Ste v. 55.
V Trsta, v fetrtak 24. februarja 1916.
Letnik XLI.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
t>cd*!iJtvo - L lica Sv. Frančiška AsiSkega SL 20. i. nadstr. — Vsi dopisi naj sc pošiljajo uredništvu lista. Neiranklrana pisma se ne sorejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik koosorsij Ji«! - .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge t c -icnim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega Št. 20. Telefon uredništva in uprave Štev. 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.—
Za pol leta . . . -.................lira tri mesece . ................. 8*—
7. a nedeljsko izdsjozs celo leto...... . S. 20
za pol leta...... .............. 2J»
Pssamezne Številk« .Edinosti* se prodajajo po 5 vinarjev, zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na Tni II metre v Siro?iostl ene kolone. Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov ..... mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ..............mm po 20 vin.
Oglasi v teksta lista do pet vrst.......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.................. .
Msl! oglasi po 4 vinarje beseda, najmanl pa 40 vinarje*. Oglase sprejema In se rat nI oddelek .EdinosKV Narobila« Id reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno Is upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu.
Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. PrsnSifta Asiikega 5L 20. - Poštnohranilnični račun 5t. 841.6=»:-
MM najnovejših dogodkov.
Zapadno bojišče. — Velik nemški uspeh severno Verduna; nemške čete prodrle na 10 km široki fronti 3 km globoko, ujele nad 3000 mož in uplenile ogromen plen. Pri Heidvveilerju v gornji Alzaciji osvojili Nemci 400 m sovražne postojanke.
Ruska bojišča. — Severovzhodno Tar-nopoia ruski napadi odbiti. Sicer nobenih posebnih dogodkov.
Balkansko bojišče. — Jugovzhodno Drača sovražnik vržen iz prednjih postojank. Napad enega naših letal na italijanske ladje v pristanišču Drača.
Italijanska fronta. — Na primorski fronti • se nadaljujejo živahni topovski boji.
Turška bojišča. — Nikjer nobenih važnih dogodkov.
Razno. — Ruska duma. Politični ekspo-ze ministra za vnanje zadeve, Sazonova,
Htrcg uradno poročilo.
DUNAJ, 23. (Kor.) Uradno se objavlja: 23. februarja 1916, opoldne.
Rusko bojišče. — Severovzhodno Tarnopola so naše varnostne čete odbile ruske napade na že ponovno imenovane prednje okope poljskih straž. Sicer nobenih posebnih dogodkov.
Italijansko bojišče. — Na primorski fronti se nadaljujejo živahni topovski boji. Za sovražnimi črtami so bili Gpaženi večji požari.
jugovzhodno bojišče. — Jugovzhodno Drača je bil nasprotnik pregnan iz njegovih predpostojank. En avstriiski letalec je obmetal v Draču sc nahajajoče italijanske ladje z bombami. En transport se je vžgal in se potopil. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Agenzia Štefani in naš vojni poročevalski stan.
DUNAJ, 22. (Kor.) Z ozirom na kritiziranje dementijev našega vojnega poročevalskega stana potoni Agenzie Štefani, se uradno opozarja, da je vojni poročevalski slati, ki je pod poveljstvom enega generala, organ armadnega višjega poveljstva z t organizacijska določila armade, ki sestavlja od pričetka vojne vsa poluradna poročila iz krogov armade na bojišču za javnost. Ni potrebno zlasti naglašati, da temelje objave vojnega poročevalskega stana v vsakem slučaju na strogo kontroliranih uradnih podatkih in poročilih in zato tudi italijansko armaduo vodstvo niti v enem slučaju ni moglo z avtentičnimi stvarnimi podatki ovreči precizne konstatacije vojnega poročevalskega stana pri odgovarjanju na italijanska uradna poročila.
Nizbiti Tržačani v FlorencL
IAJGANO, 22. (Kor.) »Popolo d'Italia« poroča iz Florence, da je bilo v tamkajšnjih predmestjih par mladih Tržačanov, ko so prepeva je javno demonstrirali za italijanski Trst, za Italijo in proti Avstriji, krepko premikastenih s palicami. Hoteli so se rešiti v neki mimo prihajajoči voz električne železnice, kar pa se jim ni posrečilo, ker se voditelj voza ni hotel zavzeti zanje. Voz sam je bil poškodovan in mu je bila zabranjena nadaljna pot. Končno je nastopil oddelek karabinijerjev in napravil zopet mir, potem ko je bilo po srditem spopadu, tekom katerega so padali tudi samokresni streli, aretiranih par napadalcev, med njimi dva vojaka na dopustu. Vsled tega incidenta so v Floren-ei se mudeči iredentisti, ki jih je več sto, zelo vznemirjeni.
Zborovanje italijanske republikanske stranke.
MILAN, 22. (Kor.) Milanska sekcija republikanske stranke je razpravljala o stališču sekcije napram v nedeljo se vršeče-mu strankinemu zborovanju v Rimu, pri čemer je bilo na dnevnem redu vprašanje. ako bodo način vojevanja in izgledi na možnost rešitve narodnega problema republikancem še dovoljevali, da trne monarhijo in sedanjo vlado. Kritiziralo se je tudi rezultate Briandovega potovanja v Rim in razmerje Italije napram Nemčiji.
Uspeh Briandovega potovanja v Rim.
PARIZ, 22. (Kor.) K posetu francoskih ministrov v Rimu pripominja Carrerd v »Tempsu«: Vkljub želji in živo občuteni potrebi resnega sporazumljenja in vzlic dobri volji oficijelnih ličnosti, ki so odločno za to, da se išče trdna podlaga za sporazuinljenje, so kazali prvi sestanki neko hladnost. Pripisuje se to spletkam Nemcev, ki so pobudili nezaupanje glede na misijo Francozov. O vrnitvi poseta doznava Carrerd s poučene strani, da morda po prvih zaključnih razpravah o zunanji politiki v italijanski zbornici minister zunanjih stvari, Sonnino, v spremstvu ministra Barzilaja ali kakega drugega ministra odpotuje v Pariz, kamor pozneje pride za njim ministrski predsednik Salandra.
Ponoven nnwđ ntfib letat v Umlarffll
O ponovnem napadu naših letal v Lombardiji prihajajo preko Lugana še naslednja poročila:
Avstro-ogrsko zračno brodovje je obmetavalo z bombami elektrarno pri Pa-dernu ob Addi, ki oskrbuje Milan z električno silo. Milan straži 65 letal.
Včeraj (21. t. m.) zjutraj so topovski streli obvestili milansko prebivalstvo o nevarnosti novega zračnega napada. Gasilci so se s kolesi vozili po ulicah in dajali svarilna znamenja. Italijanska letala so se dvignila v zrak, da bi letela sovražniku nasproti, telefon in tramvaj sta se ustavila nemudoma. Vse je v strahu pričakovalo pojava avstro-ogrskih letalcev. Toda ni jih bilo. Kakor poroča »Corrie-re della Sera®, so se obrnila pri Bresciji.
Seccolo« poroča, da so videli naša letala v okolici Bergama in Monze. Kaj jih je zadržalo, da niso prodrla do Milana, sedaj še ni znano.
Milanski časopisi priobčujejo o tem napadu zelo nejasna in po cenzuri zelo skrčena poročila. »Corriere della Sera« trdi, da se je nad Gardskim jezerom vršil boj med italijanskimi in sovražnimi letali. Sovražna letala da so pobegnila in na begu metala bombe na Desenzano, Sir-mione in Gargniano.
»Seccolo« pa poroča iz Brescije: Av-stro-ogrsko letalsko brodovje se je razdelilo in je na eni strani metalo bombe na Gardone, Valtrompia, na drugi strani pa na Desenzano, Salo, Sargniano, Toscola-no in Maderno, da pa ni napravilo nikakršne škode. Samo v Desenzanu da je bilo deset oseb ranjenih, dve pa mrtvi. Nad Padernom in Trezzom ob reki Addi so se ob desetih dopoldne pojavila tri letala, ki so tudi metala bombe, katere so baje ubile neko žensko in neko majhno deklico, drugo žensko in dve deklici pa ranile.
»Corriere della Sera« poizkuša v svojih oripombali zmanjševati pomen tega zračnega napada, istočasno pa zahteva, da naj se pomnoži italijansko zračno brodovje.	___
Nemflio uradno poročilo.
BERLIN, 23. (K«r.) Velik? Klavni stan, 23. februarja 1916.
Zapadno bojišče. — Z razstrel-bo v bližini dne 21. februarja osvojenih jarkov vzhodno Soucheza je bila sovražna postojanka znatno poškodovana. Število ujetnikov se fe zvišalo tu na II oficirjev in 348 mož; plen znaša tri strojne puške. Na višinah Moze se nadaljujejo topovski boji z nezmanjšano srditostjo. Vzhodno reke smo napadli postojanke, ki jih je sovražnik približno v višini vasi Consenvoy in Azannis pred poldrugim letom opremil z vsemi sredstvi utrjevalne umetnosti, da doseže za eas neugodno učinkovanje na naše zveze v severnem delu Woe-vre. Napad je prodrl v širini nad 10 km, v kateri je bil zastavljen, do 3 km globoko. Poleg zelo znatnih krvavih Izgub je zgubil sovražnik več kakor 3.000 mož na ujetnikih in številen, do?edaj še nedogleden materijal. V gornji Alzaciji smo z napadom zapadno Heidweilerja iztrgali sovražniku postojanko v širini 700 m in globočini 400 m, pri čemer smo ujeli okoli 80 mož. V številnih zračnih bojih onstran sovražnih črt so obdržali naši letalci nadvladje.
Vzhodno in balkansko bojišče. — Položaj je neizpremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemški zračni naoadi na Angleškem.
LONDON 22. (Kor.) Mestni svet v Lowestoftu je sprejel resolucijo, v kateri zahteva natančno preiskavo, zakaj je obramba proti zračnim napadom ostala popolnoma brezuspešna. Pozivlje vlado, da naj takoj ukrene vse potrebno, da bo poskrbljeno za zadostno obrambo podnevi in ponoči oroti nadaljnim napadom z morja in zraka.
LONDON. 22. 'Vor.) Coroner okraja Deal ni dal nanraviti mrliškega izvida o osebah, ki so bile usmrčene ob zadnjem zračnem napadu, ker je nastopila smrt po njegovem mnenju po vojnih dogodkih.
- Sestreljeni zeppelinovec.
PARIZ, 22. (Kor.) Agence Ha v as poroča iz Bar le Duca: Včeraj ob 8 zvečer sestreljeni zeppelinovec je plul z ugaslimi lučmi v višini 1800—2060 m in se je bojeval proti vetru. Kakor hitro j« dospel v" strelsko daljavo, se je pričelo obstreljevanje. Ena vžigalna granata je prebila zrakoplov in obtičala na eni vrvi. Ogenj se je takoj razširil po vsem zrakoplovu, katerega obrisi so bili jasni. Zrakoplov je gorel, ne da bi bilo slišati eksplozije in je padal potem počasi, razsvetljevan od kosa gorečega ovoja. Ko je prispel zeppelinovec na tla, so eksplodirale bombe, ki jih je imel s seboj. Na lice mesta došla množica je našla samo še razvaline brez oblike.
Nova carina na Angleškem.
LONDON, 22. 'Kor.) »Daily Telegraph« doznava: Po vsej verjetnosti bo novi proračun vseboval nove postavke uvozne
carine.
Francosko-angleški interparlamentarni j odbor.	|
PARIZ, 22. (Kor.) Francosko - angleški interparlamentarni odbor je danes pod Clemenceaujevim predsedstvom pričel svoja dela. Lord Bryce je kot govornik angleške delegacije razložil namen zborovanja, ki nima, kakor je dejal, nikakršnega političnega značaja in ima namen, da še ožje sklene vezi, ki vežejo oba naroda in vlade in priča o posrečenem neprestanem prizadevanju, da se omogoči vsem zaveznikom pravo cenjenje moči tistih, ki se bore ob njihovi strani in se bodo borili do popolne, odločilne zmage. Ta zborovanja so pa tudi odgovor na napačno računjenje sovražnika, ki nas hoče premagati. hoteč nas ločiti. Današnje zborovanje je končni dokaz naše nerazrušljive edinosti, kateri se ne bo moglo upirati nič. Clemenceau je odgovoril z daljšim govorom v katerem je izvajal, da je ta reprezentativni korak pritisnil simbolični pečat pod zvezo obeh narodov, ki v tako veliki meri pomagata v obrambi Evrope v vojni, narinjeni po nasilstvu, in ki ju navdaja odločna volja, da zreta v današnjem zborovanju zibel zarje miru. Pospešujmo veliko delo edinosti, ki se ne bo dala več razbiti, in storili bomo delo, ki bo po-menjalo pomnik na potu človekoljubja. Zbornični predsednik Deschanel, ki je obe delegaciji sprejel popoldne v parlamenta, je pozdravljal v svojem nagovoru edinost v odnošajih med obgma parlamentoma in je nadaljeval: Francoski in angleški ženi se z občudovanja vredno spretnostjo postavljata v službo nepredvidevanih naporov ene najstrašnejših vojen. Združena sta zaščitnika civilizacije, katero ogroža strahovit -ovratek k barbarstvu. Združena rešita čast človeštva.
Potopljen parnik.
AMSTERDAM, 22. (Kor.) Neki angleški parnik je izkrcal dva moža posadke nizozemskega parnika »La Flandre«, ki je pri Galloperju zadel na mino in se potopil.
Francoska zbornica.
PARIZ, 22. (Kor.) Zbornica je soglasno sprejela zakonski načrt o izrednem ob-dačenju izrednih vojnih dobičkov. Zakon ima veljavo do dvanajstega meseca po
vojni.
Angleška spodnja zbornica.
ROTTERDAM, 23. (Kor.) Na včerajšnji seji spodnje zbornice je vložil poslanec Bennet resne pritožbe povodom zračnega napada na Dover. Najprej je kritiziral uboroženje letalca, ki je imel samo win-chestrsko puško s petimi patponami in nato izjavil, da so se angleški letalci, ki so se dvignili šele po odhodu sovražnih letalcev, smatrali medsebojno za sovražnike in je prišlo končno do boja med dvema angleškima letaloma. Vrh tega so an-gieški topničarji obstreljevali oba letalca in poškodovali pri tej priliki cerkveni zvonik v \Valmerju in ranili par vojakov v vojašnicah. Bennet je končno izjavil, da sedania organizacija ne more biti slabša, kaker je že. — Kakor poroča »Daily Mail«, se bo število ministrov v kratkem pomnožilo za enega, ki mu bo poverjeno izključno vodstvo blokadnega vprašanja. Ministrsko število bo zvišano s tem na 23.
S turMlojiil
CARIGRAD, 22. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Z raznih front nI dospelo nobeno poročilo o kaki važnejši izpre-membi.	_
Izgredi v Kairu.
RIM, 22. (Kor.) »Ordine« poroča iz Kaira, da je prišlo povodom vpoklicanja rezervistov do resnih izgredov, pri katerih je bilo 35 oseb ubitih in 45 ranjenih. Nemiri so se razširili tudi na trdnjavski del mesta, kjer so angleški oficirji kratko-malo postrelili demonstrante. Jeza naroda na egipčanskega snltana vedno bolj narašča. Princ Tusun se je odpovedal pre-stolonasledniškemu naslovu, ki ga odklanjajo tudi drugi princi.
Afera »Lusitanija« in oborožene trgovske ladje.
NEWYORK. 22. (Kor.) Po vseh znamenjih je očividno, da je zadnje poročilo nemške vlade v vprašanju »Lu sitan i je« popolnoma zadovoljilo ameriško vlado. K nemški napovedi glede oboroženih trgovskih ladij bo ameriška vlada zavzela stališče šele tedaj, ko pridejo dodatki k nemški napovedi in bodo aliiranci odgovorili na ameriški predlog glede vzpostavitve modusa vivendi.
NEWYORK, 22. (Kor.) »Evening Post« poroča iz Washingtona: Ameriška vlada je sporočila vsem svojim poslanikom v i-nozemstvu, da ne more priznati nemškega naziranja, da so trgovske ladje, ki so oborožene v svrho obrambe, vojne ladje in da jih je treba radi tega napasti brez svarila. Spomenica, ki opisuje naziranja Wtlsona in Lansinga, je bila ameriškim diplomatičnim zastopnikom brzo javi jena, toda ne, da se jo formelno izroči kaki vladi. ampak v svrho navodil pri eventualnih razgovorih glede ameriškega naziranja.
Šef nemškega brodovja umrl.
BERLIN, 24. (Kor.) Dosedanji šef brodovja, admiral pl. Pohl je tu umrl.
Nesreča ameriškega poslanika v Berolinu.
BERLIN, 22. (Kor.) Kakor poročajo listi, si je ameriški poslanik Gerard na neki turi s smuči v okolici Partenkirchna v bavarskh alpah zlomil desno ključnico. Prepeljan je bil na neko privatno kliniko. Zdravljenje bo trajalo več tednov.
Italijansko - grški incident.
RIM, 22. (Kor.) Listi poročajo: Italijanski poslanik v Atenah je imel z ministrskim predsednikom Skuludisom, grški poslanik v Rimu s Sonninom konference glede incidenta pri dopuščeni debati v grški zbornici glede Krfa. Konference so se končale potom oficijalnih uljudnih izjav in je s tem incident rešen.
Vprašanje gospodarskega boja po vojni.
ROTTERDAM, 22. (Kor.) »Rotterdam-sclie Courant« poroča iz Londona: Na letni skupščini trgovske zbornice v Man-cliestru je glasovalo 988 članov za zavrnitev spomenice ravnateljstva na korist svobodni trgovini po vojni, 527 proti zavrnitvi. Jutri bosta vložena dva predloga, katerih eden zahteva, da naj se vpelje varnostna carina proti nemškemu in avstrijskemu blagu, drugi, da naj se nemške in avstrijske ladje in produkti popolnoma izključijo iz pristanišč Velike Britanije in njenih zaveznic.
Princ Ghika prispel iz Bukarešta na Dunaj.
DUNAJ, 23. (Kor.) Princ Nikolaj Ghika je prispel semkaj iz Bukarešta.
Nadvoivodinji Marija Terezija in Marija Anunciiata v Trstu.
DUNAJ, 23. (Kor.) »Korresponuenz Wilhelm« javlja: Nadvojvodinja Marija Terezija in Marija Anuncijata ste včeraj ob 8'45 dopoldne odpotovali v Trst.
Promet z devizami.
DUNAJ, 23. (Kor.) Avstro - ogrska bank«, je snorazumno s poštno hranilnico in avstrijskimi ter ogrskimi denarnimi zavodi določila načela za bodoči promet z devizami in njega razvoj.
Cesarjevo sožalje vdovi grofa Rexa.
DUNAJ, 23. (Kor.) Cesar je takoj, ko je prejel vest o smrti saksonskega poslanika grofa Rexa, poslal vdovi prisrčno so-žalno brzojavko.
Minister Korber v okupiranih južnih deželah.
SARAJEVO, 23. (Kor.) Skupni finančni minister dr. Korber je odpotoval v spremstvu deželnega načelnika, generala Sar-kotića, včeraj zvečer v Tuzlo, odkoder odide danes preko Bosenskega Broda v iBelgrad. Tekom tukajšnjega bivanja je obiskal minister v spremstvu deželnega načelnika južna mejna ozemlja in tudi Plevlje in Cetinje.
Slovesen pogreb žrtev lavin v Bi-schofshofnu na Solnograškem.
-SOLNOGRAD, 22. (Kor.) V Bischofs-hofnu se je vršil danes slovesen pogreb žrtev lavin. V župni cerkvi je škof Rieder iz Solnograda v navzočnosti več generalov. deželnega predsednika, zborniškega predsednika Sylvestra, zastopnikov dežele in Solnugrada, mnogih oficirjev in številnih drugih žalnih gostov blagoslovil trupla Vojakov, ki so bili pokopani v skupni grob. Na velikem lesenem križu se nahaja sledeči napis: Tu počiva 55 hrabrih vojakov, ki so postali žrtev lavinske nesreče na Mitterbergu.
Ruska doma.
PETROGRAD, 23. (Kor.) Ob dveh popoldne je dospel car Nikolaj v spremstvu velikega kneza Mihaela Aleksandroviča in dvornega ministra v dumo. Pri vhodu je bil sprejet od predsedstva dume in vseh poslancev, ki so pozdravili carja z viharnimi hura! klici. Po službi božji je imel car milostni nagovor na dumo, na katerega je odgovoril predsednik Rodzjanko s pa-trijotičnim govorom. Nato so poslanci zapeli rusko himno. Car se je razgovarjal z veleposlaniki in poslaniki zveznih držav in se podal nato v sejno dvorano, kjer je bil sprejet s hura? klici. Potem ko so poslanei še enkrat zapeli narodno himno, je car vpisal svoje ime v zlato knjigo častnih gostov dume, nakar je med viharnimi vzkliki zapustil zbornico.
PETROGRAD, 22. (Kor.) Minister za vnanje zadeve Sazonov je imel v dumi govor, tekom katerega je podal celotno sliko političnega položaja in izjavil, da je ostala dosedaj vlada neomajna v sklepu, da nadaljuje vojno do poraza sovražnika. To je bil in je sklep ruskega naroda in njegovih zvestih zaveznikov. Mi vemo, kdo je razvnel številna trpljenja, radi katerih ječi sedaj Evropa. Popolnoma odveč bi bilo povraćanje k temu, da se niso državniki Nemčije in Prusl zagrizli v to, da zvračajo odgovornost na nas in naše zaveznike. Toda nas in naše zaveznike se je -pognalo v tej vojni v obrambo naj-
svetejših pravic. Mi smo računali z vojno kot z neodvrnljivo usodo in zato ostanemo mirni kljub žrtvam in izgubam. Garancija za uspeh obstoja v ozki zvezi z zavezniki in v popolnem soglašanju njihovih prizadevanj. To soglasje je težko doseči vsled razdaljenosti Rusije od njenih zapadnih zaveznikov. Ukrenjene pa so bile vse odredbe, da se dospe do tega cilja. Naši zastopniki se živahno udeležujejo posvetovanj o vseh vprašanjih, o katerih raz-1 pravljajo zavezniki na konferencah v Franciji in Angliji. Razven v svrho teh posvetovanj političnega in vojaškega značaja, so se želeli sestati aliirani zastopniki tudi h konferenci o odredbah, ki jih je treba ukreniti v svrho priprave bodoče gospodarske zveze. Važnost tega vprašanja je na dlani. Ako se ima opraviti s sovražnikom kakor je Nemčija, ki je v dolgih letih pod krinko tradicionalnega prijateljstva skušala uspavati pozornost sosedov, dočiin je istočasno brusila meče, potem je dobro, da poskrbimo pravočasno po kakem koristnem sredstvu, da prehi-timo obnovitev dogodkov, kakor so se s tako naglico razvijali pred poldrucrim letom. Zatrjevanje, da streme aliiranci po popolnem uničenju nemškega naroda, je nesmiselno. Kdo bi zamogel računati s tem, da izgine 70 milijonski narod? Zavezniki niso nikdar mislili na kaj takega. Zavezniki zahtevajo zase pravico, da se svobodno razvijajo v svoji deželi in jih ne tangirajo legitimne pravice narodov. Eksistenčni nagon zahteva le, da napravijo konec neizprosnemu egoizmu in ro-paželjnemu apetitu, ki sta karakteristični potezi prustva. To prustvo je treba enkrat za vselej prisiliti k brezmočnosti. Ako bi bilo drugače, potem bi bile vse žrtve aliirancev zaman. Zvezo preustrojimo v popolno, ne da bo treba kakemu zavezniku žrtvovati le del svoje neodvisnosti in osebnosti. Ni, kakor pri naših sovražnikih. Tam postajajo zavezniki vazali. Faktično težko je govoriti še o Av-stroogrski, Turčiji in Bolgarski kot neodvisnih državah, ker je tamkaj nemška roka žilavo pritegnila nase armado in oblast v vseh panogah 'iprave.
Srečen sem, da izrečem odkritosrčno občudovanje nad energijo in talentom, ki ga razvija francoski narod pri pripravljanju zmage. Dejanja Francije na tem polju, ki jih površni opazovalec često ne more opaziti, niso nič manj velika kakor sijajni uspehi hrabre armade. Za skupno stvar prelivana kri napravlja vezi, ki spajajo obe deželi, neločljive. Srečen sem, da lahko še enkrat pripomnim, da so prejšnja nesporazumljenja, ki so obstajala dolgo glede odnošajev do Anglije, definitivno odstranjena. Oni poslanci, ki bodo kmalu posetiii zaveznike, bodo videli z lastnimi očmi vse, kar so storili oni in njihovi zmagoviti vojaki na suhem in na morju. Italijanske čete, ki morajo premagovati težkoče gorske vojne, poganjajo sovražnika korak za korakom iz ozemelj, katerih prebivalstvo sanjari že dolgo o povratku k italijanski domovini. Ob balkanskem jadranskem obrežju se bojujejo Italijani skupno z zavezniki proti skupnemu sovražniku. Končno ste se Japonska in Italija pridružili londonski pocrodbi. Pogodba je bila dne 30. novembra 1915 podpisana v Londonu. Reče se lahko torej, da ie neumnim vestem o kakem separatnem miru, ki se vedno in vedno pojavljajo, enkrat za vselej pritisnjen pečat laži. Kajti države, ki so podpisale pogodbo, ne smatrajo mednarodnih obveznosti za kos papirja.
Žalostne vesti prihajajo k nam iz deloma od sovražnikov zasedenih ozemelj. Vi opazujete, kaj se godi bratskemu narodu poljskemu, v heroični Belgiji in v prizadeti Srbiji. Tamkaj vladata povsod strah in beda. Nesrečnim žrtvam, ki ječe pod težkimi izkušnjami, zamoremo vzklikniti: »Le pogum! Ura osvoboditve je bila!« Kot ostudna ironija zveni hvala, ki si jo pojejo Nemci sami sebi za dobrote, s katerimi obsipajo baje prebivalstvo zasedenih ozemelj. Nemško časopisje je posebno ponosno na ustanovitev poljskega vseučilišča v Varšavi. To je past, s katero si skušajo pridobiti Nemci zaunanje prebivalstva. Toda podjetju je usojen že vnaprej neuspeh.
Že pričetkoin vojne je napisala Rusija na svojo zastavo združenje delov razkosane Poljske. Kako pa gleda Nemčija na ta sveta prizadevanja poljskega naroda? Kakor hitro se je Nemčiji in Avstriji posrečilo prodreti na Poljsko, ste si nemudoma razdelili dotedaj nerazdeljeno poljsko ozemlje. Z upoštevanjem podrejenih želj poljskega naroda pričakujejo Nemci, da se bo poljski narod za ponuđeno skledo leče odpovedal svetim prizadevanjem po avtonomiji, zaprl oči in pozabil na svoje brate na Poznanjskem, kjer so bili vse-poljski elementi uničeni. Govori se o namerah Nemčije, da hoče z novimi obljubami in imaginarnimi koncesijami dobiti v okupiranih ozemljih par stotisoč Poljakov, da jih uvrsti kot »kanonenfutter« za tri-umf germanizma. Sazonov ne veruje, da bi se zamogel z visokimi narodnimi čustvi prežeti poljski narod dati zapeljati k prelivanju krvi za tirane Poznaujske.
5frtn IV.
•EDINOST* Štev. 55.
T Trstu, dne 24. februarja 1916.
Prehajam k našim sedanjim odnoša-jem napram nevtralcem, najprej k skandinavskim sosedom. 2e večkrat sem izjavil, bodisi v dumi, bodisi v razgovorih z raznimi osebami in zastopniki časopisja, da ne gojimo napram Švedski nobenih drugih čustev, kakor čustvo odkritosrčnega prijateljstva in želimo le, da se ohranijo tesni odnošaji dobrega sosedstva. Pretveze o kolizijah zamorejo biti le u-metne. Niti Švedska ne stremi po teritorialnem povečanju na stroške Finske, niti mi ne stremimo po ozemljih naših sosedov na severu. Rusijo po njeni zgodovini ne mikajo skandinavske obale, ampak mora dobiti izhod na morje čisto drugje. Ruinunija je tekom te perijode o-stala v zaželjeni nevtralnosti. Ententne države so se sprijaznile s tem položajem v prepričanju, da Ruinunija ne bo izdala svojih lastnih interesov in znala, ko bo odbila ura, uresničiti narodno enotnost na stroške svoje vrednosti. Sigurno je, da zamore računati, da dobi od onih, s katerimi simpatizira rumunski narod, resnično podporo, ako se brani proti atentatu skupnega sovražnika na neodvisnost svojih sklepov.
Po omenitvi umaknitve ententnih čet z Galipolskega polotoka vsled izpremenitve strategičnega položaja, je prešel Sazonov na izkrcanje v Solunu in zavrnil primero nemškega kancelarja z nastopom Nemcev v Belgiji. Vhod v Belgijo in opustošenja Belgije so resnična kršenja svetih obveznosti, ki jih je sprejela Prusija 1. 1839. Toda v vsem mirnem izkrcanju čet zaveznikov v Solunu ni niti najmanjšega atentata proti pravici, ker daje neki člen londonske pogodbe vsaki treh zaščitpih držav pravico, da pripelje čete na grško ozemlje, ki so jo osvobodili! Vrh tega so bile poslane čete v Solun na zahtevo grškega kabinetnega šefa, ki je smatral to pomoč kot izključno sredstvo za Grško, da izpolni svoje obveznosti napram Srbiji. Srbsko vrhovno poveljstvo je imelo možnost, da zabrani bolgarsko mobilizacijo s srbsko ofenzivo. Toda srbska vlada ni hotela prevzeti odgovornosti za to, da je pričela z bratskim umorom konec vojne. Ta duševna veličina ni odmevala na Gr-škeru. Gr !:a vlada si je obveznosti napram Srbiji razlagala po svoje. Srbska armada je delala čudeže vztrajnosti in hrabrosti. Napravila si je končno pot do morja, odkoder je bila prepeljana na Krf. Seveda ta armada, na katero so se vrgli v oktobru Nemci, Avstrija in Bolgarska, ni več tako številna, vendar pa je sigurno poroštvo za zopetno vstajenje Srbije. Tragična usoda ni prizanesla tudi Crni-gori. Kralj je z deloin rodbine in vlado zapustil deželo, da mu ni bilo treba podpisati sramotnega miru. Iz Francije je pisal princu Mirku, da naj reši Črnogorske čete in jih združi s Srbi in je prepovedal princu in ^'nistrom, ki so ostali v domovini, stopiti v kaka pogajanja z Avstrijo. Sazonov je priznal, da diplomacija aliirancev ni izbrala najkrajše in najsi-gurnejše poti, da dobi Bolgarsko na svojo stran; toda tudi v tem slučaju bi se morda aliirancem ne posrečilo obvarovati Srbijo katastrofe. Kajti sporazumne akcije zaveznikov na Balkanu tvorijo vedno izredne težkoce.
Dne 3. t. m. (po ruskem štetju) je padel Erzerurn in naše čete so prodrle naprej. Po naši umaknitvi iz Vana so se turške grozovitosti proti Armencem pomnožile. Sazonov je govoril nato o dozdevni nameri Nemčije, da ustanovi iz Turčije velikansko germansko - osmansko državo, ki naj bi se raztezala od izliva Skalde do Perzijskega zaliva. Ta država, ki predstavlja v vseh nemških sanjah nov Kalifat ki zasluži ime berlinskega kalifata, naj bi po mnenju Vsenemcev prizadejal zgodovinskemu obstoju Rusije in Velike Britanije smrten udarec. Strašne sanje! Toda Bog ie usmiljen. Berlinski politiki, ki goje ta drzni načrt, pozabljajo pri tem le na eno stvar, ki nudi nam in našim angleškim prijateljem nekaj tolažbe: Ako bi bilo mogoče skovati to državo pod nemškim kladivom, potem ne bi obstojala niti en dan, ne samo radi notranje slabosti. ampak bi ji manjkala ona neobhodnost za ohranitev eksistence, namreč nadvladje na morfu. ki ie k sreči v močnih rokah na-sih zmagovitih zaveznikov Angležev. Dokler i tako, toliko časa beroJinski kalifat ne bo ogrožal naše eksistence. Minister je opozarjal nato na . vznemirjenje v Perziji, vsled česar je bil prisiljen, da je preteklo jesen pomnožil tamkajšnje ruske kontingente. Položaj se je odtedaj po nekaterih odločilnih akcijah ruskih čet znatno zboljšal. Šah je izrazil carju svojo u-danost kakor tudi trdni namen, da bo njegova politika Rusiji in njenim zaveznicam ugodna. Naši odnošaji napram vladi šaha so normalnega značaja.
Sazonov je potem naglašal, da se Japonska neprestano udeležuje vojne. Posebno za Rusijo je to sodelovanje neizmerne vrednosti. Japonska sodeluje na nacm, ki je določen s celo vrsto pogojev m karakterističen za obojestranske ot nesaje obeh dežel. Vihar, ki je zadivjal po svetu, je ojačil rusko - japonske odno-Saje^ m razpršil zadnje sledove preteklih predsodkov. Obe deželi, ki se jim odpira lepa bodočnost, ste morali spraviti obojestranske interese v soglasje in se varovati pred skupnimi nevarnostmi. Na Japonskem razumejo ravnotako dobro kakor v Rusiji, da tvorijo politična in gospodarska nasilstva Nemčije na Kitajskem traj-
ske za varstvo v sovražnih deželah se i so se v italijanskih vojnih krogih že od-nahajajočih Rusov, je končal Sazonov rekli nad! do uspehov italijanske ofenzive.
svoj govor s sledečimi besedami: Zadnje besede, ki jih bom izgovoril danes tu, naj izražajo nado, da ostane sila navdušenja, ki ste jo dokazali od pričetka vojne m pokazali v tujini našim , prijateljem in sovražnikom, da se čutite z vlado eno v ljubezni do domovine, nepokvarjena, da ne bo nihče, niti prijatelj niti sovražnik mogel videti, da je padla: kajti ta sila je porok naše zmage.
Položaj.
Sedanja vojna stvari, kakršne vojno izključene. Tak kapitulacija Cmegore.
23.
dozoreva so se nam dogodek Pa ne le
februarja, dogodke in zdele pred je n. pr. ta dogo-
no ogr>ževanje miru v vzhodni Aziji. Zanimanje, katero posveča ameriška industrija ruskemu trgu, dovoljuje upanje, da bo razven prijateljskih političnih odnoša-fev, ki obstojajo sedaj med Rusijo in A-meriko, mogoče tudi doseči gospodarsko cbližanje.
Po zalivali vladam Španske in Nizozem-
dek sam na sebi, ampak tudi njega posledice za razmerje med Rusijo in Crnogoro so največja presenečenja. To razmerje je bilo do sedanje vojne ne le tradicijonelno prijateljsko, marveč najožje, najtesneje, da se je zdelo, da je neizpremenljivo za vse večne čase. Crnogora je imela v Rusiji svojo mogočno zaščitnico in — redi-teljico, preskrbljevalko z vsem potrebnim: z vojnimi potrebščinami, živežem, denarjem in političnim ugledom. Bilo je časov, ko je car ruski pred vsem svetom slovesno proglasil Nikolaja Črnogorskega kot svojega edinega zvestega prijatelja: vladar blizu 200milijonske države gospodarja državice, ki je štela malo več prebivalstva, nego nekaj velikih političnih okrajev v Avstriji, ki bi jih našteli na prstih ene roke. Te tesne, dozdevno neporušne vezi je kakor z enim mahom presekala vojna. Ruska javnost ie — v kolikor posnemljemo po ruskih listih — razjarjena na Crnogoro radi kapitulacije, a nje vladarju, nekdanjemu »edinemu zvestemu prijatelju in zavezniku«, ki je užival brezpogojno zaupanje carja, podtikajo ruska glasila celo nečedne motive, očitajoč mu, da se je Crnagora s svojo kapitulacijo sramotno vedla. Crnagora da je popolnoma izgubila pravico do tega, da bi jo še prištevali k ententi. List »Ruski ja Vjedomosti« grozi, da bo Crnagora na mirovnih pogajanjih občutila, kaj da to pomenja! Potem sledi še grožnja na adreso kralja samega, češ, da v nobenem slučaju ne more računati na to, da bi ga ententa oficijelno priznala za suverena Črnegorel! »Den« meni, da vsa o-pravičevanja čina kralja Nikole le potr-jajo glasove o pogajanjih kralja Nikolaja z Avstro-Ogrsko za poseben mir. Bolje bi bilo — vzklika »Den« —, da se je dal kralj Nikolaj ujeti, nego da je pripravil zaveznikom tak moralen poraz! Slet^njrč javljajo »Birževija Vjedomosti«, da lkia novi ruski poslanik pri črnogorskem dvoru nalogo, da zahteva od kralja in od ministrskega predsednika Mijuškovića, naj položita račun o poslednjih dogodkih v Crnigori. Preiskava, ki jo je uvedel četve-rosporazum, da je dokazala, da inicijativa za kapitulacijo ni prišla od avstro-ogrskega generala Kovessa, ampak direktno od kralja Nikole samega. To je razlog, da so vlasti četverosporazuma sklenile, da se mora kralj odpovedati vsakemu političnemu delovanju ter se umakniti v kak kraj, oddaljen od glavnih mest. Tudi mu je zabranjeno vsako občevanje s princem Mirkom, ostalim v Crnigori.
Zanimive stvari, kaj ne? Kako se vendar suče svet. Najtrdnejša prijateljstva in zavezništva se podirajo, kadar so začeli stvari — slabo iti. Sedaj naj Crnagora in nje kralj plačujeta za grehe nemarnosti, ki so jih delali diplomat je in vojskovodje entente, posebno pa oni v Italiji I
Romunska vlada je s svojim neodkrito-srčnim laviranjem zašla v položaj, ki je nekako podoben onemu verolomnega Salandra: nikdo ni zadovoljen žnjo. Ru-sofili v Romunski jej očitajo, da je centralnima vlastima preveč prijazna, prijatelji teh dveh vlasti pa, da je preveč ru-sofilska! A obojni zahtevajo nje — odstop. Seveda vsak iz drugačnega razloga: eni bi hoteli vojno proti Avstro-Ogrski, drugi proti Rusiji.
Katera stran tehtnice je težja, kdo bi mogel vedeti to? Zabeležiti pa moramo po dolžnosti kronistov vest, da je kralj sprejel znanega rusofila Filipesca v avdijenci in da je poslednji potem odpotoval v Pe-trograd.
O njegovi misiji se širijo — tako poročajo vesti iz Bukarešta — najrazličneja in celo tudi najfantastičneja ugibanja. To pa da je gotovo, da Filipescu obišče rusko fronto, da se prepriča o vojnem položaju. — Tudi Take Jonesca je kralj sprejel v avdijenci. Poslaniki četverosporazuma v Bukareštu so imeli na ruskem poslaništvu daljše posvetovanje, ne da bi bila javnost kaj doznala ne o rezultatu, ne o vzroku posvetovanj. Slednjič je kralj sprejel v avdijenci ministra za vnanje stvari Po-rumbara. V prestolnici Romunske je torej sedaj kaj živo dipJomatiČno in politično vrvenje. Tu bi bila morda vendar na svojem mestu tista sicer banalna: v Romunski se nekaj kuha, ali ne ve se kaj! Na vse zadnje pa bo morala vendar-le stvar iz kotla. Kuharji bodo morali na mizo s svojimi izdelki.
Med tem pa se širijo tudi glasovi o pogajanjih med Romunsko in Grško v svrho vzajemnega varovanja nevtralnosti. Ma-licijozen usmev mora igrati človeku okoli usten, ko čuje o grški nevtralnosti. Da je želi kralj, da je želi vlada, da je želi večina parlamenta in da je želi na koncu konca tudi večina naroda: vse to bi verovali. 1 oda zatrjevanje, da hočem ohraniti nekaj, kar so mi drugi že z nasiljem vzeli,
svobodno uveljavljanje svoje volje _ to
mora izvabljati smeh na ustnice.
Pa tudi v vino Italije so začeli ruski listi prilivati vode. Seveda, prisiljeni v to oo dogodkih. »Ruskoie Slovo« pravi, da
Naloga Italije da ne more biti več ta, da bi prodrla na Soči, marveč edino-le, da zaustavlja avstrijski naval, da ob avstrij-sko-itaJiJanski ffonti veže čim več avstrijskih sili Sanje o italijanskem odreševanju Primorja in Dalmacije in o triumfalnem pohodu proti Dunaju so torej dosanjane. Vsaj v Rusiji. Začeli so nižje taksirati vojno potenco Italije, kar bi imelo neizogibno posledico, da bodo nižje taksirali tudi nje politično kvaliteto — po vojni!! Italijani so hoteli biti preveč navihani. Ali prepričati se utegnejo, da tudi preobilica na tej, sicer koristni lastnosti more imeti jako neprijetnih posledic.
Zavzetje Erzeruma.
O zavzetju Erzeruma po Rusih nam je sedaj torej na razpolago tudi turško uradno poročilo, ki izjavlja, da se je turška armada umeknila po vojaškem načrtu brez izgub v postojanke, ki se nahajajo zapadno Erzeruma. Prej pa je sama uničila 15 kilometrov vzhodno mesta se nahajajoče postojanke ter 50 starih topov. Ruska poročila o zajetju 80.000 ujetnikov in 1000 topov ne odgovarjajo resnici. V bližini Erzeruma, ki sploh ni bil trdnjava, temveč odprto mesto, se ni vršil noben boj, izvzemši boje, ki so se vršili v omenjenih postojankah. V okolici mesta se nahajajoče utrdbe niso imele vojaške vrednosti, vsled česar tudi Turki niso računali na vzdržan je mesta.
Tako turško uradno poročilo, ki torej pravi da so se pač vršili boji na postojankah, ftahajajočih se 15 kilometrov vzhodno Erzeruma, in to je oni že iz rusko-turške vojne leta 1877. in 1878. znani močno utrjeni prelaz čez »Velblodji hrbet« (Deve bojin). Ti boji so poč morali biti zelo hudi in Rusi so morali imeti tamkaj občutne izgube. Iz Petrograda se namreč poroča preko Basla, da rusko armadno vodstvo ne izdaja več za kavkaško armado seznama častniških izgub, iz česar se sklepa, da se je zavzetje Erzeruma doseglo po starem strateškem načelu velikega kneza Nikolaja, namreč z žrtvovanjem stotisočev moštva in častnikov v neprestanih naskokih. Petrograjski listi so namreč namiga-vali še pred kratkim, da so bile izgube kavkaske armade izredno visoke. Stvar je gotovo še tem umljivejša, ker govore vsa poročila o strahovitem mrazu, ki ga je morala trpeti prav tako ruska kot turška armada.
Zveze s kavkaškim bojiščem so pač z obeh strani precej težavne in kontrola nad resničnostjo prvih vesti o kakem večjem dogodku je takorekoč popolnoma nemogoča Zato so bile te vesti tudi oči-vidno silno pretirane. Tako sodi tudi cu-riški »Tagesanzeiger«, ki piše o dogodkih pred Erzerumoiii: Rusi zapadajo, kakor je treba ugotoviti, zopet v staro pogreško neizmernega pretiravanja, posebno po dolgi dobi neprestanih porazov. Ne zdi se, da bi padec trdnjave Erzeruma osiab-Ijal turške armade v njenem odporu, kajti ravno iz ruskih poročil samih izhaja precej jasno, da se Turki še povsod upirajo kar najkrepkeje. Tudi po padcu Erzeruma navajajo ruska poročila v kav-kaškem obsežnem ozemlju še vedno isto širokost bojne fronte kot sredi meseca januarja, kar Je dokaz, da se fronta ni pre-meknila. Padec Erzeruma v doglednem času sploh ne bo imel nobenih posledic več.
Poudarjati pa je treba, da ruska uradna poročila govore vse drugače o dogodkih pred Erzerumom, kot pa poročila raznih ententnih listov, ki so seveda poizkušali padec Erzeruma predstavljati svetu kot bogzna kako strahovit, odločilen poraz turške kavkaške armade in so navajali one velikanske številke turških izgub. Tako pravi n. pr. rusko uradno poročilo, izdano 18. t. m. (priobčeno v ljubljanskem »Slov. Narodu«): »V odseku ob morju so vrgle naše Čete sovražnika iz cele vrste postojank. zajele vojake ter municijske zaloge in pionirski materijal.« To je pač poročilo, kakor se redno čitajo z vseh front. Potem pa nadaljuje: »Resničnost poraza turške armade, ki je imela v bojih okoli Erzeruma zelo težke izgube, se kaže v vedno jas-neji luči. Forti trdnjave in nje okolice*. — tu gre pač za ono že večkrat imenovano postojanko na »Velblodjem hrbtu« — »so polni mrtvecev. Pred našimi napadi so se ostanki turške armade umeknili v neredu iz več krajev v različnih smereh. Naši oddelki so Jih zasledovali vkljub močnim snežnim viharjem in usmrtili ali pa ujeli veliko moštva zadnjih čet sovražne kolone. V Erzerumu smo zajeli vso trdnjavsko artiljerijo in velik del poijske artiljerije. Dosedaj smo našteli 200 topov. (To je pač nekaj drugega, kot pa poročila, ki so govorila o 1000 topovih.) Zajeti smo tudi velike zaJoge artiljerijske municije, veliko množino ročnega orožja, veliko avtomobilov, naprav za brezžično brzo-javljenje in pontonskih parkov. Štetje drugega plena in turških vojakov, ki so bili ujeti v okolici trdnjave Erzeruma, je končano. (In kakšno je to število?) Čete kavkaške armade, ki so se vkljub izrednim in neprestanim naporom več kot cel rnesec borile proti sovražniku v utrjenih in težavnih postojankah, so imele le majhne izgube in so pripravljene za nova podjetja pod poveljništvom svojega vrhovnega poveljnika«
Tudi to poročilo je oči vidno pobarvano pristransko, a vendar se, kakor smo že pripomnili znatno razlikuje od prvih poročil ententnega časopisja in se že kolikor-1 oliko približuje turškemu uradnemu poročilu, tako da se nam zdi čim daJje tem verjetnejši zgoraj navedeni izrek curiš-kega »Tagesanzeigerja«, da »padec Erzeruma v doglednem Času si loh ne bo imel nobenih posledic več.«
Domati mil
Vozne olajšave za člane rodbin vojaških oseb. Južna železnica dovoljuje članom rodbin vojaških oseb od marca dalje vozne olajšave toliko na avstrijskih kolikor na ogrskih progah. Na podlagi legitimacij s fotografijo, izdanih po državnih železnicah za čas 5 let, je znižane vozne karte kupiti pri osebnih blagajnah, ako je rečeni legitimaciji pridejan poseben dodatek, ki se vsako leto na novo izdaja. Legitimacija državnih železnic brez dodatka, kakor tudi dodatek sam v zvezi z drugimi legitimacijami (identitetnimi kartami) ne daje pravice do voznih olajšav na progah južne železnice. Dodatke morajo ob istočasni položitvi pristojbine 2 K za vsak kos — tisti uradi, ki imajo pravico do izdajanja legitimacij, zahtevati pri ravnateljstvu državnih železnic na Dunaju, s katerim se imajo vršiti tudi vse korespondence, ki se nanašajo na to. V izogib morebitnih dvomov se objavlja, da rodbinski pripadniki točasno aktiviranih gažistov v rezervi, onih v razmerju izven službe in gažistov črne vojske nimajo pravice do takih legitimacij. Dalje se omenja, da otroci vojaških oseb, ki imajo že svoj zaslužek in lasten prihodek od dela, tudi nimajo pravice do tega po-boljška.
Prošnja. Blazine, katere se pošiljajo na bojno polje se sprejemajo z največjim veseljem in hvaležnostjo. Ker se iste naprav-Ijajo večinoma iz malih izrezkov raznovrstnega blaga, prosi se cenjene ge. in gdč. šivilje in zasebnice, katere ne napravijo same dotičnih blazin, da prineso vse raznovrstne odrezke, bodisi belega ali barvanega blaga, kakor tudi za vsako drugo uporabo nerabne krpe in popolnoma nerabno obleko, v »Narodni dom«, da se porabi (razreze) za blazine za naše ranjene in bolne junake — branitelje. — A. S.
Laski letalski napad na Ljubljano. Ljubljanski »Slovenec« priobčuje še naslednje podrobnosti o tem napadu: V petek ob pol 11. uri dopoldne je priletel od juga sem italijanski letalec, ki je metal bombe na mesto. Prva je udarila na Šentjakobski trg, tri korake od fasade rezervne bolnice št 2, na tla in izkopala tri metre široko in en meter globoko jamo. Popokale so tudi šipe na treh oknih. Letalec je letel nato še nekaj časa v prvotni smeri, nato se pa obrnil v smeri proti dolenjskemu kolodvoru ter vrgel še tri bombe, od katerih dve sta padli na dvorišče hiše št. 11 na Žab jeku, ena pa na Vožarski pot. Tudi tu so izkopale velike luknje. Prst in šuta sta padli na streho pritlične hiše in jo poškodovali. Neki mož, ki je na dvorišču sekal drva in bil od vseh hišnih prebivalcev edini doma, je ostal popolnoma nepoškodovan, četudi je bomba udarila komaj tri korake od njega proč. Samo sekira mu je padla iz rok. Letalec je nato vrgel še dve bombi, katerih ena je padla v Ljubljanico, druga pa v močvirje. Nenadno nastala gosta megla mu je vzela razgled. Ko je proti 12. uri izginila megla, so kmalu opazili dve letali, ki ste leteli iz smeri od Zaloga proti Ljubljani. V bližini stare cukrame je padla bomba, ki je ranila par oseb in enega konja ter razbila več šip. Takoj nato je spustil letalec še eno bombo, ki Je padla na njivo za Lichtenturničnim zavodom blizu Kuhnove ceste. Napravila ni nobene škode. Obe letali ste leteli precej nizkos in so #K tudi takoj obstreljevali obrambni topovi na Gradu, nakar ste odleteli.
Zlatarnica
njava zlato, cenah.
MICHELE NO RS A, Trti, Onr*> št. 37. Kupuje, prortaja ter Suae-srebro, platin in jante po najvlijU1
Ha debelo samo za preprodajalce.
Nogavice, sukanec, pipe. milo, gumijeve podpet-n ke, razni gnmbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiijke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke, prstani rdečega krita, krema za brado, žlice, razna rezila, roboi, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopfe', in drugo prodaja JAKOB LEVI, ulica S. Nicolo štev. 19.	62
Trgovci in preKupoualcI.
Vojni „krema
_	_	_	zvezki", nepo-
kv arij ivo fino pec vo nudi hiter in dober zaslužek. Karton z 36, 72 ali 144 kosi K 4. Razpošilja na manj 3 kartone. BRANI>T, Ljubljana \ ofita 7. '
Š
Lepe
Ijani.
kranjske šunke razpošilja dokler je zaloge Fr. OERAR, Stob pošta Domžale pri Ljub-
78
meblirana z dvema posteljama, na željo tudi hrana, odda se družini ali dvema mladeničema. Commerciale 9, mezanin.	300
Soba
Vinogradniki!
Raznovrstne trtne ccpljenke _	prve vrste jako krepke, tudi
dveletne, razprodaja po
drug, Prtnica Komen
zmernih
(Goriško).
cenah
Farčič i 53
Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se pošiljajo na »Inseratni oddelek Edinosti« —
I Umetni zobje 1
♦	ihbmleUusfl, zlate Krone tnobrottl ♦
! VILJEM TUSCHER f
i	konces. zobotetinlk	X
t TRST, m. Coserma št. 13, H. n.!
t Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. %
♦	♦
Ivan Švagm
operater kurjih očes
je zopei odprl svoj dob rožna n J ambulatorij za kurja očesa.
Sprejela od 9—1 pora. — P5az?a delSs legna 39 I. nadstr.
lilo iz lita mleka Steckenpferd	■
Bergmcnn 1 Co., Deiin na Lobit Tetschen	S
uživa vsestransko pr; ljubljeno-t vsled svo-	J
iegm izbornoga učinka in dokazani neprekos-	■
ljivosti za odpravo poletnih mehurčkov in	B
racijonelno negovanje kože In lepote. Na	J
tisoče zahvalnih pisem. Mnog* odlikovanja!	■
Paziti je pri nakupu na znamko „Stecken-	■
p fer d" in na polno ime tvrdke! Dobiva se	jjj
po K 1*— ▼ lekarnah, mirodilnieah in par-	■
femerijah. Ravno tako se je obnesla lilijna	B
krema „Man era" (80 stot.) za ohranitev	|j
nežnih belih rok.	■
■
iHiiumniii»iuBBaBBBiiiiii
Rlunione fldriatlca tii Sicurtfl u Trstu
(Lastna palača) ustanovljena leta 1838.
Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju
streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na moiju in po suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah.
Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1914 K 190.678.102-63
Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31 12
1914) K 558.907.957. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh braniah izplačano na Škodah K 844.121.197 00. Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važnejših krajih Avstro-Ogrske monarhije.
Nova ^irodilnica
M 01» K KA ,4
Trst ulica Ponterosso Stev. 5
Bogata zaloga dišav, krtač, predmetov za tolletto in za umetnosti«
	«ALI OGLASI		\zi
□□ □□	M ratuiugo po 4 itot. be»«đo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat Teč. — Najmanjia : pristojbina anaia 40 stotink. :	OD □□	
finfnn P°duk v nemlkein jeziku v bližini VU*l»ll Belvederjm. Ponudbe pod „Slovenk*" na Ins. oddelek »Edinosti". 95			
TRST, Vsa Carintia 39 SptCilOfl« mm KOŽNI In SPOLNI BOLkZNl ŠIBKOST In KftRVOZNOSl Mm BOUZM v MOOAM In IKLUH»i IprajMM 10-t pop. ki 4-7 utU;
od 10-1.
nišnici).
nI. Solitario 3t. 21 pri mestni
■ -.»•'Su


t
Globoko užaloščeni javljamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je danes popoldne preminul po dolgi bokzni naš preljubi soprog, oziroma oče, stari oče in brat
Mihael Čok
posestnik v Lonjerju.
Pogreb zemskih ostankov blagega pokojnika se bo vršil v petek, dne 25. februarja ob 3 pop. iz hiše žalosti na pokopališče na Katinari.
LONJER pri Trstu, 23. februarja 1916.
MARIJA ČOK, soproga. Mihael, sedaj pri c. kr. mornarici, Albert, učitelj, sedaj c. kr. poročnik v res., Ferdlnand-Rudolf, sedaj pri vojakih, Mirko, sedaj četovodja pri 97. pešp., Andrej, gimnazijalec, Emil in Herman, sinovi. — Ana in Amalija, učiteljice, hčere. - Marija Čok roj. Cerkvenič. sinaha. — Milan Čok, vnuk.
Andrej Čok, brat. — Terezija Kjuder, sestra.