Štev. 202 KiT, torek 20. julija '909 Tečaj XXX ■spra IZHAJA VSAKI DAN adi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih cb 9. zjutraj* Posamične štev. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) y mnO'ir'h iabakamah v Trstu in okolici, Gorici, KraDju, Št. Petro, fofštojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ini, Dombergu itd. Zastarele SteT. po o nvč. 00 stot.). oolasi se računajo na milimetre • si kosti 1 «oione. CENE : Trgovinske in obrtne oerlaen po C 3t. mm, .-.smrtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih '.;v>dov po i O st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-aianj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". noss&cs NAROČNINA ZNAŠA za vse leto 2a. k. pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava -e ozira, »•.ročnini TI« nedeijciro lz:*&nj* „EDI^^STI" at.n^ : ocl»- —— le tno K 5-SO. iiol le t i CO »• ■■ — Vsi dopisi naj >e pošiljajo na uredništvo i:>t.i. N« !-acko- T'ioa pisma se ne sprejemajo in rokopisi s;; vračajo Naročnino, oglase in reklamacij«: je poši'.j ;ti r • upravo ii-tA. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Gatstti 18 (Narodni Glasilo političnega društva „Edinost" Primorsko. je moč I Giorgio Poltno-h rini I nični račun It. 84V652. TELEFON 5t. 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Sklicanje tržaškega in isterskega deželnega zbora. DUNAJ 19 Jutršnja „Wiener Zei- tocg" priobči cesarjev patent, a katerim t za 22. iu rin sklicana tržaški in iaterski *ržz\ni čbor. Sklicanje st) j'e izvršilo, da se na eni strani da Ž3 v jeseni laiiikeg^ leta izvoljenemu dželcemu zboru istetsksicu priliko, da izvoli deželni odbor, na drugi štreni pa, da e omogoči kon»t tairaaje tuu"- a - svoje pravice na Š.an.ko in zato je ietal Sklicatelj snoda. dr. R y b a r ]e pozdra-1869 v španskih baskiških pokrajinah iz.! zborovalce kratkem nagovorom, v katerem bruhnila kaTstiška ^sVaTaT ki soVpa kmaTu! ^ naglaša!, da morda še nikdar, odkar imamo španske vladne čete udušile, -isto tako jo iz-,* konstitncijo, m bilo tako živahnega podietei poakus ustaje leta 1870. Potem je leta1 Političnega življenja, kakor je imamo zadnje klubaSevedno združena v „Zvezi". 1872 (uo je vladal na Španskem kakor kralj, P& , ae .m,mkdar » • _ _ _ _ ____ AnlA n nca I n.TAalftnflnin trt bftF «3 CU.IOI \J& taktičnih vpraŠsniih nas rot; v'jdi in ragim stranki;m je odločala „Narcdoa zveza^. Kasneje tmo u^t arili §e 5irSo zvezo- S čefikimi katoliško-na:odn:*mi in staroru*kimi poslanci smo ustanovili „Slov. centru m*4. To je bila že precej močna tvrrba. da smo se mcg'i nadejat', da bo upošte^na. A'i pokazalo ie je, da tudi ta np z idoiča ; frebnlo je zdiužiti še več mnči. Tudi to se oam je pnsrečiio. Stranka csntruma ia vse če§ke stranke so ee zdru*il9 v takozvano „Slov. Jedno t ow. V tej orgauizaciji so bili združeni vri Slovani razuo Poljakov (3-len vriSč) in MJadorusinov. Bilo je v klubu kakih 120 poslancev. Seveda so vsi v „Jednoti" združeni klubi obdržali prejSnjo svobodo, le v važnih vpraš^niih taktike za skupne cilje so post pali sporazume o. „.Jednota" je skušala pridobiti še drugih slovanskih poslancev, kar ne iej je poirečf.o. Poljska ljudska strank* «e ie rekako odda-llila od poljskega „Kola". Ni *icer formalno vstopila v ^Jedncto", ali podpirala jo je. Istoteto tudi Maloruii, ki so t»e obvezali podpirati borbo proti vladnemu zistemu. Pri tem po moram še posebno naglasiti, da sta oba jugoslovanska italijanski princ Amedeo, ki se je leta 1873 odpovedal) zopet izbruhnila domača vojna. Vrbno poveljstvo nad protuvladnimi četami je imel den Karlos in večkrat so bile vse severne pokrajine v njegovi oblasti, dočim je brat še m salo o nas Jugoslovanih kakor se sedaj, pa je prišlo do tega, da morajo govoriti o ras, da se na« ne zamoičuje — kakor se nas je porebno tu v Trstu v prejšnjih časih hct^lo ubiti z molkom in pota;evanjem — to don Karlo tov vodil vojno v ' Kataloniji. Med Je ^rjvzročila obairukcija. tem so leta 1874 Španski kortesi progias:li! Ra-^ična so tudi mej Slovani mr^nia o kraljem don Alfonza, sina kraljice Izabele, opravičenosti te poslednje. Eni jo hvalijo, PolEgcma je don Karlosu zmanjkalo denarja, drugi obsojajo — on. govornik, pa hoče g> da bi vzdrževal veliko armado in nadaljeval vojno in zato se je karlistiški general Cabreres voriti povsem nevtralno, nost, ker so naii ljudje To mu ne tudi njega v dolžna rav- podvrgel novemu kralju Alfonza. Njegovemu; nost vpraševali, kako misli. Zato je sklical ta izgledu je sledilo mnogo časnikov, dočim so se javni shod, da spregovori ne le pred okoli-dru?i umaknili na Francosko. Meseca janu- čamkimi, ampak tudi mestnimi volilci, ki so arija 1876 je vladna armada z večimi eilaai oddali svoje glaeove za slovenske kandidate, napadla karlistične postojanke, je prodrla ▼ Govornik je v toplih besedah zahvaljeval b&iiiilke pokrajine, ki so ostale zveste preten- zborovalce, da so prišli v tolikem številu in dentu don Karlosu in je 19. februarija 1876 pokazali s tam, kako se zammajo za poli-za^zela Estetto. Devet dni pozneje je kralj : tične dogedke ne le v svoji ožji domovini, Alfonz imel svoj vhod v mesto Pamplona. ampak v monarhiji sploh. Istega dne je don Karlos s ostankom svojih Na predlog govornikov je bil izvoljen Č3t prekoračil francosko mejo in «e je naj-! predsednikom poslanec in mestni svetovalec Iprei podal v Pau. Od^tam je dne 1. marca Štefan Ferluga, ki je tudi hvalil zbo-! 1876 izdai proglas na Špance, v katerem je rovalce radi njih zanimanja za vse, kar se rekel, da te utegne še povrniti na Špansko, tiče koristi našega milega naroda, Pozneje ni nikdar ve5 stopil ni španska tla. potem podelil besedo poročevalcu Don Karlos ie mnego potoval, tako n. pr. je Rybžfu. prepotoval Združene države, Meksiko, Indijo., slovanske stranke v parlamentu. P-znoje »e je nastanil ▼ Avstriji, v zadnjih letih w r., je stalno bival v Benetkah v palači Loredan. V Ce ste čitali v časopisih — je Trstu je don Karloa zadnjič bil s gvojim; gofornik — in zasledovali g-.banje v mentu, naleteli ste gotovo na različna imena skupin in strank. Toliko jih je, ea jih -,e res bil s braćom Aifinzcm spomladi leta 1888, ko bo rjegovega očeta pokopali v baziliki sv. Ju«ta. Njegjva mali princesinja Marija Beatrica je zadnja svoja leta preživela v Gorici, kjer je u^arlA 16. marca 1896. Don Karlos je bil dvakrat ožsnjen in je dru. začel parla- težko razločevati. Tudi mi Sl. v n: em b li razdeljeni na razne it ranke in kiube. Vb i;d ume7anje mojih poznejih izvajanj dovolite mi, da vam imenoma navedem nekatere te Don Karlos je du avatrat oz8njen: ▼; «« vai" prvem zakonu s priacesinjo Margarito Bour- j parlamentarne skupine. tf.>n-Parmsko, ki je umrla dne 29. januariiaj To so bili: Češki klub, klub čeških i ; v drugem zakonu od 28. aprila 1894 s prmcesinjo Marijo Berto Rohan, rojeno 21. j ma a 1860. Iz prvega zakona je pet otrok, med temi princesinja Blacka, rojena v Gradcu jdae 7. septembra 1868, porcCena dne 24. oktobra 1889 z nadvojvodo Leopoldom Sal-vatoqem, in princ Jayme, rojen dne 27. ju-| ni]a 1870 v Veveyu v Šfici. ki je carski | ruski poročnik v Grodnovsk.-m gardnem husar-■kem polku v Varšavi. Vest o smrti dou Karlosa je iznenadila, kajti še le pred kratkem je okolica njegova de meo tirala vest, ki co jo prinesli časniki, da je doc Karlos bolan. Dna 15. t. m. ga je pa zadela kap in ▼ nedeljo ob 5 in pol uri je POD e K Fran Barbo, onet pospeševalec liro. protestantovske književnosti. Spisal IVAN STEKLASA. Klombner je med tem priporočal Un» pnadu za pre»€ditčjja na hrv«Ski jezjk Via-č;ća Frankovićtt, če§} da zna dobro glagolico in cirilico, in da v hrvaškem pismu ni bolj veSčega od n;ega, a pievajanje pod njim bi napredovalo gotovo prav hitro (Kostrenčić str. 61, 72). Vlačič Frankovič pa ni bil pristaš vriirtemberškegA veroizpovedanja, pa ga zato Ungnad ni hotal sprejeti. L. 1563 je Viačič sicer priSel v wiirtt:iBber6ko tiikarno ter izjavil, da je pripraven delati. Klombner ga je ie vedno priporočal, da mu izro&ijo prevajanje na hrvaški jezik, toda do tega bržkone ni p:i£Io. Ucgaadu se je med tam posrečilo, da je dobil druga dva duhovna, ki sta poznala cirilico in glagolico. Eden je bil Slovenec, doma bržkone od Metlike, drugi pa Dalroatinec. Prvi je umrl že med potom, a drugi ie prišel srečno v Tiibingen. S seboj je prinesel hrvaški prevod vulgate v glagolici, katero ie začel po njegovi trditvi prevajati že }. 1547, a jo dokončal 1. 1554. Toda la Dalmatinec je o»tal le štiri dni v Tubingacu. Iz avil se je na splošno začudenje, da je hotel samo pokazati, da je sv. pismo že prevedeno na hrvaški jezik, in da bili stroški za novi preved nepotrebni, ker se bo njegovo prevedeno sv. pi^mo tiakab. Na vprašanje, kje in kdaj, pa ni nič odgovoril, le toliko je omenil, da se ne bo tiskal niti na njegove stroške niti na stroške hrvaške tiskarne. Mogoče, da je bil ta duhoven goreč katolik, ki ni hotel, da pride na svitlo njegovo delo s pomočjo Ungoada. Ko so hoteli njegov prevod prispodobiti z drugimi, n ti tega ni dopustil, dasi mu je Vergerij obljubil 200 goldinarjev nagrade. Kasneje se ni o tem prevodu nič več slišalo. Primož Trubar je miilil, da je to bržkone odo s?, piimo, katero je dal stari brvaiki knez Beraardio Frankopan prevesti na brvaiki jezik od pe- agrarcev, češki katoliško-narodni klub, združenje čeških poslancev narodno-socijalnib, narodao-naprednib, državnopravnih, združenje poslaL?cev moravske ljud. ke stranke; petem rusko-narodni klub. Mi Jugoslovani smo bili razdeljeni na dva kluba: na katoliško narodri klub pod imenom „S 1 o v, k 1 u b", v katerem so bili združeni takozvani klerikalni poslanci. Drugi slov. poslanci in potem vsi iz Istre in Dalmacije v takoimenovano „Zvezo južnih Slovanov. To je trajalo jedno leto. Koncem min. leta na sta se obe jugoslovanski skupini združili v skupno organizacijo pod imenom „Narodna zvez a". Prejšnja kluba sta sicer ostala, ali o važnih tero duhovnov. O tem prevodu je Trubar večkrat slišal, ko je hodil v Šolo na Bek:, Šafai-ik misli, da je mogel biti prevod dogotovljen že 1. 1521, če že ne poprej, a oni dalmatinski innih je izdajal to delo za svoje, katero pa je bržkone samo prepisoval nekoliko let. Zato je Trubar nago var al svoje zemljake, da bi se potrudili k hrvaškim knezom, ne bi-li morda kje našli to sv. pismo ter mu je poslali za tisek, Posebno se je trudil Fran Barbo, da najde gotovo sv. pismo v hrvaškem jeziku. Meseca junija 1. 1561 je zvedel Barbo od nekega človeka z otoka Raba, da se nahaja tamkaj t samostanu hrvaško sv. pismo. Lastnik tega sv. pisma je bil o. Nikolaj Mojzes (Kostrenčić, str. 84). V nekem pismu Fabi-jana Kirchbergerja čitamo med tem, da je Mojzes prišel s Krka v Ljubljano (Kostrenčić, str. 128). V novembru L 1562 je Barbo zares privel tega patra ▼ Ljubljano. Pri tej priložnosti ae je izjavil tudi Klombner, Češ, da to sv. pismo ni delo tega patra razen enega odd.lka; ostalo da je dal prevesti ie knez Bernardin Frankopan. Morda je to bilo ono sv. pismo, katero je bil pred nedavnim Dogodki lanskega leta. — Program sedanje vlade. Tedanji minieterski predsednik B e c k je odstopil iz razlogov, ki še sedaj niso prav pojašnjeni. Nočem reči, da je bil nam naklonjen, aii bil je razumen mož, ki je uvideval, da &e ne sme samo govoriti in obljubljati, ampak tudi kaj storiti. Da »mo mi irž. Slovenci dobili na šolskem polju vsaj malenkost — podržavljenje nekoliko učiteljev — se nn-ram^ zahvaliti Becku. On je stcril vsaj en — prvi — korak v odstranjenje krivice, ki sa nam g}di. Beck je odstopil in — kakor rečeno — še danes se ne ve prav zakaj. Sluti pa se, <1 pod pritiskom nemških strank, ki jim je i>iio neprijetno, da bi biii tudi Slovani — da-si teorijo večino prebivalstva — primerno zastopani v ministerstvu. Sledilo je I. Bienerthovo neparlamentarno ministerstvo. V njem ao bili sekcijski načelniki, ki so vodili posamične resorte. Le tsk'jimeoo^am ministri-rojaki c?'so bili neparlamentarci. Ali ta vlada je trajala malo časa. Splošna želja je bila, da na me&to sekciiskih načelnikov stopijo parlamentarci. In res je (rišio. ko je bil državni zbor zaključen vsled češke obstrnkcije, II. Bienerthovo ministerstvo, v katero je pozval Bienerth parlamentarce. Te da kake ? Najhujše sovražnike Slovanov. In kar je najlepše, tudi take, ki niti niso bili več poslanci, pač pa so bili po svojem prejšnjem političnem in parlamentarnem delovanju pozetni kakor najhuji Slovanožici. To so : minister za nauk S t ii r g k h, za pravosodje Hochenburger in takozvani minister rojak dr. S c h r e i n e r. Ta poslednji, z velikim fanatizmom cdlikujoči se mioister daja signaturo vsemu ministerstvu! V ministerstvu &ta sictr tudi dva Poljaka in d?a Čeha. Ali njih vpliv je minimalen, ker glatno odločilno beaedo ima vedno Nemec dr. Scbr^iner. S prvega »e to še ni toliko poznalo. Ali pozneje je bilo kmalu jasno, da namesto politike Beckove, ki je boteia nekako izhajati tudi se Slovani, je stopila politika odkritega protežiran j a Nemcev na škodo Slovanov 1 Nemce se potiska povsodi naprej a Siovane cd:iva in zapostavlja. Toda iednega vendar ne more doseči ta zittem, tudi če oi pristopilo še 100 Schteinerjev, t: ga u«mreč, da bi iz naše države napravili nemško dr- prineael neki pater v Tiibingen ter ga tukaj * pokazal Vergeriju, Z* tam smo omtnili, da je to sv. p:smo bržkone ono po Bernardicu Frankopanu prevedeno t-r čuvano v nekem frančiškanskem samostanu na otoku Rabu, pa ga je bržkone vzel zdaj eden zdaj drugi pater v nadi, da ga dobro proda. Sprejem patra Mojzesa je bil prav slovesen, Na dan sv, Katarine 1. 1562 so se zbrali radi tega v Ljubljani v mestni zbornici mnogi plemenitaši in stanovi kranjski s svojim upravit^liem Joštcm '^allenbergom (1558-1566) a Fran Barbo je privel tjakaj svojega patra Mojzesa, Na vprašanje, kaj išče za svoje hrvaško sv. pismo, odgovori pater Nikolaj Mojzei, da je to veliko delo, s katerim se je on mučil dolgo časa, ker ga je prevajal iz izvirnika. Oa bi to sv. pismo odstopil, ko bi mu st&novi preskrbeli škofijo v Trstu ali v Pičanu pri Pazinu. Ako mu dado pa 300 cekinov provizije, bi on to sv« pismo prepisal v treh letih ter priredil za tisek. Ker so pa to bile prenapete zahteve, m prišlo do pogodbe in pater Mojzei te je vrnil domov na Krk kjer je umrl med potom (Koitrenćić str. 128.) (Pride še.) Stran II EDINOST" št. 202 V Trstu, dne 20. julija 1909 žavo. Pač pa je ta zistem dosegel t polni meri jedno: da eo namreč razun Nemcev vsi nezadovoljni! Tatje program sedanje B i e -nerthove vlade. Sicer ne odkrito priznan in pitan. Ali vendar program, k e r a e dosledno izvaja, vzlic vsem zatrjevanjem bar. Bienertha. da je nepristranski in da želi pomagati vsemi To svojo trdt"5v hočem podpreti z nekoliko konkretnih izgledov iz vsakdanje prakse. _ (Pride še.) Objektivnost Bienerthove vlade v zrcalu železniške uprave. (Interpelacija posl. Matka M a n d i ć a in tovarišev na mi iistra predsednika in ministra za železnice v seji zbornice poslancev dne 6. in lija). Neprestanih pritožeb proti npravi državnih železnic in menim podrejencem v obče, posebno pa na našem juga, ni več ne konca ne kraja. Tu ne pomagajo več ne pritožbe, ne predle gi, ne interpelacije v parlamenta, kakor tadi ne privatne pritožbe na samem ministarstva za železnice, prati vedno naraščajočim težnjam po ponemčevanjn našega naroda v krajih ob državni železnici, in po odtiskanja našega hrvatskega in slovenskega ur-adništva iz službe državnih železnic. Doslej se je dozdevalo vsaj, da je vprašanje germanizacije v naših deželah prepuščeno na voljo pojedinim osebam, ki imajo v tem pogledu ne le povsem svobodne roke, ampak so — kakor je naglašeno v neki interpelaciji prvopodpisanega od dne 8. junija t L na njegovo prevzvišenost ministra za železnice — podpirane take težnje tudi od samega ravnatelja državnih železnic v Trstu. Nu, odslej moramo smatrati, da je delo germanizacije in odtiskavanja našega uredništva, vzela v svoje roke uprava državnih železnic sama, ker drugače si ne moremo tolmačiti dejstva, ki je navaja slovenski dnevnik „Edinost*, izhajajoči v Trstu, pod št. 183 od dne 1. t. m. pod naslovom „Barona Bienertha objektivnost", ki je je dobil, kakor na* glaša, iz povsem zaupnega vira in ki se glasi v originalu: „ Barona Bienertha — objektivno it! Te dni se je ministeriki predsednik zopet široko-uatil v parlamentu., da je njegova vlada strogo objektivna in enako dobrohotna do, vseh narodnoiti. Poiebno slovesno pa je na- { kakor je to naš vodja dr. Lueger že opeto- žinskega oddelka kolesarskega društva vano n b glasa 1, ravno v trializmu rešitev za „Balkan", a sta snela društven znak. bodočnost. CianI nabrežinskega oddelka kolesar- Dogodki zadnjih tednov v parlamentu so skega društva „Balkan * nabrali so cele zopet enkrat dokazali, da se na vodilnem pesti 2ebljev. Dalje je konstatirano, da mestu nočejo odločiti resno za uresničenje je bila že pred štirim! zjutraj polna tega načrta. Dela se raje enodnevno politiko; cesta kolesarjev, ki so trosili žeblje po živi se od roke v usta, mesto da bi z dale- j cesti. A ne samo to! Govorilo se je celo, kosežno politiko velikih potez poskrbeli tudi za daljno bodočnost, v kateri bo monarhija ravno na jugovzhodu izpostavljena težkim skušnjam". Javen shod S. L. S. v Ljubljani. V nedeljo se je vršil v Ljubljani shod S. L. S., na katerem je pcročal dr. Šusteriič o položaju, ki je nastal po raključenju drž. zbora. Izrekel se je za zedinjenje Jugoslovanov, Bosansko agrarno banko je imenoval evropski škandale V zadnjih 50 letih se ni zgodil v Evropi sličen škandal kakor z ustanovitvijo te oderuške banke. Izjavil je, da ne hrepeni po ministerskem sedežu. O italijanski pravni fakulteti je preciziral znano slovensko stališče. Dr. Susteršiča so obsipali s cvetlicami. Shod je izrekel poslancem S. L. S. zaupnico. — Zanimivo je, da je poslal načelnik „Poljske ljudske stranke" Stapinski na shod fledeči brzojavni pozdrav DUNAJ 18. Želel sem biti osebno na vašem današnjem shodu. Bolezen je preprečila. Torej pošiljam brzojavno srčne pozdrave od poljske ljudske stranke vaši slavenski ljudski stranki. V edinosti ljudstva je sija naroda. Neustrašimo se groženj nikogar. Že poznamo zvijače. Če Bog da, na jesen popolna unija slovanskih poslancev pod voditeljstvom Šnsteršiča, Kreka in Praška. — Živeli taki voditelji. _Stapinski. DROBNE POLITlONE VESTI. Najviši sanitetni svet. Dunajski listi poročajo : Na jeien se preosnuje najviši sanitetni svet. Število členov se pomnoži na 40; razun tega se osnuje pododbore, katerim se izroči posamične referate. Le posebno važne stvari se bodo razpravljale v plenumu. Pouk t drugem deželnem jeziku. Iz Olomuca poročajo: Občinski svet je sklenil uvesti na nemški deški meščanski šoli češčino kakor obvezni predmet. Srbski kralj Peter se je s prin- glašal, da njegova vlada odločno odklanja cesinjo Heleno podal v Ribarsko Banjo. Pre vsako vplivanje Tem slovesnim burno ploskali ostajajo vendar od strani političnih strank, zatrjevanjem so sicsr baje v parlamentu, ali radi tega neresnična, v navskrižju z i stolonaslednik Aleksander se na nasvet zdravnikov poda v Rogatec. dejstvi. Odločilna so pa menda dejanja in ne besede. iBte dni, ko je baron Bienerth zagotovil, da njegovo vedenje je odtegneno vsakemu vplivu od strani političnih strank, smo doznali mi iz povsem zanesljivega vira, da je nemški narodni svet razposlal okrožnico, katero naznanja, da ima mest na državnih železnicah ! 1 Prosimo: nemški narodni svet ima oddati toliko mest na državnih železnicah 1 Je-li Skandali pri nedeljski mednarodni kolesarski dirki. Nečuvena perfidija. — „Piccolu" in „Indipendentu". Včerajšnji „Piccolo" piše, da so zastavili lat okrožnico, s nedeljsfc dirki okoličani z vozički na roke oddati kakih 200;nalozem z ^ .mle*?> nekater«? ^lesarjem namenoma pot in tako provzročili, da sta ponesrečila kolesarja Marcheta in Bianchi. Dalje pravi „Piccolo", da je bilo po cesti med Kon* tovelom in Nabrežino natresenih na stotine da se je trosilo žeblje z nekega avto mobila! A da niso bili to slovenski kolesarji in artomobilisti, je najlepši dokaz, da je od dveh slovenskih dirkačev — Maroli in Benko — zadel Maroli že kakih par sto metrov cd starta na prvi žebelj. Da so slovenski kolesarji natrosili žeblje, bi bil Maroli to gotovo znal, da bi se bil znal ravnati. A zgodilo mu se je enako tudi v Nabrežini. Sumljiva je tudi okolnost, da je bilo za neke tržaške kolesarje pripravljenih kar pet reservnih koles, kar je najbolji dokaz, da je moral dotični znati, da so natroSeni po cesti Žeblji. In pri vseh teh dokazih se drznejo ita* lijanski listi rvračati krivdo na Slovence ! To je perfidija, kakoršne sploh ni mogoče primerno kvalificirati! Vendar s tem škandal še nikakor ni izčrpan. Dokazano je, da mnogo italijanskih kolesarjev niti ni bilo v Kor minu, pač pa se jih je prištelo med zmagovalce na cilju v Trstu. Vstavili so se ob cesti v kakem jarku, grmovju ali gostilni ter se lepo vrnili v Trst kot zmagovalci. Eden teh je gospod de Gaspari od društva „Liberi e forti". Sploh pa čemu bi rabili še dalje be sede ? Najlepši dokaz za nepravilnosti, ki so se godile, je, da darila niso bila razdeljena, ter da je zahtevala večina dirkačev, da se dirko uniči in da se eventuelno vrši drugo tekmovanje. Cela vprizoritev gotovo ne služi v čast društvu „Liberi e farti". Štrajk v niška uprava je nemškemu narodnemu svetu — torej politični Btranki — podelila pravo, da ob imenovanjih stavlja svoje predloge, ki bodo — na tem seveda ne dvomi nikdo — za železniško upravo merodavni. Sedaj se ne bo čudil nikdo, da je na slovenskih tleh toliko železničarskih — Vizerjev. In baron Bienerth nam v parlamentu deklamira o neodvisnosti svoje vlade od političnih strank ! Naj se izrazimo najmileje: o, Bienerthova vlada, tvoje ime je — neiskrenost in zabrbtnost!1* — glasom zatrdila nekega gostilničarja — dva sloven. kolesarja, ki sta stalna obiskovalca „Narodnega doma". Ta dva da sta šla malo pred dirko naprej zavitkom, polnim žebljev. Tako „Piccolo". „Indipendente" je šel še dalje, ter piše da je obvestil neki slov. list Slovence v obče, a one v okolici posebej, s prozornim namenom, o nameravani dirki. To kar pišeta imenovana lista, je prosta infamija, je pavšalna obdolžite v vseh okoličanov in Slovencev v obče in mi na omenjena [očitanja ne smemo in ne moremo molčati. Minoli petek in soboto je ^'izdalo vodstvo tovarne na štrajkujoče delavstvo sledeči poziv: Našim delavcem I Štrajk, katerega ste Vi hoteli, je pripra* vil Vas in Vaše družine ob Vaš dobri in gotovi zaslužek in Vi ste izgubili stem plačo 6.ih 'tednov. Sporočamo Vam, da bi nam ob sedan-njem slabem kupčijskem stanju predilnice, kar lahko razvidite iz časopisor, bilo bil j še zapreti tovarno za delj časa. Ker pa nočemo, da bi ee nam očitalo, da se poslužujemo te okolnosti slabega kupčij ikega stanja, da bi držali zaprto tovarno in da Vas radi tega puščamo brez zaslužka, Vam naznanjamo, da začnemo spet delati v tovarni, če jih zahteva delo prostovoljno najmanj 150 delavcev predilnice in 15 delavcev barvarnice. Ajdovščina, dne 15. julija 1909. Za imejiteljstvo t3varne: I. A m m a n n 1. r. Na to izjavo, ki ni nič druzega.kakor hudobna zvijača izvabiti svoje žrtve zopet na delo pod istimi pogoji, pod katerimi je slavni Ammann s pomočjo svojih podrepnikov skozi celih 15 let izkoriščal in trpinčil slovensko delavstvo, je isto odgovorilo na shodu, ki se je ob ogromni vdeležbi vršil v nedeljo popo-ludne v dvorani Bratina v Ajdovščine. Shod, kateremu je predsedoval tov, Bu-dihna in ki se ga je udeležilo razun štrajku-jočih tudi vse drugo delavstvo iz Ajdovščine in okolice, je zopet dokazal, da je delavstvo strogo organizirano in da se v polni meri za* veda svojih dolžnosti. Potem ko je tovariš !JakliČ iz Trsta v enournem govoru raztolma-čil mahinacije od strani tovarne tekom štrajka, ki traja 2e dolgih 6 tednov, in ko Na podlagi navedenega stavljajo podpi-) , . P°gl?jmo Pred ^ko je s trditvijo i je konstatiral in dokazal, da je gori navedeni ca ■ 6 .. ?p ; J * -glede vozičkov na roko I Pred vsem treba poziv v sedanjem času, ko se nahajamo v SSdJSnSS SZ^E^E^loP^ da okoličani vozičkov na roko - zaJojni s tovarno, nesramno žaljenje delavstva, dedeče ^a^nfe železmce | prevažanje mleka - aploh nimajo. Vozički, ki se je hoče potom izstradanja zopet vpreoi i \ t r T7 • -a: ! ki so jih srečali kolesarji torej niso bili oko-j v jarem suženstva, je prišel do izbruha dolgo 1.) Je li Vajinima preuzvišenostima po-fličanski. No bili 80 t0 TOZjčki Kraševcev in let zatajeveni ponos slovenskega delavstva v znano, da je nemški narodni ■ ▼ e t |ker g0 teđ| Krivci Slovenci, je naša dolž-1 Ajdovščini, ki je v tem momentu glasno pro-razposlal okrožnico, s katero pn- inogtj da poja,njmo> da se v tem slučaju ni;testiralo in zopet priseglo, da ne odneha od za nikak slab namen. 'tvojih poštenih zahtev in ako bi bilo potreba Znano je, da je v Avstriji predpisano da'pri tem žrtvovati samega sebe in svoje dru- šlo občuje, da ima na razpolaganje kakih 200 mest na državnih železnicsh ? 2.) AU hočeta Vajini prevzvišenosti — ge teeba umafcQiti na đeino. Dotični naši Kra ako je zgornja vest resnična, na čemer dvo- 8e?ci in Krašovke so se tudi pravilno umak miti nimamo razlega — takoj ukreniti po- ^ 0 podpisu na deino, a dirkač Marcheti, trebne korake, da se temu pohujšanju nemu-, ^ ]{m je prišej naiprotij ge je držal italijan- stopi na pot, ter pokazati z deja- lkega praTiiaj ter je okrenil na levo. Dotični doma njem, da sedanja vlada ne stoji pod vplivom katerekoli politične stranke, ampak da žine. Na to je vspodbujal tovariš Jaklič navzoče, da vstrajajo naprej kakor so dose-daj, kajti o izstradanja tu ne more biti govora, ker imajo danes štrajkujoči na tisoče Slovencev za seboj, ki simpatizujejo i njimi in so pripravljeni jih tudi pod- kmetje so se nato hoteli umakniti • svojimi • , - • . , , , _ _ - * i vozički proti sredini ceste, na kar je začel jZ ujm ta«* »««• «*» P^jredHee^IptertL . . Sklenilo se je, da se odgovori na Am-sledi da je bil tu vsak slab namen izključen, j maonovo izzivalno izjavo, da se ne poda ju-Če zadene koga kaka krivda, zadene ista j tri v ponedeljek samo 150 delavcev v to-edino-le Marchettija, ki se ni informiral o predpisih, ki veljajo v Avstriji glede cestne policije. Ne smemo pa pozabiti, da bi gotovo nihče ne šel z mlekarskim vozičkom pod ko- r-anm **m j .• " . . r--------^.. jiisrcuBU lavirati lUTuu uuiu uruu urem ceste, nnT kar J« prevzviše- đa je bUo koDečno trčenje neizogibno. Iz tega nost, g. minister predsednik, opetovano in - - - - ---- ° tudi v zadnji čas v parlamentu trdil? Nemški krščanski socljalci trializmu. Neki krščansko socijalni poslanec piše v „Information" : „V Budimpešti se zopet zelo lesarja, ko tvori dostikrat tak voziček celo razburjajo radi nameravane ustanovitve me- premoženje dotičnega lastnika. A vsled konfu-sta guvernerja za Bosno in Hercegovino. V zije, Id je nastala zbog ponesrečenja Marchet-tem vidijo nov korak do trializma, ki se ga 'ti-ja, je ponesrečil tudi Bianchi. V tem oziru pa Ogrskem iz lahko umljivih razlogov boje ne zadene torej okoličane niti Kraftevce ni kakor ognja. Mi pa v omenjeni odredbi, 2a- najmanja krivda. ubog, ne moremo opaziti kakega napredka v! Poglejmo sedaj, kako je s žeblji, ki so označenem smislu, ker, ko bi bilo temu tako, bili natrefteni po poti I bi se moralo poleg novega državnega ozemlja1 Res je, da sta trosila žeblje dva združiti tudi kake dmge dežele v neko vrsto kolesarja v sivi obleki in z belimi ka-administratovne m gospodarske skupnosti z parni. Sivo obleko pa nosijo le členi ita-Bosno m Hercegovino, ali o tem ni čuti, ža- lijanskih kolesarskih društev. Omenjena varno ampak vsi, ter se enkrat za vedno iz obličja v obličje tem ljudem dopove, da niso od nikogar naščuvani, kakor trdi Ammann, ampak, da jih je skrajna potreba in beda privedLa do tega koraka. Potem, ko je bil shod zaključen in ko je delavstvo pevajoč „Hej Slovani" prišlo na ulico, se je pripeljal mimo v svoji krasni ko* čiji goapod Ammann, ki ga je delavstvo pozdravilo kakor vedno, a takrat nenavadno z žvižganjem. V smislu jednoglasnoga sklepa na ne deljskem shodu, da se vsi odzovejo Ammano vemu posivu, so se zbrali v ponedeljek zju traj ob 7. uri vsi štrajkujuči pred prostori podružnice N. D. O. v Ajdovščini. Med tem Iibog, čisto nič. In vendar bi bilo treba iakati, kolesarja sta bila opazovana od nabre- časom se je pripeljal mimo na kolesu plačani tiran in največji sovražnik delavstva naddelo-vodja domačin Kovač, ki so ga štrajkujoče delavke in delavci pozdravili s fej-klici in žvižganjem. Takoj na to se je začel pomikati veličastni m dolgi sprevod štrajkujočih v tovarno, ki *ih je g. Ammann prijazno pozdr^. vi!, misleč, da so ga prišli prosit, da jih milostno zopet vzame na delo. Zmračil se je pa takoj njegov „častitlje-viu obraz, ko je slišal is ust delavcev samih in kar mu je gospod podžupan in notar Lokar, ki je iz prijaznosti do delastv i prevzel nalogo tolmača prevedel na nemški jezik, da je delavstvo zopet pripravljeno vspre-jeti delo, ako tovarna ugodi pravičnim njihovim zahtevam. Po eno in četrturnem pogajanja, tekom katerega je po svoji stari navadi goip, Ammann zopet ponavljal vse dobrote, ki jih je pripravljena tovarna tudi zanaprej deliti svojim d*'"cem je izjavil,'da sedaj ne.more radi slabega i- očijskega stanja več obljubiti kaker celih 5 od sto izboljšanja plač in še to samo v poletnib mesecih. Na to mu je odbor štrajkujočih, obito« ječ iz 6 delavcev in 6 delavk odgovoril, da so zahteve stavljene v spomenici vže itak minimalne, da na noben cačin ne morejo delavci tukaj kaj popustiti. Gtosp. Ammann si je na to izjavo delavstva pridržal pomisleka za n9kaj dni, kar mu je tudi delavstvo dovolilo. In zopet se je začel pomikati sprevod nazaj v dvorano g. Bratine, kjer se je vršil sestanek in na katerem je tovariš Jaklič povedal štrajkujočim, kaj je pripravljena tovarna izboljšati. Po kratki debati se je jednoglaino sklenilo, da je ponudba tovarne nevzprejemljiva in da mora štrajk s podvojeno silo trajati naprej. Delavstvo je s tem svojim nastopom zopet odločno pokazalo, da ni od nikogar na-hujskano, a da misli in dela samostojno. Ako se more na svetu sploh kacega človeka prepričati, potem je moral tčerajšni naitop štrajkujočih g. Ammacna gotovo prepričati, da je to toliko let izkoriščano in trpiačeao delavstvo pripravljeno na vse, R, Dnevne vesti. Politično društvo .Edinost", vabiviegg. odbornike na važno sejo, ki se bo vršila nocoj ob 7. uri v pisarni dr, Gregorina in dr. Sla vika. Novi ravnatelj poštnega urada v Trstu. Trgovinski minister je imenoval višega poštnega kontrolorja Štefana S u p p a n a ravnateljem poštnega urada v Trstu. Nova odvetniška tarifa v slo renski izdaji. Društvo „Pravnik* v Ljubljani je izdalo v slovenskem jeziku novo odvetniško tarifo in sicer v obliki knjižice z abecednim kazalom in v obliki stenskega plakata. Cena tarifi je po 80 stot,, kedor ob enem kupi dr. Volčiča „Civilnopravdne zakone" (8 K*—), dobi to tarifo v obliki knjižice brezplačno. — Iz objave na platnicah povzemamo, da je to društvo zadnja leta založilo tisek do 20 različnih važnih zakonov in sicer 5 v hrvatikem, druge v slovenskem jeziku. Iz II. dela knjige „Zakoni o javnih knjigah" so popolno ali do malega pošli ponatisi: Železniške in rudniške knjige. Vzorci predlogov itd. Predpisi o konverziji hipot. terjatev, zato se ta II. (B) del in I. (A, Zakon o zemljiški kn igi itd.), ki sta popolno samostalna, oddajata tudi vsak poiebei ter veljata * nhWio vesana po 3 K 20 stot. Knjige «e dobir»io po knjigarnah in pri urednika dr. E. Volčiču v R'jcbl-fovem (Novem mestu). Nov poštni urad. Dne 1. avgusta 1909 otvori se v Brezovici pri Ljubljani (polit, okraj Ljubljana) nov pcš:ni ured z uradnim imenom „Brezovica pri Ljubljani", ki se bo pečal s pisemsko in vozno poŠto ter zajedno služboval kakor nabiralnica poštno-hranilni£-nega urada. Z rezo bo imei s poštnim omrežjem po dvakratai psš-pošti na dan do žel. postaie v Brezovici. Na tem poštnem uradu se urede istočasno tudi služba selakega pismonoše. Razpisana služba. — V področju c. kr. finančnega ravnatelj itva v Trjtu se ima spo-polniti eno oziroma več mest davčnega ekse-kutorja. Praktično-teoretični tečaj za babice, — S 1. oktobrom 1909 se odpre na c. kr, uči-lišČu za babice v Trstu praktično-teoretični tečaj v slovenskem jeziku. Zentke, ki se žele udeležititi tega tečaja, ne smejo biti stare nad 40 let; ako niso omožene, morajo biti stare nad 25 let. 10 letnica In razvitje društvene zastave pevskega društva „Lipa" v Bazovici. Kako smo že poročali, bo pevsko društvo „Lipa" v Bazovici dne 1. avgusta t. 1. slavilo 10-let^ nico svojega obstanka in o tej priliki tudi razvilo svojo zastavo. Sodeči po pripravah in po splošnem zanimanju, obrta biti ta slavnost zopet ne le pevska, ampak prava naredna manifestacija. Dosedaj so že prijavila svojo vdeležbo na ti slavnosti sledeča društva : 1. tržaški „Sokol" 2. «Narodna delavika organizacija", 3. Kolesarsko društvo „Balkan44 iz Trsta. 4, „Prostovoljno gasilno društvo" iz Materije. 5. Pevsko društvo „Zorislava" iz Sežane. 6. „Del. podp. društvo" iz Trsta. 7. Pevsko društvo „Slava1* iz sv. Marije Magdalene spodnje. 8. Tamburaški zbor „Domovina" iz sv. Marije Magdalene spodnje. 9. Pevsko d.uliva „Zron" V Trstu, dne 20. julija 1909 »EDINOST« SL 202 Stran III z Opčin. 10. Pevrko društvo .Primorec" iz nje odtlej oaredočiti bolj na ladjantro Trebič. 11. Bralno in pevako društvo „Tabor" in vrtnarstvo, za katero so posebno iz Lakve. ' ugodna tla v spodnji okolici. Prihodnjič objavimo še nadaljna društva, j Ker ee po blagajnikovom sporočilu druž-ki so se in še še prijavijo. bino gmotno stanje nahaja v ugodnem polo- Ona bratska društva, ki se nameravajo žftJa» ie predlagal, da se legat od 2000 K rdeležiti te siavnosti, a se še niso prija-1 Vačovca investira z namenom, da se rila, so naproš?na, da to store najkasneje do|?bresti glavnice vporabijo za štipendije die 23. t. m., in da obenem javijo pesem, i katero nameravajo nastopiti in dotičnega skla- datelja. Tržaška mala kronika. kmetovalskim mladeničem, ali drugim osebam, ki bi hotele obiskovati sadjarske in vrtnarske tečaje. Ti bi se morali zavezati, da bodo najmanje pet prvih let svoje znanje uporabljali v napredek teh strok v domači naši deželi. _ , , .. .. * , Vgprejet je bil ta predlog z dodatkom dr Rv- Zakonska aretirana radi razpečavanja bdf d ker -0 toFvl0ta% ta j nameo ^ ponarejenega denarja, - B^gmkoh so pnceh majhna> naj se odboni ti 8T0^0dna roka, celo ponarejati avstrijski denar! Včeraj sta da k tej vaofci riloži |e d eTentuaine bila aretirana zakonska Peter in Hennjeta ^ prihajajoče od vladnih ali drugačnih Casarsa, prvi star 26, natakar v Vidmu, | podpGr stanujoč v ulici Solitorio št. 11. leta sta odj Na to je poja«njeval dr. Rjbžr, kako je neke branjevke večkrat kupila zelenjave sit0j da ^^ družba ni še vpisana v .ofici-TK)narejeDimi kronami. Izročila sta tudi ne-^tlni ter je rekel, da je to zakrivila kemu fantiču ponarejeno krono, da bi sel po najbrž zaaQa nemarn0Bt nekaterih i«ve«tnih vino. Pri hišni preiskavi v njunem stanova-. C( t uradnikov, katere bo treba poklicati na nju je policija našla še drugo ponarejeno; 0«jg0vor. Prosil je navzočega g. Laha, da važne Vslefl oMa jrogaia s 30-40 ofl stonopnstKa. Razprodaja vseh PRSTANOV, UHANOV z dijamanti in brez istih, OBESKOV, VERIŽIC ter ZLATIH, SREBRNIH in STENSKIH UR, ki se nahajajo v prodajalni G. KEHIAYAN ,TRST, CORSO 32 krono, dalje ponev z zlito kovino in formo iz sadre. Tudi so našli ponarejen goldinar iz iste kovine. Regnikolov ključ. V nedeljo ob eni uri po noči se je ogljar Ivan Fonaletto, star 26 je navzočega g. družbo informira vsakikrat, ko se vri& razprave, tikuioče se te dražbe. G. Al. Goriup je omenjal, da so nekateri mnenja, da kmet* družba premalo dela. Kakor je bilo slišati v današnjem tajnikovem Pekarna in sladčičarna - Vinko Skerk ■ ■ Trst, ulica Acquedotto 15 — podružnica ulica Miramare 9. ■—m IV moji pekarni se vdobi v»aki dan 8 friSen kruh in ie doraia vsak čaa tudi na dom. - Dobi »e Mm tudi naj fin. moke is najboljfiLh mlinov, biSkote in posebno pa specijaliteto za čaj. Dobi 8« tudi veliko ■ i«bero buteljk, ruma in vsake Trat« čaja. Vm po najnižjih cenah. — SpoStovanjem V. SKERK. ■ let, iz Cervarese pri Padovi, skregal z Ru- poročilu, je družba po svojih skromnih močeh dolfom Ruckel in ga reekrat udaril s kiju-1 ? minolem letu raemerao dovolj storila. Da 5em po čelu. Bil je aretiran. , ( pa ne more iskazati večjega in isdatnejšega Poskus samomora. Ob 4. uri zjutraj pred- delovanja, na tem ni kriva družba, ampak ▼ včerajšnjega dne je nezaposleni mornar Hum- j obče malomarnost našega ljudstva, ki se pre- malo briga za družbino delovanje in ki ae premalo udeležuje shodov in zborov ter pre-j malo uvažuje draž. amotre. Govornik želi dalje,; da bi se mogla, kmalu ustanoviti vinara ka zadruga. Želi, da bi poljedelski učitelji! Vzrok S prihajali večkrat med ljudstvo predavat o kle* t tarstvu in drugih strokah našega gospodarstva, i ! Priporočal je tudi cvetličarstvo in gojenje plemenitega sadja, izlasti in zgodnega namiznega grozdja; kajti lega in zemlja v našem bregu sta jako ugodni za to. Zborovalec Godina Iv. je priporočal ustano- { vitev družbine drevesnice, Zborovalec Grgič i __bi rad videl, da bi ae vse za to apoaobne re* Društvene vesti. S^9"*okoiid p3žlahtaile'čreSaie" j Šentjakobska Čitalnica ima danes ob Pri točki: Ustanovitev „Zveze" zava- | 8.30—10. ure zvečer pevsko vajo za ženski i rovalnic goveje živine" je poudarjal g. Lah, j zbor. Vsprejemajo se tudi nove pevke. i da ker so ae na zadnjem shodu prečitala in j --(presojevala dotična praviia in ker jih je tudi Darovi. i razposlal vsem zavarovalnicam v pregled, ne — Za moško podrožnico sv. Cirila in ™a.tra za Pofcr®bno'm da bj danes , tfet. je daroval g. Matko Bizjak trg. pomoč čltala onft Lik K 3, Denar brani uprava. bert Haberl, star 23 let, doma iz Celovca, stanujoč v ulici Altana št. 4, poskusil obesiti se in sicer z vrvjo, ki jo je privezal na železno mrežo med vrati hiše št. 11 v ulici Vitelli. Nekateri pasanti so brž prerezali vrv. Treves ga je sj>ravil v opazovalnico, je — beda. Koledar in vreme. — Danes : Marjeta dev. muč. - Jutri: Daniel prerok. Tempera-; dQih brdfk hru6ek tura včeraj ob 2. un pop. + 27.0 Cels. —' ^ ' Vreme včeraj : lepo. Vremen»ka napoved za Primorsko: — Lepo, večinoma jasno. Zmerni vetrovi. Vroče, Tendenca za nevihte. ■ _ i Mnenje, Dr, A. Roge»1 zdravnika na Dunaju. Gosp. J. SBRRAVALLO TrsU Poslano mi Železnato Kina - Vino Serravalo (Vino di China Ferruginoso Serravallo) sem rabil jaz sam ter sem bil po vspehu naravnost presenečen. — Tudi pri bolnikih sem ga rabil ter dosegel vedno izvrstne vspehe. DUNAJ, 20. novembra 1908. Dr. A. Rogenhofer. lar. delav. organizacija Na pevske-tamburaški zabavi pevskega d uštva „Adrija" v Barkovljah, ki ae je.vtSila v ,Novem konsumnem društvu* v Barkovljah nabralo se je za štrajkujoče v Ajdovščini 40 kron 50 stot., od katerih so darovali gosp. deželni poslanec Svetko Martelanc 5 kron in cibor „Norega komumnega d-u5tva" v Bir-kovljah 10 kron. Gospodarstvo. XII. Občni zbar „Kmetijske družbe zi Ir3t in okolico* z doe 11. t. m. — Naši c; uiba je redt o na razpolago, da podaja v«a-nu potrebni pojainiia :n navodiia v vseh kmetijskih strokah. Prav tako rada po.de d:u£ba na roko in je, po svoji moči, pripravljena tudi gmotoo podpirati ustunovijanje orga-i z^cij, ki Dam *e maujxajo. M«d take po : ;Dne organizae je je šteti v prvi vr»ti usta-;;ev „Zve z e* v>th zartrjvala'c gov. živine t okolici v namen, da se doseže vladaa pod-ra; kajti, kakor zaano, vlada posamičnim zavarovalnicam ne more dovoljevati podpore, pač pa je zegjtovljeca izdatna podpora „Zvezi", ako se uitanovi. Akcijo za to ustanovitev je cobrohotno prevzel poljedelski učitelj g. Lah, 5ćdaj tehnični pristav na c. k. namestništvu lq namestnik kulturnega nadzornika. Ta gospod je tudi predložil dotična pravila, ki ae imajo dacei prečitati, pretresovati in odobriti. Delati bo treba odslej tudi na to, da s» napravijo v vinorodnih krajih pravilne kleti, ijer bo možno brez navarnoati ohraniti naša vina dlje časa, dokler se bodo mogla oddati p d tf^odnejših canah. Istotako je vedno bolj občutiti potrebo, da se ustanove v naši okolici vinarske, vrtnarske in mlekarske zadruge. A za vse to je naprej potrebno, da se naši ljudje mnogo bolj zanimajo za našo dražbo in da ae otresejo one malomarnosti in indolent-nosti, ki se opaža v obče. V drugi vrsti pa bo gledati, da se pozovejo na sodelovanje nove, čile moči, ki ima o potrebnih emožaoiti za to in ki jim ne manjka dobre in trdne ?olje. Pri 4, točki: „Volitev predsednika in novega odbora* je bil na predlog učitelja Bermeka z vsklikom na novo izvoljen predsednikom g. Ivan Goriup, veleposednik ca OpČinab ter isto tako potrjen stari odbor, fci se je dae 16. t. m. konstituiral tako*le : ped predsednik dr. S 1 a v i k, blagajnik J. P e r t o t, t*juik An t. Valentič; odborniki Alojz Goriup, Iv. Godiia, Iv, M. B^le in Cibic Valentin. Prav tako sta v novič potrjena prejšna pregledovalca računov gg. Stepančič Nic. in iv. Knaus. Pri slučajnostnih predlogih se je oglasil učitelj Germek ter je omenjal da se bo zaradi nastale vinske krize moralo družbino delova- pravila. Temveč smatra za bolj umestno, da ae pričujoči zastopniki zavaroval- j nic takoj izrazijo, ako so za pristop k „Zvezi*,' ali ne, G. Al. Goriup je priznaval potrebo in j korist take zveze. Omenjal je domače razmere) na Pro2eku, smolo in nesreče, ki so jih! mnego imeli in prestali. Ali, on je za to, daj si prej, nego ie zveza ustanovi, vse zavarovalnice priskrbe enotna pravila, kajti po najnovejših predpisih nimata pravil dozdaj nego dve sami zavarovalnici. Zborovalec Godina je za to, da se ustanovi „Zveza" takoj daues; podpiral ga je g. Lah meneč, da pravila se lahko preustroje tudi pozneje. Sliši ee, da so vse zavarovalnice za pristop ; v nekaterih krajih je bil sam navzoč, ko so na posamičeih občnih 2borih vsprejeli predlog ra pristop k zvezi. Nekateri predsedniki so se potem zbali zahrbtnih kle- Pohištvo solidno in elegantno Itc po zmernih cenah Rafaele Itaiia Via Maloanton DVORANA ZA S0DBENE DRAŽBE ulica Sanite 23-25 pritličje. Dražba, ki se vrši jutri 21. t. m. od 9, do 10. ure ia od 3—6, Chiffonidrs, umivalnik z mramoraato ploščo in cg.edalcm, omare s predali, modiljoni, slike, nočne omarice, ogledalo in miza. Trgovsko-lzobražeoalno društvo Cement - Portland ■ „SALONA"! Družbe „SPALATO" Anonimno deln. društvo eementa Portlanđ SALONA. Letni prolzoođl: 10.000 unžon. IZKLJUČNI ZASTOPNIK Leopold Feiner, Trst :: Pisarna :: ul. Carradori 16 Telefon 605. Zaloga Cementa Riva Grumula 2 * Telefon 23-30 . :oxxxxxxxxxxxxxxx^ Zasebni dekliški licej trgovski kurz, gospodinjska ljudska šola Šolski sester v Trstu VABILO redni občni zbor ki se vrši v torek, dne 3. avgusta 1909 v društvenih prostorih, ulica 8. Franeesco d'Assiai štev. s, I. n. : ob q. uri zvečer. : Izborna lega, krasen razgled na Adrijo, park in igrališče, moderno opremljeno poslopje: električna razsvetljava, kopališče, telovadnica. Učni jezik nemški, poleg tega francosko, angleško, italijansko in kurza za slovenščino in hrvaščino. Letna penzija 600 K ; šolnina : za licej 160 K, za trgovski kurz 100 K, za gospodinjsko šolo 200 K, za ljudsko šolo 100 K. — S prihodnjim šolskim letom se otvorijo prvi 4 licejalni razredi. * v Na zahtevo se dopošljejo prospekti. Na zahtevo se dopošljejo prospekti, ^ Ojoooocooooooooooc oxxxxxxxxxxxxxx* DNEVNI RED: 1) predsednikovo poročilo, 2) čitanje zapisnika zadnjega občnega sbora S) tajnikovo poročilo, 4) blagajnikovo poročilo, 5) porodio preglednika račanov, 6) volitev predsednika, 7) < ostalega odbora, 8) c dveh preglednikov računov, 9) slučajno«ti ODBOR, i OPOMBA. § lt. društvenih pravil; Ako ta občni ebor ni sklep- ' čen, se vrti pol ure kasneje drugi in je eklepč*n ob vsakem I Števila članov. — 5 21. dr. pravil. Vii samostojni predlogi, ki j 90 namenjeni za občni zbor, se m«rajo vsaj osem dni poprej ' naznaniti draitven. odboru, drugače se ne raspravlja o njih. Majcen Miloš.!. mizar - Trst - ulica Leo štev. 2 priporoča alavneaa občinstva svojo mizarnico, ~ f » Izdeluje vsakovrstno, tudi NAJFIHEJ&E POHIŠTVO Jffichele Zeppar, Trst, ul. S. Giovanni 6 in 12 TELEFON Stev.U-85. s požmiico v Zato Zaloga nialon M in štetio? (JšEd lastnega Izdelka. Edino zastopstvo tovai. majoličnih peči: Car I Mayer s SOhne, Blansko 3zbera plošč za stene kakor tud I za Štedilnike. Majolid. peči izdelane za trajen o sen j, uporabljivo tudi na plin. Stran IV ,.EPINOST;< St. 202 V Trstu, dne 20. julija 1909 Tet^kor, na katere te pa ne smemo ozirati, ampak ie na sklepe dot.čnib zborovanj. Temu m eni u se > pridružil *udi predsednik ter zV-oro\aica Cioic, dr. Rjbdt, GrgiĆ in drugi. E.l'ub temu je ostal g. Al. Goriup pri svoiem mnen u ; a obveljal je vendar slednjič predlog, da se zveza ustanovi, ter da se povabi vsaka zavarovalnica posebej, da s posebnim pismom □aznani Kmetijski družbi svoj pristop k zvezi. Predsednik je zaključil zborovanje o polucne zahtalivši se zborovalcem za živahno rszpravo, g. Lahu za sestavo pravil, c. k. vladi in trž. hranilnici z« gmotno podporo, „Sokolu" za dovolitev d^ rane, „Edinosti* za priolčrsDje družb, ves.i in dru. Ryt£i-u za orizadevan;,e pri mi uteratvu družbi v prid. Vesti iz Goriške. Razpisano je meato poštnega tkspsditcrja ori c. kr. poštnem uradu v Biljani, po1, ekraj GradšLa. x Volitve za goriški deželni zbor so že vszpiear-.e, in sicer bo voliia splošna kurija 26. septembra, eventuelna cžja volitev se no vrš)la 5. oktobra. Kmečke občme bodo volile 10. oktebra, evect. cžja volitev te bo vršila 17. oktobre. Mesta in trgi volijo 21. oktobra, ožja volitev pa 26 »tega msseca, Trgovska in obrtna zbornica voli 20. oktobra, a -elepoBtčitvo 30. oktobra. Eventualna ožja volit** v veleposestvu se vrši naslednji dan 31. ktobra. Volitev v splošni kuriji in pa ona iz kiteikib cbčin pade na nedeljo. x Služba vrtnarice za otroški vrtec družbe c?. Cirila in Metoda v Kcrminu, ki se v.* ori 15. septembra t. J., ie razpisana. Izprašane vrtnarice oziroma učiteljice, ki so zirožnc rudi italijanskega jezike, taj naslov-Jjaio tvo*e proSnie čimpreje na odbor Ženske ^idruŽDice v Gorici, Gosposka uiica št. 5 I na d str. x Slovenski dijaki so darovali ves čisti dobiček 126 kron, ki jih je donela zadnja ?€selica pri „Jelenu" tukajšnji „Dijaški kuhinji". Saj pravimo, tukaj caru.ejo revni naši dijaki zadnjo krono v narodne namene, Lahi pa begate za tisočake zbog nezavednosti naših ljtdij, ki jim prodajajo posestva. „Dvakrat žalostno je če to, da se ti „cvet" narodnjaki bahajo z napredniaštvom* ! Menda da slovenski n«rod rćši o edico žnljave roko naših zavednih delavcev in malega kmeta! x Iz goriške okolice. Povscd tsm, kjer ni bilo toče, kaže prav dobra finska letina. Bati se je pa da pritisne nenadoma velika vročina, kar bo slabo vplivalo na grozdje, glede na to, da je bilo doslej popolnoma mrzlo vreme. Če pritisne sedaj velika vročina ba grozdje črnelo in začne gojiti, kakor je to že bilo pred leti. Ker je sedai zemlja pclna vode, nsstanejo vsled vročine močna jutranje rose. Kmetovalci naj ne zamudijo škropiti trt z modru f-alico, sicer jim peronospora uni^* t:tno listje. Tudi se ne trne več odlagati z žiepljan em. x Na občinskih volitvah v Steverjanu je zmagala v prvem in drugem razredu agrarna stranka, v tretjem razredu p * klerikalni kan-didatje. x Nezgoda. Frančiška Vončioa iz Lo- kovca se je vozila ca obloženem senskem vozu po cesti, ki vodi za gradom na trg za živino, Na nekem ovinku se je voz nagnil in Vončina je padla z »oza tako nerodno, da se je peškedo-*a!a na hrbtenici. Prepeljali so jo v žecsko bolnišnico. Komen 14 julija 1909. — Danes so dali gledališki večer „Hrvatski ^ gledal, dramski igralci iz Zagreba-. Pri g. Žigonu nabralo se je zvečer polno občinstva, ki se je jako dibro sabfcv&le. Nestcp ii so gg. Josip Pastire, Vladimir K-išelj in f?a Katica Kastelic z rajnimi šalami in dčklamacijami, ki so našim ljudem jako ugaja'e Ker inm družba sv. Cirila in Metoda od vsake preditare polovico čistega dobička in ;e užitek goiov ca predstavi, priporočamo gc-r navedene g"*=dališke igralce vtem. V Komnu so cdstopili podružnici sv. Cirila in Metoda polovico dobička z znesku K 13.90. Mala. x Združena odbora moške in ženske po; diužmce družbe sv. Cirila in Metoda v Gorici h.a položna račun zadnje veselice na Go-ziščeku. 1- tega račuua posnemamo, da je donela t* vtselica čistega dobička nad 1300 K. T i je za naše razmere naravnoit krasen u peh ! ste- MULI bOLASi s -*) je računajo po 3 stot. besedo; masinc tiskane besede se računajo enkrat već. flajmanjša pristojbina stane 40 stotlnk. — — — Plača se takoj. — — — t Za dopisovanje in italijanskem odnosno tudi slovenskem jeziku, za uredniška ali komptoaraka dela ali za totrudništvo pri kakem listu, išče nameščanja Hrvat. Pojasnila daje Ineeratni oddelek Edinosti. 1250 • 3 ii PO Q nr> I icLre s"'cilijsr!sfee testenine po 56, 64, ridpUljoHc 72 stot. Najfinejše italijansko olje po K 1-12, 1 20, 1*60, 2-CO liter. Sicilijanski pardajser po 28 st. škfctlja. Trst, ulica Farneto 3. 1U60 Malo stanovanje riščem pe odda v najem. F. G r g i č, Sv. I- an (Breg) št. 989. 1270 Soba vrata 5. mebtovana se odda v najem za 16 Kron na meeec. Uiica Gaspare Gozzi štev. 3 II. 124S eventuelno dve sobi odda se v najem mirnim osebam na kmetiji v bližini Barriera vecchia. Pojasnila v papirnici Giosefti, Largo Santorio 5._1286 Stanovanje Dobroidoča mlekarna v kateri se prodaja vino pivo v steklenicah, proda se radi odhoda po nizki ceni. Naslov v ulici industria 55. 1S&4 ■_ P aHHHBHBBBHHUMB HOTEL " ABBAZiA Ulica Geppa št. 20, Trst (Piazza Caaerma) popolnoma prenovljen in preskrbljea z vsem komfortom. Sobe od K 2*— naprej. I Omnibua k vsakemu vlaku. Restavracija slov. in nemško kuhinjo. Cene zmerne. Udani J. Woschitz. Hočete se prepričati? obiščite velika SKiadišča arije S&I&rini Ponte della Fabra 2 (vogal Torrente) ul. Poste fiuov« Alla citti di Lon±r» Gostilna Potočnik na Bledu lepa stanovanja za letoviSčarje, senčnat vrt, okusna jedila, pristna vina. Zmerne cene. 1285 DRAGOTIN STRUKEL prodajainica drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRST Galanterije iz usnja, potne torbe Ovratnice, dežniki ii palice. Specijaliteta: Potrebščine za hribolazoe. G. Mi & b Nova in bogata zaloga vsakovrstnega Spalno in jedilne soba na isbero. Najnovejši uzorci. Trst, Via des Retiori št. ! Telefon št 71 Romano IV Umetni zobje .v. Izdiranje zobov ferei m m vs&le iolečine v zotiozdrsLVni&em netc 9 2» & Odprlo se je aovo veliko skladišče POHIŠTVA in tapetanij Paolo G-astOTirtii v ulici stadion st. 6, Tel. 22-85 t veliko izbero popolnih sob vsakega sloga in moderne risbe ter popolnih oprav za stanovanja. —: — Zadnje novosti te stroke. Zumore n rsakdo ogledati, ne da je primoran knpiti • ta seht T RJ& T tillea dalta Caistm ai^v, iU Velik izbor izgotovljenih oblek za moSke in decr iestumi za otroke. Površniki, moćne jope, kožuhi v rarnib paletotov. Obleke za dom in delo. Delavske obleke. Tirolski Ioden. Nepremočljivi plaSči (pri?.L. ^rglelki). Specijaliteta : blago tu- in inozeic sifc tovarn Izgotovljaio pe obleke po meri po najnove^J modi, točno, solidno in elegantno po nizkih cena":. il Fino 6i7Si arar t SeZam ima svojo nouo preda-lulnlco v ur v TES^C ul. Vlnc. Sellisi 13 nasproti cerkve svet Antena novega Vsakovrsinc vtrižlce po pravih tov. censh I* Zaloga steklenih šip U F. Hermanu, Trst ul. Caserma št. I 7 Kristali, zrcala, stekleni ventilatorji, okvirji za slike, posode za ribe, steklene in bakrene črke vezanja v medi in svincu, artistična dela v steklu. Sprejme vsakovrstne poprave in naročila za hiše pre-— noČišČa, verande itd. itd. — X n * n u DAHIELE PILLIN TBST - ulica Acquedoito 94 TELEFON 241 Veiika zaloga gašenega in 1 * živega apna.' m Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja za peči. ANTON REPENŠEK knjigovez v Trsta, v2& Geollia 9 priporoča Blavnemu občinstvu svojo moderno urejeno delavnico, ! v ksteri se izvršujejo vsa v to Btroko spadajoča \ dela točno in po zmernih cenah, SVOJI K SVOJIM ! Cesare Levi g ura r in dragotinar Trst, Corso štv. 41 se priporoča cenjenim odjemalcem, ker ima sedaj veliko izbero I ROVI DOHOtVT. v dobroznani prodajalnici oblek Alla citta. di Triest©, Trst Velika izbera moških oblek od K 14 do 44, deških od K 9 do 28. — Obleke za otroke od 3 do 10 let od K 2 do 16. Zaloga tu- ln Inozemskega blaga za obleke po meri, ki se izvršujejo v lastni delalnici. Specijaliteta hlač, jop m srajc za delavce, po neverjetno nizkih cenah. —--- „Alla citta di Trieste" Trst, ul G. Carducci 40 (prej Torreits) H predmetov za darove v jjj J po jako zmernih cenah. Listnica uredništva. Dopisniku iz Sežane. Zgodilo ie je nen&-c-enoma. Po neljubi pomoti nrednidUa je pri-p rečeno piamo ležalo Da pošti, a ko smo je d **L Novo pogrebno podjetje (H. stiMei in dr.) z bogato opremo za vsakovrstni pogreb in prodajalnico mrtvaških predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic, perle, porcelana. VOŠČENIH S VEĆ. — Prodaja na debelo in drobno. Se preseli meseca Julija t- I. v Corso štev. 49. blizu lekarne Rovia (Piazza Goldoni)._ Ura z verižico.!. == popolnoma zastonj. ^ Da 8e?rEnimo ceoj. čitatelje z ca*o tTrdko, kakor tudi z našimi žepnimi urami za gospode ia gosfč, sklenili silo darovati mur, ki nam pošlje za poStne stroške rv 1-— (tudi v znamkah) krstno uro z verižico ===== in naš ilustrovani ceaik. Pišite takoj na tvrdko ur HENRIK ' WEIS5 Dunaj 99. Poštni predal.