisiliti delati, ako jim jc vzeta mogočnost eksporta. Veliki župan sc je obrnil telefonsko na ministra notranjih zadev, da se pospešijo dela na mestu nesreče.
lj Is gostilinškega dima. V gostilni ce dogaja vse: se sklepajo kupčije in pri)ateljstva, so krešejo is krhajo misli ln dostikrat padajo tudi klofute. Človek pravzaprav ne ve, kaj vse ga čaka v gostilni. Jakob V., posestnik iz Črne vasi, je mimogrede šel v gostilno Vidmar na Ižanski cesti. V gostilni ga j« pa brez povoda napadel Janez Z. in ga telebnil po ustih s tako močj 3, da mu je zbil dva zoba. Udarec bo precej drag.
lj Tatvine. Na gorenjskem kolodvoru so našli odprt nabiralni vagon kamniškega vlaka. Tatovi so vlomili najbrž ponoči ln odnesli eno vrečo fižola (98 kg) in zaboj kanditov (33 kg). — Matrelu Rudolfu je bilo na Sv. Petra cesti ukradeno kolo znamke »Styria« št 67322. Kolo je vredno 1250 Din. — V gostilni »Vitez« na Bregu št. 18 je nekdo snel raz okno lisičjo boo, rdeče barve s črno svilnato podlogo, last vdove Marije Briifach. Boa je vredna 1000 Din. — Izpred vhoda v justično palačo jc bilo ukradeno županu na Viču g. Ivanu Galetu kolo znamke »Diirkopp«, vredno 1500 Din.
lj Policijska kronika. Od 17. do 18. L m. so bile vložene sledeče ovadbe: Radi poškodbe tuje lastnine 2, radi telesne poškodbe 1, radi izgreda v gostilni 1, radi pijanosti 4, radi prestopka cestno-policijskega reda 4, radi prekoračenja policijske ure 1, radi javnega pohujšanja 1. Napovedane aretacije: 1 radi nevarne grožnje, 1 radi suma tatvine.
k Primanjkljaj v deželnem proračunu.
Koroška deželna vlada je letos po 11 letih prvič zopet predložila deželnemu zboru redni proračun. Izdatki so proračunani na 136 milijard 487,280.000 kron, dohodki pa na 101 milijardo 619,280.000 K: primanjkljaj znaša torej 34 milijard in 868 milijonov kron. Nad polovico vseh izdatkov gre za plače deželnih uradnikov in nameščencev.
p Dr. Perco t. V Koprn je umrl splošno znani zdravnik vit. dr. Jakob Perco, star 75 let. Pokojnik je bil italijanskega mišljenja, drugače pa velik človekoljub, ki ni nikoli nikomur odrekel svoje zdravniške pomoči in navadno peš obiskoval bolnike tndi v naj' bolj oddaljenih vaseh.
Jutri, 20. t. m. ob 8 zvečer
posvetovale staršev
in vseh, ki se za lo vprašanje zanimajo, glede preurejevanja naših gimnazij po g. prosvetnem ministru Sv. Pribičevicu.
Kraj: Razpravna dvorana v jušiiEni palači (II. nadstr.).
Ljubljanske novice.
lj Ne pozabite nocoj na II. prosvetni večer, ki se vrši v Ljudskem domu ob 8 zvečer s sledečim sporedom: 1. Godba: Mladinski dom, Ljubljana. 2. Rubinstein: Mornar; poje soli-stinja gdč. Slavka Saxova. 3. Deklamacija: Aleksa Šaritič: Novo pokolenje; deklamira akademik Miloš Stare. 4. Schubert: Peseni čolnarja in Vihuruo jutro; poje akademik Joža Likovič. 5. Veliko skioptično predavanje o Dalmaciji. Predava g. prof. Mazovec. 2o prvi prosvetni večer je nudil obilo užitka občinstvu. Kakor upamo bo drugi večer vsestransko zadovoljiv.
lj Predstava za mladino in šole bo v dramskem gledališču danes popoldue. Vprizori se Milčinskega pravljična narodna igra ^Mogočni prstan". Cene so zelo znižane. Vstop na razpolago tudi odraslim.
lj Umrla je dne 18. decembra znana go-stilničarka pri >Sokolu« Pred škofjo in po-sestnica gospa Marija. Zadnikar, roj. Hubad, sestra g. gledališkega intendanta Mateja Hu-bada. Pogreb bo v soboto ob 2 popoldne. Blag ji spomiu!
lj Ameriško po::ojilo za Gradec. Newyor-šlat tvrdka Richard Ln sin je obvestila graške-ga župana Muhlča, da prevzame mestno posojilo v znesku dva in pol milijona dolaijev za investicije. Obresti bodo znašale 8 odstotkov, amortizacijska doba teče 30 let — V Ljubljani bi bile razne investicije silno potrebno, toda po zaslugi dr. Žerjava imamo pri nas geronto namesto občinskega sveta, ge-renti pa ne morejo nič.
lj Zaminanje mesarjev za oddajo mesa i državnim zavedom. Ker se je dražba za od-; dajo mesa deželni bolnici, umobolnici, zavodu 1 korigendov itd. v petih lotih le enkrat razpisala in šc takrat lc v »Uradnem listu«, jc upravičena zahteva za novi javni razpis. Mesarji so upravičeni zahtevati, da se dražba za oddajo mesa omenjenim zavodom še pred letom 1925 razpiše in javno razglasi, ter žo danes zagotavljajo, da bo cena uajtnnnj za Din 4.— nižja za isto kvaliteto mesa, Zakaj? to razsodbo prepuščajo javnosti!
lj Božičnlco dobe vsi magistralni nameščena, ki se bo razdelila, individualno. Radovedni smo, kakšna bo ta individualna razdelitev božičnice.
lj Umrli so v Ljubljani: Marjana Zadnikar, gostilničarka in hišna posestnica, 6? let.. — Amalija Marija Lipar, hči železn. sprevodnika, 20 mesecev. — Fran Avbclj, sin sinje, 14 let.
Prosveta.
pr Drevi točno ob 8 se vrši v Uuionski dvorani koncert slavnega Amar-Hin-demithovega kvarteta. Vstopnico v Matični knjigarni tor na večer koncerta pri večerni blagajnL
Narodno gledališče v Ljubljani.
Drama.
Začetek ob 8. nri zvečer. Petek, 19. decembra: MOGOČNI PRSTAN, dijaška in mladinska predstava pri znižanih cenah. Začetek ob 3 popoldne. Sobota, 20. decembra: MAGDA, premi jora
izvirne drame. — Red D. Nedelja, 21. decembra: ob 3 pop. PRI HRASTOVIH, ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven. — Ob 8 zvečer: DANES BOMO TIČI, ljndska predstava. pri znižanih cenah. — Izven. Pondeljek, 22. decembra: VERONIKA DE-SENIšKA. — Red F.
Opera.
Začetek ob pol 8. uri zvečer. .Petek, 19. decembra: zaprto. Sobota. 20. decembra: RIGOLETTO. Red A. Nedelja, 21. decembra: TOSCA, gostovanje Zdenke Zikove in Marija Šimenc«. — Izven.
Pondeljek, 22. decembra: zaprto. Torek, 23. decembra: PIKOVA DAMA, gostovanje Zdenke Zikove in Marija Šimenca. — Re d B.
Nedelja v Narodnem gledališču. V nedeljo, dne 21. t. m. priredi Narodno gledališč« v Ljubljani tri predstave in sicer v drami popoldansko ob 3. uri Meškovo dramo ePri Hrastovih« in ob 8. uri zvečer veseloigro «Danes bomo tiči«. Obo .predstavi 6ta ljudski predstavi pri znižanih cenah in so tudi cene za parterne sedeže in lože na novo urejene. V operi pa so poje cTo.sca«, kjer gostujeta g. Z i ko v a h j g. Šimenc. Predstava ee vrši ob pol 8 uri zvečer.
Petek, 19. dec.: Zaprto. Sobola, 20- dec.: sRazporoka-. Ab. A.
oder v
Nedelja, dne 21. decembra: REVIZOR, Go-goljeva komedija v petih dejanjih. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Zakurjena dvorana. Predprodaja vstopnic, kakor običajno (glej lepaka!). — Humor ie komedije slovi kot neprekosljiv. Korupcija, i	podkupovanje in lizunst-o, še d-andanes
tako aktualne stvari, tvorijo življenje nastopajočih oseb — samih lopovov. Od mestnega poglavarja do zadnjega kramarja nc najde človek ne enega poštenega srca. Vsled tako krutega neprestanega žigosanja uradniških izrastkov v tem delu bi »Revizor ■ najbrž nikdar nc prišeJ med svet in na oder, da se ni za uprizoritev zavzel sam car Nikolaj II. Premiera je vzbudila v Petcrsburgu ce! vihar ogorčenja in zgražanja, šc "eč pa smeha in zanimanja. »Ta igra ni kar tako; vsak ie dobil svejo lekcijo, jaz pa največ!« je dejal car in nasvotoval svojim ministrom, naj si »Revizorja« ogledati nikar nc zamude.
zelo agilni pevski zbor društva Krakovo-Trnovo, skrbljeno pa jo tudi za dobro kapljico In okusen prigrizek. Prireditev ima dobrodelen značaj. Vstopnina za osebo znaša. 10 Din.
Pevski zbor »Glasbene Matice«. Vaje za Čas do Božiča so bodo vršilo v sledečem reda: V petek 19. t m. ob 18.15, ženski zbor, v soboto ob 18.15 moški in v torok ob 18.15 mešani zbor. Vsi in točno! Odbor.
Tambaraški zbor na Črnučah priredi v nedeljo, 21. t. m. ob 3 pop. svoj prvi koncert. Vsi vabljeni!
Zanimivosti.
Naznanila.
Elfcabetna konferenca ima danes ob 5. popoldne pri sv. Petru sejp.
Božlčevanjc. Prostovoljno gasilno ln reševalno društvo v Ljnbljani priredi na Štefanovo, dne 26. t. m. c!) 7. uri zvečor v dvorani Mostnega doma božičevanjo z naj razi: n-| vrstnejšim sporedom. Na večera bo sodelo-' vala godbo. Dravske dlv. oblasti, nastopa! bo
OGROMEN KATALOG.
Katalog s 1076 stranmi in v osmih milijonih izvodih je tudi v naših na vse navajenih časih nekaj posebnega. Izdala ga je tvrdka Sears, Roebuck i. dr. v Chicago, največja raz-pošiljavka blaga v Zedinjenih državah. Tudi v Evropi imamo velika založiišča blaga, a takih ne, ki bi bila v prvi vrsti prikrojena razpošiljanju. To so ameriške posebnosti in imajo izmere, ki nam ne gre kar tako v glavo.
Katalog omenjeno tvrdke nam pokaže vso raznovrstnost Samo kazalo obsega 16 stranL Ni nam treba iti v založišče, vse vidimo v katalogu, saj ima okoli 3000 slik. Poleg vsake slike je cena in pohvalna reklama; rafinirana špekulacija vabi zlasti ženske. Lahko si predstavljamo, kako postanejo navdušene, če gledajo vso to lepoto m razkošje. Se že mora splačati, sicer tvrdka no bi poslala ogromnega kataloga osem milijonom ljudem po vsej Uniji zastonj in poštnine prosto. Slike imajo predvsem ameriški značaj, vidiš pa tudi nemške, francoske, ruske in druge obraze. Zlasti ženska Povsod je napisano: vvrite in any lang-nage (rajt in eni lengvidž = pišite v kateremkoli jeziku). In če ne znaš niti tega stavka, ti v tvojem jeziku povedo, da pozna tvrdka Sears 1. dr. vse govorice sveta.
BOGATI UBOŽCI.
Kako dobro so se včasih imeli ubožci v Londonu, nam ve povedati >Philad. S. Journal«. Tu čitamo, da je neki Hammermith ustanovil zavod za ubožce, nameščen v pravcati palači, ki je stala približno milijon dolarjev. Palačo je dobrotnik opremil kar na.(razkošnejšo. Graditelj sam je izjavil, da ni več-jega razkošja niti v hotelu >Cecik, kjer se mude ameriški milijarderji. Po tem se ravna tudi hrana. Neki policist je izjavil, da jedo tu takšno meso, kakor ga še ni videl in kakor si ga on s poštenim in napornim delom ne more prislužiti. Bilo bi čudno, ako bi ta ali oni zamudil tako lepo priliko. Zato gostov m manjka. Seveda se zgodi, da razkrinkajo'Vče-sih »ubožca« kot imovitega človeka, ki se hoče odtegniti na ta način delu in državljanskim dolžnostim.
V Fulhamovi ubožnici v Londonu so razkrinkali takega ubožca, ki je tu 20 let živel v miru iu blagostanju in prejemal ves ta čas 8000 dolarjev rente. Gospod Stanton, tako se je zval ta mož, se je kot pleskar vrinil v zavod iu tam imenitno živel na tuje stroške, usoda mu ui bila do konca mila. Ko je koncem četrtletja pri ^Bank of England« dvignil 6voje novce, se je napil in izblebetal svojo skrivnost. Ko je plačal za vseh 20 let, so ga pognali iz zavoda.
Drug gospod te vrste je osrečeval Etnovo ubožnico 17 let. Posečal pa je slovite konjske dirke, seveda kot dovršen kavalir, in je stavil na konje kot najbogatejši lord. Nekoč so ga pa le zasačili.
I ZBOREN PLAVAČ.
Smešno povest pripovedujejo o nekem mornarju, ki je slučajno padel v morje. Šel je pod vodo ln vsakdo je mislil, da je utonil. Vendar je prišel na vrh, se prijel za ladjo in se vlekel ? njo, ne da bi ga bil kdo zapazil. Namesto da bi žel na krov, se je skril in se ni dal videti prej, nego nekaj ur pozneje. Ko su ga drugi mornarji spet zagledali, so se jako čudili, kajti vsi so mislili, da so ga pustili daleč zad, kajti ladja je plula hitro, ko je bil padel v morje.
Ko so ga vprašali, kako in kaj, jim je na-tvezel, do je plaval za ladjo in da jo jo šele zdaj doplaval. Odslej so ga gledali kakor najčudovitejšega plavača na svetu.
Ladja pride v Zapadno Indijo. Ko Je pri-Sla, :-o mornarji povsod pripovedovali o slovit«, in plavaču. Neki uec, uajboljši plavač na otoku, ki je slišal o tem, mu Je ponudil, naj bi plaval za ttavo z njim, da so bo videlo, kdo od njiju je boljši.
Mornar, ki je bil pravzaprav slab plaval:, je dobro vedel, da ga bo črnec kmalu pustil zadaj, če ne iztakno česa, kar bi mu ohranilo sloves plavača.
Ko pride dan tekme, začne tlačiti v torbo vet i ko množine kruha in mesa ter euo ali dve 1 sir .len!ci iladke vode, ter pozove tudi črnca.
raj se enako preskrbi, ker bosta dolgo zunaj j na morju.
Ko zamorec to čuje, se začne vznemirjati in vpraša mornarja, kako daleč namerava idavati. Jack odgovori, da misli plavati do Tahngo. Ta odgovor spravi ubogega Mungota ob vso f rčnost, ker je vedel, da je do otoka Tabogo najmanj štirideset francoskih milj-Nemudoma umakne slavo, rekoč, da bi pr»v tako lahko poskus;l plavati z ribami, kakor ' človekom, ki lahko plava do Tabaao.
Oosp o darstvo,
Splošne dcfžnosti davkoplačevalcev v I. četrtletju 1925.
(Opozoritev Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.)
I. Vložitev napovedi.
a Zn dohodnino. Rok za vložitev napovedi za leto 1925 poteče koncem meseca januarja 1925. Do tega roka mora vsakdo vložiti napoved iz lastnega nagiba brez posebnega poziva, da se ogne zamudnim posledicam § 205 zakona o zasebnih davkih.
b Za rentnino. Hkratu z napovedjo tsa dohodnino je vložiti tudi napoved za rentnino. Za vložitev napovedi za rentnino ne dobi nihče posebnega poziva. Napjvedi za rentnino ni treba vlagati davkoplačevalcem, ki že plačujejo rentnino in svojega bivališča tekom leta 1924 niso izpremenili, ako se njihovi, rentnini zavezani dohodki niso pomnožili. /
Tiskovine za te napovedi se dobe pri . davčnih oblastvih in davčnih uradih.
Napovedi so po tarifni postavki 231 zakona o taksah in pristojbinah zavezane taksi po 5 Din, ki se prilepi na napoved.
Komur je nemogoče vložiti napoved v določenem roku, naj s primerno utemeljitvijo pravočasno prosi za podaljšanje roka.
II.	Naznanilo o izplačanih službenih pre-
jemkih.
Vsakdo, kdor izplačuje službene prejemke na leto za eno osebo več nego 5000 Din, je dolžan vložiti naznanilo o izplačanih prejemkih v letu 1924. do konca meseca januarja 1925.
Za to naznanilo ni plačati nobene takse.
III.	Razgrnitev prodpisnih izkazov in pri-
zivni roki.
O davkih, ki so jih davčna oblastva odmerila v četrtem četrtletju 1924, bodo pred-pisni izkazi razgrnjeni prvih 15 dni meseca januarja 1925, kolikor niso bili davčni zavezanci na razgrnitev izven tega roka posebej opozorjeni.
Prizivni rok se pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni.
IV. Jamstvo za dohodnino.
Industrijski obrati, ki so na podlagi jamstva za dohodnino, uveljavljenega s členom 155, št- 4 finančnega zakona za leto 1924/25 pobrali dohodnino od izpreinenljivih službe--;-iiih prejemkov svojih nameščencev, so dolžni v iV. četrtletju 1924 pobrane zneske odpre-miti davčnemu uradu do 14. januarja 1925 s posebnim izkazom v dveh izvodih.
V. Davek na poslovni promet.
a)	Davkoplačevalci, katerih promet v letu 1924. ni presegal zakonito določene meje 360X100 Din in ni bil manjši od 15000 Din; potem vse svobodne profesije ne glede na velikost opravljenega prometa, so dolžni do dne 31. januarja 1925 vložiti predpisano prijavo, ne da bi čakali na posebni poziv davčnega oblastva.
Napovedati je promet L 1924.
b)	Vsa podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, družbe z omejeno zavezo in
vsi oni obrati fn ona podjetja, katerih promet je presegal v minulem letu 360.000 Din, morajo voditi knj;go opravljenega prometa in predložiti najpozneje v 30 dneh po preteku vsakega četrtletja prijave ter hkratu plačati odpadajoči L% davek na poslovni promet.
c) Davkoplačevalci, ki so bili že v letu ,1924. zavezani voditi knjigo opravljenega prometa, so dolžni predložiti prijavo in plačati davek na poslovni promet za četrto četrtletje 1924 do 30. januarja 1925.
Prijava za davek na poslovni promet so zavezane taksi 5 Din.
Davčni zavezanci, ki prijav sploh ne bi vložili ali jih ne bi vložili v določenem roku, odnosno bi napovedali manjši nego dejanski opravljeni promet, zapadejo kazni ter izgube tudi pravico pritožbe zoper odmero davka.
VI. Dospelost direktnih davkov.
Dne 1. februarja 1925 dospejo v plačilo direktni davki za I četrtletje 1925. Davčni uradi so upravičeni jih prisilno izterjavati, Če se ne plačajo v 14 dneh po dospelosti in zaračunati poleg 8%nih zamudnih obresti še za opomin 4 % terjanega zaostanka.
g Trgovska pogajanja z Avstrijo. Dunajski korespondenčni urad poroča, da so se ju-goslovansko-avstrijska trgovska pogajanja na Dunaju dne 16. L m. odgodila preko praznikov, da dobe člani komisij priliko za notranje razčiščenje še nerešenih točk. Dosedanja pogajanja so se raztezala na besedilo trgovske pogodbe, na tarifne dogovore v odnosu na jugoslovansko in avstrijsko carinsko tarifo, na ureditev obmejnega prometa in na dogovor glede živinskih kužnih bolezni.
g Francoska zunanja trgovina V prvih 11 mesecih t. 1. je dosegel uvoz v Francijo 51760.316 ton v vrednosti 36.014 milijonov frankov, kar pomeni napram istem razdobju lanskega leta napredovanje ža 2076.000 ton v količini ter za 7260 milijonov frankov v vrednosti. Izvoz iz Francije v prvih enajstih mesecih L 1. pa je znašal 26873.385 ton v skupni vrednosti 37412 milijonov frankov, kar je za 4792.000 ton in 10.121 milijonov frankov več kakor v istem razdobju iani. — Iz teh podatkov je razvidno, da je bila francoska zunanja trgovina v omenjenem razdobju letos aktivna v znesku 1398 milijonov frankov.
g Bilanca ameriške zunanje trgovine. V teku meseca novembra t. 1 je znašal uvoz v severnoameriške Združene države 4296 milijonov dolarjev, med temi za 20 milijonov dolarjev zlata. Izvoz je v istem mesecu dosegel 494 milijonov dolarjev vštevši za 7 milijonov dolarjev zlata ter za 19.4 milijona dolarjev srebra.
Borze.
18. decembra 1924.
DENAR.
Zagreb: Devize: Italija 2.8675—2.8975 (2.8810 — 2.9110), London 313.80 — 316 80 (314.3750-317.3750), Nevvyork 66.6250 lo 67.6250 (66.64—67.64), Pariz 3.5650—3.6150 (3.60-3.65), Praga 2.0375-2.0575 (2.02-2 04), Dunaj 0.0036-0.0956 (0.093950-0.095950), Curih 12.9650-13.0650 (12.9850-12.9850).
Curih: Devize; Pešta 0.0070, Berlin 1.2290, (1.229-1.231), Italija 22.20 (22.22—22.27), London 24.2350 (24.23), Newyork 516.60 (516.50 do 516.80), Pariz 27.6250, Praga 15.70 (15.60 do .15.65), Dunaj 0.007275 (0.00725-0.00790), Bukarešt 2.60, Sofija 3.80, aelgrad 7.70 (7.655 do 7.75).
Devize: Dunaj: Belgrad 1056, Kodanj 12.330, London 332.900, Milan 3032, Newyork 70.935, Pariz 3797, Varšava 13.610. Valute: dolarji 70.460, angleški funt 331.100, francosti frank 3755, lira 3010, dinar 1051, češkoslovaška krona 2132.
Praga: Devize: Lira 145.20, Zagreb 50.55, Pariz 181.75, London 159.05, Newyork 33 90.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7-odstotno investicijsko posojilo iz leta 1921 65 (denar), 2 in pol odstotna državna renta za vojno škodo 120 (denar), Celjska posojilnica d. d., Celje 210—218, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 222 (denar), Merkantilna banka, Kočevje 124—130, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 885—905, Strojne tovarne in livarne Ljubljana 130—147, »Split«, anon. družba za cement Portland, Split 1400—1420, 4 in po odstotne kom. zadolž-nice Kranjske deželne banke 89 (blago).
Zagreb: Hrvatska slavonska zemaljska hipotekama banka 59.50, Jugoslavenska banka, Zagreb 101—103, Ljubljanska kreditna banka 223—224, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 890—900, Slavenska tanka, Zagreb 85, Dioničko društvo »a eksploataciju drva Zagreb 75, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osijek 789. Našica 40—45, Guttmann 730, Slavonija H7, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljaaa 415—450, Združene papirnice, Vevče 90, 7-od-slotno drž. inv. posojilo 65, Vojna odškodnina 124-125.
Dunaj Živnostenska banka 830.000, Alpi-ne 393.000 Greinitz, 153.000, Kranjska industrijska družba 840.00, Trboveljska družba 460.000, I.eykam 171.000, Jugoslovanska banka 102.000, Hrvatsko-slav. dež hip. banka 59.000, Mundus 840.000, Slavex "20.000, Slavonija 69.000.
BLAGO.
Los: Hrastovi železn. pragovi, 250, 25 X 15, fco nakladalna postaja, za komad 54. Hrastovi frizi 5, 6, 7, 8, 9, Ia, fco meja 1440. Plohi 50 mm, monte, media -3, fco meja 610. Trami 4-4, 4-5, 5-6, 5-7, 6-8, fco meja 405. Bukova ^.va. 1 m dolž., napol suha, fco nakla'al-na postaja, 4 vag. 25—26 (zaklj. 25). Ž : t o in poljski pridelki: Pšenica domača, fco Lj ibljana 420. Pšenica bačka, par. Ljubljana 470. Oves bački, fco Ljubljana 365. Koruza nova, umetno sušena, defekt, fco Ljubljana, dostavljena na dom 260. Laneno seme, fco Ljubljana 700. Krompir beli, fco nakladalna postaja 133. — Stročnice, sadje: Fižol ribničan, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 475. Fižol prepeličar, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 5>50. Fižol mandalon, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 450. Jabolčna marmelada v zabojih po 12 in 24 kg 2400.
Novi Sad. Pšenica 405—412.50, koruza 175 do 185, oves 300, moka bazis 0 590; položaj neizpremenjen.
prenoviti, emajlirati in ponikljati, kakor tudi strokovno shraniti črez zimo Vam oskrbi ceno tvrdka J. GOREČ, palača Ljubljanske Kreditne banke in GOSPOSVETSKA CESTA H
Morje.
jutranja zvezda.
Napisni H. Rider Ilaggard. Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj.
(Dalje.)
48
»Se ne,« je odgovorila Tua mirno, »počakaj še trenotek!«
Ko je izgovorila te besede, so se nenadoma, kakor na ukaz, vse dolge vrste palmovih dreves, ki so rasla v bogatih vrtovih na obrežju reke, pripognile proti vzhodu, kakor da se klanjajo kraljici na prestolu. Trikrat so se tako pripognile, čeprav ni bilo vetra, in se potem zopet vzravnale. Nato so s£ oblaki zgostili, kakor da je kdo potegnil mrtvaški prt preko neba, samo na zahodu je še sijala polobla solnca kakor skozi odprtino, sijalo je kakor veliko in jezno oko. A počasi je zahajala, videti je bilo samo še majhen, ognjen rob. Vsa dvorana se je stemnila, v mraku pa so slišali Neter-Tuo, kako kliče Amenovo ime.
»Ra je mrtev!« je zavpil nekdo. »Kon-čaj, pankrt, Ra je mrtev k
»Ah,« je odgovorila s hladnim zmagoslavnim krikom, »toda Amen živi. Glejte njegov meč, o izdajavcil«
Ko je izgovorila te besede, je nebo pretrgal na dvoje strahovit blisk in v njega svetlobi je ljudstvo videlo, da so se palmo /opet sklonile, to pot skoraj do tal. Nato so vetrovi zarjuli in se razvihrali in trdna zemlja se je jela ljudstvu pod nogami zibati, kakor da jo dvigajo velikani. Trikrat se ie >.azibnla kakor morski val in v tretje se je pod črnim plaščem teme oglasil krik groze iti smrtnega strahu, ki mu Je sledil strahovit potres padajočega kamenja.
Nalo se je zazdelo, da se vse nebo topi ti:a, Amenova zvezda, sedeča na prestolu, i žezlom, dvignjenim proti nebu, in smejo-
ča se v zmagoslavni radosti. Lahko se ji je bilo smejati, zakaj obadva velika obeliska pred vrati, ki so ju bili postavili stari levi Hiksov, da stojita tamkaj »na vse večne čase«, sta padla na nizka stolpa in na vrala ter jih zdrobila. Padla sta na glave tistim, ki so stali spodaj, jih pobila in stotine pokopala pod seboj. Vrh enega izmed njiju je zletel naravnost v sredo duhovnikov in pod njim je sedaj ležala brezoblična snov: bil je to mož, ki se je norčeval iz kraljice in ki je omedlel pod njenim pogledom.
Tisti, ki so ostali živi, so bežali skozi zahodne razvaline v dvorani, zblaznela množica, ki je mnoge pohodila do smrti in se besno borila med seboj, da ubeži maščevanju Amena in njegove hčere. V dvorani so duhovniki ležali na tleh in prosili bogove usmiljenja. Abiju je bila kraljevska krona zletela z glave in je pred prestolom na kolenih objemal noge Neter-Tue ter cvilil, naj mu odpusti in prizanese, nad njim pa je Tisti, ki je sedel na prestolu in žarel kakor ogenj, kazal z žezlom na razvaline in bežočo množico ter se smejal, smejal- '
Kmalu je vse izginilo, ostali so samo mrmrajoči duhovniki, umirajoči, mrtveci in Abi s svojimi častniki.
Oblaki so se bili razgrnili, prikazale so se zvezde, mesec ter napolnile prostor s prijazno svetlobo. Tua je pogledala na pobitega Abija, ki se je plazil pred njo, in je spregovorila:
»Povej mi sedaj, soprog, kdo je bog v Egiptu?«
»Tvoj oče Ampn,« je hropel.
»Tn kdo je faraon v Egiptu? -
»Ti in nihče drugi, o kraljica.«
*Ah,« je rekla, »poprej sva se o tem prepirala, kajne, in zato sem si morala poiskati pomočnikov, ki si me smatral za ta-
ko zapuščeno. Glej, tamle so njih stopinje; niih korak je težek, kajne, stric moj?« in je pokazala na debele kose razbitih obeliskov.
On se je ozrl nazaj po porušeni dvorani, po umirajočih in mrtvecih. »Ti si faraon in nihče drugi,« je ponovil trepetajoč. : Prizanesi s smrtjo svojemu služabniku in dovoli, da živi v tvoji senci!?:
»Prvega ti ne morem dati,« ie odgovorila hladno, »čeprav te bo morda Amen blagovolil zadržati od mesta, kjer boš moral poravnati svoj račun s tistim, ki je odšel pred menoj, in z njegovimi tovariši, ki so umrli na tvojih ulicah. Tako upam, ker imaš še dela. Kar se pa drugega tiče — vstanite, duhovniki in častniki, in poglejte, kako se ta vaš princ klanja kraijici Egipta!«
Vstali so trepetaje in opirajoč se drug na drugega, zakaj pogum jim je bil upadel. Nato je pokazala z žezlom na svojo nogo in Abi je v niih navzočnosti pokleknil in poljubil nje solen. Za njim so prišli drugi, duhovniki, kapitani, prvi strežaji in toča.ji, slednjič pa zvezdoslOvec Kaku, ki se je vrgel pred njo na tla, drgetajoč po vsem telesu. Toda njemu ni niti dovolila, da bi se ji dotaknil obutve.
»Povej mi,« je rekla umaknivši nogo, •ti, ki si čarovnik in si proučeval skrivna pisma, kako je mogoče, da še vedno živ iš, dočim so drugi za manjše zločine umrli, ti, ki si oskrunjen s faraonovo krvjo?.?
Ko je slišal to besede iz ust nje, ki ji ! je bil napovedal vse najhujše, je Kaku : sklonil glavo do tal, jecljaie tajil strašni | zločin in hkrati prosil oproščenja za dejanje, o katerem jo trdil, da ga ni izvršil.
»Nehaj,«;: je vzkliknila, »in vedi, da bo tvojemu življenju za mnlo časa še prizane-seno, da, celo življenju Meritrineinu. Ohra-
Površina cele zemlje znaša 510 milijonov, štirjaških kilometrov; od tega je kopnega sveta 149 milijonov in 361 milijonov km* morja- Celina obsega 100 milijonov, morja 1400 milijonov kubičnih kvadratnih kilometrov.
Ogromne so globine morij: Največja globina v Jadranskem morju zuaša 1223 m, v Sredozemskem morju 4404, v Atlantskem oceanu 8526, v Indijskem 7000 in v Tihem oceanu 9780 m. Največja morska globina znaša približno 10 km in podobna je višina največjih gora na zemlji (himalajsko gorovje). Srednja globina morij je 37000 m, srednja višina gora na celini 700 m.
V morski vodi so ogromno množine soli, Ako bi voda v morjih izhlapela, bi ostal na dnu 60 m debel sklad soli. Ako bi hoteli to sol po vsej zemlji enakomerno razprostreti, bi pokrivala zemljo 47 m debela plast soli. Ako bi pa prenesli iz morja vso sol na kopno, bi pokrila celino 150 m visoko. — Morska voda je težja od sladke, zato z večjo silo pritiska na spodnje plasti morja. Ako bi tega ne bilo, bi se dvignila morska površina za 30 m in morje bi pokrilo še znaten del kopne zemlje.
Dočim vsa telesa trdega agregatnega stanja svoj obseg pri nižji temperaturi zmanjšujejo, ima voda obratno lastnost; njen obseg se s padanjem toplote veča. Led je lažji od vode in ima večji obseg, zato plava na vodi. Ako ne bi bilo lega pojava in ako bi bil led težji nego voda, potem bi padal na dnu morja, jezer in rek, kopičil bi se leto za letom, dokler bi sploh ne pošla vsa voda. S tem pa bi bila konec vsemu življenju.
Istočasno, ko površina morja zmrzuje, so delci vode pri 4 stop. C najtežji ter padajo na dno- S tem naslaja navpična cirkulacija y jrju. Ta zakon, ki se imenuje anomalija, omogočuje življenje v morskih globinah. Drugače bi življenje v njih propadlo.
Morje je silno bogato na živalstvu in rastlinstvu. Samo Jadran ima 300 vrst rib, od teh' je do 100 vrst vžitnih. Rastlinstvo je še manj preiskano, a je istotako bogato. Alg je nad 2000 vrst. Iz alg se dobivata jod in brom- Iz drobnega morskega peska izdelujejo najlepši porcelan. Korale služijo kot drag nakit. V, morski vodi sami so vsi elementi, ki jih ima zemlja. Od vsakih 1000 delov morja je 35 delov soli, ostalo so rudnine in plini. V njej se nahajata tudi zlato in srebro. V eni toni mor-i ske vode je 1 centigram srebra in 5 centigra-mov zlata. Ako bi vse zlato in srebro, ki se nahaja v morju, razdelili v enakih delih na vse ljudi na zemlji, bi vsak dobil 10000 kg srebra in 50.000 kg zlata.
Ogromen ie pomen toplih morskih tokov, ki omogočujejo kmetijstvo in kulturno življenje v pokrajinah, v katerih bi drugače kraljevala večna zima. Morje odpira neovirana pota trgovini in kulturi. Veličastna je lepota morja, dih svobode veje nad njim. Clcnovita morska obal je vir bogastva in kulture naro« dov. Cenimo naš Jadran!
Turistika In šport.
M
MLADINSKA ŠPORTNA TELESNA VZGOJA.
Moti se, kdor misli, da dospe do dobrih sporinih uspehov, če se vadi deset minut na dan. Ta kratek čas zadostuje za šolarje, ki ves
11 ......M—— ———
nil boš tudi svoje vezirsko mesto — za malo časa.«
Kaku se ii je začel zahvaljevati, toda ona ga je ustavila:
»Ne zahvaljuj me, saj vidiš, da ne poznaš konca teh dogodkov. Morda ti je prikrit, ker bi drugače zblaznel ti in tvoja žena Meritra, tista, ki je bila faraonova strežnica in mu je pela uspavanke. Poglej me, čarovnik, in mi po- ej, kdo sem?« in sklonila se je k njemu.
Ozrl se je k njej, njune oči so se srečale in on svojih ni več mogel odtrgati od nje.
»Kakor si morda uvidel nocoj,« je rekla, »so tudi meni skrite stvari nekoliko znane. Kako bi se bila drugače zemlja razmajala, kako bi bili drugače večni stebri padli na moj ukaz? Toda med ljudmi istega poklica ne sme biti skrivnosti; zato ti hočem nekaj povedati, kar si morda že sam uganil, ker sem prepričana, da tega ne boš razodel niti svojemu gospodu niti Meritri. Pristaviti hočem, da boš tisti trenotek, ko razedeneš, mrtev in začela se bo kazen, ki sem jo za sedaj zadržala. Cuj me torej v imenu požiravca duš, o izdelovavec voščenih podob! in sklonila .se je k njemu ter mu nekaj zašepetala v uho.
Naslednji hip se je pojavil na Kakujc« vem obličju izraz silne groze, njegova visoka postava je omahnila nazaj, kakor da jo pijan. Če bi ga Abi ne bil ujel, bi bil padel preko stopnic pred prestolom.
»Kaj ti je povedala?« ga je tiho vprašal Abi, zakaj kraljica je gledala drugam, kakor da je pozabila na vse okrog sebe.
Toda Kaku ni odgovoril, marveč se je obrnil in ie izginil iz dvorane
f frtfi B.
SntfBfflCT&fc W. aeegtabra ¥&2£
Stev. 289l
dan sedijo, da se ohranijo prt zdravju, toda nikakor ne zadošča za one, ki si hočejo priboriti športnih lavorik.
Samo vztrajna športna telesna vzgoja pripravlja k temu in samo ona privede tako daleč, da človek premaga trajno utrujenost. Športna telesna vzgoja se razlikuje od telovadne vzgoje. Med tem ko je omejena na one, ki imajo na dan samo par minut prostih za telesne vaje, se nasprotno športna vzgoja obrača do onih, ki imajo eden do dva dni prosta na teden (kot n. pr. naši dijaki).
Telovadna vzgoja sestoji samo iz gotovega števila gibov, med tem ko je športna telesna vzgoja neomejena. Vsakemu športu odgovarja specialna tehnika, vsaki osebnosti vrsta posebnih vaj. Treba je samo mirno in preudarno začeti.
Telesrui športna vzgoja obsega različne vaje, kakor jih pač zahteva dotični šport: vaje x roKami, vaje z nogami, dihalne vaje, gib-žnostne vaje trupa itd. Naravno, če je le mogoče, naj se te vaje vrše na prostem. Dijak, ki čita te vrstice, bo morda protestiral, češ, da je itak že preobložen (!) z duševnim delom, kako naj še najde časa za telesno vzgojo?
Kdor pa hoče kaj veljati v športu, mora vse storiti, da doseže svoj cilj. In če dam nekaj nasvetov, je to v njegovem lastnem interesu. Vsi se še spominjamo rezultatov letošnjih Olimpijskih iger v Parizu. Benjamina — slovenski narod — je doletela čast svetovnega prvenstva v telovadbi, a v vseh drugih panogah smo ali izostali, ali pa se nismo plasirali. Poglejmo mali narod Fincev: dosegli so svetovni sloves po svojih športnikih.
Naši športniki, ki bodo šli na Olimpijske Igre 1. 1928., se morajo pripraviti že danes. Med srednje- in visokošolci st, gotovo taki, ki so dovolj sposobni, da stopijo neki dan v slavno falango olimpijskih prvoborcev. Če se hočejo kosati z Anglo-Saksonci in Finlaniei, ee morajo že danes podvreči metodični in vztrajni športni telesni vzgoji.
Vsi oni, ki jim je resno na tem. da konkurirajo in z lavoriko slave ovenčajo sebe in svoj
narod, naj že sedaj vzgajajo svoje telo v gibčnosti in moči. Predno pa bodo postali popolni atleti, bodo imeli mnogo dela.
Pa tudi oni med dtjaki naših srednjih n visokih šol, ki za enkrat še ne sanjajo mednarodnih športnih lavorih, naj posvetijo toliko prostega časa, kot je le mogoče, kot jim le dopušča njih študij, športni telesni vzgoji. Naša mladina je vse preveč prisiljena k sodečemu življenju, o tem ni dvoma. Naj bi pa uvidela, da je pri takem življenju potrebno, da se vsaj toliko posveti športni telesni vzgoji, da lahko konkurira z uspehom pri medsebojnih tekmah, ali sploh pr' tekmah v domovini. * * *
0 avtomobilizmu. Iz Londona poročajo, da se jeprometni odbor Zveze narodov pečal z vprašanjem, kako odpraviti težave v mednarodnem avtomobilnem prometu. Na vse evropske države, ki so članice zveze, je poslal sledeča navodila: posebno važnost je polagati na reformo mednarodnih cestnih izkazov; priporoča se delitev sedanjega izkaza, ki velja tako za voznika kakor za voz, v dve ločeni listini, za vsakega posebej. Vozniku, ki menja voz, ne bo treba na novo okoli letati za drugim izkazom. Novi izkaz naj ne velja za eno samo potovanje v inozemstvo, temveč za več. Priporoča se prisilno zavarovanje proti jamstveni dolžnosti, enotnost signalov, ua meji pa izročitev policijskih določil, ki so v tisti de-<eli običajna. — Vlade so na vse to odgovorile in se bo te dni vršila tozadevna seja. — Na klasičnem avtomobilnem dirkališču v Indiaiio-polis v Ameriki bo letos spet tekmovanje za veliko darilo. Zgodovina teh tekem nam kaže spopoln.jenje v zgradbi avtomobilnih motorjev. Za časa prvega dirkanja leta 1911. je znašala vsebina cilindra še več kot 10 litrov. Ker pa dosežejo stroji danes že pri dvoliter-skem cilindru skoraj 200 km, so začeli vsebino zmeraj bolj zniževati. Pravilo je: dirkalni današnji avtomobil je jutri že navadni avto. Sedaj vozijo z dvelitersko vsebino, za leto 1926. je pa napovedana 1.5 literska. In ta za India-
nopolis napovedana vsebina bo prešla tudi na druge znamenite dirke, i^ko na francoski Grand Prix in na veliko darilo Evrope.
Izpred sodišča.
Nakup sumljivega blaga. Neki trgovec iz škofjeloške okolice je kupil 12 kg ukradene konjske žimo in je bil obsojen radi nakupa sumljivega blaga na 500 Din globe ali v slučaju, da ne plača globe, na 10 dni zapora. Poleg tega jo moral povrniti blago in bo moral plačati še vse sodne stroške.
Kaznovana pretepača. France Vodnik, 24 letni posestnikov sin iz Zagorice, je bil obtožen, da je udaril 19. jim. letos s kosiščem po glavi Luko Peterka. Prebil mu je s silnim udarcem lobanjsko kost. Pri isti priliki pa je napadel tudi Ivana Peterka in ga je težko poškodoval na ta način, da ga je tolkel s kar.i-nom po glavi. Obtoženi Vodnik so je zagovarjal, da je bil takrat precej vinjen, nahujskan in pa, da je duševno manj vreden in v takem stanju ne odgovarja za svoja dejanja. Zdravniki so ugotovili, da je fant res duševno manj vreden, pač pa je popolnoma odgovoren za vsa svoja dejanja in je še vedno odgovoren tudi kazenskemu zakonu. Na podlagi tega izreka je bil obsojenn France Vodnik na 6 mesecev ječe in bo moral plačati Peterki okrog 40.000 Din za zdravniško oskrbo, zmanjšano delazmožnost, bolnico in za pokvarjeno obleko. — V Hočevarjevi gostilni pri Sv. Val-purgi sta se sprla obtoženi France Aljaž iz Hraš pri Smledniku in njegov tovariš Janez Vehovec. Po prepiru je France Aljaž odšel iz gostilne. Počakal pa jo ob cesti v zasedi svojega tovariša Vehovca, oborožen z nožem in s kolom. Ko je ta prišel, ga je napadel s kolom, nato pa ga je oklal na levi roki in mu zlomil komolec. Poškodba je težka in jo ho fant več ali menj vedno čutil. Obtoženi Aljaž je ponujal poškodovanemu tovarišu 2000 kron za bolečine in odškodnino, da bi ga ne tožil, toda zadeva se ni mogla prikriti, ker mora vsako tako poškodbo javiti tudi zdravnik.
France Aljaž, ki se je zagovarjal s silobranom, je bil obsojen radi težke telesne poškodbe na 6 tednov ječe in bo moral plačati vse stroške, takso 50 Din in 1000 Din za bolečine.
Zasačeu podstrehar. Dne 12. nov. je zasačila Antonija Grmekova v šoli v Krašnji neznanca, ki je prišel iz podstrešja, kjer je pokradel več obleke in perila. Ko ga je prijela in peljala k soprogu, se je ugotovilo, da se je ujel nevaren podstrehar, ki je izvršil gotovo že več podobnih tatvin. Obtoženi se je zagovarjal, da se na dogodek sploh ne spomni, ker je bil takrat popolnoma pijan in sploh nI vedel, kjo je, kod hodi in kaj dela. Ta zagovor pa ni držal, ker je obtoženi Tomaž Vuletič, po poklicu krznar, doma iz Reke, že znan kot delomržen človek, ki raje krade in berači kot pa dela, in je bil obsojen na 3 mesece težke ječe.
Dijaški vestnik.
d Počitniška zveza je razposlala podružnicam SDZ okrožnico, kjer jih poziva, da v božičnih počitnicah skličejo občne zbore in se v smislu sklepov počitniškega zborovanja pre-urede v dijaška počitniška društva, za kar so v okrožnici podrobnejša navodila in nasveti; nadalje jih je opozorila, kako naj tovariši tudi božične počitnice porabijo, predavajo in se med seboj spoznavajo ter utrjujejo prijateljstvo študentov domačega kraja, razložila jim je svoj načrt za velike počitnice, predvsem romanje v Italijo v drugi polovici avgusta, in naročila, naj že sedaj zberejo udeležence. Vsako društvo naj imenuje svojega delegata za izredni zbor Pz, ki bo v nedeljo 11. januarja ob 10 dopoldne v akad. domu. Če kdo okrožnice ni prejel, jo dobi: Počitniška zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5, Akad. dom.
Poizvedovanja.
Našla sc je francoska knjiga »Sainte Bi-ble«. Dobi se pri mest. pometaču v Zvezdi.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da jc danes po dolgi, mučni bolezni, previden« s tolažili svete vere. preminula naša iskreno ljubljena, nepozabna, Haga in dobra sestra in teta, gospa
pcsestnica in gcstilničarka.
Pogreb predrage pokojnice bo v soboto, dne 20. t. m. ob 2 pop. iz hiše žalosti, Pred škofijo IS, gostilna pri »Sokolu«, na pokopališče pri Sv, Križu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Liubltr.na, dne 18. decembra 1924.
Jcško Ssšek
Marija Podgoršek, Ivana Sesek,
sestri
in ostali sorodniki.
Matei Kubad
brat
Po hudem trpljenju so nas v sredo 17. dccembra ob pol 4. url popoldne zapustili in se preselili v boljšo večnost naša dobra mama
Položili jih bomo k božjemu počitku v petek 19. 1. m. ob treh
popoldne nn pokopališču na Žalah.
Dobra nioma, v Bogu ste zaspali, v Bogu počivajte! Kamnik - Tivat, dne 17. decembra 1924.
HCF, inž. IVAN, DOMINIK, otroci.
ANDREJ, soprog.
Perilo za dame ln gospode
SEVER po najnižjih cenah
Primerna božična darila N. Al€Š0¥CC, Canharjevo nairr. I
Nudim vpletke (kite) lasne obročke.
Barvanje las z Oresl Hene.
M. POOKRAJSEK
friier sa dame In gospode
OKRASKE za božično drevo
svečice, božične in novoletne razglednice najceneje v veliki izbiri IVAN BAHO-VEC, Sv. Jakoba trg 8t. 7.
Praktikantinja
z enoletno prakso, z znanjem slovenskega, nemškega in nekoliko srbohrvaškega jezika, išče primerne službe. Cenj. ponudbe na upovo lisla pod Stev. 7901.
flHIOHfflfSSESBSinSSElBEiESESBHB.
barve, Črnila, lake, kit, emajle, iopiie in zajamčeno čisti firnei naiboljie kakovosti nudi
Medk-Zankl
Maribor Ljubljana Novi Sad
podružnica	centrala	skladišče
Tovarne
LJubljana — Medvodo.
Inserati v »Slovencu« imajo popoln uspeh. - Inserirajte v njem!
ŠTEPARICA
dobro izvežbana, katera je I zmožna tudi gospodinjstva, ' se pod ugodnimi pogoji s j 1, januarjem sprejme. Ponudbe na upravo lista pod »ZMOŽNA« št. 7933.
Damski klobuki
nakiteni, od 100 do 150 Din, baržunasti nakiteni od 200 do 300 Din, velour svileni po 200 Din. Oglejte si izložbo!
HORVAT,
modistka — Stari trg.
ZNAČAJEN DRUŽABNIK
samec, se sprejme pod ugodnimi pogoji v dobro vpeljano trgovino z mešanim blagom v večjem kraju na Dolenjskem. Isti bi vodil trgovino samostojno. Potreben kapital Din 80.0C0. — Ponudbe na upravo lista
pod »Takojšnji nas'.op« 7878 ♦♦♦♦♦♦♦*********** * ********
PERJE
kokošje, račje, gosje in gosji puh, oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka
E. Vajda, čakovec
BttMBauiUfiiiftueBBaaeaaa
OB 25-LETNICI!
»PR! SOLNCU«
za vodo — K. Widmayer
Priporočam kot najprimern. darila za Miklavža in Božič: Vse vrste perila, volneno pleteno blago, manufakt blago, venčke za neveste, opravo za novorojenčke. — Abtahe (peče: edina zaloga), kravate, nogavice itd. Pri večjem odjemu prim. popust BBBaaaBBBBaaBaaaaB
NAJBOLJŠA
REKLAMA so oglasi v »Slovencu«.
DRUŠTVOM in
ZASEBNIKOM
oskrbuje prevajanja, prepi-»ovanje in ekspedicijo raznih spisov ■> POSREDOVALEC, Sv. Petra c. 23._t
POSTREŽNIČO
sprejmem za 2 dni v tednu. Opekarska cesta 18, priti. Osebne zglasitve popoldne.
Radi OPUSTITVE
trgovine se od sobote, 20. t. m. naprej do Novega Jeta, poceni razprodajo dvokolesa, motorji, razni otroški in igračni vozički, vozički s košaro, tikikiji, Šivalni stroji, pneumatika Itd. Ljubljana, Stari trg 28.
POZOR! Na prostovoljni
JAVNI DRAŽB!
«c bo prodalo dne 26. decembra 1924 ob 10 dopoldne POSESTVO, .obstoječe 3z gospodarskega poslopja, njiv in travnikov, skupno ali parcclirano. Zbirališče na Kamnigorici St. 3, p. Št. Vid nad Ljubljano. 7953
HARMONIKA
trivrstna, hromatična, se po zelo ugodni ceni proda. Ponudbe sc: prosi na naslov Henrik KENDA, Ljubica, Mestni trg.	7945
ČEVLJI
konkurenčne cene v trgovini »PRI GORENJKI« — na vogalu Pogačarjevega trga 3 in Linsfarjeve ulice poleg Buzzolinija.
MARIJANA KUMP.
NA STANOVANJE"
sprejmem brezplačno starejšo, zanesljivo žensko. — Naslov v upravi pod 7957,
Za BOŽIČ
in NOVO LETO si lahko ceno nakupiš primerna darila pri tvrdki
I. PODBOJ
SV. PETRA CESTA.
Gumbi iz blaga
in usnja sc izdelujejo najceneje v trgovini »PRI GORENJKL — na vogalu Pogačarjevega trga in Lin-garjeve ulice, poleg trgov. Bnzzolinl.
Marijana Kump.
Mak rodbina IŠČF. dobro in pobožno
DEKLICO
It 2 malima deklicama 4 tet, ki govori perfektno tudi nemško in )e voljna pomagati v hiši. Nastop takoi. Naslov: Ing. Drag. Stručli, Koprivnica. Hrvatsko.
TfOirict kilogram po 25 IIO}lldl Din, in ČAJNO MASLO kilogram po 55 Din, pošilja po povzetju v vsaki množini Mljekarska udruga v Vlrovitici.	7742
Zaradi družinskih razmer sc proda takoj po ugodni ceni
majhna hiša
z lepim vrtom, cel dan na solnčnati legi. — Naslov v upravi lista pod štev. 7898.
TEHTNICA"
DECIMALKA za 500 kg, z uteži vred, v dobrem stanju naprodaj po ugodni ceni. Naslov v upravi pod 7899.
DoliCna in novoletna darila
po najnižjih cenah priporoča tvrdka
IV. BONAC
LJubljana, Šelenburgova ulica S.
Najnovejše garniture in mape za pisalne mize, pisemski papir, božični okraski, papir najrazličnejših vrst in barv, staniol i. t. d.
za priporočilo svoje tvrdke ali podjetja v kakem časopisu, kakor bi bilo to v skladu z uspehom, ki ga je dosegla reklama, nai bo uverien. da je temu ponajveč vzrok napačno izbran način reklame. Zato jc neobhodno potrebno, da se vsak trgovec ali obrtnik, pa tudi vsakdo, ki kai kupuje ali prodaja, obrne poprej na upravo našega dnevnika in zahteva podrobnih pojasnil in proračun. Stranka si pri tem prihrani trud in stro-žke in sc obvaruje češče večje škode.