Strokovno glasilo »Zveze združeni gostilniških obrti dravske banovine v Ljubljani1* Člani Zreže prejemajo list brezplačno, za nečlane stane letno din 36 —. Oglasi se računajo y oglasnem del* din 0*75 od mm in stolpa, t tekstnem deln in na zadnji strani pa din 1*— od mm in stolpa. Ček. rač. št 11.430 Telefon 39—14 Izhaja okoli 20. vsakega meseca ILeto X. Ljubljana, 28. maja 1940. Štev. 4* Gibanie gostinskih obratov Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani sestavlja vsake tri mesece zanimive preglede o prirastku in odpadu novih gospodarskih podjetij na svojem področju. Te številke dnevni listi prinašajo sicer v izvlečku, vendar so te številke tako zanimive, da je prav, če jih nekoliko podrobneje analiziramo pri nas. Številke same na sebi so suhoparne, vendar so dejansko izraz živega življenja in zato jih je treba preštudirati, ker dobimo na ta način nove vpoglede v naše gospodarsko življenje. Zbornična statistika prinaša najprej podatke o odjavah in prijavah posameznih vrst obratov za vso Slovenijo, nato pa podatke o prijavah in odjavah gostinskih obratov sploh po posameznih okrajih. Podatki o gibanju posameznih vrst obratov za zadnji dve leti kažejo naslednjo sliko: 1938 prijave odjave hoteli 7 5 prenočišča 1 1 restavracije 11 8 brezalkoholne restavracije — 1 gostilne 186 181 brezalkoholne gostilne 1 1 kavarne 3 1 penzijoni 5 2 brezalkoholni penzijoni 1 — bifeji 14 6 ljudske kuhinje 3 2 krčme 102 23 točilnice alkoholnih pijač —• 2 skupno 334 233 iz tega pregleda je razvidno, da je na splošno število prijav večje kot število odjav, toda pomembni napredek v letu 1938 so izkazovale le krčme, dočirn je glavna panoga: gostilne izkazala komaj 5 obratov prirastka. Skupni prirastek na številu obratov je bil leta 1938 101, dočim )e v lanskem letu zaradi poslabšanja razrner znašal prirastek samo 42 obratov. V ostalem po vrstah obratov kaže statistika za 1939 naslednjo sliko : hoteli 1939 prijave odjave 9 10 restavracije 6 26 gostišča 1 — kavarne 4 6 gostilne 224 221 brezalkoholne gostilne — 4 točenje alkoholnih pijač — 7 penzijoni 3 2 brezalkoholni penzijoni 1 — bifeji 8 8 ljudske kuhinje — 4 brezalkoholni bifeji 2 — krčme 101 38 skupno 359 316 Iz primerjave z letom 1938 vidimc, da se je sicer število prijav leta 1939 povečalo od 334 na 359, toda istočasno je število odjav naraslo od 233 na 316. Zlasti so bile lani številne odjave restavracij, pri katerih smo še leta 1938 imeli zaznamovati prirastek za 3 obrate, dočim se je leta 1939 število restavracijskih obratov znižalo za 17. Posebno v drugi polovici leta so prevladovale odjave. V številu gostiln skoro ni iz-prememb, pač pa je lani najbolj naraslo število krčem in sicer za 63 obratov (leta 1938 za 69 obratov). Zbornica za trgovino, obrt in industrijo sama opozarja v komentarju k tem številkam, da se vidi izginevanje boljših obratov, katere nadomeščajo slabši obrati. To vsekakor ni koristno gostilničarskemu stanu. Nadalje priobčuje Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani tudi podatke za vsako posamezno četrtletje, ki nam kažejo prijave in odjave v gostinski stroki sploh: 1938 prijave odjave več ali manj 1. četrtletje 63 71 8 2. 104 54 50 3. 86 ' 49 37 4. 81 59 22 1939 1. četrtletje 87 83 4 2. 88 79 9 3. 89 61 28 4- 85 93 2 Statistika govori kaj zgovorno besedo. V prvem četrtletju leta 1938 je bilo Število odjav za 8 večje kot število prijav, nato pa se je položaj znatno izboljša! in v naslednjih četrtletjih je bilo število prijav znatno večje kot število odjav. V letu 1939 pa je mednarodna napetost povzročila vedno manjši tujski promet in tako vidimo že v prvi polovici leta, da je število obratov kaj malo naraslo. Izjemo tvori le tretje četrtletje, ko je bilo število novoustanovljenih obratov gostinske stroke za 28 večje kot število odjav. Toda v zadnjem četrtletju pa se je število odjav tako povečalo, da sta bili komaj še dve prijavi več kot je bilo odjav. V teh številkah se zrcali položaj gostinske stroke. Kakor smo že omenili, navaja zbornična statistika tudi gibanje obratov pp okrajih za posamezna četrtletja. Da bo slika preglednejša, smo zbrali podatke za vse leto 1938 in 1939, katere v naslednjem navajamo: prijave 1938 1939 odjave 1938 1939 Ljubljana mesto 29 43 20 74 Ljubljana okraj 24 31 14 14 Brežice 8 15 5 5 Celje mesto 9 5 14 4 Celje okraj 11 16 12 12 Črnomelj 12 4 5 2 Dravograd 4 17 2 7 Gomjigrad 10 5 4 9 Kamnik 16 7 8 8 Kočevje 12 17 2 18 Sl. Konjice 3 4 3 6 Kranj 12 11 6 6 Krško 8 6 8 4 Laško 12 12 10 15 Lendava 7 2 5 2 Litija 8 15 5 5 Ljutomer 6 7 2 8 Logatec 14 7 9 5 Maribor mesto 17 18 26 16 Maribor desni breg 28 37 12 12 Maribor levi breg 13 17 13 14 Murska Sobota 13 1 1 2 Novo mesto 4 12 7 11 Ptuj mesto 9 4 5 8 Ptuj okraj 12 8 11 14 Radovljica 17 19 12 23 Slovenjgradec 9 7 7 1 Škofja Loka 7 4 4 2 Šmarje pri Jelšah 7 7 1 9 Če pogledamo, v katerih okrajih je bilo lani število odjav večje kot število prijav, vidimo, da je najbolj nazadovalo gestinstvo lani v tehle okrajih: Ljubljana mesto, Dravograd, Kamnik, Kočevje, Konjice, Laško, Ljutomer, Murska Sobota, Ptuj mesto in Ptuj okraj, Radovljica ter Šmarje pri Jelšah. Preložitev zveznega občnega zbora Z ozirom na naredbo, da je prepovedano do nadaljnjega sklicevati zborovanja, skupščine, prirejati manifestacije. javne sprevode, zbiranja Itd. preklicujemo zvezni občni zbor v Laškem ki bi se imel vršiti dne 30. maja 1940. UJMA je povišala avtorsko nagrado na radio aparate Gostilničarstvu je poznano, da se je na osnovi pogodbe med UJMO in našo zvezo pobirala do 1. januarja 1940. v dravski banovini znižana avtorska nagrada za godbo proizvajano potom ra-dioaparatov, ki je znašala 10 din mesečno. Zvezna uprava je poskušala to ugodnost doseči tudi za leto 1940. in je bil njen predlog na zadnji seji upravnega odbora »UJME«, kakor nam je to# tuk. poslovalnica sporočila dne 14. maja — odklonjen. Ta postopek »UJME« je obžalovanja vreden, ker se ni ozirala na naše vseskozi kulantno sodelovanje v onem času, ko gostilničarstvo kraljevine Jugoslavije ni hotelo ničesar čuti o zakonu o zaščiti avtorskih pravic in ki tudi ni plačalo niti najmanjšega zneska na račun avtorskih nagrad. V oni dobi se nismo spuščali v kritiko izvajanja tega zakona, ki so ga na veliko eksploatirale ppedine osebe pod krinko raznih avtor- | skih združenj in si ustvarjale s tem šte- \ vilne in donosne sinekurc. S sklenitvijo pogodbe o plačevanju ■ znižane avtorske nagrade za proizvajanje godbe potom radio aparatov nismo niti malo protestirali proti neopravičenemu naziranju in postopanju »UJME«, ki je smatrala vsakogar, ki je imel radio aparat v svojem obratu za predmet svoje eksploatacije in enostavno predpisovala nagrade na podlagi uradnih seznamov o lastnikih radio aparatov, ki jih je dobila od uradnih oseb, ne da bi ugotovila, če se vobče proizvajajo zaščitena dela. Vkljub njenemu priznanju, da si je na ta način dobila sezname, čeprav so osebe, ki so te sezname izdale vršile uradno tajno, nismo proti temu načinu eksploatacije našega članstva protestirali, ker smo hoteli vzdržati z ozirom na ugodno pogodbo kolikor mogoče neskaljeno sožitje. Članstvo, ki ima radio aparate v svojih obratih si je sedaj na jasnem, da mora plačati za zaščiteno godbo proizvajalno potom radio aparatov od 1. jan. 1940. dalje, mesto 10 din — 30 din mesečno, seveda v kolikor lahko avtorska poslovalnica dokaže da so se potom radio aparatov v tem času proizvajali po avtorskem zakonu zaščiteni glasbeni komadi. Po paragrafu 60. zakona o zaščiti avtorskih pravic mora namreč v danem slučaju »UJMA« dokazati, da se je avtorska pravita prekršila. Iz tega izhaja še neko drugo dejstvo, da samo držanje radio aparata v javnem lokalu še ne podleže avtorski nagradi, pa čeprav plača gostilničar tar. post. 99 in 99a, ker je mogoče, da se poslušajo samo prenosi onih glasbenih del, ki niso zaščiteni n. pr. narodna glasba, kla- sična dela ali pa dela ruskih ameriških itd. skladateljev, ki ne spadajo pod avtorsko zaščito. Radio aparat je tedaj lahko za prenašanje obvestil, poročil, objav, predavanj in nezaščitenih glasbenih komadov še nadalje v naših lokalih, pač pa se mora gledati na to, da se ne prenaša po avtorskem zakonu zaščitena godba. Pod avtorski zakon ne spadajo namreč ona glasbena dela z besedilom ali brez besedila, če je preteklo že 50 let od smrti avtorja. Potemtakem so torej iz avtorske zaščite izločena vsa klasična glasbena dela. Opozarjamo, da smatra avtorski zakon v § 52. za po sodišču preganjani postopek, če odda kdo brezplačno ali za plačilo svoje prostore za tako predavanje, izvajanje ali prikazovanje kakšnega dela, ki je s tem zakonom nedopu-ščeno, če je vedel za to nezakonitosti Istotako se smatra za prekršitev avtorske pravice, če si kdo brez pristanka avtorja odnosno njegovega upravičenca prisvaja njegovo pravo. Potemtakem naj oni gostinski podjetniki, ki niso v stanu kontrolirati dopuščene in nedopuščene glasbe postopajo sledeče: 1. Dopušča naj se le prenos poročil, objav, predavanj itd. brez glasbenih komadov. Nad aparatom naj se pritrdi dobro viden napis, da je gostom prepovedano uporabljati radio aparat, ker sicer odgovarjajo za avtorsko pravno odškodnino. Postrežno osobje je o tem obvestiti, da pazi na take osebe. 2. Odstrani naj se radio aparat iz javnega lokala, v kolikor se hočejo gostilničarji izogniti sploh kontrole uporabe aparata. 3. Ce želijo imeti gostinski podjetniki 1 neomejen radio-prenos, potem naj stopijo z avtorsko poslovalnico v Ljubljani, Resljeva c. 13 v neposreden dodir in nakažejo vsak mesec v naprej 30 din avtorske nagrade po dosedaj obstoječi tarifi. Kako so si znali gospodie nrl »UJME« preskrbeti dobičkanosnost njihovega podjetja na škodo gospodarskih slojev dokazuje v najlepši meri pravilnik o natančnejših določbah za avtorsko pravno posredništvo, ki je bil izdan na osnovi uredbe z zakonsko močjo o avtorsko pravnem posredništvu. Ta u-redba je bila predpisana na podstavi § 98. finančnega zakona iz leta 1936-37, ki pooblašča ministrski svet, da sme izdajati uredbe z zakonsko močjo zaradi ureditve in olajšanja gospodarskih razmer in zaradi pospeševanja gospodarske delavnosti. Kakšne veze ima pobiranje avtorskih nagrad, ki ga urejuje omenjena uredba in njen pravilnik za olajšanje gospodarskih razmer in zaradi pospeševanja gospodarske delavnosti v naši državi v resnici ne vemo. ... predpisal bi moral vedeti, da višina avtorskih nagrad in njih pobiranje, ki jih plačujejo, posebno, kar se tiče malih pravic v pretežni večini gostinski podjetniki, ne pospešuje temveč zmanjšuje njihovo gospodarsko delavnost. Gostilničarski sloj je tekom let plačal »UJMI« mnogo milijonov, da so se na podlagi teh krvavo zasluženih dinarjev ustanavljale številne sinekure za razne ravnatelje in šefe, od katerih je samo eden prejemal preko 68.000 din na mesec ali preko 800.000 din na leto. Da so se ti milijoni stalno in hitreje zbirali so ti gospodje pri »UJMI« izdej-stvovali celo to ugodnost, da morajo prireditelji pred vsakim izvajanjem glasbenih del pokazati krajevnemu u-pravmemu oblastvu, ki daje policijsko dovolitev za prireditev, dovolitev avtorske poslovalnice. S tem se je policijska oblast . . za priganjače neka- terih oseb, kar gotovo ni za našo . častno in kar slika v luči razmere, ki so vladale v da se je dalo kaj takega sploh doseči. To vprašanje je treba v varstvo dobrega imena naših upravnih oblasti v za_ ščito gospodarske delavnosti in olajšanja gospodarskih prilik razčistiti in dokazati, da sta i , / b.iV' nezakonita ter je dolžnost sedanje ., --. da se ves sistem avtorskih nagrad temeljito spremeni in postavi na zakonito podlago. Uredba o pomožni vojski državne brambe Ministrski svet je dne 18. maja t. 1. izdal uredbo o pomožni vojski državne obrambe ter podajamo v naslednjem nekatera važnejša določila, ker posega ta uredba globoko v življenje naroda. V pomožno vojsko spadajo vsi moški državljani Jugoslavije ter državljani nevtralnih in zavezniških držav, ki so sposobni za umsko delo, od dovršenega 16. leta do dovršenega 70. leta, za telesno delo pa od 16. do 65. leta starosti, v kolikor niso obvezniki vojne sile. Kdor je starejši kot 70 let, pa je še sposoben za službo pomožne vojske se lahko sprejme kot prostovoljec. Pomožna vojska ima namen, da se zagotovi mobilizacija vojne sile, življenje vsega naroda in obstanek med vojno. Če obveznik pomožne vojske izgubi v službi življenje ali pa se njegova sposobnost za delo zmanjša, bo smatran kot žrtev vojne ter postane vojni invalid. Pomožna vojska se deli na tri pozive in sicer: 1. poziv obsega: Upravno in strokovno osobje ter strokovno uradništvo v industrijah, obrti, gozdarstvu, rudarstvu, prometu, zidarstvu in. zdravstvu. 2. poziv: Poljedelce in živinorejce, ki od tega žive ter kmetijske in živinorejske strokovnjake vseh vrst. 3. poziv so vsi drugi obvezniki. Pomožna vojska se skliče v mobilnem in vojnem stanju, v kolikor je treba izvršiti važna dela za državno obrambo. Pripadniki 1. poziva bodo delali v industrijskih in obrtnih podjetjih, ki so potrebna državni obrambi po 8 ur na dan. Vsak obveznik 1. poziva dobi svoj razpored in bo še v rednem stanju vpisan v imenik podjetja, v katerem bo delal po vojnem delavskem razporedu. V prvi vrsti bo zaposlen vsak v tisti stroki, kjer' je vajen delati. Kakor hitro je razglašena državna mobilizacija morajo vsi obvezniki 1. poziva v 24 urah oditi na svoja mesta ter ima brezplačno vožnjo, kakor obvezniki vojne sile. Delavska knjižica je v tem primeru dokument za brezplačno vožnjo. Obveznikom 1. poziva, če niso obvezniki vojne sile pripada taka plača, kakor drugim delavcem njihove stroke, in sposobnosti. Naloga 2. poziva je skrbeti za potrebno delavno silo, da bi bila zemlja čimbolj obdelana in da bi se pridelalo čim več živeža za ljudi in čim več krme za živino. Ta poziv pa je obenem tudi rezervna delavna sila za popravljanje cest, železnic, telefonskih in brzojavnih naprav, rečnih nasipov itd. Vsi obvezniki 2. poziva so državi na razpolago s svojo delavno živino, s svojim orodjem, vozili itd., zakar bodo dobili odškodnino. Zaradi uspešnega dela bodo organizirane v tem pozivu posebne desetine, vodi in čete. Za kmetijska dela se morajo klicati tudi ženske med 17. in 50. letom starosti, o čemur odloča občinska oblast. Obvezniki 3. poziva bodo zaposleni pri delih v industriji in obrti ter v državni, samoupravni in zasebni službi kot nadomestilo za aktivne državne, samoupravne in zasebne uradnike, ki so obvezniki vojne sile. Pripadniki tega poziva bodo delovali tudi v odborih za varstvo pred sovražnimi napadi iz zraka, na cenzuri, na poštnih in telefonskih postajah, nadalje kot ordonanci, pisarji, pismonoši, mehaniki, linijski stražniki, vozniki, prevozniki na tramvajih, na železnicah itd. Tudi ti obvezniki so uvrščeni v desetine, vode in čete. Pomožni vojski pa spada tudi vsa vprežna, tovorna živina ter vsi vozovi in kolesa, v kolikor niso bila vzeta v vojno silo, vendar se mora pri odvzemanju živine in vozil paziti, da pri tem ne bo kmetijstvo trpelo škode. Na koncu vsebuje uredba še posebno ostra določila za sabotažo, kjer je zagrožena stroga kazen dolgoletne robije vsakomur, ki bi delo pomožne vojske sabotiral in uganjal pasivno resiatenco. Z isto kaznijo bo kaznovan vsakdo, ki bi pripravljal stavko obveznikov .pomožne sile ali bi hujskal na sabotažo in pasivno rezistenco. Važna uredba o bivanju in gibanju tujcev Ministrski svet je izdal uredbo o bivanju in gibanju tujcev, ki je stopila dne 23. aprila 1940. v veljavo, in vsebuje sledeča določila: Tuji državljan sme bivati v kraljevini samo v kraju, na katerega se glasi vstopni vizum, odnosno v kraju, ki je naveden v dovoiiiu za bivanje. Svoje bivališče sme spremeniti samo po odobritvi bana. Bivanje v kraljevini čez rok trajanja dovoljuje tujim državljanom minister za notranje Pazite na prijavo tujcev in predpise uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije! posle, da ne prenese pravico odloče-vanja na bana. Tuj državljan se mora v 12 urah po prihodu v svoje bivališče najkasneje pa v 36 urah po prestopu meje osebno javiti pri pristojnem krajevnem policijskem oblastvu in mu pokazati svoje listine. V enakem roku se je dolžan osebno javiti tudi takrat če svoje bivališče spremeni. Vsi, ki oddajajo prenočišča morajo tudi prijavljati stanodajalca po dosedanjih predpisih o prijavljanju prebivalstva. Kdor deloma aii celoma uporablja lažno potno listino ali tujo potno listino ali kdor izroči svojo potno listino drugemu v uporabo ali kdor prestopi državno mejo brez pravilnega potnega lista kakor tudi da oblastvom glede sebe ali glede svojega rodbinskega člana lažne ali netočne podatke, da dobi potno listino ali da izpolni predpise o prijavljanju ali dobi dovolitev za bivanje, se kaznuje, če ne spada njegovo dejanje pod strožje zakonske določbe z zaporom do 30 dni ali denarno do 1500 din. Tuji državljan pa se po prestani ali plačani kazni izžene iz kraljevine. Kazen izreka sresko načelsvo. HOTELIRJI IN GOSTILNIČARJI! Nabavite si za Vaše goste planinsko cvetlični med ■ . v MEDARNI LJUBLJANA - Židovska 6 • katera Vas najbolje postreže. Minimalne mezde za gostinsko uslužbenstvo Na prošnjo gostinskega postrežnega osobja je Delavska zbornica v Ljubljani sklicala anketo delegatov njihove delojemalske organizacije in pa naše organizacije, da sporazumno določijo minimalne mezde za gostinsko stroko. V to svrho so se vršile nato še na-daljna posvetovanja, nakar se je dne 29. marca revidiralo končno besedilo odredbe o minimalnih mezdah za gostinska podjetja, katero je potrdila anketa na banski upravi dne 29. 4. t. I. Na podlagi kompromisne rešitve med delojemalsko in našo delodajalsko or- ■ Sovražnik posluša | • Pazite, kaj govorite • ganizacijo je kr. banska uprava izdala odredbo, ki je stopila dne 8. maja 1940. v veljavo. V naslednjem podajamo celotno odredbo v znanje našemu članstvu s prošnjo, da jo točno prečita in da se po njej tudi ravna.' VI. No. 11.985-3 Odredba 2., u-mezd, porav- Na podlagi čl. 2., odst. 1. in redbe o določanju minimalnih sklepanju kolektivnih pogodb, navanju in razsodništvu dol oč a m za gostinska podjetja po § 76. zakona o obrtih sledeče minimalne mezde na ozemlju dravske banovine. Člen 1. 1. V gostinskih podjetjih zaposleno pomožno osebje se ne glede na spol razdeljuje glede določitve minimalnih mezd v 2. kategoriji, in sicer: a) v kvalificirano pomožno osebje; b) v nekvalificirano pomožno osebje ; 2. V kategorijo kvalificiranega pomožnega osebja po tej uredbi spadajo ne glede na spol: a) pomožno osebje s predpisano strokovno izobrazbo po čl. 2. uredbe o pomožnem osebju v gostinskih o-bratih z dne 11. maja 1937. (»Služb, list« z dne 16. junija 1937., št. 325-48) in pomožno osebje z izpitom po toč. 3. čl. 17. iste uredbe; b) pomožno osebje, ki sicer nima izobrazbe pod toč. a), ki pa dokaže, da ima najmanj 4 leta zaposlitve pri kvalificiranih delih v gostinskih podjetjih ter opravljen izpit po toč. 3. čl. 17. iste uredbe. Dokler ne izpolni tega pogoja, spada glede določitve minimalne mezde v kategorijo nekvalificiranega pomožnega osebja. 3. Za kvalificirana dela v smislu tega člena veljajo dela, ki jih opravljajo : 1. upravitelj hotela (čl. 2., uredbe o pomožnem osebju v skih obratih); 2. plačilni natakar; natakar; portir v hotelih ; kuhar in slaščičar. toč. 2., gostin- 3. 4. 5. 4. Vse ostalo pomožno osebje spada v kategorijo nekvalificiranega pomožnega osebja. 5. Za učence ne veljajo minimalne mezde, temveč se bo odškodnina za učence predpisala kasneje, v kolikor ne bo predpisana zanje odškodnina po § 267. zakona o obrtih. Člen 2. 1. Višina minimalne mezfie se odreja z upoštevanjem kraja zaposlitve in kategorije podjetja. a) V prvo skupino krajev spadajo: Lljubljana, Maribor, Celje, Bled, Ro- Nekoliko zgodovine naše stare gostinske obrti Kakor poročajo naši stari zgodovinski viri (Valvazor, Dimitz, Vrhovec, Vrhovnik itd.), so se že stari Ljubljančani radi oprijeli gostilničarstva. Bil jim je zelo priljubljen obrt, ki jim je donašal v tistih časih tudi lep dobiček. Njihovi vladarji, avstrijski nadvojvode in cesarji, so jim s posebnimi patenti in privilegiji priznavali pravico, da ap smeli le oni točiti v Ljubljani vino na drobno. Tuji vinotržci in gostilničarji so ga smeli pripeljati v mesto ob sejmskih dneh; točiti pa so ga smeli samo toliko časa, dokler je trajala tudi druga kupčija in ni bil končan sejem. Eno miljo daleč okoli Ljubljane so imeli samo ljubljanski gostilničarji pravico točiti vino in tako so prihajali pogosto tudi v okoliške vasi. Takratni graščaki, zlasti dolenjski grofi, baroni in ostali plemiči so imeli svoje vinograde, dobivali pa so vino tudi kot desetino od podložnih kmetov. S tem plemstvom so imeli Ljubljančani hude boje. Marsikaterega graščaka je morila skrb, kam z vinom. Prodajati ga je smel le na debelo. Toda dolenjski cviček je imel v oni dobi slab sloves ter so ga točili samo v Ljubljani in okolici. V bližnjih sosednih deželah se je pridelovalo pač dosti boljših vrst vina. Zato so se tudi graščaki oprijemali gostilničarske obrti in so začeli točiti vino tudi na drobno. Pridružili so se jim še duhovniki, ki so imeli svoje krčme na kmetih kar v župniščih. Meščani pa so se upirali in ugovarjali ter se sklicevali na starodavne, od vladarjev potrjene privilegije in predpravice. Nato so odločili leta 1683. deželni stanovi kranjski, da ne sme točiti vina na drobno Biti posvetna niti duhovska gospoda. Ta določba se je morala izvajati v Ljubljani in vseh ostalih kranjskih mestih. Samo nemški viteški red je smel še nadalje točiti vino tudi na drobno, ker je imel to pravico že iz starih časov. Ze v oni dobi niso smeli krčmarji samovoljno določati cen ^a jestvine in pijače, temveč so te cene postavljale oblasti. Tako nam je ohranjen iz leta 1576. »Cenik za obede in vinotoče v Kranjski deželi.« Iz tega cenika raavi-dimo, da je veljal v tistem času v ljubljanskih krčmah boljši obed za gospodo 10 krajcarjev, navadni obed za sluge s poličem vina, skupaj 8 krajcarjev, hlev-nina za konja za en dan 3 krajcarje. Cene vina so bile v tistih časih nastopne: črnikalec in prosekar najboljše vrste sta bila bokal po 7 krajcarjev, Vipavec po 6 kraje., najboljši po 7 kraje., teran po 5 kraje., navadni teran po 4 kraje., dolenjski cviček po 3 krajcarje. Mestni sodnik je imel dolžnost, paziti na to, da so se gostilničarji ravnali po teh cenah. Kazni za prestopke in pre-greške v tem pogledu so bile zelo stroge. Tak gostilničar je bil kaznovan z globo 20 goldinarjev, polovica tega zneska je pripadala mestni, polovica pa državni blagajni. Tudi v starih časih so se cene živilom naglo in občutno dvigale. To nam dokazuje cenik, ki so ga določili in razglasili leta 1609. deželni stanovi kranjski. Iz njega povzamemo, da je veljal tedaj boljši obed za gospodo z mesom ali ribami 15 krajcarjev, navadni obed za sluge 12 krajcarjev, hlev-nina za konja za en dan 5 krajcarjev, samo za čez noč 3 kraje. Vinske cene so bile takrat nastopne: črnikalec, bokal po 13 kraje., vipavec, prosekar in ro-zolja najboljše vrste po 12 kraje., slabše po 11 kraje., boljši istran, rdeč in bel, po 8 kraje., slabši po 7 kraje., boljši dolenjec po 6 kraje., slabši po 5 kraje. Ljubljanski magistrat je določil 11. januarja 1734 nastopni cenik (Tax Ord-nung), po katerem so se morali ravnati ljubljanski gostilničarji in po njem postreči gostom v svojih krčmah: Navadno kosilo (juha, govedina s prikuho, obara, pečenka s solato) ter polič vina dolenjca in za pol krajcarja kruha za osebo 21 krajcarjev, s poličem vipavca namesto cvička 24 kraje. Večerja z raznimi jedili, kakor je pač v navadi s po- ličem cvička in za pol krajcarja kruha za osebo 21 krajcarjev, s poličem vipavca pa 24 krajcarjev. Tudi za postna jedila je veljalo isto, kar je bilo določeno za mesne jedi. Prenočnina za osebo (soba s posteljo in lučjo) za 24 ur je veljala 12 krajcarjev. Za navadno kosilo za sluge ali voznika (juha, govedina z zeljem ali ričet) s poličem cvička in za en krajcar kruha, za osebo 16 krajcarjev, za prenočnino in luč 4 kraje. Ako je kdo naročil poseben obed, se je moral pogoditi z gostilničarjem. Hlevnina za konja za 24 ur je veljala 12 krajcarjev, s tretjino ljubljanskega merni-nika ovsa 21 kraje. Mestni magistrat ljubljanski je zaključil gostilniški cenik z nasvetom, da naj tisti gostilničarji, ki ne bi mogli izhajati z določenimi cenami, opustijo obrt in zapro svoje gostilniške prostore. Obenem pa 3e zagrozil tistim krčmarjem, ki bi se pregrešili zaradi določenih cen, da bodo morali plačat globo 6 tolarjev v prid ljubljanski ubožnici ail pa iti ▼ zapor. Vinske cene v Ljubljani sredi 18. stoletja je določil ljubljanski mestni magistrat z vinskim cenikom (Wein-Taxa), ki je bil obvezen za vse mestne gostilničarje in vinotoče; za prestopke so bili strogo kaznovani. V tisti dobi so morali točiti boljša tuja vina, kakorv prosekar ja, mu-škatelca, črnikalca in refoško, bokal po 17 krajcarjev stare nemške veljave; gaška Slatina, Slatina Radenci, Rimske Toplice, Dobrna, Bohinsko jezero, Gozd — Martuljek, Laško, Kranjska gora. Vsi ostali kraji spadajo v drugo skupino. Člen 3. b) V prvo kategorijo podjetij spadajo : hoteli, restavracije, kavarne in penzijoni. Vsa ostala gostinska podjetja iz § 76. zakona o obrtih spadajo v drugo kategorijo. 1. Minimalne mezde znašajo na uro; Kraji 1. skupine Kraji 11. skupine Podjetja 1. kategorije Podjetja 11. kategorije Podjetja 1. kategorije Kvalificirano pomožno osebje 3.75 3.25 3 — Nekvalificirano pomožno osebje 3 — 2.50 2.50 2. Za osebje, ki dobiva plačo mesečno, se določi mesečna plača s 25 dnevnimi plačami. 3. Pri preračunavanju službenih prejemkov v naravi se zaračunava: a) v podjetjih I. kategorije vrednost hrane z din 12'— in vrednost stanovanja z din 3‘— na dan; b) v podjetjih II. kategorije vrednost hrane z din 10'— in vrednost stanovanja z din 2'— na dan ; Osebje, ki ima pri podjetju dogovorjeno hrano, ima pravico na hrano za vse dni v mesecu. Delodajalec, ki ne daje svojemu pomožnemu osebju hrane za vse dni v mesecu, mora izplačati odškodnino za nepodeljeno hrano v denarju. Clen 4. 1. Lastniki gostinskih podjetij, v katerih je uvedena obvezna nagrada za postrežnino v smislu čl. 5. uredbe o pomožnem osebju v gostinskih o-bratih, in lastniki kavarn morajo zaposlenemu kvalificiranemu osebju poleg hrane mesto minimalne mezde iz čl. 3. te odredbe izplačevati pavšal din 250'— mesečno. 2. V podjetjih, kjer je uvedena ta obvezna nagrada za postrežnino, se izplača ta pavšal, ako dohodek iz obvezne postrežnine ne presega din 1000'— mesečno. Ako pa znaša dohodek iz obvezne postrežnine nad din 1000’— pa do din 1250’— mesečno, se izplača pavšal le v tisti višini, da dosežeta obvezna postrežnina in pavšal skupaj din 1250'—. Lastniki kavarn, v katerih ni uvedena obvezna postrežnina, pa morajo plačati pavšal v višini dinarjev 250’— mesečno. 3. Lastniki gostinskih podjetij, v katerih ni uvedena obvezna postrežnina, smejo na račun neobvezne postrežnine odtegniti 25% v čl. 3. te odredbe določene minimalne mezde, a to le tistemu osebju, ki dobiva neobvezno postrežnino. . 4. V podjetjih, kjer so že pred u-veljavljanjem te odredbe obstajale za pomožno osebje višji pavšali, ostanejo ti tudi za bodoče neokrnjeni. Člen 5. S to uredbo predpisane minimalne mezde ne veljajo: 1. Za kvalificirano in nekvalificirano pomožno osebje, zaposleno v podjetjih U. kategorije v krajih druge skupine; 2. za kvalificirano in nekvalificirano pomožno osebje, ki prevzame obratovanje na račun proti odškodnini od iztočene pijače, prodanih jedil itd; 3. za kvalificirano pomožno osebje, ki izvršuje obratovanje kot poslovodja; 4. za tiste plačilne natakarje in u pravitelje hotela, katerih službeno razmerje je urejeno s posebno pogodbo. Člen 6. Ta odredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine«. Kraljevska banska uprava dravske banovine V Ljubljani, dne 4. maja 1940. Ban : Dr. N a 11 a č e n s. r. Kdo nadzoruje izvrševanje uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije ter uredbe o kontroli cen? Po novi dne 25. aprila objavljeni u-redbi so dolžni vsi organi sreskih načelstev, državnih krajevnih policijskih oblastev, orožništva, finančne kontrole, trošarinskih uradov in tržnega nadzorstva nadzorovati izvrševanje predpisov uredbe o pobijanju draginje in brezve- Čim7. Uredbe o pobijanju draginje se glasi: 1. V hotelih, restavracijah, kavarnah, javnih kuhinjah in ostalih gostinskih obratih se označujejo cene jedi in pijači v jedilnem listu po običajnem načinu. 2. V hotelih in ostalih gostinskih obratih, ki oddajajo sobe, mora biti nabit v vsaki sobi njen cenovnih. Iz cenovnika mora biti razvidno tudi, od katere ure pa do katere ure se označena cena računa in koliko je najmanj časa za odpoved. V označeno ceno se računa tudi nagrada za postrežbo, kar se mora v cerkovniku Izrecsio navesti. Kdor se pregreši zoper predpise tega člena, se kaznuje sc zaporom do 3 sojar>> Ljubljana - Dravlje Domača žganjarna in destilacija „JELEN" Velika zaloga vseh vrst pristnega domačega žganja, raznih likerjev, ruma, malinovca, vermoutha itd. na drobno in na debelo. - Dobro blago! - Nizke cene! IVAN ZALETEL Telefon štev. 71 0________ ŠT. VID NAD LJUBLJANO it Enotne in maksimalne cene mesa v vsej banovini Ban dravske banovine je izdal odločbo na osnovi uredbe o kontroli cen v pogledu enotnih in maksimalnih cen mesa v vsej banovini, ter določil: 1. a) za 1 kg govedine prvovrstne kakovosti, ki se kot taka označi z žigom pri mesnem ogledu, do 14 din sprednji in do 16 din zadnji del z do 25% priklado kosti, pljučne pečenke brez kosti do 22 din, pljuč in jezika do 16 din, ledvic do 14 din, jeter do 12 din, možganov, srca in vampov do 10 din ter loja do 7 din; b) za 1 kg govedine drugovrstne kakovosti do 12 din sprednji in do 14 din zadnji del z do 25°/o priklado kosti, pljučne pečenke brez kosti do 20 din, ostalega mesa pa po cenah, kakor so določene pod a); c) za 1 kg teletine do 14 din sprednji in do 16 din zadnji del z do 30% priklado kosti, teletine brez kosti dp 24 din, jeter do 22 din in ostalega drobovja do 15 din; Č) za 1 kg svinjine do 16 din sprednji in do 18 din zadnji del, slanine in sala do 10 din, masti do 22 din, ledvic, srca in možganov do 18 din, jeter do 14 din in pljuč do 10 din. 2. V točki 1 označene cene veljajo za področja mestnih občin Ljubljana, Celje, Maribor in Ptuj ter naslednjih občin: Št. Vid nad Ljubljano, Polje, Ježica, Dobrova, Vrhnika, Škofjaloka Staraloka, Kranj, Tržič, Radovljica, Lesce, Koroška Bela, Jesenice, Dovje-Moj-strana, Kranjska gora, Bled, Bohinjska Bistrica, Brezje, Kamnik, Domžale, Litija, Zagorje ob Savi, Laško, Trbovlje, Hrastnik, Žalec, Teharje, Slovenjgradec, Šoštanj, Slovenske Konjice, Vitanje, Šmarje pri Jelšah, Kamnica, Studenci, Radvanje, Pobrežje, Košaki, Slovenska Bistrica, Sv. Lenart v Slov. goricah, Novo mesto in Kočevje. 3. V ostalih krajih banovine se morajo računati za 1 din pri 1 kg nižje cene od onih, ki so navedene v točki 1. V Ljubljani se smejo računati za 1 kg višjp cene od onih, ki so navedene pod točko 1. č) 4. Prekrški te odločbe se kaznujejo po čl. 8. uredbe o kontroli cen. Skupščina Državne zveze v Banjaluki Letošnja skupščina Državne zveze gostinskih združenj kraljevine Jugoslavije se je vršila dne 10. maja v Banjaluki, kateri ie prisostvovalo okrog 100 delegatov, ki so zastopali naše gostinstvo izvzemši ono iz področja banovine Hrvatske. Na skupščini je bil navzoč tudi podban g. Cvetkovič, ki vrši dolžnosti bana za vrbasko banovino z vsemi načelniki, nadalje finančni direktor, poštni direktor in ostale u-gledne osebnosti, kar je dalo skupščini poseben povdarek. Spored skupščine je bil običajen in bi se gotovo tudi v redu izvršil, če ne bi ponovno nastopili delegati iz beograjskega združenja, kaieri so ob vsaki priliki povdarjali, da mora biti predsednik te zveze eden izmed njihovih članov. Ker pa se skupščina ni pustila terorizirati je prišlo do precej razburljivih prizorov, kjer je moral posredovati celo predstavnik oblasti. Vsled užaljenosti so nato beograjski delegati zapustili skupščino, nakar se je ista končala v miru in soglasju. Ponovno je izvoljen za predsednika zveze g. Vladan Bogdanovič, hotelir iz Skoplja, ki je vsakokrat dokazal z svojim nesebičnim delom, požrtvova-njem in sposobnostjo, da je dostojen te časti. Njegova izvolitev je bila obenem primeren odgovor na vse neosno-vane izpade beograjskih delegatov. Iz dravske banovine je bilo 17 udeležencev. Kakor smo čuli se namerava prihodnja skupščina v letu 1941. vršiti v Sarajevu. Po končani skupščini si je večina udeležencev ogledala v okolici se nahajajoča kopališča, ki pa so šele v razvoju, dočim se je druga skupina napotila z avtobusi v Jajce. Združenju v Banjaluki se mora priznati, da je goste v resnici prijateljsko sprejelo. Seja gostinskega odseka Zbornice T0I Dne 7. junija je seja gostinskega odseka Zbornice TOI, 8. junija pa zbornična plenarna seja. V kakšni oddaljenosti od cerkev, božjih hramov, molilnic, javnih šol, bolnic, sanatorijev, pokopališč itd. se smejo ustanavljati gostinski obrati ? Obrtni zakon ima v § 77. odst. 3. določilo, da se gostinski obrati ne smejo ustanavljati v taki bližini cerkev, božiih hramov, šol, bolnic, sanatorijev, pokopališč itd., da bi motili služba božje ali dela v teh ustanovah. Po tern zakonu ni torej »bližina« točno določena, pač pa govori o tem bolj jasno čl. 12. pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z olkoholnimi pijačami z dne 28 novembra 1927. in ki je še danes v srnislu § 427. odst. 2. toč. 1. v veljavi, v kolikor ne nasprotuje odredbam obrtnega zakona. Či. 12. tega pravilnika se glasi: Kraj za postavitev zgrad radi opravljanja enega izmed gostinskih obrtov mora ustrezati tem le pogojem: a) oddaljen mora biti od šoie, cerkve, bolnice itd. najmanj 120 m. To ne velja za mesta, trge in kraje strnjenega tipa. b) Biti ne sme v ulici, v kateri je prepovedano postavljati zgradbe za gostinske obrate. c) Da se sme na tem kraju glede na policijske in sanitetne predpise dovoliti taka obratovalnica in da ne bo služila za ogražanje morale, javne varnosti ali za povzročanje izgredov ali škodovala materijalnim državnim koristim ali služila kot kraj pripraven za tihotapstvo. č) Ta kraj mora biti v obče po vseh okolnostih primeren za to vrsto gostinskih obratov. Izvršbe proti civilnim osebam v vojaški službi odložene Dne 14. maja 1940. je stopila v veljavo nova uredba o odložitvi izvršb proti osebam poklicanim v vojaško službo, dokler so v vojaški službi, kakor tudi 30 dni od odpusta iz te službe. Prepovedana je ona izvršba, ki se nanaša na poplačilo denarnih terjatev opirajočo se na zasebno pravne naslove ali pa, da bi se izposlovala druga za-vezančeva dejanja po §§ 307 in 308 zakona o izvršbi in zavarovanju ali za izpraznitev in predajo rabokupnih stvari. Predno dovoli izvršilno oblastvo izvršbo mora po službeni dolžnosti ugotoviti, če ni morda oseba, zoper katero se vodi izvršba zavezanec v vojaški službi. Prošnje, da naj se izda tako potrdilo in potrdila sama so oproščena vseh taks. Ali je treba za začasno ali stalno nesposobnost osebe zahtevati oprostitev od vojaške službe? Minister za vojsko in mornarico je odredil na predlog glavnega generalštaba. da za osebe, ki so začasno ali stalno nesposobne, ni treba zahtevati oprostitve, ker take osebe niso vojaški obvezniki in se zanje ne izdajajo rešitve o oprostitvi. Ali so koncerti, plesi in podobne zabavne prireditve prepovedane? Pojasnjujemo, da koncerti, plesi in podobne zabavne prireditve niso prepovedane po naredbi notranjega ministrstva o začasni prepovedi shodov in zborovanj. OBROČNO ODPLAČEVANJE OBČINSKE TROŠARINE Neka občina se je obrnila po pojasnilo, če morajo gostilničarji vlagati ko-lekovane prošnje na občinski odbor, da bi smeli odplačevati občinsko trošarino pri nastavitvi na pipo ali pa zadostuje, da dajo gostilničarji svojo prošnjo na zapisnik. Občina je dobila nato potom glasila »Samouprava« sledeče pojasnilo: Predvsem je treba ločiti med državno in občinsko trošarino. Ugodnosti pri plačevanju državne trošarine dovoljuje, v kolikor to dopušča nova uredba o spremembi zakona o državni trošarini finančna direkcija, ugodnosti pri plačevanju občinske trošarine pa občina. Občinska uprava ima pravico odločiti le o morebitnem obročnem plačevanju občinske trošarine. Ker niso najbržc o tem poučeni niti gostilničarji, niti občine bi bilo dobro, če bi vse občine na krajevno običajen način javno razglasile, da lahko gostilničarji, kadar nakupijo večje količine ali zaloge vina zaprosijo pristojno občino, da jim dovoli obročno plačevanje. Prošnjo je kolekovati z 10 j din državnim kolkom, o njej pa odloča občinska uprava na svoji seji. Sklep se mora uradno sporočiti oddelku finančne kontrole, da ve, v kolikih obrokih in kdaj mora gostilničar plačati občinsko trošarino. KAKO SE ZATROŠARINI VINO, KI SE DAJE V PROMET POD IMENOM »BISER« IN KATEREMU JE PRIDAN NA UMETEN NAČIN OGLJIKOV DVOKIS? Vina, ki se dajejo v promet pod imenom »biser« se prodajajo za navadna vina le pod sledečimi pogoji: 1. da ne znaša pritisk dodanega ogljikovega dvokisa več, kakor 1—1 Vi % atmosfere. 2. Da se daje v promet v steklenicah iz navadnega stekla, z navadnim zamaškom in brez kapice. 3. Da se pri otvaranju steklenic ne čuje pok in da se vino polagoma peni ter 4. da se ne uporablja pri proizvodnji teh vin nobeno sredstvo, ki po zakonu o vinu ne bi bilo dovoljeno za naravna vina. SKUPNI PROMETNI DAVEK SE NE POBIRA OD ZGANJA V JAKOSTI PREKO 40%. Na prvi seji v finančnem ministrstvu, kjer se je razpravljal novi troša-rinski pravilnik smo prosili g. fin. ministra, da se skupni prometni davek ne pobira pri žganju iz sadja in vina, ki ima več, kakor 40% jakosti. Na podlagi tega je bila izdana dne 30. marca 1940. od strani finančnega ministrstva uredba št. 21.910-111 s katero ne podlega žganje iz sadja in vina, četudi presega jakost 40% skupnemu prometnemu davku; temveč samo splošnemu prometnemu davku. ALI JE DEPUTATNO IN MAŠNO VINO OPROŠČENO DRŽAVNE TROŠARINE? Po pojasnilu finančnega ministrstva mašno vino ni oproščeno državne trošarine. Kar pa se tiče deputatnega vina je dalo isto ministrstvo pod št. 18.452-111 z dne 16. III. 1940. sledeče pojasnilo: Po odredbi odst, 7. čl. 123. trošarin-skega pravilnika se ne plača trošarina le od /nega rina, ki ga potrošijo delavci zaposleni pri obdelovanju zemljišča vinogradnika. Iz tega izhaja, da se mora vino potrošiti od delavcev ob priliki obdelovanja zemljišča. Delavci ne smejo nositi nezatrošarinjenega vina v kraj njihovega stalnega bivališča, zato se tudi deputatno vino ne more oprostiti trošarine. POVIŠANJE POŠTNIH PRISTOJBIN S 15. majem so stopile nove poštne pristojbine za tiskovine, poslovne papirje, blagovne vzorce, mešane pošiljke, poštne nakaznice, pakete in za nujno dostavo. PODALJŠANJE ROKA ZA NABAVO TEKOČINSKIH MERIC — TUDI STEKLENE MERICE DOVOLJENE Ministrstvo trgovine in industrije, osrednja uprava za mere in dragocene kovine v Beogradu je s svojim rešenjem z dne 23. marca 1940. št. 1259 spremenilo Pravilnik o številu in vrsti meril in priprav za merjenje, katera morajo imeti gostilničarske obrti v toliko, da isti stopi v veljavo dne 1. januarja 1941 in da lahko nabavijo vsled pomanjkanja pločevine tudi steklene tekočinske mere (cemente), katere so izdelane in žigosane po predpisih, ji Loki. Mlad, pošten in strokovno izvežban zakonski par z nekaj kapitala lahko dobi v najem dobro idočo gostilno nasproti kolodvora v bližini večjega mesta na Gorenjskem. Ponudbe na upravo. Uredba o zatemnitvi Ban dravske banovine je izdal uredbo o zatemnitvi, katere namen je onemogočiti sovražnim letalom orijentacijo pri poletih nad našim ozemljem. Zatemnitev je treba izvajati tako, da se javno in zasebno življenje, kakor tudi gospodarstvo in promet ne prekinejo ter da se razvijajo kolikor mogoče nemoteno. Zatemnitev se nanaša na kraje, zgradbe, naprave in vozila. Odredbo za zatemnitev izda za območje banovine ban, za posamezne upravne okoliše sreski načelniki in starešine državnih krajevnih političnih oblasti. Če se oblastvena odredba ne izda pravočasno, veljajo predpisi o zatemnitvi tudi brez odredbe. Ko se razglasi mobilno in vojno stanje, ima zatemnitev trajen značaj in traja vsak dan od sončnega zahoda do vzhoda. Med zatemnitvijo je dopustna potrebna razsvetljava prostorov, preprečiti pa se mora vsako izstopanje direktnih svetlobnih žarkov v prosto, ker bi bili vidni opazovalcu iz zraka. Električni tok ne sme biti ukinjen. Vso razsvetljavo v notranjosti objektov, kakor tudi na prostem pa je treba zatemniti tako, da izstopajoča svetloba iz daljave 500 m ni več vidna. Svetila se morajo zatemniti tudi v onih prostorih, ki morajo biti razsvetljeni za ' —1 1 Koliko gostilničarjev gre na letni dopust in odmor? 1 do 2°io 1! Vsi drugi pa se mučijo in delajo brez ozira na zdravje!___________________________________ Zato vsaj doma pijte Radenski zdravilni vrelec V V V tistega z rdečimi srci, našo najboljšo prirodno mineralno vodo Zdravje in užitek! radi varnosti prehoda in ki se le prehodno uporabljajo, kakor n. pr. veže, stopnišča, hodniki, kleti, shrambe itd. Reklamna razsvetljava se med zatemnitvijo ukine. Da pa se občinstvu olajša orijentacija in da je mogoče najti zaželjene lokale, je treba namestiti napise slabe svetilne jakosti. Uporaba ročnih in žepnih svetilk in prižiganje vžigalic na odprtih prostorih ni dopustno. V stanovanjskih prostorih, uradih, šolah, delavnicah, trgovskih in podobnih obratih, bolnicah, gostinskih obratih, zabaviščih itd. je treba izvesti zatemnitev tako s cestne, kakor tudi z dvoriščne strani na svetlobnih odprtinah tistih prostorov, v katerih je potrebna nezmanjšana normalna razsvetljava. Pri zastiranju je potrebno posebno paziti na steklene stene in posebno še na vrata, ki vodijo iz lokalov neposredno na odprte prostore n. pr. na ulico. V takem primeru je treba v lokalu postaviti pred izhod svetlobno zatvornico, ki onemogoča izstopanje svetlobe iz normalnega razsvetljenega lokala na prosto, kadar izstopajo osebe skozi vrata. Prijateljem dobre vinske kapljice ! Ako ljubite dobro kapljico in želite imeti nemoten užitek, pridajte vinu približno tretjino Rogaške slatine »T e m p e 1«. Okus bo popolnejši in — — — Rogaška slatina ima Se to prijetno lastnost, da prepreči neprijetne posledice kakor glavobol, zgago, želodčno kislino itd. Vzemite torej k vinu vedno Rogaško slatino »TEM.PEL«! !/tcyaika ti na Torki in petki so brezmesni dnevi Poraba mesa zaklanih prašičkov v gostinskih obratih dovoljena le ob četrtkih in nedeljah Ministrski svet je predpisal sledečo uredbo •o varčevanju z živili. Cl. 1. Torki in petki se določajo v vsej državi za brezmesne dneve. Ob torkih in petkih je prepovedana vsakršna prodaja presnega telečjega, govejega in svinjskega mesa. Restavracije, javne kuhinje in drugi gostinski obrati ne smejo oddajati ob torkih in petikih jedila s telečjim, govejim in svinjskim mesom. Cl. 2. Prodaja zaklanih prašičkov in njih mesa kakor tudi poraba takega mesa v restavracijah, javnih kuhinjah in drugih gostinskih obratih je v vsej državi dovoljena samo ob četrtkih in nedeljah Cl. 3. V vaej državi je prepovedano klanje teličk, junic in juncev pod 1 letom starosti. Prav tako je prepovedano klanje brejih živali katerekoli vrste. Cl. 4?. Minister za trgovino in industrijo in ban banovine Hrvatske predpišeta sporazumno z ministrom za kmetijstvo In ministrom za socialno politiko in ljudsko zdravje določbe o mletju pšenične moke in omejitve vrst pšenične moke in kruha iz take moke, ki se smejo dajati v promet. Čl. 5. Kdor se pregreši zoper določbe te uredbe, se kaznuje z zaporom do 30 dni in denarno do 50.000 din. Te kazni izreka občno upravno obla-stvo prve stopnje. Ta uredba je stopila v veljavo dne 17. maja t. 1. Borba proti špekulantom Ministrski svet je predpisal uredbo glasom katere lahko pošljejo splošne upravne I. stopne oblasti na prisilno bivanje v drug kraj proizvajalce, posrednike in prodajalce če: 1. dvigajo cene živilom in ostalemu blagu čez meje, katere dovoljujejo odredbe uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije ter uredbe o nadzorstvu nad cenami, 2. če kupičijo živila in drugo blago z namenom, da bi živila ali blago umaknili iz prometa in s tem dvignili njihovo ceno. Prisilno bivanje ne more trajati dalje, kakor 6 mesecev, v ponovnem primeru pa ne več kot eno leto. Splošne upravne I. stopne oblasti pa lahko pošljejo one osebe, ki so bile že enkrat pravomočno obsojene radi gori naznačenih dejanj poleg prisilnega bivanja tudi na prisilno delo in sicer tja, kamor jih bo oblast poslala. Sklep o pošiljatvi se mora takoj dostaviti sreskemu sodišču, ki je pristojno za kazenski postopek proti osebi, ki je poslana na prisilno bivanje. Ta odlok se smatra kot kazenska prijava. Proti odločbi I. stopne oblasti je dovoljena pritožba na bansko upravo v roku 8 dni od dne sporočila. Sresko sodišče pa, ki je pristojno za kazenski postopek proti osebi poslani na prisilno bivanje, bo izreklo najkasneje v roku 14 dni od predložene prijave razsodbo o kazenskem dejanju, zaradi katerega je bila ukazana pošilja-tev na prisilno bivanje oziroma na prisilno bivanje in prisilno delo. Pojasnilo kralj, banske uprave v pogledu prodaje in potrošnje mesa Kralj, banska uprava je izdala okrožnico, v kateri .pravi: Klanje živali ob brezmesnih dneh ni prepovedano, ampak samo prodaja. Ob dneh, ko je prepovedana prodaja treh vrst mesa (govejega, telečjega in svinjskega) ni prepovedana prodaja drugega mesa kot n. pr. drobnice perutnine itd., kakor tudi ne prekajenega in suhega svinjskega mesa. Pod pojmom meso pa je razumeti tudi drobovje in vse ostale užitne dele govedine, teletine in svinjine. Glede omejitve klanja telet velja prepoved samo za živali ženskega spola, ni pa omejitev za živali moškega spola. Ne smejo se torej klati junice, telice, ženski telički. Omejitev glede zaklanih prašičev se nanaša samo na mlade živali tkzv. odojke. Omejitev se torej ne nanaša na dorasle svinje glede katerih velja čl. 1. uredbe, da se ne sme meso prodajati v torek in petek. Na intervencijo zvezne uprave potom Državne zveze pri ministrstvu trgovine in industrije smo dobili poročilo, da se smejo v brezmesnih dnevih dajati vsi suhomesnati izdelki, kakor n. pr. šunke, salame, suhe klobase, slanina in razni užlčki proizvodi. Kar pa se tiče prodaje vampov, led' vie, jeterc, nog, glave itd. t brezmesnih dnevih v gostinskih obratih pa poudarja poročilo Državne zveze, da je rešenje za dovolitev prodajo naznačenega drobovja že sestavljeno in čaka le na podpis trgovinskega ministra. Zato priporočamo članstvu, da so čez nekaj dni informira pri pristojnih združenjih, v koliko je trgovinsko ministrstvo dovolilo prodajo vampov, jeterc, ledvic Itd. v brezmesnih dnevih, d očim naj se do končne rešitve tega vprašanja točno drži razpisa banske uprave. J/-, ^ORSK.1 0 Prava domača kapljica FRUŠKOGORsIf BISER PRVOVRSTNA VINU V SODIH IN STEKLENICAH VELEKLETARSTVA B.mOS€R Z E M U H - MOSEROVA I Zastopstvo v Ljubljani M. CESAR LJUBLJANA VII - Gasilska 3 Tel. 2369 Zahtevajte ceniki Najvišje cene kruha v Sloveniji Ban dravske banovine je odredil te*le najvišje cene kruha: a) za 1 kg belega kruha iz pšenične moke št. 0 ali Ogg . do din 5'40 b) za 1 kg polbelega kruha iz moke št. 4......................do din 5 — c) za 1 kg črnega kruha iz moke št. 5 in 6 . . . - do din 4’50. Vse dosedaj izdane nasprotne odobritve cen kruha izgubijo veljavo. Ob zaključku lista smo izvedeli, da je Ljubljanski velesejem preložen! Iz organizacij Poročila občnih zborov priobčujemo po vrstnem reda In po razpoložljivosti prostora. Združenje Mozirje. V gostilni gospe Kampjut Lucije se je vršil pod predsedstvom g. Goričar Marije dne 3. februarja redni občni zbor v Mozirju. Tega zborovanja se je udeležil tudi g. sreski načelnik in odposlanec zveze. G. predsednik se je takoj po pozdravu članov in navzočih odposlancev spomnil tudi umrlih članov in sicer gg. Kolenc Franca, Majerhold Antona ter Strnad Franca, katerim je članstvo v njihov spomin zaklicalo trikratni »Slava«. G. predsednik je nato poročal o delovanju zadruge ter o zavzemanjih zadružne uprave, da bi se ukinile tež-koče pri gostilniškem poslovanju. Poročilo predsednika je bilo z odobravanjem vzeto na znanje. Obračun izkazuje pri dohodkih 5.971 din, pri izdatkih pa 4.569 din. Na predlog nadzornega odbora je bila soglasno podeljena razrešnica. Nato je povzel besedo zvezni odposlanec, ki je v lepem govoru očrtal trud zveze, kar so zborovalci z zadovoljstvom, vzeli na znanje. K besedi pa se je priglasil tudi g. sreski načelnik, ki je pozdravil zborovalce, ter omenil, da je zelo vzradoščen, ko vidi, s kakšnim zanimanjem se udeležujejo gostilničarji njegovega okraja stanovskih zborovanj. Istočasno je tudi obljubil vso podporo od strani sreza. Apeliral je-na zborovalce, da naj delajo roko v roki in naj prenašajo bremena z udanostjo in dobro voljo. G. predsednik Goričar se je g. sreskemu načel- niku za njegove odkrite in podučne besede zahvalil ter ga prosil, da naj posreduje pri okrajnem ■ cestnem odboru za čiščenje prometnih cest, kajti letos se je isti prav slabo zanimal za oranje snega s plugom. Nato so se obravnavale še razne druge stanovske zadeve, nakar je g. predsednik Goričar zaključil občni zbor. Združenje Tržič. V gostilni g. predsednika Kavčič Josipa se je dne 13. februarja t. 1. v navzočnosti zveznega odposlanca vršila 29. redna letna skupščina združenja v Tržiču. Po pozdravnem nagovoru g. predsednika in po predsedniškem poročilu je g. tajnik Brodar omenil, da šteje združenje 51 članov in članic in da je v preteklem letu umrla prezgodnje smrti ga. Primožič Ida, kateri so v njen spomin zaklicali navzoči trikratni »Slava«. Združenje je v preteklem poslovnem letu priredilo kletarski tečaj, ki je bil silno dobro obiskan. Po tečaju so si tečajniki ogledali obširne vinske kleti na Pobrezjah. Lansko leto je združenje organiziralo ob priliki zvez. občnega zbora tudi izlet v Trst in Benetke. V letu 1939. je imela uprava štiri seje in tri članske sestanke, dočim je bila pisarna obložena z velikim pisarniškim delom. Največje zlo povzročajo v tem združenju razni šušmarji, kateri se preveč tolerirajo od strani obrtnega referenta pri sreskem načelstvu v Kranju. Istotako se šušmarstvo vrši v neomejenem obsegu na Golniku. Predsedniško in tajniško poročilo sta bili soglasno sprejeti, nakar se je obravnavalo blagajniško poročilo, ki izkazuje pri dohodkih s saldom iz leta 1938. 12.077.75 din pri izdatkih 8.213 din. Na predlog g. An-kele se je podelila soglasna razrešnica. Proračun za leto 1940. izkazuje pri dohodkih 6.300 din, pri izdatkih 6.285 din ter so ga navzoči člani soglasno odobrili. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika dosedanji predsednik g. Kavčič Josip, za podpredsednika g. Ankele Ivan, za odbornike pa gg.: Sušnik Fr., Brodar Franc, Babič Francka, Zaplotnik Franc, Elsner Ivanka, Primožič Franc, Košir Vinko, Poljane Franc, za njihove namestnike pa gg. Sajovic Janko. Je»enc Anton, Šlibar Joško. Djor- »»»V Pristna in priznano pitna HALOŠKA VINA priporoča cenjenim gostilničarjem VINARSKA ZADRUGA V PTUJU Pivovarna Jos. Tscheligi v Mariboru Koroška c. 2 - Telefon 2335 priporoča svoje izborno PIVO NUJBOLJSE KVALITETE * Opozorilo gostilničarjem združenja Dim I fresko načelstvo v Ptuju je odobrilo rlUJ • nov cenik o jedilih in pijačah v gostinskih obratih, kateri mora biti izvešen na vidnem mestu v lokalu. Zglasite se v vaši zadružni pisarni, kjer dobite vsa potrebna pojasnila djevič Mela, v nadzorni odbor gg.: Primožič Joško, Kuhar Ignac, Lončar Ivanka, namestnikom pa gg. Zupan Franc, Žagar Ana. Nato je podal zvezni odposlanec poročilo o delovanji zvezne uprave, nakar se je zaključil občni zbor. Združenje Kozje. V gostilni ge. Friš-kovič Marije se je pod predsedstvom g. Andrej Kolarja vršil dne 15. februarja redni občni zbor. G. predsednik je pozdravil navzoče člane nakar je podal poročilo o umrlem g. Friškoviču, novi tajnik g. Sotošek Vilko, iz katerega posnemamo, da šteje združenje 69 članov in da je imela zadružna uprava precej posla z reševanjem številnih spisov in s pobijanjem šušmarstva. Poročilo se je soglasno odobrilo nakar se je začelo obravnavati blagajniško poročilo, ki izkazuje pri dohodkih 5.367 din, pri izdatkih pa 3.171 din. Na predlog g. Debeljaka Matije in g. Mačka se je podelila upravi razrešnica. Proračun pa izkazuje pri dohodkih 4.235 din, pri izdatkih pa 3.865 din, ter je bil isti soglasno sprejet. G. predsednik se je spomnil tudi smrti tajnika g. FriškovT-ča Ignaca ter je v čast njegovemu spominu prekinil zborovanje za pet minut. Po pozivu g. predsednika, da naj se člani malo agilneje udeležujejo zadružnega delovanja je bil redni občni zbor zaključen. Združenje Cerknica. V prostorih predsednika g. Janka Mlakarja se je vršil na Rakeku dne 11. marca občni zbor združenja gostin. podjetij Cerknica—Rakek. Tega zborovanja se je u-deležilo 37 članov, 9 je bilo upraviče- no odsotnih. Navzoča sta bila tudi zbornični svetnik g. Ivan Škrlj ter zvezni odposlanec. V predsedniškem poročilu je omenil g. predsednik, da se članstvo premalo zanima za svojo obrt, ker se ne briga za davčna vprašanja in tudi ne sodeluje pri preganjanju šušmarstva, kar so vzeli navzoči z zgražanjem na znanje. Blagajniško poročilo izkazuje 6.592.24 din dohodkov in 6.530.24 din izdatkov. Proračun pa 7.476 din dohodkov in istotoliko izdatkov. Na predlog upravnega odbora so dobili zvezno diplomo sledeči gg. člani: Mehle Združenje v Ljubljani. V kolodvorski restavraciji v Ljubljani se je dne 15. marca 1940. vršil v navzočnosti 110 članov 49. redni občni zbor. Po pozdravu g. predsednika Dolničarja je sledilo njegovo obširno in temeljito poročilo, ki je zajelo vse važne dogodke preteklega leta. Z ozirom na njegova izvajanja se je oglasil k besedi obrtni referent mestnega poglavarstva g. dr. Brilej, ki je poročal o podeljevanju “gostinskih obratov, o turizmu v kolikor se nanaša na mesto Ljubljana, dočim se je g. višji komisar Havec bavil z vprašanjem davščine na potrošnjo. Navzoči predsednik zveze g. Majcen Ciril je sporočil delo zvezne uprave in pa Zbornice TOI, ki sta v vsakem pogledu imeli pred očmi tudi interese ljubljanskega gostinstva. Iz tajniškega poročila posnemamo, da je imela uprava 12 rednih in 4 izredne seje in da so bile seje vedno sklepčne. Združenje šteje 345 članov. Vseh uslužbencev je zaposlenih 910. Blagajniško poročilo izka- zuje dohodkov 519.983.06 din in istotoliko izdatkov. Proračun predvideva pri dohodkih in izdatkih 324.297 din. Pri volitvah je bil izvoljen celokupni upravni odbor edino s to izjemo, da je na mesto odstopivšega g. Kolška stopil g. Mlakar Rudolf, v nadzorni odbor pa g. Turk Vladimir. Na koncu so se obravnavali še razni predlogi, nakar je bila skupščina zaključena. Raznoterosti — Vzorčni velesejm v Ljubljani. Od 1. do 10. junija se bo vršil kot 47. razstavna prireditev letošnji pomladanski velesejm. Kot posebne razstave so predvideni automobili in motorna kolesa, pohištvena in stanovanjska oprema, mala obrt, razstava o zaščiti pred napadi iz zraka, zobna tehnika, vsakdanja prehrana, domača obrt, turizem in moda. — Višina prodajne cene moke na debelo. Urad za kontrolo cen pri ministrstvu za trgovino in industrijo je določil, da smejo vsa mlinska podjetja in trgovine z moko na debelo prodajati vse vrste moke razen moke št. OOg in Ogg, živinske moke in otrobov po cenah, ki smejo biti pri 100 kg za največ 60 din višje od cen z dne 14. februarja t. I. skupno z vrečami brez davka na poslovni promet. S 4S & 0 «8 kupnjte le pri Vinarski zadrngi Ljutomer P ETER ST E P IČ (Lastnik Mirko Stepič) Veletrgovina z vinom Ljubljana VII. (Sp. Šiška) Telefon 217 1 se priporoča cenj. gostilničarjem a solidno postrežbo prvovrstnih vin 999 90 W ± SPECIALNA TVRDKA Z A HARMONIK E IZDELOVANJE HARMONIK jOSIP FLEISS • (Prej F. Lubas&sin) • LJUBLJANA, TYRŠEVA 36 D D P E L N R U I S K A Ž B A I V O V A R NE „union LJUBhJflnfl PRIPOROČA S V O I E IZBORNE IZDELKE: SVETLO IN ČRNO union pido v sodih in steklenicah vsem cenj. gostom in gostilničarjem Z odličnim spoštovanjem Delniška družba pivovarne »» umorr-iriiiBiriflnfl a«*««« Za uredništvo in Zvezno tiskarno v Colju: Josip Kladnik. — Za lastnika: »Zveza združ. gostil, obrti dni v. banovine v Ljubljani«: Perc Karol. — Oba v Celju.