Knjižni desant« na licej Prešeren Naš pogovor : županski kandidat Roberto Cosolini o vprašalniku Med ljudmi /9 Pravosodje: v Trstu odlično, v Gorici nekoliko bolje, splošna slika pa slaba Primorski Amerika je vse manj Amerika MARTIN BRECELJ Ob koncu tega leta bo prenehal obratovati tevatron pri Chi-cagu, ki je bil do izgradnje Velikega hadronskega trkalnika (LHC) v Ženevi najmočnejši po-speševalnik najmanjših delcev na svetu. V ameriških zveznih blagajnah ni denarja, da bi mu podaljšali življenje, odgovorni zanj pa niso našli nadomestnih virov. ZDA zaradi finančne stiske ne nameravajo niti graditi novega trkalnika in bodo raje podprle evropski LHC, pri katerem sicer od vsega začetka sodelujejo. Gre za pomembno znamenje časov, saj smemo trditi, da so ZDA prisiljene odpovedati se vodilni vlogi pri raziskovanju najmanjših delcev. A to ni edino raziskovalno področje, na katerem izgubljajo svojo dosedanjo premoč. Tako npr. tudi v raziskovanju vesolja Američane vse bolj dohitevajo in mestoma že prehitevajo Rusi, Evropejci, Japonci in Kitajci. Slednji so medtem Američanom že odvzeli primat v izdelovanju najhitrejših računalnikov in na Kitajskem deluje ta čas največji center za raziskovanje sončne energije. Skratka, zapiranje trkalnika v Illinoisu je le eden izmed simptomov resnejšega ameriškega sindroma. Ameriški predsednik Ba-rack Obama se dobro zaveda tega stanja. V svojem torkovem govoru o položaju v državi je dejal, da so ZDA sicer še vedno »največje« na svetu, a opozoril je, da ne smejo spati na lovorikah. Američanom je sporočil, da je napočil »trenutek sputnika«, kot se je izrazil. Mislil je na izstrelitev prvega sovjetskega satelita, ki je v ZDA sprva sprožil preplah, nato pa energično reakcijo, ki je naposled privedla do zmage v tekmi za osvojitev Lune. V skladu s tem je šef Bele hiše v svojem govoru napovedal vlaganja v inovacije in izobraževanje. A vse to v mejah, ki jih postavlja nujno varčevanje, je takoj pristavil. Žal pa te meje postajajo vse tesnejše, kot dokazujeta prav zaprtje tevatrona in redukcija ameriškega vesoljskega programa, za kar se je odločila prav Obamova administracija. Skratka, Amerika vse težje ohranja svoj status vsestransko vodilne svetovne velesile. Z dobro voljo je mogoče marsikaj popraviti in izboljšati, a ne čisto vsega, predvsem pa ni mogoče ustaviti in še manj obrniti procesa staranja, ki velja tudi za politične tvorbe. Šibitev svetovne velesile pa nujno ima dalekosežne posledice. Najbrž ni slučaj, da so prav zdaj zabredli v težave proameriški režimi v arabskem svetu. dnevnik SOBOTA, 29. JANUARJA 2011 Št. 24 (20.039) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € EGIPT - Na ulicah vseh važnejših mest je včeraj protestiralo več deset tisoč ljudi V nemirih 20 mrtvih Mubarak odstavil vlado Predsednik je ob tem razglasil policijsko uro - ZDA zaskrbljene GORICA - Predstavili niz pobud ob stoletnici SPDG Slovensko planinsko društvo se že sto let odpravlja v gore GORICA - Slovensko planinsko društvo Gorico letos praznuje svojo stoletnico. Ustanovili so ga 28. januarja leta 1911, preživelo je dve svetovni vojni, danes pa šteje okrog petsto članov. Na sedežu društva v goriškem KB Centru so včeraj predstavili niz pobud, s katerimi bodo praznovali častitljiv jubilej. Konec marca bodo priredili čezmejno pokrajinsko smučarsko prvenstvo, v začetku aprila bo slavnostni kulturni večer v goriškem Kul- turnem domu, poleti se bodo povzpeli na najvišje bolgarske vrhove. Stoletnico bodo obeležili tudi z izdajo knjižice in vodnika, ki se ga bodo veselili pohodniki, kolesarji in kajakaši. Na 15. strani KAIRO - Med včerajšnjimi protesti v več egiptovskih mestih je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, vendar pa ta številka ni končna, saj poročajo tudi o več sto ranjenih. V mestu Suez je življenje izgubilo najmanj 13 ljudi. O smrtnih žrtvah poročajo tudi iz Kaira, kjer naj bi bilo ubitih 5 ljudi, v mestu Mansura pa sta dva človeka podlegla poškodbam, ker so ju zadeli gumijasti izstrelki. Na ulicah egiptovskih mest je protestiralo več deset tisoč ljudi, ki so zahtevali odhod dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka z oblasti. Mubarak je razglasil policijsko uro, naposled pa je odstavil vlado. Na 13. strani Deželno tajništvo SKGZ o SSG Na 3. strani Trbiška mejna policija prijela tihotapce ljudi Na 3. strani Nov uspeh tržaških dijakov Na S. strani Smrt Brumattija sprožila preverjanje Na 14. strani Vila obsojena na sožitje z zaporom Na 16. strani ŠPETER - Manjšina Sredstva GS za muzej in kulturni center ŠPETER - Gorska skupnost Ter, Nadiža in Brda je v začetku tega tedna odobrila preliminarni načrt za dokončanje del na sedežu Gorske skupnosti (GS) v Špe-tru, kjer bodo uredili prostor za etnografski muzej in kulturni center slovenske narodne skupnosti vi-demske pokrajine. Vrednost del je ocenjena na 440.000 evrov. Na sedežu GS pa so tudi odprli urad, ki ponuja informacije v slovenskem jeziku in pomoč uporabnikom, ki sodelujejo pri popisu kmetijstva. Na 2. strani ITALIJA - V težavah zaradi afere Rubygate Berlusconi napada sodnike in opozicijo RIM - »Edino, kar imajo skupnega bivši komunisti in bivši fašisti, je to, da hočejo uničiti Berlusconija in oškodovati Italijo z rdečo pomočjo spolitiziranih sodnikov, ki so pripravljeni poseči vsakokrat, ko situacija to zahteva. Toda tudi tokrat bo njihova ofenziva odbita.« Tako pravi premier Silvio Berlusconi v video sporočilu, ki ga je objavil sinoči, da bi reagiral na vse hujše težave, v katere je zabredel z afero Rubygate. S to svojo potezo je Berlusconi izzval ostre reakcije celotne opozicije, ki vztraja, da mora premier odstopiti. Milanski tožilci pa so potrdili, da bodo čim prej zahtevali sojenje proti Ber-lusconiju po hitrem postopku. Na 6. strani Železi ina rere n Nabrežina 124 30% POPUST NA ZIMSKA OBLAČILA 2 Sobota, 29. januarja 2011 ALPE-JADRAN / ŠPETER - Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda Sredstva za etnografski muzej in slovenski kulturni center Za ta namen 440 tisoč evrov - Za deželni popis kmetijstva na GS odprli tudi slovenski urad ŠPETER - Na sedežu gorske skupnosti Ter, Nadiža in Brda so odprli urad, ki ponuja informacije v slovenskem jeziku in pomoč uporabnikom, ki sodelujejo pri popisu kmetijstva. Gre za velik projekt, ki ga izvaja državni statistični zavod ISTAT v sodelovanju z Deželo Furlanijo-Julijsko krajino, da bi prikazal stanje kmetijstva na podlagi ažuriranih podatkov. Pristojna direkcija za finance, premoženje in programiranje - Služba za statistiko in splošne zadeve Avtonomne Dežele Furlanije Julijske krajine je ob tem pripravila vrsto pobud, da bi v vseh fazah popisa zagotovila primerno varstvo in učinkovito sodelovanje jezikovnih manjšin pri popisu. Spletna stran v italijanskem in slovenskem jeziku "http://www.censimentoa-gricoltura.fvg.it" in "http://www.censi-mentoagricoltura.istat.it/" je bila izdelana z namenom, da bi uporabnikom ponudila informacije in pomoč v zvezi s popisom. Poleg tega deluje jezikovna služba v slovenskem jeziku, ki ponuja uporabnikom informacije in pomoč v slovenskem jeziku na sedežu deželnih uradov v Trstu, Gorici in Špetru. Kar zadeva drugo delovanje Gorske skupnosti Ter, Nadiža in Brda pa velja omeniti, da so v začetku tega tedna odobrili preliminarni načrt, ki ga je pripravil arhitekt Maurizio Gerussi in na podlagi katerega je predvideno dokončanje del na uradnem sedežu Gorske skupnosti v Špetru, kjer bodo uredili prostor za etnografski muzej in kulturni center slovenske narodne skupnosti videmske pokrajine. Finančna sredstva v višini 440.000 evrov bodo namenili za dokončanju del znotraj in zunaj že obstoječe večnamenske dvorane, v kateri bosta muzejski prostor in kulturni center slovenske narodne skupnosti na Videmskem. Na isti seji je izredni komisar gorske skupnosti Tiziano Tirelli sprejel tudi sklepa, ki zadevata še dva strateška projekta za razvoj Nadiških in Terskih dolin, katerih skupna vrednost znaša skoraj 760.000 evrov. Predvidena so ureditvena dela na manjših čezmejnih cestah, in sicer izredno vzdrževanje, varnostni ukrepi ter preureditev občinske ceste Če-plešišče-Grmek v vrednosti 640.000 evrov. Vrednost drugega preliminarnega načrta znaša 119.196 evrov, izvaja pa se v okviru programa za razvoj kmetijstva v obdobju 2007-2013 FJK. S temi sredstvi bodo v občini Ahten zgradili novo 1430 metrov dolgo gozdno cesto, ki bo in povezovala občinsko cesto Subid-Pros-nid s pobočjem Repa. Gorska skupnost Ter, Nadiža in Brda je odobrila sredstva za tri strateške projekte, od katerih eden neposredno zadeva tudi slovensko narodno skupnost na Videmskem nm SLOVENIJA - Vrh vladne koalicije Koalicijski partnerji dosegli soglasje o prioritetah vlade LJUBLJANA - Predsedniki koalicijskih strank in vodje njihovih poslanskih skupin so na včerajšnjem srečanju na vladi dosegli soglasje o programskih prioritetah vlade. Napredek naj bi dosegli tudi glede medsebojnih razmerij. Strankarski vodje so po koalicijskem vrhu izrazili pričakovanje, da bodo dogovorjeni ukrepi sprejeti in realizirani čim prej. Predsedniki koalicijskih strank in nekateri ministri so v minulih tednih dosegli soglasje glede razvojnih prioritet vlade, na minulem kolegiju pri premierju Borutu Pahorju pa so zgladili tudi nesoglasja v svojih vrstah, med drugim v odnosu do DeSUS. Med drugim so se dogovorili glede zakona o nezdružljivosti poslanske in županske funkcije ter o spremembah volilne zakonodaje. Bližje so kompromisu glede zahteve Zares za odpoklic slovenskih vojakov iz Afganistana. Po besedah vodja poslanske skupine SD Dušana Kumra so postavili "piko" na prioritete in od zdaj naprej začnejo delati. Ob tem Kumer dodaja, da morajo predlogi zakonov čim prej v parlament. Povedal je tudi, da bo vlada o pogodbi s Patrio odločala prihodnji teden. O formalnem sodelovanju nepovezanih poslancev s koalicijo se bo, tako Ku-mer, dogovoril premier Borut Pahor. O nezdružljivosti poslanskih funkcij z županskimi pa po njegovih besedah niso soglasni, zato bo zakon prišel v parlament in bodo o njem glasovali. Vodja poslancev Zares Franco Juri je po sestanku dodal, da so določili tudi ča-sovnice in nosilce teh prioritet. Tudi pri političnih vprašanjih je koalicija po njegovih besedah prišla dlje kot doslej. Ob tem je pojasnil, da bodo tudi nepovezani poslanci v prihodnje povabljeni na razširjeni kolegij. Po njegovih besedah so koalicijski partnerji izpostavili potrebo, da pri vseh nadaljnjih zakonodajnih postopkih, ki zadevajo delovna razmerja in pravice delavcev, dosežejo dogovor s socialnimi partnerji. Enotnost so dosegli tudi pri dokumentu, ki kot prioritete navaja finančno disciplino, boj proti gospodarskemu kriminalu in izboljšanje razmer glede delovne zakonodaje, prav tako pa tudi pri klju- čnih političnih vprašanjih, kot je na primer nezdružljivost funkcij. Juri se je dotaknil tudi skorajšnje kampanje pred morebitnim referendumom o pokojninski reformi. Poudaril je, da morajo državljanom prikazati tudi plati reforme, ki doslej niso bile izpostavljene. Kot je dejal, pa referendum ne izključuje nadaljnjih pogovorov s socialnimi partnerji pri vseh drugih zakonodajah, ki zadevajo delovna razmerja in status delavcev. Tudi v DeSUS prioritete vlade enotno podpirajo, je zagotovil prvak stranke Karl Erjavec. Glede nepovezanih poslancev pa Erjavec ne vidi težave, če ti glasujejo za predloge vlade. Dejstvo pa je, da ne bodo podpisali koalicijskega sporazuma, temveč bo šlo za neko drugo obliko sodelovanja, je dejal. Vodja poslancev LDS Borut Sajovic je včerajšnji posvet ocenil kot "najbolj konstruktiven in konkreten vrh koalicije, ki bo dal rezultate". Srečanja so se udeležili tudi nekateri ministri in vsi predsedniki koalicijskih strank, ki pa z izjemo Erjavca niso dajali izjav za medije. Očetu umorjene Sana'a trideset let zapora TRST - Tržaško prizivno porotno sodišče je sinoči obsodilo El Ke-taouija Dafanija na trideset let zaporne kazni. Maroški državljan je 15. septembra 2009 v kraju Mon-tereale Valcellina (v pokrajini Por-denon) ubil osemnajstletno hčer Sana'a, ki je odšla stanovat k svojemu italijanskemu fantu. Na prvi stopnji je bil Dafani obsojen na dosmrtni zapor. Včeraj je glavni tožilec zahteval tridesetletno zaporno kazen in sodni senat se je s tem strinjal. Odvetnika obrambe Leone Bellio in Marco Borella sta zahtevala nižjo kazen, omenila sta, da umor ni bil naklepen, temveč sad trenutnega besnega izbruha, ki je sledil hčerini odločitvi, da pobegne od doma in se preseli k fantu. Dekle je pobegnilo od doma in se nekaj tednov ni pogovarjalo z očetom, z izjemo občasnih SMS sporočil. Gorska nesreča in reševanje z vitlom TRBIŽ - Včeraj se je med plezanjem po gori Bucher, v bližini Mangarta, ponesrečil slovenski alpinist. 37-letni Zvonko Cvek iz Cerknega je po navedbah deželnega radia RAI plezal po ledenem slapu, ko se je nanj vsul led, ki ga je zadel v glavo. Padel je, zadržal pa ga je 36-letni soplezalec Ivan Razpet. Skupaj sta se zatem spustila nekoliko nižje in z mobilnim telefonom poklicala na pomoč. V reševalno akcijo so se vključili helikopter italijanske službe 118, ra-beljski gorski reševalci in finančni stražniki, uporabili so vitel. Ponesrečenca, ki je doživel močnejši pretres možganov, so prepeljali v videmsko bolnišnico. Danes v Sežani srečanje plesnih skupin SEŽANA - Sežanska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti organizira danes ob 18.uri v Kosovelovem domu v Sežani tradicionalno srečanje plesnih skupin, na katerem se bo predstavilo pet plesnih skupin, ki delujejo na območju vseh štirih kraško-brkinskih občin oz. pod okriljem sežanskega javnega sklada za kulturne dejavnosti. Tako bodo zaplesali člani Plesnega društva Sežana, Društva ljubiteljev baletne umetnosti Divača, Plesna skupina KUD 15. februar Komen, Plesna skupina KD Jože Pahor, Mehki čevlji Sežana in Plesno društvo Srebrna Senožeče. Predstavili se bodo tudi mladi plesalci baleta, izraznega plesa in modernih ritmov. (O.K.) SLOVENIJA - Škoberneta sumijo, da je jemal podkupnino Zaslišanje osumljenega sodnika pri preiskovalnem sodniku prekinili V zameno za denar naj bi odpravil mednarodno tiralico za osumljenca kaznivih dejanj povezanih s prostitucijo in goljufijami LJUBLJANA - Preiskovalni sodnik na Okrožnem sodišču v Ljubljani je včeraj nadaljeval zaslišanje sodnika Milka Ško-berneta, osumljenega jemanja podkupnine. Toda zaslišanje so prekinili, ker se je zagovornik Škoberneta skliceval na imuniteto, ki jo Škoberne kot sodnik po njegovem ima. Škober-netov odvetnik meni, da bi moral o imuniteti odločati državni zbor in ne le parlamentarna mandatno-volilna komisija. Preiskovalni sodnik se bo moral tako najpozneje do danes zvečer, ko se osumljenemu izteče 48-urno sodno pridržanje, odločiti o nadaljnjih korakih. Kriminalisti so na novinarski konferenci predstavili podrobnosti iz kriminalistične preiskave, v kateri so izvajali tudi prikrite preiskovalne ukrepe. Med preiskavo je bila vsem trem osumljencem izročena navidezna podkupnina v višini 18.000 evrov, ki so si jo razdelili med seboj, je povedal vodja sektorja kriminalistične policije na Policijski upravi Celje Jože Senica. Preiskava se je začela decembra lani, v nadaljevanju pa so potrdili sum, da je sodnik leta 2009 res prejel 9000 evrov, vsi trije osumljenci skupaj pa so zahtevali še 50.000 evrov. Vsem trem so v sredo odvzeli prostost. Na podlagi odredbe sodišča je bilo opravljenih šest hišnih preiskav, pri katerih so našli materialne dokaze, kot so računalniški podatki, listine, mobilni telefoni, zasegli pa so tudi del izročene navidezne podkupnine v višini 11.000 evrov. Škoberne naj bi bil pridržan zaradi suma, da je v zameno za podkupnino odpravil mednarodno tiralico za Esada Ce- hajica, osumljenca kaznivih dejanj, povezanih s prostitucijo in goljufijami. Cehajic v prijavi, ki jo je 28. novembra lani poslal na več naslovov, tudi policiji, in jo je objavil spletni portal 24ur.com, potrjuje, da mu je Škoberne 12. novembra 2010 v zameno za podkupnino odpravil pripor in mednarodno tiralico. V pismu med drugim navaja, da je sodnika Škoberneta spoznal prek znanca. Ta naj bi mu dejal, da bo treba dati nekaj denarja, da "imajo voljo delati". Na koncu pa naj bi bilo v igri vse več akterjev, ki so zahtevali plačilo, je poročal omenjeni spletni portal. Kot je še zapisal v pismu, mu je Škoberne dejal, da je sodišče poslalo nalog za umik tiralice na Hrvaško ter v Bosno in Hercegovino, tako da bi Cehajic lahko odšel v BiH po dodatnih 50.000 evrov. Ko bi predal še dodatni, večji znesek, bi mu sodišče umaknilo tiralico za območje EU. Če Cehajic denarja ne bi izročil, bi Škoberne v sodelovanju z državnim tožilcem razpisal novo obravnavo in ker se Cehajic ne bi odzval, bi zanj ponovno odredili pripor in razpisali tiralico, navaja. "Ob naših srečanjih na Hrvaškem so mi večkrat omenili ministrico za notranje zadeve gospo Kresalovo," piše Cehajic. Trdi, da so izpostavljali, da sta ministrica Katarina Kresal in Škoberne v dobrih odnosih, saj sta v isti stranki. Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal se je odzvala z navedbo, da Škoberneta ne pozna. "Zdi se mi naravnost absurdno, da malodane vsak, ki se znajde v medijsko odmevnih postopkih, manipulira z mojim imenom," je še dejala. (STA) KOPER - S skuterjema, ukradenima v Trstu Rop v zlatarni Šlo naj bi za kriminalce, ki jim je v torek spodletel rop v Novi Gorici KOPER - Kar pri belem dnevu je včeraj v Kopru prišlo do oboroženega ropa v zlatarni. Rop so izvršili trije zakrinkani storilci, ki so na uslužbence vpili v italijanskem jeziku. Ob 11.30 so roparji s čeladami na glavah stopili v Zlatarno Celje v Čevljarski ulici, v strogem središču mesta. Eden izmed njih je uslužbencem zagrozil s pištolo. Pograbili so zlatnino, ure in nakit ter denar iz blagajne in pobegnili z dvema skuterjema. Med begom je trojica skoraj povozila nekaj mimoidočih občanov, skuterja pa so naposled zapustili v samem mestu. Najverjetneje so pot nadaljevali z avtomobilom. Koprski policisti so številki italijanskih registrskih tablic obeh skuterjev posredovali italijanskim kolegom in izkazalo se je, da sta bili obe dvokolesni vozili v četrtek popoldne ukradeni v Trstu, na mestnem območju. Koprska policija in kriminalisti so takoj uvedli preiskavo in blokirali vse izhode iz mesta, kar je povzročilo daljše prometne zastoje. V preiskavo so se vključili tudi kriminalisti iz Gorice in Trsta. Po mnenju preiskovalcev je zelo možno, da so to isti roparji, ki so v torek popoldne iz novogoriške zlatarne Šulin odnesli za več deset tisoč evrov plena. Ropa sta si namreč na las podobna, v obeh primerih so storilci uporabili čelade in skuterje z italijanskimi registrskimi tablicami. Namestnik načelnika tržaškega mobilnega oddelka Leonardo Boido je povedal, da se torkov roparski podvig v Novi Gorici ni posrečil, saj so storilci med begom izgubili plen. »Najbrž so se po neuspehu odločili, da naskočijo koprsko zlatarno,« je dejal Boido in potrdil, da so roparji bržkone italijanski državljani, morda s Tržaškega ali Goriškega, preiskovalci pa imajo na razpolago pričevanja očividcev. (af) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sobota, 29. januarja 2011 3 Glavna pozornost namenjena SLOVENCI V FJK SKGZ - Razprava na deželnem tajništvu V ponedeljek zapade rok imenovanju novega vodstva SSG za prošnje To bo manj»zamejsko«- Govor tudi o skupnih akcijah s SSO in pobudah ob 10-letnici zaščitnega zakona za prispevke GORICA - V tiskovnem sporočilu Slovenska kulturno-gospodarska zveza poudarja, da bodo 8. februarja na skupščini Slovenskega stalnega gledališča imenovali nov upravni svet in predsednika. Dogodek ni pomemben samo zaradi zaključka enoletne komi-sarske uprave. Na skupščini bo prišlo do bistvene spremembe v dosedanjem vodenju ene od naših najpomembnejših kulturnih ustanov. Od njenega nastanka so gledališče vodili Slovenci, odslej bo v upravnem odboru sedelo šest upraviteljev v predstavništvu obeh krovnih organizacij, Društva slovensko gledališče, Tržaške občine in pokrajine ter Dežele FJK. To pomeni, da bo odslej SSG manj "zamejsko', kar se bo gotovo odražalo v izbirah in upravnih potezah novega vodstva. SKGZ verjame, da bo novonastalo stanje v našem teatru lahko priložnost za njegovo rast in večjo zasidranost v širšem obmejnem prostoru. SSG ima vse možnosti, da postane zanimivo kulturno-umetniško središče srednjeevropskega prostora in povezovalec sorodnih gle-dališčnih središč v primorski regiji, seveda ob njegovi primarni nalogi, ki je usmerjena v zamejski prostor. Novo vodstvo tržaškega gledališča se bo po mnenju krovne organizacije moralo resneje posvetiti tudi nekaterim drugim vprašanjem, ki sta jih v svoji ekspertizi že izpostavila strokovnjaka Marija Marc in Renato Manzoni. Ekspertizo SKGZ podpira in bo tudi na podlagi teh pogledov nastavila svoja prizadevanja v upravnem svetu SSG. V prvi vrsti gre za finančni problem. V tem primeru bo treba biti dokaj konkretni in odločni. Gledališče naj deluje s sredstvi, ki so bila že določena in naj morebitne dodatne finančne vire išče v evropskih in drugih možnih mehanizmih, ne pa na račun ostale manjšinske organiziranosti. Od tega stališča SKGZ ne bo odstopala. Ravno tako pomembno je vprašanje Kulturnega doma, v katerem teater deluje. Tudi za njegovo vsebinsko in vsestransko obogatitev bo moralo novo vodstvo poiskati primernejše in bolj sodobne rešitve. O tem je v četrtek v Gorici tekla poglobljena razprava na deželnem tajništvu Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki jo je vodil predsednik Rudi Pavšič. Na sestanku so kot pozitivno ocenili nedavno srečanje deželnih vodstev obeh krovnih organizacij in sklepe, ki so izšli iz tega srečanja. V prvi vrsti je pomembno, da sta se SSO in SKGZ uskladili pri iskanju skupnih rešitev glede organiza- cijskih in finančnih pogledov v manjšinski stvarnosti. Sestavljena je že šestčlanska delovna skupina, ki bo v naslednjih mesecih usklajevala razmišljanja in predloge, ki sta jih krovni organizaciji zapisali v svojih programskih dokumentih. SKGZ bo ob 10-letnici zaščitnega zakona pripravila niz pobud, da bi z različnih zornih kotov izpostavila pomembne dosežke in tudi zamude pri izvajanju zaščitnih norm. Pomembno obletnico bosta skupaj zabeležili tudi krovni organizaciji, za kar so se dogovorili na goriškem srečanju obeh vodstev. Tajništvo SKGZ je na svoji zadnji seji obravnavalo še nekatere problematike, od skupne Prešernove proslave, vprašanja skupnega zastopstva in nekaterih pobud, ki se s tem v zvezi napovedujejo, uresničevanja evropskega projekta jezik, posodobitve prostorov kulturnega središča v Špetru in vprašanj, ki so vezana na dejavnost in bližnja kongresna obdobja nekaterih pomembnih članic krovne organizacije, še piše v tiskovnem sporočilu SKGZ. TRST - V ponedeljek, 31. januarja 2011, zapade rok za predložitev prošenj za prejem prispevkov iz sklada za dejavnosti in pobude slovenske manjšine v smislu 18. čl. deželnega zakona Furlanije-Julijske krajine št. 26/2007. Sklad finansira ustanove in organizacije primarnega pomena za slovensko manjšino ter manjše ustanove in organizacije slovenske manjšine. Pogoj za pridobitev pravic do prispevkov iz 18. člena deželnega zakona št.. 26/2007 pa je vpis v Deželni seznam organizacij slovenske jezikovne manjšine, kot je to predvideno v 5. členu deželnega zakon št. 26/2007. Vse informacije in dvojezični obrazci so na razpolago na deželni spletni strani www.regione.fvg.it pod rubriko »in evidenza/v ospredju«. Komisarja SSG Andrej Berdon (levo) in Paolo Marchesi kroma LJUBLJANA - Končan seminar za učitelje slovenščine iz Južne Amerike in Avstralije Jesih: Učitelji slovenščine v tujini so ambasadorji slovenskega jezika Državni sekretar za Slovence po svetu in v zamejstvu Boris Jesih LJUBLJANA - Interes za slovenščino se povečuje tudi v oddaljenih krajih, zato so učitelji slovenskega jezika ambasadorji slovenščine v svojih okoljih, je včeraj ob zaključku seminarja za učitelje slovenščine iz Južne Amerike in Avstralije v Ljubljani dejal državni sekretar na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih. Jesih je na novinarski konferenci izpostavil, da učitelji dopolnilnega pouka v slovenskem jeziku v svojih okoljih širijo in uveljavljajo slovenski jezik. Seminar za učitelje, ki je potekal od 19. do 29. januarja v Kopru in Ljubljani, je organiziral urad vlade za Slovence v zamejstvu v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo ter Zavodom Republike Slovenije za šolstvo. Udeležilo se ga je 14 učiteljev, 12 iz Argentine ter po eden iz Peruja in Avstralije. Namen seminarja je bil vzpodbuditi udeležence k pridobivanju novih idej, kako pritegniti k šolskim tečajem nove udeležence, še posebej mladino. TRBIŽ - Indijska kriminalna organizacija izkoriščala nezakonite priseljence Z rojaki ravnali kot z živino Po dveh letih preiskava mejne policije obrodila 12 pripornih nalogov in 10 ovadb na prostosti - V kombijih več dni pokonci s kan to vode in koščki kruha TRBIŽ - Dve leti je bila trbiška mejna policija na sledi kriminalne organizacije, ki je v Italijo skrivoma prevažala nezakonite priseljence. Včeraj so mejni policisti v sodelovanju s kriminalisti iz Vidma in Brescie šli v akcijo in priprli sedem ljudi, indijskih državljanov, ki so osumljeni združevanja v zločinske namene in spodbujanja nezakonitega priseljevanja. V severno Italijo in druge zahodnoevropske države je skupina prevažala rojake, ki so povečini potovali v neznosnih razmerah. Pripornih nalogov je skupaj dvanajst, pet osumljencev pa je na begu. Na njihov račun je državno tožilstvo izdalo mednarodni nalog za prijetje. Preiskava se je na Trbižu začela leta 2008, pod drobnogledom je bila skupina indijskih državljanov, ki je organizirala dolga potovanja za rojake, ki iz hude stiske bežijo v Evropo. Za večmesečno ilegalno in skrajno neudobno potovanje prek Rusije, Ukrajine in Slovaške do Italije in še dlje so Indijci navadno odšteli po tri tisoč evrov. Izčrpani indijski državljani takoj po posegu policije trbiška mejna policija Njihovi rojaki, člani tolpe, so jim v Italiji nudili skrivališča, ko so od sorodnikov iz Indije prejeli plačilo, pa so stranke odpeljali do cilja. Končne postaje so bile v severni Italiji, a tudi v Franciji, Belgiji, Švici, Španiji, Nemčiji ali Veliki Britaniji. Preiskovalci so na lastne oči videli, v kakšnih razmerah so priseljenci potovali v tovornih vozilih. V le-teh je bi- lo nagnetenih tudi do dvajset ljudi naenkrat, kakor navadno blago, ki ga potujoči trgovci uskladiščijo v svojih vozilih. Pogosto so ilegalce skrili v dvojno dno vozila, potniki pa so več dni potovali stoje in za preživetje so imeli na razpolago le kako kanto ali plastenko z vodo in vrečko s koščki kruha. Higienske razmere so bile seveda obupne in vse skupaj je najbolj spominjalo na prevoz živine. Prenatrpana kombinirana vozila so navadno sledila avtomobilom, ki so imeli vlogo izvidnice. Če se je na cesti pojavila patrulja policije, so kombiji pravočasno zavili drugam. V Italiji so organizatorji potovanja zadrževali rojake v pričakovanju plačila, skrivali so jih v okolici Bergama. V dvosobnih stanovanjih brez stranišč se je včasih gnetlo tudi do šestdeset ljudi. Preiskava se je dotaknila tudi Brescie, Cremone, Vicenze in Potenze. Po ocenah preiskovalcev naj bi organizacija v dobrih petih mesecih zaslužila poldrugi milijon evrov. Nekoliko premožnejše stranke so z višjo tarifo (osem tisoč evrov) kupovale schengenske vizume in letalske karte, v igri pa je sodeloval nek podjetnik, ki je po podatkih policije vložil vsaj 120 lažnih prošenj za zaposlitev tujih delavcev. V okviru preiskave, ki jo je koordiniral državni tožilec iz Tolmeča Giancarlo Buonocore, so ob 12 pri-pornih nalogih prijavili sodstvu še 10 indijskih državljanov. Seznanili so se z metodami za poučevanje slovenščine kot drugega/tujega jezika ter z drugimi vsebinami, ki jih potrebujejo, da bi mladim pa tudi ostalim posredovali prvine njihove izvirne kulture in jezika. Končni izdelek seminarja pa je glasilo Naše delo. Sklepne prireditve sta se udeležila tudi Roman Gruden z ministrstva za šolstvo in šport ter Brigita Rupar z zavoda za šolstvo, ki sta gostom predstavila področja delovanja obeh ustanov ter izpostavila e-šolstvo, v katero je vključenih prek tisoč spletnih učilnic. Sogovorniki so še povedali, da si Slovenija prizadeva usposabljati učitelje za poučevanje slovenščine in drugih predmetov v slovenskem jeziku v sobotnih šolah v prekomor-skih državah. Udeleženci seminarja pa so si bili enotni v tem, da so v desetih dneh doživeli tudi utrip današnje Slovenije, ki ga bodo lahko prenesli tako svojim najbližjim kot tudi učencem v daljnih deželah. (STA) DEŽELA - Kocijančič Vprašanje o prevodu v slovenščino TRST - Deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič je na pristojnega deželnega odbornika naslovil svetniško vprašanje, ki zadeva slovenski prevod publikacije o konvenciji otrokovih pravic, ki jo je pripravil deželni urad varuha za mladoletne Furlanije-Julijske krajine in je bila že razdeljena na nekaterih šolah s slovenskim učnim jezikom v tržaški pokrajini. Kocijančič v zvezi s tem poudarja, da je slovenski prevod poln pravopisnih in smiselnih napak, kar predstavlja tudi zaskrbljujoč in ponižujoč odnos do slovenskega jezika. Deželni svetnik zato sprašuje deželni odbor, če se mu ne zdi primerno, da bi prenehal z razdeljevanjem slovenske verzije publikacije, zanima pa ga tudi, kako namerava deželni odbor ukrepati proti družbi Serling scarl, ki je poskrbela za prevod v slovenščino in je ob že omenjenih velikih napakah pri prevodu povzročila tudi občutno škodo sami podobi dežele Furlanije-Julijske krajine. 4 Sobota, 29. januarja 2011 GOSPODARSTVO NAVTIKA - Pogovor s soustanoviteljem podjetja Seaway Japcem Jakopinom »Za nami je najtežje leto v 30-letni zgodovini podjetja« Ladjedelnica v Tržiču je dopolnilni program za izdelavo večjih bark K BEGUNJE - Za vodilnim razvojnim podjetjem na področju navtike, begunjskim Seawayem, je težko leto. Kljub temu je podjetje v panogi, ki jo je kriza prepolovila, na račun razvoja hibridnih plovil zabeležilo rekordno prodajo. To bo tudi prihodnja usmeritev podjetja, je v pogovoru za STA povedal soustanovitelj Seawaya Japec Jakopin. Kriza je čas velikih sprememb, ki bo velika prilagajanja terjala tudi od podjetja, ki je za svojo hitro rast in uspehe pobralo že vrsto nagrad. Potrebno se bo prebuditi iz cone udobja, je ob novi svetovni razporeditvi gospodarskih moči opozoril Jakopin, ki pa zaupa v Evropo in znanje njenih prebivalcev. Kako je recesija vplivala na navtično panogo? Kriza je od leta 2007 do leta 2010 prodajo v navti-čni branži razpolovila. Pravi zaslužek navtike oziroma trga, ki hrani navtično armado, pa se je zmanjšal za šestkrat. Tako imamo pravico govoriti o hudih spremembah. Vendar se Seawayu prodaja ni prepolovila ... Ne. Za nami je rekordno leto predvsem zaradi razvoja hibridnih plovil greenline, ki so proti pričakovanjem izjemno uspela. Bo to tudi smer razvoja v letu 2011? Tako je. Sedaj prihaja greenline 40. To je večja barka iste filozofije, saj se greenline izjemno uspešno širi po svetu. Kako se obnese nova ladjedelnica v Tržiču v Italiji, ki jo je Seaway uredil v letu 2009? To je naporen podvig, ker smo na področju druge kulture in druge zakonodaje. Evropa nam pri tem sicer pomaga, ker se meje med nacionalnimi državami brišejo, ampak to je vseeno velik zalogaj in ga še nismo pogoltnili. Bolj velikopotezno kot smo se, se tega ne bi mogli lotiti. Delo na Zgoši pri Begunjah se medtem normalno nadaljuje? Ladjedelnica v Tržiču je dopolnilni program za izdelavo večjih bark, ki jih ni mogoče prevažati po cesti in jih je treba neposredno splaviti v morje. Izhod na morje smo nujno potrebovali, medtem ko na Gorenjskem ostajata razvoj in izdelava bark greenline, ki jih je mogoče prevažati. Ali Seaway še vedno dosega visoke dobičke? Predvsem zaradi omenjene investicije v Italiji si kakšnega velikega dobička ne moremo obetati. Ves denar smo investirali v razvoj greenline, v razvoj zelenih tehnologij, v vetrno energijo, v izobrazbo in učenje ljudi ter v produkcijo v Italiji. Bolj politična kot poslovna odločitev je potem, ali te stroške amortiziramo prek naslednjih 20 let ali pa takoj vpišemo stroške in leto končamo z izgubo. Kako ste v celoti zadovoljni z minulim letom? Po mojem je bilo leto 2010 najtežje v 30 letih, odkar se ukvarjamo z navtiko. Ogromno smo se naučili in vidimo, da bomo morali spremeniti veliko stvari, da bomo uspešno lahko živeli in se razvijali v prihodnjih letih. Bili smo v hudem območju udobja, ki si ga sedaj ne da ne bomo mogli več privoščiti, ampak ne bi bilo prav, da bi si ga, ker ne bi bili več v sozvočju z okolico, v kateri delamo. Tako da bomo morali veliko stvari spremeniti. Kakšni so vaši načrti, vaša vizija? Dolgoročnih načrtov nimamo, saj jih je težko oblikovati. Radi bi ostali v tem, kar nas veseli in kar radi delamo in seveda rasli, ker so naše tudi zahteve do samega sebe in zahteve naših naročnikov vedno višje. Zaradi tega se naše delo ves čas spreminja, tako kot se spreminjajo tehnologije, oblikovanje, orodja, ki jih pri tem uporabljamo. Kar je zelo zanimivo, pa je predvsem to, da imamo opravka z vedno bolj talentiranimi in zanimivimi mladimi ljudmi, ki prihajajo iz vsega sveta in to je pravzaprav bogastvo mojega dela. Če se ozrem na teh 30 let, sem bil ves čas obkrožen z ljudmi, ki so vedeli veliko več in so bili veliko bolj talentirani od mene. Seaway se neizogibno povezuje z vami in vašim bratom Jernejem. Kakšen je vaš recept za uspešno podjetje? Sam nisem menedžer, sem industrijski oblikovalec v navtiki. Za uspešno samostojno delo je pomembno, da človek posluša svoje srce in dela to, kar ga veseli. Svetujem, da se pri tem ne obotavlja preveč, temveč se dela loti z vsemi močmi. Kako pa naj posamezni podjetnik in gospodarstvo kot celota premagata krizo? Odgovor je v prilagajanju spremembam. Jasno je, da sta Evropa in Amerika prišli v neke vrste vakuum, saj se po napovedih kar 80 odstotkov rasti v prihodnjih petih letih pričakuje od držav, kot so Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska. V te države smo izvozili delovna mesta in sedaj se ukvarjamo s tem, kaj bodo delali naši otroci. Z globaliza-cijo smo porušili odnos, ki si ga je predstavljal stari svet, da so omenjena območja naše kolonije, da bomo mi gospodarji ter da bodo delali za nas. Vendar vsak dela zase in tudi mi bomo morali poskrbeti sami zase. Kakšne so pri tem možnosti Evrope in Slovenije kot njenega dela? Jaz zaupam v Evropo, ker je ohranila multikultur-nost in multietničnost ter s tem svoje bogastvo, medtem ko so vse ostale dežele postale "melting pot" oziroma neke vrste juhe enolončnice. To velja tako za Rusijo kot za Združene države Amerike, Indijo, Kitajsko in Brazilijo. Evropa je zaradi tega veliko bolj bogat in upam s tem tudi veliko bolj inovativen in kreativen prostor. Evropa naj bi po mojem mnenju postala razvojni center sveta in ima za to vse pogoje. Prilagoditve bodo verjetno morale biti hitre in obsežne? Tempo bodo narekovali Kitajci, kar pomeni, da se bodo morale predvsem mlajše generacije krepko zasukati in si zavihati rokave. Prihodnjih 20 ali 30 let ne vidim nobene cone udobja. Ne bo časa za počivanje, treba se bo bliskovito prilagoditi. Kako spodbudno je pri tem okolje, ki ga zagotavlja slovenska država? Z vidika Seawaya, za katerega je Slovenija delovno okolje, medtem ko je tujina njegovo poslovno okolje, menim, da je neprimerno bolje, kot je bilo. Nismo sicer še na nivoju zahodnih držav, ki imajo 200 ali 300 let demokracije in ki niso imele vojnih ali kakšnih drugih "požarov". Če sem odkrit, menim, da je Slovenija zelo soliden prostor za delovanje. Obstajajo področja, ki bi jih vseeno lahko izboljšali? Težko je govoriti o tem, kaj bi vlada morala storiti. Izboljšave se ves čas dogajajo. V zadnjih letih smo dobili evro, se vključili v schengenski režim, sprejeli zakonodajo podobno evropski, kar vse pomaga pri poslovanju s tujino. Zlasti pa je pomembna stabilnost države in okolja. Čeprav je naše okolje stabilno skoraj do žalosti, je to vendarle veliko bolje, kot da bi bilo izjemno nestabilno. Mislim, da imamo več razlogov za zadovoljstvo kot za tarnanje. Tinkara Zupan/STA KOROŠKA - Načrti sejemske družbe Kärntner Messen - Klagenfurt (Koroški sejmi - Celovec) Letos 11 mednarodnih sejmov Prvič bo na sporedu tudi sejem CELOVEC - Prestolnica Koroške bo v letošnjem letu na sejmišču sredi Celovca gostila enajst lastnih mednarodnih sejmov ter še vrsto drugih, gostujočih prireditev. Gospodarski cilj sejemske družbe Kärntner Messen - Klagenfurt (Koroški sejmi - Celovec) za 2011 je ustvariti promet v višini okoli sedem milijonov evrov. Lani so na sejmišču sredi Celovca priredili 13 mednarodnih sejmov, promet je znašal 8,6 milijona evrov, število razstavljavcev 3.533 (iz 20 držav), število obiskovalcev pa skoraj 350.000. Upoštevajoč gostujoče prireditve, katerih je bilo 191 in navijače hokejskih tekem v areni celovškega sejma, so v letu 2010 skupno našteli nad 710.000 obiskovalcev. To sta na tradicionalni letni tiskovni konferenci v začetku tega tedna v Celovcu poudarila predstavnika sejemske družbe, poslovodja Erich Hallegger in njegov namestnik Bernhard Erler. Hallegger je še povedal, da je sejemska družba v zadnjih desetih letih v modernizacijo sejma in v infrastrukturo investirala 13,7 milijona evrov, v letu 2011 pa so v načrtu investicije v višino približno dveh milijonov evrov - predvsem v nadaljnjo izgradnjo sejemske arene. Na tiskovni konferenci je bilo še posebej izpostavljeno, da so sejmi pomembni poslovni dogodki za mala in srednja podjetja na Koroškem, še posebej razveseljivo pa je, da se iz leta v leto veča tako število razstavljavcev kot tudi obiskovalcev iz sosednjih držav Slovenije in Italije. Nekateri sejmi kot npr. kmetijski in lesni, pa so medtem postali celo visoke tehnologije - Pozitiven zaključek 2010 - Gert Seeber novi predsednik nadzornega sveta Družba Koroški sejmi tudi za letos napoveduje uspešno poslovno leto največji v prostoru Alpe-Jadran. Ob tem je pomembno, da se na sejmih zrcalijo področja, ključna za gospodarstvo na Koroškem in v prostoru Alpe-Jadran: les, turizem, gradbeništvo, kmetijstvo itd. Prav ta področja so tudi v središču sejemskega programa za leto 2011. Začeli bodo 4. februarja s strokovnim sejmom za gradnjo hiš, prenovo in varčevanje z energijo, nato sledi od 20. do 23. marca sejem gostinstva in turizma GAST 2011, od 14. do 17. aprila pa skupni sejem Prosti čas in Avto&Bike. 12. in 13. maja je na sporedu strokovni sejem za rehabilitacijo, integracijo in nego Recar, 10. do 18. septembra sledi tradicionalni mednarodni jesenski sejem s skoraj 600 razstavljavci in 90.000 obiskovalci, nato pa - prvič na programu - strokovni sejem za informacijo in tehnologijo IT Carinthia (6. - 7. oktobra). Sejemski program 2011 zaključujeta konjski sejem (14. od 16. oktobra) in EVRO 1,3710 $ -0,0 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 28. januarja 2011 valute evro (povprečni tečaj) 28.1. 27.1. ameriški dolar japonski jen 1,3710 112,76 9 0431 1,3716 113,90 9,0279 kitajski juan ruski rubel mniickn nmiia 40,7130 62 7440 40,6428 62,5530 IliUlJjIVa 1 ULJIJa danska krona hritancU ti int 7,4540 0 86090 7,4538 0,85955 1 LC11 DM 1 Ul 1 L švedska krona nnr\q 1/^ l^rrtna 8,8530 79330 8,8452 7,9230 1 1UI VCjIVCI M Ul ]0 češka krona cvifarclf i Tran« 24,248 1 2942 24,240 1,2940 jVIV-CIIjM Malih. estonska krona maHTarcK i TArint 15,6466 271,70 15,6466 272,90 1 1 1 JM IUI II 1 L poljski zlot 3,9161 1 3644 3,8985 1 3651 Kol IC1U3M UUIdl avstralski dolar nAlnarcki IA\/ 1,3751 1,9558 1,3845 1 9558 ICV romunski lev II1Y\\/CKI litac 4,2574 3,4528 4,2670 3,4528 IILUVJM I I LCli latvijski lats ht37i ICKI rpa 0,7049 2,2982 0,7055 2,2892 UIOLIMJM itrcii islandska krona ti lira 290,00 2 1859 290,00 2 1660 LUI JIVCI III o hrvaška kuna 7,4230 7,4120 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 28. januarja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,26000 0,30438 0,45469 0,13833 0,17000 0,24000 0,858 1,051 1,294 ZLATO (999,99 %%) za kg 31.555,50 € +496,04 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 28. januarja 2011 sejem Družina, šege, zdravje od 18. do 20. novembra. Na tiskovni konferenci se je javnosti prvič predstavil tudi novi predsednik nadzornega sveta družbe, gospodarstvenik Gert Seeber, ki je bil v začetku meseca izvoljen za naslednika celovškega hotelirja Walterja Dermutha, ki je funkcijo predsednika nadzornega sveta družbe opravljal zadnjih 37 (!) let. Ivan Lukan vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,65 IMTTIDCI IDADA 3 Qi1 -0,78 -1 04 KRKA 1 1 IKA KOPER 64,43 15 50 +0,16 +0 00 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 155,00 262,00 +0,00 +0,77 TELEKOM SLOVENIJE 88,00 +1,15 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 47,00 AERODROM LJUBLJANA 17,69 DELO PRODAJA 24,15 rrm Qicnn -0,06 ISKRA AVTOELEKTRIKA ISTRAREN7 16,50 4,90 +2,48 ISIRADENZ NOVA KRE. DANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 10,40 5,50 +0,00 KOMPAS MTS NIKA 7,65 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVALNICA SAVA PO7AVAROVALNICA SAVA 13,620 814 -2,64 PROBANKA SAI MS IIMDI IANA 24,29 361 00 -2 17 SALMS, L_IUD!__IANA SAVA TERME ČATEŽ 82,50 190 00 -0,59 TERME ČATEŽ ŽITO 7AVAROVALNICA TRIGLAV 90,50 17,52 +0,33 +0,00 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 28. januarja 2011 -1,28 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,08 100,77 16 77 -0,46 -0,17 -0,65 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 2,565 0,92 +1,79 -0,70 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 3,085 0,849 +0,49 -0,35 EDISON ENEL ENI 4,10 1737 -0,85 -1 98 FIAT FINMECCANICA 6,985 9,745 -4,51 -0,20 FINMECCANICA GENERALI IFIL 15,85 -1,00 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,407 1067 -1,73 -1 20 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,31 4,71 -1,76 -0,05 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 7,43 2,27 -0,93 -0,55 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,61 1485 -3,03 -1 26 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 36,02 3,80 -1,58 -0,98 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 8,84 1 05 -0,84 -2,41 TENARIS TERNA 17,02 3175 +0,12 -0,70 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,088 7,46 +5,39 +0 13 UNICREDIT 1,827 -1,14 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 89,40 $ +0,07 IZBRANI BORZNI INDEKSI 28. januarja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 845,15 +0,28 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.302,93 967,06 -1,07 -0,22 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 1.642,52 748,33 +1,78 -0,55 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai«=»\/n 301,71 1.624,19 -0,96 +1 70 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.771,38 -1,99 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 11.823,70 2.270,51 -1,39 -2,56 S&P 500, New York 1.276,34 -1,79 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.321,14 4.002,32 5.881,37 +0,21 -1,41 -1,40 CAC 40, Pariz 4.002,32 -1,41 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.893,30 1.226,9 2.920,40 -0,16 -1,68 Nikkei, Tokio 10.360,34 -1,13 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.229,69 2.708,74 +0,31 Sensex, Mubaj 18.395,97 -1,54 / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 29. januarja 2011 5 SLOVENIJA TA TEDEN Spopad za porodnišnice Vojko Flegar Za zdravstvenega ministra Dori-jana Marušiča je gradivo eden boljših strokovnih predlogov, kar jih je prebral v zadnjem desetletju, za nekatere slovenske župane, poslance in tudi del iste stroke pa je zgolj slabo premišljen in neodgovoren poskus varčevanja na nepravem mestu in na napačen način. Gre za strategijo razvoja in celostne ureditve ginekologije in porodništva v Sloveniji (kakor se gradivo uradno imenuje), ki jo je ta teden sprejel nacionalni zdravstveni svet, minister pa je ta dokument svojega glavnega posvetovalnega telesa poslal v enomesečno javno razpravo. A ta se je v resnici začela že lanskega novembra, ko so prve podrobnosti iz gradiva o racionalizaciji mreže porodnišnic prišle v javnost, še zlasti pa, ko so posamezni člani delovne skupine, ki so jo sestavljali ugledni zdravniki, precej naravnost povedali, da predlagajo združevanje manjših porodnišnic in reorganizacijo dela, med drugim z vključevanjem ambulantnih specialistov s tega področja v bolnišnično delo. Marušič ni prvi zdravstveni minister, ki poskuša poseči v sistem slovenskih porodnišnic. Pred šestimi, sedmimi leti je nekaj podobnega enemu izmed njegovih predhodnikov že spodletelo, tokratno strokovno podlago za reformo pa je minister skoraj dobesedno našel v predalu, med »zapuščino«, ki je prejšnji minister zaradi predčasnega konca mandata najbrž ni utegnil niti dobro prebrati. Morda pa se mu ni mudilo, saj je imel ob težavah s splošno reformo zdravstvenega sistema, nazadnje umaknjeno, že tako in tako dovolj težav. Kakor koli, gotovo je, da ana- lize, ki ugotavljajo, da bi kazalo - pa še zdaleč ne predvsem ali zgolj iz finančnih razlogov - nekatere stvari, na katere so ljudje navajeni, ukiniti ali drugače organizirati, niso priljubljene. Omenjena strategija in predlog nove ureditve pa je prav takšno gradivo. V njem namreč piše, da je mreža 14 porodnišnic v državi z dvema milijonoma prebivalcev nesmotrna tako s strokovnega stališča kot upoštevaje javnofinančne stroške. Po mednarodno uveljavljenih merilih (denimo Svetovne zdravstvene organizacije) niso varne porodnišnice, ki imajo manj kot 600 porodov na leto, saj v njih osebje preprosto ne more pridobiti izkušenj, potrebnih v bolj zapletenih primerih (recimo pri porodih dvojčkov ali carskih rezih), kar je eden izmed razlogov, da je umrljivost novorojenčkov v njih višja kot v večjih porodnišnicah. V Sloveniji so tako štiri porodnišnice z manj kot dvema porodoma dnevno, štiri pa z manj kot tremi; v nekaterih izmed njih pa med dvema porodoma občasno mine tudi nekaj dni. Osebje je seveda ves ta čas, ko se »nič ne dogaja«, v službi, prav tako pa so na voljo, a neizkoriščene, drage aparature, na drugi strani pa je dvajset do štirideset kilometrov stran večja porodnišnica. Poleg tega nekatere porodnišnice nimajo bodisi transfuzijskih bodisi kirurških oddelkov, v določenih primerih nujno potrebnih. In kakor hitro je javnost izvedela, katere porodnišnice teh in drugih meril ne izpolnjujejo, so lokalni politiki, podprti z »domačimi« opozicijskimi poslanci, dvignili vik in krik, začelo se je podpisovanje peticij in organiziranje protestnih shodov proti nameram Ljubljane, da Brežice, Trbovlje, Jesenice ali Koper prikrajša za »domačo porodnišnico, kjer se bodoče mamice prav zato, ker je manjša, počutijo najbolje«. Minister Marušič in nekateri člani zdravstvenega sveta pa so ob teh protestih naredili nekaj za ves »projekt« morebiti že usodnih napak. Minister, denimo, sprva ni sprejel delegacije iz Brežic, ki mu je hotela izročiti 20.000 podpisov peticije proti ukinitvi tamkajšnje porodnišnice (čez kakšen teden jo je vendarle), predsednik zdravstvenega sveta, ugledni pediater dr. Rajko Kenda, pa je izjavil, da »20.000, pa tudi 200.000 mamic še ni stroka«, saj »civilna družba z 20.000 podpisi ne zagotavlja, da voda zavre pri 50 stopinjah Celzija«. Nasprotnike slehernega posega v mrežo porodnišnic, bolj ali manj enako že pol stoletja, je to seveda še bolj podžgalo in še preden je zdravstveni svet svoje ugotovitve in predloge tudi uradno izročil ministru, ta pa »odprl« javno razpravo, so poslanci opozicije že izglasovali sklic izredne seje parlamentarnega odbora za zdravstvo. A minister Marušič druge možnosti kot vztrajati pri predlogih svojega zdravstvenega sveta pravzaprav nima. Če bo popustil pritiskom lokalnih politik v tem primeru, se lahko poslovi tudi od sleherne ambicije, da bi se lotil reforme zdravstvenega sistema, ki je odnesla njegovega predhodnika. Tudi ta reforma bo namreč nujno, kot se je že izkazalo, trčila ob marsikateri interes, povrh pa glede tega, kaj je v zdravstvenem sistemu kot celoti treba spremeniti, še stroka ni enotna. Zdravstvena reforma pa je na drugi strani tudi ena ključnih reform, ki jo namerava vlada Boruta Pahorja spraviti pod streho do konca mandata. KOPER, IZOLA, PIRAN - Od 4. do 9. marca 3. Istrski karneval Eksplozija barv, duhovitosti in domišljije na ulicah treh obalnih mest Tretji Istrski karneval želi s svojim bogatim kulturnim in zabavnim programom tradicionalne pustne pojave znova vrniti na ulice in trge primorskih mest. Dneve in večere med 4. in 9. marcem bo v vseh treh slovenskih istrskih obalnih mestih zapolnil bogat kulturni in zabavni program. Poleg krofov, kroštol in mišk so na pustnem meniju številni dogodki, ki bodo gotovo pritegnili množico obiskovalcev iz obalne regije, pa tudi iz ostale Slovenije in od drugod. Med največjimi je vsekakor tretja Istrska pustna povorka, ki je vsako leto bolj domiselna in privlačna. Ta bo na pot po Kopru krenila v soboto, 5. marca ob 16. uri, pri Mercator centru II, končala pa se bo s plesnim rajanjem s skupino Malibu pri Taver-ni. V nedeljo, 6. marca ob 10. uri, bo Izolo prebudilo Veliko otroško istrsko pustno rajanje z bogatim programom za najmlajše. Svojo pot bo pustni sprevod zaključil v nedeljo popoldan v Portorožu. Ob 14. uri se bo iz Lucije vila druga Portoroška pustna povorka, ki se bo zaključila na Trgu Prekomorskih brigad v Portorožu. Zadnje grižljaje istrske pustne pogače bodo udeleženci in obiskovali zagrizli kajpak tako, kot veleva tradicija - s sredinim simboličnim pokopom pusta, ter tako odgnali vse slabo in priklicali obilico dobrega. Tretji istrski karneval vključuje številne prireditve, ki povezujejo dogajanje Mestne občine Koper, Občine Izola in Občine Piran, med drugim tudi Prevzem pustne oblasti, IX. Veliki pustni ples v Gledališču Tar-tini v Piranu, številne pustne delavnice in predstave, potepanja pustnih skupin po istrskih vaseh in bogat otroški pustni program. Vse podrobnosti so na voljo na spletni strani www.istrski-karneval.si, na pustni spletni strani pa je na voljo tudi prijavnica in pravilnik za sodelovanje na obeh povorkah. Organizatorji vabijo vse pustne skupine in pustne vozove, da oddajo svoje prijave do 17. februarja 2011. PISMA UREDNIŠTVU Komander ali komtur? V zvezi s člankom Boris Pahor ko-mander reda umetnosti in leposlovja, ki je izšel 26. januarja 2011 v Primorskem dnevniku, vam bom iz Vojnozgodovin-kega zbornika št. 43/2011, ki je izšel letos v Logatcu kot izdanje ondotnega Vojnega muzeja, navedla sledeče stavke in pomisleke v zvezi z izrazom komander. Razlaga je izpod peresa največjega slovenskega poznavalca na tem področju, in sicer odgovornega urednika zbornika, znanega publicista in brigadirja Janeza J. Švajncerja. Najprej seveda iskrene čestitke ... komturju reda umetnosti in leposlovja, nadvse cenjenemu in dragemu Borisu Pahorju! Zdaj pa citat:" Če že ... (kdo) ... piše o pisateljih ... (naj) ... pokaže tudi nekaj skrbi za slovenski jezik. V slovenščini ne poznamo nobene "komanderske" stopnje tega ali onega reda. V slovenskem jeziku ima francosko odlikovanje za zaslužne pisatelje (Ordre des Arts et Lettres, ustanovljen 2. maja 1957) tri stopnje, prva je komtur. To ime za stopnjo odlikovanja je prišlo iz poimenovanj hierarhičnih cerkvenih redov. Ti so dali imena poznejšim stopnjam redov kot odlikovanj. Zato imamo v slovenščini komturja." Nadalje pravi pisec, da v Slovenskem pravopisu oba izraza manjkata, medtem ko je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika izraz komtur oznaka za predstojnika viteškega reda, komander pa v nekaterih državah nosilec odlikovanja srednje stopnje. O nesmiselni razlagi obeh izrazov pove še marsikaj, a to velja predvsem za jezikoslovce in ... sestavljalce slovarjev in enciklopedij. Jolka Milic Hu PRIPIS UREDNIŠTVA: Izraz komander reda umetnosti in leposlovja je bil naveden v uradnem sporočilu (v slovenščini) francoskega veleposlaništva v Ljubljani o dodelitvi odlikovanja Borisu Pahorju. Zato smo izraz komander povzeli tudi mi. Francosko odlikovanje »Ordre des Arts et des Lettres« ima tri stopnje: najnižja je chevalier, srednja officier, najvišja pa commandeur. Prvih podelijo do 200 letno, drugih do 60, komanderjev pa je največ 20 letno. SKLAD MITJA CUK SVETUJE Težave pri branju O težavah razumevanja besedil in branja smo že večkrat pisali, vendar je problem tako aktualen, da ne bo odveč, če se še nekoliko po-mudimo pri njem. Največkrat se težave pojavijo ob všolanju. Ko opazimo, da pride do tega pri otroku, ki ima za seboj že težave pri učenju in uporabi govora, pri tistem, pri katerem se dojemanje ne izboljša po prvi polovici ali ob koncu prvega razreda osnovne šole ali pa pri tistih, ki za svojo razvojno stopnjo in za svoje sposobnosti razumevanja - na kakršnikoli stopnji so - niso sposobni ustrezno brati, potem izvedenci svetujejo, naj otrokove težave raje oceni strokovnjak. Pravijo, da je še najboljši diagnostični pokazatelj morebitnih dislektičnih težav učenčeva nezmožnost, da bi imel v prvih letih osnovne šole značilen in običajen pristop do branja. Ti znaki se pokažejo kot odstopanje od drugih, kot premajhna zrelost ali nezmožnost dolgoročne pozornosti, nesposobnost selektivnega opažanja podrobnosti, nesposobnost primerjalnega učenja zvoka in odgovarjajočega simbola, ki sestavljata besedo, ali nesposobnost pravilnega ugotavljanja vrste zvoka. Odrasli so velikokrat prepričani, da gre le za problem razčlenjevanja besed, kar bi tudi lahko bilo, strokovnjaki pa so mnenja, da je bolje morebitni problem dodobra preučiti čim prej, kot pa čakati, kaj se bo iz tega razvilo. V mnogih primerih gre mogoče res za disleksijo, ki je opazna ob prvi primerjavi otroka z vrstniki, to se pravi najprej v vrtcu ali v prvem razredu osnovne šole, ko se začenja učenje preko simbolov. Izvedenci sporočajo, da se disleksija pri predšolskem otroku pojavi, ko opažamo zamudo v izvajanju govora, probleme pri izgovarjanju besed, težave pri pomnjenju imen črk, številk in barv. To se zlasti dogaja otrokom, ki izhajajo iz družin, pri katerih so bile podobne težave že ugotovljene pri družinskih članih. Ko gre za probleme pri fono-loškem procesu, se ti pojavljajo kot težava pri sestavljanju glasov, razčlenjevanju besed, otrokovi nezmožnosti ugotoviti posamezni glas v besedi ali razdeliti besedo v iz-govorljive dele ali kot težnja obračanja vrstnega reda zvočnih delov besede. Velikokrat otroci le s težavo najdejo pravo besedo, besede zamenjujejo ali z njimi poimenujejo napačne črke in podobe. To so lahko začetni zgodnji znaki, ki bi lahko nakazovali disleksijo, še zlasti, če jih spremljajo še težave s kratkoročnim slušnim spominom zvočnih sekvenc. Znano je, da mnogi dislektiki zamenjujejo podobno zgrajene besede in le s težavo znajo vizualno izbirati in določati značilnosti črk ali skupin črk v besedi. Zlasti v prvih letih šole se v besedah lahko pogosto pojavljata inverzija ali vizualna zmeda. Dislektik prebere mnoge črke obrnjeno: npr. b vidi kot d, en postane ne in podobno. Če bi disleksijo odpravili le kot težavo pri branju, bi bili na napačni poti. Potrebno je, da otroka z opisanimi težavami čim prej pregleda strokovnjak, ki bo znal oceniti njegove dejanske sposobnosti branja z jezikovnega, slušnega in kognitivnega stališča. To je potrebno zaradi tega, da bi ugotovili, če botrujejo težavam z branjem morebiti še drugi zakriti problemi. Samo tako lahko dobi otrok že takoj učinkovit specifičen pedagoški pristop. Izvedenci ugotavljajo izvor težav oziroma ocenjujejo sposobnost branja s posebni testi, ki razkrivajo morebitne napake pri spoznavanju oblik. Izpopolnjeni testi ocenjujejo razpoznavanje in analizo besed, sposobnost tekočega govora, razumevanje branja in razumevanje poslušanega. Prav tako ugotavljajo izvedenci tehniko deši- friranja branja tako, da je ocenjena učenčeva sposobnost pravilnega poimenovanja zvokov črk in zvo-kovno-simbolnih navezav ter njegova sposobnost razdeljevanja besed v izgovorljive elemente in združevanja zvokov pri sestavljanju besed. Pri ocenjevanju branja ugotavljajo strokovnjaki še razumevanje besedišča, poznavanje besed, pomen miselnih in razumskih tehnik in učenčevo poznavanje bralnega procesa. Z jezikovnim ocenjevanjem in z ocenjevanjem slušnih sposobnosti preverjajo še govor in morebitne fonološke umanjkljaje, ki pa niso odvisni od umskih sposobnosti, saj nastanejo zaradi deficita fone-mov - zvočnih elementov v govoru. Za specifično diagnozo so ocenjene še otrokove kognitivne veščine, kot so pozornost, spomin in sposobnost razmišljanja. S psihološko oceno skušajo še dodatno ugotoviti morebitne čustvene težave ali psihiatrične motnje, ki bi prav tako lahko izražale težave pri branju. Seveda je zelo pomembno, da strokovnjak spozna tudi vse morebitne psihološke motnje v učenčevi družini. K temu je treba dodati še okulistični in oto-loški pregled in zraven še pediatrični in nevrološki, ki lahko evidentirajo ali izključijo še druge motnje. Pred kratkim so na osnovi psiholoških testov ugotovili podskupine disleksije, tako da na osnovi take specifičnejše porazdelitve lahko uporabijo tudi specifičnejše pristope učenja. Učenje branja je zapletena dejavnost, ki združuje prepoznavanje besed z razumevanjem besede in sekvence besed. Učenje in prepoznavanje besed nastaja na posreden ali na neposreden način. Tehniko branja lahko učijo po metodi "od zgoraj navzdol" ali od "spodaj navzgor", to se pravi od cele besede ali od pristopa k celovitemu sporočilu in nasprotno: postopno od posameznega zvoka do besede in stavka. Za dislektične učence vsaj v začetku uporabljajo metodo "od zgoraj navzdol". To je urjenje sposobnosti dešifriranja in analize besed po črkovno-zvokovnem sistemu. Gre za veččutni pristop za učenje besede v celoti na osnovi fonetike, vizualnih, slušnih in tipalnih integracijskih procesov, da bi tako učenca naučili zvokov, besed in stavkov. K temu dodajajo kombi-natorne tehnike za primerno združevanje zvokov pri sestavljanju besed, za delitev besed na manjše enote in za ugotavljanje mesta zvokov v besedah. Temu sledi učenje, kako ugotoviti glavno misel, odgovarjati na vprašanja, posebej opisati dogodke ali podrobnosti in brati na deduktiven način, da bi bilo razumevanje prebranega ustrezno. Včasih je pri disleksiji potrebna posredna terapija, ki sicer ne uči brati, pač pa popravlja morebitne motnje, tako npr. optome-trijske vaje, risanje, vaje za slušno percepcijo itd. Vendar pa za učinkovitost teh terapij še ni znanstvene potrditve. Znanost pa še ni potrdila tudi učinkovitosti farmakoloških terapij. Nekateri dislektiki so postali kljub svoji težavi zelo slavni. Med njimi Hans Christian Andersen, Harry Belafonte, Napoleon Bonaparte, švedski kralj Karel Gustav XVI., Karel Veliki, Windston Churchill, Tom Cruise, Leonardo da Vinci, Albert Einstein, Galileo Galilei, John F. Kennedy, Isaac Newton, Pablo Picasso, Quentin Tarantino, George Washington, Orlando Bloom in še kdo. To nas navaja na misel, kako pomembno je, če ne mečemo takoj puške v koruzo. (jec) 6 Sobota, 29. januarja 2011 ITALIJA / RUBYGATE - Predsednik vlade sinoči objavil novo video sporočilo Berlusconi napada sodnike ter »bivše komuniste in fašiste« Premier vztraja, da milansko sodišče ni pristojno za njegov primer - Oster odgovor opozicije SODNO LETO »Pravosodje je na robu stečaja« RIM - »Vsem je na očeh, da je italijansko pravosodje na robu stečaja in da se na tem področju bližamo stanju insolventnosti države.« Tako je povedal generalni tožilec na kasacijskem sodišču Vitaliano Esposito, ko je včeraj nastopil na slovesnosti ob odprtju novega sodnega leta ob prisotnosti najvišjih državnih oblasti s predsednikom republike Giorgiom Napolitanom na čelu. Esposito je med drugim opozoril, da so stvari šle že tako daleč, da država ni več v stanju niti plačati odškodnin, do katerih imajo po zakonu pravico državljani, ki niso deležni »pravičnih in hitrih procesov«. Predsednik kasacijskega sodišče Ernesto Lupo pa je v svojem govoru na slovesnosti zagotovil, da bodo sodniki kljub težavam skušali opravljati svojo dolžnost. Zavzel se je za to, da bi sodišča imela vsaj minimalno zadostno osebje za redno delovanje, politike pa je pozval, naj ne omejijo prisluhe, ki so bistveno sredstvo za preiskave. Podpredsednik Višjega sodnega sveta Michele Vietti je pristavil, da bi morali biti predstavniki sodstva deležni večjega spoštovanja. Na nakazane kritike je na slovesnosti skušal odgovoriti pravosodni minister Angelino Alfa-no. Dejal je, da vlada dela, kar more za prebroditev hude krize, v katero je zabredlo sodstvo. V tem sklopu je omenil informatizacijo sodnih uradov, ki je omogočila pospešitev sodnih postopkov. Sicer pa je pripadnikom sodstva očital, da se večkrat neutemeljeno upirajo reformam, ki jih vlada skuša izpeljati. RIM - »Edino, kar imajo skupnega bivši komunisti in bivši fašisti, je to, da hočejo uničiti Berlusconija in oškodovati Italijo z rdečo pomočjo spolitiziranih sodnikov, ki so pripravljeni poseči vsakokrat, ko situacija to zahteva. Toda tudi tokrat bo njihova ofenziva odbita.« Tako pravi premier Silvio Berlusconi v video sporočilu, ki ga je objavil sinoči, da bi reagiral na vse hujše težave, v katere je zabredel z afero Rubygate. Premier poudarja, da se ne boji sodnikov, a da ima pravico do sojenja pred svojimi naravnimi sodniki, ki naj bi bili člani sodišča ministrov, in ne milanski sodniki, pod okriljem katerih je stekla preiskava o aferi Rubygate. Sicer pa Berlusconi trdi, da se nikakor ne namerava umakniti tudi zato, da bi izvedel reforme za normalizacijo sodne oblasti, ki je po njegovi oceni prekoračila meje, določene po ustavi. Podobne misli je Berlusconi izrazil že včeraj dopoldne na seji vlade, na kateri je omenil tudi možnost, da bi vladna večina 13. februarja priredila javno Silvio Berlusconi ansa demonstracijo proti milanskim sodnikom oz. tožilcem. To idejo je potem opustil tudi zaradi hladnega odziva, ki ga je našel pri Severni ligi, in zaradi zaskrbljenosti, ki jo je izrazil predsednik republike, saj bi s takšnimi potezami lahko prišlo do nevarne radikalizacije spora med državnimi institucijami. Berlusconijevo video sporočilo je naletelo na ostre odzive pri vseh opozicijskih silah. Voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je dejal, da so »go-jitelji video sporočil na južni obali Sredozemlja v težavah« in da bi Berlusconi prav storil, če bi se ob tem zamislil tudi zato, ker je »že prekoračil že vse meje dostojnosti«. Donatella Ferranti iz vrst iste stranke je pristavila, da noben državljan nima pravice, da bi si sam izbiral sodnike, kot bi to hotel Berlusconi. Načelnik senatorjev Italije vrednot Felice Belisario je menil, da Berlusconi zdaj izvaja medijski terorizem v stilu Bin Ladna. Sicer pa je ugotovil, da je toliko zaposlen s svojimi zabavami in z obrambo pred sodniki, da sploh ne more več vladati. Podobno misel je izrekel voditelj Sredinske unije Pier Ferdinando Ca-sini na srečanju tretjega bloka v Todiju. »Berlusconi je popolnoma pozabil, da bi moral vladati, točneje, odločil se je, da ne bo vladal,« je dejal. Milanski tožilci, ki vodijo preiskavo o aferi Rubygate, pa so včeraj sporočili, da bodo v najkrajšem času zahtevali sojenje Berlusconiju po hitrem postopku. Pristavili so, da se bo deželna svetnica Lombardije Nicole Minetti, ki je tudi vpletena v afero, predstavila pred njimi na zaslišanje 1. februarja. DELO - Osemurna stavka kovinarskega sindikata Fiom-Cgil Zahteva po splošni stavki Po oceni sindikata visoka udeležba - Številne manifestacije po vsej državi - Minister Sacconi: Stavka je bila napaka RIM - Na tisoče delavcev je včeraj pristopilo k osemurni stavki, ki jo je oklical kovinarski sindikat Fiom-Cgil proti modelu delovnih odnosov, ki se je uveljavil v družbi Fiat po zaslugi pooblaščenega upravitelja Sergia Marchionneja. Po podatkih sindikata je udeležba v različnih tovarnah v državi bila od 50-do 80-odstotna, ponekod celo 95-odstotna, po italijanskih mestih pa je potekalo več kot dvajset protestnih manifestacij, na katerih je bila glasno izražena zahteva po splošni stavki. Zanjo se je izrekel generalni tajnik Fiom Maurizio Landini, ki je govoril na demonstraciji v Milanu. Po njegovih besedah morata združenje kovinarskih industrialcev Federmec-canica in združenje industrialcev Confindustria razumeti, da če naredijo tisto, kar je že naredila družba Fiat, bo prišlo do spora, ki v Italiji nima primere. Podobno zahtevo je v Padovi izrekel vsedržavni tajnik sindikata Giorgio Cremaschi, ki je družbo Fiat obtožil, da se je prepustila avtoritarnemu in fašističnemu toku, ki preprečuje sindikalno svobodo. Popolnoma drugačno pa je mnenje ministra za delo Mau-rizia Sacconija, ki je stavko označil za napako, saj je bila po njegovih besedah bolj politične kot sindikalne narave. Fiat se je prepustila fašističnemu toku, menijo pri Fiom ansa Direktor RAI in vlada Santoru napovedala vojno RIM - Generalni direktor RAI Mauro Masi je v četrtek zvečer prek telefona v živo posegel v oddajo Micheleja Santo-ra Annozero po 2. mreži RAI, da bi se od nje ogradil, češ da vodi nezakonito medijsko sojenje proti Silviu Berlusco-niju. Včeraj je to stališče zavzel tudi sam premier, minister za gospodarski razvoj Paolo Romani pa je zahteval poseg Jamstvene oblasti za komunikacije (AG-COM). Santoro je v odgovor na vse to napovedal javno manifestacijo 13. februarja pred milanskim sodiščem v obrambo neodvisnosti sodstva ter svobode informiranja. Dokumenti s Sv. Lucije niso pomembni RIM - Vsebina dosjeja o stanovanju v Montecarlu, ki ga je zunanji minister Franco Frattini prejel od prvega ministra karibske otoške republike Sv. Lucija in o katerem je minister poročal v senatu, naj bi bila povsem nepomembna. Tako trdi rimsko državno tožilstvo, ki je že zahtevalo zaustavitev preiskave o domnevni goljufiji. Na spisku preiskovanih sta predsednik poslanske zbornice Gian-franco Fini in senator Francesco Ponto-ne, nekdanji blagajnik Nacionalnega zavezništva. Stanovanje v Montecarlu je bilo v lasti te stranke, ki ga je nato prodala neki družbi s sedežem na Sv. Luciji, na koncu pa se je vanj vselil Finijev svak Giancarlo Tulliani. Do prodaje naj bi prišlo po nižji ceni od tržne. Vodja Severne lige Umberto Bossi je medtem po četrtkovih ostrih polemikah med Ljudstvom svobode in Prihodnostjo in svobodo pozval k znižanju tonov. Zaradi odpadkov 14 priprtih, med njimi tudi prefekt NEAPELJ - Karabinjerji in finančni stražniki so včeraj v Kampanji priprli 14 oseb v okviru preiskave o krizi z odpadki. Med priprtimi so tudi prefekt in nekdanji izredni komisar za odpadke Corrado Catenacci, funkcionarka civilne zaščite in nekdanja namestnica Guida Bertolasa kot komisarja za odpadke Marta Di Gennaro ter funkcionar ministrstva za okolje Gianfranco Mascazzini. Obtoženi so združevanja v zločinske namene, nezakonite trgovine z odpadki in onesnaževanja okolja. Kot so ugotovili preiskovalci, so odgovorni za ravnanje z odpadki v Kampanji med drugim dopuščali, da so se odplake iztekale naravnost v morje. V preiskavo so vpleteni še številni drugi, med njimi nekdanji predsednik deželne vlade Kampanije Antonio Bassolino. italijansko dogajanje v zrcalu tujih medijev Svetovni tisk se sprašuje, kako je mogoče, da je premier Silvio Berlusconi še vedno na svojem mestu Sergij Premru_ Vprašanje, kaj piše tuji tisk o Italiji, je očitno odveč. Poroča seveda o Ber-lusconiju, in to obširno, včasih posmehljivo, večkrat zaničljivo, saj gre za škandal, ki mu ni para v civiliziranih državah, za nekakšno nadaljevanko, v kateri se prepletata seks in korupcija. Začnimo z najvplivnejšim ameriškim dnevnikom. The New York Times piše, da gre za italijansko soap opero, postavlja pa se vprašanje, kako je sploh mogoče, da je Berlusconi še na oblasti. NYT bralcem nudi dva odgovora. Prvi je bolj politične narave - manjka prepričljiva opozicija - drugi pa sociološke - Italija sloni na fatalistični predanosti usodi in na katoliškem odpuščanju grehov. Vse skupaj je »zelo italijansko«: konec koncev je to kultura, ki je svetu dala barok, v katerem resničnost in prikaz resničnosti ne sovpadata. In Berlusconi je uspel, ker je svojo uspešno življenjsko pot osnoval na dejstvu, da uprizoritev sovpada z resnico. Samo tako se lahko še pojavlja na televiziji in zagotavlja, da je vse v redu in da se bo vse srečno izteklo. Kako? »Odgovor boste odkrili, če ostanete na tem tv kanalu...« »Pornoszenen in der Villa Berlusconi« - piše Neue Zürcher Zeitung, ki poroča, da si iz dneva v dan sledijo detajli o nečednem dogajanju na premierovem domu. Zgovorne so ocene, ki jih je dopisnica švicarskega dnevnika zbrala na milanskih ulicah: »Ne berem teh svinjarij...« »Kako Berlusconi preživlja svoje noči, to je njegova stvar.« »Vsi Italijani bi radi bili kot Berlusconi.« itd. V tem kaosu premier sploh ne razmišlja o odstopu, njegov zaveznik, sicer lider Severne lige Bossi pa mu svetuje, naj počiva, poroča NZZ. Tudi londonski The Observer postavlja temeljno vprašanje - zakaj v Italiji še prenašajo takega premiera. Ker so v resnici ponosni na človeka, kot je Berlusconi, ki pri 74 letih še navdušeno seksa, je odgovor. Angleški publiki to dokazuje prav simbol spolnih ekscesov: Rocco Siffredi, italijanski zvezdnik pornografske kinematografije, ki, kot piše londonski nedeljski časopis, »ploska Berlusconijevemu navdušenju za seks in zagotavlja, da mu bodo volivci odpustili.« Sloviti Rocco pravi, da ga je premier celo prekosil, saj spravlja skupaj ministrice, televizijske starletke in prosti-tuke. »On je pač number one!« pravi Roc- co, ki od leta 2004 ne nastopa več v porno filmih. »Moja velika sreča je, da sem se poročil in da me žena razume, kar se žal ni zgodilo Berlusconiju. Mislim, da mu lahko dam nekaj dobrih nasvetov, kako premostiti spolno odvisnost«, pravi Siffredi v intervjuju z Observerjem. Londonski Times ugotavlja, da so novice okrog Berlusconija najbolj iskana tema na njegovih internetnih straneh. To ni čudno, glede na življenjski stil italijanskega premiera, na njegove nespodobne nočne zabave in na neprimerne šale, ki jih je pripovedoval svojim kolegom na srečanjih G8. Sicer resnobni dnevnik predlaga bralcem, naj se v primeru, ko ne bi bilo več spornih novic o Silviu, zabavajo z »avtomatskim generatorjem naslovov o Berlus-coniju«. Gre za nekakšno igrico, ki sestavlja izmišljene in absurdne naslove o novih podvigih italijanskega premiera: novice so sicer povsem neresnične, a so skoraj verodostojne, glede na dosedanja odkritja. Pa še nekaj novic, ki ne zadevajo premiera. Že dolgo let se v Italiji ni videlo kaj takega, piše Die Tageszeitung politik, ki je bil obtožen sodelovanja z mafijo, se je znašel za rešetkami. Nekdanjemu guvernerju Sicilije v koaliciji z Berlusco-nijevo Forzo Italia in v zadnjih letih senator sredinske UDC Cuffaru je vrhovno sodišče potrdilo obsodbo in mu celo zvišalo dokončno kazen od 5 na 7 let zapora. Medtem se v Palermu nadaljuje drug proces proti Cuffaru zaradi novih obtožb v okviru mafijskih združb, poroča nemški dnevnik, ki omenja, da bi zaradi Cuf-farove usode moral biti zaskrbljen tudi vplivni Berlusconijev senator Dell'Utri. Lani je bil na drugostopenjskem procesu obsojen na 10 let zapora zaradi sodelovanja z mafijo, in tudi zanj se bliža dokončna razsodba kasacijskega sodišča. The Telegraph objavlja dve novici iz Italije. Prva zadeva »bizarni zločin«: ukradli so krsto z ostanki kralja italijanskega televizijskega kviza Mikea Bongiorna, ki je zaslovel s svojim pozdravom »Allegria!« Verjetno gre za poskus izsiljevanja, piše londonski dnevnik, ki omenja, da se je septembra 2009 državnega pogreba udeležila večtisočglava množica in sam premier Berlusconi. Drugi dopis pa zadeva obnovitev rimskega koloseja, ki jo bo financiral podjetnik Diego Della Valle, predsednik grupe Tod's, znan kot »italijanski kralj obutve«. Sponzorizacija znaša nič manj kot 25 milijonov evrov, piše The Telegraph, ki našteva vrsto filmov, ki so se odvijali v senci najbolj znanega spomenika iz rimskih časov. The Houston Chronicle poroča, da so na prodaj prvi Fiatovi modeli 500, ki so na ogled v okviru krajevnega avto šova. Fiat se tako vrača v ZDA po 27 letih odsotnosti, piše teksaški dnevnik, in sicer v novi navezi s Chryslerjem. Gre za malo prikupno vozilo, ki ga - v Mehiki! - proizvaja Fiat, lastnik, med drugim, Ferrarija in Maseratija. »500 sicer ni Maserati,« piše houstonski časopis, vendar je stilistično in mehansko zanimiv, zanimiva pa je tudi sorazmerno nizka cena. Pri brskanju po spletu sem naletel tudi na novičko, ki jo objavlja The Washington Post in ki posredno zadeva Trst. Prejšnjo nedeljo je namreč bila obletnica podviga, s katerim je batiskaf Trieste znamenitega raziskovalca Jacquesa Piccarda leta 1960 dosegel največjo morsko globino 10.900 metrov v Marianskem jarku na Tihem oceanu. Batiskaf je bil samo delno sestavljen v tržaški ladjedelnici in so ga splo-vili v Neaplju, pa je zapisan v zgodovino človeških podvigov z imenom našega mesta. Ulica dei Montecchi 6 r^l tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Sobota, 29. januarja 2011 7 APrimorski ~ dnevnik TRŽAŠKO PRIZIVNO SODIŠČE - Pred današnjim odprtjem sodnega leta Svetle in temne plati krajevnega pravosodja Tržaški sodniki z rekordno produktivnostjo, Gorica se prebuja -»Kratki proces« bi izbrisal 68% postopkov Tržaško prizivno sodišče, ki ima pod svojim okriljem celo Furlanijo-Julijsko krajino, je glede na podatke o produktivnosti posameznih sodnikov na samem vsedržavnem vrhu, saj vsak drugostopenjski sodnik v povprečju zaključi rekordnih dvesto sodnih postopkov na leto. Drugi dokaz o učinkovitosti tržaškega prizivnega sodišča je lestvica, ki upošteva število začetih in zaključenih drugostopenjskih kazenskih postopkov. Trst je z indeksom 1,04 (104 razsodbe za sto novih procesov) na tretjem mestu za malim sodiščem v Potenzi in Reggio Calabrio, ki lahko računa na pravo vojsko sodnikov in uradnikov. Slika, ki jo je novinarjem pred današnjim odprtjem sodnega leta podal predsednik tržaškega prizivnega sodišča Mario Trampus, je deloma pozitivna (po dolgoletni krizi se prebuja tudi goriško sodišče, število kaznivih dejanj pa v celi deželi pada), negativnih not pa med pogovorom vsekakor ni bilo malo. Slednje so zadevale predvsem delovanje pravosodnega kolesja v celoti in zgrešene odgovore, ki jih ponuja politika oz. zakonodajalec. Predsednik Trampus, ki dobro pozna razmere v drugih evropskih državah, se je spraševal, kako izboljšati italijansko pravosodje. »Pomanjkanje ekonomskih sredstev in osebja ne vplivata veliko, v ostalih evropskih državah so razmere podobne našim. Italijanski sodniki so še bolj produktivni. Največji problem je pomanjkanje primernih zakonodajnih posegov,« meni Trampus. Zakonski osnutek št. 1440 iz marca 2009 je po skoraj dveh letih še vedno v predalih senata, poznejši zakonski osnutek iz januarja 2010, t. i. kratki proces, pa je škodljiv: »Besedilo predvideva, da drugostopenjski postopki po dveh letih zastarajo. To bi popolnoma ohromilo kazenske procese.« Trampus je s sodelavci izračunal, da bi v Trstu, ki je kot omenjeno med zglednimi prizivnimi sodišči, s tovrstnim zakonom propadlo kar 68,7 odstotka vseh procesov. Rešitve vidi v preureditvi birokracije, izboljšanju delovnih razmer, povečanju števila uradnikov in tudi v morebitni omejitvi pravice do drugostopenjskega priziva, kakor se dogaja v Nemčiji. Podatki pričajo o tem, da je splošna slika v deželi dobra, najnovejša pozitivna nota je Gorica. Tamkajšnje sodišče je bilo zaradi pomanjkanja sodnikov več let skoraj pa-ralizirano, zdaj pa so tudi s pomočjo sodnikov iz Vidma in Pordenona spet pognali kolesje. V obdobju med 1. julijem 2009 in 30. junijem 2010 so sodniki civilnega sodišča v Gorici odprli 5936 novih fasciklov, zaključili pa 6081 postopkov, kar pomeni, da zmanjšujejo zaostanek. Podobno se dogaja s kazenskimi postopki. Nov veter je v Gorici zavel po prihodu novih sodnikov, težav pa vsekakor še ni konec. Predsednik tržaške odvetniške zbornice Roberto Gambel Benussi in upravni direktor prizivnega sodišča Renato Romano sta podčrtala, da sistem na krajevni ravni deluje samo zaradi požrtvovalnosti sodnikov, odvetnikov in uradnikov ter dobrih odnosov med njimi. Gambel Benussi je izpostavil, da je bilo tržaško sodišče za mladoletne do nedavnega v hudi krizi, nejasna pa je usoda tol-meškega sodišča, ki ga oblasti nočejo ukiniti, a ga prepuščajo počasni agoniji. Romano se zavzema za povečanje upravne delovne sile, kar ne terja povečanja sredstev, temveč re-distribucijo le-teh: »V Trstu imamo 80-od-stotno kritje osebja, v Palermu pa so stoodstotno kriti.« Zavzel se je tudi za zmanjšanje števila uradov mirovnih sodnikov. Trampus je omenil še podatke o kaznivih dejanjih v FJK, ki jih sodišču posredujejo sile javnega reda. Podatki potrjujejo to, kar so že decembra pojasnili tako kara-binjerji kot policija: kaznivih dejanj je tako v Trstu kot na deželni ravni vse manj. V FJK so v letu 2010 zabeležili skoraj 13-odstotni upad. Število ropov se je zmanjšalo za 17,8 odstotka, tatvin za 11,2 odstotka, pojav nezakonitega priseljevanja pa je v primerjavi z začetkom desetletja omejen (lani so ustavili 282 ilegalcev, leta 2002 pa kar 1424). (af) Predsednik tržaškega prizivnega sodišča, domačin Mario Trampus kroma TEREZIJANSKA ČETRT - Dobrodelna pobuda za revne družine Pol tone rib, kruh in mleko na Ponterošu pošli v manj kot uri VZPI-ANPI - V ponedeljek ob 16. uri Zgodovinski okvir »naših begunstev« Naša begunstva - I nostri esodi je naslov srečanja, ki ga pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja partizanov Italije VZPI - ANPI prireja v ponedeljek, 31. januarja, ob 16. uri, v dvorani Tessitori na Oberdankovem trgu 5. Srečanje bo skušalo na kar se da izčrpen način osvetliti pojave množičnih selitev Italijanov in Slovencev s Primorske v XX. stoletju. O tej temi ni bilo v Trstu nikoli enotnega pogleda, ker so dramatični zgodovinski dogodki izoblikovali v zavesti ljudi različna tolmačenja, nikoli dovolj prečiščena nav-lak nestrpnosti, predsodkov in narodnostne mržnje. Tudi danes se mesto še ni povsem otreslo te navlake, čeprav sta čas in vse bolj trezen, pošten in preudaren pristop zgodovinarjev znatno prečistila poglede. Žal se ne da enekega trditi o pristopu nekaterih politikov, ki iz osebnih ali strankarskih oportunizmov še vedno vztrajajo pri verzijah, ki vzbujajo nepotrebne napetosti in zavirajo dialog, kot med drugim priča že samo dejstvo, da italijanska stran še vedno ni uradno potegnila iz predala skupne verzije slovenskih in italijanskih zgovovinarjev o preteklosti naših krajev ter jo primerno ovrednotila. Bliža se dan spomina na eksodus in spet se bomo soočali po eni strani s poštenimi nameni objektivnega prikazovanja preteklosti, po drugi strani pa , žal, še vedno z dobro znanimi nameni kaljenja odnosov s stališči, ki se ne znajo ali nočejo otresti starih sovraštev. V delček te tržaške preteklosti bo skušalo ob tej priložnosti posvetiti Združenje partizanov z omenjenim srečanjem, na katerem bodo spregovorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Srečanje bo razdeljeno v dva dela. Prvi bo posvečen »begunstvom« v prejšnjem stoletju do leta 1945, to je do osvoboditve in konca druge svetovne vojne. O tem bodo govorili zgodovinarji Franco Cecotti, Aleksej Kalc in Piero Purini. Drugi del pa bo obravnaval razdobje po letu 1945. Govorili bodo Jure Gombač, Raoul Pupo in Sandi Volk. Srečanje bo koordinirala zgodovinarka Marta Verginella. (du.ka.) Sveže ribe so delili člani krajevne ribiške zadruge kroma Revnih družin je v Trstu kar nekaj. Zgovoren dokaz o tem je bila včerajšnja dobrodelna pobuda, ki so jo na Ponterošu priredili prostovoljno združenje MerryGoRound, socialna zadruga AGCI Solidarieta in tržaška ribiška zadruga AGCI AGRITAL. Živila, ki so jih včeraj od 10. ure dalje brezplačno delili revnim, imetnikom živilskih kuponov, so pošla še pred 11. uro. Na zalogi je bilo zjutraj petsto ton rib, petsto štruc kruha ter liter mleka za vsak kupon. Sveže ribe je ponujala ribiška zadruga, kruh so delili v bližnji pekarni Želj-ka Babica, sveže mleko pa je dobavilo novo-goriško živinorejsko podjetje Vipava. Včerajšnja je bila že tretja podobna pobuda v treh mesecih, naletela pa je na največji odziv doslej. Organizatorji napovedujejo, da bodo živila delili enkrat na mesec vse do konca leta 2011. Željko Babic je dejal, da je pristopil k pobudi, da bi pomagal družinam v stiski in se oddolžil za gostoljubnost, na katero je naletel ob svojem prihodu iz Zagreba pred 20 leti. Predsenica združenja MerryGo-Round Evelin Zubin je poudarila, da prostovoljci želijo konkretno ponuditi roko potrebnim. V sodelovanju z dvema socialnima zadrugama se to združenje trenutno ukvarja s 400 družinami. Odgovorni za ribiško zadrugo Guido Doz pa je povedal, da ribiči preživljajo težke čase, kljub temu pa so vedno pripravljeni pristopiti k tovrstnim pobudam, saj je pomoč tržaškim družinam plemenit cilj. Poleg tega pa je zdrava prehrana, kot so ribe, izjemno pomembna, »saj sem opazil, da marsikdo že več let ni jedel rib,« je pristavil Doz. Danes predstavitev knjige Tracce di iegalita V dvorani knjigarne Minerva v Ul. san Nicolo 20 bo danes ob 18. uri predstavitev knjige predsednika okoljevarstvene organizacije Greenaction Transnational Roberta Giurastanteja Tracce di legalita. V njej avtor razvija tezo o organizirani okoljski katastrofi na tržaškem ozemlju, za katero naj bi bil odgovoren krajevni sistem oblasti, ki temelji na razširjeni nezakonitosti ob podpori na vseh ravneh in popolnem molku. Srečanje bo vodil Paolo G. Parovel. Izziv jedrske industrije V torek bo v zborni dvorani stavbe H3 Univerze v Trstu v Ul. Valerio 10 z začetkom ob 10. uri potekal študijski dan na temo Jedrska proizvodnja in industrija: izzivi in razvojne perspektive v Italiji, ki jo prirejata tržaška sekcija Italijanske zveze za elektrotehniko, elektroniko, avtomatizacijo, informatiko in telekomunikacije AEIT ter oddelek za industrijsko in informacijsko in-ženirstvo Univerze v Trstu. V Multikuitura Centru film o hoiokavstu V Multikultura Centru v Ul. Valdirivo 30 bodo drevi ob 20.30 v okviru niza Da ne bi pozabili. Kinematografija in holokavst predvajali film režiserja Marka Hermana Il bambino con il pigiama a righe (Otrok s črtasto pižamo). Gre za zgodbo o nemogočem prijateljstvu med otrokom esesovskega častnika in judovskim vrstnikom, ki je zaprt v nacističnem taborišču. Niz Da ne bi pozabili se bo zaključil v ponedeljek s predvajanjem filma Il falsario Stefana Ruzowitzkyja. Vstop je prost, niz pa prireja kinematografski krožek Charlie Chaplin v sodelovanju z Odborom za mir, sožitje in solidarnost Danilo Dolci in pod pokroviteljstvom Pokrajine Trst. Jutri na Opčinah Malomeščanska svatba Po zelo uspešnem in kakovostnem novoletnem koncertu se jutri ob 18. uri pri SKD Tabor obeta nova poslastica - tokrat gledališka. V goste prihajajo namreč člani in članice SDD Jaka Štoka s Pro-seka in Kontovela s svojo najnovejšo produkcijo - Malomeščansko svatbo Bertolda Brechta v režiji Gregorja Geča. Izvirno glasbo je napisal Aleksander Ipavec, za kostume pa je poskrbela Betty Starc. Pre-mierno so jo uprizorili v domačem obnovljenem Kulturnem domu na Proseku novembra lani. Kdor je zamudil takratne ponovitve, si lahko jutri ogleda predstavo, ki je uspešno že gostovala tudi po Sloveniji in doživela zelo laskave ocene. Za znano dramsko besedilo, v katerem Brecht smeši svet malomeščanov, ki je krhek, kot je krhko pohištvo, ki razpada že na poroki, je proseško-kontovelska uprizoritev ubrala nekoliko drugačno pot in dogajanje prenesla v drugo okolje - v okolje brezdomcev. Tečaji hrvaškega jezika Na sedežu Hrvatske zajedni-ce v Trstu v Ul. Rota 3 se je mogoče vpisati na tečaje hrvaškega jezika. Tečaji za začetnike bodo potekali od februarja do maja ob četrtkih med 18. uro in 19.45, za osebe s srednjim znanjem jezika pa v istem obdobju, vendar ob torkih med 19. uro in 20.45. Za vpis oz. informacije sta na voljo naslov elektronske pošte scuola@comunita-croatatrieste.it in številka mobilnega telefona 348-7104285. 6 Nedelja, 8. januarja 2011 TRST / ŠOLSTVO - Rezultat nabiralne akcije Dijaške organizacije Slovenije Knjižnica liceja Prešeren bogatejša za preko tisoč knjig Izročili so jih včeraj - Prisotnost pisatelja Jurija Hudolina - Pomen stikov med dijaki iz zamejstva in Slovenije »Naj živi knjiga!« Vzklik, ki je včeraj dopoldne odmeval v telovadnici Liceja Franceta Prešerna, je pospremil prihod preko tisoč (okoli tisoč petsto) knjig, ki so jih pripadniki Dijaške organizacije Slovenije v okviru poldrugi mesec trajajoče akcije zbrali po Sloveniji in pripeljali v Trst. Za pravi »knjižni desant« (gostje iz Slovenije so se - sicer s tričetrturno zamudo zaradi iskanja prave poti - pripeljali z avtom in dvema kombijema, polnimi zabojev s knjigami, ki so jih potem odnesli v šolsko knjižnico) so se pri DOS odločili, potem ko so novembra lani obiskali dijake liceja Prešeren ob priložnosti takratne zasedbe in jim izrazili podporo, obenem pa se seznanili tudi s slabimi pogoji za šolanje. Od tod odločitev za zbiranje knjig: organizacija je pripravila razpis, 5. decembra lani pa je steklo zbiranje knjig, ki je trajalo do 24. januarja letos in pri katerem je sodelovalo štirinajst srednjih šol, štiri organizacije in dve založbi. V poldrugem mesecu dni so zbrali preko tisoč knjig, ki bodo v veliki meri obogatile licejsko knjižnico ter predstavljajo veliko darilo in velik znak pozornosti, je na včerajšnji predaji donacije v telovadnici liceja dejala ravnateljica Ksenija Dobrila. Koordinator akcije Izidor Flaj-šman, ki je pri predsedstvu DOS zadolžen za mednarodno sodelovanje, je v svojem posegu poudaril, kako je med zbiranjem knjig ponovno odkril tri vrednote: ena je solidarnost, druga znanje, katerega simbol so ravno knjige, tretja pa spoštovanje do znanja in ohranjanja jezika, ki določa identiteto. Svoj pozdrav je prinesel tudi predsednik DOS Aleš Kurnik, ki je izrazil ponos in zadovoljstvo, da so bili pripravljeni pomagati vrstnikom v zamejstvu, medtem ko sta predstavnika dijakov li-ceja Prešeren Barbara Ferluga in Nicola Pinzani poudarila predvsem, kako je bila lanska jesenska zasedba uspešna tudi zaradi navezave stikov z DOS ter izrekla zahvalo dijakom iz Slovenije za donacijo, saj se vsi zavedamo neprecenljive vrednosti knjige. Na to je opozoril tudi častni gost srečanja: skupaj s predstavniki DOS je namreč v Trst prišel tudi pisatelj Jurij Hudolin (predstavila ga je prof. Barbara Lapornik), ki je ob branju odlomka iz svojega zadnjega romana poudaril tudi, kako posegati po knjigah pomeni posegati po boljšem notranjem življenju. Ivan Žerjal Ravnateljica Ksenija Dobrila: Gre za veliko darilo in velik znak pozornosti kroma ŠOLSTVO - Z včerajšnjega obiska predstavnikov DOS Organiziranost, želje in cilji dijakov v Sloveniji in Italiji: podobnosti in razlike V znamenju knjige, a ne samo: včerajšnji obisk predstavnikov Dijaške organizacije Slovenije, ki so knjižnici Liceja Franceta Prešerna poklonili preko tisoč knjig, je bil tudi priložnost za primerjanje ciljev in težav dijakov ter njihove organiziranosti v Sloveniji in Italiji, kjer so gostje iz Slovenije prejeli kar nekaj vprašanj. Tako je predsednik Aleš Kurnik orisal strukturo in delovanje DOS, stanovske organizacije dijakov v Republiki Sloveniji, v okviru predsedstva katere delujejo odbori za regionalno delovanje, za sodelovanje in obveščanje, za interesne dejavnosti, za mednarodno sodelovanje, za izobraževanje in za socialo, najvišji organ pa je parlament kot dijaški predstavniški organ. Vsi dijaki se lahko vključijo v odbore DOS kar preko spletne strani organizacije, je dejal Kurnik. Če so dijaki v Italiji v okviru lanske zasedbe protestirali proti politi- Med srečanjem na liceju kroma ki krčenja sredstev italijanske vlade na področju šolstva in opozarjali tudi na potrebo po prenovi didaktičnega pristopa (slovenski dijaki so k temu dodali še skrb za ohranitev slovenske šolske mreže v Italiji), pa si dijaki v Sloveniji želijo predvsem, da se obnovi od države subvencionirana malica v šolah, dalje se zavzemajo za subvencioniran prevoz za dijake ter za štipendije in boljše razmere v dijaških domovih, poleg tega pa tudi nasprotujejo zakonu o t.i. malem delu, ki ga zagovarja slovenska vlada. V Italiji so dijaki že večkrat šli na ulice oz. protestno zasedli svoje šole, v Sloveniji pa je to očitno prava redkost oz. take oblike protesta ni. Težave skušajo reševati v okviru DOS na miren način, s sestanki ali preko medijev, poleg tega deluje tudi varuh dijakovih pravic, na katerega se dijaki lahko obrnejo v primeru težav, je dejal Kurnik. DOS v okviru evropske dijaške organizacije sodeluje tudi z italijanskim združenjem višješolskih dijakov (Unione degli studenti - UdS). Drugače so bili tudi gostje iz Slovenije deležni knjižnega daru, ki so jim ga skupaj s plakati, katerih avtorji so bili dijaki sami, poklonili vrstniki z liceja Prešeren. (iž) Vabilo v kreativno delavnico Raznih literarnih natečajev se udeležuje veliko mladih, ki se preizkušajo v proznem in pesniškem ustvarjanju. Pisanje je očitno marsikomu pri srcu, zato so se pri Slovenskem klubu odločili, da priredijo delavnico kreativnega pisanja. V sklopu tedenski srečanj si bodo udeleženci pridobili nekaj teoretičnega znanja, predvsem pa imeli priložnost, da se soočijo z vrstniki in raznimi ustvarjalci ter izpilijo svojo pisno ustvarjalno komunikacijo. Delavnico bo vodila pesnica in prevajalka Sanja Širec Rovis. Naslednje srečanje bo v ponedeljek, 31. januarja, ob 14. uri v Gregorčičevi dvorani (Ulica sv. Frančiška 20 - nad Narodno in študijsko knjižnico). Tak urnik so organizatorji izbrali, da bi se približali potrebam višješolcem, to pa ne pomeni, da je delavnica namenjena samo njim. Kraške pihalne godbe Zveza slovenskih kulturnih društev in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti prirejata 17. revijo kraških pihalnih godb. Jutri bo v Kulturnem domu v Postojni ob 17. uri koncert, na katerem bodo nastopile Postojnska godba 1808, Godbeno društvo Nabrežina in Kraška pihalna godba Sežana, 13. februarja pa bo v gledališču Verdi v Miljah ob 17. uri koncert z nastopom Pihalnega orkestra Breg, Pihalnega orkestra Kras in Pihalnega orkestra Divača. Izlet združenja diabetikov Tržaško združenje diabetikov prireja jutri izlet v naravni rezervat otoka Cona ob izlivu Soče, ki ga bo vodil nekdanji direktor tržaških mestnih znanstvenih muzejev Sergio Dolce. Zbirališče ob 8.50 pred barom Costa dei Barbari pri Sesljanu, od koder bodo udeleženci odpotovali ob 9. uri. Pohod po rezervatu bo trajal približno tri ure, pri čemer bo kosilo iz nahrbtnika, drugače bo možno tudi kositi v baru-re-stavraciji rezervata. Vstopnina znaša pet evrov, znižana vstopnina (za mlade od 6. do 14. leta ter za osebe, starejše od 65 let) pa 3,50 evra. V knjigarni Lovat seminar o komuniciranju Jutri bo v knjigarni Lovat na Drevoredu XX. septembra 20 ob 18. uri predstavitev seminarja o komuniciranju z naslovom ComunicAzione, ki ga bosta vodila Vittorio Ferro, novinar Radia Company ter učitelj verbalnega in neverbalnega komuniciranja in Francesca Varsori, igralka in režiserka, ki vodi tudi gledališke in seminarske delavnice. Vstop je prost, za informacije pa sta na voljo številka mobilnega telefona 333-3762352 in naslov elektronske pošte corpovo-ce@gmail.com. ŠOLSTVO - Nagradili najbolje uvrščene višješolce na natečaju Questa volta metti in scena ...l'altro Tokrat so uprizorili »drugega« Natečaj je doživel že šesto izvedbo - Nagrajevanje v prostorih zavoda Max Fabiani - Tudi tokrat lepa uveljavitev dijakov slovenskih višjih srednjih šol Preko 250 dijakov višjih srednjih šol iz Trsta, Zavoda združenega sveta iz Devina in gimnazije Gian Ri-naldo Carli iz Kopra se je udeležilo že šeste izvedbe umetnostnega in fotografskega natečaja Questa volta metti in scena ...l'altro (Tokrat uprizori ...drugega), ki sta ga ob podpori in s pokroviteljstvom Pokrajine Trst, Občine De-vin-Nabrežina in tržaškega centra Unesco priredila kulturno združenje Opera viva in Zavod za geometre Max Fabiani po zamisli umetnice Lorene Matic, ki je dejansko tudi izpeljala projekt. Tema letošnjega natečaja je bil »drugi«, mišljen kot altruizem, drugačnost in dvojnost oz. nasprotje, dijaki pa so se pomerili v različnih tehnikah. Nagrajevanje je včeraj dopoldne potekalo na zavodu za geometre Max Fabiani ob prisotnosti Maticeve, pokrajinske odbornice za šolstvo Adele Pino, predstavnic organizacije Amnesty International Fio-relle Rizzo in Giulie Paolucci, vodje študijskega centra skupnosti San Martino al Campo Liviane Zanchettin in predsednika Fundacije Luchetta Ota DAngelo Hrovatin Enza Angiolinija. Razstavljena so bila tudi nagrajena dela, ki bodo od 31. marca do 6. aprila na ogled v gledališču Miela. Ponovno lahko govorimo o lepi uveljavitvi slovenskih dijakov. Tako so dijakinje Liceja Franceta Prešerna Sara Ca-ridi, Melina Colsani in Tanja Georgiev prejele nagrado Unesco, v risanju pa je prvo nagrado prejel Carlo Porro s Tehničnega zavoda Žige Zoisa, drugo Tanja Barbieri z Liceja Antona Martina Slomška, tretjo pa Riccardo Rak z zavoda Fabiani. Dijakinja Slomška Luisa Vescovi je prejela tudi tretjo nagrado v kategoriji kolaža (prva je bila dijakinja gimnazije Carli Isadora Jovan Trček, drugi pa Giulia Rossi in Camilla Bach z liceja Oberdan), vedno dijakinji Slomška Jana Guštin in Soraja Sancin pa sta bili tretji v slikarstvu (prva je bila Chiara Vianello z gimnazije Carli, drugi ex aequo Aurora Sartoretto z liceja Oberdan in Ha Phuong Thao Do z Zavoda združenega sveta, tretja ex aequo pa Barbara Jere-tina Grbec z gimnazije Carli), dijak iste šole Matej Kosmač pa tretji v kategoriji fotografije (prvi je bil Giorgio Rosset-ti Cosulich z liceja Oberdan, druga pa Ileana Pipitone z li-ceja Carducci). V videu je tretje mesto zasedla Sanja Mi-kac z zavoda Zois (prva sta bila dijaka liceja Oberdan Davide Salucci in Hari Bertoja, drugi Ieva Blazeviciute z Zavoda združenega sveta, tretja ex aequo pa njena sošolka Ila-na Staniscia), v kategoriji mixed media pa je bil prvi Sandi Paulina z zavoda Zois, medtem ko je tretje mesto zasedla skupina dijakov liceja Prešeren (Martin Bencina, Erik Brass, Sara Caridi, Melina Colsani, Daniel Hoffer, Tanja Georgiev, Sara Peric in Sara Tence), druga skupina dijakov zavoda Fabiani, tretja ex aequo pa Scilla Gortan z zavoda Nordio. Posebnih priznanj so bili deležni trije videoposnetki skupin dijakov liceja Oberdan, prav tako sta posebni priznanji prejela profesorja Dario Nait z liceja Oberdan in Sonja Milič z zavoda Zois. Med nagrajenci je bilo tudi tokrat več dijakov slovenskih šol kroma / TRST Sobota, 29. januarja 2011 9 1 NAŠ INTERVJU - Županski kandidat leve sredine Roberto Cosolini »Župan in politika imata posebno odgovornost: okrepiti skupno upanje« Zadovoljstvo nad rezultati ankete Med ljudmi - Čas je, da slovenščina vstopi v italijanske šole Kandidat leve sredine Roberto Cosolini je optimist. Prepričan je, da bo čez štiri mesece upravljal tržaško občino. Volilno kampanjo je indirektno začel že novembra, ko je tržaški javnosti ponudil zanimiv vprašalnik Tra la gente - Med ljudmi. Vabilu se je odzvalo preko dva tisoč dvesto občanov, ki so s svojimi odgovori delno nakazali politično agendo bodočega župana. »Vesel sem, da je Demokratska stranka že na začetku volilne kampanje soude-ležila tako širok krog ljudi. Zelo dober se mi zdi zlasti uspeh, ki ga je vprašalnik doživel na spletu: ne pozabimo, da je bil razčlenjen, analitičen, zato ni zanemarljivo, da si je preko 2.000 ljudi vzelo 10 ali 15 minut časa zanj. Pomembno se mi, da smo preko spleta dosegli del javnosti, ki ne sledi strankarskemu življenju, ter ustvarili dialog tudi z nasprotno politično opcijo, saj je veliko vprašanih izjavilo, da je leta 2006 podprlo Dipiazzo.« Tudi zaradi tega so končni rezultati do neke mere presenetljivi v mestu kot je Trst: od novega župana želijo več priložnosti za zaposlitev, mladinski kulturi namenjene prostore, več otroških jasli in vrtcev ... Delo in zaposlitev sta po mojem mnenju transverzalni prioriteti, kajti tudi kdor ima otroke ali vnuke, je zaskrbljen nad delovno bodočnostjo mladih. Ostale potrebe pa se bolj specifično tičejo vzorca, ki je izpolnil vprašalnik: njegova srednja starost je nižja od srednje starosti našega mesta. Svojo kampanjo pa sem začel v mestnih rajonih, kjer pridem v stik tudi z ostalimi realnostmi in lahko tako dopolnim informacije, ki izhajajo iz vprašalnika Med ljudmi. Avto skušam puščati v garaži, po mestu se premikam peš in z avtobusi, kjer mi starejši občani povedo svoje probleme. Slika je tako popolnejša. Kaj lahko župan realistično ukrene na področju zaposlovanja? Župan ima po mojem mnenju najprej odgovornost, ki je sicer skupna celotni politiki: okrepiti skupno upanje. V Trstu vlada paradoks: mesto ima ogromen potencial, kljub temu pa ni sposobno videti luči na koncu predora, če naj bo luč sinonim za jutri in ne samo za danes. Brez upanja in zaupanja pa nismo sposobni ovrednotiti tistega, kar imamo, in torej zasledovati uspehe. Ob prepričevanju in vplivanju (»moral suesion«), lahko župan nedvomno poskrbi, da so občinske službe učinkovitejše, kar posledično pomeni prihranek za občane in podjetnike. Na nekaterih področjih lahko zmanjša stroške, ki bremenijo ob- kroma čane. Primer: številni indikatorji kažejo, da bi s povečanjem ločenega zbiranja odpadkov lahko znižali davek Tarsu, ki je med najvišjimi v severni Italiji. Župan lahko tudi ogromno naredi na turističnem področju. Mislim na regulacijski načrt, v katerem naj se zrcali tudi na- ša bodoča vizija Trsta, na parkirišča, infrastrukture, ovrednotenje mestnega zelenja: vse to na indirekten način pogojuje delo in investicije. Svojo kampanjo boste v četrtek simbolično začeli s kulturnim praznikom na 4. pomolu starega pristanišča. »Zato, ker je to ena tistih čudovitih struktur, ki so 90% neizrabljene, prazne. Podobno je z nekdanjo glavno ribarnico, skladiščem vin, območjem Campo Marzio ... Prizadel me je stavek, ki sem ga slišal na nekem seminarju: Trst je mesto, zaradi katerega bi še pred nekaj leti države napovedale vojne, danes pa ne zanima nikogar ...ne dežele FJK ne rimske vlade. Ko smo že pri tržaškem nabrežju: javno ste se obvezali, da boste, če boste izvoljeni, tu uredili mladinski center. Moj »waterfront«, moja vizija nabrežja se povsem razlikuje od sedanje ureditve: nepojmljivo je, da se po tako lepem nabrežju ne moreš sprehajati ali sesti v bar, ker so povsod samo parkirišča ... Tu si zamišljam tudi prostor, v katerem bi mladi lahko študirali do poznih ur, kar je danes mogoče samo na precej odročni glavni univerzi. Mladi potrebujejo tudi prostore, v katerih bi vadili s svojimi glasbenimi in gledališkimi skupinami, prirejali koncerte, predstave. Ponudbo bi lahko dopolnili poletna arena, bar ali restavracija, kar bi ustvarilo tudi nekaj novih delovnih mest ... Če hočeš, da mladi pridejo v Trst, pa jim moraš nuditi delo in možnost, da si ustvarijo družino ...in da lahko njihovi otroci obiskujejo jasli ali vrtce po dostopnih cenah. Iz sicer skromnega števila slovenskih odgovorov izhaja, da želijo tržaški Slovenci večjo doslednost pri javni uporabi slovenščine tudi v mestnem središču, a tudi poučevanje slovenskega jezika v italijanskih šolah. Glede prve točke mislim, da je potrebno spoštovati prav vse člene zakona in to nikoli v restriktivni luči. Povsem se strinjam z uvedbo slovenščine v italijanskih šolah. Ta sicer ne more biti vsiljena, prepričan pa sem, da so časi zreli za ta korak, da je kulturno in družbeno okolje pravšnje. Anketiranci so se izrekli tudi o tem, kakšno Demokratsko stranko želijo. Strinjam se s potrebo po zmernosti v politiki. Pet let sem bil v Illyjevi vladi, dan po porazu sem se vrnil v službo. Prevečkrat pa ljudje vstopijo v deželni ali državni parlament pri 35, 40 letih, kar je nedvomno pozitivno, a njihova poglavitna skrb postane, kako tam ostati za nadaljnjih 20 ali 25 let. Posledično morajo delati kompromise, oddaljijo se od volivcev, pozabijo na njihove realne potrebe. Politika bo pridobila na verodostojnosti, če bo občane postavila v situacijo, da vedo, kaj dela. Če bodo poznali njene odločitve, zakaj je do njih prišlo, a tudi reprezentančne stroške: če bom župan, bo vse dostopno na spletu. Med želenimi lastnostmi kandidatov prednjačijo sposobnost in poštenost; radi bi videli več mladih in žensk. Hudo je, da so morali med pogoje postaviti resnost in poštenost: to naj bi bila osnova, ne pa dodana vrednost ... Med mojimi kandidati bo veliko sposobnih ljudi, mladih in žensk. Če pa bodo tudi prežeti s politično strastjo, gotovo ne bo škodilo. Poljanka Dolhar ZAHODNI KRAS - Letno poročilo predsednika Bruna Rupla Rajonski svet, glasnik domačinov Svetniki na prvi letošnji seji izrazili zaskrbljenost nad visokohitrostno železnico, katere proga bo tekla pod Kontovelom in Furlansko cesto Podzemska proga visokohitrostne železnice bo po vsej verjetnosti v prihodnosti še dolgo burila duhove na Zahodnem Krasu. Tako je bilo zaznati na četrtkovi seji zahodnokraškega rajonskega sveta. Svetniki tako levosredinske večine kot desnosredinske opozicije so bili zelo zaskrbljeni po novicah o gradnji predora za podzemsko železnico, ki bo preluknjal Kras in bo stekel pod Do-lanjo vasjo, pod kontovelskim bregom in pod Furlansko cesto do mesta. O zadevi bo gotovo govor na prihodnjih rajonskih sejah, saj so svetniki izrazili zahtevo, naj odgovorni predstavijo predhodni načrt, da bodo točno seznanjeni z njim in da bodo s tem imeli jasno sliko o vplivu podzemske železnice na okolje. V ta namen do Odbor No Tav iz Trsta in Krasa priredil v četrtek, 3. januarja ob 20.30 v Kulturnem domu Prosek-Kon-tovel javno skupščino o »tveganjih za Pro-sek, Kontovel in Furlansko cesto.« Četrtkova je bila prva seja zahod-nokraškega rajonskega sveta po novem letu. Kot še vedno doslej je tudi letos predsednik Bruno Rupel pripravil zelo izčrpno poročilo o delovanju rajonskega sveta v preteklem letu. Rajonska skupščina se je sestala 24 krat, povprečno dvakrat mesečno. Dveh sej sta se udeležila občinska odbornika Giovanni Battista Ravida in Paolo Rovis. Prvi, odbornik za finance, je februarja predstavil občinski proračun, drugi, odbornik za gospodarski razvoj, pa je maja predstavil nov pravilnik za upravljanje odpadkov. Lani so svetniki predložili vsega 92 vprašanj, od katerih jih je bilo 21 pisnih. Občinska uprava je odgovorila le na 9 pisnih vprašanj. Boljši je bil odziv na ustna vprašanja (65-odstoten). Obenem je bilo predloženih pet resolucij (tri jih je predložil svetnik Stranke komunistične prenove Roberto Cattaruzza, Bruno Rupel preostali dve Maria Grazia Villi, Demokratska stranka). Občina je odgovorila le na dve. Rajonski svet je izdal 27 mnenj o gradbenih dovoljenjih (21 pozitivnih, 3 negativna, 3 še čakajo na potrebna pojasnila), 10 mnenj o pravilnikih (8 po- zitivnih, 2 negativni), 7 mnenj o sklepih (5 pozitivnih, 2 negativni). Obenem je skupščina odobrila 13 sklepov o delovanju rajonskega sveta. Rajonski svet je skušal rešiti številne probleme, ki so se v teku leta pojavili na rajonskem ozemlju. Zahteve občanov je posredoval občinskim uradom, bil je nekakšen glasnik domačega prebivalstva. V tem okviru je sodeloval s krajevnimi društvi in organizacijami in tudi prispeval k številnim kulturnim, športnim verskim in drugim prireditvam skupno več kot 8 tisoč evrov. Predsednik Rupel se je spomnil tragično preminule rajonske svetnice Annarose Ben-vegnu, podal pa je tudi obračun prisotnosti posameznih svetnikov: Barnaba 24, Rupel in Starc 23, Ukmar 22, Viatori in Villi 21, Daneu in Niko Tenze 20, Danilo Tenze 19, Cattaruzza 18, Benvegnu 11. M.K. DEVINSKO-NABREŽINSKA OBČINA - Župan Giorgio Ret napoveduje začetek del Nabrežina, prihodnje leto obnova trga Pozornost krajevnim potrebam, pešcem, zelenju, in urejenim parkirnim prostorom tudi v neposredni bližini glavnega vaškega trga Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret je bil včeraj vidno zadovoljen nad osnutkom načrta za prenovo nabrežinskega trga, sad dela skupine arhitektov s tržaške univerze. »Ta načrt je sad sodelovanja domačih ljudi, njihovih pripomb in priporočil, želja upraviteljev tamkajšnjih javnih lokalov in trgovskih obratov, številnih pogovorov s predstavniki nabrežinskega jusa, z lastniki tamkajšnjih poslopij, pa tudi z vodstvom Zadružne kraške banke,« je poudaril in nakazal nadaljnjo pot do začetka obnove vaškega trga. V ponedeljek bo občina predložila deželni upravi prošnjo za prispevek za obnovo trga. Medtem je v proračun vključila prispevek, ki bo omogočil kritje vsega pripravljalnega dela in začetka del. Denar bo iztaknila s prodajo nepremičnin ali pa z najetjem posojila (za kakih 500 tisoč evrov). Deželni prispevek ne bi smel izostati, saj ga predvideva ustrezen deželni zakon. Vprašanje pa je, ali bo deželna uprava namenila prispevek v enem ali v dveh obrokih. Od tega bo potem odvisno, ali bo obnova trga potekala celovito ali po odsekih. Deželni prispevek naj bi znašal milijon evrov, za obnovo naj bi tako bil potreben poldrugi milijon. Dokončni načrt naj bi bil izdelan do konca leta, zatem bo treba dati delo v zakup, obnovitvena dela naj bi se začela sredi prihodnjega leta. Zadevala bodo trg, pa tudi območja v neposredni bližini trga, to je ceste za pokopališče in ceste, ki vodi proti travniku Sokola. V poročilu tržaških arhitektov so zaobjeti različni aspekti obnove. Trga ne nameravajo zapreti prometu, ne bo pa več nekakšno divje parkirišče, kot je to bil zadnja leta. Cerkev sv. Roka naj bi pridobila nekaj prostora pred pročeljem, »ki ga sedaj nima,« je zapisano v poročilu. Pešcem bo »vrnjen primeren prostor za premikanje« na osi od cerkve do spomenika. Prostor za pešce (pločnik širok slaba dva metra in pol na eni in tri metre na drugi strani) bo obogatilo tlakovanje z nabrežinskim kamnom. Spomenik, element na nabrežinskem trgu Poročilo arhitektov posveča veliko pozornost zelenju na trgu. To gre ohraniti. Predlagana je bila posaditev ene same vrste dreves, obvezno avtohtone (omenjeni so hrast, gaber, ko- kroma privovec, lipa, kostanj in tudi oljka). Posadili jih bodo na robu pločnika. Vmes, med enim in drugim drevesom, bodo namestili »svetilne elemente«. Ti bodo dveh vrst: stalni in začasni. Sled- nje bodo uporabili ob za sejem, za božične praznike, za poletne šagre. Na trgu delujejo številni javni lokali. Zato so potrebna razna zbirna mesta. V ta namen bodo namestili grobo izdelane marmorne bloke. Trg bo odprt za promet (cestišče bo široko 3 metre in pol), a brez sedanjega avtobusnega postajališča, ki ga bodo premestili nekaj desetin stran, v smeri proti križišču ceste za Sesljan. Parkirni prostori bodo dobili bolj urejeno obliko. Na trgu sedaj parkira kakih 65 avtomobilov, parkirni prostori so zelo neurejeni. Zato so se arhitekti odločili, da bo na obnovljenem trgu prostora le za 15 urejenih parkirnih mest. Bodo pa zato na območju za občinsko knjižnico uredili 13 parkirnih mest za uslužbence te strukture, nadaljnjih 34 mest bo urejenih v bližini pokopališča, kakih 40 pa na območju nekdanjega kopališča, ta načrt pa bodo izvedli v dogovoru z nabre-žinskim jusom. M.K. 1 0 Sobota, 29. januarja 2011 TRST NARODNI DOM - Debata o nekdanjem policijskem inšpektoratu Stavba v Ulici Cologna naj postane Dom spomina Govor o zločinih »Collotijevcev« - Na ogled tudi razstava Včerajšnje srečanje je povezoval Claudio Venza, igralka Fernanda Hrelja je prebrala nekatera pričevanja, za zgodovinski pregled pa je poskrbela ClaudIa Cernigoi. kroma Če želimo posredovati zgodovinski spomin, potrebujemo tudi konkretne pripomočke. Eden izmed teh bi lahko bil Dom spomina, ki naj javnosti predstavi delovanje posebnega policijskega inšpektorata, zaradi katerega je med letoma 1942 in 1945 trpelo na tisoče antifašistov. To je sporočilo včerajšnje debate v Narodnem domu, ki so jo priredila razna društva in ustanove, med njimi društvo Edinost in katedra za politično in strankarsko zgodovino tržaške univerze. Inšpektorat, ki je bolj žalostno znan kot »banda Collotti« (po njegovem komi- UL. COLOGNA Sosič: ohraniti stavbo Nekdanje stavbe policijskega inšpektorata v Ul Cologna, ki je bila v času Collottijeve bande med drugo svetovno vojno nekakšna predsoba Rižarne, ne gre prodati. Tako poziva resolucija, ki jo je sredi meseca z glasovi levosredinske večine izglasoval tržaški pokrajinski svet. Resolucijo je predložil pokrajinski svetnik Slovenske skupnosti Zoran Sosič, potem ko je v proračunu za letošnje leto ugotovil, da se je poslopje v Ul. Cologna 6-8 že spet znašlo med nepremičninami, ki jih namerava tržaška pokrajina prodati. V ta seznam ga je že leta 2001 vključila prejšnja desnosredinska uprava predsednika Scoccimarra. Sosič je v resoluciji, ki so jo podpisali tudi ostali svetniki levo-sredinske večine, zapisal, da je bilo poslopje do leta 1995 sedež karabi-njerske postaje, med vojno pa, od decembra 1944 do aprila 1945 sedež posebnega policijskega inšpektorata za Julijsko krajino. Tam so številni ljudje bili žrtve nasilja zaradi svojega prepričanja, narodnosti in rase, je poudaril, in pozval pokrajinski odbor, naj poslopje preuredi v dokumentacijski sedež o pretrpljenem nasilju, saj je še edini tovrstni obstoječi pomnik preteklega časa v mestu. Predsednica pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat se je z njim strinjala. Poudarila je, da bo potrebno pripraviti načrt za ustrezno preureditev poslopja. Svetniki desne sredine so nad predlogom zagnali vik in krik. Claudio Grizon (LS-FI) je Sosiču očital, da hoče tam urediti »Dom partizana«. Grobi so bili tudi posegi nekaterih drugih svetnikov. Pokrajinska skupščina pa jih je z odobritvijo resolucije utišala. M.K. sarju Gaetanu Collottiju), je kot znano zadnje leto vojne deloval v stavbi v Ulici Colo-gna 6. Na njeno pročelje je Pokrajina Trst, lastnica stavbe, že postavila spominsko obeležje, marsikdo pa si prizadeva, da bi v njej uredili dokumentacijski center. S to zamislijo se strinja tudi sedanja pokrajinska uprava (glej spodnji članek), Samo Pahor (društvo Edinost) pa pripravlja konkreten osnutek preureditve. Po njegovi zamisli bi se v stavbo lahko preselili Odsek za zgodovino NŠK, deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja in sorodne ustanove. V njej pa bi ure- I. GABROVEC Elektrovod na Krasu zelo problematičen Po nekajletnem navideznem mirovanju je ponovno silovito odjeknil problem posodobitve elektrovoda od Ronk do Pa-drič, ki ga načrtuje podjetje Terna SpA. Obnovitev elektrovoda predvideva tudi zaznavno ojačitev zmogljivosti na trasi Tržič-Padriče. Podjetje Terna je pri tem določilo, da bo vkopalo le krajši del na območju mesta Tržič, vso preostalo traso pa nameravajo ohraniti tako kot doslej. »Priznati moramo, da je podjetje Terna tudi v dogovoru z devinsko-nabrežinsko občinsko upravo sprejelo predlog, da na območju vasi Vižovlje in Šempolaj elektrovod nekoliko oddalji od naselij. Bistvo pa se ne spreminja, saj bo ojačeni elektrovod, ki predvideva tudi večje oz. višje drogove, hudo iz-nakazil teritorij,« ugotavlja v tiskovnem sporočilu deželni svetnik SSk Igor Gabro-vec, ki je bil v teh dneh ponovno v stiku z domačini, devinsko-nabrežinsko občinsko upravo in predstavniki Agrarne skupnosti jusov in srenj na Tržaškem. Gabrovec je v tem smislu ponovno vložil nujno interpelacijo na predsednika deželne uprave, ki bo predvidoma na dnevnem redu zasedanja skupščine že prihodnji teden. V svojem dokumentu se Ga-brovec sklicuje na razpravo sredi poletja 2008, obenem pa deželno upravo jasno opozarja, da bo »nesprejemljivo, arogatno in arbitrarno nastopanje družbe Terna privedlo do upora domačinov.« »Zahtevamo, da Terna ponovno stopi v pogajanje z vsemi prizadetimi subjekti. Odprta ostajajo vprašanja tako odškodnin lastnikom kot tudi preverjanje alternativnih izbir za razvoj eklektrovoda.« Na dlani je, da bi bilo vko-panje elektrovoda vsaj na območju naselij najboljša rešitev. »Domačini so pripravljeni tudi na alternativne možnosti, vendar je za to potrebno, da podjetje sprejme načelo poštenega, enakovrednega in odkritega dogovarjanja« zaključuje deželni svetnik, ki vlaga velika upanja v soočanje, ki je sklicano v torek 1. februarja na županstvu v Nabrežini. dili tudi muzej inšpektorata in muzej anti-fašizma, dvorano za javna srečanja in razstave, skladišča za arhivsko gradivo itd. V galeriji Narodnega doma je medtem na ogled razstava o okrutnem delovanju »Collottijevcev«, za katere je bilo mučenje pravilo in ne izjema. Zgodovinski okvir je predstavila Claudia Cernigoj, s svojimi pretresljivimi pričevanji pa sta sodelovala tudi Sonja Amf Kocjan in Bogdan Berdon. Oba sta na lastni koži okusila krutost fašistične policije (o trpljenju, ki sta ga doživela med drugo svetovno vojno, smo lahko na staneh našega dnevnika že večkrat brali). (pd) Včeraj danes Danes, SOBOTA, 29. januarja 2011 FRANC Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 17.06 - Dolžina dneva 9.36 - Luna vzide ob 3.59 in zatone ob 12.39 Jutri, NEDELJA, 30. januarja 2011 MARTINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 4 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, veter 65 km na uro vzhodnik, severovzhodnik, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje močno razgibano, temperatura morja 8,4 stopinje C. [1] Lekarne Do sobote, 29. januarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (040 308248), Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B (040 281256). Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Naselje Sv. Sergija - Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Grudnova ulica 27 (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (040 772148). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. ui Kino AMBASCIATORI - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Qualunquemente«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »La donna che canta - Incendies«. CINECITY - 15.20, 17.30, 20.00, 22.00 »Parto col folle«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.10 »The green Hornet - 3D«; 17.00, 20.00, 22.10 »Il discorso del re«; 14.30, 16.25, 18.25, 20.20, 22.15 »Qua-lunquemente«; 15.15, 17.35, 20.00, 22.10 »Immaturi«; 14.30, 16.20 »Ani-mals United«; 22.00 »Vallanzasca - Gli angeli del male«; 18.10, 20.05 »Vi presento i nostri«; 15.10 »L'orso Yoghi«; 14.30, 16.25, 18.25, 20.20, 22.15 »Che bella giornata«. FELLINI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Hereafter«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »La versione di Barney«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Vento di primavera«. KOPER - KOLOSEJ - 14.30, 16.30, 18.30 »Zlatolaska 3D«; 14.20, 16.40, 19.00, 21.20, 23.40 »Življenje, kot ga poznaš«; 15.00, 17.30 »Tron: Zapuščina«; 20.30, 22.50 »Zeleni sršen 3D«; 20.00, 22.10 »Američan«. KOPER - PLANET TUŠ 11.55, 14.05, 16.15 »Gremo mi po svoje«; 11.05, 13.05, 16.00 »Samova pustolovščina 3D - sinh.«; 11.20, 13.40, 16.05, 18.30, 20.50, 23.10 »Turist«; 21.05, 23.35 »Mr. Joint«; 20.10, 21.30, 22.40, 23.59 »Zeleni sršen 3D«; 18.25 »Zeleni sršen«; 20.30, 23.00 »Spusti me k sebi«; 10.40, 12.50, 15.00, 17.10, 18.00, 19.20 »Zlatolaska 3D«; 11.50, 14.00, 16.10, 18.20 »Zlatolaska«; 13.00, 16.20, 18.40, 21.00, 23.20 »Dilema«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 2: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Che bella giornata«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The green hornet 3D«; Dvorana 4: 15.50, 17.25, 19.00, 20.35, 22.15 »Parto col folle«. SUPER - 18.45, 21.45 »Vallanzasca«; 16.30 »Animals United«; 20.00 »Vi presento i nostri«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.40, 18.30, 20.30, 22.20 »Qualunquemen-te«; Dvorana 2: 17.20, 19.40, 22.00 »The green hornet 3D«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 4: 17.45, 20.20, 22.20 »Parto col folle«; Dvorana 5: 17.30, 20.00 »Che bella giornata«; 22.15 »Vallanzasca -Gli angeli del male«. 9 Šolske vesti DAN ODPRTIH VRAT na liceju Franceta Prešerna bo v nedeljo, 30. januarja, od 10. do 12. ure v šolskih prostorih na Vrdelski cesti (Strada di Guardiella) št. 13/1 v Trstu. Prisrčno vabljeni starši in dijaki nižjih srednjih šol. NA DTZ ŽIGE ZOISA bo dan odprtih vrat v nedeljo, 30. januarja, od 9.30 do 12.00 na sedežu v Ul. Weiss 15. Toplo vabljeni tretješolci nižjih srednjih šol in njihovi starši! DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da bo potekalo vpisovanje otrok v 1. letnik osnovnih šol in v 1. letnik vrtcev za šolsko leto 2011/2012 na tajništvu v Nabrežini (tel. 040-200136) od 31. januarja do vključno 12. februarja, od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.30, ob sobotah od 8.30 do 12.30. NSŠ IGO GRUDEN prireja v ponedeljek, 31. januarja, ob 18. uri na sedežu šole, predstavitev vzgojne ponudbe za š.l. 2011/2012. V kolikor bo govor tudi o tedenskem urniku za bodoče š.l. so toplo vabljeni na srečanje starši učencev bodočih prvega, drugega in tretjega razreda. OSNOVNA ŠOLA GRBEC- STEPAN-ČIČ vabi na predstavitev šole, ki bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 15.00 v šolskih prostorih Reber De Marchi, 8 - Belvedere Guido De Santi 1. Teden odprtih vrat bo od 31. januarja do 4. februarja od 9.00 do 12.00. -/ UČITELJI OŠ JOSIPA JURČIČA IZ DEVINA vabijo starše bodočih prvošol-cev na informativno srečanje, ki bo v šolskih prostorih v ponedeljek, 31. januarja, ob 17. uri. SREDNJA ŠOLA I. CANKAR sporoča, da bo dan odprtih vrat, v torek, 1. februarja, od 8.45 do 10.45 v šolskih prostorih v Ul. Frausin, 12. OTROŠKI VRTEC V ŠKEDNJU vabi starše na obisk vrtca Reber De Marc-hi 8 - Belvedere Guido De Santi 1, v četrtek, 3. februarja, od 9.30 do 11.30 ob priliki dneva odprtih vrat. EKSTRA! Delavnice v Narodnem domu v Trstu: Kako se učimo, da se naučimo?; Spraševanja, matura, izpiti: kako uspešno nastopamo v javnosti?; Bon ton za mlade. Delavnice so namenjene dijakom 3., 4. in 5. letnika višjih srednjih šol od 4. februarja do 11. marca, vsak petek od 14.30 do 16.00. Kotizacija 20,00 evrov. Informacije in prijave: info@slovik.org, www.slovik.org, tel. 0481-530412. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da rok za vpis v prve razrede osnovnih šol in v prvi letnik otroških vrtcev zapade v soboto, 12. februarja. Tajništvo sprejema prošnje od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure ter od 12. do 14. ure. Poslovalo bo tudi v soboto, 5. februarja in v soboto, 12. februarja, od 8.30 do 12.30. S Izleti SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja januarja in februarja avtobusne izlete na Zoncolan s tečaji smučanja za osnovnošolce. Prijave in informacije na mladinski@spdt.org in na tel.: 3395000317. in Osmice MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmico. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 3383515876. OSMICO STA ODPRLI Sidonija in Mavrica v Medji vasi št. 10. Tel. 040208987. OSMICO sta odprla Ivan in Sonja Co-lja v Samatorci 53. Tel. 040-229586 ali 340-1461778. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. V PREČNIKU je odprl osmico Radovan Šemec. Tel. 040-200613. 0 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155, Ul. A. Valerio 1 (univerza) SHELL: Ul. Locchi 3 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin - Državna cesta. 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Trg Valmaura, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / TRST Sobota, 29. januarja 2011 1 1 Rodila se je Jana Srečni mamici Ivi in očku Damjanu čestitamo, mali Jani želimo vsega dobrega v življenju. None, nonoti, strici in teta Poljanki, Mitji in Svitu se je pridružila Tara Zvrhan koš dobrih želja ji želijo Pavletičevi ¿i Čestitke DANJA, srečo, zdravje, kup želja voščimo ti iz srca, da izpolnilo vse se bo, mi želimo ti zdaj to. Vse najboljše! Nona Dunja, nono Faci in Joli. DANJA danes 2. rojstni dan slavi in vso srečo želiva ji! Teta in stric. Draga DANJA! Želimo ti še mnogo nasmehov in srečnih dni. Mama in pači. □ Obvestila KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za izlet v Piemont - Langhe, sa-bavdske rezidence in Turin, od 15. do 19. septembra 2011. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. TEŽAVE ZARADI ALKOHOLA? Rešitev je tu. Kje? Kdaj? Ob ponedeljkih v Trstu v Ul. Foschiatti, 1 od 18.00 do 20.30 in v Sesljanu (v stavbi C.E.O.) -Naselje sv. Maura od 19.00 do 20.30 ter v Ul. Dei Pellegrini (v župnišču pri Lovcu) od 18.00 do 19.30; ob sredah v Naselju sv. Sergija, Trg XXV. aprila 13, od 18.00 do 19.30; v četrtkih na Str. di Fiume (v župnišču) od 18.00 do 19.30; ob petkih v Dolini (v prostorih občinske telovadnice) od 18.30 do 20.00. Tel. A.C.A.T.: 331-6445079. TEČAJ V BAZENU ZA NAJMLAJŠE ŠC Melanie Klein obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za tečaje v bazenu, za otroke od 12. do 36. meseca. Tečaji se odvijajo ob sobotah popoldne na Opčinah. Info in prijave na: in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. 328-4559414. KRUT nudi, kot običajno, individualne programe za sprostitev, preventivo in rehabilitacijo v raznih termalnih centrih, s posebno ugodnimi pogoji v Zdravilišču Strunjan, Šmarjeških in Dolenjskih Toplicah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. KRUT obvešča člane, da se ob ponedeljkih nadaljuje individualna refleks-noconska masaža stopal. Informacije in predhodne najave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072. JUS REPEN obvešča svoje člane, da bo danes, 29. januarja, letna akcija sečnje drvi. Zbirališče bo ob 8. uri pri stenah spomeniku na Colu. V primeru slabega vremena bo akcija prenesena na naslednjo soboto. SKD TABOR ZA OTROKE - danes, 29. januarja, od 10. do 12. ure ustvarjalna delavnica. S Tadejo Bogdan bodo udeleženci pripravili večnamenske tekstilne vrečke. Vabljeni! SOCIALNO SKRBSTVO občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga »La Quercia«, v sodelovanju s KRD »Dom Briščiki«, organizirajo za otroke bivajoče v treh občinah, v mali dvorani zgoraj omenjenega društva, v Briščikih 77, (Občina Zgonik), danes, 29. januarja, od 15. do 18. ure »Delavnico tehnike Mobiles«. Prost vstop. AŠD SK BRDINA Organizira v nedeljo, 30. januarja, smučarski izlet za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije: Sabina - 3488012454, www.skbrdina.org, in-fo@skbrdina.org JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 30. januarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti Ta Dul'nja štj'rna - Šičuce. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta Dul'nje štj'rne ob 8.30. OBČINSKI ODBOR ZDRUŽENJA BORCEV za vrednote NOB Komen vabi v nedeljo, 30. januarja, ob 15. uri v Kulturni dom v Komen na tradicionalno srečanje posvečeno spominu na dogodke v Dolcah leta 1944. Govornik podpredsednik ZZB Slovenije Slavko Grčar in nastop ŽPZ Kombinat. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba vsak torek, z začetkom ob 18. in ob 19. uri ter ob petkih ob 19.30. Vabljeni novinci. Možen je predhoden ogled ali preizkus vadbe. Tel. 040-200620 ali 349-6483822 (Mileva). TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE -Skupina 35-55 SKD F. Prešeren obvešča, da se telovadba za gospe v zrelih letih v mesecu januarju odvija ob torkih, sredah in petkih, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Vabljene. ANPI-VZPI Trst-V ponedeljek, 31. januarja, ob 16. uri bo v dvorani Tessi-tori, Trg Oberdan, 5. srečanje na temo: Naša begunstva. Zgodovinarji F. Ce-cotti, A. Kalc, in P. Purini bodo govorili o množičnih selitvah do leta 1945, J. Gombač, R. Pupo in S. Volk pa o tistih po letu 1945. Koordinatorka bo Marta Verginella. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 31. januarja, na večer ob 150. obletnici ustanovitve Slovanske čitalnice v Trstu, ki velja za prvo slovensko čitalnico sploh. Govoril bo prof. Samo Pahor v Peter-linovi dvorani, Ul. Donizetti 3, ob 20.30. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse veseljake, da se ji pridružijo na po-vorkah na Opčinah in v Sovodnjah. Prijave in vse informacije dobite v društvenih prostorih SKD Vigred v ponedeljek, 31. januarja, v sredo, 2. februarja in v četrtek, 3. februarja, od 20.30 do 22. ure. RAD PIŠEŠ? Si kreativna? Bi rad izlil na papir svoja čustva in misli? Zate je Slovenski klub pripravil delavnico kreativnega pisanja. Kje? V Gregorčičevi dvorani (Ul. Sv. Frančiška 20 nad NŠK). Kdaj? V ponedeljek, 31. januarja, ob 14. uri. Pridi, ne bo ti žal!!! SKD VALENTIN VODNIK vabi v torek, 1. februarja, ob 20.30 v društvene prostore na ogled filma »Odgrobadogro-ba« režiserja Jana Cvitkoviča. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bodo v torek, 1. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redne pevske vaje. VZPI - sekcija Prosek-Kontovel vabi svoje člane na občni zbor v torek, 1. februarja, ob 18.30 v prostorih Kulturnega doma Prosek-Kontovel. KOORDINACIJA LEVE SREDINE DEVIN - NABREŽINA vabi občane na javno srečanje v sredo, 2. februarja, ob 18.30 v Grudnovi hiši (Kamnarski) v Nabrežini na temo Občinski davek za nepremičnine. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane in slovenske filateliste na redni občni zbor, ki bo v sredo, 2. februarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. TEČAJ LEPE GOVORICE za najmlajše v organizaciji radijskega odra bo stekel v mesecu februarju. Informativni sestanek bo v sredo, 2. februarja, ob 17.30 na Ul. Donizetti 3 - 1. nadstropje (število gojencev je omejeno). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vljudno vabi na predavanje »Zdravniška etika« v sredo, 2. februarja, ob 17. uri v Narodni dom v Trstu, Ul. Filzi 14. Predaval bo dr. Živ-ko Lupinc. AŠD MLADINA - Smučarski odsek vabi člane, ki bi se radi udeležili tekme Miškotovega pokala veljaven za 6. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 5. februarja, na Cerknem (Slo), da se prijavijo najkasneje do četrtka, 3. februarja, do 12. ure odgovornim odseka ali na 040-213518, 3487730389 (Ennio) ali na 040-220718, 338-6376575 (Sonia). ODBOR NO TAV iz Trsta in s Krasa prireja v četrtek, 3. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku javno srečanje o posledicah gradnje hitre železnice (TAV) za prebivalstvo Konto-vela, Proseka in Furlanske ceste. Mogoče bo podpisati pripombe k preliminarnemu načrtu. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca prireja v četrtek, 3. februarja, z začetkom ob 20.30 srečanje z nume-rologinjo Darjo Bohinc, ki nam bo razkrila ta skrivnostni svet s predavanjem »Kako s pomočjo številk napovedujemo prihodnost«. Vabljeni. KRD DOM BRIŠČKI obvešča, da se v društvenih prostorih tudi letos nadaljuje učinkovita vadba za dobro počutje. Toplo vabljeni novi člani. Vaje pod vodstvom Mateje Šajna potekajo ob ponedeljkih ob 9.30 in ob 18.30 ter ob četrtkih ob 19. in 20. uri. Informacije na tel.: 040-327327 ali 3404835610 (Anica) in 00386-40303578 (Mateja). SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja delavnice za mlade od 18 do 29 let vsak petek od 15. do 19. ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu: 4. februarja »Mik-siranje glasbe«; 11. februarja »Gledališka delavnica«; 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse skupine in vozove, da so prijavnice na voljo www.kraskipust.org. Rok zapade v soboto, 5. februarja. Vsi sodelujoči so toplo naprošeni, da sporočijo odboru čim prej naslov voza ali skupine za brošuro. Z ROKAMI V... Preizkusi poklic kuharja in natakarja! Tečaj kuhanja in strežbe za tretješolce: v soboto, 5. februarja, od 9.30 do 12.30 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih. Informacije in prijave: 040-566360, in-fo@adformandum.eu. UPRAVLJANJE DIDAKTIKE: tečaj po univerzitetni diplomi, ki nudi diplo-mirancem znanja in orodja, spretnosti in tehnike, primerne za upravljanje razreda in vodenje dijakov in študentov. Trajanje 70 ur. Namenjen zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo in z bivališčem na območju Furlanije Julijske krajine. Za informacije in prijave: Ad formandum, Ul. Ginnastica 72, tel. 040-566360, e-posta:ts@adformandum.eu. KRUT obvešča že prijavljene in vse tiste, ki bi radi spoznali preprosto in učinkovito tehniko za samopomoč, da se bo na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, v dneh 26. in 27. februarja, odvijal tečaj reiki 1. stopnje. Informacije in prijave na tel. 040-360072. PUSTNA SKUPINA IZ KRIŽA vabi na obisk in udeležbo na letošnjo pustno povorko s kriškim vozom in skupino. Za informacije in vpis smo dosegljivi v šotoru pod nogometnim igriščem v Križu vsak dan po 18. uri. 0 Prireditve »ETIOPIJA ... 13 MESECEV SONCA« je naslov potopisnega predavanja Bi-serke Cesar, ki ga SKD Primorec iz Trebč prireja danes, 29. januarja, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Avtorica večera bo v sliki in besedi predstavila svoje popotovanje po tej vzhodno-afriški državi. Toplo vabljeni vsi, ki bi v teh mrzlih zimskih dneh radi ogreli vaša srca z nasmehi afriških otrok! KRIŽ - Župnijska skupnost in Slomškovo društvo vabita na božični koncert, ki bo v nedeljo, 30. januarja, ob 16. uri v domači župnijski cerkvi. Nastopil bo MePZ Fran Venturini od Domja, dirigent Cinzia Sancin. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v nedeljo, 30. januarja, »Dan slovenske kulture«. S petjem in recitacijami nastopa ženska pevska skupina Dekleta s Škofij, dirigent Marjetka Popovski. Priložnostna misel Peter Verč. Začetek ob 17. uri. Vabljeni! SKD TABOR vabi v nedeljo, 30. januarja, ob 18.00 v Prosvetni dom na Op-čine, na gledališko predstavo B. Brecht - Malomeščanska svatba v izvedbi članov SDD Jaka Štoka s Proseka in Kon-tovela. Režija Gregor Geč. Ne zamudite! ZSKD IN JAVNI SKLAD RS za kulturne dejavnosti prirejata 17. revijo kraških pihalnih godb: Postojna, Kulturni dom v nedeljo, 30. januarja ob 17. uri. Nastopajo Postojnska godba 1808, Godbeno društvo Nabrežina in Kraška pihalna godba Sežana; Milje, gledališče Verdi v nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri, nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Kras in Pihalni orkester Divača. Vabljeni! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi k spominski maši za skladatelja Ubalda Vrabca in častnega predsednika ZCPZ Zorka Hareja, ki bo v nedeljo, 30. januarja, ob 15. uri v župnijski cerkvi v Rodiku. SLOVENSKI KLUB prireja v torek, 1. februarja, »Kraški pesniški večer«, ki ga bodo izoblikovali pesniki Magdalena Svetina Terčon, Josip Osti in David Terčon ob glasbeni spremljavi kan-tavtorice Lare Puntar in kitarista Daria Vivianija. Večer bo vodil Marko Kravos, potekal pa bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20, s pričet-kom ob 20.30. Vabljeni! DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v mesecu februarju na naslednje prireditve: v petek, 4. februarja, ob 20. uri: Prava hrana za dobro počutje. Govorila bo izvedenka Marija Merljak. V soboto, 12. februarja, ob 20. uri Vesele melodije v izvedbi openskih ansamblov ter nastop čarodejke Nade. V soboto, 26. februarja, ob 20. uri večer slovenske pesmi in besede (praznik ob Prešernovem dnevu). PREŠERNO SKUPAJ 2011 ob dnevu slovenske kulture. Dramska skupina SKD Lipa vabi v petek, 4. februarja, ob 20.30 v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na premiero detektivke Bogdana Novaka Umor na plaži pod mentorstvom Adrijana Rustje in asistentke Jasmin Kovic. Vabljeni! S Poslovni oglasi ZGONIK - PRIVATNIK PRODAJA hišo z velikim ograjenim terenom. Brez agencij. Tel. 380-7404441 SLORI IŠČE sodelavca za raziskovanje na področju spremljanja in preučevanja čezmejnih družbenih, ekonomskih in kulturnih procesov ter dinamik. Za informacije www.slori.org ZOBNA AMBULANTA IŠČE zanesljivo mlajšo osebo pripravljeno za tajniško delo in delo s pacienti. Prošnjo in življenjepis poslati na manu.1976@libero.it (tel. 040-8327146) GOSTILNA BITA j e spet odprta. Rezervacije 040-2209058 3489234060 Osnovni abonma Slovensko stalno gledališče Trst - nova produkcija - v veliki dvorani SSG Vialio Stulli Kažin aii (slovenska praizvedba) režiser Vito Täufer prevod Danijel Malalan Robatost, surovost in sentimentalnost v tragikomediji dubrovniškega avtorja s prizori iz vsakdanjega ljudskega življenja v sredozemskem okolju. Ponovitvi: danes-sobota, 29. januarja ob 20.30-red T jutri - nedelja, 30. januarja ob 16.00-red C Predstavi sta opremljeni z italijanskimi nadnapisi Nakup vstopnic v predprodaji pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka 800214302 Telefon 0039 040 362 542 Info: www.teaterssg.it Odprto parkirišče na tržaškem velesejmu - Fiera di Trieste S Mali oglasi 37-LETNI FANT z vozniškim dovoljenjem C in D, išče katerokoli zaposlitev. Tel. 349-5830782. IŠČEM DELO - z lastno motorno žago obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Tel. št.: 335-5387249. DIPLOMIRANA socialna delavka z dolgoletno izkušnjo kot varuška in vzgojiteljica pomaga učencem in dijakom pri pisanju domačih nalog, pri študiju ter mladostnikom s posebnimi potrebami. Tel.: 348-2591457 (v večernih urah). FLASHDANCE MUSICAL: 3 vstopnice (1. galerija, 1. in 2. vrsta) prodam po znižani ceni. Predstava v četrtek, 3. februarja, ob 20.30 v gledališču Rosset-ti. Tel. 333-6037953. HIŠO ALI ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE kupim na Opčinah ali na Proseku-Kontovelu. Tel. št. 040-213385. KOMBI iveco daily, letnik 2002, 170.000 prevoženih km, prodam za 8.500 evrov. Tel. 335-5387249. KRAŠKI OVČAR - odlično leglo, še dva samčka z rodovnikom na prodaj. Tel. št. 040-226207. PODARIM 2,70m zložljivih kuhinjskih stenskih omaric, crema barve in kotni divan skupaj s kotno omarico. Tel. št. 040-208989. PRODAJAMO hišo na Furlanski cesti, 83 kv.m., z vrtom 120 kv.m., krasna lega s pogledom na morje, brez dostopa z avtom. Tel.: 040-44633 (v večernih urah). PRODAM kopačico 7,5 ks. Tel. št.: 040231984 (od 13. do 14. ure). PRODAM leseno otroško posteljico MIB s predalom in žimnico 60x130 cm ter stolček za avto Chicco Key 1, od 9 do 18 kg, oba v odličnem stanju. Tel. 040-946702 (v večernih urah). PRODAM SILOS 60 kvintalov, primeren za pellet ali krmo. Tel. št.: 335- 6322701. PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO - telefonirati ob uri obedov na tel. št. 040-231592. PRODAM VINOGRAD z oljčnim nasadom v Boljuncu. Tel. št.348-5913171. SPOSOBNA IN ZANESLJIVA gospa išče delo kot negovalka starejše gospe s 15-dnevno izmeno. Tel. št.: 0404528403 (v večernih urah). ZANESLJIVA GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočili išče delo kot hišna pomočnica ali pri varstvu starejših oseb na domu, tudi 24 ur. Tel. št. 3478601614. Prispevki Namesto cvetja na grob Brunota Ber-tolina daruje družina Calzi (Repen 43) 20,00 evrov za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Anice Andol-šek daruje Vera Bertolino (Repen 29) 15,00 evrov za repentabrsko cerkev. Ob 13. obletnici smrti Marije Ban por. Cerniava daruje mož Mario 100,00 evrov za Skupnost Družina Izvir - La Fonte Onlus. Namesto cvetja na grob Slavke Sardoč daruje družina Gruden - Doljak 30,00 evrov za SKD Vigred. V spomin na Zdravka Obada darujejo uslužbenci Cogeca S.P.A. in Vidiza 220,00 evrov za Planinski odsek SK Devin. V spomin na sorodnika, partizana in fotografa Egona Piščanca daruje Adriano Ciak 40,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Bazovici. V spomin na drago mamo Marijo Pertot darujeta Liliana in Rado z družinama 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB na Konto-velu, 50,00 evrov za SKD Barkovlje, 50,00 evrov za TPK Sirena in 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V počastitev spomina na našega predragega in nepozabnega deda Adal-berta Stubla darujemo Pavel, Tanja in Pupica 50,00 evrov za Slovenski visokošolski sklad »Sergija Tončiča« v Trstu. V spomin na sestrični Marto in Anico daruje Ado z družino 50,00 evrov za KD Prosek Kontovel. V spomin na Zdravka Obada daruje družina Majovski 25,00 evrov za 12 Sobota, 29. januarja 2011 KULTURA RIM - Zanimiva razstava o arheološkem bogastvu Mehike Vprašanja o skrivnostnem Teotihuacanu še danes brez pravih odgovorov Mehika je ena tistih držav, ki se vselej omenjajo, kadar govorimo o velikih arheoloških najdbah. Narodi, ki so tam živeli pred odkritjem Amerike, so pustili za seboj izredno bogastvo, kulturo in predvsem znanje; še danes ni povsem jasno, kakšno je bilo njihovo življenje in kako daleč je segalo njihovo znanje predvsem na področju astronomije, na preučevanju Zemlje in osončja. Azteki, Olmeki, Za-poteki, Maji, to so ljudstva, ki so živela na ozemlju sedanje mehiške države; ampak ljudstvo, o katerem je govor tukaj, je živelo veliko prej. Največje mesto, ki je v tistih časih štelo verjetno več kot 200.000 prebivalcev, je bilo Teotihuacan, Mesto bogov, nedaleč od sedanjega Ciudad de Mexico, na visoki planoti. Zgrajeno je bilo na površini 20 kvadratnih kilometrov in samo del te površine je dostopen javnosti. Veliko vprašanj je še vedno brez odgovora: kdo so bili in kateri jezik so govorili prebivalci tega mesta? Kako so imenovali sami sebe in katero je bilo dejansko ime mesta? Kdo so bili njihovi voditelji in kje so prebivali? Na ta vprašanja še ni odgovora. Mesto Teotihuacan je namreč izumrlo v 6. stoletju, mogoče zaradi velikega požara. Kasneje so se tam naselili Azteki, o njegovih prejšnjih prebivalcih pa je ostalo veliko predmetov, ki sestavljajo neprecenljivo bogastvo, na nekatera bistvena vprašanja pa arheologi še niso našli odgovorov. Del tega bogastva je na ogled v razstavni palači v Rimu (Palazzo delle Espo-sizioni, Via Nazionale). Razstava, ki bo odprta do konca februarja, predstavlja vse pomembne aspekte tega skrivnostnega mesta. Razdeljena je na sedem skupin, ki so razporejene v velikih pritličnih prostorih te rimske palače, kjer tudi ob velikem navalu občinstva ni pretirane gneče. Prva dvorana je namenjena arhitekturi in urbanistiki velikega mehiškega kompleksa, s piramido sonca in piramido lune, ki se dvigata visoko v nebo. Prikazan je tudi način gradnje in na ogled so ohranjeni deli poslikanega ometa, pa tudi modeli posameznih poslopij v miniaturi, ki so jih izdelali kot vzorec za gradnjo velikih palač. Druga dvorana je namenjena politiki, gospodarstvu in vojni. Tu je na ogled veliko predmetov iz obsidiana, trdega črnega vulkanskega kamna, ki so ga uporabljali predvsem za orožje, razstavljeni so tudi kipi živali tistega časa, številni predmeti, ki ne izvirajo z območja Teotihuacana pa kažejo na zelo razvito trgovsko dejavnost. Pogled na Teotihuacan in žara za kadilo, Tretja dvorana opisuje žrtvovanje bogovom. Med izkopavanjem so našli veliko okostnjakov na katerih so vidni znaki vezi. Kaže, da so zvezane ljudi žrtvovali bogovom v skupinah po 4, 8, 19 ali 18 ljudi naenkrat. S tem so hranili bogove. Četrta dvorana je namenjena religiji in pogrebnim obredom. Tu izstopajo žare za kadilo, verjetno najlepši predmeti, kar si jih obiskovalec lahko ogleda na rimski razstavi. Obredi so namenjeni Tlalocu, bogu dežja, Huehueteotlu, bogu ognja in Quetzalcoatlu, pernati kači, ki je najpomembnejše božanstvo mehiških civilizacij, božanstvo oblasti, vetru, vode in rodovitnosti. Peta dvorana je namenjena življenju v palačah, arhitekturni ureditvi bivalnih prostorov, ornamentalnim predmetom in miniaturam, ki so jih polagali v grobove ter so se ohranile skoraj povsem nedotaknjene. Gre za majhne vaze in druge predmete, ki kažejo, kakšne predmete so takrat uporabljali v hišah. Šesta dvorana vsebuje izdelke obrti. Gre za maske iz kamna in iz keramike, nekatere izredno dobro ohranjene, okrašene z dragimi kamni, za školjke oziroma izdelke iz školjk in za posode iz keramike, nekatere zelo bogato okrašene. V zadnji, sedmi dvorani pa je prikaz postavitve Teotihuacana v širši mehiški prostor, odnosov tega mesta z Zapoteki v Oaxaci in z Maji na jugu, vse do Gvatemale. Številni predmeti pričajo o teh izmenjavah; tu pa je tudi razvidno, kako so kasnejši prišleki Azteki osvojili nekatere prvine starih prebivalcev Teotihuacana. Skratka, razstava je lepa in zanimiva. Kdor je že obiskal Mehiko, si bo osvežil spomin in izvedel marsikaj, kar je med obiskom mesta bogov morda v naglici preslišal; kdor v Mehiki še ni bil, se bo seznanil s kulturnim bogastvom, pa tudi z velikim znanjem, s katerim so se lahko ponašali prebivalci tega mesta pred 1500 in več leti. Za konec pa še zanimiva informacija, da je v prvem nadstropju iste palače fotografska razstava mehiške revolucije iz začetka 20. stoletja. Enkratne fotografije, ki prikazujejo Pancha Villo, Emiliana Zapato in druge revolucionarje ter kažejo na visoko raven razvitosti fotografije v Mehiki, ki bi si jo človek težko predstavljal, če ne vidi na lastne oči tega enkratnega fotografskega gradiva. (bbr) TOMIZZEV DUH Prekariat in reforma reforme MIlan Rakovac Proletarijat postaja »prekariat« (razred negotovosti in nevarnosti - by Lana Zdravkovic, Tribuna); se strinjam, ampak samo glede materijalnega in socijalnega položaja delavca. Glede na politično stanje, osebno večkratno trdim da je proletarijat danes lumpenproletarijat; brez idej, brez vodstva, brez kolektivne zavesti, brez organizacije. Nekdo lahko reče - a sindikati? Ja, sindikati so večinoma a la americana, z lukrativnim sindikalisti, kateri so bližje kapitalistu kot delavcu! Inače, PRECARIAT, PREKARIAT, PRECARIATO je neologi-zam sačinjen 1980-ih u francuskoj sociologiji za najniži rang radništva; od PRECARIO i PROLETARIJAT. A mi, »poštena inteligenca«? A ma, mi se šecemo kako košulja okolo riti 'ko bi nan paron hitija kus miesa za maren-du. A mediji, mediji su sve vec politički korektni, moraju biti jako šegavi i paziti da ne ufiende gospodara. Intanto, me par che semo regoladi tutt'insieme, e che el lavorador el xe nella posission come al alba del capitalismo brutale due seccoli fa: brusando nella pigna-ta del paron. Gledam sirotinju po Tunisu i Kairu i Bruxellesu kako demonstrira, i čekam ka-da ce početi demonstracije po ovim našim zemljama, južno od Alpa; i, sasvim ne-primjereno (moja najdraža priviligeija je ici protiv struje!) sjetim se »posljednjih« slo-bodarskih demonstracija prilikom rušenja Berlinskog zida. Tada, slobodarski svijet bio je siguran da nastupa konačna, demokratična sloboda. Retorična, verbalna, formalna sloboda je došla, i moreš libero stati na Piazza Unita d'Italia in kričati gente, mi go fame. (magari se ne priporoča kričati jaz-sem-Slovenec, za enkrat...). Te ga fame? E crepa, alora. Cussi che te son libero de urlar e crepar; che xe anche una liberta democratica. Solo no ti xe libero de tocar el sistema. Perche? Perche no se pol! E quel che no se pol, no se pol, po! Slobuoda je kako i arija, kako i živ-lienje, slobuoda je arija, je živlienje: AKO imaš koru kruha. Ako nimaš, ča ce ti slobuoda! Pasano lito, i sad dokle štijete uve rige, hrvacki škveri propadaju, samo Uljanik iz Pule ne, i javljaju se glasi da EU dopušta sve, samo da ne more brodo-gradnja biti društveno, državno vlasni-štvo. Pak su došle inicijative da sami delavci budu mali dioničari i suvlasnici; e to posebno ne more! E Fiat che fara machine in America, e poche in Italia, ma come, ma perche? Perche in America el la-vorador el sta cuzzo! E perche el cosi det-to liberalismo europeo no'l sta co'i lavo-radori? Ma gnanca per sogno! Zašto? Piše v študentski ljubljanski Tribuni Lana Zdravkovic: »Dandanes nam je vsem popolnoma jasno, da živimo v izrednih razmerah. Jasno je, da živimo v izrazito antipolitičnem času globalne post-fordistične neoliberlane hegemonije, v katerem je prišlo do končne vzpostavitve svetovnega trga, ki je v vse sfere življenja, vključno z življenjem samim! - implementiral tržno logiko, proletarijat (delavski razred) pa spremenil v prekariat (razred negotovosti in nevarnosti). .. Raz-slojevanje v družbi je doseglo ekstreme, če je bila pred leti plača delodajalca do 20-krat višja od delavčeve, je sedaj v nekaterih delih sveta (ZDA in drugih t.i. 'razvitih' državah) tudi do 400-krat višja«... In, kaj naj počnemo? Ako se nama, tom jadnom i bijednome PREKARIATU, čini normalno to da gazda ima četiri stotine puta vecu placu od radnika, e pa onda zbilja i trebamo propadati i dalje, sve do konačne propasti. Ili pak ako nam se čini da iako ne možemo ništa, nešto ipak probamo poduzeti. Zaključuje mlada Lana Zdravkovic: »Iz tega sledi, da moramo korenito spremeniti razumevanje obstoječega sistema vladavine, kar pomeni, da ga moramo problematizirati ravno zato, ker je 'demokratičen', in ker je 'najboljši, ki ga imamo', ker je 'reformiran' - in še posebej zato, ker nam nenehno ponavljajo da je to 'nemogoče'... A je treba imeti v mislih, da so vse, prav vse velike spremembe v preteklosti delovale poplnoma nerealne, neizvedljive in nemogoče, dokler se pač enostavno niso zgodile«... Vracam se padu Berlinskog zida i velikoj sreci napose Istočnjaka koji su se, eto, oslobodili ropstva - a sada je takav stupanj internog ropstva posvuda, da u jednoj Madarskoj na vlast dolazi krajnje desnica, ordinarni rasisti: Miklos Tamas, znameniti disident iz vremena komunizma, sada je opet di-sident. Piše Tamas za njemački TAZ : »Demokracija je tako u Madarskoj kona-čno umrla, nitko zapravo radi toga ne ro-ni suze, jer nitko ne vjeruje da su Madari u njoj ikada živjeli«. Nova vlada i vlast, u kojoj dvije tre-cine parlamenta kontrolira Fidesz, plus ul-tradesni Jobbik, mijenja i ustav kako joj se svolji, a onda napada i medunarodnu javnost. Le Monde i The Times, koji kritizi-raju zbog nečuvenih cenzorskih medijskih zakona, zaraduju etiketu »komunističkih medija«... Tko ce pokrenuti, dakle, REFORMU REFORME, ako organizirane političke strukture o njoj niti ne misle? Študenti? Intelektualci? Sindikati? Bojim se da nece, bojim se (nadam se!) da ce se i europska siro-tinja, kao kairska i tuniška, uputiti na ulice i trgove, i tamo pokušati dosegnuti pravdu. NOVA GORICA - Ponesrečen Hommage a Liszt dveh madžarskih pianistov Beda (in blišč) Lisztovega maratona V napovedi 5. abonmajskega koncerta so organizatorji obljubljali prvovrsten glasbeni dogodek, od katerega pa je ostalo zelo malo »Ko je igral Liszt, so mu dame namesto cvetja metale dragulje. V skrajni zamaknjenosti so vreščale in včasih omedlevale, druge, ki so bile še pri močeh, so brezglavo drle na oder in bolščale v božanskega moškega, vojskovale so se za zelene rokavice, ki jih je nalašč puščal na klavirju.« Tako nam Harold C. Schonberg v knjigi 'Veliki pianisti' poskuša približati kar-izmatično osebnost Franza Liszta, ki je za časa svojega avanturističnega življenja predstavljala blisk in grom, hipnozo in spolnost mnogih prizorišč (salonov) romantične dobe. Po dvesto letih, kar se je v Raidingu, vasici v srcu Avstro-Ogrske-ga cesarstva, rodil ta romantično-byron-ski individualist, pa ima seveda čaščenje njegove kontroverzne in enigmatične figure mnoge različne odtenke. Po lanskem Chopinovem letu postaja čedalje bolj očitno, da bo letošnje Lisztovo precej manj muzikalično prijetno in vznemirljivo, umetniško tehtno in zanimivo. Lisztov pustolovski duh in njegov egocentrizem pač nista uspela tudi v glasbo prenesti toliko dražljivih cvetk kot bi jih lahko pričakovali od pianista in skladatelja, ki je moral zmeraj biti v središču pozornosti. Klobuk dol pred Lisztom - pianistom! A pred Lisztom - skladateljem ga bom raje obdržala kar na glavi, posebno, ko mi dva madžarska pianista (o katerih sicer v koncertnem listu preberemo, da sta ena izmed briljan-tnih pianistov našega časa, ki uživata sloves kot solista in komorna glasbenika) po-strežeta z izborom štirih njegovih skladb (in priredb) za dva klavirja in dvema madžarskima rapsodijama, in ko ob takem Lisztovem maratonu resnično izstopijo vse kompozicijske pomanjkljivosti skladatelja, njegov skromni ustvarjalni navdih in vsebinske šibkosti. In če ves ta zgoščeni ne-blišč Lisztove kompozicijske manire predstavita še glasbenika, ki so jima očitno najbližji Lisztovo nastopaštvo, čaščenje vir-tuoznosti, grob zvok, efektnost, razkazovanje moči, udarno, odsekano igranje po klaviaturi .. .in vse to še predstavita na dveh povsem neenakovrednih (že precej utrujenih) instrumentih (Steinway in Petrof), potem si resnično želiš, da ne bi nikoli več doživel recitala Hommage a Franz Liszt. Madžarska pianista sta veliko obetala, vendar od obetov ni veliko ostalo Jeno Jando (rojen 1952) in Karoly Mocsari (rojen 1962) sta sicer na petem abonmajskem koncertu jubilejne 30. sezone Kulturnega doma Nova Gorica (24. januarja) obetala prvovrstno soočanje z omamno hipnotičnostjo ritmov, melodij in čustvenostjo Lisztovih skladb. Žal pa so njune ropotajoče, divje, glasne izvedbe obujale le tisto najbolj komedijantsko, prevzetno in ognjevito prazno plat Lisz-tove glasbene govorice, tisto, ki hoče s svo- jo efektnostjo omrežiti poslušalce. Z zelo razpršenimi interpretacijami Fantazije na motive iz Mozartovih oper Figaro in Don Juan (in ne samo Don Juan, kot je bilo zapisano v koncertnem listu), Simfonične pesnitve 'Hungaria', Patetičnega koncerta za dva klavirja in Rak\\u0151czi koračnice sta madžarska pianista zaigrala po-klon Lisztu, ki je izzvenel predvsem kot poklon divjemu romantičnemu junaku, ki je svoje talente razkazoval z virtuoznost- jo brez vsakršnega občutka za umetnost tona in dinamičnega niansiranja, kot po-klon glasbeniku, pri katerem je potrebno zanikati njegovo intelektualno in duhovno vitalnost. Pravzaprav sem jo zaslutila le v korektni in edini tonsko dopadljivi izpovedi Madžarske rapsodije v fis-molu, št. 8, ki jo pripravil Jeno Jandó. Beda novogoriškega Lisztovega maratona (organizator bi morebiti lahko manj zaupal blišču curriculum vitae madžarskih pianistov, predvsem pa se zavedal zmožnosti, ali bolje kontrastnosti obeh koncertnih klavirjev) pa ima vendar tudi svoj blišč: spoznanje, zavedanje, da so posamezne Lisztove klavirske skladbe lahko tudi izjemen presežek na koncertnem sporedu, nikakor pa glasbeniku, ki je zaprisegel, da bo postal tako dober pianist, kot je bil Nicco-lo Paganini violinist, ne namenjajmo celotnega recitala. Morebiti pa sta madžarska pianista želela prav to: predstavitvi svojega cenjenega rojaka kot človeka, ki je bil poln paradoksov in mnogo manj atraktiven skladatelj kot pianist. Tatjana Gregorič / SVET Sobota, 29. januarja 2011 EGIPT - Protestniki preplavili mesta in zahtevali odhod dolgoletnega predsednika Mubarak razglasil policijsko uro in naposled odstavil vlado ZDA globoko zaskrbljene, EU proti uporabi sile - Včeraj nemiri tudi v Tuniziji in v Jordaniji 13 KAIRO/AMAN - Po tradicionalnih muslimanskih molitvah se je včeraj na ulice egiptovskih mest zgrnilo več deset tisoč protestnikov, ki zahtevajo odhod dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka z oblasti. Mubarak je spričo najmnožičnej-ših protestov doslej, ki so terjali nove žrtve, razglasil policijsko uro in pozval vojsko, naj zagotovi njeno uresničevanje, naposled pa je odstavil vlado. V Kairu se je na ulice odpravilo več deset tisoč ljudi, ki že četrti dan zapored zahtevajo Mubarakov odstop. Protesti so potekali na različnih koncih prestolnice, tudi v nekaterih stanovanjskih soseskah in pred eno od predsednikovih rezidenc. Policisti so proti njim uporabili solzivec, vodne topove in gumijaste naboje, protestniki pa so odgovorili s kamenjem in zažiga-njem policijskih vozil. Dve osebi naj bi bili ubiti, številni ranjeni. Nasilje je med drugim izbruhnilo pred mošejo na trgu Giza v Kairu, kjer se je zbralo več tisoč ljudi, med njimi pa je bil tudi opozicijski politik Mohamed El Bara-dej, ki se je v četrtek vrnil v domovino in napovedal, da je pripravljen "voditi tranzi-cijo" v državi. Varnostne sile naj bi El Ba-radeja po molitvah sicer zadržale v moše-ji in ga niso spustile med protestnike, kasneje pa so varnostni viri sporočili, da je v hišnem priporu. Policija je skušala zapreti več prizorišč v središču mesta, kot sta trga Tahrir in Ramsis, pa tudi večje vpadnice v mesto in mostove čez reko Nil, a očitno izgublja nadzor nad situacijo. Slišati je tudi poročila o nasilju nad tujimi novinarji. Štirje francoski novinarji so bili včeraj aretirani, a so jih kasneje že izpustili, novinarja britanskega BBC pa naj bi policisti pretepli. Podobno kot prestolnico je desetti-soče protestnikov včeraj preplavilo tudi druga egiptovska mesta. Policisti s solzivcem, vodnimi topovi in gumijastimi naboji jeznih množic očitno ne prestrašijo več, prav tako jih ni ustavila praktično popolna blokada interneta in mobilne telefonije. V Suezu je bila ubita ena oseba, varnostne sile pa naj bi izgubljale nadzor nad mestom. V Aleksandriji so protestniki med drugim zažgali poslopje tamkajšnjega gu-vernerstva. Mubarak je spričo nasilnih protestov razglasil policijsko uro in vojsko pozval, naj skupaj s policijo poskrbi za varnost in zagotovi uresničevanje policijske ure, je poročala državna televizija. Policijsko uro so razglasili na širšem območju Kaira, v Alek-sandriji in Suezu. V veljavi bo od 18. ure zvečer do 7. ure zjutraj po lokalnem času, velja pa od včeraj do nadaljnjega. Mubarak naj bi razmišljal o preoblikovanju vlade. ZDA so spričo političnih nemirov izrazile "globoko zaskrbljenost" in oblasti v Egiptu pozvale k spoštovanju temeljnih pravic, izogibanju nasilja, prav tako pa je treba ponovno odpreti komunikacijske poti, je prek družabnega omrežja Twitter sporočil tiskovni predstavnik State Depart-menta Philip Crowley. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je v torek sicer vse strani pozvala, naj ukrepajo mirno, vendar naj bi bila po njenih besedah vlada v Kairu "stabilna". V včerajšnji izjavi pa je Clintonova egiptovske oblasti pozvala k miru in spoštovanju pravic svojih državljanov ter zahtevala ponovno vzpostavitev povezave z internetom, ki je bila prekinjena. Egiptovsko vlado je še opozorila, naj razišče vsakršne sume o nasilju varnostnih sil nad protestniki. Mubarak je sicer najtesnejši zaveznik ZDA med arabskimi državami. Njegova vojska je tako v preteklem letu prejela 1,3 milijarde dolarjev ameriških subvencij. Naj "takoj in brezpogojno" izpustijo vse osebe, ki so jih aretirali med demonstracijami, pa je egiptovske oblasti zvečer pozvala visoka zunanja predstavnica Catherine Ashton. Obenem je izrazila zaskrbljenost zaradi uporabe sile proti protest-nikom. Prodemokratični aktivisti, ki so v Egiptu sprožili proteste po vzoru jasmino-ve revolucije v Tuniziji, so že v četrtek za včeraj napovedali najmnožičnejše protiv-ladne demonstracije doslej. Nov zagon sta Protestniki preplavili Kairo kljub nastopu varnostnikov ansa jim dali podpora s strani prepovedane Muslimanske bratovščine, največjega in najbolje organiziranega opozicijskega gibanja v državi, pa tudi vrnitev nekdanjega generalnega direktorja Mednarodne agencije za jedrsko energijo in Nobelovca za mir El Ba-radeja, ki je eden glavnih zagovornikov demokratizacije Egipta. V pričakovanju demonstracij so egiptovske oblasti že ponoči prijele več deset predstavnikov opozicije, med njimi tudi voditelje Muslimanske bratovščine. Dolgoletnega egiptovskega predsednika Mubaraka medtem že vse od začetka protestov v torek ni na spregled, njegova vlada pa zaenkrat ni pokazala pripravljenosti na popuščanje. Je pa včeraj visok predstavnik vladajoče NDP Mustafa al Feki s svojimi izjavami nakazal, da se morda vendarle obetajo spremembe. Predsednika in vlado je namreč pozval k reformam, kakršnih doslej še ni bilo, in jih opozoril, da varnostne sile same po sebi ne morejo za-treti revolucije. Proteste v Egiptu, v katerih je bilo pred včerajšnjim dnem ubitih sedem ljudi in okoli tisoč aretiranih, je vzpodbudila ja-sminova revolucija v Tuniziji, ki je po 23 letih z oblasti odnesla predsednika Zina El Abidina Ben Alija. Sedaj enaki vzroki - revščina, brezposelnost in nezadovoljstvo nad avtokratskim režimom - očitno majejo tudi stolček 82-letnemu Mubaraku. Tudi Tunizijo sicer medtem še vedno pretresajo nemiri, saj je ljudi ujezila odločitev starega-novega premiera Mohameda Ghannouchija, da v svojo prehodno vlado narodne enotnosti vključi številne ministre iz nekdanje Ben Alijeve vlade. Ghannouc-hi je pod vse hujšim pritiskom v četrtek zvečer vendarle zamenjal pet "starih" ministrov, med drugim tri ključne: za zunanje zadeve, obrambo in notranje zadeve. Protesti, a v tem primeru mirni, so po včerajšnjih molitvah potekali tudi v prestolnici Aman in drugih mestih v Jordaniji. Na tisoče ljudi je zahtevalo politične in ekonomske reforme ter odstop vlade premiera Samirja Rifaja, ki ji očitajo korupcijo. Zahtevali so njen odstop in imenovanje vlade narodne rešitve. Jasna Vrečko (STA) PREGLEDNICA - Val protestov Sledi tunizijske jasminove revolucije po arabskem svetu LJUBLJANA - Val protestov v Tuniziji, ki so 14. januarja odnesli dolgoletnega predsednika Zina El Abidina Ben Alija, je vplival tudi na druge arabske države, od Egipta do Jemna. Kratek pregled januarskega dogajanja po državah arabskega sveta pred včerajšnjimi protesti, povzeto po francoski tiskovni agenciji AFP in nemškem Frankfurter Allgemeine Zeitung: TUNIZIJA - Sredi decembra se je v kraju Sidi Bouzdi protestno zažgal 26-letnik in sprožil niz dogodkov, ki so se doslej razširili praktično po vsem arabskem svetu. Trajalo je tri tedne, da so protesti dosegli prestolnico Tunis in že po petih dneh, 14. januarja, je predsednik Ben Ali po 23 letih vodenja Tunizije pobegnil iz države. Tudi zato, ker mu je vojska odrekla poslušnost, ko je ukazal krvavo zatrtje protestov. A demonstracije v državi se nadaljujejo, ker so v novi vladi ostali tudi predstavniki starega režima. EGIPT - 25. januarja so se začeli protesti brez primere proti režimu predsednika Hosnija Mubaraka, ki je na oblasti od leta 1981. Pred protesti se je nekaj ljudi zažgalo. V demonstracijah, ki so se začele v torek, je po uradnih podatkih doslej umrlo sedem ljudi, od tega pet protestnikov in dva policista, več deset jih je bilo ranjenih, aretirali pa so najmanj 1000 ljudi. Čeprav so oblasti proteste prepovedale, ne kaže, da se bodo v kratkem končali. ALŽIRIJA - Petdnevni protesti zaradi visokih cen hrane, ki so se zvišale kar za 20 odstotkov, so v začetku januarja zahtevali pet smrtnih žrtev in več kot 800 ranjenih. Vlada je odredila znižanje cen osnovnih živil in uvedla subvencije za moko, mleko in elektriko. 22. januarja je policija razgnala prodemokratične protestnike; ranjenih je bilo 20 ljudi. Od 14. januarja sta se v Alžiriji zažgali dve osebi, poročali so pa tudi o sedmih poskusih samosežiga. JEMEN - Jemenska policija je 18. januarja razgnala več sto protestnikov, ki so na univerzi v prestolnici Sana vzklikali protunizijska gesla. Na četrtkovih protestih, kjer so zahtevali odstop dolgoletnega predsednika Alija Abudalaha Saleha, se je zbralo več tisoč ljudi. Saleh je na oblasti od leta 1978, vseskozi pa se sooča z zahtevami opozicije, upornikov, pa tudi Al Kaide, naj odstopi. Po ocenah opazovalcev je njegov režim zdaj zaradi velikega nezadovoljstva med mladimi in brezposelnimi resno ogrožen. JORDANIJA - Več tisoč ljudi se je 14. januarja zbralo na ulicah jordanske prestolnice Aman in drugih mest in protestiralo proti visokim cenam, brezposelnosti in revščini ter zahtevalo odstop vlade. 16. januarja se je na protestu pred jordanskim parlamentom zbralo več kot 4000 protest-nikov in pod geslom "kruha in svobode" protestiralo proti vladni gospodarski politiki. Protesti so se nato nadaljevali tudi naslednji konec tedna. Vendarle ocene v Jordaniji glede stanja človekovih pravic niso tako slabe kot v drugih arabskih državah. SUDAN - 25-letni Sudanec, ki se je zažgal v predmestju sudanske prestolnice Kartum, je umrl v sredo. Gospodarsko in politično nezadovoljstvo na severu Sudana je v zadnjih tednih povzročilo več sporadičnih protestov, predvsem med mladimi. Predsednik Omar al Bašir naj sicer ne bi bil neposredno ogrožen, vendar pa ima po dogodkih v Tuniziji vse razloge za zaskrbljenost, saj bi ga v primeru podobne revolucije v Sudanu čakala le celica zapora Mednarodnega kazenskega sodišča. OMAN - Okoli 20 Omancev se je 17. januarja zbralo na protestih proti visokim cenam in korupciji. To je bil eden od redkih protestov v tej monarhiji sultana Kabusa Ibn Saida, ki državi vlada od leta 1970. Oman sicer velja za socialno dobro razvito državo, vendar pa je avtarkičen in politično še vedno precej avtokratski. Stranke in sindikati so prepovedani, je pa sultan leta 2004 vzpostavil voljeni "posvetovalni svet". MAROKO - Tudi v Maroku je ob začetku revolucije v Tuniziji prišlo do nekaj protestnih samosežigov, sicer pa je v državi, ki jo vodi kralj Mohamed VI., relativno mirno. Le v Zahodni Sahari, ki je pod zasedbo Maroka, je konec decembra 2010 prišlo do krvavih protestov. V državi sicer podobno kot v drugod v regiji vlada visoka brezposelnost, predvsem med mladimi, korupcija je kronična, svoboda pa odvisna od muhavosti oblasti. Zato ni izključeno, da bi do ponovitve tunizijske jasminove revolucije lahko prišlo tudi v tej državi. MAVRETANIJA -17. januarja se je zaradi nezadovoljstvo nad političnimi razmerami v državi in jeze nad vlado zažgal 43-letni Mavretanec, ki je pet dni kasneje umrl. (STA) ALBANIJA - V spomin na žrtve nedavnih nemirov Več deset tisoč privržencev opozicije na shodu v Tirani TIRANA - Več deset tisoč ljudi - po nekaterih podatkih celo 200.000 - se je včeraj v Tirani zbralo na mirnih demonstracijah albanskih opozicijskih socialdemokratov v spomin na tri žrtve nasilnih spopadov, ki so izbruhnili po protivladnih protestih prejšnji teden. Protesti so pod strogim nadzorom policije potekali brez izgredov in se mirno zaključili. Demonstracije v središču Tirane so vodili svojci ubitih in voditelji Socialistične stranke. Manifestacija se je začela s tihim pohodom mimo vladnih stavb, kar je dobesedno ohromilo ves promet v središču albanske prestolnice. Mnogi udeleženci so nosili cvetje, nekateri pa tudi slike žrtev z napisi, da zahtevajo pravico, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Protestniki so trg pred vladnimi stavbami prekrili s cvetjem, odhajati pa so začeli, potem ko so na kraj smrti treh žrtev nasilnih spopadov položili cvetje. Po navedbah organizatorjev se je protestov udeležilo 200.000 ljudi, medtem ko policija podatka o številu udeležencev ni posredovala. Tokrat so demonstracije spremljali tudi številni policisti, ki so varovali vse vladne stavbe pred morebitnimi izgredniki. Prejšnji petek je namreč na protestih, ki se jih je udeležilo več tisoč ljudi, prišlo do spopadov med protestniki in policijo, pri čemer je slednja uporabila tudi strelno orožje. Pri tem so bili trije ljudje ubiti, štirje pa huje ranjeni. (STA) Francoski ustavni proti istospolnim porokam PARIZ - Francoski ustavni sodniki so včeraj potrdili prepoved porok istospolnih partnerjev. Ustavno sodišče je o tem odločalo na zahtevo nekega lezbičnega para s štirimi otroki, ki se je po desetih letih v civilnem partnerstvu želel poročiti. Devetčlansko ustavno sodišče je v svoji razsodbi ugotovilo, da definicija zakonske zveze kot "zveze moškega in ženske" v dveh členih francoskega civilnega zakonika ni v neskladju z ustavo. Pri vprašanju, ali so istospolni pari zato izpostavljeni diskriminaciji, so ustavni sodniki odgovorili, da ni na njih, da o tem odločajo, ampak da je to naloga zakonodajalcev. Če bi hoteli zakonodajo na tem področju spremeniti, bi morala pobuda priti s strani politike oziroma parlamenta, je še ugotovilo ustavno sodišče. Severna Koreja južni sosedi predlagala dialog SEUL - Severna Koreja je svoji južni sosedi včeraj predlagala dialog, s katerim bi zmanjšali napetosti med državama ter nevarnost vojne na Korejskem polotoku. V Južni Koreji so se na najnovejši predlog Severne Koreje odzvali hladno in poudarili, da ni iskren. Strani sta se sicer načeloma že dogovorili za vojaške pogovore, ki bodo prvi stik med Seulom in Pjong-jangom po severnokorejskem napadu na južnokorejski otok 23. novembra lani, v katerem so umrli štirje ljudje. Datum in dnevni red pogovorov naj bi po predlogu Seula določili na delovnem srečanju 11. februarja. (STA) 2 0 Nedelja, 30. januarja 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Prvi rezultati preiskave o smrti Pina Brumattija Zaradi napake preverjajo postopke reševalne službe Rešilec prišel v Ločnik po desetih minutah in pol - Včeraj opravili obdukcijo GORICA Zaradi napake, do katere je prišlo pri nudenju pomoči Pinu Brumattiju, 62-let-nemu nekdanjemu košarkarskemu prvo-ligašu in državnemu reprezentantu, na goriškem zdravstvenem podjetju preverjajo vse postopke, ki se jih poslužujejo pri urgencah. »Ko pride do človeške napake, je najlažje zvrniti vso krivdo na uslužbenca, ki je zanjo dejansko kriv. To morda pripomore k ugotavljanju osebnih odgovornosti, nedvomno pa ne prispeva k preprečevanju novih napak. Zaradi tega moramo pri zdravstvenem podjetju prevzeti odgovornost za dogodek in si prizadevati, da se podobni dogodki ne bodo več ponovili,« poudarja generalni direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula in pojasnjuje, da bodo do konca prihodnjega tedna preverili vse postopke, ki se jih poslužujejo pri reševalni službi 118. »Poskrbeli bomo za organizacijske in logistične izboljšave, ki bodo preprečile, da bi se podobni dogodki še kdaj ponovili,« zagotavlja Cortiula, ki je že pozval podjetje INSIEL, naj poskrbi za ažuriranje računalniških programov, ki jih uporabljajo na urgenci in v drugih oddelkih zdravstvenega podjetja. Med drugim se na zaslonu telefonov službe 118 ne prikaže številka klicatelja, kar bi nedvomno pomagalo telefonistom pri določanju, od kod prihaja klic. Preiskovalna komisija zdravstvenega podjetja, ki jo vodi Marco Bertoli, je medtem že preverila, kako je potekala reševalna akcija, ki ni preprečila, da bi v petek minulega tedna Brumatti umrl. »Dne 21. januarja ob 10:22:57 so v operativnem središču službe 118 prejeli klic žene Pina Brumattija, ki je uslužbenki sporočila naslov Ulica Romana št. 23. Uslužbenka je ime ulice povezala z Ulico Romana v Tržiču, od koder prejemajo številne klice. Bru-mattijevo ženo so vprašali za priimek na hišnem zvoncu, nadstropje stanovanja, stanje bolnika in telefonsko številko za morebitni povratni klic. Pogovor med te-lefonistko službe 118 in žensko se je zaključil ob 10:24:09. Rešilec je bil obveščen štiri sekunde kasneje in je zapustil tržiško bolnišnico ob 10:25:09; na napačen kraj je rešilec prispel ob 10:28:31. Istočasno z rešilcem je bil obveščen tudi rešilni avto, ki je v Ulico Romana prispel ob 10:27:21,« so zapisali člani komisije v svojem poro- čilu, v katerem pojasnjujejo, da reševalci niso našli pravega priimka na hišnem zvoncu, zato so nemudoma klicali v operativno središče službe 118. Njegovo osebje je takoj poklicalo Brumattijevo ženo in ji sporočilo, da reševalci ne najdejo priimka na hišnem zvoncu. V istem hipu se je uslužbenka zavedela, da je storila napako in takoj obvestila reševalce v Gorici. Rešilni avto je bil obveščen ob 10:30:17 in je prišel v Ločnik ob 10:34:42; rešilec je bil obveščen ob 10:31:00 in je prišel k Brumattiju ob 10:36:53. Reševalci so se lotili oživljanja, ki je trajalo trideset minut, kljub temu pa Brumattiju niso uspeli pomagati. »S preverjanjem telefonskih evidenc lahko ugotovimo, da je med prvim klicem Brumattijeve žene in prihodom reševalcev v Ločnik minilo 10 minut in 33 sekund,« pojasnjujejo iz goriškega zdravstvenega podjetja. Včeraj je sodni zdravnik Stefano Piz-zolitto opravil obdukcijo na Brumattije-vem truplu, zato da bi ugotovil, ali je bila zamuda pri nudenju pomoči moškemu usodna. Istočasno z notranjo preiskavo v zdravstvenem podjetju poteka tudi preiskava na goriškem sodišču zaradi suma nenamernega umora. (dr) GORICA V transfuzijskem oddelku jezni ljudje zaradi splošne stavke Zaradi splošne stavke, ki so jo okli-cale razne sindikalne organizacije, je včeraj prišlo do nevšečnosti tudi v transfuzijskem oddelku goriške splošne bolnišnice v Ulici Fatebe-nefratelli. Kakor določa zakonodaja, so zagotovili vse najnujnejše storitve, ki so vezane na urgence; primere, ki niso urgentnega značaja, pa so odložili na kasnejši datum. Zaradi napake pri komuniciranju so se nekateri uporabniki odpravili v predsobo transfuzijskega oddelka, preden je bilo posredovano obvestilo o stavki. Zaradi tega so se omenjeni koristniki razburili in so svoje nezadovoljstvo izrazili z neravno vljudnim tonom. Direkcija bolnišnice se prizadetim uporabnikom oprošča za nevšečnosti. Pino Brumatti bumbaca Prvi kongres gibanja SEL Somišljeniki Nichija Vendole V pokrajinski sejni dvorani na Kor-zu Italia v Gorici bo v ponedeljek, 31. januarja, med 17. in 20. uro prvi kongres goriškega krožka političnega gibanja Nichija Vendole SEL, ki je v Gorici že zbral okrog štirideset članov. Kongres bo formaliziral nastanek goriške sekcije levičarskega gibanja, ki na Tržiškem že nastopa organizirano. Shod bo tudi volilnega značaja, saj bodo člani izvolili tajnika mestne sekcije. Kandidata sta Nando De Sarno in Ales-sandro Chiarion, ki sta tudi pobudnika ustanovitve goriškega krožka. Pred tem sta bila somišljenika Demokratske stranke, od katere sta se zaradi razhajanj oddaljila. Kongres bo odprt javnosti, saj računajo, da se bodo ljudje v čim večjem številu pridružili gibanju, ki želi odigravati vlogo v goriški politični areni. Svojo udeležbo so napovedali predstavniki drugih političnih sil leve sredine, med njimi bodo tudi slovenski politiki, zagotavljata Chiarion in De Sarno. »Tudi slovenski levičarji prepoznavanju v gibanju SEL perspektivo novega političnega pristana,« pravi Chiarion. Tajnik goriške sekcije bo izvoljen na podlagi političnega dokumenta, ki ga bodo razdelili med vsemi navzočimi. V njem bo poziv k enotnosti leve sredine in k moralni drži politikov, ki morajo spoštovati dostojanstvo človeka, glavna programska poudarka pa bosta namenjena problematikam dela, zaposlovanja in okolja. Večji del ponedeljkovega kongresa bo namenjen razpravi, ki bo odprta vsem. GORICA - Nov sedež in logotip Konzorcija za razvoj univerzitetnega pola Stavijo na povezovanje Ziberna: »Sanjam evropsko univerzo«- Pripravljajo podiplomska tečaja iz športnega managementa in iz dizajna v ladjedelništvu Konzorcij za razvoj univerzitetnega pola v Gorici ima z včerajšnjim dnem nov sedež v stavbi Trgovinske zbornice v Ulici Morelli. Obredni trak so prerezali ob udeležbi predstavnikov mestnih oblasti, zbrane ljudi pa sta nagovorila predsednik konzorcija Rodolfo Ziberna in, v imenu novo-goriške univerze, prorektor Gvido Bratina; prišli so tudi predstavniki Visokošolskega in raziskovalnega središča Primorske (VIRS) iz Nove Gorice. Ob tej priložnosti so predstavili nov logotip konzorcija. »Uprizorjen je grad in na njem knjiga. Grad je nekoč služil obrambi, danes pa je znanje edina obramba. Uprizorjena je tudi Soča. Njen tok prečka državno mejo, zato ponazarja povezovanje Gorice in Nove Go- rice,« je pojasnil Ziberna in poudaril, da konzorcij dosledno promovira prisotnost v Gorici univerz iz Vidma, Trsta in Nove Gorice ter da slovenske sosede seznanjajo o vsem. Dodal je, da se zaradi sodelovanja nadejajo, da bodo za skupne projekte črpali sredstva iz evropskih skladov, na primer na področju turizma. Bratina je izrazil upanje, da bodo tako utrdili tudi povezanost med mestoma. »V predalu pa imam sanje-idejo, da bi s pomočjo Evrope skupaj ustanovili evropsko univerzo,« pravi Ziberna, ki je posebej ponosen, da je novi sedež konzorcija v hiši Carla Morellija, »prvega goriškega zgodovinarja«. »V letu 2010 - tako Ziberna - smo utrdili prisotnost arhitekturne fakultete, ki Novi logotip in Rodolfo Ziberna bo v Gorico s časom privedla 800 študentov, Videmski univerzi smo odprli prostore nekdanjega samostana sv. Klare. Letos se bomo posvetili študentom, da bodo resurs za mesto, pripravljamo pa tudi podiplomska tečaja iz športnega managemen-ta in iz dizajna na področju ladjedelništva.« PODGORA - Predsednik Bandelj pisal županu Naveličani vode Ob vsakem večjem nalivu v Ulici Brigata Treviso poplavljeni cesta in dvorišča Stanovalci hiš v Ulici Brigata Treviso v Podgori so naveličani: ob vsakem večjem nalivu jim dvorišča poplavi voda, ki priteka s Kalvarije. Zaradi tega je Fulvia Fontanini v njihovem imenu pred časom opozorila na težavo predsednika rajonskega sveta Wal-terja Bandlja, ki je včeraj odposlal pismo inženirju goriškega tehničnega urada Paolu Fornasiereju in županu Ettoreju Romoliju. »V predelu Podgore, ki mu pravimo Konc, so se težave zaradi meteorne vode v zadnjih časih pomnožile. Dvo- V Ulici Brigata Treviso v Podgori voda priteka s Kalvarije rišča Ulice Brigata Treviso je lani voda poplavila trikrat, zato stanovalci upravičeno zahtevajo od občine, naj primerno poseže,« poudarja Bandelj in pojasnjuje, da voda priteka s Kalvarije, ker na hribu ni urejenih nikakršnih odtokov. »Na drugih predelih Kalvarije so za odtočne kanale že poskrbeli, nad Ulico Brigata Treviso pa še ne,« pravi Bandelj, ki je prepričan, da bi treba očistiti tudi jaške ob hišah, ki po vsej verjetnosti niso ravno čisti. (dr) GORICA - Afera »voucherji« Župan zavrača očitke: »Podlo podtikanje« »Podlo podtikanje.« S tema besedama se goriški župan Ettore Romo-li odziva na izjave načelnika svetniške skupine Demokratske stranke Federica Portellija glede odgovornosti, ki naj bi jih občinski odbor imel glede dodelitve »voucherjev« štirimi sinovom občinskih uslužbencev in hčerki vodje ene izmed občinskih direkcij. »Portelli se pretvarja, da ne pozna reforme občinskih uprav, ki je ločila vlogo občinskih upraviteljev in funkcionarjev. Sklep za projekte, za katere je prišlo v poštev plačevanje z "voucherji" so pripravili občinski uradi, odbor pa pri tem ni imel niti najmanjše vloge. To je iz dokumentov očitno, kljub temu pa Portelli skuša zgrinjati krivdo za nastalo situacijo na odbornike in na župana,« poudarja Romoli in razlaga, da je takoj zahteval preverjanje celotne zadeve. »Občinski tajnik mi je zagotovil, da s postopkom ni bil kršen noben zakon, čeprav je jasno, da obnašanje nekaterih uslužbencev ni bilo ravno oportuno,« Ettore Romoli bumbaca razlaga Romoli in obtožuje Portellija, da politično izkorišča zadevo, ki jo je v resnici sprožil občinski svetnik Severne lige Franco Zotti. »Portellijevo obnašanje je skrajno neokusno, sam pa si bom prizadeval, da bo zadeva do konca razčiščena,« poudarja Romoli. Portelli po drugi strani za današnji dan sklicuje tiskovno konferenco, med katero bo skupaj z Zottijem in drugimi občinskimi svetniki napovedal nove pobude, ki se jih nameravajo lotiti glede omenjene afere. (dr) / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 29. januarja 2011 15 GORICA - Predstavili niz pobud ob stoletnici Planinsko društvo zrcalo zadnjega stoletja Ustanovili so ga 28. januarja 1911 na pobudo Henrika Tume, preživelo je dve vojni, danes šteje 500 članov STOLETNICA SPDG - Jubilejni izdaji »Geološki izprehodi« in vodnik po Goriškem »V delovanju Slovenskega planinskega društva se zrcalijo vsi dogodki, ki so zaznamovali Gorico v zadnjih sto letih. Ob ustanovitvi je združevalo vidne predstavnike slovenske narodne skupnosti, kot ostala planinska društva pa je bilo namenjeno predvsem višjim slojem. Med prvo svetovno vojno je njegovo delovanje zamrlo, saj so bili številni člani v begunstvu ali v vojski. Ob koncu vojne so društveno delovanje obnovili, med fašizmom pa je spet prišlo do prekinitve. Že decembra leta 1945 je planinski duh spet prišel na površje; od takrat Slovensko društvo neprekinjeno deluje, tako da danes šteje okrog petsto aktivnih članov. Spričo tako bogate zgodovine si štejem v veliko čast, da društvu predsedujem ravno v obdobju, ko praznuje svojo stoletnico.« Tako je včeraj poudaril predsednik Slovenskega planinskega društva Gorica Marko Lutman, ki je skupaj z odbornikoma Vladom Klemšetom in Loredano Princic predstavil niz pobud ob društveni stoletnici. »Goriška podružnica SPD je bila ustanovljena natanko pred sto leti, in sicer 28. januarja leta 1911. Glavni pobudnik ustanovitve je bil Henrik Tuma, alpinist, kulturni in politični delavec, pedagog in pisatelj, dotedanji zaupnik Soške podružnice s sedežem v Tolminu,« je poudaril Lutman in nadaljeval: »Po obnovitvi dejavnosti po drugi svetovni vojni je planinsko društvo iz leta v leto krepilo svojo dejavnost. Zelo zadovoljni smo, da zbiramo člane med mladino iz vse goriške pokrajine; večinoma se nam mladi in otroci približajo zaradi smučanja, zelo bogata pa je tudi naša planinska dejavnost. Značilnost našega društva je tudi ta, da nas veže želja po prijetnem druženju in tkanju prijateljskih stikov. Slovenci v Italiji imamo veliko športnih društev, katerih cilj je tekmovalnost, mi pa nismo tako vezani na športne uspehe. Za nas je ravno tako pomembno druženje v prijateljskem vzdušju,« je poudaril Lutman in predstavil potek pobud ob letošnji stoletnici. Osrednja slovesnost bo v soboto, 2. aprila, v Kulturnem domu v Gorici. Na kulturnem srečanju bodo prehodili pot od ustanovitve do današnji dni in bodo skupaj razmišljali o vlogi in pomenu planinstva danes. Kulturni spored bodo sooblikovali skupaj z mešanim pevskim zborom Hrast iz Doberdoba, ki ga vodi dirigent Hilarij La-vrenčič. »V doberdobskem zboru je veliko vnetih planincev in članov Slovenskega planinskega društva,« je razložil Lutman in napovedal, da bo praznični večer tudi priložnost, da se zahvalijo najzvestejšim članom društva s podelitvijo posebnih priznanj. Isti večer bodo tudi odprli fotografsko razstavo. Na črnobelih fotografijah - večina jih je iz društvenega arhiva - bo predstavljena dejavnost, od izletov do družabnosti, kulturnih dogodkov in tekmovanj, od obnovitve društva, v decembru 1945, do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja. Med pobude ob stoletnici so vključili tudi Čezmejno pokrajinsko smučarsko prvenstvo, na katerem nastopajo najboljši goriški smučarji z obeh strani nekdanje meje. Tekmovanje, ki ga Slovensko planinsko društvo prireja v sodelovanju z goriškim pokrajinskim odborom italijanske smučarske federacije FISI, bo potekalo na Pian-cavallu v nedeljo, 20. marca. Dan prej bodo program dvodnevne manifestacije dopolnile še nekatere druge pobude z zaključnim skupnim praznovanjem. »In prav v tem družabnostnem trenutku in v iskanju dialoga med tu živečima narodoma, sloni največji uspeh te prireditve, ki postaja iz leta v leto pomembnejša,« poudarja Lutman in pojasnjuje, da so prvo Čezmej-no pokrajinsko smučarsko prvenstvo priredili pred sedmimi leti. Tudi takrat je bilo organizator tekme Slovensko planinsko društvo, njen velik zagovornik pa je bil takratni predsednik goriške pokrajine Giorgio Brandolin, ki od vsega začetka podpira omenjeno čezmejno prireditev. Med jubilejne pobude so pri planinskem društvu vključili tudi izlet v Bolgarijo, ki ga bodo izpeljali med 25. junijem in 3. julijem. Planinci načrtujejo vzpon na tri zanimive vrhove, med temi tudi na najvišji vrh Balkana, Musal, ter na Vitoso in Vihren. Predviden je tudi ogled bolgarske prestolnice Sofije in drugih kulturnih zanimivosti dežele. Izletniki bodo obiskali Beograd, kjer je predvidena dvojna nočitev; na razpolago je še nekaj prostih mest, vse potrebne informacije pa nudijo društveni odborniki. (dr) Pri Slovenskem planinskem društvu bodo stoletnico obeležili tudi z izdajo knjižice in vodnika. »Predvidoma v marcu bo izšel ana-statični ponatis zanimive in danes že zelo redke knjižice geologa in prirodoslovca Ferdinanda Seidla "Geološki izprehodi po Goriškem",« je včeraj napovedal Vlado Klemše in pojasnil, da je knjižica izšla leta 1913. Avtor - profesor na državni goriški realki - v njej na preprost in dojemljiv način opisuje nastanek kamnin in neprekinjeno preoblikovanje površja v našem ožjem prostoru, na Goriškem. Knjižici bo priložen kratek uvod v treh poglavjih, ki bodo posvečena utripu Gorice v obdobju pred prvo svetovno vojno, življenju in delu prof. Seidla (18561942) in kritični oceni Rajka Pavlovca, ki bo razložil, katere so novejše ugotovitve znanstvenikov. »Ferdinand Seidl je od leta 1887 do prve svetovne vojne poučeval na goriški realki. Po- Marko Lutman (zgoraj levo), člani SPDG-ja na Krnu leta 1958 (zgoraj) in na Triglavu leta 1961 (desno) spdg, bumbaca Vlado Klemše bumbaca leg pedagoškega in znanstveno-raziskovalne-ga dela je aktivno sodeloval v kulturnem in družbenem življenju Slovencev v Gorici in na Goriškem. Bil je med ustanovnimi člani goriške podružnice SPD,« je dodal Klemše ter predstavil še izdajo planinskega, kolesarskega in kajakaškega vodnika. »Spodbuda za pripravo vodnika po Goriškem je izšla iz spoznanja, da v dobi globalizacije našo neposredno okolico pravzaprav vse manj poznamo in da istočasno tudi spodbudimo zanimanje za aktivno preživljanje prostega časa in gibanja v naravi. Vodnik, ki bo izšel v drugi polovici leta, je namenjen nedeljskim izletnikom, družinam, ljubiteljem gorskega kolesarjenja in vodnih športov,« je pojasnil. Vodnik opisuje sedem planinskih izletov po goriški okolici, tri izlete za kolesarje in tri vodne poti za spust s kajakom po Soči in Vipavi. Izšel bo v žepnem formatu ter z besedilom v slovenščini in italijanščini. GORICA Peti koridor: brez soglasja ne bo zelene luči dežele Riccardo Riccardi foto kroma Deželni odbor FJK ne bo dal zelene luči za gradnjo hitre železnice / železnice z visoko zmogljivostjo med Benetkami in Trstom, če ne bo dobil soglasja krajevnih uprav, ki morajo imeti dovolj časa na razpolago - tudi preko zakonskih določil - za pregled dokumentacije. Tako zagotavlja deželni odbornik Riccardo Riccardi, ki je včeraj na sedežu pokrajine v Gorici zagovarjal načrt za hitro železnico na zasedanju pokrajinskega Pakta za razvoj. Ob njem so bili prisotni tudi predstavniki podjetja Ital-ferr, ki je za družbo Rete Ferroviaria Italiana pripravilo načrt hitre železnice. Zasedanje pakta za razvoj je sklical predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, ki se je uvodoma pozitivno izrekel glede dosedanjih korakov deželne vlade, saj se je po njegovih besedah takoj zavzela za vzpostavitev sodelovanja s krajevnimi upravitelji. Gherghetta je opozoril, da mora biti gradnja hitre železnice vezana na projekt širitve tržiškega pristanišča, hkrati pa je poudaril, da gre za izziv, ki ga je nujno treba sprejeti. Po mnenju Gherghette se je pri načrtovanju hitre železnice držati štiri načel, in sicer transparentnosti, pripravljenosti na dogovarjanje, odgovornosti in nazadnje zdrave pameti. Riccardi je potrdil, da je treba iskati okrog tako velikega projekta čim širše soglasje. »Dogovarjati se moramo z vsemi, tudi s tistimi, ki projektu nasprotujejo. Upravitelji imajo vsekakor odgovornost, da sprejmejo odločitev, za katero so prepričani, da je najboljša,« je poudaril Ric-cardi in opozoril, da je nova trasa hitre železnice strateška za gospodarski razvoj cele dežele Furlanije-Julijske krajine. »Zaradi tega se politika ne sme razdvajati, predvsem pa projekta ne gre uporabljati v volilne namene,« je zaključil Riccardi. Kot znano ima po drugi strani hitra železnica celo vrsto nasprotnikov. Med njimi je tudi Ottavio Romano, občinski svetnik Komunistične prenove iz Foljana-Redipulje, ki je svojega župana vprašal, ali je v načrtu hitre železnice predvidena uporaba kamnoloma pri Re-dipulji za predelovanje materiala, ki ga bodo izkopali med gradnjo predorov. NOVA GORICA - Problem Laščakove vile se je začel reševati Gordijski vozel presekan Pogovori tečejo v smeri, da se vila brezplačno prenese na lokalno skupnost - Park bi uredili za potrebe mesta, usoda poslopja pa ostaja neznana Problematika propadajoče Laščakove vile na Rafutu, pod Kostanjevico, se je, kot kaže, vendarle začela reševati v pravi smeri. Potem ko je novogoriški župan Matej Arčon koncem lanskega leta slovenskemu ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo predlagal, da se vila, grajena v novoislamskem slogu in ocenjena na dober milijon evrov, brezplačno prenese na lokalno skupnost, sta obe strani v skladu z dogovorom preučili pravne podlage in pogoje za realizacijo te pobude ter v letošnjem letu nadaljevali s pogovori in usklajevanji. »Z Mitjo Valičem, direktorjem di-rektorata za investicije na ministrstvu, smo se se že srečali in dobili pravno podlago. Dogovorili smo se, da v prvem koraku naredimo parcelacijo in razmejimo vilo s funkcionalnim zemljiščem od samega parka. Pot bomo potem sprejeli kot javno dobro in ko to naredimo, se lahko začnemo pogovarjati skladno z dogovorom v Ljubljani pred novim letom,« je včeraj povedal Vlado Peruničič z občin- skega oddelka za družbene zadeve. V zvezi s samo vsebino, ki naj bi naselila vilo, je povedal, da je v tej fazi aktualen nabor potencialnih programov in vsebin in da obe strani delata na tem, da bi do prenosa prišlo, najprej pa je treba zaključiti parcelacijo, kar bi lahko bilo po njegovem mnenju zaključeno v mesecu, dveh. Šele ko bo to izpeljano, bi lahko šli s predlogi pred novogoriški mestni svet, verjetno pa tudi pred vlado in tako dalje. »Bistveno se mi zdi, da smo ugotovili, kako je ta problem rešljiv. Dokler smo govorili o celi enoti, se je zapletalo. Zdaj smo ta gordijski vozel presekali in se pogovarjamo ločeno o parku in ločeno o vili,« je še pojasnil Peruni-čič in dodal, da je namera mesta, da se park, če ne gre drugače, kupi in ga celovito uredi za potrebe mesta. V zvezi s samo vilo pa je pristavil, da ideja o brezplačnem prenosu na občino ostaja, če bi jo uspeli sami obnoviti oziroma urediti, če pa bi jo slučajno odtujili, bi šla kupnina seveda državi. (nn) Znamenita, a dotrajana novoislamska Laščakova vila na Rafutu, zanemarjen je tudi njen park z eksotičnimi drevesi foto n.n. 1 6 Sobota, 29. januarja 2011 GORIŠKI PROSTOR SOLKAN - Obnova vile v polnem zagonu Vila Bartolomei obsojena na sobivanje z zaporom Ni denarja za selitev zapora, čeprav so razmere v njem neprimerne »Pred Vilo Bartolomei v Solkanu si je mogoče te dni ogledati zanimivo in aktualno instalacijo. Na eni strani so delovni stroji in delovno ljudstvo, ki gradi, saj je gradnja nove muzejske stavbe v polnem teku, kar predstavlja nov zagon. Na drugi strani pa je zapor, ki kaže na to, kaj čaka tistega, ki ni pošten, v sredini pa se odpira pogled na Vilo Bartolomei. Ne morem reči, da boste zrli v svetlo prihodnost, ker se v muzeju ukvarjamo s preteklostjo, a to instalacijo smo naredili v muzeju načrtno, res pa so nam prišli zapori tu malo na pomoč,« se je pošalil direktor Goriškega muzeja, Andrej Mal-nič, in pojasnil, da so delavci Gradbenega podjetja Grosuplje z gradbenimi deli, katerih vrednost je ocenjena na milijon in pol evrov, začeli v začetku januarja, zaključili pa naj bi jih v 240 dneh. Na območju nekdanjih garaž, ki so jih že porušili, bodo tako pridobili tisoč kvadratnih metrov novih površin, delavnice v neposredni bližini pa zaenkrat ostajajo nedotaknjene, ker za to ni bilo dovolj sredstev. Če se bodo v prihodnje ta našla, bo sledila še obnova delavnic. »Po zaključku gradbenih del bomo pridobili pisarne, knjižnico, čitalnico in podobno, tako da bo Vila Bartolomei tudi bolj dostopna za javnost,« je pojasnil Malnič in dodal, da bodo lahko s selitvijo pisarn in uprave z gradu Kromberk tam za 100-odstotkov povečali kapacitete razstavnih prostorov. V vili bo svoj prostor dobila tudi galerija Vladimirja Ma-kuca, kjer pa ne bo mogoče razstaviti vseh avtorjevih del, zato bo v njej na ogled le izbor Makučevih del. V zvezi z zapori v neposredni bližini, ki bodo, tudi ko bo obnova Vile Bar-tolomei zaključena, nekoliko kvarili vtis obiskovalcev, je Malnič dejal, da kolikor ve, ostajajo na tem mestu, pa čeprav je bilo že večkrat izpostavljeno, da so dotrajani in neprimerni. Vodja Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper v Solkanu, Jurij Vidmar, nam je namignil, naj se za podrobnejše informacije obrnemo na Upravo Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij v Ljubljani. Vseeno je povedal, da je bilo v preteklosti predvidenih že več rešitev za selitev, a ni bi- GORICA - Občina »Za sklic je še čas« Fiorelli poziva Rolda »Za sklic občinskega sveta je še čas.« Tako poudarja koordinator pobudnikov štirih referendumskih vprašanj Renato Fiorelli in poziva predsednika goriškega občinskega sveta Rinalda Rolda, naj za ponedeljek, 31. januarja, skliče občinski svet, na katerem bi vzeli na znanje vložitev referendumov. »Če bo občinski svet sklican do 31. januarja, bo župan moral razpisati referendum spomladi, drugače tvegamo, da bomo na referendumska vprašanja odgovarjali komaj prihodnje leto,« pojasnjuje Fiorelli in poudarja, da Roldo sklicuje občinske svetnike tudi po elektronski pošti in SMS sporočili. To po besedah Fiorelli-ja lahko stori tudi danes ali jutri, tako da bi občinski svet brez nobenih težav lahko bil v ponedeljek. Potem ko so doslej zbrali preko 1.500 podpisov, bodo danes od 9. ure dalje Fiorelli in ostali pobudniki referendumov spet zbirali podpise. »Tokrat bomo s podpisi zahtevali od predsednika Rolda, naj skliče občinski svet,« poudarja Renato Fiorelli, ki je prepričan, da se za zavlačevanjem sklica občinska sveta skriva nenaklonjenost občinske uprave do njihovih referendumov. la izvedena še nobena. Pojasnil je še, da je v solkanskih zaporih trenutno 37 zapornikov ter da zaplete in probleme zaradi dotrajanosti in neprimernosti prostor sproti nekako rešujejo. Na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij so nam včeraj povedali, da je preselitev oddelka zapora v Solkanu na drugo, ustreznejšo GORICA Devetdesetim trgovcem bodo vrnili denar Župan Ettore Romoli, ob katerem je bila občinska funkcionarka Anna Cisint, se je včeraj sestal s trgovci iz ožjega mestnega središča v Gorici. Kot odškodnino za nevšečnosti in škodo, ki so jo utrpeli zaradi javnih del, trajajočih več kot šest mesecev, jim bo vrnjen denar, ki so ga leta 2009 plačali za ravnanje z odpadki (TIA). Povračila stroška - od 100 do 2.500 evrov - bo deležnih okrog devetdeset trgovcev oz. gostincev iz Ulice Garibaldi, Nunske ulice, Raštela, dalje iz ulic Bombi, Mameli, Bellinzona, Oberdan, Mo-relli in Roma ter s Travnika in Trga Sv. Antona. Interesentom bodo priznali povračilo na podlagi posebnega obrazca in priloženih potrdil o plačani tarifi TIA. »Gre za prvi tovrstni ukrep v goriški občini in med prvimi tudi v deželi FJK, kar priča o naši pozornosti za trgovce, s katerimi sodelujemo za ponoven gospodarski in turistični dvig Gorice,« je včeraj izjavil župan in napovedal, da se bo v sredo prihodnjega tedna srečal še s trgovci iz Gosposke ulice (Carducci) ter iz ulic Mazzini in De Gasperi, ki so zunaj območja, kjer bo trgovcem priznano povračilo stroška za odpadke. Zanje naj bi dobili drugačno obliko odškodnine, zagotavljajo na občini. lokacijo v načrtu že dolgo časa. Pojasnili so, da je bila predvidena izgradnja novega oddelka na lokaciji okrožnega sodišča v Novi Gorici, vendar do realizacije ni prišlo, saj za to niso bila zagotovljena potrebna finančna sredstva, zato do nadaljnjega zapori ostajajo na obstoječi lokaciji. Na novogoriški občini so po- Vzpenjača na goriški grad spet razburja. Forum za Gorico je včeraj po mestu razobesil plakate, na katerim Goriča-ne obvešča, da je župan Ettore Romoli zmagovalec nagrade Atila za letošnje leto. V prejšnjih dneh so začeli odstranjevati zelenje s pobočja grajskega griča, po katerem bodo speljali traso vzpenjače. Očiščeno območje nad predorom Bombi je lepo vidno s Travnika, sploh pa zgleda, kot da bi res mimo njega šli Huni. Posekali so namreč vse grme in drevje, tudi bilk trave pa je ostalo bore malo. Proti gradnji vzpenjače se je izreklo tudi več okoljskih in kulturnih gibanj, ki so na pomoč prosili Gabibba, znamenito rdečo lutko iz televizijske oddaje Striscia la notizia. Predstavniki okolje-varstvenikov in kulturnikov so baje že pisali na televizijski program Canale 5, zdaj pa čakajo na odgovor. S televizije se zaenkrat še ni nihče oglasil, zato pa je zadeva še toliko bolj razburila goriškega župana Ettoreja Romoli-ja, ki odločno zavrača vse očitke o nepotrebni potrati denarja. »Sprašujem se, zakaj zganjajo krik in vik med mojim župa-novanjem, ko je občino vodil Vittorio Brancati, pa so vsi lepo molčali, čeprav je bila vzpenjača vključena v projekt obnove Travnika. Očitno so za protestno mobilizacijo izključno politični razlogi,« poudarja Romoli in nadaljuje: »Predstavniki Foruma me žolčno napadajo, po drugi strani pa pozabljajo, da sem osebno pri- udarili, da na to temo opozarjajo ob vsakem obisku pristojnih služb iz Ljubljane, da so razmere v zaporu v Solkanu neprimerne pa se je med svojim zadnjim obiskom v Novi Gorici seznanila tudi Varuhinja človekovih pravic, Zdenka Če-bašek Travnik. Nace Novak Sir'-fixo %£rmo& Lepak Foruma (zgoraj), očiščeno pobočje grajskega griča čaka na vzpenjačo (desno) bumbaca skrbel denar za obnovo Travnika, ko sem bil na deželi odbornik za finance.« Po besedah Romolija se za protestom skriva strah pred vsako novostjo, ki je tako tipičen za Goričane. »Tudi za Trg Sv. Antona so zahtevali prekinitev obnove, jaz pa sem vztrajal. Zdaj imamo zelo lep trg in nihče ne govori o potrati denarja,« poudarja Ro-moli in opozarja, da bo zelenje spet prekrilo pobočje grajskega griča, vzpenjača pa bo prispevala k turističnemu ovrednotenju gradu in grajskega naselja. »Goričani morajo več zaupati v novosti, drugače bodo ostali vezani na stare logike, zaradi ka- -/ FIOM poziva k dogovarjanju Goriški sindikat kovinarjev FIOM izraža zadovoljstvo nad vestjo, da družba Fincantieri ne izstopa iz goriške zveze industrialcev, zato da bi sledila zgledu Fiata. Hkrati predstavniki sindikata pozivajo vodstvo družbe, naj pristane na dogovarjanje za izboljšanje delovnih pogojev v tržiški ladjedelnici. Komelovci v Ljubljani Mali pevci otroškega zbora goriškega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel pod vodstvom Damijane Čevdek bodo danes gostje Glasbene matice Ljubljana. Nastopili bodo ob 11. uri na koncertu za otroke Pedenjmuska v atriju ZRC SAZU na Novem trgu v slovenski prestolnici. Koncert bo uvedel go-stiteljski zbor Glasbene matice Ljubljana, ki ga vodi Ana Erčulj, nastopili pa bodo še tolkalisti (marimba) iz Glasbene šole K. Pahor s Ptuja s klavirjem; moderator koncerta bo Tomaž Simetinger. Kras in spomin na padle Deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa je navdušen nad projektom Kras 2014+, saj predvideva tudi ureditvena dela ob kostnici pri Redipulji. »Ob 150. obletnici združitve Italije bi se morali spomniti 100.000 padlih, ki počivajo v Redi-pulji,« pravi Brussa. Slovesnost na Morskem V kraju Morsko v občini Kanal ob Soči se bo danes ob 11. uri začela tradicionalna slovesnost v spomin na 67-le-tnico pohoda 30. divizije v Slovensko benečijo. (nn) Na Mostovni Ibunge Na novogoriški Mostovni bo drevi ob 21. uri nastopila zasedba Ibunge. Band iz Renč je svoj prvi koncert odigral leta 1996. Po mnogih zamenjavah, izdanem albumu »T Liepši Kilometri« in zaključnem koncertu v decembru 2009, se je jeseni 2010 ponovno zbrala skupaj originalna postava in spet ujela pravi garažni zvok - po njihovih besedah »rock'n'roll 'ala buzara s primesmi fušanja«. (nn) Razstava v Raštelu Na sedežu društva Nuovo Lavoro (Novo delo) v goriškem Raštelu bodo danes in jutri na ogled in naprodaj razni umetniški izdelki. Poleg zemljevidov, knjig in fotografij bo razstavljena tudi stara kraška skrinja. J terih je bilo mesto dolga leta popolnoma negibno,« zaključuje Ettore Romoli. Proti pozivu Gabibbu sta se po drugi strani včeraj izrekla občinski svetnik Levice, ekologije in svobode Livio Bianchini in njegov somišljenik Marjan Sosol. »Namesto, da kličejo televizijo, s katero je nekdo zgradil svoj imperij, bi se morali odpraviti na trg in javno izraziti svoje misli,« poudarjata Bianchini in Sosol, ki nasprotnike vzpenjače pozivata, naj se jima pridružijo jutri dopoldne ob 11. uri na Travniku na njunem skorajda že tradicionalnem nedeljskem shodu. (dr) Delovišče (levo na posnetku), Vila Bartolomei (v sredini), zapor (na desni) foto n.n. JAMLJE - Društvo Dog Soldiers za jutri napoveduje »bitko« Vojne igre na gmajni S plastičnimi naboji naj bi se streljali na hribu nad Boneti - Občina in domačini nasprotujejo pobudi Kraška gmajna bumbaca Gmajna na hribu med Jamljami in Boneti bo jutri ob 8.30 prizorišče »bitke«, ki jo prireja društvo Dog Soldiers iz Trsta. Na njej se bo »spopadlo« kakih sto privržencev vojaških iger, ki jih poznamo tudi z angleškim imenom »soft air« in katerih udeleženci uporabljajo orožje s 6-milimetrskimi plastičnimi naboji. Doberdobska občina o dogodku ni bila obveščena. »Pred nekaj leti so nas vprašali razpoložljivost javnega zemljišča, mi pa smo njihovo prošnjo zavrnili, saj smo prepričani, da vojaške igre nikakor ne sodijo na Kras,« poudarja doberdobski župan Paolo Vizintin, ki seveda nasprotuje tudi jutrišnji »bitki«, čeprav po uradni poti o njej ni bil obveščen. Zaradi tega je župan že pozval karabinjerje, naj jutri preverijo, kaj se bo pravzaprav dogajalo med Jamljami in Boneti. Župan tudi opozarja, da domačini in lastniki gozdnih parcel na celi črti nasprotujejo tovrstnim pobudam in nikakor ne dajejo privoljenja za njihov potek. (dr) GORICA - Forum po mestu razobesil kritične lepake Vzpenjača razburja Župan se brani: »Tudi za Trg Sv. Antona so zahtevali prekinitev obnove« / GORIŠKI PROSTOR Sobota, 29. januarja 2011 17 ŠTANDREŽ Premiera komedije Nocoj »Zbeži od žene« S premiero komedije »Zbeži od žene« v izvedbi domače dramske skupine se v Štandrežu zaključuje deseti abonma gledaliških skupin v organizaciji prosvetnega društva. V župnijski dvorani Anton Gregorčič bodo komedijo angleškega dramaturga, ko-mediografa in gledališkega igralca Raya Cooneya uprizorili drevi ob 20. uri, jutrišnja ponovitev pa se bo začela ob 17. uri. Komedijo z izvirnim naslovom »Run for your wife« so celih devet let neprekinjeno igrali na londonskih odrih, tako da velja za veliko uspešnico. S štandreško dramsko skupino bosta tudi tokrat nastopila igralca iz Šempetra in Vrtojbe, za kostume pa so se Štandrežci obrnili na gledališče v Novi Gorici, s katerim vzdržujejo zelo dobre odnose. Igro je režiral Jože Horvat, s katerim štandreška dramska skupina sodeluje že več let. Premiera je zadnje dejanje desetega abonmaja gledaliških skupin, ki iz leta v leto raste in je tudi letos uspešen. Od prve predstave dalje je bila dvorana župnijskega doma vsakič razprodana, kar potrjuje, da je štandreška gledališka ponudba izredno cenjena. Veliko pričakovanje vlada tudi za komedijo »Zbeži od žene«, saj so štan-dreški igralci v zadnjih letih za svoje uprizoritve prejeli številne pohvale. Z igro »Gugalnik« so se lani uvrstili na Linhartovo srečanje, na katerem nastopajo najboljše amaterske skupine iz Slovenije in zamejstva. Pričakovati je, da se bodo tudi z novo komedijo potegovali za nastop na Linhartovem srečanju. Po nocojšnji in jutrišnji uprizoritvi bodo z igro »Zbeži od žene« spet nastopili v nedeljo, 13. februarja, ko bodo Štandrežci zaključili niz »Iskrivi smeh na ustih vseh« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481790338. Gledališče DOBERDOB - Slovo od Danice Gergolet Rojena v izseljenstvu, kurirka v odporništvu V Doberdobu je v četrtek žalostno odjeknila vest o smrti domačinke Danice Gergolet - Bezkeve. Težka bolezen jo je že več let priklenila na posteljo, a ji do zadnjega ni odvzela vedrine, zato jo bodo svojci močno pogrešali. Rodila se je v Buenos Airesu, v iz-seljenstvu, 16. januarja 1924. Po prvi svetovni vojni se je namreč njena družina preselila v Argentino s trebuhom za kruhom. Usoda se je z njimi kruto poigrala, saj so Gergoletovi kljub prizadevanjem za boljši jutri živeli v kovinski baraki, v kateri so tla bila iz teptane zemlje. Leta 1926 se je njen oče odločil za vrnitev v Doberdob. Tam je Danica obiskovala šolo, nakar se je zaposlila v trži-ški ladjedelnici. V letih odporništva je bila kurirka na območju Doberdoba, Selc in Romjana. V Selcah se je čudežno rešila nacistične kontrole: ko se je s kolesom vozila po ulici, so jo ustavili nemški vojaki. Vprašali so jo za dokumente; medtem ko je hlinila, da jih išče, so se nacisti spustili v pogovor in obrnili pogled stran. Zagrabila je priložnost, z vso silo pritisnila na pedale in zbežala. Vojaki so se prepozno zavedeli, da jim je m tih « A k. . Danica Gergolet ušla, skušali so jo dohiteti, a je bila že daleč. Odtlej se je vedno spraševala, kako to, da niso nanjo streljali. Ko se je vrnila domov, je v torbi našla zasajen bajonet: nacisti za las je niso zabodli v hrbet. Po koncu vojne je stopila v zakon z Mirkom Gergoletom - Merlekino; rodil se jima je sin Silvio. Po poroki se ni več zaposlila v tovarni in je pomagala pri upravljanju domače kmetije. Bila je zadržanega značaja, vendar vedno pripravljena pomagati domačinom v stiski. Slovo od Danice Gergolet bo danes ob 11. uri v mrtvaški vežici v Tržiču in ob 14. uri na doberdobskem pokopališču, kjer bo civilni pogreb. (pz) vseh«: v četrtek, 3. februarja, ob 20. uri za Natečaj Mladi oder - nagrajevanje, nastopa mladinski dramski odsek PD Štandrež s predstavo Borisa Atanasko-vica »Veter in verica« v režiji Ane Facc-hini. V nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri nastopa dramski odsek PD Štandrež s predstavo Raya Cooneya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hrovata. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v torek, 1. februarja, ob 20.45 »Roman e il suo cucciolo«, nastopa Alessandro Gassman; informacije po tel. 0481383327 in na spletni strani www3.co-mune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v nedeljo, 30. januarja, ob 16. uri plesno gledališče za družine »E se il mondo fosse a testa in giù?«; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: 7. februarja ob 21. uri »Antonio e Cleopatra alle corse«; informacije po tel. 0481-532317 in 0481-630057. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: danes, 29. januarja, »A nord della primavera«, Teatro all'Improvviso (od 3. do 8. leta starosti); informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, info@cta-gorizia.it, www.ctagorizia.it/blog). M Izleti U Kino DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ vabi na ogled premiere komedije »Harvey« ameriške avtorice Mary Chase v režiji Franka Zerjala, ki bo v Sedejevem domu v Števerjanu v soboto, 5. februarja, ob 20.30; informacije tudi o gledališki sezoni 2010-2011 na spletni strani www.sedej.org. GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v soboto, 5. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Vlaho Stulli »Kate Kapuralica«; informacije in predprodaja pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (tel. 048133288) od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. KOMIGO 2011: v torek, 1. februarja, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici komedija »Poslednji termina(l)tor« v produkciji Gledališča Koper, po besedilu Tamare Matevc in Borisa Ko-bala v interpretaciji Gojmirja Lešnja-ka Gojca in Borisa Kobala; vpisovanje abonmajev poteka do 1. februarja v Kulturnem domu v Gorici vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure; informacije v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20, tel 0481-33288, info@kulturnidom.it). KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v Kulturnem centru Lojze Bratuž niz veseloiger ljubiteljskih odrov »Iskrivi smeh na ustih DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 -20.30 - 22.15 »Qualunquemente«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Il discorso del re«. Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Im-maturi«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.40 - 18.30 -20.30 - 22.20 »Qualunquemente«. Dvorana 2: 17.20 - 19.40 - 22.00 »The Green Hornet« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Im-maturi«. Dvorana 4: 17.45 - 20.20 - 22.20 »Parto col folle«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 »Che bella gior-nata«; 22.15 »Vallanzasca: Gli angeli del male«. DANES V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 16.00 - 18.15 »Le cronache di Narnia - Il viaggio del veliero«. M Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 4. februarja, ob 20. uri slavnostna prireditev mestne občine Nova Gorica in Kulturnega doma Nova Gorica ob kulturnem prazniku »Zgodovina neke ljubezni«; Polona Ve-trih, pripovedovalka, Sonja Pahor, klavir, slavnostni govornik Sporočamo, da bo tajništvo goriške redakcije s 1. februarjem 2011 odprto od ponedeljka do petka z urnikom 9.00 - 12.30 / 14.30 - 16.00 ob sobotah 9.00 - 12.30 Zoltan Jan, državni svetnik Republike Slovenije; informacije po tel. 0038653354013, www.kulturnidom-ng.si. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia clas-sica«, ki je posvečen Franzu Lisztu, danes, 29. januarja, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bo nastopil pianist Niccolo Ronchi; vstop prost. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 11. februarja, ob 20.45 koncert dua Serebrennikov -Dzektser; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. PD VRH SV. MIHAELA prireja 9. in 10. aprila enajsto Revijo mladinskih in otroških pevskih zborov »Zlata grla«. Revialni del bo v sovodenjskem Kulturnem domu v soboto, 9. aprila, z začetkom ob 18. uri, tekmovalni del pa v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. ob petkih od 11. ure do 13.45, ob sobotah od 8. do 10. ure. VPISI V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL bodo potekali do sobote, 12. februarja. Vpise tretješolcev bodo zbirali na tajništvih večstopenjskih šol v Doberdobu in v Gorici. »ENGLISH FOR HIGH-SCHOOL STU-DENTS/2«: polletni tečaj angleškega jezika na ravni A2-B1 na sedežu Slovika v Gorici (Korzo Verdi 51); trajanje 26 ur; ob četrtkih od 15. ure do 16.30; pri-četek 17. februarja; prijave in informacije info@slovik.org, tel. 0481-530412. ŠOLA ZA STARŠE: v Slovenskem Dijaškem domu v Gorici prirejajo ciklus predavanj in delavnic na vzgojno temo. Srečanja bodo oblikovali strokovnjaki iz različnih psiho-pedagoških področij javnega in privatnega sektorja in sveta prostovoljnega dela: v četrtek, 17. februarja, ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Gorici Suzana Pertot vodila srečanje z naslovom »Starši - Otrokovi osebni trenerji večjezičnosti«; na srečanja, ki so brezplačna, se je potrebno predhodno najaviti v Dijaškem domu, tel. 0481-533495 (od 13. do 18.ure), kjer so na voljo za dodatne informacije in koledarsko razporeditev delavnic in tematskih srečanj. □ Obvestila KD SABOTIN prireja od 9. do 11. aprila izlet v Rim, razpoložljivih je še nekaj mest; informacije po tel. 0481539992 (Nadja). KRUT obvešča, da je še nekaj razpoložljivih mest za izlet v Piemont, predviden med 15. in 19. septembrom letošnjega leta. Dodatne informacije in prijave v goriški pisarni KRUT-a na Korzu Verdi 51 (tel. 0481-530927) vsak torek med 9. in 13. uro. H Šolske vesti VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI v Ulici Grabizio (tel. 0481-531824) obvešča, da sprejemajo vpise v osnovne in nižjo srednjo šolo ter v vrtce do sobote, 12. februarja, od ponedeljka do petka med 8.30 in 10.30, ob sobotah med 8.30 in 12. uro, ob torkih in sredah pa tudi popoldne med 15. in 17. uro. Za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo iz osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen in je potrebno zaprositi svoje ravnateljstvo za dovoljenje. Vpisne pole bo posamezno ravnateljstvo porazdelilo zainteresiranim osnovnim šolam, izpolnjene pole bo treba potem oddali svojemu ravnateljstvu, ki bo poskrbelo za oddajo ravnatejstvu, kamor je učenec namenjen. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da potekajo vpisovanja otrok za šolsko leto 2011-2012 na tajništvu v Doberdobu (tel. 0481-78009) do 12. februarja od ponedeljka do četrtka od 8. do 10. ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 15. ure, SPDG obvešča udeležence nedeljskih tečajev smučanja, da bo avtobus v nedeljo, 30. januarja, odpeljal ob 7. uri s parkirišča pred goriškim sejmiščem v Ul. della Barca. V avtobusu je še nekaj prostih mest; informacije po tel. 0481-22164. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 12. februarja, tradicionalno valenti-novanje v Pineti (Hotel ai Pini) pri Gradežu. Odhod z Goriškega ob 16. uri z običajnimi postanki; prijave po tel. 0481-882024 (Ivo), 0481-882183 (Dragica), 0481-390688 (Saverij), 0481-78061 (Ana K.), 347-1042156 (Rozina), 0481-21361 (Ema B.). Na račun 20 evrov. GORIŠKA POKRAJINSKA MEDIATE-KA UGO CASIRAGHI, Ul. Giorgio Bombi, 7 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481-530927). POKRAJINSKI KONGRES VZPI-ANPI bo danes, 29. januarja, ob 14.30 v dvorani Bergamas v Gradišču. PASTORALNA ENOTA SOČA-VIPA-VA, ki združuje župnije Rupa-Peč, Ga-brje-Vrh, Sovodnje in Štandrež v sodelovanju z Apostolstvom sv. Cirila in Metoda iz Gorice vabi na »Božjo li-turgijo v vzhodnem obredu«, ki jo bosta darovala duhovnika Anton Štrukelj in Jožko Markuža. Sodeloval bo goriški ekumenski zbor. Slavje bo v nedeljo, 30. januarja, ob 16. uri v cerkvi Sv. Martina v Sovodnjah. OBČINA ŠTEVERJAN obvešča, da bodo v ponedeljek, 31. januarja, občinski uradi zaprti zaradi izpopolnjeval-nega tečaja uslužbencev. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH obvešča, da bo v ponedeljek, 31. januarja, in v ponedeljek, 7. februarja, odprta samo v popoldanskem času od 15. do 18. ure, ob sredah pa bo odprta od 15. ure do 17.30. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo tajništvo v torek, 1. februarja, zaprto. POPLAVA 2010 V SOVODENJSKI OBČINI: občinska uprava vabi na informativno srečanje glede prošenj za odškodnino v sredo, 2. februarja, ob 19. uri v dvorani Zadružne banke v So-vodnjah. RIBIŠKO DRUŠTVO ČARNIK sklicuje redni volilni občni zbor v petek, 11. februarja, ob 19. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu v Štmavru, Znorišče 4. 0 Prireditve V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici bo danes, 29. januarja, ob 20.30 dobrodelna plesna prireditev z naslovom »Una vita per la danza - Ricordo di Mimi« v organizaciji plesne šole Tersicore in goriške sekcije Lions cluba; predpro-daja vstopnic pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi od 18. ure do začetka predstave. V DEŽELNEM AVDITORIJU v Ul. Roma v Gorici bo danes, 29. januarja, ob 20.45 predstavitev publikacije »Cam-mina, cammina... « o tragičnih dogodkih med umikom z ruske fronte. ZDRUŽENJE APERTAMENTE prireja danes, 29. januarja, ob 10. uri v kmečkem muzeju v Fari predstavitev kjige spominov Carla Spagnula »Le mie memorie. Un friulano dal Brasi-le al K.U.K.I 97 "Demoghela", nei Car-pazi, in Cina e in Siberia«. Prisotni bodo Carlo Bressan, ki je knjigo uredil in zgodovinarka Marina Rossi. L. Mali oglasi PRODAJAM suha drva; tel. 335293409. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Ermenegilda Cumar iz splošne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče; 11.00, Aurora Verelli por. Nibrant z glavnega pokopališča v cerkev Srca Jezusovega, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTMAVRU: 11.30, Giusep-pina Persolja (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V DOBERDOBU: 14.00, Dani-za Gergolet vd. Gergolet (iz tržiške bolnišnice ob 13.30) na pokopališču. DANES V KRMINU: 10.00, Susanna Poggini iz bolnišnice v cerkev Sv. Leopolda, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 9.50, Alessio Ma-riuzza iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika in na glavno pokopališče; 10.50, Maria Tagliapietra vd. Falco iz bolnišnice v cerkvi Sv. Nikolaja, sledila bo upepelitev; 11.50, Giuliano Cossutta iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika, sledila bo upepelitev. DANES V KRAJU SAN PIER: 14.00, Rosina Mosca vd. Fedel (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA ESSO - Ul. Trieste 106 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 Sobota, 29. januarja 2011 FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Danes, 29. januarja, ob 20.30 / Vlaho Stul-li: »Kažin ali Karabinjerjeva katra«. / Ponovitve: v nedeljo, 30. januarja, ob 16.00. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Bartoli Danes, 29. januarja, ob 17.00 in ob 21.00 / Emanuela Grimalda in Paola Minaccioni: »Infinite o sfinite? - Mira-coli delle donne d'oggi«. Režija: Michael Margotta. Nastopajo: Emanuela Gri-malda in Paola Minaccioni. / Ponovitve: ter v nedeljo, 30. januarja, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 29. januarja, ob 20.30 / Ray Coo-ney: »Chat a due piazze«. Režija: Gian-luca Guidi. Nastopajo: Fabio Ferrari, Lorenza Mario, Gianluca Ramazzotti, Miriam Mesturino.Antonio Pisu, Claudia Ferreri in Raffaele Pisu. / Ponovitve: v nedeljo, 30. januarja, ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom Jutri, 30. januarja, ob 18.00 / B. Brecht. »Malomeščanska svatba«. Režija: Gregor Gec. Izvedbi članov SDD Jaka Što-ka s Proseka in Kontovela. GORICA Kulturni Center Lojze Bratuž V četrtek, 3. februarja, ob 20.00 / bo Natečaj Mladi oder - nagrajevanje, nastopa mladinski dramski odsek PD Štandrež s predstavo Borisa Atana-skovica »Veter in verica«. Režija: Ana Facchini. Kulturni dom V torek, 1. februarja, ob 20.30 / Goj-mir Lešnjak Gojc: »Poslednji termi-na(l)tor«. Režija: Samo M. Strelec. Nastopa: Boris Kobal. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 7. februarja, ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. KOMEN Danes, 29. januarja, ob 20.00 / Dario Fo: »Markolfa«. Komična enodejanka. Režiser Sergej Verč. Gledališka skupina KD "Rudija Jedretiča" iz Ribnega pri Bledu. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 29. januarja, ob 20.00 Klub CD / »Slovenija ima avdicijo«. Režija: Goj- mir Lešnjak Gojc; kostumografija: Zvon-ka Maku; scenografija: Andrej Stražišar; nastopajo: Gojmir Lešnjak Gojc, Tilen Artač, Alenka Tetičkovič, Nina Ivanič, Teja Bitenc, Jernej Čampelj, Uroš Jezdic in Dušan Tomic. / Ponovitve: v petek, 4. in v soboto, 19 februarja, ob 20.00. SNG Drama Veliki oder Danes, 29. januarja, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. / Ponovitve: v ponedeljek, 31. januarja, ob 19.30, v četrtek, 3. februarja, ob 17.00, od srede, 9. do sobote, 12., ob 19.30 in v sredo, 16. ob 19.30 ter v petek, 25. februarja, ob 19.30. V torek, 1. februarja, ob 19.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. / Ponovitve: v petek, 5. februarja, ob 19.30. V sredo, 2. februarja, ob 19.00 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. V petek, 4. februarja, ob 19.30 / Ivo Prijatelj: »Totenbirt«. Mala drama Danes, 29. januarja, ob 20.00. / Ya- smina Reza: »Art«. / Ponovitev: v ponedeljek, 21. in v soboto, 26. februarja, ob 20.00. V torek, 1. februarja, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V sredo, 2. februarja, ob 19.30 / Spiro Scipione: »Kuverta«. / Ponovitev: v petek, 4. in v petek, 25. februarja, ob 20.00. V soboto, 5. februarja, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. MGL Veliki oder Danes, 29. januarja, ob 19.30 / Tenes-see Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. / Ponovitve: v sredo, 9. in v četrtek, 10., ob 19.30 in v četrtek, 17. februarja, ob 19.00. V ponedeljek, 31. januarja, ob 19.00 / William Shakespeare: »Romeo in Julija. / Ponovitve: v torek, 1., ob 19.30, v sredo, 2. ob 15.30 in ob 19.30, v petek, 4. in v soboto, 5. ob 19.30, v petek, 11.ob 10.00, ter v torek, 15. ob 19.30 in v sredo, 16. februarja, ob 19.00. V četrtek, 3. februarja, ob 19.30 / David Gieselman: »Golobi«. Mala drama V ponedeljek, 31. januarja, ob 19.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. / Ponovitev: v soboto, 5. in v sredo, 16. februarja, ob 20.00. V četrtek, 3. februarja, ob 19.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. V petek, 4. februarja, ob 20.00. / Tom Dalton Bidwell: »Družba na polti«. / Ponovitve: v četrtek, 17 in v torek, 22. februarja, ob 20.00. PRIREDITVE V četrtek, 10. februarja, ob 20.00 / Karl Schönherr: »Hudič babji«. / Ponovitve: v petek, 11., ob 20.00, v torek, 15., v ponedeljek, 21 in v petek, 25. februarja, ob 20.00. V petek, 18. februarja, ob 19.00 / Edvard Albee: »Občutljivo ravnovesje. V sredo, 23. februarja, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. Šentjakobsko gledališče Danes, 29. januarja, ob 19.30 / D. Cra-vioto: »Pizza da te kap«. Režija: Jernej Kobal. / Ponovitve: v nedeljo, 30. januarja, ob 18.00. Jutri, 30. januarja, ob 18.00 / M. Ca-moletti: »Seks in ljubosumnost«. Režija: Jaša Kamnik. / Ponovitev: v soboto, 56. februarja, ob 19.30 V ponedeljek, 31. februarja, ob 18.00 / Eugene Ionesco: »Plešasta pevka«. Režija: Dejan Spasic. / Ponovitev: v torek, 1. februarja, ob 18.00. V torek, 8. februarja, ob 16.00 / »Prava princeska«. Režija: Uroš Fürst. V sredo, 9. februarja, ob 19.30 / Milan Jesih: »Govedina, legendarno«. Režija: Jaša Jamnik. V četrtek, 10. februarja, ob 19.30 / A. Jaklič, t. Zinajic: »Mali diktator«. Režija: Tatjana Zinajic. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V petek, 4. februarja, ob 21.00 / Nastopa legendarna rock skupina Laibach. Gledališče Verdi Danes, 29. januarja, ob 17.00 / Giuseppe Verdi: »I due Foscari«. Dirigent: Renato Palumbo. Nastopajo: Orkester, zbor in balet gledališča Verdi. Dvorana De Banfield - Tripcovich V petek, 4. februarja, ob 20.30 / Giuseppe Verdi: »Messa da Requiem«. Dirigent - Corrado Rovaris. Nastopajo: Latonia Moore - sopran; Elena Bocha-rova - mezzosopran; Dongwon Shin -tenor; Simon Lim - bas. Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 29. januarja, ob 20.30 / Tom Hedley in Robert Cary: »Flashdance«. Režija: Federico Bellone. Glasba: Robbie Roth. Nastopajo: Simona Samarel-li, Filippo Strocchi, Barbara Corradini, Giada D'Auria, Massimiliano Pironti, Chiara Vecchi in Daniela Pobega. / Ponovitve: v nedeljo, 30. januarja, ob 16.00 in ob 20.30, v torek, 1. in v sredo, 2. februarja, ob 20.30, v četrtek, 3. ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 4. ob 20.30, v soboto, 5. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 6. februarja, ob 16.00. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Mostovna Danes, 29. januarja, ob 22.00 / Nastopata skupini Ibunge in Foučevi V petek, 4. februarja, ob 21.30 / »Triple Thrash Treat«. Nastopajo: Negligence, Eruption in Slavocracy. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 29. januarja, ob 19.00 Gallusova dvorana / Antonin Dvorak: »Rusal-ka«. Dirigent: Tomaš Hanus. Nastopajo: Operni solisti, operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v nedeljo, 30 januarja, ob 17.00, v torek, 1.ob 19.00 v sredo, 2. ob 15.00, v četrtek, 3.in v petek, 4. februarja, ob 19.00. V torek, 1. februarja, ob 20.30 Klub CD / Nastopajo »Crossfont«: Jure Pukl, tenorski saksofon, basovski klarinet; Bastian Stein, trobenta, krilovka; Pablo Held, klavir; Mike Janisch, bas; Ernesto Simpson, bobni. V sredo, 2. februarja, ob 19.30 Slovenska filharmonija / Nastopata: Annette Dasch - sopran in Ulrich Naude - Klavir. V torek, 8. februarja, ob 20.30 Klub CD / Nastopajo Kvinton: Robert Belšak -bobni; Marjan Bone - glas, harmonika; Dejan Bračko - kitara, violina; Boštjan Koren - kitara, tamburin; Igor Mešič -kitara in Goran Podgorelec - kontrabas. Kino Šiška V četrtek,3. februarja, ob 21:00 Katedrala / Nastopa slovensko-finska naveza »The Toronto Drug Bust«. V ponedeljek, 7. februarja, ob 20.00 Katedrala / Nastopajo: Pennywise (ZDA), Kreshesh Nepitash in presenečenje. V torek, 8. februarja, ob 20.00 Katedrala / Tomaž Pengov: Drevo in zvezda. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. S. Francesco, 20): je na ogled razstava Mirne Viola »Zima, zima bela ... «. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): v Gorici bo ob stoletnici smrti Carla Mic-helstaedterja in v okviru razstave »Far di se stesso fiamma« je na ogled razstava »Intorno a Carlo«; na ogled bo do 27. februarja od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah, med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto (vstop prost). V galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Travnik 62) (vhod skozi trgovino obutev Kosič): je na ogled fotografska razstava z naslovom »Čebela zaščitnica narave« Franca Šivica, podpredsednika čebelarske zveze Slovenije. Sodelovala bosta tu- -/ di slikarka-invalidka Nevenka Gorjanc iz Ljubljane, ki ustvarja svoja olja na platnu z usti, in rezbar ter čebelar Milan Mužina iz Šempasa. Razstavljena dela bo predstavil Franc Šivic v slovenščini in italijanščini; razstava bo na ogled do 19. februarja od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. Galerija Dora Bassi (deželni avditoriji v Ul. Roma): je na ogled razstava z naslovom »Pittura Isontina anni '70 -'80. La memoria de "Il Torchio"«. Do 30. januarja bodo razstavljali Gianni Anglisani, Attilio Carbone, Gigi Castellan, Jože Cesar, Nucci Clemente, Lindo, Colonnello, Giacomo Comino, Claudio Devetachi, Cesare Devetag, Mario Di Iorio, Pino Furlan, Virgilio Malni, Mauro Mauri, Aristide Mar-cozzi, Milica Kogoi, Giacomo Pacien-za, Renzo Pillon, Raissa Edda Bertola, Rudolf Saksida, Arrigo Tonutti, Giorgio Toplicar, Paolo Zamar. Kulturni dom: v torek, 8. februarja, ob 18.00 bo odprtje razstave priznanega slikarja Andreja Kosoča. Razstava bo na ogled do 25. februarja, po sledečem urniku: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. VIDEM Villacaccia di Lestizza: je na ogled fotografska razstava: »Fotografare la luce«. Razstavljajo: Guido Cecere, Walter Cris-cuoli, Sergio Culot, Ulderica Da Pozzo, Maurizio Frullani, Fabio Giacuzzo, Daniele Indirigo, Roberto Kusterle, Adriano Perini, Sergio Scabar, Mario Sillani Djerrhian in Stefano Tubaro. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih: »Razstava kljekljanih čipk«. Razstavljajo članice Klekljar-skega društva Čebelica iz Most pri Komendi. Razstava je odprta do sredine januarja 2011. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. MUZEJI - Program za leto 2011 predstavili tudi v Ljubljani Graški Joanneum bo 200-letnico obeležil s serijo zanimivih razstav Universalmuseum Joanneum v Gradcu na avstrijskem Štajerskem letos obeležuje 200. obletnico delovanja. Kot je v sredo v Ljubljani povedal direktor muzeja Wolfgang Muc-hitsch, bo danes drugi največji avstrijski muzej jubilej obeležil z vrsto tematskih razstav, ki se bodo tekom leta zvrstile po različnih inštitucijah Joanneuma. Vrhunec jubilejnega leta bo po njegovih napovedih odprtje dveh prenovljenih zgradb - muzeja v nekdanji palači Herberstein Museum in Palais in muzejske četrti Joenneumsvirtel, kjer bo med drugim prostore dobila galerija sodobne umetnosti Neue Galerie Graz. Kot prvo bodo v februarju v Etnografskem muzeju odprli razstavo z naslovom Čas, čas, čas, ki bo posvečena hitremu tempu življenja v današnjem času. V marcu bodo v gradu Trautetnfels odprli razstavo, posvečeno gori Grimming. Pod naslovom Srdita gora bo predstavljana gora, ki domini-ra srednji dolini Enna. Grad Steinz bo v aprilu gostil razstavo Raznolikost in enotna kaša, posvečena kulturi hranjenja, v maju pa bodo v drugem nadstropju nekdanje palače Herbersteinov odprli novo postavitev kulturnozgodovinske zbirke. Ta bo sledila temi Statusni simboli, na njej pa bodo predstavljeni eksponati, ki bodo pričali o politični moči, življenjskem stilu in izobrazbi visokega plemstva. Junija bo v središču pozornosti grad Eggenberg, kjer si bo mogoče ogledati razstavo Preobrat časa - okoli Durerja. V središču postavitve bodo bakrorezi, izbrani iz bogatih zbirk bakroreznega kabineta Stare galerije. Julija bodo v Avstrijskem parku skulptur predstavili delo "Arche" umetnika Maria Ter-zica, v avgustu pa bodo oddelki Prirodopisnega študijskega centra v pripravah na odprtje naravoslovnega muzeja v letu 2012 pripravili več ekskurzij, izletov in dan odprtih vrat, ki bodo ponudili vpogled v njihovo delo. V septembru bodo v Deželni orožarni pripravili znanstveno srečanje na temo Spada vojna v muzej?, oktobra pa se bo dogajanje preselilo v razstavišče Kunsthaus. Pod naslovom Muzej živi bodo pripravili razstavi Antje Majewski - Kako pridejo objekti do govora in Orhan Pamuk - Muzej nedolžnosti in fikcija univerzalnosti, ki bosta preizpraševali smisel, delovanje in pomen muzejev v današnji družbi. Direktor Joanneuma VVolfgang Muchitsch Novembra bo na vrsti odprtje nove muzejske četrti Joanneumsvirtel in decembra razstave Dežela slik v prostorih Multimedijske zbirke. Slednja bo prostore dobila v novi muzejski četrti. Temeljni kamen za Joanneum je leta 1811 položil nadvojvoda Janez, ki je dal javnosti na razpolago svojo obsežno naravoslovno zbirko. Kot Nacionalni muzej Notranje Avstrije je bil Joanneum v prvih desetletjih tudi ugledni učni zavod za naravoslovje in tehniko. Konec 19. stoletja je prišlo do prostorske in organizacijske ločitve Deželnega muzeja Joanneum od tehniške visoke šole. Od leta 2009 se muzej imenuje Universalmuseum Joanneum. Njegove zbirke so zelo raznolike, od prirodoslovne do zbirke del sodobne umetnosti. (STA) GLEDALIŠČE / RUBRIKE Sobota, 29. januarja 2011 19 ta teden edinost pred 100 leti Edinost je v teh dneh v poročala o potrebi po odprtju prve slovanske pivovarne na Primorskem. »Sestanek je bil zelo dobro obiskan, razpravljali so o pogodbi z eno domačih pivovarn radi odjemanja piva. Gospod Ivaniševic je v imenu odbora referiral o pogajanjih, ki so se vršila z raznimi pivovarnami, posebno pa o pogajanjih s tukajšnjo pivovarno akcijske družbe A. Dreher. Ta je s početka dajala zelo ugodne pogoje in s tem hotela zavlačevati pogajanja z raznimi drugimi pivovarnami, a naposled sama ni hotela več dati tega, kar je obljubovala iz početka. Nadalje je isti referent pojasnil, da v delokrog naše zadruge spada vse Primorsko z Dalmacijo vred s približno poldrugim milijonom prebivalcev, od katerih je osemdeset odstotkov Slovanov. Na tem ozemlju se nahajajo dve nemški in dve italijanski pivovarni in nad dvajset zastopnikov raznih nemških pivovarn, ki vse skupaj točijo preko dvesto tisoč hektolitrov piva. Na istem ozemlju se nahaja nad šest tisoč gostilničarjev, od katerih je najmanje štiri tisoč slovanskih. Torej naši gostilničarji točijo našemu ljudstvu pi- vo, za katero plačujemo nemškim, oziroma italijanskim fa-brikantom, letno od šest do sedem milijonov kron! Dolgo se je že delalo na to, da se otvori naša, to je slovanska pivovarna. Kar je bila dosedaj le skromna želja, se je sedaj spremenilo v pravi fakt. Pod pokroviteljstvom nekega našega denarnega zavoda (banke) se vsta-navlja akcijska družba, ki prevzame eno že obstoječih pivovarn, ki bo zalagala tudi našo zadrugo s svojim izdelkom piva. Pogoji so zelo ugodni in sicer tako, da bo imel vsak naš gostilničar pri tem zelo ugodne koristi. Razen tega bo imela zadruga v tej novi pivovarni direktno nadzorstvo. Kar se pa tiče kakovosti piva, nam je zagotovljeno, da bo zelo dobra, ker jo bodo izdelovali sami strokovnjaki - naši bratje Čehi. Zadružniki so z veseljem pozdravili to novo podjetje ter jednoglasno odobrili korake, ki jih je zadružni odbor napravil. Sedaj je na naših slovanskih gostilničarjih, da se bodo ravnali po našem geslu: "Svoji k svojim!" In tembolj, ker bode tudi skrbeli „svoji za svoje'!« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Neznanci so v Križu razbili ploščo na spomeniku, ki so ga domačini postavili v počastitev dveh žrtev nacističnega nasilja: Josipa Košute in Ivana Grudna. »To je bil že drugi primer, da so razbili prav to spominsko ploščo in zato je razumljivo, da so Križani bili nad vse ogorčeni! Karabinjerji iz Križa so v sodelovanju z agenti policijskega komisariata v Devinu takoj uvedli preiskavo, da izsledijo krivce. Ob deseti uri dopoldne so ugotovili, da je ploščo razbil oseminštiridesetletni Albino Zenon, doma iz Padove, a začasno stanujoč v begunskem taborišču. Ploščo je razbil s kamnom. Karabinjerski polkovnik Melle, na katerega smo se obrnili za pojasnila, je izjavil, da krivec ni razbil plošče iz kakih političnih razlogov, temveč zato, ker je bil vinjen. Kljub temu pa je bil prijavljen sodišču in sicer pod obtožbo oskrunitve in poškodovanja spomenika. Po zaslišanju so ga izpustili na začasno svobodo. Kot smo po eni strani zadovoljni, da je policija vsaj enkrat izsledila skrunitelje (enega od tolikih!) naših spomenikov žrtvam nacifašizma, tako se po drugi strani nikakor ne moremo strinjati z izjavo karabinjerskega polkovnika, da dejanje „nima zveze s politiko". Ali se gospodu polkovniku ne zdi smešna verzija, da je krivec storil svoje vandalsko dejanje zato, ker je bil vinjen?! Mi prav lahko verjamemo, da tega ne bi storil v popolnoma treznem stanju, toda očitno je, da mu je vino vlilo poguma. Ostane pa vprašanje: zakaj je razbil spominsko ploščo? Če bi hotel samo razbijati in uničevati, kot je to hotel prikazati gospod polkovnik, potem bi se vendar spravil na številne druge predmete, ki so bile v neposredni bližini! Zato je popolnoma vseeno, ali je bil trezen ali vinjen in zato tudi z zanimanjem pričakujemo razpravo, ki bo dala odgovore na postavljena in še druga vprašanja!« FILMI PO TV Torek, 1. februarja, La 7, ob 13.55 Viale del tramonto Režija: Billy Wilder Igrajo: Gloria Swanson, William Holden, Eric Von Stroheim Najznamenitejše Wilderjevo delo, prejemnik dveh Oskarjevih nagrad, je izredna pripoved, ki ob opisovanju tragično zaključene ljubezenske zgodbe, predstavlja izredno filmsko metaforo. Ob prepletanju resničnosti in fikcije, se odvija tudi love story med priletno zvezdo nemega filma in mladim scenaristom. Torek, 1. februarja, Rete 4, ob 23.40 Ferie d'agosto ^/yiiUvV: Režija: Paolo Virzi Igrajo: Laura Morante, .Silvio Orlando, Sabrina Fe-rilli in Ennio Fantastichini Dve Italiji, dva različna pogleda na svet in drugačno doživljanje vsakdana, ki pa ga morajo, četudi samo v počitniškem času na nek način deliti... Paolo Virzi, ki je najbrž eden osrednjih potomcev slovite italijanske komedije se je tokrat lotil dveh različnih rimskih stvarnosti. Prvo predstavlja družina trgovca, ki meni, da bo z denarjem kos katerikoli situaciji, drugo pa družina intelektualca, ki snobovsko gleda na avgustovskega soseda na otoku Ventotene. Sreda, 2. februarja, Rai 1, ob 21.10 The millionaire Režija: Danny Boyle in Loveleen Tandan Igrajo: Dev Patel, Ayush Mahesh Khedekar, Tanay Chheda, Freida Pinto in Madhur Mittal 18-letni Malik, sirota iz indijskega sluma, se na kvizu Lepo je biti milijonar znajde pred zadnjim vprašanjem, toda preden lahko odgovori, ga odpeljejo na zaslišanje. Policija ga osumi goljufije, zato prične fant pripovedovati svojo slikovito življenjsko zgodbo o nesrečni usodi, dobroti in hudobiji, o neuslišani ljubezni in o nemogočih življenjskih razmerah ter vsakdanu revnih ljudi, ki kljub neenakosti v družbi nikoli ne obupajo nad življenjem. Film je prejel zlati globus za najboljši film, režijo, scenarij in glasbo ter kar 10 nominacij za oskarja. Sreda, 2. februarja, La 7, ob 21.10 II divo Režija: Paolo Sor-rentino Igrajo: Toni Servillo, Anna Bonaiuto, Piera Degli Esposti Ko je Giulio Andreotti prvič slišal, da mu namerava režiser Paolo Sorrentino posvetiti film, je ocenil, da bi bilo bolje, ko bi do tega prišlo po njegovi smrti. Želja pa se mu ni uresničila. Il divo je tako maska, robot, ikona, predvsem pa metafora neizmerne oblasti, ki jo je Andreotti izvajal pol stoletja in z njo diktiral tempo italijanskega povojnega obdobja.Interpretacija Tonija Servilla, je izredna. In tudi film spada gotovo med najboljša italijanska dela zadnjih let. Vizionaren, spektakularen in v določenih trenutkih celo genialen film je nabit z ritmom, smehom in razmišljanji o usodi razgledanega, ciničnega in ironičnega človeka, ki ga neprestano tare hud glavobol in je kljub vsemu vedno zelo osamljen. V stalni družbi sodelavcev, a tudi lizunov in izkoriščevalcev se slepo zanese samo na svojo ženo Livio in zvesto tajnico Vincenzo Eneo, ki ni nikoli nikomur izdala niti najmanjše skrivnosti o njem. Četrtek, 3. februarja, Rete 4, ob 02.05 Dogville Režija: Lars Von Trie Igrajo: Nicole Kidman, Stellan Skarsgard in Paul Bettany Von Trierjev film, ki predstavlja istočasno tudi prvi del zajetne režiserjeve triologije, posvečene ravno ZDA - deželi priložnosti - pripoveduje o mestecu, v katerega pelje samo ena cesta. Po strelu, ki ga zaslišijo tudi v daljavi, se vanj zateče mlada in prestrašena ženska Grace. Očarljiva svetlolaska beži pred mafijo in pridigar Tom ji ponudi skrivališče. O njeni usodi pa bodo morali odločati vsi prebivalci Dogvilla, saj si Tom ne more privoščiti, da ji nudi zatočišča, ne da bi se pred tem posvetoval tudi z ostalimi. Danski režiser je z Dogvillom znova prekoračil mejo med filmom in gledališčem. Mestece ni samo izmišljeno, ampak je v filmu tudi le bežno nakazano z belimi črtami na tleh. Prostori v katerih se dogaja večina zgodbe, pa so strašljivo prazni in zapolnjeni samo z najnujnejšimi predmeti. (Iga) NASA SLIKOVNA in MALA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV sestavil lako glavno mesto stare babilonije predsednik italijanske republike (giorgio) nekdanja borova atletinja tavčar italijanski astronavt in politik (franco) anton vodnik beri primorski dnevnik italijansko žensko ime italijanski filmski režiser (marco) duša (lat.) ernest hemingway enrico berlinguer jadrnice krištofa kolumba klic, javen poziv cestni most čez globel am. igralec (paul) avstrijski šahist, bolgar. porekla (ivo) sodobnik ilirov / ital. statistični urad rimski hišni bogovi vojna na hrvaškem grad pri Črnemkalu klici brez soglasnikov ital. pevka pavone predsednik zda cesta v rimu in milanu it. zdravstvena služba najmanjša jadrnica jezero vvzhodnem delu kitajske eva sršen ameriška zvezna država nekdanji predsednik šd sokol terčon del vegetativnega živčevja popečen reženj kruha, prepečenec prijetnost, domačnost gledališče kraj pri materi primorski dnevnik, tvoj dnevnik omlatena žitna stebla ženska, dekle (ekspr.) gogoljev junak buljba ločina na poljskem reka skozi münchen ustaljena oblika, vzorec nemški katoliški zgodovinar pas,predel kemijski znak za lantan uradna listina robert boyle kraj v fjk tovarna v sarajevu izrastek na glavi prešernova pesem dolgorepa papiga jezero na madžarskem italijanska pritrdilnica narod ob kasp. morju ozek konec polotoka slovenski arhitekt in urbanist fabiani tip ameriških vesoljskih sond zaključek molitve mesto v piemontu (peneča vina) visoka igralna karta majhen dirkalni avtomobil naša učiteljica in pisateljica samsa SLOVARČEK - AKAD = glavno mesto stare Babilonije • DONEV = avstrijski šahist • MARIAVITI = asketska mistična krščanska ločina na Poljskem • TAI = jezero na Kitajskem 1 2 3 4 S 6 7 ■ 8 9 10 11 ■ ■ 12 13 14 15 16 ■ 17 18 19 20 VODORAVNO: 1. eden od medijev; 6. delovni učinek, uspeh; 7. začetnici ruskega pisatelja in ko-mediografa Gogolja; 8. grška črka; 9. pomembno pristaniško mesto v Dalmaciji; 11. mednarodna oznaka Združenih narodov; 12. trinog, samodržec, nasilnik, samovladar; 15. ostra resa na klasu; 16. začetnici srbskega izumitelja Tesle, ki je deloval v ZDA; 17. začetek ideologije; 18. prebivalka evropske države; 20. ameriška filmska igralka (Tatum). NAVPIČNO: 1. predsednik dežele Furlanije - Julijske krajine; 2. azijska država z glavnim mestom Kabul; 3. predelan v sredi; 4. ribje jajčece; 5. zareza pri sodu, za dno v dogah; 10. vrata; 13. slovenska pevka zabavne glasbe Horvat; 14. s Fede-rerjem najboljši teniški igralec na svetu; 19. naša nikalnica. (lako) 2 0 Sobota, 29. januarja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - 22. krog A-lige Juventus - Udinese kot fiat proti ferrariju? Na San Siru štirje Slovenci - Danes Lazio-Fiorentina in Catania-Milan DANES LAZIO IN MILAN - Že danes bosta igrali prvo in četrtouvrščena ekipa. Najprej bo stopil na igrišče Lazio, ki mora proti Fiorentini dokazati, da počasi premošča krizo, ki je Rejeve varovance precej oddaljila od vrha razpredelnice. Reja bo sicer brez Zarateja (zaradi pretepa, ki ga je sprožil, bo moral mirovati tri tekme); nadomestil ga bo Foggia. Pri gostih se nekoliko izboljšujejo odnosi med vodstvom kluba in Mutujem, a romunskega napadalca še ni na spisku vpoklicanih. V napadu bo torej še vedno glavno breme nosil Gilardino. Ob 20.45 bo na vrsti vodilni Milan, ki bo igral v Catanii. Za domačega trenerja gre za pravi derbi, saj je Diego Simeone vrsto let branil barve Interja. Sicer pred tednom dni njegov krstni nastop ni bil uspešen; že proti Milanu želi osvojiti prve točke, ker je rep lestvice vse bližji. Kljub kakovostnemu nasprotniku bo Catania igrala s tremi napadalci (Mascara-Maxi Lopez-Ricchiuti), medtem ko bo Allegri zaupal Patu, ki je med tednom Milan popeljal do polfinala italijanskega pokala. Bomo videli, ali se bosta tokrat z Ibrahimovicem bolje razumela. V začetni postavi naj bi dobila mesto tudi oba nova nakupa, Ema-nuelson in Van Bommel. ŠTIRJE SLOVENCI NA SAN SIRU - Po pravi nogometni lekciji, ki jo je doživel proti Udineseju, bo Inter pred še eno zahtevno nalogo. Na San Siro prihaja v goste Iličicev in Bačinovicev (ter Kurticev in Andelkovicev) Palermo. Na lestvici imajo domači točko več (in tekmo manj) in le z zmago bi lahko še računali na prvo mesto, drugače bi se jim Milan preveč oddaljil. Nov nakup Pazzini je že na razpolago, a trener Leonardo ga najbrž ne bo poslal na igrišče že od prve minute, čeprav zaradi poškodbe Milita trenutno črnomodri nimajo pravega srednjega napadalca. MAZZARRIJEV »AMARCORD« -Med jutrišnjimi popoldanskimi tekmami je omembe vreden še dvoboj med Napo-lijem in Sampdorio. Za Mazzarrija gre za pravi »amarcord«, saj je pred prihodom pod Vezuv treniral ravno moštvo iz Ligu-rije. Napoli seveda lahko računa na podporo skoraj razprodanega San Paola in niti izločitev iz italijanskega pokala ni skalila vzdušja v taboru modrih. Pri Sampdo-rii se bo še kako občutilo odsotnost Paz-zinija, za katerega trener Mimmo Di Car- lo nima pravega nadomestila. Jutri naj bi v napadu igrala Macheda in Maccarone, a kaka okrepitev v zadnjih dneh kupoprodajne borze bi bila še kako dobrodošla. ČRNOBELI VEČER - V zadnjih tednih Udinese hiti kot ferrari, medtem ko je Juventus navaden fiat. Prav zaradi tega nikogar ne bi presenetilo, da bi na jutrišnjem večernem »črnobelem« derbiju prišlo do prehitevanja. Seveda je na prehitevalnem pasu trenutno Udinese, ki ima na lestvici dve točki manj od stare dame, a je v zadnjih nastopih prepričal, medtem ko je Juventus v hudih težavah. To so Delnerijevi varovanci dokazali tudi v četrtek v italijanskem pokalu, ko so morali po res bledi predstavi priznati premoč Rome. Nov nakup Barzagli bo sedel na klop za rezerve, a težave ima Juventus zlasti v napadu, saj ni igralcev, ki bi bili v tem trenutku v vsaj dostojni formi. Tokrat naj bi tekmo začela Iaquinta in Amauri, a prvi je komaj okreval po poškodbi, drugi ne vidi izhoda iz krize. Obratno sta Di Natale in Sanchez na zadnjih tekmah zelo učinkovita. Boljše priložnosti za prestižno zmago v gosteh Udinese še ni imel. Ključnega pomena bo sredina igrišča: Armero in Inler sta v tem trenutku v življenjski formi, Felipe Melo in Aquilani še zdaleč ne. FANTANOGOMET - Genoa in Parma je tekma brez favoritov in med ekipama s slabim napadom. Vratarja Eduardo in Mirante bi lahko preživela bolj miren popoldan. Isto bi lahko veljalo za branilce Kaladzeja (Genoa) in Gobbija (Parma). Jima gre dodati še Campagnara (Na-poli) in Astorija (Cagliari). Za vezno vrsto izbrati tri igralce od sledeče četverice: Taddei (Roma), Armero in Inler (oba Udi-nese) ter Pazienza (Napoli). Nazadnje še napad, kjer bi lahko izbira padla na Di Micheleja (Lecce), Matrija (Cagliari) in Di Nataleja (Udinese). NAŠA NAPOVED - Danes (ob 18.00) Lazio - Fiorentina 1:1 (40%, 30%, 30%), (ob 20.45) Catania - Milan 1:2 (20%, 35%, 45%); jutri (ob 12.30) Brescia - Chie-vo 1:1 (30%, 35%, 35%), (ob 15.00) Cagliari - Bari 1:0 (40%, 35%, 25%), Genoa - Parma 0:0 (35%, 35%, 30%), Inter - Palermo 2:1 (45%, 30%, 25%), Lecce - Cesena 2:1 (40%, 35%, 25%), Napoli - Sampdoria 2:0 (45%, 35%, 20%), Bologna - Roma 1:1 (30%, 35%, 35%); (ob 20.45) Juventus - Udinese 1:2 (35%, 30%, 35%). (I.F.) FORMULA 1 - Predstavitev v Maranellu Ferrari v boj s tekmeci z F150 MARANELLO - Moštvo formule 1 Ferrari je prvo predstavilo nov dirkalnik za sezono 2011. Na sedežu podjetja v Maranellu so potegnili rdeče pregrinjalo z dirkalnika F150, s katerim bosta Španec Fernando Alonso in Brazilec Felipe Massa napadala tekmece v svetovnem prvenstvu, ki se bo začelo v Bahrajnu 13. marca. Ob predstavitvi novega bolida je bil predsednik Ferrarija Luca Di Montezemelo jasen. »Letos moramo zmagati. Zgradili smo dobro moštvo, vpeljali še nekaj izboljšav in nestrpno pričakujemo prve nastope proti tekmecem.« V prejšnji sezoni je Alonso kljub prednosti pred zadnjo dirko v Abu Dabiju izgubil naslov v boju s Sebastianom Vettlom. Vodja moštva Stefano Domenicali je podprl svojega predsednika: »Lanska sezona se je za nas končala s težkimi trenutki. A bilo je tudi nekaj čudovitih izkušenj. Na podlagi teh gradimo pričakovanja pred novo sezono, ki so jasna: naslova tako v vozniškem kot konstruktorskem seštevku.« Pri konstrukciji novega dirkalnika so ferrarijevci upoštevali nova pravila, ki jih je krovna avtomobilska zveza uvedla za sezono 2011: dirkalni-ki bodo tako imeli prilagodljiva zadnja krilca, ne bo pa več dvojnih difu-zorjev in drugih aerodinamičnih pripomočkov. V novi sezoni se bo v formulo 1 vrnil tudi sistem KERS, ki skrbi za shranjevanje dela energije ob zaviranju in nato uporabo pri pospeševanju. »Upam, da bo dirkalnik tako močan, kot je lep. Upam, da nam bo prinesel čim več zmag, motivov pa nam nedvomno ne manjka,« je ob predstavitvi dejal Alonso. Ferrari je vsaj ob predstavitvi prehitel vse tekmece. Večina moštev, tudi svetovni prvaki iz Red Bulla, se bo predstavila naslednji teden. Zadnji od vodilnih ekip bo dirkalnik 4. februarja razkril McLaren-Mercedes. (STA) TENIS Moški finale med Murrayem in Dokovičem MELBOURNE - Na odprtem teniškem prvenstvu Avstralije je znan še zadnji finalist. Najboljši britanski igralec Škot Andy Murray, peti nosilec, je v včerajšnjem polfinalu v Melbournu premagal sedmega nosilca Španca Davida Ferrerja s 3:1 v nizih. Španec je dobil prvi niz s 6:4, vendar je v naslednjih treh Murray tekmeca nadigral s 7:6 (2), 6:1, 7:6 (2). Murray se bo v jutrišnjem finalu pomeril s tretjim nosilcem Srbom Novakom Dokovičem. Danes bo na sporedu ženski finale med Kitajko Na Li in Belgijko Kim Clijsters. Katarina Srebotnik se je skupaj z Da-nielom Nestorjem uvrstila v finale mešanih dvojic, v ženskih dvojicah pa je prvič na turnirjih za veliki slam slavila argentinsko-italijanska kombinacija Gisela Dulko/Flavia Pennetta. KOSTNERJEVA ŠESTA - Na evropskem prvenstvu v umetnostnem kotalkanju vodi po kratkem programu Finka Kiira Korpi pred Rusinjo Ksenijo Makarovo in Švicarko Sarah Meier. Italijanka Carolina Kostner je šesta, Slovenka Grimova pa na 21. mestu, ki se je tako uvrstila v finale (ob 13.00). ALPSKO SMUČANJE - Alpski smučarji in smučarke so včeraj opravili zadnji trening pred današnjim smukom. V francoskem Chamonixu je bil med moškimi najhitrejši Avstrijec Walchhofer, najboljša Slovenca Andrej Jerman in Andrej Šporn pa sta bila 9. oziroma 13. Start moškega smuka bo ob 11.55. V Sestrieru, kjer bodo danes tekmovale ženske (ob 10.25), pa so odpovedali trening zaradi novega snega in slabe vidljivosti. JADRANJE - Na regati za svetovni pokal v Miamiju je Koprčan Gašper Vinčec po četrtem dnevu v razredu finn peti, drugi slovenski predstavnik Vasilij Žbogar pa je šesti. V razredu 470 sta med 42 posadkami Slovenca Mitja Mikulin in Sebastian Prinčič, po šestih regatah 22. Najboljša italijanska posadka je Zan-dona/Zucchetti na 17. mestu. ODBOJKA - Odbojkarskistro-kovnjak Julio Velasco ni več selektor španske reprezentance. Španska odbojkarska zveza je pogodbo prekinila zaradi ekonomskih težav. ROKOMET - Finalista moškega svetovnega prvenstva na Švedskem (finale bo jutri ob 17.00) sta Danska, ki je v polfinalu premagala Španijo (28:24) in Francija, ki je bila boljša od Švedov (29:26). NOGOMET - B-liga Triestina danes v Pescari za ■ Itv • •• •■ • • ■ podaljšanje serije pozitivnih izidov V letu 2011 še nepremagana Triestina - ena zmaga in dva neodločena izida - je že v četrtek odpotovala proti Pescari (Salvionijevi varovanci so se ustavili nekje na sredi poti in trenirali v Imoli), kjer bo danes ob 15. uri igrala proti solidni domači ekipi. Pescara trenutno zaseda mesto v zgornji polovici razpredelnice in je le tri točke oddaljena od šestega mesta, zadnjega, ki zagotavlja igranje končnice za napredovanje. PESCARA - Kot že rečeno je sezona za Pescaro doslej več kot pozitivna. Belomodri imajo kot glavni cilj obstanek v ligi, z 31 točkami pa so bili doslej dokaj uspešni. Na domačem igrišču so v 11 nastopih zbrali 20 točk, večina domačih tekem Pescare pa se zaključi s številnimi goli (na Adriaticu so varovanci trenerja Eusebia Di Francesca dosegli 17, a prejeli 13 golov, torej več kot enega na tekmo). Glavne adute ima Pescara v napadu. Ganciju in Sansovinu, ki je tudi najboljši strelec ekipe, se je med zimsko kupoprodajno borzo pridružil izkušeni Christian Bucchi, ki je v preteklosti med drugimi igral za Napoli in Perugio. Nekaj več težav ima Pescara v obrambi, saj je v 22 nastopih prejela 25 golov. Vendar je to tudi posledica napadalne igre, za katero se zlasti na domačih tekmah odloči trener. TRIESTINA - Triestina je med tednom igrala običajno trening tekmo proti enemu izmed deželnih amaterskih klubov. Tokrat je bil na vrsti Manzanese, te tekme pa so priložnost, da vidimo na delu postavo, ki bo nato najbrž igrala tudi v soboto. V primerjavi s tekmo proti Novari so bile spremembe malenkostne. V obrambi je Salvioni potrdil četverico, ki je v ponedeljek solidno opravila svojo nalogo, na sredini velja isto za trojico Antonelli-Gerbo-Lunardini, medtem ko ostaja dvom za levi pas. V igri sta Testini in Miramontes, a prvi bo vsekakor igral. Dvom je le v tem, ali na zanj bolj običajnem položaju le- vega zunanjega vezista ali pa kot drugi napadalec. Ravno napad je sektor, kjer ima trener Triestine upravičeno največ dvomov. Za dve mesti so tako v igri kar štirje igralci: Della Rocca, Longoni, Marchi in Testini. Najbolj atipična bi bila dvojica Longoni-Te-stini, ki jo je Salvioni preizkusil na tekmi proti Manzaneseju. Bolj verjetno pa se bo na koncu odločil, da v enajsterico le vključi kakega bolj postavnega napadalca (Della Rocco?). Vsekakor bo moralo društvo v zadnjih dneh kupoprodajne borze dodatno okrepiti napad, saj tudi proti Novari je Triestina precej gradila, a nato ji je pri zaključevanju vselej nekaj zmanjkalo. Ni slučaj, da so Tržačani edini gol dosegli po prekinitvi, ne pa iz igre. Verjetna postava Triestine: Colombo, D'Ambrosio, Cottafava, Ma-lago', Longhi, Antonelli, Gerbo, Lu-nardini, Miramontes, Testini, Della Rocca. Sodil bo Corletto iz Castel-franca Veneta. (I.F.) Včeraj: Empoli - Varese 1:1. KOŠARKA - A-liga amaterjev AcegasAps si ne sme privoščiti spodrsljajev V 4. kolu povratnem amaterske A lige ima tržaški AcegasAps še drugo zaporedno domačo tekmo. V goste prihaja Senigallia, novinec v ligi, ki je doslej zelo dobro opravil svojo nalogo in je tačas tik za Tržačani na 8. mestu z dvema točkama zaostanka. Po sramotnem porazu proti Ozzanu si Dal-massonova ekipa ne more več privoščiti spodrsljajev, če želi obstanek v ligi. Ekipa z Mark igra pomembnejše tekme s sedmimi več ali manj enakovrednimi igralci: pod košem igrata krili Pierantoni (200 cm, 9,4 točke na tekmo) in Facenda (200 cm, 13,4 točke na tekmo) ter center Davide Perini (202 cm, 7,6 točk na tekmo), ekipa pa nima drugih dvometrašev. Na zunanjih pozicijah so organizator igre Gnaccarini (182 cm, 14,1 točke na tekmo), in beki Monticelli (193 cm, 9,1 točke), Penserini (190 cm, 7,7 točke), in Maddaloni (195 cm, 8,4 točke). Včasih ima priložnost za igranje še bek Catalani (193 cm, 4,8 točke na tekmo). Ekipa ima soliden met iz razdalje (50% za 2 in 36% za tri Trener Eugenio Dalmasson kroma točke, kot primerjavo ima AcegasAps 49% oz. 32%), slabo pa meče proste mete (64%, Tržačani 72%). Recept za zmago je torej jasen: ostra obramba, predvsem na strelcih, v napadu pa stalno zalaganje Benfattu, Magru in Colli-ju, še predvsem, če bo met iz razdalje tako slab kot na prejšnji tekmi. V deseterico se vračata Busca in Contento, Bocchini bo miroval še dalj časa, v dvomu pa je nastop Maiocca. Napoved za zmago: Senigallia 50%, AcegasAps 50%. Marko Oblak / ŠPORT Nedelja, 30. januarja 2011 21 KOŠARKA - Jadran Qubik caffè v državni C-ligi Trener Vatovec: »Pokazati moramo več kot nasprotnik« Danes na Opčinah ob 20.30 proti Spilimbergu, ki ima dve točki več kot gostitelji Jadran Qubik caffe bo danes spet stopil na igrišče. Drugič v tem tednu bo igral pred domačo publiko na Opčinah, kjer bo ob 20.30 gostil Spilimbergo. Gostje, ki imajo na lestvici le dve točki več kot jadranovci, so v prejšnjem krogu izgubili proti Venezii, pred tem pa so dosegli štiri zaporedne zmage. Motor ekipe je trojica »veteranov«: organizator igre Fazzi (186 cm, 1970), center Leita (198 cm, 1971) in strelec Musiello (190 cm, 1973). Ekipo dopolnjuje še mlajša garnitura igralcev, med katerimi izstopata Sandrin (205 cm, 1989) in Bongo Banda (188 cm, 1991), ki sta še lani igrala pri mladinski ekipi Pordenona. V rotacijo se vključujeta še Accardo (188 cm, 1987) in Bagnarol (180 cm, 1989). V prvem delu prvenstva je Jadran Spilimbergo že premagal. Zma- Ivan Bernetič se je v sredo izkazal kroma go si je kot v sredo tudi takrat priigral prav v zadnjem delu srečanja, ko je z borbenostjo in boljšim napadom prevzel neulovljivo prednost. »Pomembna bo seveda dobra obramba. Ker nimamo talenta, z izjemo Bana, moramo mi vsakega presenetili s skupinsko igro in agresivnostjo. Če tega ne naredimo, je poraz na dlani, sicer pa lahko zmagamo kogar koli. Pokazati moramo vedno več kot nasprotnik,« je prepričan trener Vato-vec, ki želi, da bi fantje prikazali tako borbenost in srčno igro kot v sredo v končnici tekme. Na razpolago bo imel vse igralce, morda vključno s Slavcem, ki pa ne bo vstopil še na igrišče, saj z ekipo še ni treniral. Sodila bosta Francesco Brocca in Nicola Pavan. KOŠARKA - Deželne lige Bor in Breg doma, Kontovel v Foljanu Potem ko sta Bor Radenska in Breg sklenila prvi del košarkarskega prvenstva deželne C-lige s slovenskim derbijem - in na uglednem tretjem mestu z izkupičkom desetih zmag, bosta nocoj začela povratni del. Oboji bodo igrali doma ob 20.30 proti ekipama s spodnjega dela razpredelnice, borovci na Prvem maju proti Ronkam, Brežani pa v Dolini proti Cervignanu. Zanimivo, obe naši ekipi sta proti tema tekmecema, ki imata na lestvici po 10 točk, v prvem krogu v oktobru tesno izgubili. Popovičevi varovanci se bodo v dvorani Bojana Pavletiča (sodnika Cus-sigh in Sabbadini z Videmskega) spoprijeli z razmeroma mlado ekipo, ki jo je v zadnjih tednih okrepil še branilec Bullara (letnik 1989), sin nekdanjega goriškega prvoligaša. Ostali nosilci so play-maker Quargnal, ostrostrelec Facc-hini (oba iz Falconstarove šole), krili Pell-izzon in Piras ter centra Nardella in Tropea. Med tednom so trenirali po običajnem programu, bilo je nekaj manjših poškodb, naposled pa bi morali biti z izjemo mladega Pertota vsi ostali posamezniki vendarle nared za igro. Nasprotnika, ki je med letom dokazal lep napredek in je dokaj nevaren za vsakogar, povrh vsega pa išče prepotrebne točke v boju za obstanek v ligi, nikakor ne smejo podcenjevati. Niti Krašovčevi fantje si ne morejo dovoliti podcenjevanja košarkarjev iz Červinjana, ki so v zadnjem krogu ugnali Romans. Nosilci igre Furlanov so branilci Coco (veteran, ki je do lani igral pri Jadranu), Baccino, Mian in Rossmann, pod košema, kjer ekipi vsekakor primanjkuje višine, pa se kretajo zimzeleni Tomasi in mlada Costa ter Di Just. V Bregovih vrstah sta med tednom trenirala tudi mladinca Giacomo Mosc-hioni (letnik 1993, iz vrst Azzurre, letos pa doslej pri Falconstaru) in Giacomo Norbedo (letnik 1994, šola Pallacanestro Trieste), za katera pa je še vprašljivo, ali bosta že registrirana do drevišnje tekme. V nadaljevanju sezone pa bosta nedvomno koristna za ekipo. Pod vprašajem je zaradi službenih obveznosti nastop Ferfoglie in Zerialija, Samec pa bi moral biti na igrišču, saj je dobil en krog prepovedi igranja, ki pa ga je društvo spremenilo v denarno kazen. V D-ligi čaka Kontovel (16) v četrtem krogu povratnega dela nova ključna tekma v boju za uvrstitev v končnico za napredovanje. Ob 20.30 (sodnika Videmčana Del Fabro in Zanier) se bodo v Foljanu na Goriškem pomerili s konkurentom (14), ki jih je na prvi tekmi premagal s 50:55. Nasprotnik, ki ima sicer za sabo tri zaporedne poraze, razpolaga z izkušenimi posamezniki (Varesano, Marras, Maran, Tessarolo, Tosoratti), naloga pa bo za Brumnove fante težka predvsem v kolikor so gripa in poškodbe zadnje dni povsem zdesetkale postavo. SOKOL ZMAGAL - Promocijska liga: Sokol - Virtus Basket 72:56 (Vitez 21, Piccini 18). ODBOJKA - Deželna prvenstva Olympia še za 1. mesto Za vse naše ekipe je zadnji krog le priprava na drugo fazo prvenstva V deželnih članskih odbojkarskih prvenstvih je ta vikend na sporedu zadnji krog prve faze, po kateri se bodo najboljše ekipe borile za napredovanje, slabše pa za obstanek. Naših devet deželnih ligašev že ve, kaj jih čaka v drugem delu prvenstva, tako da bodo zanje danes in jutri tekme le prestižnega značaja, glede na razpored tekem pa bi lahko, vsaj pri moških, tokrat prinesle lep izkupiček točk. V moški C-ligi bo najbolj zanimiv spopad med Sočo Zadružno banko Doberdob Sovodnje in nasprotniki iz Mortegliana. V prvem delu so Sočani z odlično igro Furlane povsem nadi-grali in takrat dokazali, da je uvrstitev v skupino za napredovanje dejansko v njihovem dometu. Kljub temu, da so cilj že dosegli, pa morajo tudi danes dati vse od sebe, če hočejo še drugič premagati svoje nasprotnike. Sloga Tabor bo danes gostovala pri Buii, ki je letos precej šibkejša kot v prejšnjih letih. Gladka zmaga Battistijevim varovancem zato ne bi smela uiti, saj so nedvomno boljši od domačinov. Svojo šesto zmago v letošnji sezoni bi lahko danes slavil Val Imsa, ki se bo pred domačim občinstvom pomeril s tržaškim Volley Clubom. Tri točke so v dometu Makučevih varovancev, ki svojih navijačev gotovo ne bodo razočarali. Mladi slogaši pa bodo svoje zadnje srečanje v tej fazi odigrali šele jutri, ko se bodo podali v Pradamano. Izkušeni nasprotniki potrebujejo le še točko, da se uvrstijo v Deželni pokal in da osvojijo tudi končno prvo mesto v skupini B. V ženski D-ligi bodo na domačih tleh igrale le Kontovelke, ki bodo gostile drugouvrščeno Latisano in jo skušale še Olympia bi bo današnjem krogu lahko še osvojila prvo mesto v svoji skupini, kar pa je zgolj prestižnega značaja. kroma drugič premagati. Uspeh je v njihovem dometu, pa čeprav imajo nasprotnice na lestvici šest točk več, to pa le zato, ker je Kontovel v primerjavi z ekipami, ki so pred njim, več točk prepustil proti slabšim od sebe. Bor Kmečka banka pa bo prvo fazo sklenil v Gradežu, kjer se bo pomeril z enim izmed svojih tekmecev v boju za obstanek. V prvem delu je Grado našo ekipo premagal brez večjih težav, plave pa se mu bodo skušale danes oddolžiti. Uspeh bi jim lahko vlil nekaj dodatne samozavesti pred odločilnimi tekmami v drugem delu. V moški D-ligi cilja Olympia Fer-style na svojo enajsto zmago. Na- sprotniki iz Turjaka so precej slabši od Goričanov, ki pa jih ne smejo podcenjevati, saj bi jih lahko to drago stalo. Jerončičevi fantje bi z novimi tremi točkami še lahko upali na končno prvo mesto v skupini, za to pa bi moral obenem San Vito izgubiti proti četrtou-vrščenim Videmčanom. Priložnost za zmago ima danes tudi Naš prapor, ki se bo na domačih tleh pomeril z Auroro Volley iz Vidma, ki ima trenutno na lestvici prav toliko točk kot varovanci trenerja Leghisse (a zmago manj). Brici sicer svojega položaja ne morejo več izboljšati, kljub temu pa morajo dati vse od sebe, da pridejo do treh točk. (T.G.) HOCKEY IN-LINE - AI Polet ZKB Kwins gosti Monleale: imperativ je zmaga Davide Battisti kroma Polet ZKB Kwins, ki je v prvenstvu A1-lige še brez zmage, bo danes na Pi-kelcu gostoval Monleale, ki zaseda predzadnje mesto na lestvici, doslej pa je zbral 8 točk. »Gre za teoretično najslabše moštvo v prvenstvu, čeprav so že presenetili: premagali so Ferraro, ki je na drugem mestu, s Citadello in Vicenzo pa izenačila,« pravi Samo Kokorovec, ki se je pred kratkim pridružil soigralcem. Imperativ je seveda zmaga - le tako lahko poletov-ci še upajo na obstanek v ligi, ki ga bo vsekakor zelo težko doseči. V prvem delu prvenstva je Monleale na domači neugodni ploščadi zmagal s 4:2. Trener Ferjanič bo imel na razpolago vse igralce, vključno z Juretom Fer-janičem, ki sicer med tednom ni treniral zaradi gripe. Popravek V včerajšnjem članku o šolskem smučarskem tekmovanju smo pomotoma objavili sliko Alice Župančič in ne Katrin Don, ki si je zagotovila nastop na deželni fazi za nižje srednje šole. Nehote smo pozabili navesti tudi dijaka nižje srednje šole Kosovela Carla Ros-sija. Prizadetim se opravičujemo. ODBOJKA brez moči, Soča z levo roko 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Trieste Hammer - Sloga Dvigala Barich 3:0 (25:8, 25:13, 25:22) Sloga Dvigala Barich: Cibic 0, Go-ruppi 0, Kralj 6, Malalan 0, Milkovič 2, Helena Pertot 3, Tamara Pertot 8, Spangaro 2, Valič 0, Barbieri (libero). Trener Marko Kralj. V prvi diviziji se je končal prvi del prvenstva in v svoji zadnji tekmi so se mlade slogašice pomerile s prvouvršče-nim Hammerjem. Tržaška ekipa je glavni kandidat za osvojitev končnega prvega mesta, ki ji skorajda ne more uiti, saj v njej nastopa vrsta nekdanjih drugoligašic ekipe OMA, ki kljub temu, da trenirajo bolj rekreacijsko, v pokrajinski ligi nimajo enakovredne konkurence. Naše igralke so se jih ustrašile že med ogrevanjem in jim zato v uvodnem setu niso nudile praktično nobenega odpora. V nadaljevanju so se sicer nekoliko opogumile, še največ točk so dosegle v zadnjem setu, ko so znale izkoristiti trenutke nezbranosti v vrstah domačink, ki pa so seveda še ob pravem času znale uveljaviti svojo izkušenost in predvsem premoč na mreži. Ob koncu prvega dela prvenstva je Sloga Dvigala Barich na sredini lestvice, kar je kar dobra popotnica za povratni del, v katerem si bodo naše mlade odbojkarice skušale čimprej zagotoviti obstanek in obdržati vsaj tako uvrstitev. 1. MOŠKA DIVIZIJA Na Goriškem Soča Lokanda Deveta k - Torriana 3:0 (25:12, 25:15, 25:15) Soča: Butkovič 5, Černic 11, Čevdek 4, I. Devetak 7, T. Devetak 1, Fiorelli, Juren 7, Levpušček 10, Ulian 2. Trener: Jelavič. Sočini odbojkarji so brez težav premagali Torriano, ki po petih krogih še ni osvojila točke. Šibkejši nasprotnik je veliko grešil, kar so Sovodenjci seveda izkoristili. Prodorni so bili v napadu in tudi na servisu, kjer so zbrali kar 13 asov. Tekma je bila povsem enosmerna in se je zaključila v manj kot uri. Soča je na 6. mestu z 8 točkami. UNDER16 ŽENSKE Mossa - Soča 3:0 (25:12, 25:18, 25:18) Soča: Berlot, Celikovič, Cotič, M. in 5. Devetak, Lupin, F. in M. Malič, Mer-molja, Mosetti (L), Peressini, Selimi. Trener: Berdon. Odbojkarice Soče so klonile proti drugouvrščeni Mossi (s 24 točkami deli drugo mesto z Menervo Milleniumom), pokazale pa so boljši pristop kot na prejšnjih tekmah. To je bil tudi glavni cilj, ki si ga je zastavil trener Berdon. Večjo borbenost so pokazale predvsem v tretjem nizu, ko so celo povedle. Zaradi napak So-činih odbojkaric in nekaj spornih sodniških odločitev so gostiteljice v končnici ponovno prevzele vodstvo in osvojile vse tri razpoložljive točke. Zaradi zvina gležanja je bila še odsotna podajalka Brainijeva, Co-tičeva je igrala s povišano temperaturo, Federica Malič pa z bolečinami. NAMIZNI TENIS A2-liga spet v pogonu Po dveh mesecih premora (formula prvenstva je pod vsako kritiko!) se ta konec tedna nadaljuje namiznoteniško prvenstvo ženske A2 in B lige. Slučajno bosta obe ekipi odpotovali v bližino Bocna, kjer bo v Ep-panu postava A2 lige (Tjaša Kralj, Irena Rustja, Sonja Doljak) igrala eno tekmo že danes, ostali dve pa jutri. V prvem delu prvenstva so A2 ligašice izgubile vse tri tekme (proti Genovi, Alto Sebino in Eppanu), treba pa povedati, da si tako hudih neueps-hov niso zaslužile, saj so tekme bile bolj izenačene kot so pokazali končni izidi. Zato bodo krasovke prav gotovo skušale od-ščipniti nasprotnicam čimveč. B ligašice (Katarina Milič, Tjaša Doljak, Claudia Mi-colaucich) pa bodo jutri odigrale tri tekme v Traminu. Prva tekma proti Vicenzi bi morala prinesti Krasu nove točke na lestvici, ostali dve pa bosta trd oreh, saj zasedata domači ekipi Tramin A in Tramin B prvo in drugo mesto v prvenstvu. Nazadnje se bo danes začel tudi povratni del moške C1 ligo. Kras bo v Vidmu skušal premagati ekipo Rangers, proti kateri je v prvem delu izgubil z izidom 5:2. (R) 22 Sobota, 29. januarja 2011 ŠPORT / NOGOMET - V 22. krogu D-lige jutri Kras Repen v San Dona di Piave Zmaga v gosteh bi bila več kot dobrodošla V vratih mogoče mladi Zetto (letnik 1993) - V obrambi priložnost za Mateja Bagona Kras Repen bo v jutrišnjem 22. krogu D-lige igral v gosteh v kraju San Dona di Piave (igrišče Verino Zanutto) proti solidni ekipi San-donaJesolo, ki ima 33 točk na lestvici in se poteguje za uvrstitev v končnico prvenstva. V prvem delu prvenstva je ekipa iz Veneta slavila zmago sredi Repna z 2:1. Za rdeče-bele je edini gol dosegel Kneževič. Po nedeljski polomiji proti Torviscosi Kra-sovi navijači upajo, da se bo jutri moštvo iz Repna pobralo in zaigralo bolje. Najboljše zdravilo je v takih primerih zmaga. Trener Marino Kra-gelj to dobro ve: »Vsi si želimo zmage in treh točk. Čeprav po eni strani vemo, da bo na gostovanju zelo težko, smo po drugi strani optimisti. Prijateljska tekma proti Kopru nam je vlila precej samozavesti. Igralci so se potrudili in so dokazali, da so v dobri formi. Zdaj morajo to dokazati še v nedeljo. Priznati moram, da se še nisem odločil za nedeljsko začetno postavo. V glavi imam tri postave s tremi različnimi vratarji. Današnji (včerajšnji op. ur.) trening mi bo v veliko pomoč, saj bo večji del namenjen prekinitvam in torej vratarjem. Težave imamo predvsem z zelo agresivnimi nasprotniki. Sandona-Jesolo spada mednje,« je dejal Kragelj, ki bo jutri bržkone v obrambi zaupal Mateju Bagonu. »Matej vestno trenira in je v odlični formi. V Kopru je igral zelo dobro. Moram mu dati priložnost,« pravi Kragelj, ki pa ne ve, koga bo pustil na klopi. V San Donaju bo mogoče od prve minute stal v vratih vratar mladincev Luca Zetto NOGOMET - Deželne lige Krasov branilec Matej Bagon kroma (letnik 1993), ki se je doslej izkazal z dobrimi obrambami v prvenstvu državnim mladincev in je v sredo igral na prijateljski tekmi v Kopru. SandonaJesolo je v nedeljo z 2:0 izgubil proti Ve-nezii. Sodil bo Giovanni Calogiuri iz Lecceja. V zaostali tekmi sta se v četrtek Union Quinto in Chioggia razšla z neodločenim izidom 1:1. (jng) RAD IGRAM NOGOMET Doberdobska Mladost danes v Biljah Konec tedna so v Bovcu odigrali drugi del nogometnega turnirja Rad igram nogomet, ki poteka pod pokroviteljstvom Nogometne zveze Slovenije. V drugo fazo turnirja v kategoriji U8 sta se uvrstili dve ekipi doberdobske Mladosti (na sliki spodaj). V skupini O je ekipa Mladost Doberdob 1 zanesljivo premagala vse nasprotnike (Bilje 1, OŠ Ledine in Tolmin 1). Mladost 1 in Bilje 1 sta se tako uvrstila v tretjo fazo. Danes se bodo Do-berdobci pomerili z vrstniki MNZ Koper na nogometnem igrišču v Biljah pri Novi Gorici. Druga ekipa Mladosti se ni uvrstila v tretjo fazo. Turnir v Bovcu so zaključile tekme z mešanimi ekipami: mali nogometaš, oče, mama, sestra ali brat. Kar zabavno. POSTAVI, Mladost 1: Jurij Ocretti, Filip Juren, Martin Trevisan in Simon Gerin; Mladost 2: Johnatan Faidiga, Danijel Lavrenčič, Michele Zago, Aljaž Marušič in Thomas Argentin. Sovodenjci gostijo Primorec Vesna lovi četrto mesto - Predsednik Primorja Roberto Zuppin zelo razočaran zaradi obnašanja navijačev - Mladost danes v Fari _ „„„ _ ~ ; ~~ ; T" : PROMOCIJSKA LIGA - Kriška 150. TEKMA - Martin Cheber (Vesna) Izpustil je zelo malo treningov Predsednik Vesne Robert Vidoni je Martinu Chebru podelil plaketo ob 150. prvenstvenem nastopu v dresu kriškega društva grgič Kriška Vesna je pred sredino zaostalo tekmo proti Reaneseju ob 150. nastopu Martinu Chebru podelila plaketo. Cheber se tako spominja svojega prvega nastopa v sezoni 2004-05. »Pravzaprav sem krstni nastop opravil v državnem pokalu, ko sem na tekmi proti San Giovanniju vstopil na igrišče v drugem polčasu,« je povedal 23-letni nogometaš, doma od Domja. Krstni prvenstveni nastop je Martin opravil na tekmi proti Caprivi, ko ga je takratni Vesnin trener Fabio Sambaldi poslal na igrišče namesto Dimitrija Battija. Za Martina je letošnja že sedma sezona v Vesninem dresu. »Ko sem prišel v Križ, nisem pričakoval, da bom tako dolgo igral za Vesno, čeprav sem si vedno želel igrati le za en klub. Lastnik moje izpisnice je bil Breg, pri katerem sem začel svojo nogometno pot. Nato pa sta se društvi domenili za dokončni prestop. Pri Vesni se počutim res odlično. Kriški klub nudi najboljše pogoje za igranje nogometa. Nič nam ne manjka in povrh tega je vzdušje odlično,« je Vesno pohvalil Cheber, ki je vse te sezone igral zelo konstantno. »Za nogometaša je zelo pomembno, da ti zaupa trener in seveda, da redno treniraš. V vseh teh letih sem izpustil zelo malo treningov. Brez ljubezni do nogometa pa prav gotovo ne bi toliko vztrajal na nogometnih igriščih,« je dejal Cheber, ki je za Vesno veliko sezon igral tudi v elitni ligi. Za D-ligo pa (še) ni dobil priložnosti. »Pravzaprav mi je pred leti trener Sam-baldi predlagal, da naju bi z Battijem odpeljal v D-ligo, v kateri so mu ponujali mesto kondicijskega trenerja. Vse skupaj pa je nato ostalo pri besedah,« se spominja Cheber, ki nikoli ne bo pozabil poletne prijateljske tekme proti Triestini: »Pred nekaj sezonami, ko nas je vodil Calo, smo v prvem polčasu igrali bolje kot Triestina, ki je takrat imela dobro ekipo (Godeas, Moscardelli). Rezultat je bil 1:1. Bilo je res prijetno.« (jng) Vesna bo jutri v 18. krogu gostovala v Caporiaccu (1:1 v prvem delu). Domača ekipa ima le tri točke več (28) od pe-touvrščene Vesne, ki bi jo z zmago dohitela. V letošnji sezoni se namreč v playoff uvrstijo druga, tretja in četrta na lestvici. Trener Andrea Massai ne bo imel na razpolago Leoneja, ki je v sredo odigral 150. tekmo v Vesninem dresu, in ka-petana Degrassija. Na njegovem mestu bo bržkone igral Dalle Aste. Sodil bo Martino iz Latisane. Juventina (32) bo igrala v Lumignaccu (24), ki je v prvem delu v Štandrežu zmagal z 2:1. »Naloga ne bo lahka. Mi pa bomo skušali osvojiti vse tri točke,« je povedal športni vodja Gino Vinti. Pri Juventini sta pod vprašajem Favero in Iansig. Sodil bo Porde-nončan De Paoli. Mladi igralec Juventi-ne Mattia Petriccione je bil medtem povabljen na trening deželne mladinske reprezentance, ki bo v četrtek, ob 14.30 v Casarsi. DERBI V SOVODNJAH - 4:0 iz prvega dela prvenstva Sovodenjce še boli. Tudi jutri pa bodo vsaj na papirju znova favoriti gostje. Primorec, ki je v nedeljo premagal vodilno Isontino, je v odlični formi. Pri Sovodnjah pa bo trener Vitulič znova imel težave s postavo. Odsotni bodo: Sandy Kogoj, Sorbara, Brockmann, Miličevic in Skarabot. Fer-luga je ta teden zaradi službenih obveznosti bolj slabo treniral. Reščič je okreval, ni pa v najboljši formi. Pod vprašajem je tudi Eros Kogoj. Sodil bo Faggia-ni iz Latisane. BREG IN ZARJA GAJA - Vse tri ekipe naših društev bodo jutri igrale v go-steh na Goriškem. Breg se bo pomeril z vodilnim Gradesejem (36 točk). Trener Tommasi upa, da bo njegova ekipa podaljšala serijo pozitivnih rezultatov. V prvem delu prvenstva je ekipa iz Gradeža v Dolini zmagala z 2:1. Zarja Gaja bo gostovala v Marianu (31 točk, 1:1 v prvem delu v Bazovici). Poškodovan je le Mar-kovic, vsi ostali pa so nared. Trener La-calamita si srčno želi, da bo moštvo po treh zaporednih neodločenih izidih z 0:0 končno prebilo led v napadu. PREDSEDNIK PRIMORJA ZELO RAZOČARAN - Primorje bo brez poškodovanih Udine in Ravalica ter kaznovanega Puzzerja igralo v gosteh proti San Canzianu (28 točk, 2:0 za San Can-zian v prvem delu). Predsednik Roberto Zuppin je bil ta teden zelo razočaran z obnašanjem skupinice navijačev Pri-morja, ki so na domači nedeljski tekmi proti Mossi zmerjali sodnika in eden je celo vanj pljunil, kot piše v sodnikovem poročilu. Primorje bo moralo plačati kar 400 evrov kazni. »Za naše skromne finančne zmogljivosti je to veliko. Takih navijačev res ne potrebujemo, raje naj bodo doma, saj so s takim obnašanjem blatili in oskrunili ime Primorja. Po tem dejanju sem tudi pomislil, ali se splača vztrajati na mestu predsednika Primor-ja oziroma ali je bolje, da to prepustim drugim. Taki izpadi ne spadajo k športu,« je bil zelo razočaran Zuppin. MLADOST DANES - Ekipa do-berdobskega društva (34 točk) bo že danes igrala v gosteh v Fari. Pro Farra je z 29 točkami šesta na lestvici. Trener Cri-stofaro ne bo imel na razpolago diskva-lificiranega Roka Černeta. (jng) NAJMLAJŠI Villa - Juventina 1:2 (0:2) Strelca za Juventino: Forchiassin in Milanese. Juventina: Ferro, De Fornasari, Barone, Clancis, Falanga, Milanese, Visin-tin, Cosani (Cadeddu), Barbiero (Stanic), Antonini, Forchiassin. Trener: Ledri. V zaostalem srečanju so konec tedna najmlajši Juventine v Rudi premagali Villo. Za varovance trenerja Gianfran-ca Ledrija je bila ta prva zmaga v letošnji sezoni. Juventinin trener je bil zelo zadovoljen s svojimi varovanci. ZAČETNIKI Domio - Kras Repen 0:3 Kras: L. Gregori, Segulin, Carda-rola, Suppani, Majcen, P. Gregori, Gher-sinich, Covarelli, Miloševič, Kocman, Toffolutti, Buri, Schiviani. Začetniki Krasa so v zaostali tekmi visoko premagali vrstnike od Domja. Kras je tokrat igral dobro in vsi si zaslužijo pohvalo. www.primorski.eu1 Domači šport Danes Sobota, 29. januarja 2011 ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 19.30 v Štandrežu: Val Imsa -Volley club; 20.30 v Sovodnjah: Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Basiliano; 20.30 v Buii: Buia - Sloga Tabor Televita ŽENSKA C-LIGA - 20.30 v Repnu: Sloga -Millenium MOŠKA D-LIGA - 20.00 v Turjaku: Turriaco -Olympia Ferstyle; 20.30 v Gorici, Kulturni dom: Naš prapor - Aurora ŽENSKA D-LIGA - 20.15 pri Briščikih: Kontovel -Latisana; 21.00 v Gradežu: Grado - Bor Kmečka banka 1 - ŽENSKA DIVIZIJA - 20.30 v Trstu, Ul. Carli: Coselli - Bor ZKB 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 16.30 na Proseku: Kontovel - Virtus; 20.00 v Nabrežini: Sokol - Libertas UNDER 16 MOŠKI - 18.00 v Gradišču: Torriana -Sloga UNDER 14 ŽENSKE - 15.30 v Gorici: Olympia -Fincantieri bianca UNDER 13 - 15.30 v Ronkah: Ronchi - Olympia Corsi; 18.00 v Trstu, 1. maj: Bor - Coselli KOŠARKA DRŽAVNA C-LIGA - 20.30 na Opčinah: Jadran Qubik - Spilimbergo DEŽELNA C-LIGA - 20.30 v Dolini: Breg -Cervignano; 20.30 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Ronchi DEŽELNA D-LIGA - 20.30 v Foljanu: Fogliano -Kontovel UNDER 15 DEŽELNI - 16.30 v Trstu, 1. maj: Bor ZKB - Alba UNDER 14 - 16.00 v Trstu, Istrska ulica: Salesiani Don Bosco - Breg NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Fari: Pro Farra -Mladost DRŽAVNI MLADINCI - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Tamai DEŽELNI MLADINCI - 18.30 v Križu: Vesna -Monfalcone NARAŠČAJNIKI - 15.15 v Bazovici: Kras Repen -Opicina NAJMLAJŠI - 17.30 v Trstu, pri sv. Sergiju (spodnje igrišče): Cgs - Kras Repen ZAČETNIKI - 15.15 v Križu: Kras Repen - Fani Olimpia HOKEJ NA ROLERJIH A1 -LIGA - 20.45 na Pikelcu na Opčinah: Polet ZKB Kwins - Sportleale Monleale NAMIZNI TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 17.00 v Eppnu: nastopa tudi Kras MOŠKA C-LIGA - 17.30 v Vidmu: Rangers - Kras Jutri Nedelja, 30. januarja 2011 ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 18.00 v Morteglianu: Il Pozzo -Sloga UNDER 18 MOŠKI - 18.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia Terpin - Gemona UNDER 16 ŽENSKE - 11.30 v Dolini: Breg -Estetica 3D UNDER 14 MOŠKI - 11.30 v Tržiču: Fincantieri -Sloga; 15.00 v Gorici, Slovenski športni center: Olympia Ferstyle - Coselli UNDER 14 ŽENSKE - 9.00 v Trstu, Ul. Carli: Aesse Gestioni - Kontpovel UNDER 13 - 15.30 na Proseku: Kontovel - Sloga Barich KOŠARKA UNDER 15 DRŽAVNI - 11.00 V Nabrežini: Jadran ZKB - Servolana NAMIZNI TENIS ŽENSKA B-LIGA - 10.00 v Traminu: nastopa tudi Kras NOGOMET D-LIGA - 14.30 v San Dona di Piave: SandonaJesolo - Kras Repen PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Caporiaccu: Caporiacco - Vesna; 14.30 v Lumignaccu: Lumignacco - Juventina 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Marianu: Mariano - Zarja Gaja; 14.30 v Gradežu: Gradese - Breg; 14.30 v Škocjanu ob Soči: San Canzian - Primorje NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina - Pro Romans □ Obvestila AŠD MLADINA - Smučarski odsek vabi člane, ki bi se radi udeležili tekme Miškotovega pokala veljaven za 6. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 5. februarja na Cerknem (Slo), da se prijavijo najkasneje do četrtka, 3.2. do 12. ure odgovornim odseka ali na 040-213518, 348-7730389 (Ennio) ali na 040-220718, 338-6376575 (Sonia). SK DEVIN vabi člane in tekmovalce, da se udeležijo druge tekme Primorskega smučarskega pokala v soboto, 5. februarja 2011 na Cerknem. SK Kalič prireja veleslalomsko tekmo za III. Miškotov pokal. AŠD SK BRDINAorganizira jutri smučarski izlet za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opčinah. Informacije in rezervacije: Sabina -3488012454, www.skbrdina.org,info@skbrdina.org SMUČARSKI ODSEK SPDT organizira 18,19. in 20. februarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSSDI telefon 040/635627. / RADIO IN TV SPORED Sobota, 29. januarja 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik, Utrip Evangelija, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Variete: Da da da In musica 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik in dnevnik L.I.S. 10.00 Aktualno: Settegiorni 10.50 Aktualno: Aprirai 11.05 Vremenska napoved 11.10 Aktualno: Tuttobenessere 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy driver 14.30 Aktualno: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.15 Aktualno: A Sua immagine 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'Eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Variete: Attenti a quei due - La sfida 21.30 Dnevnik 23.50 Aktualno: Cinematografo 0.50 Dnevnik in vremenska napoved 1.10 Film: Il cielo cade (dram., It., '00, r. A. Frazzi, i. I. Rossellini) V^ Rai Due ^ Rai Tre 6.00 Fuori orario 8.05 Nan.: La grande val-lata 8.55 Film: Roma citta libera (kom., It., '48, r. M. Pagliero, i. V. De Sica) 10.15 Nan.: Agente Pepper 11.30 Aktualno: Tgr Pro-dotto Italia 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.30 Aktualno: Tgr Il settimanale 12.55 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in Tg2 Pixel 14.50 Aktualno: Tv Talk 16.25 Aktualno: Rai Educational - Art News 16.55 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 17.00 Film: Squadra Speciale Vienna 17.45 Dok.: Mini Ritratti 18.10 Šport: 90° minuto - Serie B 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Aktualno: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Dok.: Nati liberi 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.45 Aktualno: Amore criminale (v. C. Raznovich) 0.50 Dnevnik 1.00 Aktualno: Tg3 Agenda del mondo, sledi Sabato Notte u Rete 4 7.00 Nan.: Happy Days 7.35 Nan.: Kojak 8.30 Aktualno: Vivere meglio 10.00 Nan.: Caraninieri 411.00 Aktualno: Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik in prometne informacije 12.40 Nan.: Distretto di polizia 6 14.05 Aktualno: Il tribunale di Forum 15.15 Film: Perry Mason - Una ragazza in-traprendente (krim., ZDA, '90, i. R. Burr) 17.00 Nan.: Monk 17.00 Nan.: Monk 17.55 Aktualno: Pianeta mare 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Il cliente (triler, ZDA, '94, r. J. Shumacher, i. S. Sarandon) 21.50 Dnevnik 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Risanka: Skippy il canguro 7.00 Variete: Cartoon flakes weekend 8.25 Nan.: Unfabulous 9.20 Nan.: The Naked brothers 9.45 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.25 SP v alpskem smučanju 11.50 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik in Dribbling 14.00 Glasb.: Top of the Pops 2011 15.30 Film: Striscia, una zebra alla riscossa (fant., ZDA '05, i. B. Greenwood) 17.00 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Variete: Crazy parade 18.40 Nan.: Invincibili angeli 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold case - Delitti irrisolti 21.50 Nan.: The good wife 22.40 Šport: Sabato sprint 23.25 Dnevnik, Tg2 Dossier, Tg2 Storie, sledijo rubrike - kratke vesti in vremenska napoved 23.45 Film: Trappola in rete (triler, ZDA, '98, r. B. Norton, i. C. Ladd) 1.30 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Pregled tiska 7.55 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved 8.50 Glasb.: Loggione 9.45 Aktualno: Superpartes 10.25 Film: Identità rubate(dram., ZDA, '04, i. K. Williams) 11.20 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 12.00 Aktualno: Nonsolomoda - 25 e oltre... 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Resni-čnostni show: Riassunto Grande Fratello 14.10 Talent: Amici 15.30 Aktualno: Ve-rissimo 18.50 Kviz: Chi vuol essere milio-nario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: La Corrida (v. F. In-sinna) 0.00 Variete: Chiambretti night - Solo per numeri uno 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.10 Nan.: Dharma & Greg 6.45 Risanke 10.40 Film: Beethoven 4 (kom., ZDA, '01, r. D. Evans, i. J. Reinhold) 11.30 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik in športne vesti 13.40 Nan.: All Stars 14.10 Film: Batman - Il ritorno (fant., ZDA, '92, i. M. Keaton) 15.05 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved 16.35 Film: Fallen - Angeli caduti (fant., Nem., '06, i. P. Wesley) 17.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.10 19.00 Risanka: Tom & Jerry 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.25 Film: The mask 2 (fant., ZDA, '04, i. J. Kennedy) 20.20 Dnevnik -kratke vesti in vremenska napoved 21.10 Film: Spider - Man (fant., ZDA, '02, r. S. Rai-mi, i. T. Maguire, K. Dunst) 22.05 Dnev- nik - kratke vesti in vremenska napoved 23.40 Šport: Studio Sport XXL 0.40 Šport: World Series of Boxing ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Tutti i gusti (pon.) 8.05 Aktualno: Rotocal-co Adnkronos 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: Cavallo che passione 9.30 Nan.: Betty La Fea 10.25 Variete: 80 nostalgia 10.55 Talk show: A tambur battente 12.40 0.55 Dok.: Cuore Tuareg 13.10 Aktualno: Salus Tv 13.30 Dnevnik 14.00 22.35 Aktualno: Il Rossetti 14.15 Dok.: Wild Adventure 15.20 Dok.: Cavallo... che passione 15.50 Dok.: Borgo Italia 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: 1x2 - Aperitivo Bianco Nero 19.30 Dnevnik in športne vesti 20.05 Dok.: L'Italia da scoprire 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Sogni d'estate (glasb. '90, i. B. Greenwood) 22.35 Variete: Il Ros-setti 23.00 Nočni dnevnik 23.35 Aktualno: Stoa La 7 LA 6.05 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: Bookstore 10.55 La7 Doc 11.25 Nan.: Ultime dal cielo 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Forza 10 da Na-varone (voj., V.B., '78, r. G. Hamilton, i. R. Shaw) 16.00 Film: Ciao nemico (kom., It., '81, i. J. Dorelli) 18.00 Nan.: I Magnifici set-te 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 23.30 Nan.: Medical Investigation 0.30 Aktualno: M.O.D.A. 1.25 Film: Bandiera gialla (dram., '50) (t Slovenija 1 6.05 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke - Iz popotne torbe 7.20 Otr. nad.: Križ Kraž 9.05 Film: Kino Kekec 10.35 Polnočni klub 11.55 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.55 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 14.20 Film: Policaj s Petelinjega hriba 15.55 Sobotno popoldne, sledi O živalih in ljudeh 16.10 Zdravje 16.30 Usoda 16.35 Nasvet 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Sobotno popoldne, sledi Na vrtu 17.55 Z Damijanom 18.25 Ozare 18.35 Risanka 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 19.40 Vremenska napoved, sledi Šport 20.00 Bob leta, prenos iz SNG Drama Maribor 21.00 Dok. odd.: Kraljestvo planinskega orla 22.00 Poročila, kultura, vremenska napoved in športne vesti 22.35 Nad.: Gandža 23.35 Slovenski magazin (pon.) 0.05 Nad.: Sodelavka 0.50 Dnevnik (pon.) 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal 7.30 Skozi čas 7.15 Primorski mozaik (pon.) 8.20 Pogledi Slovenije (pon.) 9.50 Magazin v alpskem smučanju 11.55 SP v alpskem smučanju, smuk (M) 13.15 Circom Regional 13.40 Minute za... 14.10 Slovenec leta 2010 15.55 SP v nordijskem smučanju, smučarski skoki 17.50 Planet šport 18.15 EP v umetnostnem drsanju, ženske 20.25 EP v umetnostnem drsanju, moški 22.20 Film: Modro nebo 23.55 Mini serija: Lovec na ljudi Slovenija 3 6.00 Sporočamo 7.40 15.30, 18.30 Tedenski pregled 8.40 12.10 Poslanski premislek 10.20 Sporočamo 13.30 Poročila Tvs1 14.15 Dok. odd.: Angola, prezrta dežela, 2. del 15.3018.30 Tedenski pregled 16.40 Poslanski premislek 18.30 Tedenski pregled 19.00 Tv Dnevnik Tvs1 20.00 Aktualno 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Glasb. odd.: Boben 15.30 SP v AS: Sestriere in Cha-monix 16.30 Arhivski posnetki 17.20 Vse-danes aktualnost 18.00 Brez meje 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 Vse-danes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 19.30 Verska odd.: Jutri je nedelja 19.45 Tednik 20.15 Film: Izgubljena obzorja 20.30 Film: Element zločina 22.15 Vsedanes - TV dnevnik 22.30 Zgodovina Združenih držav Amerike 23.10 »Q« - trendovska oddaja 23.55 Vsedanes aktualnost Tv Primorka 11.30 Dnevnik - Tv Primorka, borzno poročilo, vreme in Kultura 16.30 Tv prodajno oko 17.00 Hrana in vino, izbrani recepti (pon.) 18.00 Kultura: Bagrajna in Slovenija (pon.) 18.30 Brez panike 19.10 Kuhaj-mo z Anjo 19.30 Duhovna misel 19.45 Tedenski pregled 20.00 Primorski tednik (pon.) 21.00 Z Mojco po domače 22.00 Brda na novi poti 23.00 Film: Neimenovani 1.00 Videostrani vedni Jaka (ris.) 9.10 Rori, dirkalnik (ris.) 9.20 Kopalčki (ris.) 9.30 Florjan, gasilski avto (ris.) 9.55 Bakuganski bojevniki (ris.) 10.20 Gnusologija (ris.) 10.45 Preverjeno, ponovitev (družbene teme) 11.45 Zgodovina kulinarike (zgod. nan.) 12.55 Prenova z Debbie Travis (dok. nan.) 13.55 Čarovnije Crissa Angela (n. Criss Angel; dok. serija) 14.25 Poirot (krim. nan.) 16.15 Izmu-zljivci (hum. nan.) 17.10 Umori na pode- želju (krim. nan.) 18.55 24UR Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Insajder (krim. drama) 22.10 Film: Mali otroci (romantična drama) Kanal A 7.50 Dok. odd.: Življenje v divjini 8.50 Pust. nan.: Pločevinko 9.40 Pustolovščine Shirley Holmes (mlad. nan.) 10.10 Nova Heidi (mlad. serija) 10.40 Šola za deskarje (dramska serija) 11.10 Balto (risanka) 12.35 Princ z Bel Aira (hum. nan.) 13.05 18.40 Skrita kamera 13.35 Merlinove pustolovščine (pust. serija) 14.30 Peklenski teden (hum. nan.) 15.00 Kako sem spoznal vajino mamo (hum. nan.) 15.30 Film: Muhasti duh 17.15 Teksaški mož postave (akc. nan.) 18.10 Dva moža in pol (hum. nan.) 19.10 The Big Game, Zabava 20.00 Film: Kravje počitnice (kom.) 21.40 Film: Beseda za besedo (drama) 23.30 Balkan Inc (krim. nan.) 0.25 Kralji (dram. nan.) pop Pop TV 8.00 Jagodka (ris.) 8.25 Winx klub (ris.) 8.45 YooHoo in prijatelji (ris.) 9.00 Rado- RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Radio Paprika; 10.10 Poročila; Koncert: Filharmonični orkester iz Vidma; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Sobota in pol; 10.45 Nedeljski izlet; 11.00 Osebnost Primorske; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes - humoristična oddaja; 15.30 DIO; 16.20-19.00 SMS z žogo ali brez; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Kantina v živo; 22.300.00 Podzemlje RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appunta-menti; 8.35 Nogometna kabala; 8.45, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Prima dell'evento; 9.15 Pregled dogodkov; 9.33 Sobota z vami; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35 Proza; 11.0011.58 Love generation; 12.02 I Ripescati (prva sobota v mesecu); 13.00, 21.00 Zelena Istra; 13.35 La biblioteca di Babele; 14.00 Slot parade; 14.35 The Chillout zone; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 London calling; 20.000.00 Večerni RK; 20.00 Pic-Nic eletronique; 22.00 In orbita; 23.00 Il giardino di Euterpe; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Jagodni izbor; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni koncert; 21.20 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Gremo v kino; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Nedelja, 30. januarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla vremenska slika 1000 990 1020 LIZBONA O 8/13 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. N Nad vzhodno Evropo se nahaja anticiklon z mrzlim zrakom,nad Sredozemljem pa se proti vzhodu pomikajo območja nizkega zračnega pritiska; to stanje povzroča nad našo deželo dotok močnih in mrzlih, a suhih severovzhodnih tokov. Jutri bodo lahko začasno dotekali bolj vlažni južni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.30 in zatone ob 17.06 Dolžina dneva 9.36 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 3.59 in zatone ob 12.39 Nad jugozahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska, nad vzhodno Evropo in Balkanom pa območje visokega zračnega pritiska. Od jugozahoda doteka nad naše kraje razmeroma hladen in občasno bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vpliv sprva ugoden, čez dan pa se bodo pri občutljivih ljudeh pojavljale manjše vremensko pogojene težave, ki bodo pogostejše v južni polovici države. V noči na nedeljo bo obremenitev slabela. MORJE Morje je zelo razgibano, temperatura morja 8,3 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 1.10 najnižje -4 cm, ob 7.00 najvišje 40 cm, ob 14.18 najnižje -58 cm, ob 21.06 najvišje 27 cm. Jutri: ob 2.08 najnižje -7 cm, ob 7.48 najvišje 43 cm, ob 14.51 najnižje -63 cm, ob 21.40 najvišje 34 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .290 Vogel.................105 Kranjska Gora.........50 Krvavec................75 Cerkno ................ 90 Rogla..................60 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta...............160 Piancavallo............50 Forni di Sopra........110 Zoncolan..............80 Trbiž...................80 Osojščica..............80 Mokrine...............55 Podklošter...........120 Bad Kleinkirchheim . . .90 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona '^anticiklona O GRADEC -6/0 TOLMEČ O -9/-2 Vr? V VIDEM O ¡¿¡r-S -A/S O PORDENON -3/7 TRBIŽ O -!0/-3 O -!3/-3 KRANJSKA G. CELOVEC O -7/-! O TRŽIČ C -7/-! O KRANJ o -7/-2 S. GRADEC CELJE -S/-! O MARIBOR o -S/-! PTUJ O M. SOBOTA O-5/0 0/8 LJU 0/6 A POSTOJNA 0/6 7>0-S/-! , KOČEVJE ČEDAD O -3/7 ^ 0 LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA -5/0 N. MESTO -4/-1 GO O !\ _ POSTOJNA o ZAGREB -3/0 O KOČEVJE A ^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo lepo jasno vreme. Le na območju Trbiža še bo lahko zadrževala nizka oblačnost. Čez dan bo delno jasno do zmerno oblačno zaradi visokih oblakov, ki bodo občasno tudi gostejši. Proti večeru se bo povsod po deželi oblačnost še povečala. Zjutraj bo še pihala mrzla in dokaj Po razmeroma jasnem jutru se bo od jugozahoda oblačnost spet povečala. Ponekod na jugu in jugovzhodu bo predvsem zjutraj še naletaval sneg. Najmanj oblačnosti bo v severovzhodnih krajih. Burja na Primorskem bo slabela. močna burja, ki bo popoldne nekoliko oslabela. O GRADEC -7/0 CELOVEC O -6/! TRBIŽ O -!0/! „ O TRŽIČ -6/! o-6/0 S. GRADEC O KRANJ o LJUBLJANA -4/1 POSTOJNA O -5/-1 KOČEVJE -S0 CELJE -A/! O MARIBOR O -A/! PTUJ O M. SOBOTA O-S/! ZAGREB -3/0 O K (NAPOVED ZAJUTRI V hribih bo prevladovalo delno jasno vreme, po nižinah in ob morju bo spremenljivo. Več oblačnosti bo zjutraj, zvečer pa bo jasno. Ob morju bo v glavnem pihala zmerna burja, ki bo šibkejša sredi dneva. Jutri bo zmerno, na jugu pretežno oblačno, popoldne pa se bo jasnilo. Na Primorskem bo pihala šibka burja. V ponedeljek bo pretežno jasno in čez dan malo topleje. RUSIJA Šolar izumil zobno ščetko za vesoljce MOSKVA - Ruski šolar je izumil zobno ščetko za vesoljske popotnike, ki za umivanje zob ne bodo več potrebovali dragocene vode. Naprava, ki sicer izgleda kot navadna zobna ščetka, namreč deluje na stisnjen zrak, ki prav uspešno očisti zobe, je pojasnil izumitelj, sedmošolec Dimitrij Resnikov. Za delovanje so sicer potrebna tri stikala; s prvim se razporedi zobno pasto po ščetinah, z drugim se sprosti zrak iz kompresorja, da se pasta ne zasuši, s tretjim stikalom pa se čisti zobe in in hkrati sesa pasto in ostalo v posodico za odpadke, je še pojasnil mladi izumitelj. Resnikov je vesoljsko ščetko izumil v sodelovanju z medicinsko univerzo v Moskvi. Sicer pa je tudi član Združenja mladih znanstvenikov. (STA) JOHANNESBURG - Prvi temnopolti predsednik Južnoafriške republike Nelson Mandela je zaradi akutnega vnetja dihal dva dni preživel v bolnišnici v Johannesburgu. Ker se je zdravstveno stanje 92-letnika nekoliko izboljšalo, so ga včeraj odpustili iz bolnišnice, zdravljenje pa bo nadaljeval doma, poročajo tuje tiskovne agencije. Mandelo so v bolnišnici Milpark zadržali v sredo, ko so med rednim pregledom ugotovili, da ima akutno vnetje dihal. Nekdanji južnoafriški predsednik ima težave z dihali, odkar je v zaporu, kjer je preživel 27 let, zbolel za tuberkulozo. V medijih so se kmalu po tem, ko so ga sprejeli v bolnišnico, pojavila ugibanja o njegovem zdravju, zato so iz njegovega urada v sredo sporočili, da Mandela ni v nevarnosti in da se dobro počuti. Predstavnik bolnišnice Vejaynand Ramlakan je včeraj pojasnil novinarjem, da je Mandela v bolnišnici ostal 48 ur, zdravljenje pa bo nadaljeval doma. "Mandela se dobro počuti, obiskali pa so ga člani njegove družine in prijatelji," je dejal Ram-lakan. "S stališča zdravja trenutno ni razloga za paniko," je poudaril in dodal, da je njegovo stanje stabilno. V uradu Mandele so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP včeraj pojasnili, da so v času, ko je bil politik v bolnišnici, prejeli več kot 10.000 sporočil podpore in dobrih želja, med drugim tudi od ameriškega predsednika Baracka Obame. Mandelo so iz zapora, v katerem je preživel 27 let, izpustili leta 1990, prvi temnopolti predsednik Južnoafriške republike pa je postal leta 1994. Po umiku iz politike in javnega življenja leta 2004 se le redko pojavi v javnosti. (STA) JUŽNA AFRIKA - Ni v življenjski nevarnosti Mandela zaradi vnetja dihal dva dni v bolnišnici ZNANOST - Unesco Začelo se je leto kemije PARIZ - Naravoslovje mora postati zanimivejše za mlade, menijo pri Združenih narodih, kjer so letošnje leto razglasili za leto kemije. Na četrtkovi uvodni slovesnosti v Parizu pa je direktorica Sklada ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) Irinina Bo-kova opozorila tudi na pomemben prispevek žensk na področju kemije. Najbolj znana kemičarka, Marie Curie je kot prva kemičarka prejela Nobelovo nagrado za kemijo prav pred 100 leti. "Ne želimo samo govoriti o dobrih straneh kemije, pač pa upoštevati tudi nevarne in strupene vidike. Države v razvoju ne bi smele narediti istih napak kot Evropa in Amerika, ki sta kemične izdelke uporabili v kmetijstvu," je še dejala Bokova. Dodala je, da se želijo ZN prav zaradi tega osredotočiti na "zeleno kemijo" in ugotoviti, kako lahko ta pozitivno prispeva k razpravi o podnebnim spremembam in varstvu okolja. "Solarna energija in bio goriva so tudi del kemije," je še dejala. (STA) RUSIJA - Premier na seji vlade Putin zbijal šale na račun vohunov Ruski premier Vladimir Putin ansa ESTONIJA Sean Connery v Tallinu dobil doprsni kip TALLINN - Najslavnejši škotski igralec Sean Connery, ki je že dobil oskarja in ima naziv viteza, se lahko odslej pohvali tudi z doprsnim kipom v estonski prestolnici Tallinn. Kip, ki stoji pred škotskim klubom v Tallinnu, je odkril britanski veleposlanik v Estoniji Peter Carter. "Sir Sean Connery je nedvomno ikona," je pred gosti poudaril Carter. "Je velik britanski igralec, velik škotski igralec in velik simbol za Škotsko," je dodal pred klubom, ki združuje Škote ter Estonce. 10.000 evrov vredni kip estonskega kiparja Tiiuja Kirsipuuja, za katerega so denar zbrali z zasebnimi donacijami, upodablja Conne-ryja v zrelih letih. "Starejši je, bolj je šarmanten," meni avtor kipa. (STA) MOSKVA - Ruski premier Vladimir Putin, ki je kariero začel kot vohun, je s šalo o vohunih v četrtek ponazoril neučinkovitost ruske birokracije, ki hromi državo. Šalo, v kateri noben ruski uradnik ne želi prevzeti odgovornosti za aretacijo ameriškega vohuna, je Putin povedal nekaj dni po terorističnem napadu na moskovskem letališču, v katerem je umrlo 35 ljudi in ki je po mnenju kritikov tudi posledica spodrsljajev varnostnih oblasti in skorumpiranosti birokratov. "Ameriški vohun pride na Lubjan-ko (sedež nekdanje sovjetske obveščevalne službe KGB)," je na seji ruske vlade šalo začel Putin. "Sem vohun in bi se rad predal," je nadaljeval. Ruski uradniki vohuna vprašajo, če je oborožen, in on odgovori pritrdilno. "Potem morate v sobo št. sedem," po besedah Putina reče ruski uradnik. Tam vohuna vprašajo, če ima pri sebi opremo za komuniciranje, in ker pritrdi, ga pošljejo v drugo pisarno. Na koncu ga vprašajo, če so mu zaupali kakšno nalogo, ki jo mora izpeljati. Vohun pritrdi. "Torej pojdi delat in nehaj motiti ljudi pri delu," vohunu po besedah ruskega premiera svetuje birokrat. (STA)