sapi lahko ugotovimo, da bi ob večji prizadevnosti vseh in posameznikov lahko dosegli boljše rezultate. To nam govore rezultati prizadevanj v TOZD, ko zasledujemo realizacijo stabilizacijskih programov.
Zato upravičeno lahko gledamo naprej kot optimisti, kajti taka skupnost kot je naša ima jasne perspektive pri bodočem delu in razvoju. Izkušnje letošnjega leta nas morajo prepričati, da smo to sposobni in da smo skupaj sami svoje sreče kovač. Verjetno je prav, da tudi tu poudarimo in potrdimo tesno sodelovanje med vsemi TOZD in ostalimi službami kot porok sposobnosti rešitve vseh problemov, ki nas dohajajo. Ob pravočasnem, pravilnem informiranju vseh v kolektivu, bomo lahko kos vsem nalogam in problemom. Naš delegatski sistem nam mora biti eden od aktivnih faktorjev v takih prizadevanjih.
Tudi v novem letu ne bo brez problemov. Tega se moramo vsi ne le zavedati, ampak tudi obnašati se moramo tako, pripravljeni in organizirani moramo biti tako, da jih bomo čim lažje in sproti premostili. Naša prizadevanja bomo morali usmeriti tudi na področju povezovanja dohodkovno reprodukcijskih območij, tako v smeri proizvodnje, kakor tudi s prometnimi organizacijami. Vedno in vselej z namenom pravične delitve ustvarjene vrednosti.
Ko si ob vstopu v Novo leto stiskamo roke in si želimo najboljše želje za dobro zdravje, za zadovoljno in srečno življenje, ne pozabimo, da smo v naši samoupravni socialistični družbi prav vsi aktivni snovalci naše prihodnosti.
Direktor OZD
Steklarne Hrastnik
Dipl. ing. Maks Mrcina
Vso srečo in mnogo uspehov si zaželimo ob vstopu v novo leto 1976. Čas pač beži hitreje kot smo bili navajeni, z njim pa tudi naloge, ki smo si jih in si jih še bomo zadali. Te naloge pa so v današnjem dinamičnem času, tako v kvalitetnem kot v količinskem obsegu zelo pomembne.
Razvijanje samoupravnih odnosov in gospodarjenje so in bodo v prihodnje primarne naloge. Tega se v celoti zavedamo in vemo, da je tudi najbolj prav. Kajti to nam omogoča tudi boljši jutrišnji dan.
Bežen pogled ob prehodu v novo obdobje — kot je že v navadi, nam mora biti analiza naših dosežkov in tudi vodilo v naših nadaljnjih prizadevanjih. Ne bi bilo prav, da se vsi skupaj in vsak posameznik ne vprašamo, ali smo naše dogovorjene in sprejete obveznosti in naloge tudi v celoti izvršili. Verjetno bo zelo težko odgovoriti na kratko z da ali ne. Ena od ugotovitev je prav gotovo, da je delovna skupnost soočena z novo nastalo situacijo na tržiščih doma in na tujem. Taka situacija je rezultat prizadevnejše-mu, stabilnejšemu stanju rta vseh toriščih delovanja, še posebej v gospodarstvu in se odraža na tržiščih, predvsem v manjši konjunkturi. Predvsem v programu izdelkov široke potrošnje, kjer sodelujemo tudi mi z določenim delom naših proizvodov. To pa pomeni bistveno težji položaj, ki se lahko premosti le z boljšim delom, z boljšo kvaliteto dela, ob najbolj racionalnem poslovanju.
Menim, da lahko ugotovimo, da smo se v preteklem letu srečevali s precejšnjo mero problemov in ki so se iz ekonomskega področja avtomatično prenesla tudi na ostala področja našega življenja. Zato verjetno z rezultati, ki smo jih dosegli v tem letu, ne moremo biti v celoti zadovoljni. V isti
Vsem bralcem časopisa STEKLAR želijo srečno in uspešno leto 1976
Skupščina podjetja Delavski sveti vseh TOZD Kolektivno izvršilni organi skupščine in vseh TOZD Osnovna organizacija sindikata Svet ZK Steklarne in sekretariat osnovne organizacije Aktivi mladih delavcev Uredništvo STEKLARJA
št. 1
Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera. Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Premec Jože, Bezgovšek Apton. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z dne 11. 3. 1974).
Vso

sreco
v letu
TOZD I PRED NALOGAMI IN CILJI V LETE 1976
Izteka se poslovno leto, v katerem se bije bitka razreševanja vsakodnevnih proizvodnih in drugih samoupravnih nalog, ki jih je potrebno s sprejetjem ustave še poglabljati. Kot del samoupravne družbe smo z njo povezani na družbenopolitičnem in gospodarskem področju. Zaradi specifičnosti proizvodnje pa smo zaradi majhnega domačega trga navzoči tudi na širšem prostoru — tujih trgih, predvsem zapadnih.
V zadnjem času se čuti umiritev naraščanja cen. Vzrok ni povečanje produktivnosti, temveč določenih restriktivnih ukrepov, ki pa so tudi vplivali na zmanjšanje porabe. Kot vzročna povezava so narastle zaloge na širšem področju industrijske proizvodnje, te pa vežejo velika finančna sredstva. Tudi neusklajenost cen, predvsem pa zelo visoke cene nekaterim surovinam in energiji, povzročajo resne težave nekaterim zvrstem industrijske proizvodnje. V podobnem položaju se nahaja tudi vsa industrija predelave stekla. Še resnejše pa je dejstvo, da je prisotno na tujih trgih padanje cen nekaterim surovinam in energiji, ki so v naših proizvodnih stroških visoka postavka. Zaradi tega so že prisotne težnje nekaterih naših tujih poslovnih partnerjev po znižanju cen naših proizvodov. Na drugi strani pa so naše želje, da bi s prodajo tega proizvodnega asortimenta dosegli boljše finančne efekte z zvišanjem cen.
To so dejstva, na podlagi katerih je potrebno načrtovati poslovni načrt za naslednje leto. Ocena mora biti čim bolj realna, ker le tako bo mogoče optimalno ukrepati. Ker so zunanji pogoji takšnega karakterja, da na njih ne moremo vplivati, se jim moramo prilagoditi in iskati možnosti ter rešitve v lastnem angažiranju.
Ne moremo trditi, da smo pri tako imenovanih notranjih rezervah naredili vse, čeprav smo dosegli z nekaterimi ukrepi že določene uspehe. Naloga, ki stoji pred nami je težka, vendar ne pretežka, da bi ji s skupnim odgovornim delom ne bili kos.
Z razvojem tehnologije predelave so cene nekaterim izdelkom, ki jih je mogoče izdelovati po enostavnejših postopkih, zelo diferencirane. Iz tega je potrebno zaključiti, da moramo posvetiti veliko skrb izbiri proizvodnega sorti-menta in razvoju novih smeri v ročni predelavi, ki ji stroji niso kos. Nadalje je nujno izdelke, ki jih je mogoče izdelovati v skupinah polavtomatske predelave, prenesti v te proizvodne skupine. Prioritetna naloga bo torej izobraževanje na delovnem mestu, kajti izrek »ZNANJE — POGOJ ZA USPEH«, resnično drži.
Uspeha tudi ne moremo pričakovati, če zanj ne vložimo ustrezen del naporov, ki so potrebni. Večkrat je veliko besed izrečenih o produktivnosti, ki je resnično eden najvažnejših elementov dobrega gospodarjenja. Razlagati pa si moramo pomen besede ustrezno in v povezavi z drugimi elementi, ki v končni fazi izražajo uspeh ali neuspeh poslovanja.
Velika produktivnost ob neupoštevanju višine stroškov, povečanju izmeta in neustrezne kvalite-
te, je slàba produktivnost. Ne smemo je gledati parcialno po fazah tehnološkega procesa, temveč celovito.
Vsak tehnološki proces je pogojen z odstopi od željenega cilja. Ti pa se kažejo v našem primeru s tehnološkim, odpadkom — lomom. Specifičnost našega tehnološkega procesa pa je ta, da je ta možnost na zelo širokem področju: od zmesarne, taljenja, predelave, dodelave do manipulacije. Zato moramo biti pri obravnavi tega problema zelo dosledni in pravični. Osnova naj bo ugotovi-
tev, kolikšno višino tehnološkega loma posamezna proizvodna skupina pogojuje. Nadaljnji korak pa je o razrezu tega odstotka na tehnološke faze in nenehno spremljanje, da se zadani cilji izvršujejo, ob vsakem odstopanju pa takoj ukrepa. Prevaljevànje napak na druga ramena in izmikanje odgovornosti nima nikakršnega smisla. Dokler nam ne bo vsem jasno, da je cilj samo eden, v celotni verigi tehnološkega procesa doseči minimalni dovoljeni odpadek, tako dolgo ne moremo govoriti o opravljeni na-
logi in uspehu, ki je ključ za boljši jutri.
Iz kratke analize stanja in prihodnjih nalog Je mogoče zaključiti, da je pred nami leto, v katerem bo rezultat dela in uspehov le odraz naših skupnih naporov in tiste zavesti, da je samoupravljanje pravica in dolžnost vseh članov naše delovne skupnosti.
Ob vstopu v novo leto 1976 pa želim veliko delovnih uspehov vsem članom delovne skupnosti TOZD I.
Vodja TOZD I ing. Stane Kirn
KAKO V LETU 1976
Zaključeno je obdobje, v katerem je komercialna služba naše OZD zbirala prijave potreb po naših izdelkih na domačem in tujem tržišču in sedaj prehajamo v fazo dokončne sestave plana za leto 1976. In kaj kažejo prvi rezultati zbirnikov? Na zunanjih tržiščih smo ugotovili — otoplitev
—	se pravi več odločnosti in pripravljenosti za sklenitev pogodb, medtem ko domači potrošniki naših izdelkov pristopajo k prijavam potreb in sklenitvi pogodb še vedno dokaj previdno. Vse k vsemu pa nas je ob sestavljanju zbirnika naročil kot osnove za plan prodaje pripeljalo v situacijo, da bodo razpoložljive kapacitete v TOZD I premajhne za pokritje sklenjenih pogodb v inozemstvu, medtem ko bomo domače potrebe lahko solidno pokrili. S tem se odpira vprašanje kaj storiti v situaciji, ko smo zunanje partnerje skušali približati naše mu asortimanu, ki je boljše kategorije kot je bil doslej, število brigad v tej TOZD pa je premajhno, da bi v razpoložljivih delavnikih pokrile sedaj registrirana naročila. Takšna situacija nas sedaj sili v razmišljanja, kaj ukreniti ali v proizvodnji tehnološko spremeniti ali dopolniti, da bi boljše izkoristili talilne kapacitete ■— s tem zmanjšali dejanske stroške — na drugi strani pa pokrili potrebe naših kupcev. Torej znašli smo se v situaciji, ki je hkrati ugodna in neugodna, v naslednjih dneh pa se bo potrebno odločiti za ukrepe, ki bodo iz gospodarskega vidika najboljši. Ob vsem tem lahko za TOZD I ugotovimo, da je v pogledu dobre zaposlitve vse v redu, na članih te TOZD pa je, kako delati, da bodo tudi rezultati dela dali najboljše uspehe, ki se morajo ugodno odraziti za člane TOZD in OZD kot celote.
Pri ugotavljanju prodajnih uspehov za TOZD II avtomatska proizvodnja so stvari podobne kot v TOZD I stari obrat. Razpoložljive kapacitete so v glavnem pokrite s prijavami potreb in pogodbami. Najbolj razveseljivo je dejstvo, da je s fiksno pogodbo pokritih že tudi 6 mesecev proizvodnje kelihov na novi liniji
—	smo pa na najboljši poti in možnosti, da bomo do konca leta 1975 dejansko prodali tudi preostale kapacitete te proizvodne linije. Torej zaključimo lahko tudi za to TOZD, da z optimizmom lahko gledamo na leto 1976.
Kaj si naj ob teh rezultatih zaključkov poslov za leto 1976 zaželimo drugega, kakor odpraviti tisto, kar je subjektivno vplivalo na rezultate dela v letu, katerega zaključujemo. Če bi gledal na to z očmi komercialista, ki je po mnenju nekaterih »edini odgovoren« za rezultate dela, potem bi zapisal tole:
Ljudje v komerciali se s svojimi napori moramo truditi doseči največ, kar je za določen izdelek iztržiti mogoče, dočim morajo proizvodne TOZD skrbeti za to, da izdelek odnosno njegova lastna cena ne bo obremenjena s faktorji subjektivnega značaja. Tu mislim na nerealen odpadek in na tisti del stroškov, ki je odvisen od dobre organiziranosti, spoštovanja dobrih delovnih in gospodarnih navad, vsejlo trenut- -
ka, ko izdelek zapusti dvorišče naše OZD. Torej uspehi prodaje so odvisni od vseh družb in faktorjev, ki vplivajo na kakršenkoli način na izdelek, katerega plasiramo na tržišče.
Za poslovno leto 1976 še lahko želimo le eno: delali bomo v smislu sprejetih sklepov za boljšo proizvodnost, varčnost na vseh področjih, jasno pa tudi na popolnem izkoriščanju delovnega časa. Vse to bo služilo le nam, ki smo člani tega kolektiva, ki pa ima tudi obveznosti do širše družbene skupnosti, ki je tudi naša, zato si bomo prizadevali, da bomo dosegli čim boljše rezultate dela, ki bodo uspešno pokrivali naše želje po OD in nadaljnji modernizaciji proizvodnje, kakor tudi zadovoljevali obveznosti do družbe.
D. K.
♦	♦
♦	X
♦	'5
♦	X
!	I
♦
:
♦
♦
♦
♦
5
t
♦
♦
:
♦
Delovna skupnost TOZD I. želi članom OZD Steklarne Hrastnik, družbenopolitičnim organizacijam in poslovnim partnerjem veliko delovnih uspehov v letu 1976
T.	^
Nekaj besed o TOZD VI
Naši počitniški domovi so svo-
Izvajanje stabilizacijskega programa v TOZD-VI
V	letošnjem letu se je naše delo precej spremenilo, posebno kar zadeva enoto »Menza«. Menza kot taka je bila že ves čas svojega obstoja poseben problem in kljub prizadevanju in podpori organizacij in že sprejetih sklepov samoupravnih organov o renoviranju in rezerviranju sredstev ni bilo uspeha, da bi ta o-brat postavili ali preuredili in zadovoljili potrebam našega kolektiva. Vedno se je našel izgovor, da so druge stvari potreb-nejše in tako se je to vleklo iz leta v leto. Letos pa smo zaradi rušenja zgradbe, v kateri je bila menza, ostali še brez tistega, kar smo imeli. Prehrana je bila pri nas postavljena vedno na zadnje mesto, pa čeprav se vsi dobro zavedamo, da dobra in redna prehrana med delom tudi precej vpliva na storilnost pri delu, ter da bi takšen obrat pri tako številnem kolektivu kot je naš, moral že zdavnaj obstojati. To je problem nas vseh, ne samo TOZD VI.
Sedanja rešitev, ko nam usluge »Menze« opravlja družbeni obrat »ABONENT TKI« je le delna in začasna. Dnevno nam nudijo 350 malic, 80 kosil in 70 večerij. Potrebe pa so precej večje in so zahteve članov kolektiva do večjega števila toplih obrokov upravičene (ker so delno tudi regresirane). Pod takimi pogoji kot so sedaj, se stanja ne bo dalo popraviti oziroma izboljšati in tako še naprej ostane odprto vprašanje kje in kako urediti, da bi zadovoljili vsem željam in potrebam. Predlogov je več, kakšna bo rešitev, pa bo presoja vseh delavcev našega kolektiva. Upamo, da bo istočasno rešen tudi problem glede tovarniškega bifeja.
Za informacijo: v prvih devetih mesecih letošnjega leta smo prodali 53.866 toplih malic, 17.070 kosil in 13.843 večerij. V tovarniškem bifeju pa mesečno prodamo mrzlih malic in drugih artiklov za okrog 300.000 din.
V	nadaljevanju pa še nekaj podatkov o počitniških domovih:
v Portorožu		v Bohinju	Skupaj
TOZD I	298	65	363
TOZD II	92	16	108
TOZD III	23	4	27
TOZD IV	29	11	40
TOZD V	56	9	65
TOZD VI	3	2	5
DSSS	97	26	123
Skupaj je tako letovalo 731 članov kolektiva in njihovih družinskih članov, od tega 598 v Portorožu in 133 v Bohinju.'
Na preventivnem letovanju pa je bilo: iz TOZD I 84, iz TOZD II 28, iz TOZD III 7, iz TOZD IV 9, iz TOZD V 14, iz TOZD VI —, iz DSSS 25, ali skupno 167 članov kolektiva. Od tega jih je bilo 140 v Portorožu in 27 v Bohinju. Da je bilo v počitniških domovih letos prijetno in lepo, se izkazuje tudi pri prodanih pijačah, saj smo prodali v počitniškem domu Portorož 2.468 1 vina, 4101 žganih pijač, 9.394 kokt, 2.0611 radenske vode in 7.300 steklenic piva, v Bohinju pa 9481 vina, 1161 žganih pijač, 1.967 kokt, 3971 radenske vode in 1.309 steklenic piva.
je usluge tudi letos nudili občinski organizaciji ZB, ki je to sprejela in je na preventivno letovanje poslala 21 svojih članov (vse v Bohinj).
Počitniški domovi v glavnem poslujejo le tri mesece, devet mesecev pa samevajo zaprti in neizkoriščeni. Le redki so, ki koristijo kakšen zimski dan v Bohinju. Zavedati bi se morali, da je oddih potreben in lep tudi v zimskem času. Veliko razvedrila (zabave in kopanja) tudi nudimo v nesezolii v Portorožu, ki je blizu našega doma in v Bohinju s svojimi zimskimi lepotami in možnostmi smučanja. Zato bi bilo zaželeno, da bi se člani kolektiva posluževali uslug naših domov tudi v nesezoni in ne samo bore tri mesece v letu. Mnenja smo, da bi lahko tudi rekreacijski odbor s pomočjo sindikatov po TOZD in mladinske organizacije organiziral kolektivne izlete v naše domove in s tem po eni strani vzpodbudil rekreacijo (smučanje, plavanje), po drugi strani pa bi s popularnostjo pridobil interesente za zimski oddih.
Nastop pevskih zborov Zasavske pevske skupnosti je izzvenel kot mogočna in prisrčna manifestacija ljubiteljev vokalne glasbe. 15 pevskih zborov, ki so se zvrstili na odru kulturnega doma v Zagorju je že s samo udeležbo izpričalo bogato zborovsko tradicijo tega proletarskega področja Slovenije.
Organizacija srečanja je bila brezhibno pripravljena in odlično izvedena. Nastop zborov je potekal po preizkušenem načelu »od znanega k manj znanemu in od preprostejših do visoko kvalitetnih izvedb«. Ta zelo taktna razporeditev zborov, ki jo žal mnoga srečanja še vedno prezrejo, je v Zagorju pokazala, kako obdržati publiko z gradacijo izvedbe, da v kontinuirani napetosti aplavdira vsem zborom, da se v njej umetniški užitek stopnjuje in da ob zaključku izlije svoje navdušenje na skupne storitve zborov.
Prevladovanje moških zborov v Zasavju je odraz delavskih struktur tega območja in dokazilo, da delavci ne ostajajo samo poslušalci) temveč v vedno večji meri postajajo aktivni nosilci in krea-torji zborovske kulture. Tako zbori, kot zborovodje izkazujejo srednjo starostno strukturo, ki je najboljša osnova za umetniški napredek. Vsi zbori so zveneli sočno, homogeno in z majhnimi izjemami pokazali tudi široko dinamično lestvico. Zanimiv je okus zborov pri izbiri programa. Velik del teh posega še v glasbeno zakladnico, ki je Slovence tešila pod tujimi gospodarji, kar je dokaz, da bodo pesmi kot »Buči morje Adrijansko«, »Fantič, pelin roža« in podobne še dolgo ostale žive in da sodobni skladatelji morajo še bolj prisluhniti ljudskemu okusu, da bodo lažje uspeli. Partizanska pesem je postala
Tudi člani TOZD-6 so se vključili v stabilizacijski program. Kljub temu, da vršijo le usluge ostalim TOZD, so se prizadevali, da bi po svojih močeh-vsaj nekaj prispevali k izboljšanju položaja ter si tako začrtali svoj program.
Po tem programu je bilo že izvedeno, da se je delovno mesto pomožne delavke-pomivalke ukinilo. Za to delo pa smo dodatno obremenili kuharice napitkov. Nadalje smo zmanjšali število izvršiteljev »čistilka jedilnice« od treh delavk na eno delavko. Delo dveh čistilk bodo dodatno opravljali v popoldanskem in nočnem času delavki bifeja. S to spremembo, ki bo verjetno prav tako v redu potekala, bo nastal letni prihranek ca. 70.000 din.
Nadalje smo v bifeju spremenili oziroma skrajšali delovni čas. Namen tega je bil čim manj izostankov od dela, kar bi pomenilo več dela, večja storilnost. Vendar vidnega uspeha pri tem zaenkrat še ni, ker nekateri delavci kljub temu, da je bife zaprt, čakajo pred bifejem in zgubljajo po nepotrebnem dragocen
ljudska pesem ter predstavlja del železnega repertoarja vsem zborom, kar je dokaz, da ne bo pri Slovencih nikoli umrla. Izvedba partizanskih pesmi pa kaže še vedno nove interpretacij ske možnosti, ki počasi težijo k interpretaciji sodobnih del. Zelo razveseljivo je dejstvo, da so nekateri zbori že tudi v sodobni zborovski glasbi odkrili harmonski in ritmični mik ter posegli po teh skladbah in jih kvalitetno izvedli.
Posnemanja vredna je praksa, da je pevska skupnost povabila k sodelovanju na srečanju mešani pevski zbor iz Celja, ki je s tem dal poudarek svojemu jubileju, hkrati pa dokazal solidarnost slovenskih zborov, ki jih pesem združi.povsod in ob vsaki priložnosti.
Prizadevnost pevcev in zborovodij je dokaz visoke narodne zavesti, kulturne višine in razgledanosti, kot tudi politične zavesti delavcev, ki se zavedajo samoupravnih ustvarjalnih obvez, tako na materialnem in na kulturnem področju.
Tone Lotrič
čas. Potrebno bi bilo več kontrole oziroma nadzora, da bi se takšno izostajanje odpravilo.
Vsi člani TOZD-6 se zavedamo pomena stabilizacije in se bomo tudi v bodoče čimbolj prizadevali pri delu in pomagali pri stabilizaciji.
Postojnska jama
Postojnska jama je biser kraškoga sveta. Je tisti kraj, ki ga vsak Slovenec obišče vsaj enkrat v življenju. Tudi jaz sem jo.
Nedelja je bila lepa in sončna, vendar nekoliko mrzla, ker je pihal mrzel veter, ki te je prepihal do kosti, ko si stopil iz avtobusa, ki se je po dolgi in zanimivi poti po avtocesti in navadnih asfaltnih cestah mimo idilične kraške pokrajine, polne vrtač, ustavil pred lepim hotelom JAMA v Postojni.
Najprej smo si ogledali hotel in strmeli nad astronomskimi cenami, nato pa odšli proti vhodu v jamo. Kupili smo si vstopnice, si sposodili pelerine in se nato skupaj z množico drugih »firbcev« zgnetli skozi ozek vhod ter se posedli po slavnem rumenem vlaku. Ta je zapiskal in nas odpeljal sprva po nizkem hodniku, kjer si nehote sklonil glavo, da bi si ohranil celo. Nato smo zagledali prve stalagmite, stalaktite, zavese in stebre, ki so jih domiselno postavljene luči prikazale našim poželjivim očem v vsem njihovem veličanstvu. Tako smo se vozili in pasli svojo nenasitno radovednost, poslušali vzdihe občudovanja in sami vzdihovali ob krasnih delih narave, dokler se ni vlak ustavil.
Izstopili smo in se razvrstili po narodnostih. Slovensko govoreči vodnik nam je povedal, da je jama dolga okoli 24 km, od tega je 17 km raziskane. Turistična pot po jami je dolga 5 km, in sicer
1,5	km peš, ostalo pa z vlakom. Šli smo po Kalvariji in prek ruskega mostu v najlepši del jame. Videli smo koncertno in kongresno dvorano, kapnike vseh barv in oblik in pa seveda posebnost Postojnske jame — človeško ribico. Zatem smo se očarani od naravnih lepot odpeljali z vlakom, tokrat modrim, iz nje.
Zunaj nas je presenetilo bleščeče sonce, ki nas je, potepince,, prijateljsko, hudomušno požgečkalo s svojimi vročimFžarki.
Nada Žagar

Vsem občanom in kolektivom spodnjega dela Hrastnika veliko zadovoljstva in uspehov v letu 1976 želi
Krajevna skupnost Hrastnik, spodnji del

Revija zasavskih pevskih zborov v Zagorju
Diagonalno
(SREDNJEROČNI PROGRAM STANOVANJSKE IZGRADNJE V OBČINI HRASTNIK)
V	prvem delu tega izredno zanimivega branja vam podajam IZVLEČEK IZ DEVETMESEČNEGA POROČILA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE HRASTNIK ZA LETO 1975. V drugem delu in pa nadaljevanju, ki je hkrati tesno povezan s prvim pa SREDNJEROČNI PROGRAM STANOVANJSKE GRADITVE OBČINE HRASTNIK ZA OBDOBJE 1976/ 1980.
Finančno poročilo je , bilo sestavljeno za vse tri samoupravne enote ter za samoupravno skupnost kot celoto.
Za leto 1975 je samoupravna stanovanjska skupnost predvidela v svojem finančnem načrtu
23,172.000	dinarjev dohodkov in izdatkov.
V	planiranih dohodkih imajo najvišjo udeležbo 6 % stanovanjski prispevek, ki se plačuje v samoupravno enoto za družbeno pomoč v višini 27 %, v samoupravno enoto za graditev stanovanj 63 % ter v poslovno banko kot 10 % depozit. Prenizko postavljeni plan, ki je bil sestavljen še na podlagi predvidevanj, da bodo bruto osebni dohodki v naši občini dosegli 24 milijard starih dinarjev, je razlog, da je bila njegova ostvaritev 92 %. Če upoštevamo kasnejša predvidevanja o višini bruto osebnih dohodkov v občini, je stanovanjski prispevek ostvarjen v zadovoljivi višini.
Neporabljena sredstva iz preteklega leta so presegla plan zaradi vplačila dodatnih sredstev za nakup stanovanj tik ob koncu leta, ko je bil plan že sprejet.
Anuitete od danih posojil predstavljajo odplačila kreditov, danih iz sredstev 10 % depozita in 63 % stanovanjskega prispevka podpisnic. Ostvaritev plana med letom ni primerljiva, ker zapadejo anuitete v plačilo v različnih rokih.
Prekoračitev plana pri stanarinah gre izključno na račun zvišanja stanarin v mesecu juniju. Povprečna obremenitev stanoval-

ca je bila s tem zvišana za 37 %, stanarine v devetih mesecih letošnjega leta za 17,1 %, do konca leta pa bodo stanarine višje za
22,8 °/o.
Najemnine so še vedno na ravni iz leta 1965 in bo morala samoupravna stanovanjska skupnost čimprej preiti na nove najemnine, ki bodo izračunane na podlagi povprečne stanarine, katere osnova je zadnja povišana stanarina, kar nam tudi dovoljuje veljavni odlok iz leta 1965.
V	prvi polovici letošnjega leta so bila s pogodbo prenesena sredstva bivšega občinskega stanovanjskega sklada na enoto za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Prenesenih je bilo 12,551.918,42 din sredstev ter obenem 13,374.640,66 din plas-manov. Stanje prostih sredstev bivšega stanovanjskega sklada na dan 30. 9. 1975 je bilo 408.000,00 din, ob koncu leta pa 528.000,00 din.
V	planu niso bila zajeta sredstva odpravljenega republiškega stanovanjskega sklada, ki so ob delitvi pripadala naši samoupravni stanovanjski skupnosti v višini 3,397.335,00 din. Navedeni znesek ne predstavlja prostih sredstev, ampak večinoma naložbe, ki bodo do konca leta 2002 vrnjene v polletnih oz. letnih anuitetah. Po posebnem sporazumu so se samoupravne stanovanjske skupnosti zavezale, da bodo ta sredstva združevala pri Zvezi samoupravnih stanovanjskih skupnosti za posebne namene solidarnostnega značaja, ki so širšega družbenega pomena. V letu 1975 je za našo občino predvidenih razpoložljivih sredstev 74.279 din, v naslednjih letih pa približno po 200.000 din letno.
Realizirani drugi dohodki predstavljajo plačane obresti na sredstva žiro računa v letu 1974 in odplačila anuitet za dane kredite borcem NOV.
Planirana sredstva. v višini
1,400.000	din, ki bi jih lahko samoupravna stanovanjska skup-
>
l»
nost najela kot kredit iz sredstev skupnosti pokojninskega in invalidnega zavarovanja za stanovanja upokojencev, niso realizirana, ker ni prišlo do soglasja med SSS in predstavniki upokojencev glede lokacije.
Ker na dopis, ki smo ga poslali vsem podpisnicam glede dodatnega vlaganja sredstev iznad 6 % stanovanjskega prispevka v letu 1975, nismo dobili odgovorov, v planu nismo predvideli teh sredstev, ki so bila dosežena v višini
941.773,05	din.
Skupni planirani izdatki so bili realizirani samo v višini 49,6 %. Na nizko realizàcijo so vplivala izključno neporabljena planirana sredstva za nakup stanovanj samoupravne enote za družbeno pomoč. Ker je ta enota začela s svojim delom v letu 1975, ko je prevzela sredstva ukinjenega solidarnostnega stanovanj slcega sklada, so bila v gradnjo prvih dveh elementov bloka na Logu že angažirana sredstva iz 63 % stanovanjskega prispevka podpisnic sporazuma. Kljub temu pa zaradi potrebe po stanovanjih, ki je nastala zaradi rušitve stanovanj v steklarni ob mostu, je samoupravna enota za graditev stanovanj odstopila 10 stanovanj v elementu A bloka na Logu samoupravni enoti za družbeno pomoč. Tako bo do konca leta del sredstev porabljen za odkup zgoraj navedenih stanovanj, za odkup in ureditev zemljišča na Kaš-narjevem, v prihodnjem letu pa bi ta enota skupaj s sredstvi ostalih dveh enot in bančnimi sredstvi sodelovala pri graditvi tretje stolpnice, del sredstev pa bo lahko porabljenih za nakup stanovanj v nedograjenih elementih bloka na Logu.
Do 30. 9. 1975 je samoupravna stanovanjska skupnost za 67 že vseljenih stanovanj v bloku na Logu plačala 14,751.710 din, razlika pa bo poračunana do konca letošnjega leta, ko bo sklenjena pogodba o nakupu stanovanj med SSS in SGP.
V letu 1975 je bilo odobrenih
1.945.00	din kreditov za individualno gradnjo, in to iz 10 % depozita pri poslovni banki 1,440.000 din, iz sredstev 63 % stanovanjskega prispevka pa 505.000 din. Od ustanovitve samoupravne stanovanjske skupnosti v letu 1973 je bilo za te namene porabljenih
4.270.000	din.
Odplačila anuitet predstavljajo obveznosti za posojila za nakup stanovanj, ki so jih podpisnice najemale še pred ustanovitvijo skupnosti. Postavljen plan v višini 1,500.000 din bo do konca leta realiziran v predvideni višini.
Stroški strokovnih služb, ki so v devetih mesecih realizirani v predvideni višini, ob koncu leta ne bodo dosegli planiranih sredstev. Manjša poraba gre na račun nezasedenosti delovnih mest med letom.
Preseganja plana pri bančnih stroških je nastalo zaradi tega, ker nismo mogli predvideti takšne višine stroškov za opravljanje poslov v zvezi s prenesenimi sredstvi stanovanjskega sklada, ki so bili obračunani v višini 61.103,65 din. Razni izdatki predstavljajo stroške v zvezi s študijo dopolnilne zazidave Soseske 6 na Logu.
Previsoko so bili planirani izdatki za subvencioniranje stana-
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Hrastnik želim v imenu Skupščine občine Hrastnik mnogo delovnih uspehov in osebne sreče ter zadovoljstva v novem letu 1976.
Želim, da bi tudi v tem letu, enako kot v letu 1975, bila naša skupna prizadevanja usmerjena v stabilizacijska prizadevanja naše celotne družbe in v prizadevanja za čim doslednejše uveljavljanje ustavnih določil v našem vsakdanjem življenju. Z zavestnim izpolnjevanjem teh dveh osnovnih nalog bomo ustvarjali vse boljše pogoje za nadaljnji razvoj naše družbenopolitične skupnosti.
Predsednik
Skupščine občine Hrastnik Branko MILINOVIC, dipl. pravnik
rin. Upoštevali smo, da se bodo stanarine povišale za 70 %, in to od 1. 1. 1975, dejansko so se za manj, in to od L 6. 1975 dalje. Subvencionirali smo samo enega stanovalca, kar kaže tudi na verjetno neustreznost lestvice za ugotavljanje znosnih stanarin.
Šele v zadnjem trimesečju so nastali z odkupom na Kašnarje-vem stroški v zvezi s pridobivanjem in urejevanjem zemljišč, ki so bili planirani v višini 500.000 din.
Iz 3 % rezerve smo pokrili obveznost do družbene pomoči Kozjanskemu bivšega solidarnostnega sklada v višini 78.268,35. din.
Planirano posojilo za Kozjansko iz sredstev samoupravne enote za graditev stanovanj je bilo realizirano v mesecu oktobru v višini 425.750 din za obveznost v letu 1975. Posojilo je bilo dano iz 10 % depozita pri poslovni banki.
V enakem odstotku kot so bile realizirane stanarine in najemnine, je tudi njihova razdelitev na posamezne elemente dosežena v skoraj enakem odstotku od planiranih sredstev. Vendar pa je njihova dejanska poraba različna. Tako smo pri investicijskem vzdrževanju stanovanjskih hiš presegli ostvarjena sredstva za 44.006,15 din, pri vzdrževanju poslovnih prostorov pa 16.887,75 din. Vidimo, da kljub zvišanju stanarin nismo uspeli odpraviti primanjkljaja, ki se že nekaj let pojavlja, predvsem pri investicijskem vzdrževanju stanovanjskih hiš. Glede na to, da so bile stanarine zvišane šele v drugem polletju, bo njihov vpliv na zmanjšanje primanjkljaja ob koncu leta večji kot pa v devetih mesecih letošnjega leta.
Po določbah zakona upravljajo s sredstvi tekočega vzdrževanja in obratovanja stanovanjskih hiš hišni sveti. V devetih mesecih letošnjega leta je bilo ostvarjenih 175.702 din sredstev za TV in
246.019,05	din sredstev za obratovanje hiš. Pri obratovalnih stroških se je poraba gibala v mejah razpoložljivih sredstev, medtem ko je bilo sredstev za tekoče vzdrževanje porabljenih za 74.185,95 din manj kot jih je bilo na razpolago. Vendar je to samo zaradi tega, ker so bili hišni sveti ustanovljeni šele v drugi polovici leta in skoraj pri večini ni opaziti večje aktivnosti. Izgovori, da so sredstva tekočega vzdrževanja prenizko odmerjena, ne more opravičiti nedejavnosti hišnih svetov, ko pa zakon jasno določa, da le-ti z letnimi programi vplivajo na porabo sredstev in investicijsko vzdrževanje, ko predstavljajo v devetih mesecih tega leta v stanarini 45 % ali 905.000 din.
ZAHVALA
Sodelavkam in sodelavcem na avtomatski proizvodnji se naj lepše zahvaljujem za lepo darilo ob mojem odhodu v pokoj.
Alojzija Kolman
MIMOGREDE HFf KAR TAKO
Za razliko od .pretekle prisotnosti tokrat malo drugače. Predvsem bi se rad dotaknil nekaj statističnih podatkov. Ta beseda je zares .nekaj posebnega, lahko bi dejal enkratnega. Znano nam namreč je, da po svetu pa tudi pri nas obstajajo prava podjetja, ki se ukvarjajo s statistiko. Od tu namreč izvemo vse mogoče in nemogoče, manj življenjske in pa seveda življenjske vsakdanjosti. Statistika je pravzaprav armada različnih številk, .ki se med seboj prepletajo vertikalno in horizontalno.
Kako bi drugače izvedeli, koliko bo npr. leta 2000 prebivalcev na zemlji, ali pa koliko je žrtev letaliških nesreč, naravnih katastrof, koliko nafte priteče vsak dan iz vrelcev širom sveta itd. Ali število prekrškov, nato število rumenih, rdečih kartonov itd. na raznih športnih prireditvah.
Torej vse to in še mnogokaj nam prinaša statistika. Zanimivo, kaj? Kakorkoli za koga. Bodi o tem dovolj.
Osebno bi se .rad dotaknil nekaj čisto bistvenega, vsakdanjega, če že hočem, življenjskega: Katera statistika me vodi skozi vsakdanjosti — danes, jutri in v prihodnje.
Da ine bi. kdo napačno razumel: ne bi rad delal nesporazuma ali ustvaril nesoglasje. Omenil bom nekaj stvari do tiste meje, ki je trenutno prisotna in ki mi je ne more nihče oporekati, še .manj pa obdolžiti, da morda pretiravam in podobno. V prejšnji številki našega lista sem objavil nekaj, za kar se težko odločam, toda obljuba dela dolg in tega se dobesedno zavedam, sem pač take narave.
Sprehodil bi se po svoji osebni statistiki. In veste zakaj? Ker je gledano iz tega zornega kota zelo zanimivo. Pripominjam namreč. da vse to, kar bom navajal, pozneje izhaja (izključno od sebe v ednini im so vsi ostali faktorji izključeni. To pravim radi tega, ker vsakdo živi svoje specifično življenje, .po svojem okusu in po svojih močeh — finančnih namreč.
Predno pričnem z naslednjim odstavkom, pripominjam, da ne posedujem ničesar, kar bi dišalo po ok,tainih. Stanujem v dvosobnem komfočtnem stanovanju v stolpnici, z (dvigalom, centralnim gretjem in z vsem, kar spada tu zraven, mislim komfortom. Stanovanje je v družbeni lastnini. Kako razdelim svoj osebni dohodek, ki trenutno znaša 3.430 dim. Po prejeti plači, ko začno pobirati vse dajatve, ki sem jih dolžan poravnati, nastane delni primanjkljaj. Vidite, tu se pričn-o težave din nastopajo skrbi, ki so vezane ina osebni dohodek.
Ko pišem o dinarjih, pišem izključno o novih in ne starih, tako se bomo bolje in lažje razumeli.
Pravzaprav o mojem osebnem dohodku nimam mnogo pisati. Zakaj? Zato. ker ta hitro izplah-ne. Če vzamem štiričlansko odraslo družino iin oddvojim 80.— din dnevno za vse potrebe, kar je pa absurd, znaša to, če pomnožimo s 30 dni, 2.400 din. Gospodinje. aiii pa tisti, ki se ba-vi-
jo z vsakdanjo kuho in gospodinjstvom, bodo dejali, da je to nemogoče. V mojem primeru gledano izključno od sebe. naj bi to tako izgledalo.
Gremo dalje. Za stanovanje plačujem mesečno 350.— din. Pripominjam, da je tu vštet prispevek za uporabo mestnega zemljišča din pa obratovalni stroški. Dalje, centralno ogrevanje 236.— din skozi vse leto. To navajam zarad; tega. da bo bolje razumljivo. 'Nadaljujem. Če živimo v takem stanovanju, prora nekdo to vzdrževati in urejati. To se zaključi s tem, da mora nekdo skrbeti za vse ostalo, kar je v taki stavbi potrebno. No in tu je še naslednji izdatek. To je stopnišče. Verjetno je tu mišljena poraba el. energije, nadalje snažilka, potem tisti, ki to pobira in pa hišnik, kar znaša nadaljnjih 60,40 din.
Nadaljujem. Kot državljan sem naročen na časopis DNEVNIK iin pa NEDELJSKI DNEVNIK, kar zopet znaša 50.— din. Mislim, da s tem ne pretiravam, kajti spremljati dogajanja danes po svetu, je nujno. Ali pa skoraj obvezno. Naročnina za TV in radio nadaljnjih 90 din. Komunalne usluge odvoz smeti in .pa voda, ta niha za nekaj dinarjev mesečno. Vzel bom okroglo 110.— dim. Poraba električne energije okroglo 150.— din mesečno.
To naj bi bilo v globali skoraj vse. Seveda je še mnogo drugih stvari, k.; pa jih ne mislim navajati, lca.jtd že s tem, kar je predhodno napisanega, iznosi več, kot pa znaša moj mesečni dohodek.
Pa bo nekdo (dejal, to je nemogoče. Seveda je nemogoče, je pa in še kako res je. Od mojega manjka dalje pa nastopa rešiteljica. toda ne samo ,pr; meni. Da ne hi bil krivičen do ostalih, od tu dalje nastopajo predvsem žene, matere, gospodinje, vzgojiteljice, psihologinje — vse v eni osebi. Na prvi pogled vzamemo zgoraj navedeno zgoilj zelo pasivno, če se pa samo malce poglobimo v to eno osebo, bomo kmalu videli, da je zares ita žena, mati itd. t.isit; faktor, ki drži pokorne; štiri stene, kot se temu v žargonu pravi, kljub temu, da to tako neradi priznavamo. Možje ali očetje smo n. pr. zelo pasivni pni zgoji svojih otrok in do ostalega dela v stanovanju, (kajti to zelo radi prepuščamo soprogam — delavkam. Napačno in zelo krivično nastopamo v takiih primerih. Kaj vse mora žena ali mati opravljati razen vestno svoje delo na delovnem mestu in še izven njega, ni .posebno težko oceniti. Kakršenkoli osebni (dohodek žene — delavke je izredno dobrodošel in cenjen v sedanjem času. In kako naj ne bi bil.
Pogosto stvari nočemo,, aid pa nehote ne želimo priznati, toda roko na srce. Nii samo to. da je vestna in pridna delavka, tudli pri- vzgoji otrok in gospodinjstvu je na prioritetni listi. Toda tudi to je del statistike, (ki se nagiba v prid ženi — delavki ali kakorkoli s; želimo to tolmačiti. In kaj ima ta delavka — žena, če to tako imenujemo od vsega tega. in kaj ji lahko vračamo za vse stor-
jeno tu v naši dolini? Nič, ali skoraj nič. Zares se ne moremo pohvalno izraziti, da ji vrnemo vsaj del za njen neprestani trud in delo, ki ga tako vestno in marljivo opravlja. Nič ni takega, da bi se kot možje lahko izkazali na mek svojstven ali'poseben način. Daleč naokrog ni ničesar takega. to nam je vsem prav dobro znano, lin tu smo zares prikrajšani za marislilfcatero ralzvedrjilo. Gledano z vseh vidikov vsakdanjosti.
Prav gotovo in v to sem prepričan, da bo nemaiokdo dejal, da malce pretiravam, toda zagotavljam, da sem izpustil še marsikatero stvar, ki gre v prid ženi
—	delavki, če že drugače ne. pa vsaj kar zadeva družinski proračun, ki je mesečno prisoten in tako važen faktor za stimulans sodobne družine. Naj
MLADINSKA
V	letu 1975 je bil v Trbovljah ustanovljen srednješolski center, na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi srednjih šol in Delavske univerze. Srednješolski center sestavljajo tri TOZD: TOZD gimnazija — ekonomska šola, TOZD tehnična elektrostroj-na šola in TOZD Revirska delavska univerza. Namen centra je poleg drugih zadanih ciljev in nalog skupno načrtovanje vzgojne in izobraževalne politike, skupna kadrovska politika — učinkovitejše odpravljanje pomanjkanja kadra, skupna sredstva in investicije v šolske prostore. Direktor SC je tov. šteh.
V	srednješolskem centru Trbovlje se je tesneje povezala tudi mladina. V tem duhu pa je bila tudi letošnja skupna konferenca,
10.	12. 1975, enot gimnazije in EŠ. Na konferenci so predsedniki šolskih skupnosti in OO ZSMS obeh šol podajali poročila še ločeno, delovni program za prihodnje obdobje (tako ŠS kot OO ZSMÌS) pa je skupen za celoten TOZD.
Obe organizaciji sta se reorganizirali, vsaka izmed njiju ima skupnega predsednika, ki mu pomagata po dva podpredsednika
—	z Gi in EŠ. V predsedstvu ŠS so predsedniki posameznih razredov obeh šol (devet na gimnaziji, deset na EŠ), v predsedstvu OO ZSMS pa so dijaki, ki so jih razredi prav tako izvolili na začetku šolskega leta. Dijaki v predsedstvu zastopajo mnenje vsega razreda in so mu tudi odgovorni.
Glede na dejstvo, da OO ZSMS združuje mladino obeh šol, si je zadala v svojem programu nalogo, še bolj razviti povezovalno vlogo. Pri tem nastajajo tudi določene težave, saj imamo pouk v različnih turnusih. Prav tako mora OO ZSMS pravilno voditi kadrovsko politiko in skrbeti za izobraževanje mladine v marksističnem duhu. Ta program je že izdelan pri konferenci mladih v izobraževanju, treba pa je še rešiti vprašanje, v kakšnih oblikah bomo ta program izvajali. Čaka nas tudi izvršitev zelo obširne naloge, to je evidentiranje članstva z evidenčnimi kartoni. Med članstvo bodo razdeljene tudi nove
se niihče ne počuti prizadetega ali užaljenega, kajt; vse naprej navedene stvari, ki sem jih, lahko bi dejal, površno nanizal, je izključno moje in edino mnenje. Če pa kdo sebe najde v vsem tem, je prav, toda neradii priznamo, (posebno ne takrat, kadar smo prizadeti.
Iz prednjega sledi, da če bi bil primoran, da sam vzdržujem navedeno družino, bi v sedanjem času to ne bilo mogoče. Kaj šele da bi sii lahko privoščil takšno stanovanje ali vsaj temu podobno. Moram pa dodati še to, da je vredno sedeti v prostornem stanovanju, bajti užitek je. po napornem delu se pošteno sprostiti.
Kaj -več o stanovanjski graditvi v srednjeročnem planu v občini Hrastnik pa prihodnjič,
Volfand Edvard
KONFERENCA
izkaznice. Za večjo kvaliteto dela predsedstva v prihodnjem obdobju pa bomo oblikovali komisije za posamezna področja dela: npr. komisija za mednarodne odnose, komisija za IPD in kulturo, komisija za organiziranost in razvoj, za kadrovsko politiko, komisija za mladinske delovne akcije. Čaka nas tudi sprejetje poslovnika, ki je že izdelan za vse OO s strani RK ZSMS. Ugotovili smo tudi, da smo doslej premalo storili na področju MDA, saj je bilo število brigadirjev s srednjih šol nezadovoljivo, čemur smo v neki meri krivi tudi sami, zaradi premajhne propagande med dijaki. Zato se bomo v prihodnje tesneje povezali s komisijo za MDA pri OK ZSMS Trbovlje, poskrbeli pa bomo tudi za udeležbo na manifestacijah v okviru negovanja revolucionarnih tradicij, kot je tudi pohod po poteh partizanske Ljubljane.
Tako ŠS in OO ZSMS pa si bosta prizadevali, da se v elaborat prizidka GI-EŠ vključijo tudi prostori za delovanje mladine. Mladi na šoli nimamo svojega prostora za izvenšolske dejavnosti, niti za sestanke, ampak so naš prostor hodniki, razredi pa so največkrat zasedeni zaradi deljenega pouka. Zaradi tega bi potrebovali večnamenski prostor z odrom in sobo za razne sestanke. V svojem programu je ŠS zajela tudi disciplino dijakov in učni uspeh, odnos do šolske imovine, razvijanje delovanja izvenšolskih dejavnosti. Organizirala bo tudi več tečajev, za katere kažejo dijaki precejšen interes: kuharski, šiviljski tečaj, tečaj nemškega jezika (dijaki EŠ). Šolska skupnost bo poskušala rešiti tudi problem šolske kuhinje, saj je bila do zdaj že nekaj časa ukinjena.
To so številne naloge, ki sta si jih zadali OO ZŠMŠ in ŠS TOZD Gi-EŠ. Ugotovili smo, da so mladi že dojeli samoupravljanje na šoli in se zavzemajo za svoje pravice. To je pomembno dejstvo ob spoznanju, da so lahko tudi naloge uresničene le, če bo sodelovalo vse članstvo, ne pa samo peščica mladincev.
Jasna Kosm
IZLET V ZGODOVINO TRPLJENJA SLOVENSKEGA NARODA
Preteklost boja delavca in kmeta počasi ugaša, a pri starejših rodovih še živi, čeprav močno nagrizena in obledela. V obdobju med dvema vojnama se je delavsko gibanje močno razmahnilo in postalo je smernica, ki je vodila v lepšo bodočnost. Delavec je hotel odpraviti številne reforme, ki so krpale kapitalistične račune delodajalcev, namesto tega pa vzpostaviti oblast, ki bi jo vodilo delavstvo. Geslo boja delavcev je bilo: »Delu čast in oblast!« Moto je izžarevalo čustvo, željo in misli delovnega človeka. Naj so bili delovni pogoji v rudnikih in tovarnah še tako težki, bedni, u-trujajoči in neznosni, naj je revščina še tako hromila delavske družine, naj so preganjanja, odpusti iz službe in brezposelnost še tako redčile vrste bojevnikov in skušale krotiti delavske množice, naj so podkupljevalci in stavkokazi vnašali razpoke v delavsko organizacijo in sejali neplodna semena na rdeča, revolucionarna tla, delavstvo ni klonilo, kot je klonil kralj pred surovimi in brezsrčnimi tirani.
Borci so padali, trpeli in upali v svobodo. V ječah, mučilnicah in taboriščih pa je tekla kri zavednih Slovencev, ki jim je bila u-soda slovenskega naroda važnejša od ponujenih mark in boljše službe. Nekateri pa so objokovali smrt sinov, hčera in mož ter preklinjali vojno in tiste, ki so jo zanetili. Kljub temu da smo mali narod v srcu Evrope, smo se u-prli fašizmu in nacizmu in si v bednih pogojih priboj evali svobodo. Boj za svobodo je preplavil vso porušeno domovino in besede upora in. boja so napolnile razpoke in razvaline umrle kra-
ljevine. Nastal je neustavljiv pohod delavcev, kmetov, obrtnikov, izobražencev in mladine v boj proti okupatorju. Pot do svobode je bila težka, vendar pa jo je tisočkrat ponižani in zasramovani narod našel, čeravno mu jo je sovražnik večkrat uničil. Naša svoboda se je prebijala skozi ostro kamenje, močvirja, v snegu in ledu, soncu in dežju, vendar kljub naporom smo dosegli svobodo in
mir na svetu. Borci so se borili in umirali za nov svet. Iz tega se je rodila Jugoslavija. Na pobudo VŠ je 29. 11. 1943 v bosanskem mestu Jajcu zasedal AVNOJ, kot vrhovno zakonodajno telo, kot . predstavnik naroda in države Jugoslavije. AVNOJ je sprejel pomembne sklepe, med njimi je odvzel vse pravice vladi — kraju v Londonu, ki se je izdajal, da on vodi boj proti fašističnemu zavojevalcu. AVNOJ je tudi odločil, da bo nova država federativno urejena, tov. Tito pa je postal maršal. Tako je ugledala luč sveta naša nova republika Jugoslavija, katero smo zgradili na
lakoti, bolezni, nadčloveških naporih, željah po svobodi, zabelili pa jo z žlico ljubezni in vere v tov. Tita in lepšo prihodnost, ki je morala slej ko prej priti. Od tega pomembnega datuma je minilo že 32 let in vsako leto v spomin na ustanovljene temelje socialistične države, praznujemo pomemben jubilej.
Tako smo tudi v Hrastniku prisostvovali kulturni proslavi v spomin dneva republike. Program so izvedli recitatorji iz osnovne šole heroja Rajka, moška pevska zbora in rudarska godba na pihala.
Manja Podkoritnik
SREDNJEŠOLSKO KULTURNO DRUŠTVO
Ob spoznanju, da so najbolj uspele tiste akcije, v katerih sodeluje vsa srednješolska mladina, smo predlagali temeljni skupnosti ustanovitev srednješolskega kulturnega društva. Res je bilo registrirano šele 26. 11. 1975, vendar pa so nekatere njegove sekcije že leta živahno delovale: tako plesna sekcija, po prekinitvi tudi pevski zbor in nekaj časa celo srednješolski ansambel. V začetku decembra je imela svojo ustanovno skupščino tudi dramsko-recitacijska sekcija, za pripravo proslav za srednješolsko mladino. Že prej pa je bila ustanovljena tudi sekcija za skupno literarno glasilo. V decembru sta v ustanavljanju tudi sekcija srednješolskega ansambla in folklorna sekcija.
Plesna sekcija ne vključuje samo mlade iz srednjih šol, ampak tudi mlade delavce in študente. Že dolgo vrsto let privablja vse mlade, ki se žele naučiti plesati — tako v začetnih kot v nadaljevalnih tečajih, interes pa je tudi
za treninge športnega plesa. Prirejala je tudi nedeljske plese. Ko so se plesni in nadaljevalni tečaji iztekli, je 20. 12. 1975 ponovno organizirala oba tečaja, plese pa bo prirejala v prihodnjem obdobju v petek, v Delavskem domu Trbovlje. športni plesalci pa odhajajo na turnirje po vsej Sloveniji (doslej so sodelovali na 12).
Pevski zbor je pritegnil do zdaj že precej dijakov in dijakinj z vseh treh srednjih šol. Vodi ga dijakinja Alja Alič z gimnazije, njegov mentor pa je tov. Virtova. Direktor TOZD Gi-EŠ tov. Korenjak je urnik prilagodil tako, da ima lahko zbor vaje ob sredah in petkih ob 13. uri na šoli Gi-EŠ. Njihov delovni program obsega tako slovenske narodne, umetne zborovske in partizanske pesmi, pa tudi zabavne.
Dramsko-recitacijska sekcija je že lani pripravila proslavo 1. maja, letos bo kot svojo prvo nalogo izvršila organizacijo prireditve »Pokaži kaj znaš« za Novo leto. V programu pa ima tudi pripravo
Mladi novinarji poročajo
Literarno-novinarski krožki v svoji sredini vzgajajo mlade, mogoče tudi bodoče novinarje slovenskih časopisov.
Tudi na naši šoli deluje ta krožek, ki ga vodi tov. Anica Prosenc. Sestajamo se enkrat na teden in pregledujemo naše pri-

Družbenopolitične organizacije in skupščina občine Hrastnik želijo vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 1976
Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZK Občinski svet zveze sindikatov Skupščina občine Hrastnik Občinski odbor ZZB NOB Hrastnik Občinska konferenca ZSMS
spevke. Tovarišica nas s svojimi nasveti usmerja in vodi v svet mehke, prožne, nežne slovenske bésede, ki je bila mnoga stoletja kamen spotike oholih tujcev.
Mentorica nam pregleda prispevke, jih popravi in dopolni, svetuje pa nam tudi o čem naj pišemo. Pišemo poročila in doživljajske spise, poskušamo pa se tudi v pesmih. Svoje prispevke pošiljamo v razne časopise, npr. Pionirski list, ITD, Ljubljanski dnevnik, Steklar in Srečno. Vendar pa vsi prispevki niso objavljeni, ampak končajo svoje življenje na dnu koša.
proslave za Prešernov,. Cankarjev dan) proslavo 1. maja, izvedla pa je že proslavo za 29. november. Pomoč tej sekciji nudijo profesorji, pa tudi tov. Kužnikova.
Za folklorno sekcijo se dijaki zelo zanimajo. Za mentorstvo in strokovno vodenje je. SKD zaprosilo folklorno' skupino France Marolt in KUD Tine Rožanc v Ljubljani, ki so nas že obvestili, da so pripravljeni prevzeti mentorstvo.
Svoje moči so dijaki združili tudi v sekciji-za skupno srednješolsko glasilo, ki so ga imenovali »Mladi revirji«. Kljub pomanjkanju časa smo prvo številko izdali že okrog 29. novembra. Dijakinje EŠ so opravile tipkanje matric, gimnazija je poskrbela za tehnično plat, svoje prispevke je prispevala tudi TSEŠ, ki bo v prihodnje (izdati nameravamo 3 številke) poskrbela za ilustracije. Natisniti smo dali 900 izvodov, cena izvoda je bila 6 din, vendar pa nam jih je na koncu še primanjkovalo.
Kot šesta sekcija srednješolskega kulturnega društva pa je v decembru imela ustanovno skupščino tudi sekcija srednješolskega ansambla. Za ta ansambel je mentorstvo prevzel tov. Franci Lipičnik.
V SKD sodeluje tudi kovinarska šola.
Večina sekcij še živahno deluje, pa tudi ostale bodo torej v kratkem pričele z delom. Veseli nas, da vsaka akcija naleti pri mladini na velik odziv in tako nismo v zadregi s kadrom niti s programom. Hvaležni pa smo tudi vsem našim mentorjem in'profesorjem, ki so nam tako požrtvovalno priskočili na pomoč.
Jasna Kosm
Trmasti kakor smo, nas tudi ti manjši spodrsljaji ne odpodijo od našega cilja, saj vemo, da bomo samo z znanjem dosegli zaželen poklic. V avli šole smo si uredili svoj kotiček, kjer razstavljamo svoje začetniške umetnine.
Manja Podkoritnik
\s
Čitajte
STEKLARJA
Seminar za organizatorje rekreacije
V	času, v katerem živimo, smo priča vse hujšemu tempu življenja in dela, v obdobju stopnjevane mehanizacije in avtomatizacije, postaja telesni trening vsakdanja potreba delovnega človeka. Sprostitev delovnega človeka, nabiranje novih moči za nov delovni dan, pa ne sme biti enkratna rekreacija, ki je lahko tudi škodljiva, ampak sistematična, stalna.
V	Hrastniku še nismo pristopili
k tako organizirani rekreaciji.. Vendar pa se nekateri posamezniki ukvarjajo s tem in tudi že dosegajo rezultate. Tem v pomoč; predvsem pa, da bi zagotovili trajno organizirano rekreacijo v vseh TOZD, organiziramo skupaj s TTKS dvodnevni seminar za organizatorje rekreacije.
S tem pozivom je OSS obvestil vse osnovne organizacije z željo, da na omenjeni seminar pošljejo
več svojih predstavnikov ter na ta način pospešijo razvoj rekreacije v vseh TOZD. Preden pa napišemo kaj več o seminarju, morda besedo, dve o udeležbi. Lagal bi, če bi dejal, da smo z udeležbo, lahko zadovoljni. Res, da se je seminarja v dveh dneh udeležilo blizu 20 slušateljev, vendar je to število v zvezi s potrebo po tovrstnem kadru vse prej kot zadovoljivo.
Posebno pa je treba dodati, da na njem ni bilo videti dosti novih obrazov, kar pomeni, da nismo pridobili kaj dosti novih moči. Zato gledano s tega stališča, z uspehom in namenom seminarja ne moremo biti zadovoljni.
Oba predavatelja, tako prof. Berčič kot tov. Malič, sta se v svojem predavanju popolnoma angažirala ter skušala v razmeroma kratkem času čimveč prezentirati. Prav gotovo je, da je za tiste, ki so bili tokrat prvič prisotni in se s potrebo telesne vadbe kot rekreacije prvič pobliže seznanili, seminar tudi popolnoma uspel.
Rekreacija - DŠI 75
V prejšnji številki našega glasila smo vas seznanili z nekaterimi rezultati letošnjih delavsko športnih iger. Omenili smo, da le-te ne potekajo tako kot je bilo načrtovano, za kar je glavni krivec izredno slabo in hladno vreme, tako da so morala biti nekatera tekmovanja preložena. Prav tako v nekaterih panogah še nimamo končnih in uradnih rezultatov. Organizator letošnjih DŠI, skupna komisija za športno rekreacijo pri OSS in TKS, se je namreč odločila, da ob zaključku tekmovanja izda ustrezno brošuro z vsemi končnimi izidi ter ostalimi podatki. Tako trenutno nismo v stanju izdati uradnih rezultatov tekmovanj v košarki in rokometu. Povemo lahko le, da so se naši predstavniki v košarki dokaj slabo odrezali, saj so zasedli zadnje mesto. Res pa je, da je neizkušena ekipa imela tudi nekaj smole in jih je v odločilnih trenutkih zapustila tudi športna sreča. Rokometaši so bili še 'kar solidni, saj so po trenutno razpoložljivih rezultatih zasedli 8. mesto.
Edini, ki so dosegli doslej popoln uspeh so kegljači. Na tekmovanju v borbenih partijah so zasedli prvo mesto s 564 podrtimi keglji, pred ekipo Rudnika — Dol 520 in KOP s 492 podrtimi keglji. Rezultata naše druge ekipe pa žal nimamo. Skupno je nastopilo 12 ekip. Ekipo steklarne so sestavljali: Hudi Viljem, Pokrajac, Kolšek, Peršič, Čakič in Koritnik.
Izmed vseh prijavljenih ženskih ekip, se je na tekmovanju v popolni zasedbi pojavila naša ekipa ter si na ta način priigrala prvo mesto. Za našo ekipo so tekmovale: Pokrajčeva, Janežičeva, Končinova, Mustačeva, Dramejeva in Kaludrova. Dosegle pa so 356 podrtih kegljev. Strelci bi morali tekmovati 23. novembra, vendar je bilo tekmovanje preloženo na
7.	december.
Na koncu smo dolžni dati pojasnilo vsem tistim, ki so zainteresirani za športno rekreativno tekmovanje posameznikov naše OZD za leto 1975. S tem tekmovanjem bi morali pričeti že v mesecu novembru, vendar smo zaradi okvare na kegljišču za Savo primorani s tekmovanjem nekoliko počakati. Upamo pa, da bomo lahko pričeli v tem mesecu in končali do konca meseca januarja prihodnjega leta. Tekmovali pa bomo v istih disciplinah kot lani. Se pravi v kegljanju (100 lučajev), streljanju, pikadu in namiznem tenisu. O pričetku tekmovanj vas bomo obvestili na razglasnih deskah.
Čeprav so letošnje občinske sindikalne športne igre tik pred zaključkom, pa vam vseeno ne moremo sporočiti ime končnega skupnega zmagovalca. Namreč boj je tako izenačen, da bo šele zadnja tekmovalna disciplina —-šah, odločila, katera OZD bo lastnik velikega prehodnega pokala, darilo organizatorja, skupne komisije za šport in rekreacijo.
Po neuradnih podatkih (interni izračun) je v vodstvu naša OZD s 13 točkami pred Rudnikom 11 itd.
Velja pa omeniti, da bo končni zmagovalec prav ena izmed teh ekip, kajti zaostanek ostalih je prevelik. Vedeti pa je namreč treba, da v sistemu točkovanja za končno uvrstitev, dobi ekipa za 1. mesto v določeni panogi 3, za 2. mesto 2 in za 3. mesto 1 točko.
Ker zaradi tehničnih ovir v prejšnji številki našega glasila ni bilo rezultatov, katere smo vam obljubili, imate tokrat na voljo nekaj več končnih izidov. V decembru so tekmovali strelci ekipno in posamezno, kegljači in keg-ljačice posamezno, poleg njih pa je bilo še tekmovanje v namiznem tenisu in kot rečeno šahu. Največ uspeha v tem delu so imeli prav naši predstavniki.
Najbolj množično tekmovanje je bilo vsekakor na strelišču na rudniških nasipih. Kar 117 tekmovalcev, od tega 2 tekmovalki, se je pomerilo v streljanju z vojaško puško. Omeniti pa velja, da je bilo to tekmovanje združeno s praznovanjem Dneva republike. Od tod tudi verjetno tolikšna udeležba. Doseženih je bilo nekaj zelo dobrih rezultatov, kar velja predvsem za najboljše. Ekipno so zmagali strelci Rudnika z 254 krogi od 300 možnih. Drugi so bili naši predstavniki in tretji ekipa SGP.
Rezultati ekipno:
krogov
1.	Rudnik Hrastnik	254
2.	Steklarna I.	246
3.	SGP	236
4.	Steklarna II.	228
Skupno je nastopilo 36 ekip, od tega 7 iz naše OZD. Našo prvo ekipo so sestavljali: Vrtačnik Jože 84, Sebasu Branko 82 in Kališnik Rado 80. krogov. V drugi ekipi pa so tekmovali: Matko Ivan 79, Verač Anton 75 in Sivec Sandi 74 krogov. Članici sta nastopili samo dve, Milka Veračeva pa je dosegla 53 krogov.
Rezultati posamezno:
krogov
1.	Kolar Drago, Rudnik	90
2.	Hrnčič Željko, TKI	86
3.	Logar Milenko, SGP	86
4.	Vrtačnik Jože, Steklarna 84
Kegljači in kegljačice so tekmovali 3., 6. in 9. decembra. Letos je tekmovanje prvič potekalo ločeno in po starostnih skupinah. Neregistrirani tekmovalci so nastopili v dveh starostnih razredih do in nad 35 let. Ženske so tekmovale v enotnem razredu, prav tako pa tudi registrirani tekmovalci. Predvsem tekmovanje slednjih je bilo izredno razburljivo, doseženi rezultati pa precej nepričakovani. Neregistrirani so nastopili v disciplini 100 lučajev, registrirani pa v disciplini 200 lučajev, s tem, da se je prvih 8 uvrstilo v finale, kjer je imel vsak na voljo zopet 200 lučajev, skupni seštevek pa je dal končni vrstni red.
Rezultati:
Moški do 35 let:
1.	Bratuša Anton
2.	Mihoci Štefan
3.	Kralj Franc
Moški nad 35 let:
1.	Bratuša Anton st.
2.	Kirn Edi
3.	Perc Janko
Ženske
1.	Bercko Slavica
2.	Laznik Zinka
3.	Tušek Sonja
podrtih
kegljev
426
420
418
podrtih kegljev ' 439 424 - 412
podrtih
kegljev
391
372
357
Aktivni tekmovalci skupno:
1.	Pokrajac Doko
1793 (904 + 889)
2.	Rancinger Zdravko
1773 (874 + 899)
3.	Peršič Anton
1756 (861 + 904)
Skupno je nastopilo blizu 100 tekmovalcev in tekmovalk.
Tekmovanje v namiznem tenisu je potekalo v dvorani TVD »Partizan«. Nastopile so 4 ekipe. Zmagala je naša ekipa, za katero so igrali Zalaznik Bogdan, Šoba Viki in Premec Jože. Rezultati naše ekipe.
Steklarna — Sijaj	5:1
Steklarna — SGP	5 : 1
Steklarna •— TKI	5 : 3
Končni vrstni red:
1.	Steklarna	6	točk
2.	Sijaj	4	točke
3.	SGP	2	točki
4.	TKI	0	točk
J. Premec
No in prav zavoljo tega spoznanja, je izredna škoda, da ni bila udeležba še večja. In kakšne teme so bile slušateljem podane?
Prvi dan, v petek dne 12. 12. 1975, je bil predavatelj tov. Herman Berčič, profesor na VŠTK v Ljubljani. On je predaval na temo: TEORIJA IN METODIKA ŠPORTNE REKREACIJE s posebnim poudarkom na akcijskem programu v delovni organizaciji. Razložil je posebno programe med delovnim časom, za dnevno in tedensko rekreacijo kot tudi program rekreacije na letnem dopustu. Na koncu pa je prikazal še nekaj barvnih diapozitivov iz športne rekreacije.
Drugi dan je v organizaciji telesne kulture v SRS, delavskih športnih iger v OZD in TOZD predaval tov. Jože Malič, sekretar za telesno kulturo in rekreacijo pri Republiškem svetu ZSS. Omenjeni predavatelj je tudi govoril o pomenu letnega oddiha in rekreacije, slušatelje pa je tudi seznanil s Pravilnikom o delavskih športnih igrah v SRS.
Vse teme so bile zanimive in nadvse koristne za kader, kateremu naj bi bila osnovna skrb razvoj rekreacije ne samo v delovnih organizacijah in skupnostih, ampak tudi tistih predelih, kjer delovni človek prebije večino svojega prostega časa, to pa so krajevne skupnosti.
Na koncu vsakega predavanja je stekel živahen in preprost pogovor, v katerem so bile izmenjane izkušnje, kakor tudi podane vse težave, s katerimi se srečujemo na poti nadaljnjega razvoja rekreacije. Predvsem za tiste, ki že dalj časa delamo na tem področju, je bil ta drugi del nadvse priročen, da ne rečem, tudi v neki meri potreben. Preden končam ta kratek zapis, samo še besedo, dve.
Kljub vsemu je odločitev OS ZSS, ki je organiziral ta seminar, hvale vredna. Čeprav kot rečeno, nismo pridobili kakšno. posebno število novih moči, je pa že sama odločitev in pozornost hvale vredna.
Sedaj smo vsaj v neki meri prepričani, da organizacija rekreacije ni več skrb posameznih entuziastov, ampak postaja skrb širših mas. To pa je tudi edina in prava pot, ki vodi le napredku in uspehu na tem področju. Prav pa je, da smo to spoznali tudi v bazi. Preostane pa nam še, da isto potrebo začutijo tudi OO v posameznih TOZD, kot tudi samoupravni organi.
J. Premec
Solidna uvrstitev rokometašic Steklarja
Po več ali manj znanih okol-nostih je ekipa Steklarja v pretekli tekmovalni sezoni morala zapustiti družbo najboljših republiških ekip in se po večletnem uspešnem nastopanju preseliti v nižji rang tekmovanja. Kaj bo z ekipo, ki je v razmeroma kratkem času svojega obstoja dosegla nekaj zavidljivih rezultatov, pa so se vprašali samo tisti. ki so bili klubu najbližji. Nemalo je bilo tistih skeptikov, ki so v kratkem času predvideli razsulo kluba. Takšnih pravzaprav tudi danes ne manjka.
No, v klubu so mislili precej drugače. Kar je še posebno vzpodbudno, pa je bil optimizem in zaupanje v mlade moči.
Najprej so optimisti predvidevali najhdtrejši povratek v republiško ligo. Reorganizacija tekmovanja pa je prinesla precej skrbi. V republiki so bile ustanovljene 4 conske lige. Za nameček pa je ta LCRL-Jug, v kateri nastopa tudi ekipa Steklarja, kvalitetno daleč najmočnejša. Poleg ekip Steklarja in Lisce, bivših republiških ligašev, tekmuje v tej ligi tudi ekipa novomeške Krke in pa ekipa Črnomlja, ki je tudi že tekmovala v družbi najboljših.
Skratka konkurenca za 1. mesto, ki vodi v kvalifikacije za vstop v republiško, je izredno huda in za pomlajeno ekipo Steklarja še toliko težja. Poleg prvih pokazateljev tudi žreb ekipi Ste-
Izredni občni zbor športnega društva Invalid
Izredni občni zbor Športnega društva Invalid Hrastnik je bil sklican zaradi potrditve in sprejema novih pravil društva, sprejet je bil tudi program dela društva za leto 1976.
Športno društvo Invalid Hrastnik je bilo tudj v letu 1975 zelo aktivno predvsem pri vključevanju vseh invalidov v športno rekreativno dejavnost. Program, ki je bil sprejet je bil v celoti realiziran. Društvo je pni izvajanju svojega programa sodelovalo predvsem z društvom invalidov Hrastnika, skupno je bilo organiziranih več športnih srečanj in razgovorov s težjimi invalidi. Predvsem je to sodelovanje prišlo do izraza pri organizaciji športnih srečanj in organiziranju proslave ob Svetovnem dnevu Invalidov. Športni program se je vršil dva dni. Sodelovalo je skupno prek 100 športnikov. V letu 1975 je društvo ustanovilo tudi ribiško sekcijo, ki je izvedla zelo množično ribiško tekmovanje na Savi pni Litiji. Sodelovalo je 17 ribičev invalidov. Zmagovalec tekmovanja je bil tov. Tržan Franc iz steklarne. V letu 1976 ima društvo v programu organizirati še sekcijo za balinanje, ker hoče s tem pritegniti k . sodelovanju še več invalidov iz Hrastnika. Društvo predvsem sodeluje z vsem} sindikalnimi podružnicami v Hrastniku, izven Hrastnika pa z društvi Invalid iz Trbovelj, Zagorja, Tržiča, Ljubljane in Črnomlja.
Najbolj aktivna sekcija pni društvu je kegljaška sekcija, ki je imela v enoletnem obdobju 22 srečanj. Pri teh srečanjih je dosegla kar 6 krat prvo mesto, 5 krat drugo mesto in .trikrat tretje mesto.
Strelska sekcija je organizirala 10 tekmovanj, šahovska sekcija pa šest tekmovanj. Dobre rezultate je dosegla predvsem strelska sekcija, ki je osvojila dvakrat prvo mesto in trikrat drugo mesto.
Društvo Invalid ima vključeno v svoje sodelovanje 150 članov, od tega je aktivnih 74. Ocena občnega zbora je bila, da je še premalo članov v društvu, ker je v Hrastniku preko 440 invalidov.
Društvo ima 33 aktivnih kegljačev, 8 strelcev, 16 šahistov in 17 ribičev.
V letu 1975 je društvo sodelovalo na srečanjih: meddruštvenih 10 krat, področnih športnih srečanj 5 krat. republiških 2 krat in na zveznih enkrat. Samo društvo Invalid pa je organiziralo 15 srečanj v Hrastniku. Poleg množičnosti udeležbe beleži društvo tudii izredne uspehe posameznikov invalidov športnikov.
Posebno lep uspeh je dosegel tov. Koljšek Anton, član našega kolektiva, na izbirnem področnem tekmovanju Invalidov po kategorijah invalidnosti v Trbovljah v kategoriji D prvo mesto, iin se uvrstil na republiško tekmovanje invalidov po kategorijah, kjer je dosegel najboljši rezultat. Uvrstil se je za tekmovanje za državno prvenstvo invalidov v kegljanju po kategorijah invalidnosti.
Tov. Vavtair Jože je kot strelec na področnem tekmovanju dosegel drugo mesto najboljšega strelca invalida v Sloveniji. Uvrstil se je v ekipo za državno prvenstvo, kjer je dosegel četrto mesto.
Društvo je zelo tesno sodelovalo s Temeljno telesnokultumo skupnostjo občine Hrastnik in z Zvezo za rekreacijo iin šport Invalidov Slovenije. Vse razumevanje za pomoč društvu so pa v Hrastniku tudi pdkazale družbeno politične organizacije, sindikalne poldlriužnljce in posamezni delovni kolektivi Hrastnika.
Po zelo izčrpni razpravi je bil sprejet program dela in finančni plan za delovanje društva v letu 1976. Potrjena so bila tudi PRAVILA društva.
Društvo si je zadalo predvsem nalogo, da tudi za naprej nudi članom vse, da se zdravstveno utrjujejo, da organizira čimveč športnih srečanj z invalidi in sindikalnimi ekipami ter da vključi v društvo še več članov, predvsem pa mlajše invalide.
Racen Viktor-Rigo
klarja ni bil ravno naklonjen. V prvem delu prvenstva so morale hrastničanke k vsem najboljšim v goste. No, zdaj, ko je prvi del tekmovanja končan, pa se je pokazalo. da je ravno žreb tisti, ki utegne v drugem delu odigrati odločilno prednost. Ekipa Steklarja je namreč po dokaj negotovih igrah v prvih 5. kolih v nadaljevanju zaigrala odffičnoi, ter si ustvarila realne možnosti, da se v drugem delu prvenstva odločilno vklopi v boj za 1. mesto. Namreč obe ekipi, ki sta trenutno na lestvici pred hrastničankami in s katerimi so le-te doživele tudi edina poraza, pridejo v drugem delu na gostovanje v Hrastnik. kar daje ekliipi Steklarji mnogo več možnosti. Predno o-menimo rezultate, pa si poglejmo, s katerimi igralkami je ekipa Steklarja nastopala v jesenskem delu LCRL — JUG.
Bursič Fani, Pavlovič Alenka, Lauderò Marija — vratarke, Jel-čič Lili, Bratuša Slavi, Bajda Viki, Sodec Jolanda, Draksler Metka in Draksler Jana, Pintar Marjana iin Kolšek Darja.
Daleč najboljša igralka je bila kapetan ekipe Jelčičeva, ki je tudi med najboljšimi strelkami lige. Dobro pa so igrale tudi Buršiče-va in obe Drakslerjeve. Za ostale lahko rečemo, da so bile standardne.
Rezultati :
Steklar — Zagorje	21	: 5
Steklar — Radeče	14	:11
Lisca — Steklar	18	:13
Steklar — Šentjernej	15	: 8
Krka — Steklar	22	:11
Steklar — Inles	22	: 9
Loški potok — Steklar	1	: 27
Steklar — Kočevje	29	: 8
Gradišče — Steklar	13	:22
Steklar — Črnomelj	18	: 6
Grosuplje — Steklar	9	: 22
Ekipa, katero je vodil trener Kotnik Janez, je v 7. kolu dosegla redek rezultat, kar predstavlja verjetno tudi rekord rokometnih tekem, ko je v Sodražici pre-N magala ekipo Loškega potoka kar s 27 :1.
Lestvica po I. delu pa je takšna:
1. Krka	11	9	2	0	229	98	20	+	131
2. Lisca	11	9	0	2	267	152	18	+	115
3. Steklar	11	9	0	2	216	101	18	+	115
4. Gradišče	n	7	0	4	174	145	14	+	29
5. Radeče	10	6	0	4	174	132	12	+	42
6. Inles	11	5	1	5	166	212	11	—	46
7. Šentjernej	11	4	1	6	135	152	9	—	17
8. Zagorje	11	4	0	7	122	169	8	—	47
9. Črnomelj	10	3	2	5	91	114	7-1	—	23
10. Grosuplje	11	3	0	8	134	194	6	—	60
11. Loški potok	11	2	0	9	79	203	4	—	124
12. Kočevje	11	1	0	10	108	212	2	—	104
S
i
♦
:
:
*
Mnogo osebne sreče in delovnih uspehov v letu 1976 želijo delavci
TOZD I. - notranji obrat
TOZD II. - obratne proizvodnje
TOZD III. - slikarnica
TOZD IV. - cizelernica
TOZD V. - elektro in ključavničarske delavnice
TOZD VI. - menza
DSSS - skupne službe
POGOVARJALI SMO SE...
Leto se izteka in z njim tudi marsikaj, kar nam je grenilo ali pa nam lepšalo pretekle dni. Je že tako, ampak ob koncu starega leta ponavadi polagamo račune. Če smo delali dobro, ali pa imeli v življenju srečo, potem smo s takim letom ponavadi zadovoljni. Preteklo leto pa prav gotovo ni bilo uspešno za naš kolektiv.
VOLFAND EDI — STRUGAR TOZD IV
Zakaj, nam je vsem skupaj več ali manj znano. Pa vendar sva v pogovoru s tov. Edijem Volf andern o naši preteklosti precej resno spregovorila. Kakšen pa bo pogovor ob koncu prihodnjega leta, pa še ne vem. Upam, da vsekakor prijetnejši. Pa saj to si vendar želimo vsi. Mar ne?
Prosim, če se našim sodelavkam in sodelavcem nekoliko pobliže predstaviš.
Rodil sem se 11. 9. 1934 v Hrastniku, kjer sem tudi končal osnovno šolo. V letu 1948 sem odšel v Ljubljano, kjer sem se v Litostroju izučil za strugarja. Kasneje sem se vrnil nazaj in se zaposlil v steklarni.
Kot mi je znano se nisi zaposlil takoj kot strugar?
Ne, ko sem prišel v podjetje ni bilo v strugarski delavnici prostega delovnega mesta, tako sem moral približno eno leto delati v obratu kot odnašalec. No, ko je bilo prosto mesto v delavnici, pa sem se zaposlil v svoji stroki.
Edi, ti si izredno aktiven kot samoupravljalec, saj domala ni organa, kjer nisi deloval ali pa trenutno deluješ. Kot Vem si trenutno član poslovnega odbora OZD steklarne, pa član IO samo. upravne stanovanjske skupnosti Hrastnika, predsednik OOS v TOZD IV, pa še bi lahko našteval. Zakaj sem pravzaprav naštel vse to?
Ko sem prišel k tebi glede tega pogovora, se še nisem odločil glede področja, o katerem naj bi tekel najin pogovor. Vem, da je dosti problemov, katerih bi se lahko dotaknila, predvsem mnenja, da bi potem najin pogovor bil verjetno le malce preobsežen. Kaj meniš?
No, če je že tako, potem bi jaz začel takole.
Rubriko »Pogovarjali smo se«, spremljam praktično že od njenega začetka. Ne mislim, da bi jo hvalil iz čiste obzirnosti, vendar pa sem trdno prepričan, da je njen osnovni cilj dosežen. Zato ni čudno, da je prav ta rubrika najbolj brana v našem glasilu. Ko sem dejal, da je njen osnovni cilj dosežen, pa moram dodati tudi to, da je namen dosežen samo z ene strani. Zakaj? Prav gotovo, da je smisel pogovora v večini primerov pravilen in da so vprašanja, kot tudi odgovori pravilno postavljeni. Vendar pa je potem še drugi del, s katerim nikakor nisem in ne moremo biti zadovoljni. Za kaj gre? V večini, vsaj doslej objavljenih pogovorih, so bili tvoji sogovorniki, delavci, katerih delovni staž v našem podjetji! ni ravno kratek, če pa ni to, pa je šlo za sogovornike, ki so v podjetju nekje na vidnejših delovnih mestih. Zato sem mnenja, da bi se njihovi odgovori, predlogi, opozorila morali nekje tudi upoštevati. Prav to pa je tisto,, zaradi česar nisem povsem zadovoljen. Predvsem naše strokovne službe, v tej rubriki iznešenih in nakazanih problemov, tem mišljenjem in sugestijam, včasih pa tudi kritikam, ne polagajo dovolj pozornosti, da to ne rečem bolj grobo, da te pogovore sploh ignorirajo.
Kljub temu, da je tvoj uvod precej obsežen, pa bi te rad vprašal za konkretnejši primer?
Prav gotovo, da je eden glavnih vprašanj naša služba za varstvo pri delu, ki svojim osnovnim in glavnim namenom ne posveča dovolj pozornosti.
Zakaj?
Vem, da naša obratna razporeditev ni najbolj tehnično posrečeno izpeljana, ali kako naj bi rekel. Zato bom raje navedel nekaj primerov. Delovno mesto pregle-dalk, se pravi smer hladilnih peči, skladišče gotovih izdelkov, delavci na kanalih, pa naš glavni hodnik, vse to so mesta, ki so izpostavljena velikim temperaturnim razlikam in kjer so pogoji dela predvsem v zimskem času izredno težki. Zato ni čudno, da imamo prav iz teh delovnih področij v zimskem času nenormalno število ljudi v bolniškem staležu. Podatek iz letošnjega leta nam govori, da smo imeli v določenem trenutku kar 312 ljudi v bolniškem staležu. To pa je število, ob katerem bi se morala omenjena služba prav gotovo globoko zamisliti. Vem, da 100 % situacije ni moč rešiti, takorekoč prek noči, vem pa, da obstaja možnost, da se to vprašanje s pametnim in tehnično dobro zamišljenim načrtom da v doglednem času tudi rešiti. Kakšne so posledice iz trenutno obstoječega stanja, pa verjetno ni treba posebej govoriti.
Edi, prav gotovo da si začel področje, ki je še kako pereče v našem podjetju. To je področje preventivne in zdravstvene zaščite. Število invalidnosti, starostna meja zaposlenih v notranjem obratu in še kaj. Vse to so stvari, ki po mojem vplivajo na proizvodne rezultate in v precejšnji meri tudi zavirajo stabilizacijske ukrepe?
Res je. Prav gotovo je to vprašanje, kateremu polagamo izredno malo pozornosti ter delamo na ta način levjo uslugo posamezniku in podjetju. Zato sem mnenja, da bi k temu vprašanju morali pristopiti načrtno, angažirano, na širšem področju in ga s skupnimi močmi tudi ustrezno in v doglednem času spraviti vsaj v normalne okvire, če ne že popolnoma rešiti. To pa je problem, o katerem bi se moral v prvi vrsti pozanimati sindikat, in v tej smeri tudi sprožiti akcijo.
V	zadnjem času sem opazil, da si prek strani našega glasila pisal o nekaterih problemih, jih okvalificiral ter jih skušal tudi usmeriti v rešljive oblike. Prav gotovo, da si s tem izbral pravo pot ter se pridružil tistim, katerim ni vseeno kakšen bo naš jutri?
K moji odločitvi, da sem se odločil koristiti strani našega glasila, me je pravzaprav pripeljalo več spoznanj. Moram pa takoj dodati, da je vse to, o čemer sem pisal in o čemer še bom, pravzaprav stvar -nas vseh. Ker mi ni vseeno, v kakšnem-položaju smo in v kakšnem še bomo, sem se odločil, da o vsem tem spregovorim tudi za širšo javnost, čeprav sem o vsem tem praktično že opozarjal na določenih mestih. Če sem še bolj -konkreten, sem hotel s svojim pisanjem potrkati na zavest vseh tistih, za katere smatram, da -bi se za določene probleme morali pozanimati že na svojih delovnih mestih in pa nalogah, ki jih imajo v svojem delokrogu tudi napisane. Vsega tega je toliko, da ti ob tej priliki ne morem še enkrat naštevati. Če je že potrebno, pa naj samo v kratki, strnjeni obliki. Kakšni so naši medsebojni odnosi, kakšno je naše trenutno gospodarsko stanje? Kaj smo storili glede sanacijskih ukrepov posameznih TOZD in kaj v okviru OZD?
Sanacijskih -programov ni. O stabilizacijskih ukrepih se moramo pogovarjati vsi. To ni stvar samo nekaterih TOZD. Kaj so storili v vodstvu posameznih TOZD? Neomejena solidarnost ne more trajati v nedogled, čakati rešitve od nekje drugje je nesmiselno in pomeni samomor. Nezadovoljstvo raste iz dneva v dan, mi pa stojimo križem rok, seveda z redkimi in častnimi izjemami. Kakšen bo naš zaključni račun? Kakšni so skladi? Mi smo predvsem v zadnjem času precejšnjemu številu ljudi omogočili nadaljnje izobraževanje in šolanje.
V	te namene smo vlagali o-gromna sredstva. Zato smo upravičeno pričakovali, da nam ti strokovnjaki vložena sredstva v določeni obliki tudi amortizirajo. Kakšni so rezultati vseh teh vla-
' ganj pa nam je vsem skupaj še kako dobro znano. Žalostno pa je predvsem'to, da nemajhno število teh ljudi odhaja iz podjetja ter ga pušča na cedilu in to vse v trenutku, ko so nam še kako potrebni in v katere smo imeli tudi določeno zaupanje. Cilji vseh teh odhodov so jasni. Osebni interesi so prešli družbene. Vprašujem pa se, in to upravičeno, kje je moralna odgovornost vseh teh, še posebno, če vemo, da gre v večini primerov za komuniste, ki so
hkrati zavzemali nekje odgovorna delovna mesta v podjetju. Že res, da jih po določenih obstoječih zakonih ne moremo zadrževati. Zato pa sem mnenja, da moramo nekaj v sistemu štipendiranja spremeniti, da bomo te ljudi vsaj za določen čas obvezali za službovanje v podjetju.
Če malo spremeniva smer najinega pogovora. V razpravi je plan srednjeročnega razvoja naše OZD tja do leta 1980. V njem ima TOZD IV posebno mesto.
Z osnutkom srednjeročnega programa sem seznanjen. Takoj moram povedati, da se -mi zdi plan srednjeročnega razvoja sprejemljiv in da ni preobremenjen. Še več, v nasprotju našega podjetja z ostalimi podjetji naše branže, je celo izredno skromen. Vendar se mi zdi, da je v trenutni situaciji za nas še najbolj ugoden. Zato smatram, da ga lahko realiziramo. Glede TOZD IV in nje-nega mesta v tem srednjeročnem razvoju pa smatram, da je edino pravilno in tudi tehnično in finančno možno izvedljivo. Prav je, da tej TOZD enkrat dokončno določimo tisto mesto, ki ji v sklopu naše OZD tudi pripada. Mogoče je naša razvojna služba celo malo prepozno spoznala možnost te TOZD, ki tudi v sklopu celotne OZD daje lahko mnogo več kot pa je bil primer doslej. Povečanje kapacitet in pa premestitev te TOZD v nove dislocirane prostore, bodo prav gotovo dali tej TOZD velike možnosti njenega nadaljnjega razvoja, 'ki bodo lahko odločilno vplivali tudi v končnem poslovnem rezultatu celotne OZD.
TOZD IV je dosegla v smislu stabilizacijskih ukrepov določene uspehe in je na najboljši poti, da jih še izboljša. Kakšen je bil pristop? Sicer mi je malo nerodno govoriti o določenih uspehih TOZD, katere član sem tudi sam. Pa vendar moram reči, da smo smisel stabilizacijskih ukrepov pri nas pravilno dojeli ter jih tudi pravilno razporedili. Za to so zaslužni pravzaprav vsi zaposleni v tej enoti. Družbenopolitične organizacije skupno s samoupravnimi organi in vodstvom, smo si izdelali jasen program ter ga tudi pravilno razporedili. Naloge smo si porazdelili po posameznih obdobjih. Trenutni poslovni rezultati kažejo, da je bilo naše planiranje pravilno. Poslovni uspeh se je močno izboljšal, tako, da je le-ta iz meseca v mesec boljši. Kaj smo storili? Mislim, da pravzaprav niti ne kaj posebnega. V prvi vrsti smo izboljšali medsebojne odnose, zmanjšali odpadek, popravili norme, varčujemo z elektriko, vodo in podobnimi proizvodnimi potrebščinami. Vse to pa smo dosegli s polnim angažiranjem prav vseh. Res je, da še nismo izkoristili prav vseh možnosti in da pred nami še stojijo določene naloge. Toda že samo spoznanje, da se s pravilnimi posegi da tudi marsikaj doseči, bi moralo biti vodilo ostalim TOZD, da tudi drugod prično z resnim ih načrtnim odpravljanjem vseh negativnih pojavov. To pa je pravzaprav tudi tisto, kar je naloga nas vseh.
Proizvodni uspehi pa se ne poznajo tudi pri debelih kuvertah, v katerih je OD, kar pa vsekakor ni stimulativno?
(Nadaljevanje na 10. strani)
Zanimalo vas bo
Prišli v podjetje:
Malenšek Ignac — krogličar, Stojančič Dragiša — krogličar, Surtov Zoran — odnašalec v TOZĐ II, Učesanek Boris — cize-ler, Sotlar Alojz — pomočnik v TOZD II, Abram Ivanka — kuharica, Miftari Džavit — odnašalec V TOZD II, Kovač Vladimir — predstiskalec, Arapovič Hakija — pobiralec črepinj, Džuričič Vinka
—	odnašalka, Džankovič Omer — delavec na kanalu, Zupančič Silva
—	odnašalka, Radulovič Bosiljka
—	odnašalka, Tomič Zivana — odnašalka. Tovornik Zdravko — delavec-težak, Zečir Mehmet — kontrolor stekla, Starčevič Brane
—	kontrolor stekla, Mušič Janez
—	pomočnik v TOZD II, Ostrovrš-nik Tatjana — odnašalka, Teva-novič Milorad — pomočnik v TOZD II, Godec Rafael — pomočnik v TOZD II. Žekar Silvo — kontrolor v TOZD II, Odžič Duško — predstiskalec, Trailovič Bojana — odnašalka, Vovk Karla — kontrolor stekla, Miftari Skender
—	pomočnik v TOZD II. Odžič Borka — odnašalka, Dračič Enes
—	odvažalec zmesi, Mij ato vic Milovan — delavec-težak, Hadžipašič Ismet — odvažalec smeti, Ivnik Vinko —jdostavljalec zmesi, Riz-vanovič Šačir — delavec-težak, Hohkraut Anica — odnašalka.
Odšli iz podjetja:
Na lastno željo:
Alauf Štefanija — kontrolor, Orsag Rado — nabiralec stekla, Simič Džoko — pomočnik v TOZD
II.	Skubic Frida — pomožni administrator, Zdovc Marija — kon-
trolor stekla, Avflič Alojz — delavec-težak, Brečko Magdalena — rezalka, Majcen Drago — dežurni elektrikar, Tovornik Zvonko — delavec-težak, Brilej Jožefa I. — kontrolor stekla, Klančar Ljuba
—	pomožni administrator, Deželak Ivan — delavec-težak, Groznik Uroš, ing. — vodja laboratorija.
Samovoljno zapustili delo:
Juteršek Drago — pomočnik v TOZD II, Božič Fanika — odnašalka, Ožegovič Muharem — pomočnik v TOZD II, Hribar Vera
—	kontrolor stekla, Kitič Stojiča
—	odnašalka. Kepa Štefanija — kontrolor stekla, Kreže Silva II.
—	odnašalka, Godicelj Vladimir
—	odbijalec, Arapovič Hakija — pobiralec črepinj, Hrup Karl — odnašalec, Biderman Marija — kontrolor stekla.
Upokojeni
Jakoš Marija — skladiščna delavka, Podlunšek Rudolf — pleskar, Zaletel Kristina — kontrolor stekla.
Invalidsko upokojen
Vračun Viljem — izmenski vodja.
Prirastek v družini
Kajič Štefan — sina, Ramič Mev-iudin — sina, Rancinger Zdravko
—	hčerko.
Poročili so se:
Grgič Drago — Krajnc Lidija, Grbič Jela in Odžič Milanko, Ocvirk Marjana — Nikič Boris.
POCOVARMI SMO SE...
(Nadaljevanje z 9. strani)
No, to je praktično že druga Stran medalje. Če sem odkrit, prinaša takšna politika, kakršna je trenutno, tudi nezadovoljstvo in skeptičnost. Poslovodni organ bo moral temeljito preštudirati trenutno.situacijo. O neomejeni solidarnosti, kot sem že prej dejal, se ne moremo pogovarjati v nedogled. Kje je potem smisel TOZD. V prihodnje ne bomo mogli več prenašati intervencije z vrha. Mi sicer smo za dogovarjanja, vendar v kolikor toliko 'normalnih ' okvirih. Zakaj smo pravzaprav postavili odbore za plan in finance v vsaki TOZD, če mu potem jemljemo pravice in v imenu celotne OZD odloča le peščica ljudi. Takšna politika je lahko še kako škodljiva v odnosu do neposrednega proizvajalca. Določeni organi bi morali vplivati in posredovati pri saniranju, slabih poslovnih rezultatov v posameznih TOZD, ne pa da vsiljujejo načela neomejene solidarnosti. Mnenja sem, da takšna početja niso in ne morejo biti v cilju boljših poslovnih rezultatov celotne OZD. Zato bo treba k problemu pristopiti konkretneje in ha določene tovariše - tudi s' prstom pokazati. Sicer ne veni kako bomo v prihodnje lahko posredovali. Kajti OD je še kako občutljiv za vsakega zaposlenega.
Mnenja sem, da v sklopu stabilizacijskih ukrepov vse premalo
pozornosti polagamo režijskemu delavcu. Mislim, da je to poglavje zase. Zato vse doslej, dokler ne bomo imeli realne sistemizacije delovnih mest na tem področju, ne bomo mogli storiti bistvenih premikov. Trenutno je njihova delovna vnema prepuščena moralni zavesti vsakega posameznika, kakšna pa je ta, pa ni težko ugotoviti. Resnici na ljubo pa je treba tudi povedati, da posamezniki za svoje delo niso pravilno stimulirani, kar pa nekateri tudi izkoriščajo. V vsakem primeru pa bo treba režijskim delavcem postaviti temeljito kontrolo, tam, kjer je možnost dana, pa ta delovna mesta spraviti na minimum. Posebno še, ker moramo biti v stabilizacijskih posegih prisotni prav vsi.
Edi, mislim da najin pogovor lahko končava. Imaš morda še kaj?
Izkoriščam priložnost, da vsem članom naše delovne skupnosti zaželim srečno in uspešno novo leto 1976, z željo, da s skupnimi močmi premostimo vse težave teina ta način pričakujemo konec leta 1976 z/vedrejšimi in ugodnejšimi poslovnimi uspehi.
Hvala lepa za pogovor, dobre želje v prihodnjem letu in pa morda še kdaj na svidenje.
Jože Premec
Odšli v pokoj
Podlunšek Rudi
V mnoštvu tistih, ki so bili upokojeni v letošnjem letu, je tudi tovariš Rudi Podlunšek. Dne 5. novembra 1975 je opravil svoj zadnji šiht. Rojen 6. 4. 1915 v Hrastniku, je tovariš Rudi bil ta dan starostno upokojen s polno delovno dobo.
Kot sin delavske rudarske družine, si je tudi Rudi kmalu moral iskati svoj kos kruha. S 14. leti se je šel učit za soboslikarja in se tudi izučil. Najprej se je zaposlil pri Rudniku in kasneje pri remontnem podjetju. Kot mnogi njegovi vrstniki, se je .tudi tovariš Rudi Podlunšek uprl zavojevalcem delavskega razreda ter se vključil v NOB in tam ostal do konca vojne. Po vojni se je- zaposlil pri rudniku, nato nekaj časa delal pri sobosldkarskem podjetju, in se končno leta 1956 zaposlil v steklarni in tu ostal' vse do svoje upokojitve.
Pri nas je bil zaposlen kot samostojni pleskar in črkoslikar v TOZD V. Opravljal pa je po potrebi tudi druga dela, ki so spadala v njegov poklic. Na svojem delovnem mestu je bil tih in skromen, na trenutke tudi precej osamljen. Ni se rad družil z ostalimi delavci, ampak je prizadevno opravljal svojé delo. Pa vendar je tovariš Rudi, marsikomu rad napravil kakšno uslugo, če je le-ta bila v njegovi moči. Zato so ga pretežno tudi vsi zaposleni imeli radi in se z njim kar dobro razumeli. Svoje delo je ljubil, ni pa bil posebno aktiven, kar velja še zlasti za delo v samoupravnih organih. Ob odhodu v zasluženi pokoj, ti tovariš Rudi, želimo še kar največ srečnih in zadovoljnih let v krogu svoje družine.
Kolman Alojzija
V mesecu decembru bo starostno upokojena tudi tovarišica KOLMAN Alojzija. Kotmamova se je rodila pred 56 leti v Račiči
pri Zidanem Mostu. Kot mlado dekle je opravljala razna dela. Najpogosteje so bila to v gostinstvu. ker je sezona pač tovrsten kader najbolj potrebovala. No z
leti, ko si je ustvarila dom in družino, si je poiskala, kot sama pravi, bolj stalno službo. Tako se je leta 1960 zaposlila pri nas, kjer dela še sedaj kot preglednika v TOZD II.
Stiriizmensiko delo je zanjo sicer naporno, ker se pač vsak dan vozi iz Loke na delo v steklarno. Vendar pravi, da se je kar nekako privadila, čeprav -res mi prijetno. je pa še kar zdržno. Sicer pa, če ni izbire, se pač mora potrpeti. Takšna je Kolmanova tudi na delovnem mestu. Vedno skromna in včasih kar malce preveč zadržana. Kljub temu pa so jo sodelavke imele kar rade. ker ni nikdar izstppala, pa tudi zahtev ni imela. Takšen človek si povsem normalno kmalu pridobi simpatizerje. V samoupravnih organih sicer ni -nikdar delala, kar je glede na njeno mesto prebivanja tudi povsem razumljivo.
Ob odhodu v pokoj ji želimo še kar največ srečnih, zdravih in zadovoljnih let.
DAN
PIONIRJEV
29.	septembra je dan pionirjev. Kot vsako leto smo tudi letos počastili ta dan in sicer s pohodom k partizanskim domačijam. Imeli smo tudi pionirsko konferenco.
Zjutraj smo se zbrali pred šolo in nato krenili proti cesti in se najprej ustavil pri spomeniku v Bobnu, kjer smo počastili spomin na padle 'borce.
Nato smo se napotili na Katarino,, kjer smo se tudi ustavili ob spomeniku borcem, ki so padli v napadu na okupatorjevo postojanko na Katarini.
Zatem smo krenili proti našemu končnemu cilju. Vrharjevi domačiji. Pot je bila utrudljiva in nehote smo se spomnili partizanov, ki so tistega usodnega 5. januarja leta 1942 gazili po snegu po isti poti, potem ko so uspešno izvedli sabotažno akcijo na Blatih. Skupina partizanov je štela deset mož. Kot sedaj mi, so se tudi oni takrat ustavili pri Vr-harju. Nesreča pa je hotela, da je bila Vrharjeva mati 'izdajalka. Vest o partizanih je prinesla sosedovim, ti pa trgovcu in gostilničarju Bauerheimu, ki je to sporočil žandarjem v Trbovlje. Žandarji in Nemci so se takoj pripeljali in obkolili partizane,, ki so se utaborili v skednju. Trem -se je posrečilo pobegniti, a ostalih sedem si je s strelom iz lastnega orožja vzelo življenje, kajti iz skednja, ki so ga Nemci zažgali sta bili le dve pot: vdaja ali smrt in Čebin Fridl, Medved Oto, Bajda Stanko, Mitjak Franc ter Curek Girili so izbrali smrt.
Pri Vrharju smo dobili žig partizanske domačije, kajti tudi hrastniški pionirji -smo se vključili v JPI in nato odšli domov.
Nada Žagar in Irena Senegačnik
V SLIKI IN BESEDI
stružnica v steklarni odhaja v zasluženi pokoj. 48 let so naši mojstri delali uspešno na njej
Srečanje upokojencev ob Dnevu republike
Nepregledno in nevarno križišče pri samopostrežni trgovini Steklarni je nevarna past za voznike. Verjetno bi izvajalci lahko to križišče rešili bolj posrečeno kot so ga v tem primeru
.......................................................
Terenska konferenca SZDL Hrastnik spodnji del, želi članom kolektiva, organom upravljanja ter vsem prebivalcem občine obilo srčče in delovnih uspehov v letu 1976
Veselo razpoloženi so naši upokojeni tovariši obujali spomine na
pretekle dni
Letošnji upokojenci na tovariškem srečanju ob Dnevu republike
I
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiitmmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiii
Veselo razpoložene upokojenke na zakuski, katero so jim pripravili organi upravljanja
NAGRADNA KRIŽANKA
#
MAJHEN
PRISPEVEK
STANO:
VANJSKI
PROSTOR
(GR.) MUZA ZGODOVINE
PREHOD JZ STAREGA V NOVO LETO
V "
KONIČASTO KLADIVO ZA KLEPANJE MLINSKIH KAMNOV
HITER
Španski
ples
MESTO v <c,. FRANCIJI Z ZQODKJEQOTSKO KATEDRALO
NANJ JE PRIVEZANA TRTA
*
HUDODELEC V VELEMESTNEM P0DZEM= LJU
MESTO OB NILU,NA$PRC Tl KAIRA
STROKOV: NJAK ZA EKOLOGIJO
VSILJENA
USTAVA
GRŠKI
JUNAK
PRED
TROJO
DLAKO:
CEPEC
KRAJ OB AZOVSKEM MORJU
eskimska
HIŠICA
VESELA
IGRA
RIMSKI
PESNIK
'SATIRE«
NRAVO:
SLOVJE
NEMŠKI
KLASIČNI
FILOZOF
GORA V ŠVICI
USTANOVITELJ
PERZIJSKE
DRŽAYE
PRIMORSKI
LAPOR
SLOVENSKI
GRAFIK
DEBENJAK
GORSKI
REŠEVALNI
ČOLN
STEFAN
■ZWEIG
DOBA,VEK RAZDOBJE
POŽIREK
NEKDANJI
SLOYANSKI
YLADARSKI
'NASLOV
ŽIVALSKI
VRT
RUD. JAM A V HRASTNIKU
GALIJ
NEMŠKI KIPAR (HANS)
ČLANICE SKR IVNEOR: GANIZACIJE
PRODAJAL1 NA MESA
LEVI
PRITOK
BOSNE
IZRASTEK NA GLAVI
ARTHUR
RANK
SOVA
UHARICA
VINKO J E LOVAC
IGRALEC
BOGATAJ
DIRIGENT ČEŠKE FIL* HARMONIJE (KAREL)
DODATEK K ZAKONU
GLAVNI
ŠTEVNIK
KAJNOV
BRAT
AMERIŠKI PISATELJ ("GOLI IN MRTVI«), NORMAN
*
PODSTREŠJE
PSIKO1
VINA
ČLOVEK V 2GODNJ1 ŽIVLJENSKI DOBI
KURJI
PRODUKT
KRAJ NA OTOKU KRKU
„STARO » ŽIDOVSKI KRALJ
OTO
PESTNER
PROSTO
STOJEČ
STEBER
BARVA
KOŽE
BELGIJSKO
LETOVIŠČE
NAČIN DO* LGČANJA NA= 6RAJENCEV
VZH.AFRIŠKA
ANTILOPA
GRŠKI
BOG
VOJNE
MESNATI
TROSNJAK
RIBIŠKA M REŽA
PREBI*
VALEČ
IBERIJE
GORA NAD OPATIJO
PIJAČA ZA ZBUJA* NJE TEKA
OČE
NEMŠKI KEŠČ. FILOZOF
IVO , ROSIC
LUKA V ALŽIRIJI
RAJKO
RANFL
EVROPSKO
MEJNO
GORSTVO
VODNA
TEHTNICA
ANDREJ
ŽDANOV
MANJŠA,
HITRA
KRIŽARKA
POLIZDE: LEK LESNE INDUSTRIJE
TRENUTNO NAJBOLJŠA JUGOSL.NAMIZNOTENIŠKA IGRALKA
CIRKUŠKI
TELOVADEC
BAHAČ
DOLGOREPA PA-PIGAZ MOČ* NIM KLJUNOM
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bomo z žrebom razdelili 7 nagrad:
1.	nagrada: 50 din
2.	nagrada: 30 din
3.	—7. nagrada: 20 din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do petka, 23. januarja.
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v prejšnji številki STE-.
KLAR JA smo prejeli 49 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1.	nagrada (50 din): PLATINOVŠEK KARL
2.	nagrada (30 din):
KNEZ ALOJZ
3.	-7. nagrado (po 20 din) prejmejo:
VOGRINC TEREZIJA, upok. STEPIŠNIK ANICA, upok. ZUPANEK ZOFIJA RANCINGER ROMAN STOPINŠEK ALBIN
Vsem članom delovne skupnosti Steklarne Hrastnik in Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik želijo srečno ter uspehov polno novo leto 1976
Godba in pevski zbor DPD Svobode II.
Kolektiv samopostrežne trgovine pri Steklarni
ŽELI SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1976 IN SE PRIPOROČA