se
96
dni
10

'.maraton
Letališče Moškanjci pri Ptuju www.poiimaraton.si
16. JUNIJ
Po naših občinah Cirkulane •
„Plačilo najemnine 20.400 evrov!"
O Stran 3
Kmetijstvo Podravje •
Mlekarska zgodba o uspehu
O Stran 5
Ptuj, torek, 13. marca 2012
letnik LXV • št. 21 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,80 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport Nogomet • Edini gol v Šmartnem je zabil Pečovnik
O Stran 11
Zavec - Uushona •
Vstopnice gredo odlično v prodajo O Stran 11
Ptuj • Regionalno tekmovanje osnovnošolcev v kulinariki
Mladi cenijo domače avtohtone jedi
Do 16. marca se bo zvrstilo osem regionalnih tekmovanj osnovnošolcev v avtohtoni slovenski kulinariki; prvo je bilo 6. marca.
Cilj projekta, ki ga vodi Anka Peljhan, je pri otrocih in mladostnikih vzbuditi zanimanje za kulinariko in jih ozavestiti o pomenu kakovostne doma pripravljene hrane. Mladi kuharji iz Podravja so predstavili številne lokalne kulinarične posebnosti, izkazali so se kot dobri poznavalci tradicionalne slovenske kulinarike, za kar gre zasluga njihovim mentorjem, veliko znanja pa so prinesli od doma. V hotelu Primus na Ptuju je 8. marca tekmovalo kar 16 skupin tekmovalcev, v celem projektu pa sodeluje 97 skupin z okrog 600 tekmovalci. Že sam odziv je pokazal, da mladi znajo ceniti domače jedi in da ni vse v hitri prehrani. Slovenska tradicionalna kuhinja je s 24 kulinaričnimi regijami zelo bogata, več je pa je treba narediti na njeni prepoznavnosti.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Dobrodelni koncert Soroptimist kluba Ptuj
Strelstvo •
Kovinarju zmaga in napredovanje v
1. ligo
O Stran 13
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Do cilja je še veliko korakov
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je 8. marca potekal že tradicionalni osmomarčevski dobrodelni koncert Soroptimist kluba Ptuj, ki so ga tudi letos njegove članice glede na tradicijo začele s himno, na klavirju jih je spremljal Tomi Valenko, ter obrednim prižiganjem sveč.
Tudi izkupiček letošnjega humanitarnega koncerta so namenile za nakup novega mamografa za potrebe ptujske bolnišnice. Za te namene bodo v letošnjem letu šla vsa sredstva, ki jih bodo zbrale na posameznih humanitarnih akcijah. Teh pa bo veliko tudi v sodelovanju z najrazličnejšimi kulturnimi in drugimi društvi.
Prvo svečo je prižgala predsednica kluba Brega Žgeč, kot predstavnica družbenega življenja iz širšega okolja je drugo svečo prižgala Helena Türk, vodja kulturnega programa na ljubljanskem gradu, hčerka predsednika države dr. Danila Türka, tretjo Sne-žana Plohl, medicinska sestra iz ambulante za bolezni dojk Splošne bolnišnice dr. Jožeta
Potrča Ptuj, četrto pa direktor družbe Feal inženiring Branko Čeh kot predstavnik največjega posameznega darovalca, ki je za nakup novega digitalnega mamografa za potrebe ptujske bolnišnice darovala kar 7500 evrov in ki upa, da bo s svojim prispevkom rešila kakšno življenje.
Soroptimist klubu Ptuj, ki je bil ustanovljen kot tretji v državi, predseduje Breda Žgeč. V svojem govoru je predstavila humanitarne dejavnosti kluba, ki posegajo v vse pore družbenega življenja in dela, predvsem pa blažijo stisko socialno
ogroženih. Osmega marca lani so začele svojo največjo humanitarno akcijo v dosedanjem enajstletnem delovanju kluba. Zadale so si cilj zbrati 250 tisoč evrov za nakup novega digitalnega mamografa za potrebe ptujske bolnišnice, kjer trenutno za pregled dojk uporabljajo 20 let staro aparaturo, ki več ne ustreza potrebam časa. Vsak, ki je kupil vstopnico za letošnji osmomarčevski dobrodelni koncert, je prispeval za nakup novega mamografa. Z majhnimi koraki vztrajno stopamo proti cilju, je poudarila Žgečeva, ki skupaj z ostali-
mi 22 članicami upa, da jim bo uspelo priti na cilj. Na tej poti pa računajo na pomoč vseh, ki so jim blizu vrednote humano-
sti in zdravja.
Na letošnjem koncertu, ki ga je povezovala Tjaša Mrgole Ju-kic, sta nastopili mladi glasbenici Anegelika Lajh za klavirjem in Dora Vidovič s flavto, ki jo je za klavirjem spremljal Tom Hajšek; Tom Hajšek pa je spremljal tudi osrednjo gostjo letošnjega koncerta, grško so-pranistko Zinovio-Mario Zafe-iriadou, ki je tudi tokrat ogrela ptujsko občinstvo.
MG
Sredstva za digitalni mamograf za potrebe ptujske bolnišnice se zbirajo na transakcijskem računu, št. 04202 001807435, ki je odprt pri NKBM; IBAN: SI56 042020001807435.
Foto: Črtomir Goznik
Svečani obred prižiganja sveč je letos opravila predsednica Soroptimist kluba Ptuj Breda Žgeč, Helena Türk, vodja kulturnega programa na ljubljanskem gradu, Snežana Plohl, medicinska sestra iz ambulante za bolezni dojk v ptujski bolnišnici in Branko Čeh iz Feal inženiringa, ki je za nakup mamografa daroval 7500 evrov.
Socialna zakonodaja mora razlikovati med tistim, ki dela, in tistim, ki visi na socialnih transferjih
Slovenija • Iz pogovora z ministrom Vizjakom
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak opozarja, da se mora čas iskanja dela na zavodu za zaposlovanje skrajšati največ dva meseca po prijavi na zavodu.
Socialna zakonodaja pa mora razlikovati med tistim, ki dela, in tistim, ki »visi na socialnih transferjih«.
Kakšen je cilj sprememb zakona o delovnih razmerjih?
Na eni strani želimo opogumiti delodajalce k zaposlovanju, torej doseči večjo prožnost na trgu delovne sile, po drugi strani pa ohraniti ali celo nadgraditi pravno varnost zaposlitve tistih, ki so v delovnem razmerju. S tem želimo narediti delovno razmerje za nedoločen čas bolj atraktivno, druge alternativne oblike, iz katerih izhaja vrsta možnih ob-vodov zlasti za delodajalce, pa manj atraktivne.
Hkrati pa je zelo pomembno, da z zakonodajo ne dajemo potuhe delavcem z varnimi zaposlitvami - da ne bi tega izkoriščali za nedelo ali slabše delo.
Kakšne ukrepe načrtujete za zmanjšanje brezposelnosti?
Brezposelnost je posledica razmer v gospodarstvu. To ni dogodek, ki se zgodi sam po sebi. Če je gospodarska kriza, če je nižja gospodarska aktivnost, pride do brezposelnosti, njena posledica pa so socialne stiske. Zato bodo šli tudi naši ukrepi, ki smo jih zapisali že v koalicijsko pogodbo, v smeri večje gospodarske aktivnosti, z razbremenitvijo gospodar-
stva - tako administrativno kot davčno, spodbujanjem zlasti zasebnih investicij skozi investicijske davčne olajšave, temu pa bomo prilagodili tudi ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Prednost bodo imeli tisti instrumenti, ki pomagajo aktivnim, da na trgu dela najdejo novo delovno mesto zase. Za vse tiste, ki težje najdejo redne oblike dela, pa bomo nadgradili programe javnih del in tudi socialno podjetništvo. Naš cilj je, da tisti, ki so na zavodu prijavljeni kot brezposelni, začnejo čim prej, najkasneje v roku dveh mesecev, delati, če le je delovno mesto zanje. To je najbolj ključno področje ukrepanja, kar sem vodstvu zavoda jasno povedal. Od njih pričakujem, da se bodo te naloge bolj učinkovito lotili.
Ali so vsi delavci na zavodu dovolj usposobljeni za posredovanje dela in ali se vsi dovolj potrudijo?
Točno to moramo odpraviti. Možnih je več načinov - tako z neposrednim stikom kot po elektronski poti. Pričakujemo, da bo v okviru uradov za delo mogoče dostopati do vseh oblik zbiranja informacij, pa tudi, da bodo tega naučili iskalce zaposlitve. Sicer pa menim, da je do glavnega priliva brezposelnih že prišlo. Od leta 2008 do 2011 se je število brezposelnih povečalo za približno dvakrat. V nadaljnjih letih priliv ne bo tako velik kot doslej. Vsaj upamo, da ne. To pomeni, da bo nenazadnje tudi nekaj več časa za ukvarjanje z novimi iskalci zaposlitve kot do zdaj. Zaposlene bo tudi treba razbremeniti papirologije, saj morajo zdaj za vsakega iskalca pripraviti številna poročila.
Na Destrniku in še v štirih občinah drugi krog
Na nedeljskih nadomestnih županskih volitvah so v petih občinah že dobili nove župane, v petih pa bo odločal drugi krog, ki bo predvidoma 25. marca. Nove župane so po še neuradnih podatkih izvolili v Metliki, Železnikih, Polzeli, Radečah in Mirni Peči. Znova pa bodo na volišča odšli v Slovenj Gradcu, Krškem, Duple-ku, Bovcu in na Destrniku.
Na Destrniku so se za župan-
Vprašanje je, do katere mere je to še smiselno početi. Neposredni svetovalci pa naj bi se več ukvarjali z iskanjem priložnosti za posameznega brezposelnega - seveda skupaj z njim. In da jasno zaznajo, če iskalec prihaja na pogovore le formalno in v resnici ni zainteresiran za zaposlitev. Tukaj moramo biti jasni, da so lahko v evidenci brezposelnih le aktivni iskalci zaposlitve. Pričakujemo, da bo vsak brezposelni, ki bo prišel na zavod, opravil prve informativne pogovore v sorazmerno kratkem času - ta čas se bo meril v dnevih. Na teh pogovorih bo povedal, kaj je, kaj je bil in kaj lahko je. Sam izhajam - nenazadnje kot skrbnik ogromnih milijonov, ki gredo v te namene - iz tega: ali ni bolje temu človeku takoj omogočiti zaposlitev, kot pa da prejema pasivne oblike pomoči? Ali ne bi bilo bolje spodbuditi delodajalca, da ga zaposli, spodbuditi delavca, tudi z finančnimi sredstvi, kot pa da se mu daje denar, da je brezposeln?
Kako se boste lotili problematike dela na črno?
Za delo na črno je več vzrokov in z njim se bomo spoprijeli na več načinov. Najprej s tem, da bomo omogočili več in boljša delovna mesta, kajti le to pripelje do legalnih oblik zaposlovanja. Drugi sklop je razbremenitev podjetij tako v administrativnem kot davčnem smislu. Če so podjetja razbremenjena, se bodo lažje odločala za legalne oblike dela. Tretji sklop pa je poostreni nadzor. Zdaj celo razmišljamo o prevzemu dela zaposlenih s carinske uprave, ki sredi prihodnjega leta ne bo več imela določenih funkcij. Tudi tu imamo
ski stolček potegovali štirje kandidati. Kot kažejo neuradni rezultati, bo za izvolitev novega župana potreben drugi krog, v katerega sta se uvrstila Vladimir Vindiš in Albin Vajngerl. Po štetju glasovnic je jasno, da je Destrnik v tisti polovici občin, ki v prvem krogu niso dobile novega župana. S tem so se uresničila predvidevanja mnogih, da se bodo Destrničani dokončno odločali v drugem krogu, ki bo 25. marca. Med štirimi kandidati naj bi Vladimir Vindiš zbral 46 odstotkov glasov, tesno za petami pa mu je Albin Vajngerl z 42,4 odstotka glasov volivcev. Sledita jima Branko Goričan z 10,1 odstotka glasov in Matjaž Ajnik, ki je zbral 1,3 odstotka glasov.
možnost za okrepitev inšpekcijskih služb in preprečevanje dela na črno.
V čem bodo spremembe pokojninskega sistema, ki naj bi jih sprejeli do konca leta 2013, drugačne od lani zavrnjene pokojninske reforme?
Cilj sprememb je doseči daljšo delovno aktivnost, pri tem pa menim, da bo treba dejansko upokojitveno starost približati 40 letom pokojninske dobe za moške in 38 letom za ženske. Velik problem je tudi predčasno upokojevanje. Nadalje je treba očistiti pokojninsko blagajno izdatkov, ki nimajo povezave z zavarovanjem.
Kaj natančneje bo pomenila uvedba osebnega informativnega izračuna?
To v tej fazi še ne pomeni spremembe načel našega pokojninskega sistema, da bi torej prešli s sistema, ki temelji na medgeneracijski solidarnosti, v nekakšen kapitalski način. Gotovo pa v teh informativnih izračunih vidimo transpa-rentnost sistema, kajti če mi vemo, koliko smo vplačali, je to za nas dobro. To je tudi lahko spodbuda za vplačevanje, ker če nekdo vidi, koliko se mu nabira na računu, ga to spodbuja k varčevanju. Zdaj pa nihče ne ve, koliko je vplačal v ta fond. Gre torej za to, da bo posameznik vedel, kakšna je valorizirana vrednost sredstev, zbranih na njegovem računu.
Večkrat ste že povedali, da je bila socialna reforma dobro pripravljena, da pa šepa po izvedbeni plati ?
Strinjam se z načeli nove zakonodaje, po kateri bi preprečili kopičenje socialnih transferjev in naredili sistem
Drugi krog bo vsekakor zanimiv z več vidikov. Vajngerla je namreč podprl bivši župan Franc Pukšič, ki je na minulih županskih volitvah premagal Vindiša. Destrnik pa je med vsemi občinami, ki so izbirale nove župane, imel najvišjo volilno udeležbo. Na volišča naj bi se po podatkih volilnih komisij odpravilo 64,4 odstotka volivk in volivcev. Najnižja je bila v Metliki, le 14,35-odstotna, čemur je verjetno vzrok dejstvo, da je bil za župana zgolj en kandidat.
V Slovenj Gradcu se bosta v drugem krogu pomerila neodvisna kandidata Ksandi Javor-nik in Andrej Čas, v Krškem pa kandidat SLS Miran Stanko in
po zastavljenem cilju na
pregleden, za prosilce je vzpostavljena enotna vstopna točka in obdelava vseh podatkov je centralizirana. To se mi zdijo dobre stvari, ker uvajajo večjo preglednost in večjo pravičnost. Preprečujejo, da bi nekdo dobil prejemek tako od občine kot od države. Upoštevajo pa tudi nepremičnine. Po novi socialni zakonodaji namreč ni več reven tisti, ki nima prihodkov, temveč tisti, ki poleg tega nima niti nepremičnin, premičnin oziroma denarnih sredstev na bančnih računih.
Na izvedbeni ravni pa to sloni na informacijskem sistemu, ki je zelo kompleksen, ki združuje ogromno baz podatkov, določene baze podatkov pa niso kompatibilne. Delavci na centrih za socialno delo imajo zato veliko dela, da to vnašajo, preverjajo in glede na številne vloge je sistem lahko obremenjen tudi s 400 delavci hkrati. Zato seveda tudi počasneje deluje, kar je bilo pričakovati, vendar pa ne v takem obsegu. Zdaj se stvari po podatkih, ki jih imam, normalizirajo, vse več odločb je izdanih, pričakujemo pa druge probleme. Problemi bodo tam, kjer določeni ne bodo več upravičeni do prejemka, ker bodo presegali cenzus ali bodo imeli preveč premoženja. Nenazadnje pa se mi postavlja retorično vprašanje: ali ni treba tudi v socialni zakonodaji narediti razlike med tistim, ki si socialno varnost zagotavlja z delom, in tistim, ki visi na socialnih transferjih? Mora biti razlika. Skupni seštevek socialnih transferjev ne more biti večji od zaslužka nekoga s polnim delovnim časom z minimalno plačo!
STA (Pripravlja: SM)
kandidat SDS Cvetko Sršen. V Dupleku sta bila najuspešnejša neodvisni kandidat Mitja Horvat in skupni kandidat SLS in SDS Danijel Štumberger. Za mesto bovškega župana se bosta pomerila neodvisni kandidat Sini-ša Germovšek in kandidat SDS Davor Gašperčič.
Metliko bo po novem vodil Darko Zevnik iz SD, ki je bil edini kandidat. V Železnikih je bil za župana izvoljen Anton Luznar iz SLS, v Polzeli pa kandidat SDS Jože Kužnik. Z rekordnimi, skoraj 79 odstotki glasov je v Radečah slavila Rafaela Pintarič iz Zveze za napredek Radeč in radeškega območja. Novega župana pa so dobili tudi v Mirni Peči, to je kandidat SDS Andrej Kastelic.
Dženana Kmetec, STA
Uvodnik
Krizni užitek
O krizi poslušamo iti govorimo vsak, dan. Prava težava je sploh povedati karkoli, kar ni povezano s krizo. No, razen o lepi in topli pomladi, ki je vsaj zaenkrat postregla s prav toliko in takšnimi zvončki iti trobetiticami kot pred krizo. Ampak tudi o lepi pomladi je bilo v minulih dneh že veliko povedanega. Itak vemo, da vsako leto pride in gre.
Za krizo pa ni videti, da se bo že spravila stran od nas, še manj pa se lahko, kot kaže, spravimo mi od nje. Nedol-go nazaj smo tako s prijatelji v debati ugotavljali, da nas je kriza začela udarjati že po tistih čisto drobnih užitkih. Jasno, kdo pa je že slišal, da obstajajo krizni užitki?!
Priznam, da imam na spisku kar nekaj niti malo kriznih užitkov, eh, odkrito povedano, čisto vsi so nekrizni. Cigarete, kokta, kapučino, ledeno mrzlo pivo (to je sicer zgolj poletni užitek, a vseeno), sladoled. No, tudi kakšna nočna aktivnost je vmes, ki spada med užitke, samo ne vem čisto točno, ali to lahko štejem za krizni ali nekrizni užitek...
Vrstni red naštetih nekaj užitkov je čisto naključen, da ne bo napačnega razumevanja.
Kakorkoli že, z družbo smo ugotavljali, da nam je kriza že pošteno zmanjšala naše nekrizne užitke; saj ka-pučino še vedno ostaja na spisku, a tistega kapučina na enodnevnem izletu ob morju že lep čas ni več. In tako je pri vseh užitkih, ki počasi niti niso več užitki, saj začenjajo vzbujati slabo vest. Ampak zdaj, če se odpovem še tem malenkostim, kaj mi potem ostane? Nič, ostala bom brez užitkov. Ali pa si bo treba najti nove, seveda krizi primerne.
To je pa že malo težje. Pametno smo ugotavljali, da niti kuhanje v krizi ne more biti užitek, saj je kuhinja postala hudo draga zadeva. Tekanje ali sprehajanje v naravi, ki je lahko užitek, spet stane: najprej copate, ki se uničujejo, nato pa še obleko, ki jo je treba prati. Jasno, da je pranje tudi strošek. In bolj ko smo iskali užitek s pridevnikom krizni, težje je bilo. Dokler ga vendarle nismo našli: resnično pravi krizni užitek zna biti sedenje na WC-školjki, lahko z laptopom ali knjigo na kolenih, lahko pa tudi z montiranim LCD-sprejemnikom na nasprotni steni. Vmajčkenem „sekretu"se namreč prihrani že pri kurjavi, v bistvu tudi elektrike ne potrebuješ, pa ne obleke in obutve, kapučino v sekretu ne more biti več užitek, en cigaret pa prostorček itak zadimi do konca in drugi ni več potreben.
Le voda zna biti strošek, ampak zanemarljiv v primerjavi s sranjem, ki ga kriza prinaša...
Simona Meznarič
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Simona Meznarič, Martin Ozmec. Lektorica: Mirjam Danilovič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Cirkulane • Člani kulturnega društva so zrevoltirani
„Plačilo najemnine 'po županovo' 20.400 evrov letno!"
Predsednik cirkulanskega kulturnega društva Aleš Klinc se je v imenu vseh članov odzval na zapis z zadnje seje občinskega sveta, kjer je župan Janez Jurgec povedal, da vztraja pri najemnini 2,83 evra na kvadratni meter najetega prostora za društva (s čimer naj bi se pokrivali vsi tekoči stroški), ter ob tem javno krenil po kulturnem društvu, ki da ima letnih prihodkov 40.000 evrov in bo gotovo zmoglo takšno najemnino.
Foto: SM
Aleš Klinc, predsednik KD Cirkulane: „Po županovem predlogu bi naše društvo samo letna najemnina prostorov stala 20.400 evrov, občinska dotacija pa znaša 12.500 evrov. Tega ne zmoremo in ne bomo plačali, četudi bo društvo morali delati v župnišču ali v kakšnih zasebnih prostorih!"
Pogajanja med županom in predsedniki društev v občini sicer trajajo že lepo število mesecev, toda do kompromisa še (očitno) ni prišlo. Nekaj manj številčnih in manj aktivnih društev se sicer naj ne bi upiralo tovrstni najemnini, sploh zato, ker kakšen manjši prostor potrebujejo le tu in tam in si ga lahko delijo še s katerim podobnim društvom. Kulturno društvo s 113-letno tradicijo in preko 120 člani pa bi po besedah Klinca ob takšni najemnini, glede na velikost prostorov, ki jih za svoje aktivno delo potrebuje kar devet sekcij, dobesedno bankrotiralo.
Brez dvorane nekatere sekcije ne morejo vaditi
Klinc pravi: „Namera župana po uvedbi najemnine v višini 2,83 evra na kvadratni meter nas je zelo negativno presenetila. Za izvajanje vseh dejavnosti naših sekcij uporabljamo največji del prostorov. Tako bi za najem dvorane, odra, pododrja, prostora za hrambo tehnične opreme in dveh prostorov za vaje tamburašev ter štirih pevskih sekcij, kar skupaj znaša nekaj čez 600 kvadratnih metrov, mesečno plačali 1700 evrov, na letni ravni pa bi ta strošek znašal kar 20.400 evrov!"
Aleš Klinc v nadaljevanju pojasnjuje, da so tudi besede župana, da naj bi bilo tekoči stroški za društva nižji kot prej, ko je prostore vsak dan uporabljala občinske uprava, nekoliko zavajajoče: „Res je, da stroški bodo nekoliko nižji, ne pa veliko. Večina vaj več sekcij namreč poteka pozimi oziroma v času, ko je treba vse prostore ogrevati, vključno z dvorano. In vsi vemo, da je največja strošek prav to! Žal pa brez dvorane ne moremo; za vaje jo nujno potrebujeta vsaj folklorna in dramska sekcija; tudi če se vaje odvijajo na odru, je treba ogrevati celotno dvorano, saj ločeno ogrevanje ni možno. Zavesa pač ni toplotni izolator ... Stroški se torej nikakor ne bodo tako
enormno znižali, kot hoče to prikazati župan. In tudi če bi bili končni stroški pol nižji, to za naše društvo še vedno pomeni več kot 10.000 evrov letne najemnine. Pri občinski dotaciji v višini 12.500 evrov nam tako skoraj ne ostane nič denarja!"
Občina je zastonj gostovala v prostorih KD, zdaj bi pa njim zaračunala najemnino?!
Ne ravno zanemarljivo dejstvo, na katerega opozarjajo zlasti starejši člani društva in ki jim Aleš Klinc tudi daje prav, pa je to, da so stari „kulturniki" pred leti, ko se je današnji dom z dvorano gradil, v samo gradnjo doma in spremljajočih prostorov vložili ogromno ur prostovoljnega dela, pa tudi lastnega denarja. Sedanji odnos župana Janeza Jurgca jih je globoko prizadel, saj pravijo: „Nekoč smo pomagali graditi to zgradbo, potem smo jo pravzaprav 'posodili' občini, ko je nastala, zdaj pa nam za naše lastne prostore nekdo hoče zaračunati najemnino?!"
Malo bolj pikra ideja, kako bi lahko društva z lahkoto finančno kompenzirala najemnine, je čisto enostavna: društva lahko izstavijo občini račun za najemnino za vsa leta uporabe prostorov z obrestmi vred ... Klinc se s povedanim strinja: „Uved-ba najema v prostorih, kjer je KD Cirkulane svoje prostore velikodušno odstopilo takratni novoustanovljeni občinski upravi, je več kot nesprejemljiva in nedopustna, saj nam to dejansko onemogoči delovanje. Sedaj, ko nam te prostore občina 'vrača', pa nam jih hoče zaračunati. Na podlagi česa? Mar odloka iz leta 2007, za katerim se župan tako veselo skriva? Sprašujemo, zakaj nam potem tega ni bilo treba plačevati vsa ta leta? Je občina ravnala nezakonito in negospodarno? Ali potem praktično vse ostale občine
ravnajo negospodarno in protizakonito?!"
Županova izjava o 40.000 evrih je zavajanje javnosti
O 40.000 evrih, o katerih je na seji govoril župan Jur-gec, češ da je to letna bilanca vseh prihodkov društva, se Klinc sprašuje, od kod takšni popolnoma neresnični podatki: „Župan je bil gotovo seznanjen s finančnim poročilom KD Cirkulane, ki je bilo predstavljeno že na občnem zboru, ki mu je prisostvoval, posredovano pa je bilo tudi občinski upravi. Iz tega poročila je jasno razvidno, da so vsi prihodki KD v letu 2011 znašali 24.936 evrov in nikakor ne 40.000 evrov. In če župan javno izjavi, da 've, da je naš letni proračun 40.000 evrov', potem iz tega zaključujemo, da je ta izjava čisto zavajanje javnosti, česar si župan ne bi smel privoščiti!
Prav tako je iz poročila tudi čisto jasno razvidno, da je bilo vseh odhodkov za 23.639 evrov, kar pomeni,da je društvu ostalo slabih 1300 evrov. In če k takšni bilanci prištejemo strošek predvidene najemnine, smo v globokem minusu. Ali še bolje: občinska dotacija v višini
12.500 evrov tako ostane v občinski blagajni in je isto, kot da nam jo ukinejo."
Glede plačila umetniških vodij, ki ga je župan Jur-gec prav tako izpostavil, pa Klinc pojasnjuje: „Vse naše ure članov so vedno zastonj, tudi nastopi. Res pa je, da če hočemo napredovati v kakovosti, učenje pač ni zastonj. Žaljivo do vseh naših članov se nam zdi, da župan ocenjuje, da kvalitetnih umetniških vodij za takšno ceno ne potrebujemo. Sicer za letos že uvajamo varčevalni načrt, ki bo zajel tudi vse tovrstne stroške. Če pa kdo dvomi o tem, da je kvaliteta naših koncertov in predstav bila kdaj na nizki umetniški ravni, naj se vpraša, kakšni so bili odzivi številnih obiskovalcev, ki jih naše sekcije privabijo v Cirkulane!"
Društvo bo, pa čeprav v župnišču ali zasebnih prostorih
Aleš Klinc s številnimi somišljeniki zaključuje: „Jasno je, da tako visoke najemnine ne moremo plačevati, tudi če bi hoteli, saj se nam to pri najboljši volji ne izide. Smo pa pripravljeni plačati neko sprejemljivo simbolično najemnino, da se zadosti
zakonodaji. Zavedamo se, da finančna situacija nikjer, ne v društvih, ne v občini, ni na zavidljivi ravni. Pa vendar: občinska uprava se je varčevanja lotila na napačni strani! Varčevati pri društvih, ki predstavljajo občino, ni pravilna poteza, ki se je, žal, župan ne zaveda dovolj. Ali bo res teh nekaj tisočakov, ki jih bomo društva prinesla v občinsko blagajno, rešilo finančno stanje le-te? Zakaj potem potrebujemo novo
dvorano? Če nimamo denarja za kasnejše vzdrževanje, si je ne bi smeli privoščiti. Tako pač je in to je gospodarno ravnanje.
In še nekaj: društva smo občani Cirkulan. Smo tudi volivci, ki smo županu Janezu Jurgcu dali podporo pri njegovem programu ob nastanku te občine, ko se je tako zelo zavzemal za čim uspešnejše delovanje društev. Ali nas je izigral, naj vsak presodi po svoji vesti!"
Na vprašanje, kaj bodo naredili v KD, če bo župan vztrajal pri najemnini 2,83 evra na kvadratni meter prostora, pa Klinc pravi: „Ne bomo se zamrznili, ne izbrisali in ne preselili v drugo občino. Kulturno društvo je obstajalo veliko let pred občino Cirkulane in bo ostalo tudi veliko let potem, ko občine že dolgo več ne bo. Bomo pa v tem primeru, če bo župan vztrajal pri svoji cifri, pač izrabili druge možnosti; pevci lahko vadijo tudi v župnišču, malo se bomo znašli v zasebnih prostorih in hišah, kjer nam eden od članov ponuja najem za en cent, da ne bo kršil zakonodaje (smeh), morda pa bo kakšna sekcija morala tudi mirovati. Vsekakor pa potem, pri tako mačehovskem odnosu, ne bomo nastopali v občini."
SM
Ko policija preiskuje nastop igralca ...
Da v občini Cirkulane okoli najemnine za društva res pošteno vre in da je KD s svojim neomajnim stališčem, da tako visoke najemnine ne zmore in ne bo plačevala, nekomu pošten trn v peti, dokazuje tudi dogodek, ki morda celo bolj sodi pod rubriko „Govori se".
Kar je bilo slišati iz ust kulturnikov in kar je potrdil tudi Aleš Klinc, je naslednje: „Naša dramska sekcija KD je rezervirala tri večerne termine, 26., 27. in 28. januarja, za monoigro Lepa smrt. Ker pa je v tem času svoj 50. rojstni dan praznoval župan, si je naknadno rezerviral dvorano za svojo zabavo, zato je bila monoigra en večer pač odigrana v bližnji dvorani gasilskega doma. Potem sem dobil uradno obvestilo Policijske postaje Gorišnica, da smo kršili Zakon o javnih prireditvah, ker teh nastopov nismo prijavili kot javne prireditve, z zahtevkom, da se izjasnim o dejstvih in okoliščinah storjenega prekrška ... Kazen za ta prekršek znaša od 500 do 800 evrov za pravno osebo in od 150 do 300 evrov za odgovorno osebo, torej mene. Doslej nikoli nismo prijavljali iger dramske sekcije, v zadnjih 110 letih ne, in nisem še slišal, da bi kje igro prijavljali kot javno prireditev." Kdo naj bi prijavil KD, uradno ne ve nihče. Neuradno pa menda vedo ali sumijo skoraj vsi ...
Ptuj • Drugo regijsko tekmovanje osnovnošolcev v kulinariki
Za večjo prepoznavnost slovenske kulinarike
V hotelu Primus na Ptuju je 8. marca potekalo že drugo regijsko tekmovanje osnovnošolcev v avtohtoni slovenski kulinariki, ki ima namen pri otrocih in mladostnikih vzbuditi zanimanje za kulinariko in tradicionalne slovenske jedi ter jih ozavestiti o pomenu kakovostne, doma pripravljene hrane, na katerem je sodelovalo 16 skupin v dveh etapah. V nadaljnje tekmovanje se je s Ptuja uvrstila ekipa Miki piške OŠ Breg, ki je strogo ocenjevalno komisijo prepričala s piščančjim ragujem in ajdovo kašo.
Projekt poteka pod okriljem spletnega portala www. kuhnapato.si, ki se že dve leti ukvarja z izobraževanjem najmlajših o širšem pomenu kulinarike. Na letošnje tekmovanje se je prijavilo kar 97 osnovnošolskih skupin z okrog 600 tekmovalci, ki bodo svoje kuharske spretnosti in znanje o tradicionalnih slovenskih jedeh predstavili na skupaj osmih regionalnih tekmovanjih. Na vsakem bodo poskušali kar najbolje predstaviti kulinariko svojega okolja, saj je osnovni namen tekmovanja obuditi slovensko kulinariko iz vseh slovenskih kotičkov s pomočjo otrok. Vodja projekta je Anka Peljhan, ki je povedala, da Slovenci premalo poznamo prave slovenske jedi. Slovenija je s svojimi 24 kulinaričnimi regijami izjemno bogata. V projekt se je vključila tudi družba Sava Turizem, na tekmovanju v Termah Ptuj pa je
v ocenjevalni komisiji sodeloval tudi Aleksander Šori, vodja kuhinje Term Ptuj. Ocenili so organizacijo dela v kuhinji, pripravo sestavin, rokovanje s kuhinjskimi pripomočki, potek dela, inovativnost uporabe sestavin, gospodarnost uporabe sestavin, čistočo v kuhinji, okus jedi in na koncu še splošni vtis. Kot je povedal Sori, je bilo opazno, da so bili mladi kuharji pri pripravi jedi zelo inovativni, iz vsega njihovega dela pa je bilo razvidno, da imajo dobre mentorje in da so na tekmovanje prinesli tudi veliko znanja od doma. Pričakuje, da bodo takšna in podobna tekmovanja tudi prispevala k temu, da se bo več mladih odločilo za kuharski poklic. Gre za poklic, ki postaja vedno bolj popularen. To je razvidno tudi iz televizijskih programov, saj skoraj ni več kanala, na katerem ne bi bilo kuharske oddaje. Slovenska tradicionalna
kuhinja je naš zaklad, ki ga je treba v večji meri vgraditi tudi v jedilne liste slovenskih gostiln. Na tem področju moramo narediti več. V tem tre-
nutku je namreč žal tako, da imamo v naših gostilnah več jedi iz sveta kot pa domačih.
Med tistimi mladimi kuharji, ki so si priborili vstopnico
za nadaljnje tekmovanje, so bili tudi mladi kuharji OS Breg, skupina Miki Piške, ki je strogo ocenjevalno komisijo prepričala s piščančjim
ragujem in ajdovo kašo.
Tekmovanje osnovnošolcev v avtohtoni slovenski ku-linariki nima samo vzgojnega vidika, ampak je po svoje tudi način promocije kuharskega poklica. Mlade kuharje so v Termah pozdravili z velikim veseljem, prav tako pa v celotni družbi Sava Turizem, d. d., največji slovenskem turističnem podjetju, katerega sestavni del so tudi Terme Ptuj. Po besedah direktorja Andreja Klasinca je zelo spodbudno, da se je toliko mladih vključilo na to tekmovanje, kar je dokaz več, da mladi cenijo slovensko avtohtono kuhinjo in da ni vse v hitri prehrani. Dobra udeležba pa je tudi porok, da se bo v bodoče več mladih odločilo za turistično izobraževanje in da bo slovenski turizem še pridobil na kakovosti in ino-vativnosti.
MG
Lovrenc na Drav. polju • 11. ocenjevanje podeželskih dobrot
Kakovost iz leta v leto boljša
V organizaciji Turističnega društva občine Kidričevo je minuli konec tedna v Lovrencu na Dravskem polju potekalo že 11. ocenjevanje podeželskih dobrot. Med 86 vzorci je bilo 43 vzorcev brajdovščine, 29 suhomesnih izdelkov, 9 vzorcev bučnega olja in 4 domačih krušnih izdelkov.
Kot je dejal predsednik Turističnega društva Davorin Urih, ni nihče pričakoval, da bo ocenjevanje brajdovščine, ki so ga pričeli pred dobrim desetletjem, preraslo v ocenjevanje dobrot podeželja, ki so ga zadnja leta poleg ocenjevanja domačih vin (kvintona in gemaja) razširili še v ocenjevanje suhomesnih izdelkov, kruha, pletenic, potic, keksov in bučnega olja. Vse večji odziv med proizvajalci dobrot tudi v širšem okolju ter nenehna rast
kvalitete strokovno ocenjenih vzorcev dajejo vedeti, da so na dobri poti.
Vzorce za 11. ocenjevanje so pričeli sprejemati v soboto, 10. marca, naslednji dan so strokovne komisije prejete vzorce ocenile, na popoldanski slovesnosti v dvorani v Lovrencu pa so svečano razglasili rezultate in podelili diplome in priznanja, pripravili razstavo ročno-delskih izdelkov ter degustaci-jo posameznih vzorcev. Letos je bilo treba za degustacijski
stekleni kozarec, ki je obiskovalcu ostal v trajno last, odšteti 3 evre.
Župan občine Kidričevo Anton Leskovar v pozdravnem nagovoru izrazil veselje nad vse večjo udeležbo domačih proizvajalcev in tudi iz sosednjih občin. Ob tem je občane seznanil, da bodo dva cepiča najstarejše vinske trte iz Maribora, ki so ju prejeli na nedavnem rezu, posadili ob etnografskem muzeju v Staro-šincah in Lovrencu.
Mesne izdelke so ocenjevali Peter Pribožič, Stanko Car-tl in Bojan Grušovnik. Vodja ocenjevanja Peter Pribožič je pojasnil, da so ocenjevali po pravilniku, ki velja tudi na ptujskih Dobrotah slovenskih kmetij. Ugotavlja pa, da december in januar zaradi previsokih temperatur in prenizke vlažnosti nista bila primerna za sušenje suhomesnih izdelkov, zato je bilo težje doseči visoko kvaliteto. »Po zaslugi tega ocenjevanja je kvaliteta vzorcev iz leta v leto boljša, domačim proizvajalcem podeželskih dobrot pa daje nenehno vzpodbudo za doseganje boljših izdelkov. Ko ste pred leti začeli ocenjevanje, ste imeli v
občini Kidričevo le dva proizvajalca dopolnilne dejavnosti na kmetiji, registrirana za proizvodnjo in predelavo mesa, danes jih imate že pet in vsi so dobri.« je poudaril Pribožič.
V kategoriji suhomesnih izdelkov je bilo ocenjenih 29 vzorcev, od suhih salam, domačega sušenega želodca, mesa iz zaseke, sušene slanine do poltrajnih klobas, šunkari-ce, tlačenke in mesnega sira. Priznanja za najbolje ocenjeno pečeno slanino v ruladi je prejel Zvonko Babič iz Župečje vasi, ki je prejel tudi priznanje za najboljšo pečeno navadno klobaso. Najboljše meso v zaseki je pridelal Peter Čelofiga iz Spodnjih Jablan, najboljšo tirolsko salamo Srečko Lah iz Pongrc, najboljšo domačo suho salamo Andrej Voga iz Ši-kol, najboljšo poltrajno salamo pa Anton Bauman iz Dragonje vasi.
Domač kruh, kekse in bučno olje je ocenjevala komisija v sestavi Terezija Meško, Franci Levstik, Stanko Vorih in Marija Predikaka. Med 9 vzorci
bučnega olja je bil najbolje ocenjen tisti, ki ga je prinesel Franc Planinšek iz Pleterij. Med tremi vzorci domačega kruha je bil najbolje ocenjen domači mešani kruh z orehi, ki ga je spekla Nada Fideršek iz Zgornjih Jablan. Med vzorci keksov pa je bil samo eden, spekli pa so ga v krušni peči na Kmetiji Žitnik v Starošin-cah.
Vzorce domačega vina ali brajdovščine pa je ocenjevala komisija v sestavi Bojan Lubaj, Jurij Cvitanič in Edi Hojnik. Kot je pojasnil Boris Urban-čič, je bilo med 43 vzorci vina 9 vzorcev gemaja in 34 vzorcev kvintona. Vsi so bili zelo dobri, nekaj jih je bilo preveč žveplanih, nekaj pa premalo, po metodi izločanja med dvema vzorcema pa je komisija odločila, da je najboljši gemaj pridelal Branko Valentan iz Apač 206, najboljši kvinton pa Slavko Pulko iz Lovrenca 50. Ob tem je Urbančič poudaril, da se domače vino gemaj lahko mirno kosa s primorskim refoškom.
Naj dodamo, da so članice Društva invalidov občine Kidričevo, sekcija članic Turističnega društva občine Kidričevo in članice Kulturnega društva Lovrenc na Dravskem polju ob tej priložnosti v dvorani pripravile razstavo ročno-delskih izdelkov, za glasbeno popestritev so poskrbeli pevci Fantje treh vasi iz Kulturnega društva Lovrenc in frajtonar-ji iz Kungote, ki delujejo pod okriljem Kulturnega društva Lovrenc, pri izvedbi celotne prireditve pa so sodelovali tudi člani PGD Lovrenc.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Priznanja za najbolje ocenjene izdelke so prejeli: (z desne) Peter Čelofiga, Slavko Pulko, Anica Pla-ninšek, Branko Valentan, Zvonko Babič, Andrej Voga in Anton Bauman.
Priznanji za najbolje ocenjeno pečeno slanino v ruladi in najboljšo pečeno navadno klobaso sta Peter Pribožič (desno) in Davorin Urih izročila Zvonku Babiču (levo).
Podravje • 20 let poslovanja Mlekarske zadruge
Mlekarska zgodba o uspehu
Ptujska Mlekarska zadruga, uradno ustanovljena pred natanko 20 leti, je v petek dopoldne s poltretjo uro trajajočo proslavo obeležila okroglo obletnico izjemno uspešnega poslovanja, kar po besedah direktorja Draga Zupaniča dokazujejo vsako leto boljši rezultati - tako finančni kot glede obsega odkupa mleka, ki velja za najkakovostnejše v državi.
Prejemniki priznanj za 20 let aktivnega dela v Mlekarski zadrugi: Mirko Bezjak, Ivan Pintarič, Ivan Hanželj, Justina Toš in Janez Vodušek.
Posebno zahvalo za strokovno pomoč je prejel Vladimir Tumpej (levo); ob njem sta prejemnika jubilejnih nagrad, predsednik Mlekarske zadruge Jože Lah in direktor Drago Zupanič.
Foto: SM
Foto: SM
Zupanič je v svojem nagovoru izpostavil precej trnove začetke ustanavljanja specializirane zadruge, ki se je lahko registrirala šele po novi slovenski zakonodaji, saj bivši režim v Jugoslaviji tovrstnim zadrugam ni bil naklonjen.
„Z ustanovitvijo mlekarske zadruge smo si mlekarji končno uresničili dolgoletne želje. Boljši pogoji za naše člane, kot so jih imeli v prejšnjih, splošnih zadrugah, so se že na začetku pokazali v dobrih rezultatih - v količini in kvaliteti pridelanega mleka. Danes vemo, da je bila takratna odločitev o samostojni poti pravilna. Po dvajsetih letih smo ponosni na svoje dosežke, ki so rezultat odgovornega dela, in upamo, da je bilo naše poslanstvo izpolnjeno. Vstop Slovenije v EU je omogočil vključevanje MZ na globalni trg in dodal našemu kmetijstvu nove vrednosti.
Zaskrbljujoče pa je dejstvo, da nenehno upada število kmetij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka. Predvsem mladi ne vidijo perspektive na kmetijah. Tako počasi ostajajo le velike kmetije, kar pa za poseljenost podeželja ni dobro. Če pogledamo na mlekarstvo skozi številke, so te vseeno zelo vzpodbudne. Vsa leta smo beležili nenehno rast prihodkov in odkupa mleka približno za 5 odstotkov letno. Povečuje se nakup trgovskega blaga in repromateriala, čeprav je članov - proizvajalcev mleka vse manj. Pred 20 leti je bilo kar 2400 članov, v letu 2011 le še 478. Povsem drugačno je stanje pri prireji mleka: leta 1993 je bilo prodano dobrih 20 milijonov litrov mleka s povprečno pridelanimi 8400 litri na kmetijo, leta 2011 pa je bilo odkupljeno skoraj 36 milijonov litrov mleka s povprečno kvoto na kmetijo 74.216 litrov!
S temi rezultati se uvrščamo na prvo mesto po velikosti med slovenskimi mlekarskimi zadrugami. V primerjavi z letom 1993 se je količina oddanega mleka na kmetijo povečala kar za dobrih osemkrat! Kvaliteta mleka naših članov je v vsem preteklem obdobju dosegala najvišjo raven po vseh kriterijih, kar ni naključje, temveč rezultat strokovnih izpopolnjevanj naših članov, ki jih organizirala zadruga. Posledično naša zadruga dosega in izplačuje najvišjo odkupno ceno za liter mleka."
Zupanič je v nadaljevanju povedal, da so kmetije vedno bolj specializirane in da ima kar 136 članov na svojih kmetijah zbiralnice mleka, medtem ko je skupnih zbiralnic vsako leto manj, trenutno le še 78, v naslednjih letih pa naj bi popolnoma izginile.
Ob zaključku se je dotaknil še odkupa Ljubljanskih mlekarn, kamor MZ proda kar 70 odstotkov svojega mleka: „Za zadružništvo in slovenskega proizvajalca mleka ne sme in ne more biti vseeno, kdo bo v bodoče lastnik največje mlekarne v Sloveniji! Ponovno je nastopil čas, da mlekarji strnemo vrste, kajti šele če bi Ljubljanske mlekarne postale last zadružnikov, bi bilo mogoče poenotiti tri največje slovenske mlekarne. Tako bi zmanjšali stroške predelave, obenem pa trdneje nastopili proti dobro organiziranim trgovskim lobijem. Upam, da nam bo uspelo!"
Vrisk: Mlekarne se morajo združiti
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk pa je v svojem nagovoru poudaril: „Tudi v zadružni zvezi smo ves čas podpirali razvoj zadružnega mlekarstva. Danes smo
nekdanjim zbiralcem mleka je bila tudi 89-letna Marija Medved, ki mleko zbira že neverjetnih 59 let.
pred novimi izzivi in projekti; med njimi je prav gotovo največji odkup deleža Ljubljanskih mlekarn. Vesel sem, da ste se tudi v teh težkih in kriznih časih odločili za nakup. Vi ste največja zadruga v mlekarskem prostoru in brez vas si nismo mogli niti predstavljati
uresničitve tako velikega projekta. Zdaj tečejo zaključna pogajanja in ta teden bo oddana zavezujoča ponudba za odkup; upam, da bomo uspeli. Težko je reči, kaj se bo zgodilo, saj se za nakup zanimajo tudi pomembne tuje mlekarne.
Seveda pa to ni zadnji korak;
naslednji je izboljševanje in povezovanje celotnega mlekarskega sistema. Dejstvo je, da se v Evropi mlekarne združujejo, da je v mlekarnah v EU norma na zaposlenega milijon litrov mleka, pri nas pa le 500.000 litrov. To jasno pove, da moramo izvesti racionalizacijo!"
Lah: Začeli smo iz nič
Med slavnostnimi govorniki, ki so nagovorili do zadnjega kotička zasedeno dvorano Pan v Kidričevem, je bil tudi predsednik MZ Jože Lah, ki je se v teh dneh upokojil. Povedal je, da za dobrimi izdelki vedno stoji dobro mleko,za dobrim mlekom pa dober kmet: „Ponosen sem na enotno odločitev pred 20 leti za specializirano mlekarsko zadrugo, čeprav je bilo zaradi različnih pritiskov zelo težko. Osnovni cilj, zastavljen pred ustanovitvijo, je bil, da mora biti proizvajalec mleka z zadrugo zadovoljen, mora ji zaupati in
z njo soustvarjati. Prepričan sem, da nam je to uspelo! Dosegli pa smo tudi druge zastavljene cilje: izjemno kakovost mleka, reden odkup in redno plačilo članom. Kljub temu da smo začeli z nič ustanovnega kapitala in nismo ničesar pridobili z denacionalizacijo, je današnji kapital MZ ocenjen na okoli tri milijone evrov. Nimamo dolgov in nismo profi-tna organizacija. Lahko se pohvalimo z mnogimi presežki: imamo lastne poslovne prostore, vso potrebno hladilno tehniko, kmetijsko opremo, smo lastniki delnic ... " Lah je še povedal, da so edina kaplja pelina v mlečni zgodbi o uspehu neuspeli poskusi povezave mlekarn.
Mleko, kruh naš vsakdanji
Drugi del velike slovesnosti je izzvenel v pozdravih in darilih gostov ter podelitvi priznanj in plaket.
Priznanja za 20 let dela v MZ so prejeli: Justina Toš, Mirko Bezjak, Ivan Pintarič, Janez Vodušek in Ivan Han-želj. Jubilejni plaketi za uspešno vodenje in delo je Vrisk podelil Dragu Janžekoviču in Jožetu Lahu, ki je v dar od članov MZ ob upokojitvi dobil še tradicionalno kanto za mleko.
Posebno zahvalo pa si je več kot zaslužil tudi nekdanji vodja ptujske svetovalne službe Vladimir Tumpej, brez katerega na Ptujskem gotovo ne bi bilo tako kakovostne in bogate mlekarske zgodbe; bil je namreč prvi, ki je domače kmete popeljal na strokovne ekskurzije v razvite evropske mlekarske države, kjer so se lahko veliko naučili in spoznali velike prednosti dobre organiziranosti.
Sledilo je še 72 zahval vsem nekdanjim zbiralcem mleka, med katerimi si je še posebno pozornost zaslužila „rekorder-ka", 89-letna Marija Medved iz Gajevcev, ki mleko zbira že neverjetnih 59 let, in kot je povedala, ga bo še naprej, saj si drugače življenja sploh več ne predstavlja.
Celotna mlekarska zgodovina za širše ptujsko območje je podrobno opisana v knjižici z naslovom: Mleko, kruh naš vsakdanji, ki jo je zadruga izdala prav na dan osrednje slovesnosti, na kateri so za kulturno noto prireditve poskrbeli rogisti Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož, oktet Dornava ter humorista Tonček Žumbar in Danica Cvetko.
IOOO x
BON ZA 10d€
TRIGLAV NAGRAJUJE VARNOST
NA WWW.TRIGLAV.SI ODGOVORITE NA VPRAŠANJE O PROMETNI VARNOSTI IN OSVOJITE:
varen družinski avto z avtomobilskim zavarovanjem COMFORT PLUS in tečajem varne vožnje
1000 x bon za 100 EUR za avtomobilsko zavarovanje
PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO.
Nagradna igra poteka od 2. 3. do 20.6.2012. Pravila in pogoji sodelovanja v nagradni igri so objavljeni na www.triglav.si,http://avto.triglav.si In Facebook profilu Vozim se. Slika je simbolična.
triglav |
Ptuj • Okrogla miza o družinskem zakoniku
Zakonik vsem prinaša zelo veliko
V prostorih Stare steklarske na Ptuju je bila 5. marca okrogla miza Socialnih demokratov Ptuj z naslovom Družinski zakonik - za pravice vseh otrok, ki jo je vodil Dejan Levanič, predsednik ptujskih Socialnih demokratov, na njej pa so izpostavili argumente za sprejem novega družinskega zakonika.
Udeleženci mag. Mojca Kleva, evropska poslanka, mag. Majda Potrata, poslanka državnega zbora RS, mag. Sonja Purgaj, dolgoletna ravnateljica, Maja Lupša, babice deklice Ane z dvema očetoma, ki je napisala zgodbico Očka, ki je po objavi v Cicibanu dvignila nemalo prahu, z njo pa je želela pokazati, da lahko otroci živijo v različnih oblikah skupnosti, dr. Barbara Rajgelj, soustanoviteljica Zavoda za kulturo raznolikosti Open, Miha Lobnik, koordinator gibanja za družinski zakonik, in Aldo Ninovski so iz različnih vidikov predstavili prednosti novega zakonika, ki nadomešča 36 let staro zakonodajo o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, katerega ključni namen je zaščita interesa otrok v družinskih
razmerjih in v katerem je družina opredeljena kot življenjska skupnost z enim ali obema staršema ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima po tem zakoniku do otroka določene obveznosti in pravice.
Zaradi koristi otrok družina uživa posebno varstvo države. Družinski zakonik razširja pojem družine, v bistvu je vključujoč, ker vključuje tudi enostarševske družine. V njem se prvič ureja položaj istospolnih partnerjev, ki bosta lahko sklenila partnersko skupnost ali živela v zunajpartnerski skupnosti, ne omogoča pa poroke. Partnerski skupnosti se po novem družinskem zakoniku priznajo vse pravice kot zakoncema, razen skupne posvojitve otrok. Po družinskem zakoniku istospolni
Foto: Črtomir Goznik
Udeleženci okrogle mize Socialnih demokratov Ptuj z naslovom Družinski zakonik - za pravice vseh otrok so poudarili, da je družina tam, kjer je otrok.
partner lahko posvoji le otroka svojega partnerja. Kot je na okrogli mizi pose-
Ptuj • Obnove streh in fasad v mestnem jedru
Za edinstveni objekt v Dravski ulici denarja še vedno ni
Tudi za letošnje leto je MO Ptuj v svojem proračunu zagotovila sredstva za subvencioniranje obnov fasad in streh v starem mestnem jedru. Za te namene bo na voljo 30 tisoč evrov.
bej poudarila dr. Barbara Rajgelj, zakon prinaša vsem, še posebej pa otrokom. V preteklih kampanjah se je premalo poudarjalo, da zakona ne „potrebujejo" srečne družine, zakon potrebujejo tisti, ki so v težavah, potencialno pa smo lahko jutri v težavah vsi, zlasti še otroci. Zakon
prinaša zelo jasna določila, do kam lahko poseže država in kdaj ter za koliko časa v tistih primerih, ko so v družini težave. Zelo pomembno je, da po novem odločajo sodišča, ne več centri za socialno delo, da so ukrepi zelo jasno navedeni in da so na nek način začasne narave. Zdaj
rejništvo ali pa ukrepi, ki naj bi bili začasni, v bistvu trajajo večno oziroma do 18. leta starosti otroka. Po novem naj bi bil center za socialno delo v primeru težav s starši prisiljen skleniti sporazum oziroma načrt za reševanje težav, na podlagi katerega bi delal z družino, da bi se težave rešile. Če pa se v treh letih ne bi rešile, pa bi se morala najti trajna rešitev, bodisi posvojitev ali nekaj takega. V Sloveniji je sto istospolnih družin z otroci, v teh družinah, kolikor jih pozna Barbara Rajgelj, za zdaj ni nobenih težav. Hkrati pa je na tisoče otrok v heteroseksualnih družinah, ki imajo težave in v katerih težave, če družinski zakonik ne bo sprejet, ne bodo odpravljene. Z družinskim zakonikom tehtamo samo dobre rešitve, v njem ni slabih rešitev, je poudarila. Poanta ni v tem, da bi nekateri morali biti navdušeni nad tem, kako drugi živijo, ampak ker bi bilo prav, da bi imeli različni ljudje enake pravice, je na dobro obiskani ptujski okrogli mizi o družinskem zakoniku, ki je zbrala udeležence iz cele Slovenije, izpostavil Miha Lobnik, koordinator gibanja za družinski zakonik, ki bi ga zelo skrbelo, če z družinskim zakonikom ne bi uspeli narediti koraka naprej v tisto, kar danes že živimo.
MG
Javni razpis na osnovi pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev lastnikom in solastnikom stanovanj ali sta-novajskih zgradb je MO Ptuj objavila v Uradnem vestniku MO Ptuj. Upravičenci za subvencije so fizične osebe, lastniki oziroma solastniki stanovanj ali stanovanjskih objektov v starem mestnem jedru Ptuja. V letošnjem letu so za te namene predvideli 30 tisoč evrov, za katere bodo vloge prejemali do 17. aprila letos, z vsebino javnega razpisa pa so zainteresirane seznanili tudi na delavnici, ki je bila 7. marca. Višina javnih sredstev, na katera lahko računajo lastniki stanovanj oziroma stanovanjskih objektov v starem mestnem jedru Ptuja pri obnovi fasad in streh je omejena. Najvišji odobreni znesek posameznemu upravičencu je lahko največ 40 odstotkov višine stroškov pogodbenih del, razvidnih iz računa izvedenih del, ki ga upravičenec priloži zahtevku za izplačilo sredstev.
Trideset tisoč evrov pa v letošnjem letu MO Ptuj namenja tudi za obnove skupnih delov na stavbah, v katerih je etažna lastnica poslovnih prostorov. Kot je povedala Asja Stropnik iz oddelka za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj, je
predvideno, da bodo skupaj z upravniki stanovanj, ki so v lasti MO Ptuj obnovili strehe na Cankarjevi 4, 6 in 8 ter Ulici heroja Lacka 3, fasado in streho na Slovenskem trgu 5, pri čemer pa velja, da so investicije v prenovo seveda odvisne tudi od dogovora z ostalimi etažnimi lastniki. V program obnove so letošnji objekti prišli glede na nujnost obnove, upoštevanje želja in dogovorov z drugimi etažnimi lastniki. Investicije v obnove streh in fasad, ki so v lasti MO Ptuj, vodijo upravniki stavb oziroma upravniki teh stanovanj, ki opravljajo tudi nadzor nad izvajalci del, ki so izbrani na podlagi zakona o javnih naročilih. Vsa dela na obnovi fasad in streh v starem
mestnem jedru Ptuja se izvajajo po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - OE Maribor. Tudi letos pa na seznamu obnov ni stavbe, kulturnega spomenika z edinstvenimi arkadami v Dravski ulici, ki jih vse bolj najeda zob časa,prav tako pa tudi ostali del objekta. Če se je našel denar za obnovo starih garderob nekdanjega mestnega kopališča, ki so pogorele pred štirimi leti, bi se že zdavnaj moral najti denar tudi za obnovo tega kulturnega spomenika. V tem primeru gre za brezbrižnost brez primere. Najlepše darilo mestu v letu projekta Evropska prestolnica kulture bi bilo, če bi pred propadom rešili ta objekt.
MG
Ptuj • Podpis listine o pobratenju
Povezujejo jih skupne akcije pomoči potrebnim
V gostilni PP na Novem trgu na Ptuju je bil 6. marca svečani podpis listine o pobratenju med LK Ptuj in LK Maribor Zarja, ki je ženski lions klub. Pobratenje je pospremila skupna večerja in druženje članic in članov obeh klubov, ki so ob tej priložnosti tudi prisluhnili predavanju dr. Aleša Mavra o vinskih vojnah med Ptujem in Mariborom. Za LK Ptuj je to že drugo pobratenje.
Foto: Črtomir Goznik
Hiše, kulturnega spomenika z edinstvenimi arkadami v Dravski ulici na Ptuju, tudi na letošnjem seznamu obnov (še) ni.
»Lions klub Maribor Zarja je bil ustanovljen leta 2007 kot ženski lions klub. V klub je vključenih 35 žensk različnih starosti, poklicev s skupno željo pomagati pomoči potrebnim. Glavni projekti v našem klubu so osredotočeni na slepe in slabovidne, naše delovanje pa se je razširilo tudi na socialno ogrožene. Danes smo na Ptuj prišle podpisat pogodbo o pobratenju z Lions klubom Ptuj, s katerim nas povezuje reka Drava. V našem klubu smo naklonjene tovrstnemu povezovanju zato, ker menimo, da lahko s skupnimi močmi storimo več. S ptujskim klubom se bomo skupaj lotili projekta nakupa respiratorja za potrebe UKC Maribor. V letošnjem letu nas druži geslo Pomagamo -zmagamo,« je ob podpisu listine o pobratenju povedala Tina Podgornik, predsednica LK Maribor Zarja.
To je drugo tovrstno pobratenje LK Ptuj, prvi klub, s
katerim so podpisali listino o pobratenju prihaja iz Varaždi-na. »S klubom iz Maribora smo našli skupen jezik pri različnih akcijah, zato smo se odločili tudi formalno povezati. Letos se bodo članice Lions kluba Maribor Zarja udeležile obletnice naše ustanovitve - Charter night, ki jo organiziramo 17. marca, poleg tega pa bomo aprila v ptujski vinski kleti organizirali skupno dobrodelno
akcijo za nakup respiratorja za pediatrični oddelek UKC Maribor. V letošnjem letu smo prejeli veliko prošenj za pomoč v stiski, žal pa presegajo naše finančne zmožnosti, zato vsem pomoči potrebnim ne uspemo omiliti njihove stiske, se pa trudimo po najboljših močeh,« je ob podpisu druge listine o pobratenju povedal dr. Darko Friš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski lionsi so se pobratili z ženskim Lions klubom Maribor Zarja.
Ivanjkovci • Sadjarstvo Ormož z novo ekipo
Sadjarstvo je tek na dolge proge
Potem ko se je več kot pol leta vlekla prodaja 170 hektarjev površin sadjarstva v Ivanjkovcih, je sedaj tudi uradno sadjarstvo postalo last podjetja Evrosad iz Krškega.
Boštjan Kozole, direktor Sadjarstva Ormož, d. o. o., in skupine Evrosad, je predstavil podjetje, ki sedaj razpolaga s skupno 625 hektarji površin, na katerih pridelujejo predvsem jabolka, nekaj pa tudi hrušk in breskev. Podjetje obsega obrate v Krškem, Sevnici in Ormožu, zelo dobro poslovno sodelovanje pa imajo vzpostavljeno tudi s številnimi zasebnimi sadjarji iz vse Slovenije. Lani so pridelali prek 21.000 ton sadja. V skupini je 150 redno zaposlenih delavcev za nedoločen čas in 45 za določen čas, v času obiranja pa potrebujejo še od 400 do 450 sezonskih delavcev. „Po vstopu v Evropsko unijo, ko so se zaprli naši tradicionalni trgi v Bosni in na Hrvaškem, smo se preusmerili. Tako sedaj dve tretjini proizvodnje izvozimo na angleški, skandinavski, baltski, ruski, romunski in arabski trg. Občasno pa izvažamo tudi v Nemčijo, Italijo, Španijo, Madžarsko in države nekdanje Jugoslavije," je pojasnil Boštjan Kozole.
Zanimivo je, da ima vsak trg svoje zahteve glede velikosti jabolk - Rusi želijo zelo debela jabolka, Angleži nasprotno drobna. „Iz tujine vedno znova dobivamo povratne informacije, da v Slo-
Foto: Viki Ivanuša
Ivan Kozole, mag. Peter Zadravec, Boštjan Kozole in Danijel Veberič so nova vodstvena ekipa sadjarstva v Ivanjkovcih.
veniji pridelamo ena boljših jabolk v svetovnem merilu. To potrjuje tudi notranja kontrola kvalitete - idealno razmerje sladkorja in trdote -, ki je pogoj, da sploh lahko prodajamo na angleški trg, na katerem mnoge druge države teh parametrov ne dosegajo. Tega v preteklosti slovenski sadjarji niso znali izkoristiti, verjetno tudi zaradi slabše organiziranosti sadjarstva. Naša družba je nastala leta
1996, leta 2000 smo pridružili še sadjarstvo Blanca, letos Ormož in ob dobrem sodelovanju z zasebnim sektorjem smo ustvarili skupino, ki je tako po kvaliteti kot tudi po količini konkurenčna tudi na svetovnem trgu," razlaga Boštjan Kozole.
Podjetje ima tri hladilnice, ki omogočajo ohranitev kvalitete jabolk do naslednje sezone. Strokovnjaki redno kontrolirajo parametre kva-
Ormož • Predavanje o dao prehrani
Zdravje je v ravnovesju
V torek zvečer je Mladinski center Ormož organiziral predavanje o dao prehrani, ki je ena od temeljev tradicionalne kitajske medicine. Predavala je dao inštruktorica Živa Pogačnik.
litete in povpraševanje ter določajo, iz katere hladilnice bo šlo sadje na trg. V Krškem imajo tudi najmodernejšo pakirnico sadja, v katero so vložili 3,8 milijona evrov, od tega so pridobili tudi 1,6 milijona evrov državnih in evropskih nepovratnih sredstev. Pakir-ni in sortirni center se razprostirata na skupno 4 tisoč kvadratnih metrih površine. Sortirnica ima zmogljivost 10 ton sadja na uro, v pakirnici pa imajo 5 linij za pakiranje s skupno zmogljivostjo 16 ton na uro. Program omogoča popolno sledljivost sadja od sortiranih zabojnikov do zložene palete.
Integrirano je standard
Dao prehrana loči živila predvsem po njihovih energijskih lastnostih, kako delujejo na vzpostavljanje ravnotežja v telesu, umu in duhu, kar je predpogoj za zdravje, pa tudi zadovoljno in dolgo življenje. Čeprav gre za kitajsko modrost, prehrana vključuje predvsem lokalna živila, upošteva pa tudi letni čas, fizionomijo, energijsko stanje, čustvovanje, življenjski slog, način priprave hrane, starost, vrsto dela, ki ga opravljamo.
Sistem dao prehrane spodbuja posameznika k samostojnosti in prevzemanju odgovornosti za lastno zdravje. Živila loči na yin ali yang ter na pet faz energije ali pet letnih časov, kjer je poleg običajnih štirih še faza poznega poletja, ki jih pripada element zemlja, drugi štirje pa so še les, ogenj, kovina in voda. Z znanjem o dao prehrani lahko okrepimo posamezne organe ali imunski sistem, pri tem pa so nam v veliko pomoč tudi barve in
okusi posameznih živil.
„Razne bolezni in obolenja so le eden od izrazov notranjega neravnovesja. Zato je sprva treba ugotoviti, kje znotraj nas se je pojavilo neravnovesje in kakšne vrste je, nato pa izberemo živila, način priprave hrane (dolgotrajno kuhanje, hitro parjenje, dušenje, surova hrana), primerne kombinacije živil, količino določenih živil, ki bo pomagala ponovno
vzpostaviti ravnovesje znotraj nas. Predvsem pa moramo odstraniti vzroke, ki generirajo tovrstno neravnovesje; ti pogosto tičijo v prehrani, načinu življenja, gibanju, v spolnosti. Zato je vsakodnevna prehrana tako pomemben del tradicionalne kitajske medicine, saj so ravno napake v prehrani pogosto vzrok za težave," je povedala Živa Pogačnik.
Viki Ivanuša
Direktor proizvodnje Evrosad Krško je mag. Peter Zadravec, ki je odgovoren za proizvodnjo v vseh sadjarskih podjetjih, ki so pod skupnim vodstvom, skrbi pa tudi za privatni sektor: „Slo-venski sadjarji smo med prvimi pokazali, kakšen mora biti odnos intenzivne kmetijske pridelave do okolja. Še vedno pa smo deležni številnih neupravičenih kritik. Škoda, da javnost ni bolj obveščena o tem, da se sadjarji trudimo trajnostno in okolju vzdržno pridelovali ter da so današnji pristopi povsem drugačni od začetkov kemizacije v kmetijstvu. Vse naše površine so vključene v integrirano pridelavo, razmišljamo pa tudi o ekološki proizvodnji, ki pa zahteva precej sprememb. Želeli bi ustreči trgu, ki povprašuje po tem sadju. Skupna evropska pričakovanja so, da niša ekološke pridelave
pomeni okoli 5 % celotne pridelave. Ekološko pridelovanje je danes še vedno tvegano, povezano z nižjimi pridelki in relativno velikimi vlaganji. Zahteva veliko mehanskega dela in poseganja z ekološkimi pripravki. Tako je integrirana pridelava tista, ki na dolgi rok omogoča vzdržne količine in kakovost ob primernih cenah. Trudimo se tudi uveljavljati vedno bolj vzdržne metode pri integrirani pridelavi in tako proti jabolčnemu zavijaču v celotni skupini ne uporabljamo več kemičnih metod, ampak biotehnološke. Postopek je sicer dražji, a smo prepričani, da je to prava pot. Uvajamo tudi pripravke, predvsem v drugem delu sezone, ki so po svoji naravi ekološki in jih v integrirani pridelavi doslej nismo uporabljali. Zagotavljamo visok standard odnosa do okolja in ljudi, analize naših pridelkov pa kažejo, da so po vsebnosti pesticidov za devetkrat pod zakonsko dovoljeno mejo."
V	sadjarstvu so priča tudi spremembi sortimenta, ki pa ni tako izrazita kot v vinogradništvu. Mag. Zadravec je prepričan, da bo genetska odpornost na določene bolezni v prihodnosti veliko pomembnejša pri odločanju za pridelavo določene sorte. Potrošniki nimajo vpliva na sortiment, diktirajo pa ga prodajalci. Odločilno je, da je sorta skladiščno sposobna in prenese manipulacije, ki sledijo od skladišča naprej do potrošnika. Prodajalci pa ugotavljajo, da mlajši kupci raje posegajo po slajšem sadju. Odgovor na to so sorte, kot sta gala in fuji.
V	sadjarstvu je zelo pomembna tudi zaščita nasadov pred neugodnimi vremenskimi vplivi. „V Evrosadu smo se že zelo zgodaj zavedali potrebe po zaščiti pred točo z mrežami, vendar takrat še teh tehničnih možnosti ni bilo. Ko so nastale, smo se odločili, da pri vseh novih nasadih istočasno zgradimo tudi protitočne mreže. Tudi nasade, stare do 10 let, smo že uspeli pokriti s protitočni-mi mrežami. Če upoštevamo celotno skupino in zasebni sektor, imamo tako okoli 260 hektarjev površin zaščitenih s protitočno mrežo. Da bi bili ekonomsko bolj sigurni in bi plačali manj zavarovanj, bi morali imeti dve tretjini nasadov pod mrežami. Vseh ne bomo mogli nikoli pokriti, ker imamo nekaj nasadov
na terasah, za katere pa še ni razvite tovrstne tehnologije," je povedal Ivan Kozole, prokurist in ustanovitelj podjetja Evrosad.
Od samega začetka je podjetje usmerjeno v tesno sodelovanje s privatnim sektorjem. Sadjarji podjetju običajno prodajo celoten pridelek, Evrosad pa jim pomaga z usmeritvami glede pridelave, svetovanjem o izbiri sort pri obnovah sadovnjakov, od letos pa bodo tudi vsi pridelovalci imeli jasna navodila o vsakem ukrepu posebej. Sodelovanje so tako razširili na celo sezono, pridelovalci pa bodo imeli enak tehnološki pristop, ki zagotavlja tudi primerljivo kvaliteto. Evro-sad zasebnikom zagotavlja tudi izobraževanje, veliko pa na tem področju storijo tudi javne službe.
Sadjarstvo ima
izjemen potencial
Tudi o predelavi sadja so v skupini že razmišljali, vendar so se odločili, da vso energijo usmerijo v pridelavo sadja vrhunske kvalitete. „Vedno pa vseeno ostaja del sadja, ki iz različnih razlogov ni primeren za prodajo in ga prodamo predelovalni industriji za sokove, krhlje ali žganjekuho," je povedal Boštjan Kozole.
Na vprašanje, zakaj so se odločili za nakup sadjarstva v Ivanjkovcih, pa je odgovoril, da je bila to priložnost, ki je niso želeli zamuditi. V Ivanjkovcih letno pridelajo okoli 4000 ton sadja. „Škoda bi bilo, da bi to panogo opustili, kot so jo že marsikje. V tem okolju je bilo sadjarstvo v preteklosti morda po krivici podcenjeno, saj so lege izjemne, okolje pa ima izjemen potencial. Verjamemo, da bomo sadjarstvu uspeli povrniti ugled, čeprav je bilo v zadnjem času zaradi zmanjšanih vlaganj nekoliko zapostavljeno. Z delom in trudom vseh zaposlenih bomo zmogli." Nov lastnik je ob nakupu prevzel vseh 27 zaposlenih, dodali so še 3 na novo, med njimi tudi Danijela Veberiča, ki je sedaj vodja proizvodnje v Sadjarstvu Ormož. V podjetju je tudi 10 zaposlenih za določen čas, ki se ukvarjajo predvsem z rezjo in na njih računajo tudi jeseni. Dela je v sadovnjakih vedno veliko in ga bo tudi vnaprej, zagotavljajo novi lastniki. O konkretnih načrtih in morebitnih investicijah še niso želeli govoriti, saj se morajo najprej dodobra seznaniti s situacijo. „Vsekakor pa bomo nesporno vsa razpoložljiva sredstva vložili v razvoj. Naši načrti so dolgoročni in verjamemo, da jim bo sledilo tudi sadjarstvo po Sloveniji, ki že lep čas stagnira," je zaključil Boštjan Kozole.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Živa Pogačnik skladno s tradicionalno kitajsko medicino bolezni pripisuje neravnovesju v človekovem telesu.
Videm • Predstavitev delovanja Vidove kleti
Vrata v Haloze so odprta
Dvorano v videmski občinski stavbi so v torek zvečer napolnili vsi tisti, predvsem vinogradniki, ki jih zanima, kako naj bi v prihodnje delovala Vidova klet in kakšne so možnosti, da tudi sami sodelujejo pri tem.
Foto: SM
V Vidovi kleti naj bi se po napovedih upravljavcev dogajalo zelo veliko; ne le prodaja in degustacije vin haloških vinogradnikov, ampak tudi literarni in glasbeni večeri, festivali, delavnice...
Občina Videm je v minulem letu v obnovo in opremo lične kleti vložila nemalo denarja; skupno s še predvideno izdelavo fasade na objektu, ki je sicer v lasti župnišča, se bo vsota približala 100.000 evrom. Vidova klet naj bi bila namenjena v prvi vrsti trženju vin vseh haloških vinogradnikov, ne glede na to, iz katere občine so, sicer pa naj bi se v njej odvijale tudi druge prireditve.
Bračič: Klet ni namenjena dobičkom za občino
To je poudaril tudi domači župan Friderik Bračič v uvodnem nagovoru zbranim v dvorani: „Občina se s trženjem in profitabilnimi posli ne more ukvarjati, lahko pa je ustvarila potrebne infrastruk-turne pogoje za takšno dejavnost. Dejstvo je, da večno na dotacije države ne moremo računati in da se je treba lotiti projektov, s katerimi se bomo lahko preživeli sami. Prepričan sem, da je Vidova klet takšen projekt, ki bo prinesel pozitivne rezultate vsem vključenim. Takoj zdaj pa bi tudi rad zavrnil vse očitke v zvezi z zaslužki, ki naj bi jih imela pri
Zborovodkinja Darja Horvat Žganec je povedala, da se je za ta naslov odločila, ker nas nekatere pesmi spomnijo na prav določene nam ljube ljudi in smo v pesmi potem združeni z njimi. Ob izvajanju te lepe pesmi pa je gotovo imel vsak izmed številnih poslušalcev, ki so do zadnjega kotička in še čez napolnili Belo dvorano, v mislih prav določeno ljubo osebo.
Izbor pesmi letnega koncerta je segal od otožnih pa do zares veselih, tako da je bilo kaj za vsak okus. Kapljica izvaja predvsem slovenske pesmi, lani pa so se začeli intenzivneje posvečati tudi narečnim prleškim. Prav pesem Hon ga paj (kar bi lahko pomenilo Glej ga, no) je marsikoga presenetila in nasmejala, požela pa je tudi velik aplavz. Skladbo je posebej za njih napisal skladatelj Emil Glavnik, besedilo pa Marko Kočar. Premierno je bila izvedena lani decembra na novoletnem koncertu ormoškega pihalnega orkestra.
tem tako naša občina kot podjetje PRJ Halo kot upravljavec kleti. Takih zaslužkov ne bo, in da se izognemo tovrstnim dvomom, predlagam, da se ustanovi veččlanski razvojni svet ali komisija, kjer bodo zastopani vinogradniki, društva, občine in podjetniki, ki bodo nadzorovali poslovanje kleti."
Franc Polič, predsednik društva, je povedal, da pojejo predvsem za sebe in seveda tudi za ljudi, zato se odločajo za petje pesmi, ki jih veselijo. Radi imajo domače in vesele pesmi, predstavljajo pa jih po širši in daljni okolici, pa tudi v
Od trženja prek degustacij do festivalov
Kako so si odgovorni zamislili poslovanje Vidove kleti, je v nadaljevanju predstavila Lea Cafuta Koussa, ki bo preko javnih del kot redno zapo-
tujini. V zboru je trenutno 17 pevcev - 5 moških in 12 žensk. Občasno se zasedba spreminja, saj se mlajši pevci in pevke posvečajo starševskim nalogam.
Zasedba je zrasla iz dekliškega pevskega zbora Cabalet-
slena delavka skrbela za prve korake dela v kleti. Najprej je povedala, da se preko haloških odličnih vin lahko trži še vsa ostala ponudba, od kulina-rike in običajev do kulturnih in drugih zanimivosti Haloz:
„Moja naloga bo tako, da se v kleti zbere celotna turistična ponudba tega območja. Za za-
ta, ki se je 2004 preoblikoval v sedanjo mešano zasedbo in preimenoval v Kapljica. Trenutno razmišljajo o izdaji zgoščenke, na kateri bodo pesmi, ki jih posebej za njih piše skladatelj Emil Glavnik, s katerim so vzpostavili zelo plodno in uspešno sodelovanje.
Gost večera je bil pevski zbor Gimnazije Ormož, ki ga prav tako vodi Darja Horvat Žganec. Jože Barin-Turica pa je s spremljavo nekaterih pesmi s harmoniko pričaral prav posebno vzdušje.
Viki Ivanuša
četek bo klet odprta en dan v tednu, v njej pa bodo na voljo poleg trženja in degustacije vin tudi vse informacije in promocijski material ponudnikov različnih storitev v Halozah. Sicer pa bo prostor namenjen, kot že rečeno, poleg degusta-cij in trženja tudi različnim prireditvam, kot so recimo glasbeni večeri, literarni večeri, klet bodo lahko najemala društva za svoje prireditve ali festivale, tudi podjetja za srečanja ipd. V njej bo na voljo strokovna pomoč vinogradnikom, odvijale se bodo lahko delavnice na temo vinarstva, vinogradništva, turizma. Hkrati bo to urejen prodajni prostor za vina, na voljo pa bo tudi multivizija in avdiovizual-ne predstavitve posameznih ponudnikov, ki bodo to pač želeli. Razmišljamo tudi o kotičku za ekološka vina, saj je to trend prihodnosti."
Koussa je nato povedala še, da bodo oblikovali skupen cenik in ponudbo vseh vin, ki jih bodo tržili v kleti, in celovito vinsko karto: „Kot vidite, želimo oblikovati čimbolj pestro in celovito ponudbo za goste, v katero bo vključeno vse, od vin do ostale ponudbe Haloz, kot so pohodne in kolesarske poti, turistične kmetije, kulturna dediščina itd. Na podlagi vsega tega bomo pripravili izletniške aranžmaje po Halozah. Trženje bomo začeli preko RDO, raznih sejmov, internetne strani, dejavnost bomo predstavili tudi na znanstvenih konferencah, seveda pa računamo še na ustno izročilo. Prav tako je v načrtu izdelava skupnih halo-ških spominkov, za kar bomo razpisali javni natečaj."
Pri prodaji vin
10-odstotna
provizija
Kako bodo uredili medsebojne odnose (med ponudniki in podjetjem PRJ Halo), pa je pojasnil Jernej Golc:
„Za nas je Vidova klet nov izziv v poslovanju. Dejstvo je, da smo podjetje in da delamo za denar, torej moramo zaslužiti, da lahko preživimo. Glede na dosedanjo prakso (podjetje Halo ima namreč že svojo vino-teko na Ptuju, op. a.) sem prepričan, da se bo vložek občine Videm hitro povrnil. Sicer pa bo sistem prodaje takšen, da bomo z zainteresiranimi vinogradniki sklenili konsignacijske pogodbe, kar pomeni, da bomo prodana vina ob koncu meseca obračunali in v roku osmih dni plačali vinogradniku. Naša provizija pri prodaji bo 10-odstotna, od tega bomo 5 odstotkov nakazali občini za tekoče stroške vode, elektrike itd., preostalih 5 odstotkov pa bo šlo za promocijo kleti. Rezultati bodo vidni decembra; takrat se nam tudi izteče pogodba z občino Videm. Vendar kot pravim, glede na dosedanje naše izkušnje in tudi glede na prakso takšnega modela poslovanja v kleteh po tujini sem prepričan, da bo poslovanje teklo uspešno tudi vnaprej. Glede najema kleti za razne prireditve, srečanja ipd. pa se bo najemnina plačevala občini Videm."
Golc je v širši predstavitvi govoril še o pomenu Vidove kleti kot nove razvojne priložnosti za celotne Haloze, ki lahko pomaga ohraniti videz kulturne krajine, ohraniti in razvijati vinogradništvo kot osnovno panogo dejavnosti, ohraniti in vzpodbujati nova delovna mesta ter nasploh izboljšati kvaliteto življenja ljudi v Halozah.
Mlakar: Lahko bi se kaj naučili iz preteklosti ...
Odprtje Vidove kleti s predstavljenim načinom poslovanja so pozdravili tudi župan Žetal Anton Butolen, podžupan Zavrča Janko Lorbek, direktor občinske uprave v Maj-šperku Gorazd Ladinek, predsedniki nekaterih društev in podžupan Hajdine Franc Mlakar, ki je spomnil na odlične čase pred drugo svetovno vojno, ko se je odlično haloško vino prodajalo po vsem svetu: „Ko bomo spet tako daleč, kot smo bila takrat, smo na konju. Morda bi se spretnosti trženja vina lahko naučili iz naše preteklosti;vina so namreč prav tako odlična kot nekoč, le prodati jih ne znamo, kot so jih nekoč znale znane, velike in častitljive vinogradniške družine. Še danes, po toliko letih, so med poznavalci na vinskem trgu znane nekdanje vinske znamke in morda ne bi bilo napak, če bi razmišljali tudi o njihovi obuditvi."
Ormož • Koncert pevskega društva Kapljica
Moje misli so pri tebi
Minulo nedeljo je bil v Beli dvorani Grajske pristave v Ormožu letni koncert pevskega društva Kapljica pod naslovom Moje misli so pri tebi.
Majšperk • Odpadna guma iz iovrenške jame v Korejo
Za projekt Deguel se zanima avstrijska OMW
Podjetju AP Albin Promotion, kjer se poleg izdelave volne in gobelinov ukvarjajo s proizvodnjo delov za avtomobilsko industrijo, žebljev in kovic ter z reciklažo odpadnih gum, se po uspelem prodoru na kitajski trg in afriško celino odpirajo nove možnosti tudi v sosednji Avstriji in Severni Koreji.
Kot je pojasnil lastnik in prokurist podjetja Albin Brenči, je bila na sedežu podjetja Albin Promotion v Majšperku pred kratkim tričlanska delegacija iz Dakarja, glavnega mesta za-hodnoafriške republike Senegal: »Naš gost je bil pomemben poslovnež iz Dakarja, mesta z blizu 13 milijoni prebivalcev. Gospod Mustafa Sene je lastnik holdinga, ki se v Senegalu ukvarja z zagotavljanjem državnih prehrambenih rezerv v tej zahodnoafriški republiki. Na poslovnem obisku je bil s še dvema sodelavcema, v bistvu pa je šlo za vrnitev mojega lanskega poslovnega obiska, ko sem bil gost v njihovi zasebni rezidenci v Dakarju.
Goste iz Dakarja je zanimala možnost pridelave prehrane oziroma perutninskega mesa v Senegalu, zato smo organizirali poslovni sestanek z odgovornimi v Perutnini Ptuj. O konkretnem sodelovanju smo se pogovarjali z direktorjem prodaje in izvoza skupine PP mag. Davidom Visenjakom, direktorjem razvoja v PP Enver-jem Šišičem ter z Aleksandrom Dolencem, lastnikom firme Ra-dixs iz Lovrenca na Dravskem polju, ki so ga Senegalci angažirali za pripravo poslovnih programov na področju agro-živilstva in pridelave hrane. Za sedaj lahko povem le to, da se Senegalci resno zanimajo za nakup dokumentacije in celotne strategije pridelave piščancev in perutninskega mesa.
Pogovarjali smo se tudi o več drugih možnostih poslovnega sodelovanja, za družbo AP pa je pomembno, da smo se dogovorili za izdelavo projekta in vgradnjo poslovne opreme v večji 6-nadstropni poslovni stavbi v Dakarju. Gre za združitev najsodobnejše poslovne opreme, ki zajema vse, od vgradnje najsodobnejše solarne elektrarne do najsodobnejših led svetil, moderne razsvetljave, prezračevalnih, klimatskih in ogrevalnih naprav, konferenčne in akustične opreme. Moji strokovni sodelavci že pridno delajo in snujejo projekte, prepričan pa sem, da bomo lahko v dveh ali treh mesecih že pričeli vgrajevanje omenjene opreme.«
Odpirajo pa se nove možnosti v sodelovanju s pomembno avstrijsko firmo?
»Res je, v sredo, 7. marca, nas je obiskal predstavnik firme Lithos z Dunaja, ki zastopa poslovne interese naftne družbe OMW. Gre za zaključene in konkretne poslovne dogovore, saj Avstrijce zanima nakup dela
Foto: M. Ozmec
Albin Brencl: »Avstrijsko družbo OMW zanima nakup dela našega patenta Deguel, dogovorili pa smo se tudi za skupno nastopanje na svetovnem trgu.«
našega najnovejšega patenta Deguel, pogovarjali pa smo se tudi za skupno nastopanje na svetovnem trgu. Projekt De-guel obsega najnovejšo tehnologijo, ki zajema predelavo odpadne gume v električno energijo na način 'nič odpadkov' (zero waste); kar pomeni, da gre za proizvodnjo brez vsakega novega odpadka in emisij.
Moram nas pohvaliti, da gre pri projektu Deguel izključno za produkt našega znanja in lastnega razvoja. Gre za skupino več strokovnjakov iz našega razvojnega centra, od univerzitetnih inženirjev do doktorjev znanosti, med katerimi je tudi dr. Dušan Klinar. Ta skupina se je z vsebino projekta Deguel ubadala več let. Bistvo procesa pa je, ugotoviti količino energije v določenem odpadku, določiti njeno kakovost ter jo predelati v druge produkte. V tem primeru je vhodna surovina odpadna avtomobilska guma, iz katere v hermetično zaprtem procesu, brez emisij, dobimo štiri nove tržne produkte: gorilni plin, nafto, aktivno oglje in železo. Slišati je zelo
enostavno, a gre za izjemno zahteven proces, ki pomeni pravo revolucijo na tem področju. Ko smo svoj izum predstavili Senegalcem ob njihovem prvem obisku pri nas, so bili izjemno navdušeni, nato pa se je za naš projekt Deguel v hipu razvedelo tako rekoč po vsem svetu. Povpraševanja so pričela deževati z vseh koncev sveta, poleg avstrijskega OMW-ja se za ta projekt konkretneje zanimajo že tudi Belorusi, Slovaki, Ukrajinci in poslovni partnerji iz Bosne in Hercegovine, prihodnji mesec pričakujemo pri nas še delegacijo iz Kitajske, za projekt pa se zanimajo tudi drugod po svetu.«
Ali se ponuja možnost, da boste pri projektu Deguel lahko uporabili tudi velike količine odpadnih gum, ki so v gramoznici v Lovrencu na Dravskem polju?
»Najprej moram pojasniti, da je sedaj že tik pred realizacijo prodaja vse naše odpadne gume iz omenjene gramoznice v Lovrencu. S poslovnim partnerjem iz Severne Koreje smo sklenili posel o prodaji 45.000 ton te naše predelane sekundarne surovine, ki jo bomo izvozili v to državo, brž ko bomo prejeli izvozno dovoljenje. Predpogodba je podpisana, vendar se pri realizaciji nekoliko zapleta zaradi toge in zapletene slovenske administracije, saj za ta posel še vedno nismo prejeli izvoznega dovoljenja. Moram pa reči, da je novi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič za to že pokazal svoj interes. Vsekakor je sodelovanje z ugledno avstrijsko firmo OMW za naše podjetje AP Albin Promotion izjemno pomembno, saj smo prepričani, da si s tem zagotavljamo zanesljivejšo prihodnost. Pogovori
se namreč nanašajo na dolgoročno sodelovanje na osnovi solastništva, kar je z ekonomskega vidika za nas vsekakor zelo pomembno.«
Nekaj novosti ste pripravili tudi v tovarni volnenih izdelkov v Majšperku. Za katere novosti gre?
»V zaključni fazi so priprave za predstavitev naših novih produktov na največjem tekstilnem sejmu v Kolnu, kjer bo podjetje AP Albin Promotion imelo svoj razstavni prostor. Za sedaj lahko povem, da gre za naš novi program visoko kvalitetnih prej, izdelanih iz volne in mešanih materialov oziroma dodatkov. Zaradi posebne kvalitete bo ta novi program prej za ročno ali tudi strojno pletenje sicer nekoliko dražji, a glede na potrebe zahtevnejših kupcev in glede na naše raziskave sem prepričan, da bo nove izdelke svetovno tržišče sprejelo pozitivno.«
V nedavni oddaji nacionalne televizije Prava ideja, v kateri so predstavili Albina Brencla in njegove vsestranske poslovne podvige, smo med drugim lahko slišali, da je Brenclov recept za uspeh zelo preprost: bodi drzen in podjeten, na kateremkoli področju deluješ, naprej pa zaupaj vase in izhajaj iz sebe. Podjetniku Albinu Bren-clju zadnje čase zares uspeva skoraj vse, česar se loti, pa naj bo to volna za Arabce, rabljene gume za Afričane ali piščan-čje nogice za Kitajce. Njegova iznajdljivost v mednarodnih poslih praktično ne pozna meja. Kot trdi sam, ga nekoliko omejuje le še toga slovenska birokracija, sicer pa upa, da bo z novimi pogledi nove vlade tudi to težavo lažje preseči.
M. Ozmec
Pa brez zamere
Anti-
Izven slovenskosti se tam zunaj dogaja marsikaj
Medtem ko se igramo v našem pe-skovniku na domnevni sončni strani Alp, se tam zunaj v svetu dogajajo velike reči. Tam in še dlje, v prostoru, ki mu pravimo kozmos, univerzum ali, po domače, vesolje. Seveda se tam stvari dogajajo že dolgo (nekje med 13 in 15 milijardami let) - gre za to, da smo jih pripadniki te čudne vrste, ki jo je porodilo vesolje, začeli odkrivati šele pred izjemno kratkim hipcem, če na čas gledamo kot na vesoljni fenomen (o času kot od prostora odvisni entiteti, se pravi, času kot ne-abso-lutnem in neodvisnem fenomenu, kot ga je postavil Einstein, morda kdaj drugič). Odkritja in dosežki zadnjega časa so izjemno pomembni za človeško razumevanje vesolja in posledično našega mesta v njem, seveda pa tovrstna spoznanja ne izpolnjujejo lokalnih (beri: domestično slovenskih) kriterijev za pomembnost in pozornosti vredno danost. Pač niso neposredno vezana na politiko, gospodarstvo, svet zvezdništva, in kar je skoraj najpomembnejše, za razumeti jih je treba - o sveta groza - malce razmišljati; tako s strani tistih, ki bi morali tovrstne novice objavljati, kot seveda tistih, ki naj bi jih prejemali (torej - vas). Tako so tovrstne novice obsojene na to, da jih tisti, ki spleta ne uporabljamo v prvi vrsti za flirtanje, obrekovanje, egocentrično in ekshibicio-nistično samopromocijo ter podobne stvari, z nekaj sreče izbrskamo v spletnem univerzumu, ki se nahaja tam onkraj meja naše zaplatice zemlje in naše mentalne omejenosti.
Kaj se je torej tam zunaj zgodilo, da je vredno naše pozornosti? Na primer to, da so znanstveniki prvič v zgodovini izmerili delec antimaterije! Anti-materija je, kot nam pove Wikipedija, če že nočemo podrobneje iskati, snov, sestavljena iz antidelcev, se pravi delcev, ki so "negacija" nam znanih "pozitivnih" delcev. Je to zgolj znanstveno nakladanje? Niti najmanj; to je dokazano dejstvo, fakt. Antimaterija je, tako Wikipedija, po domače povedano zelo zamotana zadevščina, saj se brez nje življenje ne bi moglo razviti, vendar se imamo prav njenemu pomanjkanju zahvaliti, da je vesolje stabilno.
Ste zmedeni? Berite dalje, pa boste še bolj. Antima-terijo tvorijo anti-delci, ki so negacija nam znanih "pozitivnih" delcev. Vsak "pozitivni" delec ima svoj anti-delec. Ko se srečata delec in njegov anti-delec, se izničita v izbruhu energije, ki se nam kaže kot sevanje. Pa še paberek s potrošniškega vidika: anti-materija bi se med drugim lahko izkazala kot izjemno učinkovito sredstvo za pogon vesoljskih plovil, saj nekaj gramov antimaterije zadostuje za pogon rakete do Lune. Da, prav ste prebrali - gramov, ne kilogramov ali ton. Človeštvo pa seveda ne bi bilo človeštvo, če ne bi antimaterije izkoristilo tudi za namene uničenja lastne vrste; kot se je izkazalo, bi le-ta (antimaterija, namreč) bila izjemno primerna tudi za novo strahovito orožje, v primerjavi s katerim atomske in vodikove bombe izpadejo kot malce večji prdci.
Tako. S tem smo zaključili tedensko ekskurzijo iz vsakodnevnih "pomembnih" tem. Sedaj se lahko vrnete k običajnim zadevam, s katerimi se ukvarjamo v vse bolj nerazumnem vsakdanu podalpske državice.
Gregor Alič
RADIOPTUJ
^ 89,8° 98,2 ° 104,3
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Sredi življenja z Marijo Slodnjak. Vsak zadnji torek v mesecu ob 18. uri.
Ptuj • Začetek bralne značke za odrasle
V pomlad z dobrimi knjigami
Bralna značka za odrasle na Ptuju zmeraj dosega odlične rezultate. Letošnjo so sicer začeli nekoliko prej, zanimivih knjig pa nikakor ne bo zmanjkalo. Na seznamu so tudi vse knjige iz zbirke Zapisani v Ptuj. Tretji roman iz omenjene zbirke, ki je nastal izpod peresa Janija Virka, so predstavili sočasno s pričetkom bralne značke.
Foto: DK
Z Janijem Virkom se je pogovarjala Jelka Ciglenečki.
Bralna značka za odrasle, ki se je pričela v četrtek, sočasno s predstavitvijo romana Janija Virka, bo letos potekala v spremenjeni obliki. Za uspešno osvojitev bo treba prebrati pet knjig s seznama. Na tem pa so letos naslednja dela: B. Pahor, Moje suhote, N. Kramberger, Kaki vojaki, D. Jančar, Graditelj, A. Demšar, Evropa, C. Dickens, David Copperfield, J. Snoj, Kažipoti brezpotij, V. Ošlak, Tri usode s Koroškega, B. Svit, Smrt slovenske prima-done, W. Szymbroska, Semenj čudežev, A. Manguel, Knjižnica ponoči, N. Gazvoda, Sanjajo tisti, ki preveč spijo, J. Vidmar, Pink!, M. Manček, Hribci kre-meniti, M. Vincetič, Vidke ter zbirka Zapisani v Ptuj, Grim-move pravljice, Anderesenove pravljice ter pesniška kompi-lacija Drugi komadi.
Kot v preteklih letih tudi tokrat za uspešno osvojitev bralne značke štejejo vsa ostala dela navedenih avtorjev, kar pomeni, da je izbira izjemno pestra. Bralne mape so bile na razpolago že na uradni otvoritvi bralne značke, izpolnjene
pa bodo bralci morali vrniti do 12. novembra. Kot je pojasnila vodja projekta Liljana Klemenčič, bo zaključek letošnje bralne značke 20. novembra, ko bodo obeležili tudi dan slovenskih splošnih knjižnic.
Tretja knjiga iz zbirke Zapisani v Ptuj že na knjižnih policah
Med avtorji, ki so tokrat na seznamu pa je tudi Jani Virk, ki je pri Študentski založbi
Beletrina v zbirki Zapisani v Ptuj izdal roman z naslovom Kar je odnesla reka, kar je odnesel dim. Gre za tretjo knjigo iz omenjene zbirke, zadnja pa bo na knjižnih policah predvidoma decembra.
V Virkovem romanu se zgodba odvija v srednjem veku. Kot pravi avtor, je največji del vsebine črpal iz zgodovinskih dejstev, delno pa je knjiga tudi plod pisateljeve imaginacije. Temo si je izbral sam, s srednjim vekom pa se na različne načine ukvarja že dalj časa. Pred 15 leti je o Ptuju
v srednjem veku posnel tudi dokumentarni film, tokrat pa je vsebino namesto na filmsko platno zlil na papir. »Ta tema ima pri meni tradicijo,« pravi Virk, ki je zadovoljen tudi z dejstvom, da je knjiga namenjena širokemu krogu bralcev, saj se lahko bere tudi zgolj kot zgodovinska čitanka. O vsebini knjige ter avtorjevi odločitvi, da se loti ravno trka, ki se je v srednjem veku zgodil med posameznikom in družbo, se je z Virkom pogovarjala urednica Študentske založbe Beletrina Jelka Ciglenečki.
Beseda je tekla o tem, kaj se je pred več kot 800 leti dogajalo med Ptujem in Rogatcem, ko je na ptujskem gradu gospodoval znameniti Friderik III., kot tudi o tem, kaj vse je na Štajerskem doživel franko-vski pesnik, da je o teh krajih napisal celo slavni ep.
Da je bilo vzdušje na literarnem večeru povsem primerno srednjeveškim časom, pa je poskrbel tudi Boris Šinigoj, ki je pričaral čarobne zvoke tistega časa.
Dženana Kmetec
Gorišnica • Letni koncert pevskih zborov
Generalka pred velikimi tekmovanji
Gorišniška kulturna dvorana v občinski stavbi je bila v nedeljo popoldne absolutno dvakrat premajhna za vse tiste, ki so prišli poslušat tradicionalni letni koncert obeh šolskih pevskih zborov (otroškega in mladinskega); nekaj obiskovalcev, ki se niso imeli več kam natlačiti, je tako ostalo pred vrati ...
Koncert z naslovom Glasba ne pozna meja sta na izjemno simpatičen način napovedala in kasneje tudi povezovala odlična mlada „voditelja" Miha Vesenjak in Zala Vogri-nec, učenca tretjega in petega razreda. Kot sta uvodoma povedala, je tradicionalni nedeljski koncert neke vrste generalka pred bližnjimi območnimi in državnim tekmovanjem pevskih zborov, na katerih se bodo pomerili tudi gorišniški pevci: „Naša zboro-vodkinja Slavica Cvitanič bo pevce pozorno spremljala in ocenjevala, ali so dovolj dobro pripravljeni na tekmovanja, ki jih čakajo; če bo odkrila še kakšne pomanjkljivosti, bo treba še dodatno vaditi," sta pojasnila mala voditelja.
Obiskovalcem so se nato najprej predstavili najmlajši pevci - otroški pevski zbor gorišniškega vrtca, ki so pod vodstvom Nuše Maltarič in ob harmonikarski spremljavi Dominika Cvitaniča zapeli dve ljudski pesmi. Za instrumentalno spremljavo zborov je v nadaljevanju koncerta ob Cvitaniču poskrbela tudi Eva Štraus na klavirju.
Nato so oder zasedli pevci otroškega pevskega zbora OŠ
Gorišnica, ki so gledalcem predstavili tri pesmi, s katerimi se bodo predstavili tudi na območni reviji in državnem tekmovanju pevskih zborov v Zagorju. Na koncert je prišel tudi skladatelj, ki je za njih napisal skladbico Burja. To bodo mladi pevci kot noviteto predstavili na tekmovanju. Bil je navdušen nad izvedbo, pevski zbor pa počaščen z njegovo navzočnostjo. V drugem delu koncerta sta najprej zapela skupaj oba domača pev-
ska zbora Homerjevo skladbo Pesem prijateljstva ob instrumentalni spremljavi šolskega ansambla. Sledilo je slovo od enajstih devetošolcev, ki bodo kmalu zapustili pevske vrste.
V zaključnem delu koncerta pa so se gorišniškemu mladinskemu zboru priključili še gostje, mladinski pevski zbor iz OŠ Tišina. Tudi ta zbor je bil namreč novembra med izbranimi zbori, ki so lahko zapeli na prireditvi Potujoča muzika v Cankarjevem domu. Obe
zborovodkinji, Slavica Cvitanič in Alenka Brulc Šiplič, sta se odločili, da del programa predstavita skupaj na letnem koncertu najprej v Gorišnici, v maju pa še v Tišini.
Koncerta se je udeležil tudi ravnatelj OŠ Gorišnica Milan Šilak, ki je pohvalil dobro delo in dolgo tradicijo zborovskega petja v šoli, kar dokazujejo tudi številna priznanja, ter se zahvalil vsem, ki so pomagali pri izvedbi koncerta.
SM
Foto: SM
Velik aplavz so poželi najmlajši nastopajoči: otroški pevski zbor iz gorišniškega vrtca.
Mojca Zemljarič, Radio Ptuj
Komentar tedna
Narava - naša bit
Narava se prebuja in sončni žarki, ki kukajo izza zimskih oblakov, nam sporočajo, da prihaja pomlad. Prihaja toplejša polovica leta. Čas, ko bo narava znova obrodila, ko se bomo veselili njenih darov. Vse od setve do žetve, bi lahko dejali. Vsak letni čas je po svoje čudovit. Če nas zima razvaja s pogledom na idilično zasneženo pokrajino, pa je pomlad čas novega življenja. Čas pričakovanja. Pomlad je lepa sama po sebi. Iz premražene zemlje najprej pokukajo prvi zvončki, nato še krokusi, pa tulipani in narcise. In takrat, okrog velike noči, že vemo, da se bodo na drevesih začeli odpirati popki zelenih listov, da bo pognala trava na zelenici in da bo vzbr-stela tudi vinska trta. Tako se narava iz sive in dolgočasne zimske pokrajine rodi v pomladni dan. Svež, optimističen, poln novega življenja, novega upanja.
Naši predniki so znali z naravo živeti z roko v roki. Sona-ravno bivanje, bi danes temu rekli strokovno. Spomladi se je začelo delo na poljih in travnikih, gospodinje so poskrbele tudi za vrt. V maju, ko je bilo sonce že visoko na nebu, so se veselili prvih pridelkov, ki jih je bilo moč nabrati na domačem vrtu. Še več hrane je bilo pri hiši v času poletja, tja v jesen pa se je že skrbno pripravljala ozimnica, ki je morala zadostovati do naslednje pomladi. Včasih se je jedlo manj in bolj skromno, vedo povedati starejši. »Meso smo si privoščili samo ob praznikih,« še dodajo. In če se zamislim, se klobčič odvije. Krompirja je bilo veliko na mizi zato, ker so ga imeli skozi vse leto. Pripravljali so ga na različne načine, od zabeljenega s smetano in skuto, ki so ju pridelali iz domačega mleka, do kuhanega in zabeljenega z ocvirki. Pa tudi krompirjeva juha je bila včasih pogosto na jedilniku. Poleti, ko je narava radodarna s pridelkom, so bili na jedilniku še fižol, pa kumarice in druga zelenjava. Tudi to se je dalo zabeliti s smetano ali mlekom. Kravica ali dve, ki sta bili pri hiši, sta bili dovolj, da sta z mlekom nahranili lačna otroška usta. Če je kaj ostalo, so pripravili še skuto, ki je v vročih poletnih dneh še kako teknila. Iz žita, ki je zraslo na njivi, so zmleli moko za kruh, iz bučnic stisnili olje, v jesenskih dneh na polju pobrali letino, ki jo je dala narava, prve zimske dni pa so pri hiši bile še koline. Delo na polju s kravami in konji, ki so vlekli plug ali voz, ni bilo enostavno. In če gledamo z današnjimi očmi - bilo je donosno. Kajti ljudje so si pridelali hrano, ki danes v svetu postaja vse bolj cenjena dobrina. Govorim o hrani, katere izvor poznamo in za katero verjamemo, da je zdrava. Popolno zaupanje pa lahko imamo samo v tisto, ki jo vzgojimo in pridelamo sami, na domačem vrtu ali njivi.
Ali hrana postaja razkošje? Za nekatere, ki jim dandanes zmanjkuje že za kruh ali mleko, najbrž da. In tako se mi pred očmi še enkrat zavrti zgodba: vse je nekoč imelo nek smisel. Življenjski cikel skozi leto je bil povezan z naravo: od zimskih kolin, do kisle repe ali zelja pozimi ter svežih spomladanskih, poletnih ali jesenskih pridelkov na vrtu in polju.
Hrana je nekoč bila res skromna in tudi potrebe ljudi so bile skromnejše kot dandanes, ko nam je zavladal neizprosen potrošniški kapitalizem. In še kako drži, da vsaka kriza prinese spremembe. To so lahko spremembe družbenega sistema, spremembe vedenja ljudi ali njihovih navad. Če smo pozorni, lahko zaslutimo, da nam je tokratna kriza prinesla zavedanje, da je življenje povezano z naravnim ciklom in da je z naravo preprosto treba živeti, ker nam daje vse, kar je za človeški obstoj potrebno.
Narava bo morala enostavno znova nadvladati izkorišče-valsko potrošništvo, v katerega smo zabredli globoko čez kolena. Zaradi krize bo marsikdo še kako vesel svojega domačega pridelka. Samo da ne bo treba v trgovino in bodo cenjeni evri ostali za kaj drugega, prav tako nujno potrebnega. In nenazadnje, treba se bo zavedati - narava je bistvo stvarstva, temelj življenja, ne pa kapitalizem.
Rokomet
V Velenju brez presenečenja
Stran 12
Rokomet
Ptujski gimnazijci tretji v državi
Stran 12
Strelstvo
Kovinarju zmaga in napredovanje v 1. ligo
Stran 13
Odbojka
Ena najboljših predstav v tej sezoni
Stran 13
Nogomet
Zmaga za spodbudo pred prvenstvom
Stran 14
Nogomet
Aluminij v finalu Nike cupa
Stran 14
íPoÁiiajt¿ ñaí
na ívitovnm ijitiíu!
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
RADIOPTUJ
K*, ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Edini gol v Šmartnem je zabil Pečovnik
Šmartno 1928 -Aluminij 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Pečovnik (48.)
ŠMARTNO 1928: Jozič, Podbre-žnik, Elez (od 88. Strgar), Hankič, Jahič, Lazičič, Kolenc, Lenošek (od 72. Matič), Rahmanovič, Prašnikar (od 72. Bizjak), Jelen.
ALUMINIJ: Murko, Topolovec, Sambolec, Medved, Lonzarič, Režo-nja (od 75. Spahič), Pečovnik, Ploj (od 88. Rešek), Bingo, Kurež (od 72. Petek), Kmetec. Trener: Bojan Flis.
Po uvodni zmagi proti Kal-cer Radomlju so nogometaši Aluminija gostovali v Šmartnem ob Paki, kjer jih je pričakala domača ekipa, ki se bori - podobno kot v minuli sezoni - za obstanek v 2. SNL. Ko pride v goste vodilna ekipa na prvenstveni razpredelnici, motivov seveda ne manjka ...
Gostje iz Kidričevega so vedeli, kaj jih čaka in so bili na vse dobro pripravljeni. Domačini so takoj odločno krenili v napad, kot da bi želeli goste nekoliko prestrašiti. To misel so kaj hitro opustili, saj so vse linije Aluminija delovale mirno in organizirano; še več, gostje so polagoma začeli sami prevzemati pobudo. V 25. minuti je kot izvajal Režonja, ki je zadel prostega Sambolca, strel slednjega pa je končal v prečki. To je bila v prvem polčasu najlepša priložnost za katero izmed ekip.
Foto: Črtomir Goznik
Nejc Pečovnik je z zadetkom v Šamrtnem ob Paki odločil zmagovalca srečanja Šmartno - Aluminij.
Vse, kar je bilo pomembno za končni rezultat, se je zgodilo v 48. minuti: domači branilec Omerovič je naredil napako, Pečovnik mu je vzel žogo in prišel z njo sam pred vratarja ter ga tudi premagal -0:1. Domačini so po prejetem zadetku zaigrali bolj ostro in napadalno, kar pa jim ni prineslo pravega učinka. S tvegano igro so puščali veliko prostora za nogometaše Aluminija, ki so lahko mirno širili igro in kontrolirali potek srečanja. V napadu so varovanci Bojana
Flisa izpeljali nekaj hitrih nasprotnih napadov, vendar je manjkala »zadnja podaja«. Nogometaši Aluminija bi lahko v 89. minuti povišali svoje vodstvo, saj je agilni Aljaž Medved prišel z desne sam pred vratarja Joziča, vendar ni zadel v polno.
Ostalo je pri minimalni, a zasluženi zmagi Aluminija, ki je svojo prednost pred drugim Roltek Dobom (ta je remiziral v Šenčurju) povečal na velikih enajst točk. To je vsekakor dober znak pred sobotnim gosto-
vanjem v celjski Areni Petrol, kjer jih bo pričakal Simer Šam-pion.
Klemen Bingo, nogometaš Aluminija: »Vedeli smo, kaj nas čaka v Šmartnem in zato smo se lahko dobro pripravili. Mislim, da smo zmagali povsem zasluženo, saj smo ves čas kontrolirali potek igre. Vzdržali smo praktično vsak pritisk domačih kakor tudi njihovo ostro igro. Če bi bili nekoliko bolj zbrani v napadu, bi lahko bila naša zmaga tudi višja.«
Danilo Klajnšek
2. SNL
Šestnajsti krog v 2. SNL ni postregel z velikim številom zadetkov, saj je bilo na petih srečanjih doseženih prav toliko zadetkov. Vprašanje je, ali so bile obrambe tako dobre ali pa so bili napadalci nerazpoloženi.
Vodilni Aluminij je ob remiju Rolteka v Šenčurju povečal svojo prednost na 11 točk. Tako je bolj ali manj jasno, da ostalim pripada le borba za drugo mesto. V tej je še vedno Krško, ki po zmagi nad Inter-blockom zaostaja za Dobom le štiri točke. Garmin Šenčur je na 4. mestu, aprila pa ga čaka še polfinalni obračun Pokala Slovenije s Celjem (drugi par je Rudar - Maribor).
REZULTATI 16. KROGA: Šmartno 1928 - Aluminij 0:1 (0:0), Krško - Bravo 1 Interblock 1:0 (1:0) Dravinja Kostroj - Bela krajina 1:1 (0:1), Garmin Šenčur - Roltek Dob 0:0, Kalcer Radomlje - Simer Šam-pion 1:0 (0:0)
1.	ALUMINIJ 16 12 3 1 33:6 39
2.	ROLTEK DOB 16 7 7 2 20:15 28
3.	KRŠKO 16 6 6 4 15:12 24
4.	GAR. ŠENČUR 16 6 5 5 23:19 23
5.	INTERBLOCK 16 5 6 5 15:14 21
6.	ŠAMPION CELJE 16 5 4 7 26:24 19
7.	BELA KRAJINA 16 4 7 5 22:23 19
8.	K. RADOMLJE 16 5 2 9 14:20 17
9.	ŠMARTNO 1928 16 4 4 8 18:32 16
10.	DRAVINJA K. 16 2 4 10 6:27 10
1. SNL:
Je Maribor ujel ritem?
REZULTATI 23. KROGA: Maribor - Domžale 2:1 (1:1): strelci: Velikonja (37.), Volaš (61. ); Živec (45.);
Luka Koper - HIT Gorica 0:0; Celje - Nafta 1:1 (1:1): strelca: Medved (41.); Dolinar (30.);
Mura 05 - Triglav 2:0 (0:0): strelca: Fajič (54.), Bohar (84.);
Olimpija - Rudar Velenje 2:1 (2:0): strelci: Radujko (41.), Vršič (44. iz 11-m), Majcen (64.)
1.	MARIBOR
2.	OLIMPIJA
3.	MURA 05
4.	HIT GORICA
23 16 23 11 23 11 23 10
5.	RUDAR VELENJE 23
6.	LUKA KOPER 23
7.	DOMŽALE
8.	CELJE
9.	NAFTA
10.	TRIGLAV
4	3	51:25	52 7	5	40:27	40
5	7	29:27	38
6	7	35:25	36
6	9	38:33	30
7	9	28:27	28 4	11	27:36	28
6	10	29:34	27
7	11	26:40	22 4	15	10:39	16
Nogometaši Maribora so se z zmago proti Domžalam ponovno utrdili na vodilnem položaju 1. lige. Prvi polčas je bil dokaj izenačen, v drugem pa so prevladovali vijoličasti in s tem dokazali, da je bil spodrsljaj v Kranju preteklo nedeljo posledica slabega dneva. Z dvema asistencama je pri državnih prvakih zablestel Martin Milec.
Na primorskem obračunu maloštevilni gledalci kljub nekaj poskusom na obeh straneh niso videli zadetka. Bližje zmagi so bili Koprčani, vendar je bila obramba Gorice z vratarjem Brljakom na čelu vselej na mestu. V obračunu z dna prvenstvene lestvice med Celjani in Lendavčani so gledalci spremljali nogomet, ki sovpada s trenutnim stanjem v obeh klubih; oba zadetka je kakšnih 500 gledalcev videlo v prvem polčasu. Olimpija je na domačem terenu težje od pričakovanj premagala Velenjčane, ki bodo še dolgo objokovali drugi polčas, v katerem so zapravljali lepe priložnosti (Podlogar, Berko).
Največ gledalcev, blizu 3000, se je tokrat pričakovano zbralo v Murski Soboti, kjer so videli težko prigarano zmago Mure z 2:0. To je bila že šesta zaporedna zmaga varovancev Anteja Šimundže, kar v letošnjem prvenstvu doslej ni uspelo še nobeni ekipi. Sobočani, pri katerih je ponovno blestel Fajič, trenutno zasedajo odlično 3. mesto, kar je glede na razmere v klubu (finance) sijajen dosežek.
dk, tp
Boks • Pred dvobojem Zavec - Uushona
Vstopnice odlično v prodajo
Dejan Zavec se še naprej vneto pripravlja na dvoboj z Bethuelom Uushonu, ki bo 24. marca v mariborski dvorani Tabor. Za boksarski dogodek so organizatorji dali v prosto prodajo nekaj več kot 3200 vstopnic, ki gredo po njihovih besedah odlično v prodajo. Pri-
¿á	ti	u	feix
	AL d.o.o. I		
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VAR3AS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
merne so tudi cene vstopnic, ki znašajo - odvisno od sektorja - 20, 30 in 35 evrov.
Prvi paket so že ob samem začetku prodaje zase rezervirali člani fan cluba Dejana Za-vca. »Res smo že konec februarja rezervirali 400 vstopnic, vendar je povpraševanje hitro preseglo to številko, zato smo pozneje naročili še dodatni paket več kot 100 vstopnic. Člani fan cluba se bomo zbrali na južni tribuni, kjer bo zagotovo najbolj vroče,« je povedal Jože Mohorič, vodja Dejanovega fan cluba. V njem že pripravljajo tudi vse ostale aktivnosti, ki sedaj že tradicionalno spremljajo vsak Dejanov dvoboj: obisk uradnega tehtanja, sprejem ... »V nedeljo, 25. marca, bo v Juršincih praznovanje ob materinskem dnevu, v okvi-
Vstopnice za boksarski večer so na voljo na bencinskih servisih Petrola, v mariborskem Europarku, celjskem Citycentru, ljubljanskem Cityparku, v dvorani Tabor in dvorani Tivoli v Ljubljani ter na spletni strani Eventima.
ru tega bo uradna otvoritev nove plezalne stene. Dogodek bomo začinili s popoldanskim sprejemom za našega šampio-na, tako da bo v Juršincih veselo ves dan.«
Člani fan cluba bodo imeli organiziran tudi prevoz v Maribor. »Za naše člane smo zagotovili brezplačni avtobusni prevoz - stroške tega bomo pokrili iz članarine. Vsi ostali, ki bodo želeli uporabiti ta
prevoz, bodo morali plačati 5 evrov, kar je prav tako ugodna
ponudba. Zaenkrat imamo naročenih pet avtobusov,« je za
konec povedal Jože Mohorič.
Jože Mohorič
Rokomet m NLB leasing liga, 22. krog
V Velenju brez presenečenja
Gorenje - Jeruzalem 36:22 (18:10)
GORENJE: Gajic (9 obramb), Taletovic (9 obramb), Zaponšek (3 obrambe); Melic 10, Medved 5, Bezjak, Pucelj 1, Manojlovic 1, Do-lenec, Cehte 2, Miklavčič 6, Gaber 3, Golčar 4, Gams, Šimič 3, Dujmo-vič 1. Trener: Branko Tamše.
JERUZALEM: Jelen (3 obrambe), Belec (4 obrambe), Žuran (3 obrambe); Korpar 1, Krabonja 2, Žmavc, Rajšp 1, Bogadi 2, Kirič, Čudič 1, Špiljak 3, Sok 2, Hebar 1, Cvetko, Šišmanovič 5, Hrastnik 4. Trener:
1. NLB LEASING LIGA
REZULTATI 22. KROGA: Gorenje - Jeruzalem Ormož 38:22 (18:10), Cimos Koper - Šmartno 39:35 (18:17), Trimo Trebnje - Istrabenz plini Izola 27:30 (12:12), Maribor Branik - Ribnica Riko hiše 28:29 (14:14), Krka - Celje Pivovarna Laško 26:26 (11:14)
1.	GORENJE 20
2.	CELJE P. LAŠKO 20
3.	CIMOS KOPER 20
4.	TRIMO TREBNJE 20
5.	MARIBOR BRANIK 20
6.	KRŠKO	20
7.	ISTRABENZ IZOLA 20
8.	JERUZ. ORMOŽ 20
9.	RIBNICA RIKO HIŠE 20
10.	KRKA	20
11.	ŠMARTNO 20
Foto: Črtomir Goznik
Trenerska ekipa Jeruzalema Ormoža je v Velenju spočila igralce, ki imajo težave z lažjimi poškodbami.
19 1B 14 11 Z 8 B 5 5 4 3
5
39 33 29 22 17
17
14 13 13 12 11
Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: Gorenje 2/0; Jeruzalem 1/0. IZKLJUČITVE: Gorenje 4; Jeruzalem -. IGRALEC TEKME: Fahrudin Melic (Gorenje Velenje).
Ekipa Jeruzalema se je zavestno odločila, da na tekmi proti vodilnemu Gorenju po napornem nastopu na Pokalu Slovenije spočije ekipo in da ji visok poraz ne uide. Na tribuni so zaradi poškodb ostali Darko Cingesar, Anže Kljajič in Siniša Radujkovic. Ob tem so si vratarji razdelili minutažo, ve-
čjo od običajne so dobili Jaša Rajšp, Aleš Šišmanovič, Gašper Hrastnik, Nejc Žmavc in kadeta Rok Cvetko (15 minut igre) ter Lino Kirič (5 minut igre). Vinarji so povedli 2:1, nato pa so stvari v svoje roke prevzeli Velenjčani, ki so že v 1. polčasu vodili za 9 (14:5). Napad Ormožanov je bil popolnoma neaktiven in skoraj vsak napad so gostje morali zaključevati »na uro«, kar pa je bila le voda na mlin Gorenju, ki je po obrambah Dragana Gajica iz protinapadov polnil mrežo
Rokomet m 2. SRL (m)
Nepričakovana izguba točke
Moškanjci Gorišni-ca - Arcont Radgona 25:25 (10:13)
MOŠKANJCI - GORIŠNICA: E
Bratuša, Petek 8 (3), Zorli, Bedrač, Valenko 3, Arnuš 4, Balas, Lozinšek 4, Gerčar, Lukaček, Dimec, 3, Fi r-bas 2, Prejac 1, Vincek, B. Bratuša. Trener: Sebastjan Oblak.
ARCONT RADGONA: Vrečar 10 (5), Ornik 2, Petraš 2, Zorko 3, Radovič 2, Žunič 2(2), Prosenjak Valpatič, Kunčič, Kocbek, Šerc 4. Trener: Peter Trbuc.
SEDEMMETROVKE: Moškanjci -Gorišnica 4 (3), Arcont Radgona 7 (7); IZKLJUČITVE: Moškanjci - Gorišnica 8, Arcont Radgona 8 minut.
Domači rokometaši, ki se borijo za eno izmed mest, ki vodijo v 1. B SRL, srečanja proti Radgončanom niso odigrali
2. SRL MOŠKI
REZULTATI 18. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Arcont Radgona 25:25, Rudar - Pomurje 31:35, Slovenj Gradec 2011 - Mitol Sežana 31:22, Črnomelj - Brežice 30:25, Mokerc Ig - Radeče MIK Celje 26:25.
Srečanje Drava Ptuj - Col bo odigrano v sredo, 14. marca.
1.	S. GRADEC 2011 17
2.	MOŠKANJCI - GOR. 16
3.	MOKERC IG 17
4.	ČRNOMELJ 17
5.	RADEČE MIK CELJE 16
6.	DRAVA PTUJ 16
7.	BREŽICE	16
8.	ARCONT RADGONA 17
9.	COL	15
10.	POMURJE 16
11.	NOVA GORICA -1 16
12.	MITOL SEŽANA 17
13. RUDAR
1B
15	1	1	31
12	1	3	25
12	1	4	25
11	1	5	23
10	0	B	20
9	1	B	19
8	0	8	1B
7	2	8	1B
5	0	10	10
3	3	10	9
4	0	12	7
3	0	14	B
CSI	0	14	4
tako, kot so si želeli, zato so osvojili le točko. Gorišničani so bili pred dvobojem nesporni favoriti in so srečanje tudi pričeli odločno. Vodili so vse do 25. minute, ko so gostje izenačili na 8:8. V tem obdobju je bilo napak pri domačih rokometaših odločno preveč in igralci Arcont Radgone so si do polčasa priigrali tri zadetke prednosti. Gostje tudi v nadaljevanju niso popuščali, igra rokometašev Moškanjcev - Gorišnice pa še naprej ni bila
Saša Prapotnik (Jeruzalem): »Glede na težave s poškodbami in na utrujenost smo se odločili, da spočijemo glavne nosilce igre. Zato je bil takšen poraz pričakovan. Pred nami je liga za obstanek, v kateri si moramo v čim krajšem času zagotoviti miren konec sezone.«
Niko Medved (Gorenje): »V tekmo smo krenili odločno in brez podcenjevanja. Zavedali smo se, da so Ormožani pretekli teden na Pokalu Slovenije odigrali dve dobri tekmi in da v Velenje niso prišli na izlet. Igrali smo svojo igro in kaznovali vsako njihovo napako. Po rednem delu ostajamo nepo-raženi, kar je dober občutek. Dokazali smo, da v ligi trenutno igramo najboljšo obrambo, ki jo dobro povezujemo z našim protinapadom. Osebno menim, da smo si s trdim delom zaslužili to neporaženost in pa trenutno prvo mesto.«
Jeruzalemčkov. V nadaljevanju so gostje uspeli znižati zaostanek na - 6 (19:13), nato so spet sledile »črne minute« gostov, ki so jih Velenjčani kaznovali z delnim izidom 6:0 in vodstvom 29:15. Najvišja prednost domačinov je v več primerih znašala že 15 točk. V zaključku tekme so nekateri igralci Gorenja ob visokem vodstvu pretiravali z nešportnimi vložki, saj so na drugi strani igrišča imeli otroški vrtec povprečne starosti 18 let.
UK
prepričljiva. Kljub temu so domačini v 39. minuti izenačili na 16:16, v 46. minuti pa celo povedli 19:18. Nekaj minut kasneje je bilo znova plus dve za goste (20:22), zato je bil pred rokometaši obeh ekip razburljiv finiš. Domačini so pove-dli 25:24, gostje pa so uspeli rezultat izenačili na 25:25. V zadnjem napadu gorišniški ro-kometaši niso dosegli zadetka: osem sekund pred koncem srečanja bi sodnika po prekršku nad Arnušem sicer lahko mirno pokazala na sedemme-trovko, vendar je njuna piščalka ostala nema ... ostalo je pri delitvi točk.
Danilo Klajnšek, Milan Zupanc
Foto: Črtomir Goznik
Tadej Arnuš (Moškanjci - Gorišnica) je dosegel 4 zadetke.
Šolski šport • Rokomet
Rokomet m 1. B SRL (m)
Poraz po izteku igralnega časa
Sviš Pekarna 1. b srl (m) Grosuplje - Velika Nedelja Carrera Optyl 25:24 (11:11)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Zorec, Majcen, Kaučič, Kocen, Hanželič 3, Horvat 2, Bezjak, Vesel-ko 3 (2), Bračič, Škripec 2, Preac (16 obramb), Ivančič 9, Tušak, Do-gša 3 (obrambi), Meško, Špindler 5. Trener: Bojan Munda.
Rokometaši iz Velike Nedelje so dokazali, da optimizem pred gostovanjem pri vodilni ekipi lige ni bil iz trte izvit. Žal so kljub dobri igri na koncu ostali brez zaslužene točke, saj jim je na koncu hrbet obrnila tudi sreča.
Že takoj na začetku je bilo jasno videti, da so gostje zelo motivirani. Ekipi sta se izmenjevali v vodstvu in več kot dva zadetka prednosti ni uspelo priigrati nobeni ekipi. V prvem polčasu sta obe ekipi igrali odlično v obrambi, prav tako pa sta blestela oba vratarja, in sicer na domači strani Jure Medved in pri gostih Tadej Preac. Izenačenost obeh ekip se je pokazala tudi ob koncu polčasa, saj se je končal z rezultatom 11:11.
Začetek drugega dela je povsem pripadel gostom, saj so z delnim izidom 0:4 povedli z 11:15 in povsem utišali domače navijače. Domači igralci so svoj prvi gol v drugem delu dosegli šele v 39. minuti. V tem obdobju je gostujoči vratar Maks Dogša ubranil dve sedemme-trovki in odbito žogo domačinov ter še bolj otežil domačim, da bi se približali. Vendar sta takrat za preobrat poskrbela sicer solidna sodnika in izključila kar dva gostujoča igralca. Domačini so to izkoristili in do 44. minute znižali zaostanek na samo en zadetek. Odločilne minute za goste so sledile v obdobju od 48. do 49. minute, ko so zapravili kar dve čisti pri-
REZULTATI 15. KROGA: Sviš pekarna Grosuplje - Velika Nedelja Carrera Optyl 25:24, Grča Kočevje - Škofljica 36:23, Celje Pivovarna Laško B - Slovan 25:27, Alples Železniki - Sevnica 24:22, Dol TKI Hrastnik - Cerklje 34:28. Srečanje Grosuplje - Dobova bo 20. 3.
1.	SVIS P. GROSUPLJE 15
2.	SEVNICA 15
3.	CELJE P. LAŠKO B 15
4.	DOL TKI HRASTNIK 15
5.	GROSUPLJE 14
6.	V. NEDELJA C. O. 15
7.	CERKLJE 15
8.	SLOVAN	15
9.	GRČA KOČEVJE 15
10.	DOBOVA 14
11.	ŠKOFLJICA 15
12.	ALPLES ŽELEZNIKI15
4
2B 23 17 17 14 14 14 12 12 10 10 9
Ptujski gimnazijci tretji v državi
Rokomet ima na ptujski gimnaziji dolgo in uspešno zgodovino. Po uspešnem nastopu na letošnjem finalnem turnirju v Novem mestu pa se tudi za prihodnost ni treba bati. Ptujski rokometaši so namreč na finalu državnega prvenstva, ki je potekal v športni dvorani Leona Štuklja v Novem mestu, zasedli 3.mesto.
Na finalno tekmovanje so se uvrstile štiri najboljše slovenske srednješolske ekipe: SETŠ Novo mesto, ŠC Krško-Sevnica, I. gimnazija Celje in
Gimnazija Ptuj. V prvi tekmi je ekipa ŠC Krško-Sevnica ugnala ekipo I. gimnazije iz Celja. V drugi tekmi so se ptujski dijaki pomerili z domačini. V neverjetno izenačeni in napeti tekmi do zadnje sekunde so z rezultatom 22:21 slavili Novomeščani.
Pet sekund pred koncem so imeli ptujski dijaki celo priložnost za izenačenje, s čimer bi si izboriti podaljšek, a jih je žal zapustila športna sreča, morda pa bi krivca lahko iskali še kje, da se tekma ni zaključila vsaj s sedemmetrovko.
ložnosti za dosego zadetka iz igre in sedemmetrovko. Izkušeni domačini so seveda takoj izkoristili darilo gostov in v 54. minuti povedli 21:18. Sledila je minuta odmora za goste, v kateri je trener Bojan Munda prepričal igralce, da je še možna osvojitev vsaj ene točke in tako se je tudi zgodilo. Na vratih je ponovno zablestel Tadej Preac, v napadu pa sta iz težkih situacij zadevala Dejan Ivančič in Mitja Horvat. Ko je v zadnji minuti sedemmetrovko realiziral Dejan Ivančič in izenačil rezultat na 24:24, je domačim za napad ostalo 18 sekund. Po minuti odmora so domači poskusili zadeti iz igre, vendar jim odlična obramba gostov tega ni dovolila. Že po izteku igralnega časa je sledil samo še met iz 9 metrov za domače. Žogo je z veliko sreče - s pomočjo bloka gostov, zaradi katerega je žoga spremenila smer - uspel v mrežo pospraviti Gregor Pekolj. Veselje domačih in žalost gostov sta bili povsem razumljivi, saj so se domači zavedali, da so tokrat zmagali z veliko pomočjo sreče, gostje pa, da jim to sezono sreča ni najbolj naklonjena.
Danilo Klajnšek
Poraženi ekipi sta se potem pomerili v tekmi za 3. mesto, zmagovalni pa za 1. mesto. V tekmi za 3. mesto so bili ptujski dijaki prepričljivo boljši in so na koncu slavili s 4 goli razlike. Državni prvak je postala ekipa SETŠ Novo mesto. Potrditev dobre igre Ptujčanov je bil izbor Roka Cvetka v najboljšo sedmerico turnirja ter nagrada ptujskim navijačem za najboljšo navijaško skupino.
Boštjan Šeruga
Člani ekipe Gimnazije Ptuj so: Jan Koštomaj, Tomaž Cvetko, Jani Zolar, Nejc Jan-žekovič, Aljaž Toš, Renato Kenda, Žan Pukšič, Jernej Čuš, Rok Cvetko, David Ver-denik, Luka Reisman, Luka Pravdič, Nejc Benčič, Matic Leben in Filip Jerenec; trener Tomaž Zemljič.
Rokometna ekipa Gimnazije Ptuj je na finalu državnega prvenstva osvojila 3. mesto.
í
í
B
B
4
5
3
3
Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž)
Ena najboljših predstav v tej sezoni
AC Prstec Ptuj -ZM Ljutomer 3:0 (8, 17, 13)
ŽOK AC PRSTEC PTUJ: T. Mili-čevič, M. Miličevič, Vidovič, Kram-berger, Kokol, Intihar, Vindiš, Kosi, Stanet, Leskovar, Stater, Horvat. Trenerka: Jasna Zajšek.
Poraz v prvem delu prvenstva na gostovanju v Ljutomeru je domačinke očitno dodatno podžgal, saj so pokazale eno najboljših predstav v tej sezoni. Uvodni niz je bil verjetno celo najboljši v letošnji sezoni, ki so ga sestavile igralke pod taktirko trenerke Jasne Zajšek. Igra je zares stekla in Ptujčanke so z lahkoto dosegale točke v serijah. Odbojkarice iz Ljutomera so zelo težko lovile raznovr-
stne servise domačih igralk, ki so pokazale tudi izredno kom-binatorno in natančno igro v napadu. V tej sta ponovno izstopali Vidovičeva in Hor-vatova, ki ju je razigrala poda-jalka Maruša Miličevič. Poleg omenjenih treh so svoj delež dodale tudi Vindiševa, Inti-harjeva in Tina Miličevič, tako da se je prvi niz končal z rezultatom 25:8. Gostje so v drugem nizu dvignile nivo borbenosti, domačinke pa so vsaj na začetku naredile preveč osnovnih napak. Ljutomerčan-ke so povedle 3:6 in kasneje še 8:12, a se je takrat začel preobrat, v katerem je večinoma mlado ekipo na igrišču vodila izkušena Horvatova. Sledilo je najprej izenačenje na dvanajsti točki, nato pa so članice ŽOK
Namizni tenis
Razpolozeni Piljak premalo za zmago
1. SNTL (m)
REZULTATI 15. KROGA: Tempo Velenje - Ptuj 5:3, Edigs Mengeš -Ilirija 0:5, Muta - Kema Puconci II. 0:5, Sobota - Kema Puconci I. 0:5. Srečanje Krka - Finea bo odigrano v četrtek, 15. 3.
1. FINEA MARIBOR	14	13	1	26
2. KEMA PUCONCI I.	15	13	2	26
3. KRKA	14	10	4	20
4. PTUJ	15	10	5	20
5. TEMPO VELENJE	15	9	6	18
6. SOBOTA	15	8	7	16
7. EDIGS MENGEŠ	15	5	10	10
8. ILIRIJA	15	3	12	6
9. KEMA PUCONCI II.	15	3	12	6
10. MUTA	15	0	15	0
Tempo Velenje - Ptuj 5:3
Jazbec - Pavič 3:1, Rosc - Slo-dej 3:2, Slatinšek - Piljak 2:3, Rosc - Pavič 3:1, Jazbec - Piljak 0:3, Slatinšek - Slodej 3:0, Rosc - Piljak 1:3, Slatinšek - Pavič 3:2
15. krog v 1. moški ligi je igralcem NTK Ptuj prinesel pomemben dvoboj z Velenjčani. Ti so na lestvici uvrščeni takoj za njimi, tako da se je obetal ogorčen boj za vsako točko. Za zelenimi mizami se je to tudi dejansko potrdilo, več uspeha pa so imeli domači igralci, ki so bili veliko bolj razpoloženi za igro od ptujske trojice Pa-vič, Piljak, Slodej. Med temi je odlično formo iz preteklega
državnega prvenstva zadržal le Danilo Piljak, ki je slavil v vseh treh dvobojih. Če je Danilo presenetil pozitivno, pa sta Pa-vič in Slodej negativno, saj sta izgubila vse svoje dvoboje! V osmem obračunu se je Paviču ponudila priložnost za izenačenje rezultata na 4:4, a je bil Slatinšek bolj zbran v odločilnem 5. nizu. Jeziček na tehtnici je bil sicer mladi Patrik Rosc, ki je najprej presenetil Matica Slodeja, nato pa še Bojana Pavi-ča. S tem porazom so Ptujčani že skoraj zapravili možnosti za osvojitev končnega 3. mesta. Sedaj je glavni cilj zadržanje 4. pozicije, na kateri jih ogrožata ekipi Tempa in Sobote.
3. SNTL (m)
REZULTATI 8. (ZADNJEGA) KROGA: Preserje - Žogica Radgona 5:3, Hrastnik - Šternmatik Cirkovce 5:0, Royal Beach Škofja Loka - Vesna Zalog 0:5, Preserje - Šternmatik Cirkovce 5:0, Hrastnik - Žogica Radgona 5:3, Royal Beach Škofja Loka- Kajuh Slovan 1:5.
1.	PRESERJE	12 10 2 20
2.	HRASTNIK	12 9 3 18
3.	KAJUH SLOVAN 12 8 4 16
4.	VESNA ZALOG	12 8 4 16
5.	ŠTERNMATIK CIRKOVCE 12 4 8 8
6.	ŽOGICA RADGONA 12 2 10 4
7.	R. B. ŠKOFJA LOKA 12 1 11 2
JM
Tenis • 2. zimska liga
Rezultati 10. kroga: TK SKOR-BA - TK ŠTRAF 2:1 (Žitnik - Brlek 9:2, Zebec - Cajnkar 2:9, Hazima-li/Žitnik - Brlek/Cajnkar 9:5), PSS PTUJ - VETERANI 0:3 (Belšak -Merc 8:9, Vamberger - Pušnik 3:9, Čeh/Čajič - Mazera/Tumpej 7:9), DURAS PROJEKT - TK SKORBA GAD 0:3 (Ljubec - Intihar 4:9, Kos - Šuntner 5:9, Ljubec/Majcen -Šlamberger/Intihar 7:9).
Ekipa Veteranov je v zadnji tekmi s 3:0 premagala ekipo PSS Ptuj in postala prvak 2. lige tenis - zima 2011/12. TK Skorba je v borbi za drugo mesto sicer premagala ekipo TK Štraf, vendar je slednji pridobljena točka v igri posameznikov zadostovala za osvojitev končnega 2. mesta. TK Skorba Gad je z visoko zmago 3:0 proti ekipi Duras projekt prehitela ekipo PSS Ptuj in osvojila
4. mesto. Najboljši posameznik v drugi ligi je z devetimi zmagami postal Dani Pušnik iz ekipe Veteranov.
V soboto, 17. 3., bo na sporedu zadnji krog v prvi ligi, ki mu bo sledil zaključek s podelitvijo pokalov najboljšim ekipam.
igre gemi
1.	VETERANI	21 237
2.	TK ŠTRAF	18 213
3.	TK SKORBA	17 211
4.	TK SKORBA GAD 15 199
5.	PSS PTUJ	14 200
6.	DURAS PROJEKT 5 147
1. liga
Pari zadnjega kroga (sobota,
17. 3.) ob 8.30: Trgovine Jager -Straf Skorba, TC Goja - Hiša Kager. Prosta je ekipa TK Šumari.
JM
AC Prstec prevzele pobudo in ga uspešno zaključile. Tudi v tretjem nizu so Ptujčanke z lahkoto prihajale do točk, saj so Ljutomerčanke slabo sprejemale servis (Maruša Miličevič je dosegla tudi dva asa). Niz se je končal z rezultatom 25:13.
Ptujske odbojkarice so pokazale eno najboljših predstav v tej sezoni, saj so iz tekme v tekmo bolj uigrane. To jim tudi prinaša zmage v 3. ligi, v kateri so tri kroge pred koncem
3. DOL - vzhod (ž)			
REZULTATI 15.	KROGA: AC Pr-		
stec Ptuj - ZM Ljutomer 3:0, Turbi-			
na - Mežica 3:0, Vuzenica			Mari-
bor 3:0, Formis II.	Crna 2:3		
1. AC PRSTEC PTUJ	13	11	2 34
2. TURBINA	14	11	3 32
3. VUZENICA	13	9	4 30
4. ZM LJUTOMER	13	8	5 23
5. MEŽICA	14	7	7 19
6. FORMIS II.	13	6	7 19
7. PREVALJE II.	13	4	9 10
8. ČRNA	13	3	10 9
9. MARIBOR	14	1	13 4
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske odbojkarice so proti Ljutomerčankam odigrale eno najboljših predsatav sezone.
prvenstva trenutno na prvem mestu in so na dobri poti k napredovanju v drugo slovensko ligo.
David Breznik
Strelstvo • 6. turnir Pokala SZS - Ljubljana
Kovinarju zmaga in napredovanje v 1. ligo
V	soboto se je v Ljubljani s 6. ligaškim turnirjem v organizaciji SD Železniki zaključila letošnja sezona tekmovanja v obeh najmočnejših ligah: 1. A in 1. B DL s puško in pištolo.
Že pred zaključkom je bilo znano, da bo naslov prvaka v
1.	A DL s pištolo osvojila mi-klavška ekipa Jožeta Kerenči-ča, ki je v sezoni dosegla pet zaporednih zmag, tokrat pa je nekoliko presenetljivo po izostanku njihovega standardnega člana ekipe Aleksandra Ciglariča, ki ga je dobro nadomestil Miran Miholič, osvojila šele tretje mesto (1. Marok Sevnica, 2. Kopačevina Škofja Loka). Juršinska ekipa je osvojila 7. mesto, po najboljšem dosežku na predhodnem turnirju pa je povsem popustila ptujska ekipa Petlje, ki je s skromnim dosežkom 1089 krogov osvojila šele predzadnje 11. mesto. V skupnem seštevku so Juršin-čani osvojili 8. mesto, Ptujčani pa so kljub spodrsljaju zadovoljni s končnim 5. mestom. Med posamezniki je Boštjan Simonič v finalu obdržal 3. mesto iz kvalifikacij ter s tem potrdil naslov ligaškega prvaka med posamezniki s 121 točkami. S štirimi točkami zaostanka je drugo mesto osvojil Peter Tkalec, kljub izostanku na zadnjem turnirju pa je tretje mesto v skupnem seštevku pripadlo Aleksandru Ciglariču s 106 točkami. Ptujska strelka Majda Raušl, ki je na zadnjem turnirju s 369 krogi pristala na 16. mestu, je bila v končnem seštevku 7. (88 točk), najboljši juršinski strelec v sezoni pa je Ludvik Pšajd s 60 točkami na 16. mestu. V 1. B DL sta izpadli ekipi Mroža iz Velenja in Slovenske Konjice, napredovanje iz 1. B DL pa sta si zagotovili ekipi Železnikov in Olimpije, ki se tako vračata med elito.
V	1. B DL s pištolo je na zadnjem turnirju zmagala ekipa Škofje Loke, drugo mesto je osvojila DSBV Izola, tretja pa je bila ekipa Kovinarja iz Ormoža. Slednji so v skupnem seštevku kot novinci v ligi osvojili dobro 6. mesto. Kidričani, ki so na zadnjem turnirju pristali na 8. mestu, so osvojili končno 7. mesto. Med posamezniki je na zadnjem turnirju slavil Ško-fjeločan Aleksander Hadži-daov s 376 krogi, ormoški strelec Kevin Venta pa je s 375 krogi še petič v sezoni osvojil
2.	mesto, ki mu je pripadlo tudi v skupnem seštevku s 130 točkami. Za kidričevski klub je na zadnjem turnirju najboljši nastop pokazal Uroš Mohorko in s 358 krogi osvojil 15. mesto, v skupnem seštevku je osvojil
Foto: Andraž Tekavčič
Ormoški ekipi Kovinarja je uspel nov veliki met: z zmago na zadnjem turnirju v Ljubljani je ekipa dokončno potrdila 2. mesto v skupnem seštevku 1. B DL s puško in se kvalificirala v najmočnejšo 1. A DL v naslednji sezoni. Za ormoško ekipo so na zadnjem turnirju uspešno nastopali Petra Vernik ter brata Rok in Jan Šumak. Slednji je s posamično zmago na zadnjem turnirju v sezoni s 394 krogi postal tudi skupni zmagovalec 1. B DL.
17. mesto, še bolje pa je z 10. mestom v skupnem seštevku posameznikov bil uvrščen drugi kidričevski strelec Jurček Lamot in osvojil 78 točk.
V 1. B DL s puško pa smo lahko spremljali novo prepričljivo predstavo mladega ormoškega strelca Jana Šuma-ka, ki je na zadnjem turnirju slavil s 394 krogi in s tem dosežkom (120 točk) postal tudi skupni zmagovalec med posamezniki. Drugouvrščenega v skupnem seštevku Andraža Dovča, strelca Taborja Ježice, je prehitel za 3 točke, tretji je bil Luka Resman iz Jesenic s 111 točkami. Zelo dobro pa je na zadnjem turnirju nastopal tudi Tadej Horvat in s 392 krogi osvojil 3. mesto, v skupnem seštevku je osmi. Kidri-čan Uroš Mohorko je ligaško sezono sklenil s 384 krogi na 10. mestu, v skupnem seštevku pa se je uvrstil visoko na 6. mesto s 104 točkami. V ekipni razvrstitvi 1. B DL s puško so drugo zmago v sezoni (četrta uvrstitev na stopničke) dosegli strelci Kovinarja iz Ormoža in se kot drugouvrščeni v skupnem seštevku s 65 točkami zraven zmagovalcev, jeseniške ekipe Triglava Javorniki Koroška Bela z 78 točkami, uvrstili v 1. A DL s puško. Dosežek, na katerega je ormoška ekipa Kovinarja zelo ponosna, pa ima še večjo vrednost zaradi mladosti ekipe (tretja najmlajša ekipa v ligi!), ki se bo lahko že v naslednji sezoni kalila zraven najboljših strelcev v 1. A DL s puško. Na zadnjem turnirju se je dobro borila tudi druga ormoška ekipa Tovarne sladkorja Ormož, ki je zasedla 5. mesto in v končnem seštevku osvojila
odlično 4. mesto s samo štirimi točkami zaostanka za trzinsko ekipo na 3. mestu. Kidričani (najmlajša ekipa lige!) so na zadnjem turnirju s 1139 krogi dosegli dober dosežek in osvojili 6. mesto, v skupnem seštevku pa so s 36 točkami osvojili 8.
mesto. Nad vsemi pričakovanji pa je v zahtevni članski konkurenci v letošnji sezoni nastopal njihov najmlajši član Aleš Pernat in v skupnem seštevku z 38 točkami osvojil dobro 19. mesto.
Simeon Gonc
1. A liga pištola			9. SD Liboje	1032	14
	krogi	točke	10. SD Gorenja vas	1031	17
			11. SK Moris KR Kočevje	1028	13
1. SD Marok Sevnica	1124	55	Posamični rezultati:		
2. SD Kopačevina	1119	42	1. Aleksander Hadžidaov, Š.Loka 376		79 (9.)
3 SD Jože Kerenčič	1119	85	2. Kevin Venta, Kovinar Ormož,	375	130 (2.)
4. SD Duš.Pož. Rečica	1108	59	3. Miha Grohar, Domžale,	374	113 (5.)
5. SK Brežice	1102	51	4. Petra Dobravec, Železniki,	373	138 (1.)
6. SD Mrož Velenje	1099	19	5. Emerik Hodžic, DSBV Izola,	371	117 (4.)
7. SD Juršinci	1098	33	14. Mateja Levanič, K. Ormož,	359	17 (29.)
8. SD Kamnik	1097	25	15. Uroš Mohorko, Kidričevo,	358	52 (17.)
9. SD Štefan Kovač	1095	33	21. Jurček Lamot, Kidričevo,	353	78 (10.)
10. SD Grosuplje	1095	32	22. Matevž Mohorko, Kidričevo, 353		9 (33.)
11. SK Petlja Ptuj	1089	43	27. Grega Novak, Kovinar Ormož, 350		55 (15.)
12. SD Slovenske Konjice	1066	15			
Posamični rezultati:			1. B liga puška		
1. Andrej Brunšek, Duš. Poženel, 375		102 (5.)		krogi 1163	točke
2. Simon Bučan, Kopačevina,	376	73 (12.)	1. SD Kovinar Ormož		65
3. Boštjan Simonič, J. Kerenčič, 377		121 (1.)	2. SD Tabor Ježica	1155	37
9. Ludvik Pšajd, Juršinci,	373	60 (16.)	3. SD Postojna	1152	41
14. Miran Miholič, J. Kerenčič,	371	12 (29.)	4. SD Triglav Javornik	1152	78
15. Simon Simonič, J. Kerenčič, 371		86 (8.)	5. SD TS Ormož	1145	44
17. Majda Raušl, Petlja Ptuj,	369	88 (7.)	6. SD Kidričevo	1139	36
18. Mirko Moleh, Juršinci,	368	27 (25.)	7. SD Mesto Ljutomer	1138	42
28. Matija Potočnik, Petlja Ptuj, 364		59 (17.)	8. SD Elektro Maribor	1135	32
34. Rok Pučko, Juršinci,	357	12 (30.)	9. SD Trzin	1135	48
35. Robert Simenko, Petlja Ptuj, 356		4 (36.)	10. SD Vremščica VB	1127	37
Ciglarič Aleksander, J. Kerenčič,		106 (3.)	11. SD Gorenja vas	1100	12
1. B liga pištola			12. SD Mrož Velenje Posamični rezultati:	752	20
	krogi	točke	1. Jan Šumak, Kovinar Ormož,	394	120 (1.)
1. SD Škofja Loka	1098	56	2. Natalija Otoničar, Postojna,	393	106 (5.)
2. DSBV Izola	1087	58	3. Tadej Horvat, TS Ormož,	392	103 (8.)
3. SD Kovinar Ormož	1084	51	8. Petra Vernik, Kovinar Ormož, 387		24 (25.)
4. SD Olimpija	1079	58	9. Boris Hergula, TS Ormož,	385	70 (11.)
5. SD Železniki	1078	77	10. Uroš Mohorko, Kidričevo,	384	104 (6.)
6. SD Domžale	1077	51	14. Rok Šumak, Kovinar Ormož, 382		30 (21.)
7. SD Trzin	1070	34	23. Aleš Pernat, Kidričevo,	378	38 (19.)
7. SD Kidričevo	1064	35	26. Teja Sagadin, Kidričevo,	377	1 (41.)
8. SD Vremščica	1063	28	31. Anton Novak, TS Ormož, 3	68	0 (/)
Nogomet • Prijateljski tekmi
Dva avtogola Stojncev: Stojnci - Zavrč 0:4 (0:1)
STRELCI: 0:1 Kokot (5.), 0:2 Ratek (ag., 58.), 0:3 S. Golob (ag., 70.), 0:4 Murat (83.)
STOJNCI: Vitez , Ratek, S. Golob, Janžekovič, Vinkovič, Draškovič, Korez, Kokot, Pečnik, G. Pernek, P. Pernek. Igrala sta še: Zajc, Petrovič. Trener: Boris Klinger.
ZAVRČ: D. Golob, Avguštin, Lunder, Filipovič, Lenart, Letonja, Kuserbanj, Šnajder, Kokol, Kokot, Matjašič. Igrali so še: Sagadin, Du-golin, Fridl, Rumež, Kelenc, Murko, Gabrovec, Murat, S. Čeh. Trener: Miran Emeršič.
V prijateljskem obračunu sta se stara znanca pomerila na pomožnem igrišču v Stojn-cih. Domači so bili oslabljeni bodisi zaradi poškodb (Mag-dič, Milošič, Fridauer) bodisi zaradi študijskih obveznosti (S. Meznarič, P. Meznarič), medtem ko so bili Zavrčani domala popolni (manjkal je le Mari-nič). V hladnem vremenu so bili boljši gostje, za katere je v drugem polčasu zaigral tudi zadnji novinec Doris Kelenc. Zanimivo je, da so domačini kar dvakrat zatresli svojo mrežo, poteza tekme pa je nedvomno pripadla Kokolu, ki je zabil čudovit zadetek. Piko na i visoki zmagi Zavrča je po lepi podaji Letonje postavil Murat. Tudi domačini so imeli nekaj priložnosti, najbližje zadetku pa je bil Korez, ki je v začetku drugega polčasa iz prostega strela zadel prečnik.
tp
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši NŠ Drava so v zadnjem srečanju pred pričetkom drugega dela prvenstva ugnali Veržej.
Zmaga za spodbudo pred prvenstvom: NŠ Drava Ptuj -Tehnostroj Veržej 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Levanlč (4.)
NŠ DRAVA PTUJ: Vrečko, Roškar, Druzovlč, Horvat, Pukšlč, Ljubec, Krajnc, Mumlek, Levanlč, Wagner, Antollč. Igrali so še: Simonič, Gorl-čan, Zdovc, Furh. Trener: Tomi Gr-bavac.
Po nizu pripravljalnih tekem, ki jih je članska ekipa Nogometne šole Drava odigrala na umetni travi, so Ptuj-
čani tekmo proti Tehnostroju Veržeju odigrali na osrednjem igrišču Mestnega stadiona. To je bil dober test pred nadaljevanjem v Štajerski ligi, saj so se Prekmurci (ti igrajo v 3. SNL - vzhod) predstavili kot zelo čvrsta ekipa.
Mlada ptujska vrsta je po-vedla že v prvi resnejši akciji, potem ko je Wagner podal z desne strani in je Levanič na desni strani z glavo zadel iz kakšnih petih metrov. Nato smo spremljali odprt dvoboj in nekaj lepih priložnosti na obeh straneh, ki sta jih za Dravo zapravila Antolič in Wagner, medtem ko je vse poizkuse gostov odlično ustavil razpolo-
žen domači vratar Vrečko.
V drugem polčasu je Veržej prevzel pobudo, medtem ko se je pri Dravi večina akcij vrtela okrog izkušenega Mumleka, ki je v nadaljevanju nekajkrat preizkusil svoj strel. Večino tekme je dobro kreiral igro modrih. Gostje so imeli v nadaljevanju lepše priložnosti, nekoliko pa je pri NŠ Drava šepala igra v obrambi, v kateri je največkrat situacije reševal in popravljal Druzovič. Solidna predstava in zmaga Drave je lahko dobra popotnica pred spomladanskim delom tekmovanja v Štajerski ligi (Ptujčani igrajo v soboto v gosteh pri ekipi Šoštanja).
David Breznik
Nogomet • Nike cup - U-14
Aluminij v finalu
Nogometni klub Aluminij iz Kidričevega je bil v soboto organizator prestižnega polfinal-nega tekmovanja Nike cupa. To je tekmovanje mladih nogometašev do 14. leta starosti, katerega zmagovalci so bili mladi nogometaši Aluminija že pred leti. Turnir v Kidričevem je privabil veliko število gledalcev, predvsem staršev nastopajo-
čih, ki so zelo bučno navijali za svoje ekipe. Ob tem je bilo ob igrišču opaziti tudi delegacijo NZ Slovenije kakor tudi selektorje mlajših selekcij in pa kar nekaj menedžerjev iz Slovenije in Italije.
Ob domači ekipi Aluminija so nastopile še ekipe Celja, Mure 05, Maribora. Vsi se dobro poznajo že iz prvenstvenih
REZULTATI: Aluminij - Maribor 1:0, Mura 05 - Celje 0:3, Aluminij
-	Celje 1:0, Mura 05 - Maribor 1:4, Aluminij - Mura 05 4:0, Maribor
-	Celje 0:0
KONČNI VRSTNI RED: 1. Aluminij, 2. Maribor, 3. Celje, 4. Mura 05 NK ALUMINIJ: Luka Janžekovič, Tilen Ahec, Jetmir Muharemi, Denis Majerič, Erik Zorec, Luka Petek, Nejc Brodnjak, Denis Hreljič, Marko Panikvar, Dejan Petrovič, Bruno Gale, Žan Pungartnik, Sašo Brec, Jan Šavorič, Tim Lončarič, Domen Klajnšek, Jan Bračič. Trener: Borut Kolar.
Borut Kolar, trener Aluminija: »Na turnir smo se zadnjih 14 dni pripravljali zelo intenzivno, saj smo verjeli, da imamo velike možnosti za uvrstitev v finale. Za mojo ekipo je to velik dosežek: fantje so še enkrat pokazali, da zmorejo in znajo in da se držijo dogovorov iz slačil-nice. Ponosen sem nanje in verjamem, da se bomo v nadaljevanju še bolj trudili. Želim si, da fantje uživajo v nogometu in da jim ta recept prinese zmago v finalu.«
Beno Repič, vodja NŠ Aluminij: »Po mojem mnenju so si fantje povsem zasluženo priborili vstopnico za veliki finale. V klubu smo se zavedali, da imajo fantje dobre možnosti, da napredujejo v finale in smo temu primerno organizirali priprave v zimskem premoru. Ta dosežek je dokaz in potrdilo dobrega in strokovnega dela vseh v nogometni šoli. Prepričan sem, da je to za fante najboljša možna motivacija za nadaljnje uspešno delo. Čestitam vsem igralcem s trenerjem Borutom Kolarjem na čelu, obenem pa se zahvaljujem vsem staršem, ki NK Aluminij stojijo ob strani in fantom vsakodnevno omogočajo, da lahko pridno trenirajo in razvijajo svoj talent, ki jim ga prav gotovo ne manjka.«
tekem v ligi U-14. V primeru Maribora, Aluminija in Celja gre za ekipe iz samega vrha tega tekmovanja. O zmagovalcu turnirja so na koncu odločale malenkosti in tudi kanček športne sreče.
Uvodno tekmo sta odigrala Aluminij in Maribor, ki tudi v
prvenstvu U-14 zasedata prvi dve mesti. Tokrat so imeli več sreče domači igralci, ki so z 1:0 ugnali močnega tekmeca. Zmagovalci te tekme so nadaljevali v zmagovitem slogu, saj so v nadaljevanju premagali še ekipo Celja (1:0) in ekipo Mure 05 (4:0) in tako slavili v skupnem seštevku, s čimer so si priigrali nastop na finalu Nike cupa!
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
Izlet v Pomurje
Poznate Pomurje? Tokrat se bomo sprehodili po južnem delu te pokrajine. Na izlet se bomo odpravili v soboto, 17. marca. Ob 7.00 bo avtobus pobral pohodnike v Zavrču (pred trgovino Tuš) in ob 7.30 na železniški postaji Ptuj. Odpeljali se bomo proti severovzhodu preko Mure do Zgornjih Moravcev, od tam pa nas bo pot vodila po pomurski planinski poti do kraja Selo, kjer se nahaja žig razširjene transverzale.
Selo je po slemenih in pobočjih vzhodnega Goričkega razloženo naselje. Na vrhu razglednega Betlehema (310 m) je evangeličanska cerkev iz leta 1966, v dolini Kobiljanskega potoka pa je na samem kapela sv. Nikolaja. Rotunda stoji na valovitem terenu, zgrajena pa je bila verjetno v 13. stoletju. Na poti proti domu se bomo ustavili še v Ižakovcih na Otoku ljubezni, se sprehodili po lepo urejeni okolici in si privoščili bureško malico. V treh urah zmerne hoje si bomo lahko ogledali lep košček te pokrajine.
Vrnitev na Ptuj predvidevamo okoli 16.30 in v Zavrč okoli 17.00. Hrana in pijača sta iz nahrbtnika. Opremiti se je treba planinsko za sredogorje in letnemu času primerno. Cena izleta je 14 € (v ceno so vključeni prevoz, vodenje in bureška malica). Prijave z vplačilom sprejemajo v pisarni društva do zasedbe mest oz. do torka, 13. marca. Kdor še ni, naj poravna članarino za tekoče leto. Na izlet vas bo popeljala Hermina Golc s sovodniki.
Dodatne informacije: 031 761 829 (Hermina).
Kegljanje
Nafta je na Ptuju vedno dobrodošla ...
Minuli konec tedna so v pomembnih dvobojih nastopili kegljavke in kegljači ptujskega kluba. Ženski del ekipe je zadnje kroge igral zelo dobro, zato so tudi proti zadnji Gorici pričakovale zmago. Težje delo je čakalo moške, ki so gostili vodilno Nafto (tri kroge pred koncem že tudi prvake tretje lige).
Ženski ekipi Drave Deta Centra pa tokrat praktično nič ni šlo od rok. Le dve, Krušičeva in Krambergerjeva, sta podrli več kot 500 kegljev, druge so ostale pod to mejo. Ob tem niso imele niti kančka sreče, saj je Nevenki Kolar do posamične zmage zmanjkal samo en podrti kegelj. Če bi zmagala, bi vsaj točka ostala doma ...
Povsem drugače je bilo pri moških, kjer so Ptujčani pozitivno presenetili vse prisotne. Očitno jim Nafta ustreza, saj so Lendavčane premagali tudi v minuli sezoni. Novi dve točki Ptujčanom veliko pomenita v borbi za obstanek. Že po prvem paru Arnuš - Kozoderc so domači povedli 2:0, vodstvo sta potem nadgradila Murko in Premzl in dvomov o zmagovalcu je bilo konec. Najboljši rezultat pri domačih je dosegel Boris Premzl: podrl je 568 kegljev, kar pomeni tretji rezultat tega kroga.
1. B SKL (ž)
REZULTATI 16. KROGA: Drava Deta Center - Gorica 3,5:4,5, Slovenj Gradec - Miklavž 7:1, Raden-
ska - Trebnje 4:4, Impol - Šoštanj 8:0, Lanteks II. - Novo Mesto 8:0
1.	LANTEKS II. 16 14 0 2 28
2.	TREBNJE 16 12 13 25
3.	IMPOL	16 10 15 21
4.	MIKLAVŽ 16 9 0 7 18
5.	ŠOŠTANJ 16 7 0 9 14
6.	RADENSKA 16 5 3 8 13
7.	DRAVA DETA CENTER16 6 0 10 12
8.	SLOVENJ GRADEC 16 5 2 9 12
9.	GORICA 16 5 1 10 11
10.	NOVO MESTO 16 3 0 13 6
DRAVA DETA CENTER -GORICA 3,5:4,5 (2889 - 2953)
DRAVA DETA CENTER: Krušič 519, Fridl 477, Plajnšek 446, Planinc 474, Kolar 473, Kramberger 500
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 16. KROGA: Drava Deta Center - Nafta 6:2, Gašper - Prepolje 5:3, Ceršak - Radenska 7:1, Petrol - Konjice 2:6, Lokomotiva - Rile Servis 3:5
1. NAFTA
16 12 1 3 25
2. CERŠAK	16	S	3	5	19
3. PREPOLJE	16	9	0	7	1S
4. RADENSKA	16	9	0	7	1S
5. KONJICE	16	S	1	7	17
6. DRAVA DETA CENTER16		7	0	9	14
7. RILE SERVIS	16	7	0	9	14
S. GAŠPER KOROTAN 16		5	3	S	13
9. PETROL	16	5	2	9	12
10. LOKOMOTIVA	16	5	0	11	10
Foto: Črtomir Goznik
Mladi nogometaši Aluminija so v prvem srečanju ugnali Mariborčane.
Konjeniški šport
KD Križevci brez predsednika
Zapis z minulega letnega občnega zbora Kasaškega društva (KD) Križevci pri Ljutomeru velja pričeti s podatkom, da se zasedanja nista udeležila niti predsednik niti tajnika društva, kar je dokaj neobičajno za tovrstno obliko sestankov. Feliks Mavrič, ki je funkcijo predsednika prevzel leta 2010 po nenadno umrlem Francu Zorku, je, kot je bilo na zboru povedano, nepreklicno odstopil s funkcije na predzadnji seji upravnega odbora, Mitja Kos (tajnik) pa je bil odstoten iz osebnih
razlogov (?!).
Udeleženci so zlasti pogrešali predsednika (v odstopu), saj so pričakovali, da bo pred vsemi pojasnil, zakaj ne želi še naprej opravljati naloge predsednika, saj tega na upravnem odboru izrecno ni navedel. So pa Mavriču izrekli veliko pohval za doslej opravljeno delo, zato jih je odstop toliko bolj presenetil. Sicer pa je iz poročila podpredsednika društva Dušana Zorka razbrati, da je bilo delovanje KD v minulem letu zelo uspešno. Program je bil v celoti uresničen, najbolj pa so zadovoljni z izvedbo prve kasaške dirke na tekmovali-šču v Borecih, kasaškim plesom in
DRAVA DETA CENTER -NAFTA 6:2 (3158 - 3050)
DRAVA DETA CEMTER: Arnuš 519, Kozoderc 528, Murko 515, Bogrin 501, Premzl 568, Čeh 527 Danilo Klajnšek
tradicionalnim blagoslovom konjev na štefanovo. Podobne naloge kot leto poprej so si zadali tudi v tem letu, posebno pozornost pa bodo namenili vzdrževanju kasaške steze z željo, da bi vsak član prispeval vsaj pet prostovoljnih delovnih ur. Morda bodo kupili tudi rabljen traktor in cisterno z vodo, kar bodo sklenili na eni od prihodnjih sej upravnega odbora. Kot nadomestni član je bil v upravni odbor predlagan in soglasno potrjen Branko Senčar mlajši, sprejeta pa je bila tudi pobuda delovnega predsednika zbora Slavka Petovarja, da do novih volitev v organe KD (leta 2013) najvišjo funkcijo v društvu opravlja sedanji podpredsednik Dušan Zorko.
NŠ
Cirkulane • Koncert ob 15-letnici
Ljudski pevci so praznovali
Ljudski pevci iz Kulturnega društva Cirkulane so pred kratkim s samostojnim sobotnim koncertom proslavili okroglih 15 let svojega delovanja. Skupina velja za eno redkih, ki poje petglasno, „na črez".
„Začeli smo štirje člani. Vsi smo takrat peli v pevskem zboru, in ker smo bili starejši, smo se kar dogovorili, da bi morda poskusili še kot ljudski pevci," je povedal vodja skupine Jože Petrovič in nadaljeval: „Radi pač obujamo spomine na nekdanji čas, ko so naši dedje in babice prepevali ob raznih domačih opravilih, kot so ko-žuhanje, česanje perja ipd. Kot starejši člani se dobro spominjamo časov, ko so fantje ob večerih prepevali in odhajali vasovat k 'deklinam'. One so rade poslušale lepo pesem in čakale pri odprtih oknih, kdaj se bo pojavil ta pravi zanje. Takrat še ni bilo televizije in tudi radio je bil pri redkokateri hiši. Zato so se ljudje zabavali na drugačen način in morda je bilo prijetneje kot danes, ko samo še gledamo televizijo in zraven dremamo. Danes mladi fantje le malokdaj zapojejo na vasi. Ravno zato se mi trudimo obuditi to lepo staro navado in vzpodbujamo mlade, naj se je ponovno oprimejo."
V skupini cirkulanskih ljudskih pevcev danes prepeva šest članov: Ivan Hercog (prvi glas ali tenor), Jože Gabrovec (drugi glas ali tenor), Anton Žumbar in Jože Petrovič (oba prvi bas), Franc Korenjak (drugi bas) in edina pevka Trezika Petrovič, ki poje, kot pravijo po domače, „na črez".
Repertoar ljudskih pevcev je širok: „Izvajamo stare, doma-
Cirkulanski ljudski pevci so s sobotnim samostojnim koncertom ljudskega petja, na katerega so v goste povabili še druge skupine iz okoliških občin, počastili 15 let svojega delovanja.
če ljudske pesmi. Ker imamo dokaj novega člana, trenutno obvladamo okoli 25 besedil na izust, sicer pa bomo kmalu dosegli svoj klasični obseg pesmi, to je okoli 60. Da bi nam bila kakšna pesem posebno ljuba, je težko reči. Izbrane pesmi pač vedno prilagajamo dogodku, na katerem nastopamo. Ima pa naša Trezika najraje skladbo Pozimi, poleti, kjer lepo pride do izraza petglasno petje 'na črez'. To je poseben način petja, ki se ga ne da naučiti, zanj je treba imeti posluh in talent. Je bilo že kar nekaj interesentov, ki so se tega želeli priučiti, pa ni šlo. Zdaj se za tovrstno petje „na črez" zani-
majo naše mlade folkloristke in so se že najavile pri Treziki, da bi jih naučila. Bomo videli, kako jim bo šlo," z nasmehom na obrazu govori Petrovič.
Cirkulanski ljudski pevci so sicer vsa leta svojega obstoja zelo aktivni; leta 2010 so tako nastopali doma in naokoli kar 45 krat, lani je bilo teh nastopov nekaj manj: „Smo pa že večkrat nastopili na državnih revijah ljudskih pevcev in tudi letos smo bili na območni reviji ljudskih pevcev izbrani za nastop na regijski reviji, ki bo v kratkem," je še dodal Petrovič. Skupina pa se ponaša tudi s svojim cedejem pod naslovom Prišla bo spet pomlad,
na katerem je ohranjenih 24 pesmi.
Na sobotnem koncertu, ki so ga organizirali v počastitev 15-letnice delovanja, so ob domačih pevcih, ki so bili nagrajeni z Gallusovimi priznanji za 15 in 10 let prepevanja, nastopili še: sestre Kopinske, ljudski pevci iz Zavrča, Veseli kosci iz Markovcev, trio Toneta Žirovnika iz Apač, ljudske pevke iz Skorbe in Veseli Jože-ki iz Vidma. Da se dvorana ni tresla le od petja ljudskih pevcev, ampak tudi od smeha, pa sta poskrbela odlična domača humorista, prav tako člana KD, Micika in Hanzek.
SM
Videm • Biseroporočenca Fajt
60 skupnih let
Stanko in Tilika Fajt, Majski Vrh 53, sta v krogu družine in prijateljev s civilnim in cerkvenim obredom biserne poroke potrdila šestdesetletnico poroke.
Prvič sta se poročila 17. februarja 1952. Slavljenec je bil delavec nekdanjega KK Ptuj, slavljenka pa je skrbela za dom. V zakonu se jima je rodilo osem otrok, danes ju razveseljuje 15 vnukov in pet pravnukov. Biserni jubilej sta dočakala čila in zdrava. Vzorno skrbita za dom, v katerem živita, delita si skrb za urejeno okolje, še posebno skrb pa namenjata rožam, ki so njuna skupna ljubezen. Želita si, da bi še dolgo bilo tako, da bi uživala v skupnih trenutkih in trenutkih z družino, vnuki, pravnuki in prijatelji. To so nadvse dragoceni trenutki, kijih ne odtehta nič drugega in delajo življenje lepo.
Biseroporočencema Fajt tudi naše iskrene čestitke.
MG

Foto: zasebni arhiv
Od tod in tam
Godeninci • Zlata poroka zakoncev Lašič
Foto: arhiv Občine Središče ob Dravi
V soboto, 25. februarja 2012 sta 50 let skupnega življenja obeležila zlatoporočenca Marija in Alojz Lašič iz Godeninec. Marija in Alojz sta se poročila 24. februarja 1962 v Središču ob Dravi. Družino sta si ustvarila v Godenincih na Alojzovi domačiji. Alojz je bil zaposlen v podjetju Slog v Središču ob Dravi vse do upokojitve. Marija je ves čas delala doma na kmetiji in skrbela za družino. V zakonu so se jima rodili sin Miljenko ter hčerki Marina in Metka. Danes ju razveseljujejo štiri vnukinje Nina, Maja, Mateja in Kaja ter vnuk Gregor. Na jesen življenja rada vzameta nekaj časa zase, za družino in druženje s prijatelji, saj dolgočasja ne poznata. Še vedno sta čila, na življenje gledata z optimizmom ter se rada pošalita. Župan Jurij Borko jima je ob visokem jubileju izročil zlato listino občine in jima zaželel, da v zdravju in zadovoljstvu preživita še veliko skupnih let.
Milena Milosavljevič
Prlekija • Defibrilator tudi na Cvenu
V Prlekiji se uspešno izvaja projekt Rešujmo življenja - vsaka sekunda šteje, saj Zdravstveni dom Ljutomer nadaljuje postavitev defibrilatorjev po raznih krajevnih središčih. Najprej je bil aparat za oživljanje v primeru zastoja srca nameščen v Križev-cih, potem pri Mali Nedelji, v minulih dneh pa so ga postavili na Cvenu pri Ljutomeru. Kot je povedal direktor ZD Ljutomer Tomislav Nemec, bodo v naslednjih nekaj mesecih namestili še sedem defibrilatorjev, prvega že te dni v Razkrižju. Ob tem je pomembno, da bodo z navodili o uporabi aparatov seznanili gasilska društva, saj je postavitev defibrilatorja brezpredmetna, če ni poznano njegovo delovanje oziroma uporabnost v trenutku, ko gre za reševanje življenj. Namestitve aparata in prikaza delovanja se je na Cvenu udeležilo veliko krajanov, med njimi predsednik KS Cven Bora Ze-mljak in Milica Makoter, direktorica podjetja Makoter, ki je za nakup defibrilatorja namenilo 2000 evrov.
NŠ
Ljutomer • Sezono odprla slikarka
V ljutomerski galeriji Ante Trstenjak je letošnja otvoritvena razstava pripadla slikarki Tatjani Mi-jatovic iz Radencev. Že od mladosti je naklonjena umetnostni in ljubiteljskemu slikarskemu ustvarjanju, s samostojnim udejstvovanjem pa se je pričela ukvarjati po obisku delavnice akademske slikarke in kiparke Saše Bezjak. Svoja dela prvič razstavlja v Ljutomeru, za kar je še zlasti hvaležna vodji ljutomerske galerije Srečku Pavličiču, saj gre po njenih ugotovitvah za eno bolj odprtih in najgostoljubnejših galerij pri nas. Slikarka pri svojem delu uporablja različne vrste tehnik, razstavljena dela, ki bodo na ogled do konca meseca, pa so nastajala dve leti.
NŠ
Foto: NS
Foto: NS
Piše: Vladimir Kajzovar, bibliotekarski specialist • Matija Murko (10. 2. 1861-11. 2. 1952)
Ob 150. obletnici rojstva
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Študijsko potovanje po Rusiji
Sredi septembra 1887 je dobil štipendijo dunajske univerze in je za leto in pol odpotoval s prof. Jagicem in dr. Františkom Pastrn-kom v Rusijo. Udeležili so se kongresa v Jaroslavu. Navdušil ga je ruski svet z mogočnimi cerkvami, stavbami in samostani, ženske so že nosile obleke iz blaga kot na zahodu. Petrograd ga je impresi-oniral s svojo veličastnostjo. Na zgodovinskofilološko fakulteto se je vpisoval kar cel mesec zaradi vsakovrstnih ovir, tuji študentje so bili namreč nenavaden pojav. Študij je temeljil na navajanju klasicizma, menili so namreč, da je disciplina v Nemčiji posledica klasične vzgoje. Za svojo znanstveno izobrazbo na tem vseučilišču ni mogel veliko pridobiti. Obnašanje študentov so nadzirali uniformirani nadzorniki »inšpektorji«. Med študenti je vladal uporniški duh in hudo nezadovoljstvo. Bolj kot univerza ga je mikala Akademija znanosti, akademiki so bili najbolj upoštevane znanstvene osebnosti in so se lahko preživljali izključno s tem poklicem. Pripetilo se mu je nekaj besednih nerodnosti v salonskih pogovorih, spoznal je, da je v slovanskih jezikih mnogo nevarnih enakih besed, ki imajo različne pomene.
Aleksander Nikolajevič Veselo-vskij, uspešni raziskovalec epskih snovi, mu je svetoval, naj se primerjalno loti staroruske Povesti o sedmih modrecih (Povest' o semih mudrecah). Murko je sklenil, da preišče njeno zgodovino v vseh slovanskih slovstvih. Izsledil je sedemintrideset ruskih rokopisov te povesti in jih začel prepisovati in primerjati med seboj. Zaradi vestnega iskanja so v Pe-trogradu in po Ruskem o Murku govorili za šalo, da išče osmega modrijana oziroma je to on sam. Spis je izšel leta 1890 pri dunajski akademiji znanosti pod naslovom »Die Geschichte von den sieben Weisen bei den Slaven« in požel občudovanje zahodnih poznaval-
ciiitei 4/wvvi>. yj zej. o CJ^SLK
Matija Murko, profesor v Pragi
cev srednjeveške literature, medtem ko razprava v ruskih znanstvenih krogih ni vzbudila kakšne posebne pozornosti. Izhodišče njegovega raziskovanja pa je bil Aleksander Nikolajevič Pypin z delom: »Očerk literaturnoj istorii starinnyh povestej i skazok rus-skih« in nasploh ruski jezik in slovstvo, zanimalo ga je tudi gledališče in tajna ruska literatura.
Znanstvenodruštvenega življenja ni bilo veliko. Prijetne spomine je ohranil na rusko domače življenje, kjer so se zbirali v salonih na večernih čajankah tudi po deseti uri zvečer in so trajale do jutra. Med seboj so se nagovarjali s krstnim imenom in očetovim krstnim imenom, njega so klicali Matvej Martynovič.
Spoznaval pa je tudi rusko podeželje, odpotoval je skozi Moskvo h grofici Uvarovi v Porečja. Na svojem posestvu je imela bogat muzej in obsežno knjižnico s številnimi rokopisi. Krasno ležeča graščina s parki in vrtovi se mu je zdela rajska. Poleg je stala brezplačna dvorazredna ljudska šola. Grofica, njene hčere in druge dame so izkazovale veliko plemenitost in pomagale pregnancem iz Sibirije. Niti slutil ni, da bo lahko grofici vrnil gostoljubnost, ko je leta 1921 pobegnila v Jugoslavijo. Veliko časa je preživela v kopališču Dobrna pri Celju, kjer je našla tudi večni počitek.
Odpotoval je skozi Moskvo na Volgo, da bi videl rusko zemljo in ljudstvo na obeh bregovih največjega veletoka v Evropi. Potem se je vrnil za pol leta nazaj v Moskvo, da je študiral bogate rokopisne zaklade knjižnic in spoznaval rusko življenje. Sčasoma je tudi razumel, da je Moskva v številnih znamenitostih pred evropskim Petrogradom. Našel je tudi dvajset rokopisov »Povesti o sedmih modrijanih« in se seznanil s pomembnimi slavisti in filologi Šahmatovom, Ščepkinom, Ljupu-novim in Korševim, ki je prevedel Prešernove pesmi v ruščino.
Službovanje na Dunaju
Na Dunaju se je zaposlil na zunanjem ministrstvu s prvim julijem 1889 kot poročevalec o slovanskih listih za mesečno plačo 100 goldinarjev. Vladni poročevalski odbor je moral seznanjati o dogajanju v Rusiji, na Poljskem in v Bolgariji, povrh pa je dodobra osvojil te jezike. V znanstveno in meščansko družbo je imel lahek
1VS. jv ■ ..
DIE BEDEUTUNG1 r/ff DER REFORMATION UND GEGENREFORMATION FÜR »AS GEISTIGE LEGEN DER SÜDSLAVEN
UND GEGENREFORMATION FÜR DAS GEISTIGE LEREN DER SÜDSLAVEN

Dr. M. MUHKO,_
™*r Ho-L.
PHA'! I D HhllihXHJii:ii : ruh -6-m.i n'.irtrtJ r\TK . n
"|7|| i Ii , ■ II ||.|| I
PK.ut1 r.'- ii H KU
!K [III	I I II'► II
hl' j;.r-ir .rr'.i-i'i m
Vir: http://www-gewi.uni-graz.at
Prof. dr. Vatroslav Oblak (rojen 1864 v Celju, umrl 1896)
Matija Murko: Pomen reformacije in protireformacije za duhovno življenje južnih Slovanov
dostop. Veliko se je družil z drugimi učenjaki, včlanjen je bil v dunajsko družbo, ki se je imenovala »Wiedehopfen« (vodebi). Po naključju je postal v svojem štiridesetem letu planinec in nadarjen plezalec. Kasneje je do prve svetovne vojne obiskoval slovenske Alpe, svojo mlado soprogo je celo vodil na Ojstrico, Grintovec in na Triglav. Udeleževal se je tudi dogodkov v »Slovenskem klubu«, v katerem je pogosto predaval Josip Stritar.
V raznih ministrstvih in uradih so imeli Slovenci odlične zastopnike. Pomemben mož je bil samozavestni dr. Turner, mednarodni strokovnjak dr. Ivan Žolger iz okolice Slovenske Bistrice, kasnejši prvi slovenski in jugoslovanski avstrijski minister brez listnice, ki ga je vzljubil sam prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Murko je kot član Slovanske besede omogočil mnogim slovenskim in hrvaškim študentom, da so prihajali z brezplačnimi vstopnicami na plesne večere in zabave Slovanske besede. Postal je središče in duša slovenskega in slovanskega društvenega življenja. Zlasti mu je pri tem dobro služilo praktično znanje skoraj vseh slovanskih jezikov, v katerih je tudi pisal.
Po Levstiku, Stritarju in Levcu je odprl novo poglavje v preučevanju in vrednotenju Prešerna. Že 1890 je ob Prešernovi devetdeseti obletnici rojstva v dunajskem slavnostnem govoru opozoril, da se je učil Prešeren pri grških in rimskih klasikih, je pa ostal v svojem pesništvu samostalen in izviren, zato ga ni moč uvrstiti v nobeno pesniško šolo.
Češkoslovanska narodopisna razstava v Pragi 1895 ga je vzpodbudila, da se je odločno obrnil k etnografskemu delu kot svoji drugi poglavitni znanstveni stroki. O razstavi, ki je bila odprta od 15.
maja do 23. oktobra 1895, je napisal več poročil in ocen. V razpravi v »Naukih za Slovence« je razvil podroben načrt, kako naj se pri nas organizira etnografski študij. Spis pomeni prelom v zgodovini slovenskega narodopisja, saj je v njem zavrgel romantično teorijo in stopil na realna tla.
Kmalu se mu je ponudila priložnost poučevati ruščino. Med letoma 1892 in 1896 je poučeval slovenščino na gimnaziji Terezia-na dva plemiča s Kranjskega. Od leta 1891 do 1899 je na Javnem učilišču za orientalske jezike predaval ruščino. To mu je pripomoglo, da je imel v letih od 1896 do 1902 tudi stolico za ruski jezik na konzularni akademiji. Leta 1897 se je na dunajski univerzi habili-tiral z nastopnim predavanjem v nemščini »Die ersten Schritte des russischen Romans« (Prvi koraki ruskega romana). S tem je razširil svoje znanje tudi na novejšo književnost, s katero se Miklošič ni želel ukvarjati že zaradi obsežnega dela »Primerjalne slovnice slovanskih jezikov«, s katero si je pridobil sloves največjega slovni-čarja 19. stoletja.
Leta 1899 je izdal Murko v slovenščini veliko monografijo o Vatroslavu Oblaku, nadarjenemu slovenskemu filologu, ki si je zaslužil prvo stolico slovenščine na univerzi v Gradcu. V habilitacijskem predavanju je predstavil začetke ruskega romana s filolo-ško metodo, kako si predstavlja primerjalno slovansko slovstveno zgodovino. Hrepenel pa je tudi po odhodu z ministrstva. Po habilitaciji pa se med novim docentom in Jagicem sodelovanje ni tako krepilo, kot je Murko pričakoval. Jagicu predvsem ni ugajal Murkov družbeni in društveni temperament, pridružila pa sta se tudi različna politična in nacionalna gledanja na naloge dunajske slavistike.
Nadaljevanje prihodnjič
Vir: arhiv
Vir: KIP
Na valovih časa
Piše: Dani Zorko • Po poteh Evrope (8.)
Holandija
Poseben stil življenja imajo ti Nizozemci. Vse vasice so tlakovane in zgrajene z rdečo opeko, na vseh oknih kraljuje ogromno cvetlic, kamorkoli greš, pa je zgrajenih ogromno kolesarskih poti. Vse vasice so prepredene z vodnimi kanali in mlini na veter. Nemara največ teh mlinov na enem mestu pa se nahaja v Kinder-dijku, kjer jih je čez dvajset, vsako prvo soboto v mesecu pa jih zaženejo vse naenkrat. Seveda več ne služijo svojemu osnovnemu namenu, večino pa jih ob pomanjkanju vetra poganjajo tudi vodni kanali.
V bližnji trgovini so prodajali cokle. To je pri njih v poseb-
nih časteh, da izdelujejo lesene cokle vsem možnih barv in vzorcev. Zraven so imeli tudi lesene tulipane, če je slučajno kdo vzel zraven svojo boljšo polovico, da so se ji zasvetile oči. Ne vem sicer, iz katerega lesa so bili ti cokli izdelani, bili pa so pregrešno dragi. Ko sem nekaj glede tega pripomnil nekemu poslovodji, me je potegnil na stran in mi skrivoma povedal, da mi lahko pri nekem handlarju zrihta ceneje, če bi jih vzel več parov. Čisto po balkansko. Pa sem ga hitro pomiril, da teh cokel ne potrebujem tako nujno ...
Poseben pečat je na nas pustil ribiški kraj Delft, kjer
Foto: Dani Zorko
Mlini na veter v Kinderdijku
si na vsakem koraku moral iti čez mostiček in je narahlo spominjal na Benetke. Umirjeno mestece zaživi ob različnih ribiških prireditvah in ob koncu ribiške sezone, zdaj pa se je zdelo nekoliko prazno. Le streljaj stran pa se nahaja mesto, ki je nam veliko bolj znano, vendar ne zaradi preveč prijetnih zadev. Den Haag je nam najbolj znan po Mednarodnem kazenskem sodišču za bivšo Jugoslavijo, ki je bilo ustanovljeno zgolj za ta namen. Kljub temu da je glavno mesto Amsterdam, se v Haagu nahajajo tudi vlada, parlament, sedež sodišča ter vsa diplomatska predstavništva. Saj, ko se je človek malce sprehodil po mestu, so z vsake bajte visele različne zastave, pa najbrž ne zaradi različnih narodnosti kaznjencev. V predelu Haaga, ki se imenuje Scheveningen, pa stoji nič kaj zavidanja vreden zapor različnih vojnih zločincev z območja naše bivše države. Celoten kompleks je res ogromen, zidovi so res visoki, nas pa je veljalo precej časa, preden smo obhodili eno stran. Pri tem ne gre za to, da bi bilo tam tako veliko obsojencev, ampak ima vsak tako luksuzne prostore, kot da bi bil v hotelu, saj so vsi prej zasedali visoke politične in vojaške položaje in zato jim menda pripada celotno stano-
Kupite cokle po »ugodni« ceni!
Foto: Dani Zorko
Foto: Dani zorko Utrujeni Štajerec si je kar ulegel ...
vanje v zaporu, mar ne? Pokojni srbski voditelj Miloševič naj bi imel v tem zaporu celo privaten fitnes center ...
Čeprav je Nizozemska pomorska dežela, pa nikoli ni bila znana po lepih in vrhunskih plažah. Na Nizozemskem se nahaja tudi največje svetovno pristanišče Rotterdam, veliko obale pa so preuredili v t. i. polderje, obdelovalne površine, ki so jih iztrgali morju in izsušili. Zato je bilo za nas nemajhno presenečenje, da smo v Scheveningenu odkrili tudi ogromno peščeno plažo. Pa ne, da imajo zaporniki poleg vseh ugodnosti tudi svojo plažo? Ta bi bila pa krepka . Bilo je že proti koncu poletja, ko so vetrovi začeli povzročati visoke valove, zato ni bilo več za kopati, ampak so plažo okupirali surferji. Človek se je počutil kot v Braziliji, za piko na i pa smo odkrili še restavracijo v 'tropskem' stilu, imenovano Copacabana. Nimaš kaj, izkazali so se.
Spotoma smo se ustavili tudi v Madurodamu, ki predstavlja neko nemško mesto v merilu 1:25. Jaz sem sicer počakal zunaj, pa tudi Martin in Vida sta se hitro vrnila, saj so že zapirali .
Kamp smo si poiskali po nasvetu neke domačinke nekaj kilometrov iz Haaga, ki nam je narisala celo zemljevid. Bilo je pravzaprav kopališče, z dolgim jezikom pa sem nam priboril še kuhinjo z grilom in do konca zbil ceno prenočišča. Na recepciji je delalo res luštno dekle, ki smo ga sicer malce zmedli, da je na koncu pristalo na ceno 7 evrov. Za vse tri seveda. Lahko smo uporabljali bazen, njihove kopalnice in tuše ter vse ostale 'klubske' prostore, če bi bilo potrebno. Tako poceni še nikjer nisem spal.
Kampi so večinoma postavljeni daleč od naselij, ta je pa bil dokaj blizu centra kraja, zato smo udarili še večerni sprehod, dokler se še ni uli-lo. Zanimivo je bilo to, da je večina hiš pridičnih in da vse njihove dnevne sobe gledajo na glavno cesto, ker pa nimajo zaves, lahko nemoteno skozi okno buljiš noter. In ne pustijo se motiti. Nam je bilo včasih kar nerodno, ko smo hodili in so nas videli ven. Neka gospa srednjih let je hodila kar gola po hiši in moral si se kar zadržati, da nisi oči napopal na okno. Blagor sosedu .
Nadaljevanje prihodnjič
Torek, 13. marec Danes goduje Kristina.
1781	je nemški opazovalec zvezd William Herschel odkril planet Uran. 1928 je pri Los Angelesu v ZDA popustil velikanski jez. Umrlo je 400 ljudi.
1969 je začela veljati konvencija o odpravi vseh razlik rasnega razlikovanja.
1979 so države Evropske skupnosti uvedle skupno obračunsko denarno enoto eku, ki je sčasoma postala današnji evro. 1990 so v SZ odpravili z ustavo določeno vodilno vlogo Komunistične partije.
2001 so potrdili v Franciji prvi primer slinavke in parkljevke v celinski Evropi.
Sreda, 14. marec Danes goduje Matilda.
1804 se je rodil avstrijski skladatelj Johann Strauss starejši, ki je skladal predvsem polke in koračnice. 1823 se je rodil francoski pesnik Theodore Banville. 1835 se je rodil italijanski astronom in senator Giovanni Virginio Schia-parelli, ki je s poročili o skupinah ravnih črt na Marsu povzročil ugibanje o morebitnem obstoju življenja na tem planetu. 1847 se je rodil brazilski romantični pesnik Antonio de Castro Alves, ki so mu zaradi naklonjenosti abolicionizmu nadeli vzdevek Pesnik sužnjev.
1854 se je rodil nemški bakteriolog, utemeljitelj moderne kemoterapije Paul Erlich.
1879 se je rodil v Ulmu židovskim staršem nemško-ameriški fizik Albert Einstein, ki velja za največjega fizika po Isaacu Newtonu. Četrtek, 15. marec Danes goduje Klemen.
Danes je svetovni dan potrošnikov.
587 pr.n.š. je babilonski kralj Nebukadnezar zavzel Jeruzalem. Babi-lonci so do temeljev porušili Salamonov tempelj, okoli 120.000 prebivalcev pa odpeljali v suženjstvo.
44 pr.n.š. so ubili rimskega vojskovodjo in diktatorja Gaj Julija Cezarja.
1856 Hara Takaši, japonski politik, ministrski predsednik v letih 1918 in 1921, ki je v politično življenje na Japonskem kot temeljno institucijo uvedel politično stranko.
1867 je nova ogrska vlada pod vodstvom grofa Gyule Andrassyja prisegla zvestobo cesarju Francu Jožefu I. S tem so se končala pogajanja o poravnavi med Avstrijo in Ogrsko.
1895 je v gledališču v Neaplju prvič javno nastopil devetnajstletni Enrico Caruso.
1930 so v SZ so uradno prepovedali zapiranje cerkva. Tako je Stalin
začasno popustil s preganjanjem ruske pravoslavne cerkve.
1936 je človek prvič poletel na smučeh čez 100 m. To je dosegel v
Planici avstrijski skakalec Sepp Bradl s 101 metrom.
Na valovih časa
Petek, 16. marec
Danes goduje Hilarij.
1521 je portugalski pomorščak Magellan odkril Filipinsko otočje. 1750 se je rodila nemška astronomka Lukretia Karolina Herschel, ki je odkrila osem kometov in več meglic. Bila je sestra prav tako slavnega Fredericka Herschla.
1771 se je rodil francoski slikar Antoine-Jean Gros, znan po svojem ciklu o Napoleonovih junaštvih.
1789 se je rodil se je nemški fizik Georg Ohm. Njegovo največje odkritje je zakon, po katerem je jakost toka skozi prevodnik sorazmerna z razliko napetosti in obratno sorazmerna z upornostjo. 1878 se je rodil šah Reza Pahlavi, s pravim imenom Reza Khan. Leta 1925 je postal iranski šah in prenovil Iran. Sobota, 17. marec Danes goduje Jerica.
180 je nekje ob Donavi med svojimi vojaki po enem tednu bolezni za kugo umrl rimski cesar Mark Avrelij. Bil je na enem izmed svojih pohodov proti barbarom.
1782	je umrl švicarski matematik Daniel Bernoulli. Rodil se je 9. februarja 1700. Raziskoval je zvezo med tlakom in hitrostjo gibajočih se tekočin.
1785	se je rodil italijanski romantični pesnik in pisatelj Alessandro Manzoni.
1834 se je rodil nemški izumitelj avtomobila Gottlieb Wilhelm Daimler.
1894 se je rodil sovjetski državnik Nikita Sergejevič Hruščov. Umrl je 11. septembra 1971. Nedelja, 18. marec Danes goduje Edvard.
1786	se je rodil angleški amaterski optik Joseph Jackson Uster, ki je izpopolnil leče v objektivu mikroskopa in ta instrument povzdignil v resno znanstveno orodje.
1798 se je rodil ameriški politični filozof in pravnik Francis Lieber, najbolj znan po »vojnih zakonih«, na podlagi katerih so pozneje nastale konvencije o bojevanju.
1844 se je rodil ruski skladatelj Nikolaj Rimski Korsakov. 1858 se je rodil nemški inženir in izumitelj Rudolf Diesel. 1903 je francoska vlada razpustila vse cerkvene redove. Ponedeljek, 19. marec Danes goduje Jožef. Danes je svetovni dan pripovedništva. 1314 so kot heretika sežgali na grmadi Jacquesa de Molayja, zadnjega velikega mojstra viteškega meniškega reda templjarjev. 1534 se je rodil na Kanarskih otokih portugalski jezuit Jose de Anchie-ta, ki so ga občudovali kot pesnika, dramatika in učenjaka. 1601 se je rodil španski slikar, kipar in arhitekt Alonso Cano, ki ga pogosto imenujejo tudi Španski Michelangelo. 1628 so Britanci ustanovili v Severni Ameriki kolonijo Massachusetts, ki je danes ena od 50 ameriških zveznih držav. 1813 se je rodil eden najbolj znanih raziskovalcev južne Afrike, škotski zdravnik in misijonar David Livingstone. Mrtvega so našli 1. maja 1873.
1815 je Dunajski kongres sprejel osnovna določila o diplomaciji, ki z nekaterimi popravki veljajo še danes.
Moje cvetje • Miša Pušenjak,
specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Še vedno obrezujemo
Pomlad je že na poti k nam, naznanjajo jo tudi zvončki in trobentice, ki krasijo spomladanske travnike. V pretekli številki ste lahko prebrali nekaj splošnega o obrezovanju okrasnih rastlin, danes pa se bomo posvetili nekaterim posameznim lepoticam.
Sivka vedno bolj priljubljena
Sivka je vedno bolj priljubljena tudi na naših vrtovih. To je izredno skromna trajnica, ki zahteva samo veliko sonca in nekaj malega naše nege. Prekrasna je na okrasnih gredicah, lahko jo sadimo na skalnjake, mnogi jo priporočajo kot obrobo ob gredicah z vrtnicami, zato je seveda vedno bolj iskana. Če želite, da bo ostala ves čas lepo oblikovana, polno cvetoča, je sivko treba rezati in to dvakrat na leto. Zdaj, spomladi, jo porežemo skoraj do tal. Pustimo samo 20 - 30 cm stebel. To seveda velja za tiste rastline, ki še niso olesenele. Starejše rastline, ki jih niste rezali, porežite vse do lesa. Iz lesenih delov se namreč slabo obrašča. Po rezi sivko okopljemo in okoli nje v tla zadelamo nekaj domačega komposta. Pri tem ne pretiravajte, saj sivka ne zahteva veliko hranil.
Po cvetenju pa je treba sivko ponovno porezati, takrat odrežemo le novo rast in okrajšamo poganjke za 20 cm. Ta dolžina je seveda odvisna od velikosti rastline. Če jo želite pomladiti, potem se je treba dela lotiti previdno. V prvem letu jo porežite vse do lesa, po cvetenju pa tako, da boste pokraj-šali novo rast in je pustili samo kakšen centimeter. Naslednje leto spomladi zarežite globlje v les, ven-
Zdravstveni nasveti - homeopatija
Bolečine v želodcu (3. del)
Homeopatsko zdravilo Pulsatilla - KOSMATINEC svetujemo, ko ima bolnik odpor do mastne in tople hrane. Približno uro po jedi se pojavi bolečina v želodcu (kot bi pojedel kamenje). Ima napet, napihnjen in boleč trebuh. V želodcu mu kruli in se mu spahuje. Bolnik je jokav in si želi pozornosti. Poslabšanje se pojavi zvečer v toplem prostoru ali ob uživanju mastne, težko prebavljive hrane. Izboljšanje prinese umirjeno gibanje na svežem zraku.
Phosphorus - FOSFOR izberemo, ko ima bolnik pekoč občutek v želodcu in željo po večjih količinah hladne pijače, ki trenutno
olajša bolečine. Želi si tudi hrane. Bolniku je slabo, bruha, spahuje se mu po kislem, hrana pa se vrača nazaj v usta. Stanje se poslabša zvečer, izboljša pa v temi in s pitjem mrzle pijače.
Homeopatsko zdravilo Ipecacuanha - IPEKA-KUANA svetujemo v primerih, ko se slabost pri bolniku pojavi nenadoma in kljub neprestanemu bruhanju ne preneha. Slabost spremlja močno sli-njenje. Bolnik ima vetrove in zbadajoče krče v višini popka ter ostre bolečine v trebuhu od leve proti desni. Stanje se poslabša že ob najmanjšem gibu in ob vlažni toploti.
Foto: Črtomir Goznik
Stanislava Novak, mag. farm.
Antimonium crudum -ANTIMONIT je homeopat-sko zdravilo, primerno za bolnike, ki imajo prebavne težave zaradi preobilnega obroka (npr. otroci, ki so pojedli preveč kisle hrane ali odrasli, ki so pojedli preveč kruha in peciva). Imajo obložen bel jezik, zadah, lepljiva usta. Pojavita se slabost in spahovanje. Bolnik ima občutek davljenja. Gre za osebe, ki se na šok in čustvene težave odzivajo s prenajedanjem in bolečinami v želodcu. So vzkipljive in trmaste. Poslabšanje se pojavi po jedi (pikantna, kisla, grenka hrana, kruh, pecivo ...), izboljšanje pa prinese svež zrak, počitek, topla kopel. Stanislava Novak, mag. farm. Lekarne Ptuj - Lekarna Breg
Foto: Miša Pušenjak
dar samo polovico poganjkov, polovico pa pustite nove rasti. Počasi vsako leto zarežemo globlje v les, pri tem pa grmiček lepo oblikujemo.
Klematisi oz. sroboti nekoliko zapletenejši
Ob sajenju srobote sadimo globlje, kot so posajeni v lončkih. Zagotoviti jim moramo osenčeno koreninsko grudi, nadzemnemu delu pa veliko sonca. Starejše rastline zdaj spomladi okopljemo in dodamo svež kompost, to je zanje najidealnejše gnojilo.
Nekoč smo jih delili v tri skupine za obrezovanje, danes pa samo še v dve. Prva cveti spomladi in zgodaj poleti, običajno se močno obrašča tudi s tal. To skupino zgodaj spomladi porežemo dokaj nizko. V prvem letu po sajenju jo okrajšamo do 30 cm nad tlemi. V naslednjih letih odstranimo šibke poganjke, močnejše pa okrajšamo za 20 cm ali po potrebi. Po rezi jih privežemo ob oporo in pognojimo.
Druga skupina srobotov cveti v drugi polovici poletja ali pa cveti dvakrat na leto. Teh skoraj ne režemo, lahko samo odstranimo od zime poškodovane poganjke, pokrajšamo stranske poganjke in jih privežemo ob oporo.
Metuljnik ali budleja poleti privabi lepe metulje
Metuljnica je lepa, poleti cvetoča rastlina, ki vedno cveti na novih poganjkih. Zelo primerna je za prosto rastoče žive meje. Ne potrebuje veliko rezi. Zdaj spomladi jo po potrebi razredčimo. Izrežemo vse zelo stare, skrivenčene ali poškodovane veje in pustimo pet do sedem močnih vej, enakomerno razporejenih v krog. Te veje potem okrajšamo za tretjino ali celo polovico, da se bo iz njih razvilo kar največ enoletnih vej. Po prvem cvetenju od-režemo odcvetele cvetove in to počnemo vse do začetka septembra.
Poletni, vrtni hibiskus
Tudi ta poleti cvetoči grm je zelo skromen in ne potrebuje veliko naše nege. Mladim rastlinam lahko okrajšamo predolge enoletne poganjke, starejše rastline pa samo po potrebi razredčimo, odstranimo poškodovane in polomljene veje.
Glicinija (pravilneje: wisteria) zahteva pozornost dvakrat letno
Lepo cvetoče glicinije so že od nekdaj nekaj posebnega v zgodnji spomladi. Naj že v začetku povem dvoje: polne cvetja so vedno samo modre glicinije. Belo in roza cvetoče nikoli ne cvetijo tako bujno. Glicinija je hitro rastoča bujna plezalka. Pri njej je treba biti previden zato, ker so njeni poganjki sprva nežni, zelo tanki in zeleni, v letu dni pa se spremenijo v debelo, žilavo vejo, ki pod sabo lomi vse. Zato je treba preprečiti, da bi mladi poganjki lezli pod deske, streho, tram ali
kaj podobnega (na primer klima napravo), da ne bo zaradi nje škode. Druga slaba lastnost glicinije je, da liste odmetava skoraj celo poletje. Če sodite med tiste, ki imajo metlo v roki vsak dan, potem si glicinije nikakor ne omislite. Njena največja prednost ob prelepem cvetenju in prekrasnem vonju v tem času pa je, da zelo hitro naredi senco na vsaki opori.
Glicinijo režemo dvakrat letno. Zdaj, spomladi, porežemo vse stranske poganjke na 2 - 3 očesa oziroma popke; to pomeni, da jo kar dobro po-krajšamo. Po cvetenju pa vse nove poganjke ponovno pokrajšamo; takrat pustimo 5-7 očes, popkov oz. listov. Ta druga rez je zelo pomembna, saj brez nje rastlina slabše cveti. Pogosto pa po drugi rezi zacveti še enkrat, tokrat manj bujno. Tudi po tem cvetenju okrajšamo nove poganjke.
Okrasne trave nepogrešljive na sončnih gredicah
Vesela sem, ko vidim, da smo se le navadili in okrasnih trav ne režemo v jeseni. Z rezjo njihov koreninski sistem izpostavimo zimskemu mrazu in pogosto rastline potem spomladi ne poženejo tako, kot bi si želeli.
Zdaj pa je že čas, da odstranimo vse suhe liste, saj se pod njimi že počasi kažejo novi listi. Po rezi tla okoli rastline okopljemo in potresemo s svežim kompostom. Če komposta nimate, lahko namesto njega potresete tudi kar zemljo za sajenje balkonskih in sobnih rastlin. To je tudi vse, kar trave zahtevajo od nas.
Vrtnic še ne režemo
Ker vrtnic še ne režemo, o njih danes še nisem nič zapisala. Ne bojte se, vrtnice lahko režemo tudi še takrat, ko že vidimo nove poganjke. Pravzaprav je rez takrat lažja in enostavnejša. Svetujem pa, da ob zimskem varstvu sadnega drevja ali vinske trte poskrbite tudi za svoje vrtnice. Vsekakor pa jih lahko okopljete, pognojite, potem pa tla okoli njih zaščitite z lubjem ali narezanim vejevjem z drugih rastlin na vrtu, ki ste jih že porezali. Vrtnice režemo takrat, ko opazimo prve odprte cvetove forzicij, ali tik pred tem.
Midva • Zakonski in družinski center
Težave z najstnikom
Sin je star 16 let in včasih razmišljam, da bi ga pognala skozi vrata. Včasih je prijazen in imaš občutek, da je najbolj zlat otrok na svetu, danes pa je od besa polomil kuhinjsko mizo, tako da bomo sedaj verjetno jedli na tleh. Da o pospravljanju sobe sploh ne govorim - kot da smo prišli v ... Skratka njegovo vedenje je obupno in nikoli ne veš, kakšen bo stopil skozi vrata. Mož se z njim noče ukvarjati, pravi, da sem za vse kriva jaz in moje popuščanje. Kaj lahko naredim?
Lepo pozdravljeni!
Nihanje razpoloženja pri vašem šestnajst letnem sinu, je odsev najstništva in iskanja sebe. V tem obdobju prihaja do drugega kritičnega zorenja možganov, zato je pot skozi ta leta zahtevna tako za vas kot zanj. Prvo kritično obdobje zorenja možganov je v času dveh let in najverjetneje se še spomnite vseh tistih ne-jev in metanja po tleh za dosego svojega cilja. Nikakor pa to, da je najstnik, ne upravičuje njegovega nasilnega vedenja. Še vedno ste vi mama in nujno je, da mu skupaj z očetom postavite meje. Z možem pri vzgoji sodelujta, preberita kakšno knjigo o tem obdobju in se pogovarjajta. Bolj kot kadarkoli prej vajin sin sedaj potrebuje vajino trdnost in odločnost. Dogovorite se za posledice njegovega negativ-
nega vedenja in se jih držite. Hkrati pa ga pohvalita za vse pozitivno, kar opazita v njegovem vedenju. Ko bo imel prijazen dan, mu povejte, da vam veliko pomeni, da je prijazen in da verjamete vanj. Predvsem pa pohvalita vsak napredek in vsak trud, ki ga bo vložil v spremembo svojega vedenja. Poma-gajta mu z zgledom, naučita ga regulirati neprimerno vedenje, sicer ga bo učilo življenje, za kar pa bo verjetno plačal dražjo ceno, saj vi veste, da lekcije v življenju velikokrat niso rav-
Vaša vprašanja s področja partnerstva in starševstva so dobrodošla na midva.zdc@ siol.net. Če se ne strinjate, da kljub varstvu vaših osebnih podatkov odgovor objavimo v časopisu, nam to sporočite.
no prizanesljive. Poskušajte se umiriti, kritizirajte in vpijte čim manj, najbolje pa, da sploh prenehate. Otroci v tem obdobju so zelo občutljivi na vsako negativno kritiko in zelo jim godi pohvala, čeravno vam bodo z vedenjem dali vedeti, da govorite bedarije, in se delali, kot da vas ne poslušajo. Oče naj se potrudi, da najdeta nek skupni interes, kjer se bosta lahko družila in pogovarjala. Lahko pa obiščete naš center, kjer vam bomo pomagali vzpostaviti bolj funkcionalen komunikacijski družinski sistem.
Sin je neobvladljiv, ker imata vidva občutek, da ga ne obvladata. Umirite se v sebi in pojdite v odnos z njim z držo, da ste vi mama in da ste vidva z možem tista, ki vodita družino, pri čemer je pomembno, da vzpostavita enako mnenje, brez nasprotovanj pred sinom, in se drug drugega podpirata pri starševstvu. Vidva torej postavljata pravila. Samo svojo držo spremenite in že to bo vplivalo na njegovo vedenje. Ko boste vi odločno in jasno izrazili, kaj želite od njega, se bo tudi on umiril, s tem pa bo prejel dober zgled in odločnost, ki mu bo koristila v njegovem življenju.
Vse dobro vam želim v prihodnje.
Sabina Stanovnik
www.midva.si
S svetovne
g/asbene
scene
Per Geesle in Marie Fre-driksson sestavljata svetovno znan švedski duet Roxete, ki je po legendarni zasedbi ABBA daleč najboljši izvozni glasbeni artikel te skandinavske države. Največje uspehe sta dosegla ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Kdo se ne spomni uspešnic, kot so "It must have been Love", "The Look", "Listen to Your Heart", "Dangerous", "Joyride", "How do you do!?", "Fading Like a Flower", "Spending My Time", "Crash! Boom! Bang!" in "Sleeping in My Car". Leta 2003 sta se umaknila s svetovne glasbene scene, a sta se v letu 2009 znova vrnila in lani izdala album "Charm School". Pred dnevi pa sta s skladbo "It's Possible" napovedala svoj novi, že deveti studijski album "Travelling". Na albumu, ki bi naj izšel 26. marca, bo 15
novih skladb.
®®®
Pred dnevi je izšel novi, že težko pričakovani album le-
, , ,'/ ,
Foto: wordpress.com
Roxete
gendarnega ameriškega glasbenika, 62-letnega Brucea Springsteena. To je že 17. studijski izdelek tega popularnega izvajalca in nosi naslov "Wrecking Ball". Springsteen je nanj uvrstil 11 novih skladb, po svetovnih radijskih postajah pa ga že uspešno na-javlja s prvim singlom "We Take Care of Our Own". Pevec, ki je znan pod vzdevkom The Boss, se bo skupaj s svojo spremljevalno zasedbo The E-Street Band letos odpravil tudi na veliko svetovno koncertno turnejo.
Večmesečnega ugibanja o
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	WE ARE YOUNG - Fun ft. Janelle Monae
2.	STRONGER - Kelly Clarkson
3.	SET FIRE TO THE RAIN - Adele
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - Gotye ft. Kimbra
2.	ROCKSTAR - Dappy ft. Brian May
3.	NEXT TO ME - Emeli Sande
NEMČIJA
1.	AI SE EU TE PEGO - Michel Telo
2.	SHE DOESN'T MIND - Sean Paul
3.	STANDING STILL - Roman Lob
tem, kdo bo letos zastopal Veliko Britanijo na Eurosongu, je konec. Britanci so na veliko začudenje mnogih odkrili, da bo njihov letošnji predstavnik legendarni, danes že 75-letni pevec Engelbert Humper-dinck, ne pa dekliška zasedba Atomic Kitten, kot se je ugibalo sprva. Mnenja o tej odločitvi so sila različna, nekateri kritiki so se na odločitev odzvali negativno, saj bo Humper-dinck najstarejši udeležencev Eurosonga, svoj zadnji hit pa je ustvaril daljnega leta 1972, pač drugi pa so prepričani, da ima pevec dovolj izkušenj, da bo uspešno opravil svoj nastop pred 120-milijonskim avditorijem. Engelbert Hum-perdinck je v svoji dolgoletni karieri prodal več kot 150 milijonov albumov, najbolj pa ga poznamo po njegovi nepozabni uspešnici "Release Me". ®®®
Po treh letih premora se na glasbeno sceno vrača popularna britanska ženska pop skupina Girls Aloud. Za naslednje leto, ko bo skupina praznovala desetletnico svojega delovanja, pa dekleta že napovedujejo nove skladbe in veliko svetovno glasbeno turnejo. V letu 2009 so se dekleta odločila za premor, ki pa je zaradi samostojnih projektov članic te zasedbe trajal vse do letos. Nekatere članice zasedbe - Cheryl Cole, Nicola
Roberts in Nadine Coyle - so izdale solo albume, preostali dve članici Kimberley Walsh in Sarah Harding pa sta se preizkusili v filmskih vodah.
® ® ®
Kot smo že poročali, legendarna britanska skupina The Rolling Stones letos praznuje 50-letnico svojega izjemno uspešnega delovanja. Mick Jagger in preostali člani zasedbe bodo jubilej obeležili na različne načine. Prvi dogodek v nizu bo izdaja albuma fotografij z naslovom "The Rolling Stones: 50". Izšel bo 12. julija 2012, točno 50 let po tem, ko je skupina prvič nastopila v londonskem klubu Marquee na Oxford Streetu. Album bo vseboval 700 fotografij in ilustracij, ki so bile v glavnem objavljene v britanskem časniku
Daily Mirror.
®@®
Popularna britanska pevka Adele je s svojim albumom "21" že 23 tednov na prvem mestu uradne ameriške glasbene lestvice albumov Billboard 200. Samo v zadnjem tednu so prodali kar 247.000 izvodov njenega drugega studijskega izdelka. Edini glasbenik v zgodovini, ki je zaenkrat presegel ta neverjetni dosežek, je slavni ameriški glasbenik Prince, ki je bil v letih 1984/85 s svojim albumom "Purple Rain" kar 24 tednov na prvem mestu omenjene lestvice. Adele je samo letos uspela prodati že več kot 2,07 milijona izvodov omenjenega albuma.
®®®
2. marca je svoj okrogli 70. rojstni dan praznoval slavni ameriški pevec Lou Reed. Lewis Allan "Lou" Reed je underground rock glasbenik, ki je svojo glasbeno pot pričel ob koncu šestdesetih kot kitarist in skladatelj zasedbe The Velvet Unerground. V sedemdesetih letih je zapustil zasedbo in pričel uspešno solo kariero ter si sčasoma pridobil kultni status. Njegove največje uspešnice so skladbe "Perfect Day", "Walking on the Wild Side", "Satelite of Love" in številne druge. Nazadnje je skupaj z zasedbo Metallica izdal studijski album "Lulu".
Janko Bezjak
To je to
Naročite
V
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis:
RADIO TEDNIK Ptuj i.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
______________________________________i
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Človek?
Oni dan sem prebral neko novico in nek komentar nanjo, ki mi je dal misliti. In sicer na temo človeka ... Kaj človek oziroma posameznik dandanes sploh je? Kaj v tem svetu sploh pomeni? No, ne ravno veliko. Še človek si te dni težko.
Iznašli smo namreč cel kup izrazov, ki to besedo bolj ali manj elegantno nadomestijo. Danes ste lahko osebek številka štiriindvajset, lahko ste potrošnik, zavarovanec, davkoplačevalec, pacient, kreditojemalec, najemnik in tako naprej. Le človek ne. Saj ne, da bi bil človek kar naenkrat vreden kaj več kot ves ostal živelj; naravi je čisto nepomembno, ali pobere kakega kuščarja ali pa človeka. Gre preprosto za neko mero dostojanstva med nami samimi; med ljudmi. Ampak to je tako ali tako nekaj, kar nima enačbe in je torej kratkomalo za odpis.
Največkrat se na ljudi gleda kot na potrošnike. No, vsaj v tem sistemu. Meri se jih po kupni moči. Koliko se jih da ožeti. Postajamo vse bolj preračunljivi roboti. Tudi nasmeh postaja storitev in ne več preprost izraz naklonjenosti. Nenehno se podpihuje tekmovalnost, tekmovalnost in še enkrat tekmovalnost v dobri veri konkurence in napredka. Vendar tako se ne ustvarja družba, ampak džungla. Človek je le neko utelešenje ekonomske računice, kjer se na koncu potegne črta in se vse izplača. Pa vendar je tu in tam še kdo, ki kdaj kaj preprosto naredi, ne da bi kaj pričakoval. Ekonomisti se začudeno praskajo po beticah in iščejo skrite motive ...
Človek kot tak nima več skoraj nobene vrednosti. Malo še, pa se bomo primerjali po kilaži, kot govedo za zakol. Ali nas med drugim od živali ne loči tudi to, da smo si nadeli dostojanstvo? Zakaj se mu odpovemo tako zlahka? Kar nekoliko žalostno je videti, kako so ljudje dobrodošli samo, dokler plačajo račune, pa niti minute dlje. Kako je gonja za sredstvi za plačilo postala edini življenjski cilj in smisel. In to na svetu, kjer je vsega dovolj in preveč za vse. Ampak na tem svetu je prav tako vse manj pomembno, kaj veš in kaj znaš, velece-njena veščina je biti cool in urban in po zadnji modi. Potem pa morda res tudi vrednosti ni več in si jo je treba nalepiti z imenom kakšnega modnega oblikovalca.
Matic Hriberšek
www. ra d io-ptu ¡. si
l_es t Vi
v NAJ
1. SOME feat. Kii
1EBODY THAT I USED TO KNOW ■ Umbra
2.	AI SE EU TE PEGO - Michel Telo
3.	I WILL ALWAYS LOVE YOU - Whitney Houston
4.	BRIDGE OF LIGHT - Pink
5.	THESE DAYS - Foo Fighters
6.	NEXT TO ME - Emeli Sand
7.	VIDEO GAMES - Lana Del Rey
8.	JUST THE WAY YOU ARE - Dick Brave & The Backbeat
9.	KISS THE STARS - Pixie Lott
10.	DANCE WITH ME TONIGHT - Olly Murs
11.	DOMINO - Jessie J
vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8« 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
Foto: ASV
TOREK
svinjski srčki v omaki, pire krompir, hitro jabolčno
pecivo*
SREDA
narastek iz ohrovta, slanine in krompirja, solata ČETRTEK
krompirjevi cmoki, kompot PETEK
ciplji z zelišči v foliji (glej petkov Št. tednik), krompir
v kosih
SOBOTA
telečja obara, ajdovi žganci NEDELJA
zelenjavna juha, bedra na žaru, krompir v kosih,
zelenjava
PONEDELJEK
kisla repa z začinjenim fižolom
*Hitro jabolčno pecivo
Sestavine za »testo«: 1,5 čajne skodelice naribanih jabolk, 1 čajna skodelica zdroba, 1 čajna skodelica mletih orehov, 1 čajna skodelica sladkorja, 1/2 vrečke pecilnega
praška, 1 vanilijin sladkor, 1 celo jajce, 2 dl hladnega mleka, 1 kavna skodelica olja, preliv: 1 jedilna žlica mleka, 1 jedilna žlica vode, 1 jedilna žlica sladkorja, 1 kavna žlička margarine, 100 g zdrobljene jedilne čokolade.
Zmešaj jabolka, zdrob, orehe, sladkor, pecilni prašek in vanilijin sladkor. Dodaj jajce, mleko in nazadnje olje. Dobljeno maso vlij v pekač velikosti cca 40x25 cm in peci pri 250 stopinjah okrog 15 minut v predhodno ogreti pečici. Preliv pripravite tako, da združite vse sestavine zanj in jih ob mešanju segrevate, dokler se vse ne raztali. S tem prelijte ohlajeno pecivo. (Pecivo lahko ponudite tudi brez preliva.)
**Bedra na žaru
Sestavine: piščančja bedra (ali po želji druge dele piščanca, lahko kar celo piščančjo polovico), olje (najboljše olivno), malo žajblja, rožmarina, soli, popra, muška-tnega oreščka in belega vina.
V posodo dajte olje, sol, poper, muškatni orešček in vino. V to dajte marinirat piščanca nekaj časa, da se vpije okusov. Občasno ga obrnite. Pecite ga na ne prevročem ražnju. Medtem ko se peče, ga od časa do časa premažemo z marinado s pomočjo vejic rožmarina in žajblja, da se piščanec navzame še tega okusa.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Smeh ni greh
POČUTJE
Srečata se dva žeparja. »Kako si kaj?« vpraša prvi. »Kakor se vzame!«
SRAM
Sodnik obravnava obtoženca, ki je ukradel mobilni telefon. »Vas ni sram, da pri vaših letih ukradete mobilni telefon?« »Nič me ni sram. Le zakaj bi me bilo? V mojih mladih letih takih telefon sploh še ni bilo!«
SAMOSTOJNEZ
»Kaj res niste nič pomislili na svojega očeta, ko ste vlomili v banko?« je vprašal sodnik obtoženca.
»Seveda sem, toda enkrat sem hotel delo opraviti sam!«
MISEL
Lastnik trgovine pri tatvini zaloti mladoletnico in ji reče: »Kaj nisi nič pomislila na svoje starše?«
»Sem, pa nisem našla nič primernega zanju!«
ZASLUZEK
»Obtoženi, zakaj si ne omislite kakšnega rednega zaslužka?« »Saj sem si ga, že večkrat, pa me pri tem vedno odkrijejo in pripeljejo k vam.«
URADNA TAJNOST »Obtoženec, kaj ste napisali v pismu, ki ste ga poslali tožnici?« »Ne bom povedal. Tajnost pisnega komuniciranja je zajamčena!«
»Koliko denarja pa ste izsilili od tožnice?«
»Ne bom povedal! To so tajni bančni podatki!« »No, obsojam vas na dve leti zapora brez možnosti predčasnega pogojnega odpusta!« je rekel sodnik.
»Ampak zakaj?« se je začudil obtoženec.
»To je uradna tajnost!« mu je odgovoril sodnik.
LAŽNIVEC
»Zdaj mi je pa že čisto vseeno, kaj mi boste povedali!« se jezi sodnik na obdolženca. »Verjel vam bom ravno nasprotno.« »Kriv sem!« reče obdolženec.
OLAJŠEVALNE OKOLIŠČINE Sodnik vpraša obtoženca, ali lahko navede kakšne olajševalne okoliščine. »Da, gospod sodnik! Prosim, upoštevajte mladost in neizkušenost mojega branilca!«
Štajerski TEDNIK
PREDAL PRI BICIKLU
AM. SODNI URADNIK
BREZČU-TNOST
REŽISER KRAGELJ
BRANKA KRANER
KRAJ BLIZU CELJA
KRADLJIVEC
SILVO KARO
2. MESEC V LETU
NIKELJ
EKSPLOZIJA
NASA PEVKA DEŽMAN
TRATA, RUŠA
BOJAZLJIVKA
CINK
JEDRNATO SPOROČILO
MORSKI PRELIV
PRIPRAVLJENO ŽIVILO
MORSKI NEČLENAR
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PEVEC BARANJA
RDEČI KRIŽ
GLOBOKA NEZAVEST
PETELINJI
EDI SELHAUS
KOSARKAR DANEU
GRŠKA ČRKA
ZDRSNENJE
BUKOV PLOD, ŽIR
■■■■■■ ■■■■■■■■■■■ ■■ ■■■
GORSKE SANI
KORNER
ATA, OČE
MEHKA KOVINA
ZNAČAJ, NARAVA, ČUD
GRŠKA ČRKA
NAČRTNO RAZDELJEVANJE
IVAN LAH
JOKAV OTROK, CMERA
MAZANJE Z OLJEM, OLJENJE
SPLET CVETJA
NRAVOSLOVJE
BOLJŠA ŽENSKA OBLEKA
TATINSKA PTICA
UGANKARSKI SLOVARČEK: ATE = ata, oče, ALOKACIJA = načrtno razdeljevanje, APATIJA = brezčutnost, KALA = okrasna sobna rastlina, tudi škrnicelj, LIBOJE = kraj blizu Celja, OBORA = ograjen pašnik, PRINT = natis, ŠROT = starejši slovenski orodni telovadec (Tine, 1938-).
■e^ejs 'ejaieoi 'e>ma 'oauaA
'Aai!f|o 'oa^oj 'ejpe^oie '¡s^ '¡abju 'jaz '^jpz 'eja 'oa| 'S3 'eiuo^ 'je>ne§!zo 'paj 'uz 'e^uoisod 'ujp 'eu\/ 'jenjqa^ le} 'a[bqn 'ojuai '^jas 'e^iedojs 'zaj 'e|e>| '}iujd 'je|op 'oieqo 'goiuod :ouAoiopoA '3>1NVZId>1 31 A31IS3d
Foto: AŠV
Govori se ...
... da smo končno dočakali, da se bo začelo razlikovati med tistimi, ki delajo, in med onimi, ki samo visijo na socialnih transferjih. Tudi pri ministrstvih in ministrih.
... da Marburžanompri uni-verzijadi ni uspelo (prav jim bodi) samo zato, ker v projektu ni bilo Poetovioncev, kajti v EPK jim je baje uspelo samo zato, ker so bili skupaj z vrlimi Poetovionci (Bravo, naši!).
... da tudi zato ni naključje, da so se člani poetovionskega moškega levjega kluba pobratili z ženskim levjim klubom iz zgoraj omenjene štajerske prestolnice.
... da se kljub dolgoletnipoli-tični karieri ni uresničila napoved slovenskogoriškega klopot-ca, da bo v prvem krogu zmagal njegov kandidat. Še več, njegov kandidat se bo sedaj v drugem krogu meril s kandidatom poslančevih nekdanjih strankarskih kolegov.
. da zadnje poteze prvega moža pri haloški Sv. Barbari
nakazujejo na to, da še zdaleč ne gre le za kulturno, ampak predvsem za nepremičninsko vojno.
. da vse pogostejše anonim-ke v mestni občini poetovionski namigujejo na to, da še zdaleč ne gre le za nepremičninsko, ampak za finančno vojno z mednarodnimi razsežnostmi.
... da si baje marsikateri povprečen Štajerc po tihem želi biti prašič. Tudi zaradi tega, ker baje pri prašiču traja orgazem cele pol ure.
. da so v poetovionskem ke-gljaškem klubu stvari postavljene na glavo: dekleta so izgubila z zadnjimi, fantje pa so premagali vodilne.
Vidi se ...
. da je bil naš časopis zelo bran in iskan že pred tremi desetletji. Tako ga v nekaterih zelo aktualnih družinskih komedijah še danes koristno uporabljajo. In ugotavljajo: že takrat je bilo sranje!
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Tanja Tučič
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokratno fotografijo mačjega prijateljstva je ustvarila Tanja Tučič.
¡0H ¡H V¿>AP
I eBesede.si
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 19.marca, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti.
Ime in priimek:_
Naslov:_
Pošta:_
Nagrado prejme Alen Drevenšek, Podvinci 45, Ptuj.
Iskrice
RADIOPTUJ
89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakpskpp
			2	1	7			
2	1		4		9		7	3
	8						1	
7	2		3		4		6	5
4								7
5	3		1		6		2	4
	9						3	
3	5		9		8		4	1
			5	4	3			
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	VV	©	€€	0
Bk	V	©©	€€€	000
Dvojčka	¥»¥	©©	€	000
Rak	VV	©	€€€	00
Lev	VVV	©©	€	000
Devica	VV	©©©	€€	0
Tehtnica	VVV	©	€€€	00
Škorpijon	V	©©	€€	000
Strelec	VVV	©©©	€	00
Kozorog	VV	©	€€€	0
Vodnar	VVV	©©©	€	00
Ribi	VV	©©©	€€€	0
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 13. marca do 19. marca 2012. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
(Vir: www.pregovor.com)
"kick
»Ce nimaš zdravnika, naj bodo tvoji zdravniki vedra duša, počitek in zmerno življenje.« Latinski pregovor -k-k-k
»Zmernost je eden najboljših zdravnikov.« Julius Lang-
behn
•k-k-k
»Zdrav um v zdravem telesu je kratek, a celovit opis človeka, kije na tem svetu srečen.« John Locke -k-k-k
»Za uspeh v življenju sta pomembni dve pravila: (1) Nikoli ne povej vsega, kar veš; (2)...« Grafit -k-k-k
»Najboljši način, da si zapomniš rojstni dan svoje žene, je, da ga enkrat pozabiš.« E. Joseph Cossman -k-k-k
»Zdravnik mi je napovedal le šest mesecev življenja, ko pa nisem bil zmožen plačati računa, mi je dal še dodatnih šest mesecev.« Walter Matthau -k-k-k
»Zdravnik mi je rekel, da izgledam kot milijon dolarjev - zelen in gubast.« Red Skelton -k-k-k
»Moja žena je najčudovitejša ženska na svetu. Tega ne mislim samo jaz - tudi ona misli tako!« Neznan avtor -k-k-k
»Zakaj je Bog ustvaril najprej moškega, šele nato žensko? Ker si ni želel nasveta, kako naj to naredi.« Neznan
avtor
-k-k-k
»Humor je najdemokratičnejša človeška navada.« Karel
Čapek
Ptuj • Kuharski tečaji „Futer a la carte"
S kuhalnico po svetu
Nezdravo in hitro prehranjevanje študentov smo sprejeli skoraj kot gotovo in nujno dejstvo. Da se stvari lahko z minimalnim vložkom denarja in truda spremenijo, so prepričani v Klubu ptujskih študentov. V ta namen organizirajo kuharske tečaje, v katerih priznani slovenski kuharji predstavljajo značilnosti različnih svetovnih kuhinj. Prvi tečaj, na katerem so udeleženci kuhali mehiške specia-litete, je bil zapolnjen do zadnjega mesta. Študentje pa so bili s svojimi kulinaričnimi dosežki več kot zadovoljni.
Sklopu dogodkov, ki jih organizira Klub ptujskih študentov, se letos pridružuje tudi kuharski tečaj, ki so ga poimenovali Futer a la carte. Od 10. marca do 12. maja bodo udeleženci tečaja vsako soboto kuhali v kuhinji Grand hotela Primus na Ptuju.
Kot pojasnjujejo organizatorji, so se za izvedbo sklopa kuharskih tečajev za študente in dijake odločili, ker želijo mladim ponuditi možnost, da se naučijo osnov kuhanja. Ob tem jim bodo predstavljene značilnosti svetovnih kuhinj skupaj z dostopnimi sestavinami in preprostimi recepti.
»Projekt smo zasnovali na odboru za izobraževanje, saj smo želeli ponuditi nekaj novega, nekaj, kar ima priložnost, da postane tradicionalno. Začetni interes je odličen - čeprav se še projekt ni dobro začel, imamo določene tečaje celo že razprodane,« pojasnjuje ena izmed treh koordinatork projekta Monika Golob. Skupaj z Jasmino Kokol in Brino Solina so dekleta zasnovala projekt in poiskala partnerje, ki jim bodo pomagali pri izvedbi.
»Želimo dokazati, da je lahko tudi prehrana, pripravlje-
na hitro in enostavno, zdrava. Obenem pa se trudimo izbrati dostopne, ne predrage sestavine, saj se zavedamo položaja študentov. V času študija se ne moremo pohvaliti ravno s kuharskimi spretnostmi, zato je ta tečaj vsekakor koristen. Dejstvo je, da s tem projektom začenjamo nekaj povsem novega,« pravi Jasmina Kokol.
Tečaj je zasnovan tako, da kuhar najprej predstavi glavne značilnosti določene kuhinje in se nato skupaj s tečajniki loti dela. Na posameznem tečaju bo do 12 udeležencev, ki bodo kuhali po skupinah, predvidoma 4 do 5 ur, odvisno od zahtevnosti izbranih jedi.
Kuharji bodo udeležence seznanili predvsem z enostavnimi in uporabnimi recepti, ki jih bodo lahko še naprej uporabljali v domači kuhinji. Vsak udeleženec bo prejel tudi recepte, ti pa bodo izdani še v posebni publikaciji. Cena za udeležence za posamezen tečaj za člane KPŠ znaša 10 evrov, za nečlane pa 20 evrov. V ceno je vključeno vodenje tečaja, sestavine za kuhanje, predpasnik in kuharska kapa za enkratno uporabo, poseben predpasnik
Koordinatorki projekta Jasmina Kokol (desno) in Monika Golob.
KPŠ, publikacija zbranih receptov, zaključni piknik za vse udeležence in seveda skuhane specialitete tistega dne.
Že izbira sodelujočih kuharjev obeta zanimivo dogajanje, saj tečajniki jedi pripravljajo s kuharji iz različnih uveljavljenih restavracij. Tako je za izvedbo prvega tečaja, ki so ga izpeljali v soboto in je bil namenjen mehiški kuhinji, bil zadolžen Janko Hribar, šef kuhinje ljubljanske restavracije Joe Penas.
To soboto bo na sporedu francoska kuhinja, naslednji teden pa se selijo v ne tako oddaljeno in po specialitetah do-
Kidričevo • Dobrodelna predstava in likovna razstava
Zbrani prispevki za nakup mamografa
V dvorani restavracije Pan v Kidričevem je bila v nedeljo humanitarna prireditev z brezplačno predstavo Veliki poročni manevri v izvedbi kulturnega društva Grajena; prostovoljne prispevke so namenili zbiranju sredstev za nakup mamografa v ptujski bolnišnici.
Kot je pred predstavo poudaril gostitelj večera Mirko Veselic, direktor Talumove hčerinske družbe Vital, so brezplačno predstavo v počastitev 8. marca, mednarodnega dneva žena, obiskovalkam in njihovim spremljevalcem podarili domači donatorji: skupina Ta-
lum, Občina Kidričevo, podjetji Boxmark in Silkem, Kulturno društvo Grajena in medijski sponzor, družba Radio-Tednik Ptuj. Pred vhodom v dvorano so članice kluba Soroptimist iz Ptuja zbirale prostovoljne prispevke za nakup mamografa v ptujski bolnišnici.
Osnovna šola Videm, Videm pri Ptuju 47, 2284 Videm pri Ptuju, na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96) in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 36/10) objavlja
JAVNI VPIS
novincev v vrtec Videm, Leskovec in Sela za šolsko leto 2012/2013
Starše predšolskih otrok obveščamo, da bo javni vpis novincev za novo šolsko leto 2012/2013 potekal od 15. 03. do 31. 03. 2012 od 8.00 do 14.00 v tajništvu Osnovne šole Videm. Otroke lahko vpišete v vrtec Sonček Videm, v vrtec Mavrica Leskovec in v vrtec Zvezdice Sela.
Vloge za sprejem otroka v vrtec lahko dobite na spletni strani ali na sedežu šole Videm. Oddate jo lahko po pošti ali v tajništvu šole. Starše, ki ste že oddali vloge, pozivamo, da jih osebno ali telefonsko potrdite na telefonsko številko 02 761 94 10 v razpisnem roku.
Štev.: 156/2012 Datum: 27. 2. 2012
Osnovna šola Videm
S komedijo Veliki poročni manevri po predlogi Ivana Bre-šana ter v prevodu in priredbi Tatjane Vaupotič so člani ljubiteljske dramske sekcije KD Grajena poskrbeli, da so se obiskovalci v dvorani neizmerno zabavali, hkrati pa uživali ob dalmatinskem petju, ki je vključeno v predstavo. Predstavo bodo v začetku julija še enkrat
Prireditvenik
Torek, 13. marca
bro poznano Prekmurje. Zadnji marčevski tečaj bodo s kuhalni-co v hotelu Primus odpotovali do priljubljene Kitajske, april pa se pričenja s tradicionalno slovensko kuhinjo. Sledila ji bo angleška kulinarika, na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji grške hrane. Mesec se bo zaključil z raznolikimi italijanskimi specialitetami. Za sladkosnede bo vsekakor zanimiv prvi majski tečaj, ko bodo pripravljali sladice. Letošnji sklop tečajev pa bo zaključen s pravim balkanskim žarom in zaključnim piknikom.
Dženana Kmetec
16:00 Ptuj, apart hiša Term Ptuj: okrogla miza »Invalidnost kot življenje in
zaposlitev«, občina po meri invalidov 17:00 Markovci, OŠ: Glasbeni vrtiljak, 53. območna revija mladinskih pevskih zborov
17:00 Ptuj, Dom krajanov Olge Meglič: brezplačno svetovanje o energetski
učinkovitosti in nepovratnih sredstvih 17:00 Ptuj, mladinski oddelek Knjižnice I. Potrča: igralne ure s knjigo, za otroke od 5. do 10. leta
18:00 Strnišče pri Kidričevem, Galerija FO.VI: odprtje razstave akademskih
slikarjev Jerneja Forbicija in Marike Vicari - Nova dela 19:00 Ptuj, Heliopolis, Prešernova 17: predstavitev knjige Nova resničnost z maginjo Blinkito in Karlom Vizekom, šamansko zvočno popotovanje
Sreda, 14. marca
17:00 Grajena, OŠ: Glasbeni vrtiljak 2012, 53. območna revija mladinskih pevskih zborov
17:00 Makole, Dom krajanov: 32. območno srečanje otroških folklornih skupin 19:30 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: 4. abonmajski koncert Arsane, srečanje dveh virtuozov, Borut Zagoranski - harmonika in Ashkok Klauda - violončelo
Četrtek, 15. marca
09:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Aja Zamole Sharlatanus Maximus za šole in izven
17:00 Ptuj, Dom krajanov Rogoznica: brezplačno svetovanje o energetski
učinkovitosti in nepovratnih sredstvih 18:00 Slovenska Bistrica, grad: predavanje Jurike Lanyau Porro o Kubi
Petek, 16. marca
18:00 Juršinci, OŠ: potopisno predavanje Matjaža Horvata o Šri Lanki 18:00 Ptuj, telovadnica OŠ Ljudski vrt: osrednja prireditev ob dnevu šole 19:00 Ormož, grad: predavanje Janeza Vuka - Novi svetovni red 20:00 Ptuj, CID: potopisno predavanje Anje Cuznar - Senegal in križarjenje po reki Gambiji
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 15. marec: 17:00 Alvin in veverički 3; 19:00 Art: Govorilnica. Petek, 16., sobota, 17., in nedelja, 18. marec: 16:00 Alvin in veverički 3; 18:00 Tihotapci; 20:00 Art: Govorilnica.
Foto: M. Ozmec
S komedijo Veliki poročni manevri so člani ljubiteljske dramske sekcije KD Grajena poskrbeli, da so se obiskovalci neizmerno zabavali.
uprizorili v letnem gledališču na vurberškem gradu.
Po predstavi so vse zbrane povabili na ogled likovne razstave, ki so jo dan pred tem odprli v avli restavracije Pan. Mlada likovna ustvarjalka Aleksandra Hutinski je osrednjo temo razstavljenih slik naslovila »Ženske«.
-OM
ipeao
PIUJSKA TELEVIZIJA
Torek 13.3. 8:30 Prodajno okno 8:00 DnevnikTV Maribor - pan. 9:25 Hrana in vino 9:50 Spomajmose.com - por. 10:40 Modro-pan. 11:15 Info kanal 1M5 Prodajno okno 12:00 Ptujska kronika 12:25 Zemlja in mi-pon. 12:50 Prodajno okno 13:05 Pomorski tednik -pon. 13:45 info kanal 15:35 Hrana in vino - pon. 10:00 Ptujska kronika - pon. 16:25 Info kanal 16:30 prodajno okno 17:00 Soorttno) 17:30 Moto scena - 9. oddaja 17:55 Info kanal 13:00 Ptujska kronika-pon. 13:25 Kultura na dlani - pon, 19:15 Into kanal 20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 Šport no(no) - pon. 21:00 Moto scena - 9. oddaja - pon. 21:25 Poslanski utrip - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:25 Info kanal Sreda 14.3. 3:30 Prodajno okno 9:OODnevnikTYMaribor-pon, 9:25 Hrana in vino 9:50 Info kanal 10:00 Ptujska kronika -pon. 10:25 Spoznajmose.eom - pon. 11:15 Modro - pon. 11:45 Prodajno okno 12:00 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Poslanski utrip - pon. 13:40 Duhovna oaza - pon. 14:05 Info kanal 15:35 Hrana in vino-pon. 16:00 Ptujska kronika-pon. 16:25 Info kanal 10:30 Prodajno okno 17:00 Čista umetnost -pon. 17:25 Sport(no)- pon.
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
17:50 Info kanal 13:00 Povabilo na kavo 13:35 Kultura na dlani - pon. 19:25 Info kanal 20:00 Ptojska kronika-pon. 20:25 Moto scena - 9. oddaja - pon. 20:502. nogometna liga 21:20 Povabilo na kavo-pon. 21:55 Resi IV Goriinica 22:55 Info kanal
Četrtek 15.3. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon, 9:25 Hran in vino 9:50 Info kanal
10:20 Spoznajmoso.com - pon. 11:10 Modro - pon. 11:45 Prodajno okno 12:00 Ptujska kronika 12:25 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13J5 Povabilo na kavo-pon. 13:40 Info kanal 15:35 Hrana in vino-pon 16:00 Ptujska kronika-pon. 16:25 Info kanal 16:30 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost - pon. 17:25 Info kanal 13:00 Ptujska kronika - pon. 13:25 Sportino) - pon, 13:55 Pokal loka 2012 -pon. 19:15 2. nogometna liga-pon. 19:45 Info Kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 Kurentova svatba - pon. 21:40 Ptujske odrske deske - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:25 Zemlja in mi - pon. 22:55 Info kanal
www.petv.tv
MejusHfc»tsl|IUMi«naSttTt
Foto: DK
Prav povsod si, kamorkoli se obrnem, te srečam.
SPOMIN Jožef Turk
IZ GEREČJE VASI 32
13. 3. 2011-13. 3. 2012
Minilo je leto bolečine, odkar smo te izgubili, izgubili smo tvoj lep nasmeh. Odšel si tiho, za teboj je ostal večni -ZAKAJ? Del nas je vedno s teboj, a ljubi mož, ati in dedi tvojega odhoda ne moremo preboleti, resnici ne da se verjeti.
Kaj človeško je življenje - bridka žalost in trpljenje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in se ga spominjate - HVALA.
Žena Trezika, hči Mateja in sin Leon z družinama
Mali oglasi
STORITVE
IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor. Telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
SIGOLDI, d. o. o.
SIGOLDI, d. o. o. ODKUP ZLATA IN SREBRA. Odkupimo nakit iz srebra in zlata, srebrne in zlate kovance, zobno zlato, jedilni pribor iz zlata in srebra. Sigol-di, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Tel. 02 620 88 04, GSM 051 823 072. Odprto: sreda, četrtek in petek od 9-12 in 1317. Telefon 041 631 027.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu na številki 041 326 006.
NESNICE MLADE, cepljene, v začetku nesnosti, rjave, črne in sive prodajmo vsak dan od 8. do 17. ure. Sorška, Podleže 1, Ptujska Gora.
PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170.
PRODAM univerzalni motokultiva-tor (primeren za manjše kmetije in vrtičkarje) Muta z novim 4-taktnim motorjem Kohler 9,5 km, v garanciji, in različne priključke: prikolica 150 x 90 cm, greben s koso 120 cm, rotacijska kosilnica 80 cm, rotacijska freza, železna kolesa in škropilnica 100 l. Vse za samo 1.550 €. Tel. 031 503 579.
ČIŠČENJE gozdnih površin in mletje vej za sekance. Starčič trade, Mezgovci ob Pesnici 29 a, tel. 041 557 553.
PRODAM bukova drva v paleti ali v razsutem stanju, narezana na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
NESNICE RJAVE v 19. tednu, tik pred nesnostjo, naročila po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM prašiče od 40 do 80 kg. Tel. 031 781 483.
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni.
ZAHVALA
V 50. letu starosti nas je zapustil naš dragi brat, svak, stric in boter
Ivan Verlek
IZ RIMSKE ULICE 5, PTUJ
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno soža-lje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala patru za opravljen obred, govorcem za ganljive besede ob slovesu, podjetju Mir za pogrebne storitve, godbenikom za odigrano Tišino. Prav tako hvala sodelavcem iz podjetij Agis Zavore in Agis Orodjarna, ribičem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
KONJSKI HLEVSKI gnoj prodam. Tel. 041 818 457.
VINOGRAD v Gradiščah, 900 trsov, brezplačno oddam. Tel. 041 650 730.
KUPIM trosilec hlevskega gnoja (štirje pokočni valji) in teleta limuzin ali simental do 100 kg. Tel. 041 387 979.
PRODAM generalno obnovljeno kosilnico Gorenje Muta in več obnovljenih motorjev za kosilnice Muta, cena po dogovoru. Tel. 051 376 732.
PRODAM semenski krompir: beli, rdeči in rumeni. Tel. 031 346 153.
KUPIM jalove krave telice. Tel. 041 263 537.
NEPREMIČNINE
PRODAM VEČJI gozd na Rogozni-ci, 1 m2/1,40 €. Tel. 041 588 137, po 16. uri.
PO UGODNI ceni oddam v najem poslovne prostore na Ptuju v izmeri 50 m2 za mirno dejavnost. Telefon 041 730 842.
V OKOLICI PTUJA DAM V NAJEM srednje veliko kmetijo. Telefon 030 652 905.
DOM STANOVANJE
VIR - ZADAR - oddam dvosobni apartma za 4 osebe v pritličju s teraso in parkirnim prostorom, oddaljenost od morja 150 m. Tel. 031 742 714.
ETOTEK
fLOVENS^IH P@P T T®[P
1.	Ans. DONAČKA - Snežna kepa
2.	MALIBU- Goveja juhca
3.	KORADO & FRANCI & ANITA- Ali bi me sploh ljubila
4.	ISKRICE-En krasen dan
5.	MILI - Ne bom čakala nate
6.	MLADI DOLENJCI - Zimske radosti
7.	ROGOŠKISLAVČKI - Mala Špela
um
7 SLOVENSKIH FOLK IN VALČKOV
1.	ROK ŽLINDRA-Lubčka mi je dala
2.	VERA & ORIGINALI - Za prave Slovence
3.	ELA&ŠARMERJI- Našla te bom
4.	ZAPELJIVKE-Ljubezen le sveti
5.	PODKRAJSKI FANTJE - Najlepši cvet Slovenski cvet
6.	Ans. POET - Rad bil bi tvoj poet
7.	KLAPOVUHI- Kurent
Orfejčkove talente lahko prijavite vsak četrtek med 20:00 in 20:45 na tel.: 02 771 22 61.
____________________________________________________________________
SLOVENSKIH PO F 7 TO F
Ime in priimek:
Gtasujeiri za:.
7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV
Glasujem za:
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o., p.p. 13. 2288 Hajdina
IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni. Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj.
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, dedka in strica
Franca Mlakarja
IZ GRAJENŠČAKA 21/B
se iskreno zahvaljujemo vsem, posebej še g. Marjanu Maherju, ge. Tatjani Vaupotič Zemljič, OZ Ptuj in Bolnišnici Ptuj.
Hvala sosedom, prijateljem in znancem. Hvala vsem za vse.
Vsi njegovi
Bolečina se da skriti, pa tudi solza ni težko zatajiti, le ljubega, skrbnega moža in očeta nihče nam ne more vrniti.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in mnogo prerani izgubi dragega sina, moža, očeta, dedka, tasta in brata
Janeza Kokola
IZ SUHE VEJE 8, PTUJ
delavca Agisa Zavore, d. d.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in se mu poklonili v slovo. Hvala za izrečeno globoko sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za sv. maše. Zahvaljujemo se sodelavcem Agisa Zavore, d. d., in direktorju g. Francu Ferčiču za poslovilne besede. Najlepša hvala g. župniku za lepo opravljen obred, govorniku g. Kozelu, godbeniku, pevcem in pogrebnemu podjetju Mir.
Veliko vas je, ki bi vam morali posebej reči hvala in vas nismo imenovali. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
Na svetu nimamo ničesar,
kar bi bilo naša last,
vse nam je dano
le za določen čas -
tudi ljudje, ki jih imamo radi.
(M. Klevišar)
ZAHVALA Anica Kunčnik
2. 7. 1951 - 11. 2. 2012 IZ KVEDROVE 2
Zahvaljujemo se vsem, ki ste izkazali spoštovanje naši ljubljeni sopotnici, sestri, botri, teti, svakinji; vsem, ki ste prispevali h ganljivosti pogrebne slovesnosti, za vse darove, za vsak stisk rok, za besede sočutja in tolažbe.
Vsi njeni
Ni te več v vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
ob izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka
Antona Štermana
IZ OREŠJA 177
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom in znancem, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje, sveče, ustna in pisna sožalja. Hvala župniku za opravljen pogrebni obred, pevskemu zboru za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Ptuj za opravljene storitve. Posebna hvala vnukinji Saši za izrečene besede slovesa in ordinaciji dr. Valerije Šaško za nesebično skrb in pomoč.
Tvoji najdražji
O. Q cen ter t
Foto: Črtomir Goznik
V preteklih letih ni bilo skoraj nobene investicije v MO Ptuj, ki je ne bi pospremila anonimna kazenska ovadba. Tudi investicija v center OBI ni bila izjema.
Ptuj • Nepremičninski in drugi posli v MO Ptuj
Tudi v Ptuju ne gre brez ovadb
V preteklih letih skorajda ni bilo investicije v MO Ptuj, ki je ne bi pospremila anonimna ovadba. Njihovo pisanje je postalo že neke vrste slovenski nacionalni šport. Ptujski župan Štefan Čelan si jih je v desetih letih županovanja nabral že okrog 30. Doslej se je vselej izkazalo, da očitanih dejanj ni bilo oziroma da je šlo za neresnične in zlonamerne ovadbe.
Govorice, da je med tistimi, ki so nakazovali denar na priljubljeno denarno oazo Ciper, tudi MO Ptuj, kar nočejo potihniti. So morda te povezane s plačilom Radu Snežiču v zadevi Meltal?
»Vprašanje, ali je res, da je MO Ptuj nakazovala denarna sredstva posameznim podjetjem na Ciper, je zastavilo tudi nekaj občank in občanov. Moram priznati, da sem v zadnjem času naravnost navdušen nad fantazijo tistih, ki si izmišljajo takšne zgodbe. Pričakoval sem jih sicer šele čez dve leti, ko bodo ponovno lokalne volitve. Razsodba sodišča v zvezi s primerom Rada Snežiča je zagotovo primer brezpravne države in samovolje nekaterih sodnikov v naši državi. Kljub vsem nesmislom v tej sodbi pa je MO Ptuj morala poravnati račun do podjetnika Rada Snežiča. Sredstva smo nakazali na račun Nove kreditne banke Maribor, ker je tako zapisano v sodbi. Kam in komu je ta sredstva naprej nakazala NKBM, pa mi ni znano."
Je sploh mogoče, da bi MO Ptuj oziroma katerakoli slovenska lokalna skupnost nakazovala denar na Ciper ali v podobna okolja?
„Tega, kar lahko počno posamezni podjetniki, ko z nakazovanjem sredstev v različne davčne oaze goljufajo lastne države, občine zagotovo ne moremo početi. Zasledil sem podatek, da je samo v Evropski skupnosti v davčnih oazah prek 9000 milijard evrov neobdavčenega denarja. Vsak politik in gospodarstvenik, ki sedaj pridiga, da je treba delavcem, upokojencem in javnim uslužbencem nižati osebne prejemke, naj se zamisli nad to številko in zahteva vsaj 20-odstotno obdavčitev teh sredstev. Če bi evropska in svetovna politika to naredila, bi bili v trenutku rešeni vsi zavoženi bančni projekti, povprečni ljudje pa bi lahko mirno in normalno živeli."
Kot župan ste v prvi vrsti odgovorni za zakonitost. Kdo vam v občinski upravi »gleda pod prste«, ko gre za takšna ali drugačna plačila?
»Najvišji organ, ki odloča o porabi sredstev, je mestni svet, ki porabo potrdi z vsakoletnim proračunom. V skladu z zakonodajo nato teče poraba prek javnega naročanja. Za izvedbo posameznih javnih naročil imamo imenovane strokovne komisije. Ko je postopek javnega naročanja za-
ključen, imamo vedno nosilca proračunske postavke. Ta je dolžan pripraviti zahtevek za izplačilo, ki ga preverijo še na oddelku za finance, nato pa še pri direktorju občinske uprave. Tako pripravljen predlog nato podpišem kot župan. Zakonitost in pravilnost teh postopkov nadzira nadzorni odbor in v določenih obdobjih tudi Računsko sodišče."
Nadzor nad poslovanjem MO Ptuj opravlja tudi nadzorni odbor. Kako sodelujete z njim?
»To je neodvisen organ, ki si sam določa, kaj bo pregledoval in koliko časa. V vseh dosedanjih mandatih sem to institucijo spoštoval in ji bil vedno na voljo za vsa njihova vprašanja. Vsi dosedanji pregledi so v glavnem potrdili zakonitost in smotrnost porabe javnih sredstev.«
V desetih letih, odkar ste župan, ste bili že večkrat ovadeni; če se ne motim, je bilo proti vam napisanih že blizu 30 anonimnih ovadb, nekatere tudi za »potrebe« lokalnih volitev. Zakaj so vas najpogosteje ovajali in v kateri fazi se trenutno nahajajo te ovadbe?
»Ko sem prejel prvo kazensko ovadbo, sem bil na robu infarkta. Nikoli ne bom pozabil teh sila neprijetnih trenutkov, ko veš, da nisi storil nič napačnega, a si vseeno v kazenskem postopku. Bolečina je toliko večja, ko vidiš, na kaj so se nanašale ovadbe. V preteklih letih v MO Ptuj praktično ni bilo investicije, za katero ne bi bil kazensko ovaden. Voljo in moč za nadaljnje delo mi dajejo tako sklepi sodišča,
sektorja kriminalistične policije in Okrožnega državnega tožilstva, ki so vse dosedanje kazenske ovadbe zavrgli kot neutemeljene. Najbolj sem bil vesel zadnjega poročila sektorja kriminalistične policije, ki se je nanašalo na ovadbe v času lanskih volitev, ko so mi ponovno očitali številne nepravilnosti pri prodaji zemljišč. Med drugim je v poročilu zapisano, da z zbiranjem obvestil in pregledom zasežene dokumentacije niso uspeli potrditi nobene od navedb v ovadbi; nasprotno, ugotovljeno je bilo, da so navedbe v anonimni kazenski ovadbi neresnične in zlonamerne."
Računsko sodišče RS je vzelo pod lupo prodaje nepreminičnin v treh mestnih občinah. Ugotovljene so bile številne nepravilnosti, zlasti še pri MO Ljubljana, a sankcij ne bo, ker jih predpisi v zvezi s tovrstnimi nepravilnostmi ne predvidevajo. Kako načrtujete in kako izvajate prodaje zemljišč v MO Ptuj, da sta preglednost in transparentnost v vseh postopkih zagotovljeni od začetka do konca?
„V MO Ptuj za vsako prodajo zemljišč naprej pridobimo cenitev, ki jo opravi sodno zapriseženi cenilec. To obravnavajo odbori in komisije pri mestnem svetu ter jo po razpravi predložijo v obravnavo in sprejem mestnemu svetu. Če jo ta potrdi in podpre prodajo, morajo strokovne službe izpeljati postopek prodaje prek javnega razpisa. Nanj se lahko prijavijo vse fizične in pravne osebe iz domovine in
tujine. Po zaključenem razpisu razpisna komisija pregleda vse prispele vloge in izbere najugodnejšega ponudnika. Sledi podpis pogodbe in prodaja nepremičnine. Kot župan sem v postopke prodaje zemljišč vključen ob podaji predloga za obravnavo na seji mestnega sveta in na koncu, ko podpišem pogodbo, ki jo na podlagi sklepa razpisne komisije pripravijo strokovne službe.«
So vas kdaj hoteli na kakšen način »podkupiti« pri kakšni prodaji oziroma sploh pri kakšnem poslu, ki ga je oddajala MO Ptuj?
»Moram priznati, da me v
vseh dosedanjih letih ni nihče poskušal direktno podkupovati. V prvem mandatu mojega županovanja sem prejel neke posredniške namige, a sem jih očitno tako rigorozno zavrnil, da me v kasnejših primerih ni nihče nikoli več niti poskušal napeljevati v tovrstne posle. Popolnoma normalno pa se mi zdi, da opravljam različne informativne pogovore, ko pridejo stranke z vprašanji o morebitnih prodajah posameznih nepremičnin. Po zaključenih pogovorih jih vedno opozorimo, da bomo morebitno prodajo izvedli v skladu z zakonom o javnem naročanju.«
MG
Osebna kronika
Rodile so: Tadeja Unger, Selnica ob Muri 164 a, Ceršak - deček Jan; Elvira Križnik, Žibernik 35, Rogaška Slatina - deček Jernej; Matejka Čeh, Nedelica 4, Turnišče - deček Jaka; Manuela Mahorič, Ločič 6 a, Trnovska vas - deklica Lina; Tamara Rihtarič, Lovrenc na Dr. polju 81 e, Lovrenc na Dr. polju - deček Tin; Janja Vogrin, Sp. Ivanjci 5, Spodnji Ivanci - deček Luca Toni; Brigita Luteršmit, Jastrebci 58, Kog - deklica Lana; Nataša Paulič, Spodnja Velka 55, Zg. Velka - deček Manuel; Sandra Pišek, Lovrenc na Dr. polju 55 a, Lovrenc na Dr. polju - deček Matic; Danica Kelc, Goričak 58, Za-vrč - deklica Kaja; Renata Jeza, Apače 53, Lovrenc na Dr. polju - deklica Alina; Ingrid Visinski, Borova vas 24, Maribor - deček Alex. Umrli so: Ivan HANŽELIČ, Hardek 26, roj. 1933 - umrl 26. februarja 2012; Franc MLAKAR, Grajenščak 21/b, roj. 1930 - umrl 29. februarja 2012; Marija KLINC, roj. Čeh, Kicar 36, Ptuj, roj. 1950 - umrla 3. marca 2012; Draga VESELJAK, roj. Kračun, Žabjak 23/a, roj. 1955 - umrla 3. marca 2012; Marjeta VIDOVIČ, roj. Svenšek, Strajna 53, roj. 1924 - umrla 3. marca 2012; Franc KUKOVEC, Obrež 24, roj. 1936 - umrl 26. februarja 2012; Terezija BRGLEZ, roj. Kmetec, Šikole 6, roj. 1924 - umrla 1. marca 2012; Adela HOJNIK, roj. Krajnc, Bodkovci 46/a, roj. 1931 - umrla 1. marca 2012; Angela JUS, roj. Dvoršek, Lešje 41, roj. 1921
-	umrla 1. marca 2012; Jožefa ŽUNEC, roj. Nedog, Kicar 78, Ptuj, roj. 1942 -umrla 6. marca 2012; Ivan KOKOL, Dravinjski Vrh 9/a, roj. 1947 - umrl 4. marca 2012; Marija SVENŠEK roj. Mikl, Selce 15, roj. 1940
-	umrla 4. marca 2012; Ivana STROPNIK, Krčevina pri Vurbergu 16, roj. 1920 -umrla 5. marca 2012.
Napoved vremena za Slovenijo
Danes bo pretežno jasno, v vzhodni Sloveniji zjutraj in dopoldne še zmerno oblačno. Veter bo oslabel in ponehal. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, najvišje dnevne od 10 do 16 stopinj C. V sredo in četrtek bo pretežno jasno in čez dan topleje. Povsod po Sloveniji je velika požarna ogroženost naravnega okolja.