Inserati se sprejemajo in velj4 tristopna vrsta:
S kr., če se tiska lkrat, 12 „ „ „ 2 „ ,, „ „ ,i 3 „
Pri večkratnem tiskanji se cena primerno »manjša.
Rokopisi
ge ue vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija na Starem trga h. št. 16.
Po poŠti prejeman velja:
'Ah celo leto . . 10 gl. — kr. ssa pol leta . . 6 „ — „
»a četrt leta
Političen lisi n slovenski narod.
2
50

V administraciji velja:	fr*
Za celo leto . . 8 gl. 40 .kr	A
za pol leta . . 4 „ 201 „ . v & za četrt leta . . 2 „ 10 ^ ^ J A V Ljubljani na dom pošiljan^^Jfisi'' velja 60 kr. več na leto.
Vredništvo je nu stolnem trgu hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden insicei v torek, četrtek in saboto.
„Tagblatt" — pruski bahač.
Vsemu svetu je znana tista lastnost, ki je vsakemu človeku zelo nadležna in ki Prusa najprej izda, namrečširokoustno bahanje. Ta lastnost pravih ošabnih Prusov je zlasti po zadnji francoski vojski že tako neprenesljiva, da se drugim narodom kar studi. Ni čuda, da naši prusaki, kterih trobilo je „Tagblatt", ki si prizadevajo v vsem posnemati pruski značaj, posnemajo Pruse tudi v tem, da je njihov napuh prikipel že do vrha.
Surovi rimski vojskovodje prvih časov so enako drugim narodom iste stopinje omike, kakor Longobardi, Germani, Vandali itd. svojo zmago nad sovražniki, ktere so z velikansko večino napadli in potolkli, še posebno obhajali s tem, da so načelnike premaganih vjeli in zvezane sabo gnali ali pa, kakor Rimljani, jih že premagane skoz sramoten ,.jarem" podili. Dandanes je še pri divjakih navada vjeti kolikor mogoče premaganih sovražnikov, posebno njihovih glavarjev, in jih potem — s n e s t i.
„To je barbarično, nečloveško", kriči na-predovalni duh časa, „pri olikanih narodih se kaj tacega ne more goditi."
Pač, godi se in ravno pri tistih, ki pravijo, da nam nosijo zastavo omike in napredka. Kdor je bral zadnje liste ljubljanskega „Tagblatta", seje o tem lahko prepričal. 11 1 blattovci" so pri zadnji volitvi zmagali (kako, vsak ve, mi bomo še proti koncu nekoliko o tej „zmagi" spregovorili), in zdaj obhajajo svojo „zmago" prav po navadi in šegi divjakov in surovih narodov najstarejšega veka. Res, da ne love ljudi premagane stranke, in jih tudi ne jedo, — dasiravno bi jih radi vse
na zelju snedli —, ker jih ne morejo, s tim večim veseljem in dobrodejno zadovoljnostjo pa pošiljajo nje in ves narod pod ,.jarem" in sicer v svojih listih, posebno v „Tagblattu". Ni še pretekel nobeden dan po volitvi, da ne bi bili „stari" in „mladoslovenci" morali z vsem slovenskem narodom, z narodnimi ljubljanskimi volilci vred „špacirati" skoz tisti ,.jarem", in nemškutarski napuh in široko-ustna pruska baharija sta na vso sapo trobila: „Glejte jih! To so tisti, ki so mislili, da je Ljubljana njihova. Glejte jih, kako sramotno so propadli!"
In „Tagblatt" trobi vsak dan po mestu: „Naša je Ljubljana, mi smo gospodje v mestu, za slovensko sleparstvo nihče več ne mara, trezni Ljubljančani so spoznali, da le na ustavni poti jim je blagor, da le na drevesu ustave jim zorč lepa, okusna jabelka. Za slovenske domišljije v Ljubljani ni tal". V tem smislu gre dalje, cela rajda zasmehovanja premaganih" Slovencev se splete in povzdiguje se nemškutarski element, češ, da je vkoreninjen že pri vsem „treznem in bolje mislečem meščanstvu."
Ali ni to baharija, kteri se — teleta smejejo? Tako bi vtegnil govoriti in pisati človek, ki živi doli v Avstraliji kje, ki ni Ljubljane nikdar videl, kteremu so razmere naše toliko znane, kakor nam razmere med prebivalci v m e s c u, ki pa slučajno sliši, da so v Ljubljani nemškutarji zmagali; nikakor pa bi tako ne mogel pisati list, ki v Ljubljani izhaja, čegar pisači niso še le ravno predno je list končan, iz neba padli ali iz tal zlezli. Če pa vkljub temu tako piše, mu moramo znani Greuterjev izrek naravnost v obraz vreči; tako prevračanje resnice, take nesramne laži,
kakor se uahajajo v zadnjih listih „Tagblatta", pa so vredne, da jih postavimo na sramotni oder; taka predrzna, nesramna baharija zasluži, da se ji vžge na čelo znamenje nečast-nosti, sramote.
Kdo je zmagal v Ljubljani? Krivični volilni red in c. k. vradniki in kar po njih diši. To je znana resnica, kdor kaj druzega govori ali piše, naj bi rajši molčal, ker se mu morajo teleta smejati. V Ljubljani zdaj odločujejo volitev c. k. vradniki in penzijo-nisti,ki po povelju, ne po lastnem prepričanji ali po svoji volji gredo v četah, kakor žrjavi, kedar se selijo, na volišče in tam izrekujejo ime, ktero izreči se jim je v pisarnici ukazalo. Naj bi prišlo le ministerstvo, nasprotno sedanji politiki, federalistično, bi vi ba-liači le videli, koliko izmed njih bi volilo vašega kandidata, če bi bil vladi nasproten. Še toliko bi jih ne našteli, kolikor jih mi štejemo med svojimi volilci, kajti tisti, ki so zdaj najbolj zagrizeni nasprotniki naši, bi se brž iz kazine in konšt. društva izbrisali in pritekli v čitalnico. O, mi poznamo vaše tiče!
Povejte nam, revčeki, kaj bi počeli, ako bi vas popustilo uradništvo in moralo držati z nami, kakor mora zdaj z vami ? Kaj bi bilo iz vas, sirote, ko bi vam odtegnila vlada svoje peroti? Ali bi ne bili vredni občnega milovanja, ne bi li zahtevalo usmiljenje, da bi se za vas kot siromake na stroške dobrodelnih ljudi napravile siromašnice, ali pa bi vam kupili poslanca — iz „lecta", da bi kterega imeli? Kam bi se obrnili vi osamljeni, brez naslombe na ljudstvo v deželi, kjer ste tujci nekteri po rodu, vsi pa po značaju, obnašanji in politiki? Koliko glasov, povejte, bi vjeli vi v Ljubljani, ko bi vlada podpirala nas in če ne bi vlekel
Papež in njegova posvetna oblast.
(Dalje.) III.
V zadnjem listu smo ob kratkem našteli poglavitniše zasluge papežev glede Rima in bližnjih pokrajin; povedali smo tudi, da „ako zamore le natorna pravičnost določiti", so papeži pravi gospodarji v Rimu. Nikar se tedaj ne čudimo, če so ljudstva ravno z ozirom na te zasluge spoštovala papeže kot svoje očete in gospode. Gotovo je, da so papeži, akoravno v resnici še niso bili samostojni vladarji v Rimu, vendar djansko že gospodovali ondi, kar se vidi že iz tega, da so jih ljudstva sama iz lastnega nagiba v čisto civilnih rečeh prosila za svet in določbo. To sc je pa godilo tim laglje, čim bolj so na eni strani v papežih spoznavali svoje prave rešitelje in čim bolj so
na drugi strani vshodno-rimski cesarji ne samo zanemarjali svoje laške podložnike, am pak še zbegali in iznejeverili jih s svojimi proticerkvenimi dekreti v zadevi češčenja sv. podob. —
Česar pa papeži do sedaj niso bili, namreč pravi in neodvisni vladarji, ali papeži-kralji, to so postali po posebnem pripuščenji božje previdnosti sredi 8. stoletja! In od tega stališča se nam še le v pravi svetlobi kaže gnju-soba in zlobnost papeževega oropanja. Kakor je namreč veliko hudodelstvo, ako kdo svojemu bližnjemu ukrade pošteno zasluženo premoženje, ravno tako je tudi veliko in še večjo zlo-činstev rop papeževih dežel, ker te so sveto posestvo, posestvo cele krščanske cerkve!
Vprašanje je tedaj le, če so si papeži tudi po pošteni poti pridobili tako zvano „cerkveno državo". To vprašanje je jako važno! Zakaj le če je dokazano, da so papeži pošteno v posest dobili dotične dežele, se sme laškim pro-stomavtarjem tudi za greh šteti njih djanje od 20. septembra 1870. Naš odgovor na vprašanje
je: Dal papeži so si pridobili svoje posestvo po najbolj pošteni poti, ki si jo moremo misliti, namreč po poti podaritve!
Povod k tej podaritvi so dali novi napadi Longobardov iz Gornje-Laškega. Deželo za deželo si je bil že prilastil Ajstulf, longobard-ski kralj, ne da bi se bili Grki za to kaj zmenili; nazadnje je Rim sam prišel v nevarnost. Ko grški cesar Konštantin Kopronim le ni hotel na pomoč priti svojim tako stiskanim podložnim, akoravno so ga za to prosili, ni druzega ostalo, kakor da se je papež Štefan II. obrnil do poštenrga kralja frankovskega Pipina! Ta je res prišel in dvakrat 1. 754 in 755 Longobarde do dobrega naklestil! Dežele pa, ki jih je po teh zmagali dobil, je Pipi n podaril cerkvi in dotično po-darilno pismo položil na grob sv. Petra 1. 755. Njegov sin Karol Veliki ni samo potrdil daritve svojega očeta, temuč jo še pomnožil. V teku stoletij so k prvotnim papeževim deželam po ravno tisti poti prišle še druge dežele, tako daje „cerkvena država11
splošno pruski veter? Ali bi jih z vsem trudom spravili skupaj 135, ali bi jih celo le 100?
Potem pa, kaj mislite, kako prihodnost ima vaša moč ? Menite, da bodo čez sto let vaši otroci in vnuki še to, kar ste vi, namreč nemškutarji in ustavoverci? Ne, Slovenci bodo, morali bodo biti in zdaj tako hvalisana beseda ,.ustava" se bo brala še po starejših konver-zacijskih leksikih definirana kot naprava, ki je bila Avstriji zelo nevarna. Sivi starci se bodo morda še spominjali, da je pri nas davno že bila neka sekta, ki se je ustav overska in prusaška imenovala, kakor se tudi o znanih „prekrščevalcih" (\Viedertaufer) zdaj le še po knjigah bere kot o prenapetih ljudeh, dasirav-no so o svojem času še bolj rogovilili, kakor vi zdaj, več hrupa po svetu naredili kakor vi, in so se jih ljudje bolj bali, kakor se vas kdo boji.
Prihodnost je tedaj naša, nikakor ne vaša, mi smo zdravega jedra, vi pa že od stržena do skorje trohljivi in gnjili. Slovenski narod bo obstal, a vi, — vi boste sramotno poginili.
Kako brez vse podlage je toraj vaše ba-hanje in vaš napuh! Na kaj se opera? Nami-nisterstvo in vlado, ki sta slučajno danes na vaši strani. Mi pa se operamo na narod in to je mnogo trdnejši steber, ko ministerstvo, kajti znano vam je, da narodi ne poginejo, pač pa ministerstva gredo skoro vsako leto.
Pa tudi naravnost arogantno, surovo je vaše bahanje. Tako se vedejo neomikani kmečki fantje, kedar koga pretepo, ki potem povsod in vsakemu, kdor jih hoče poslušati, kriče: „A1 smo jih dali! Pa kako! Kar ganil se ni nobeden I"
Toda počasi! Prišlo bo vse drugače, ta reč se bo zasukala in mi bomo na konju. Ali zapomnite bi: Ko bomo mi zmagali, ne bomo svoje zmage tako zlorabili, kakor vi, ne bomo vas vlačili in pahali po listih; marveč mi smo velikodušnega značaja, kterega vi ne poznate, mi vas bomo milovali kot sekto, ki mora poginiti iz sveta, in vam dali tiste pravice, ktere bomo sami imeli. Smeli boste pri naši mizi jesti, samo z veliko žlico ne, kakor imate zdaj navado, a mi vam ne bomo metali kosti kakor vi nam; kajti zapomnite si! mi privoščimo vsakemu vse, kar mi imamo in vživamo, ker smo velikodušnega značaja, ne pa zavidljivci kakor vi, ki hočete za-se vse, drugim ne daste nič.
Da se to ne bo še jutri zgodilo, to je ja sno, toraj se lahko še nekoliko časa prav po
berolinsko širokoustite in bahate s svojo „zma-go", in teleta*) se vam še lahko dalje kro-hotajo.
Veronauk v naših srednjih šolah
(Dalje.)
II. ,.Vzrok, da morajo učenci srednjih šol dalj učiti se verskega nauka, tiči menda vse drugej. Ne za nravnosti povzdigo, ne za strasti premago gre pri katoliškem veroznanskem poduku; temuč da bi se stvaril nasprotni pomoček zoper svetovne vede, in pobijali se oni nauki, ki so nevarni duhovščine gospostvu; dela se na to, da se vcepijo nazori, po kterih bi se moč duhovske vlade (die Macht der Hierarchie) mogla spet povzdigniti. V šoli propagaudo delati za stranične namere, pa razdeva nravnost, toraj to ostro prepoveduje tudi postava."
I.	Da bi le ti za stranične namere (fiir Parteiz\vecke) propagande ne delal tudi v šoli! Kar praviš o vzroku, očitaš vsem, ki ukazujejo doslej uadaljni poduk; kar pa o namerah katoliškega veroznanstva, poprej spričaj in pojasni, ktere so tiste vede, in kteri so tisti nauki, in kteri so tisti uazori! Moč katoliške duhovske vlade je od zgoraj, je božja. Ako katehetje propagando delajo za edinopravo vero in cerkev, to katoličanom niso nobene strankarske namere; to nravnosti ne razdira, marveč jo pospešuje; tega dozdaj pri nas ne prepoveduje nobena postava.
II.	„Celi svet, nerazdeljeni gre mladeži, ne drobljanec, cerkev; kar je sploh res, ne kar se posebej veruje, mora lastnina postati učeče se mladine. Cerkev pa se ne zmeni za te više zahteve vzreje, kakor se tudi ne za nravno."
I.	Kaj pa je tebi cerkev, in posebej krščanska katoliška cerkev? Cerkev je tebi drobljanec — cerkev katoliška t. j. vesoljna; mladež pa tebi ni drobljanec, češ, mladeži naj se da vesoljni svet. Kakor ne veš, kaj je cerkev, tako tudi ne veš, kaj je vera. Da mladina šolska ve, kaj je sploh res in kaj naj se posebej veruje, v ta namen se podučuje. Da se cerkev ne zmeni za vzgojo ter nravne više zahteve, dokazi!
II.	„Prav zato, ker se pri verskem pod-učevanji celo ne gleda na olikovanje srca in
*) Ta izraz smo nalašč izbrali, dasiravuo bo morda ,,Tagblatt" rekel, daje „banalcn;u a takih paovalnib izrazov, kakor jih 011 na nas meče, bi ne upali svojim bralcem podati, kajti ,,Tagblatt-ova" pisava jc prav pasja.
zmerom bolj naraščala. Leta 755 se je tedaj | vstanovila papeževa država; od tega leta pa do jeseni 1870 so papeži z malo izjemami vladali v Ilimu, kot samostojni papeži-kralji
Ali je pa smel Pipin cerkvi podariti dežele, ki prav za prav še njegove niso bile, ampak spadale k vzhodnjo-rimskemu cesarstvu? Na to vprašanje odgovoriti bi bilo odveč, ker je dandanes med učenjaki v tej zadevi le ena misel, namreč, da je Pipin to storil s popolno pravico. Le toliko opomnimo, da so grški cesarji sami, kakor Savigny meni, te dežele po nepostavni posilili poti (Usurpation) dobili v svojo oblast. Pa če bi tudi tega ne bilo, saj so sami pokazali, da ne marajo za-nje, da so jim nekako tuje, ker so jih v najhujših stiskah pustili brez pomoči.
Naj bo pa že kakor hoče, toliko je gotovo in neovržljivo, da so dežele, ki jih je Viktor Emanvel ropal, po vsi pravici in popolnem pravu cerkvena lastina, pridobljena na najpravičniši način. Če je pa temu tako, s kako pravico so se jih polastili laški roparji?
S kako vestjo se zamore pa tudi zagovarjati tako dejanje? Če kak kmet svojemu prijatelju iz gole prijaznosti podari en del svojega posestva, in če po njegovi smrti sin to daritev ne samo odobruje, ampak k vsemu temu očetovemu prijatelju še nekaj prida, uobena živa duša ne bo mogla reči, da je to krivično pridobljeno posestvo. In če čez nekaj časa pride sosed tega tako podarjenega kmeta, ki zahteva od njega, da naj mu odstopi posestvo, ker je njemu bolj prilično in če mu, ker tega storiti noče, s silo vzame vse, ali ne bode vsakdo z največim zaničevanjem obrnil se od tacega sa-mosilnika in njegovo dejanje smatral kot strašno zločinstev? Gotovo! To razume vsak, ki ima le še količkaj zdrave logike. Ali se je pa cerkvi manjša in ne večja krivica zgodila od laške vlade? Kako se more tedaj zagovarjati velikanski rop? To naj razume, kdor more, po-štenemn katoličanu je to vganjka!
(Konec prih.)
se teži' le na to, da se mladini glave mašijo z neprebavljivimi dogmami in verskimi tajnostmi, pripeti se, da dvanajstletni dečki tajijo božjo vsegamogočnost in dobrotljivost z naslednjim umstvovanjem: Vsegamogočen Bog ni, ker ni bil v stanu (nicht imstande war), ljudem odpustiti; dobrotljiv ne, ker je svojega lastnega sinii za zavržene ljudi pustil trpeti."
I.	Malo prej si trdil, da verstvo ni uma, ampak srca reč; dokaži zdaj, da se pri verskem podučevanji v naših šolah res ne gleda na olikovanje srca, marveč na mašenje uma, — dokaži! Da je deček tebe umoval tako, rad verjamem; pa tudi, da mu nisi bil v stanu pojasniti njegovega umstvovanja ti, ki si se svoje dni tolikanj butal s krščanskim naukom. Kako bi znali v prihodnje reševati taka vprašanja mladenči, ako ne bi se vadili veroznanstva ! Poglejte z dečkom v katekizem, in videla bosta, zakaj se Bog imenuje vsegamogočen, ter spoznala, da prav zato je neskončno dobrotljiv, ker je svojega lastnega sina dal za nas v trpljenje in celo v smrt.
II.	„Ne redko poprašujejo otroci roditelje svoje: Kaj je prešestvo, kaj je nečistost itd. in pripravijo le-te v ne majhno zadrego. In vendar jih take reči v šoli izprašujejo! Ako otroci res razumejo, česar se učijo, gorjč jim; ako pa ne razumejo, čemu potem brezumna siljava, nerazumljene tvarine vtiskovati si v spomin. Iz vsega tega izhaja, da je veronauk, kakor se zdaj goji, ali moralični ali intelekt-velni razvitvi mladine le škodljiv."
I.	Nekterikrat Bog sam po otrocih svari ali opominja roditelje. Pošteni stariši, kakor tudi previdni katehetje, zaznamnjajo omenjene reči otrokom brez vsakterega pohujšanja, kolikor je treba. Kakor v drugih naukih, se tudi v veroznanskem razumki ali pojmi polagoma dovršujejo, in razumenje samo ni ne majhnemu ne velikemu v kvar. Ako pa otroci iz dejanja res razumejo, le tedaj jim gorje. Da bi pa k temu pripomogel veronauk, to se po lastni in tuji skušnji trditi ne more. Kako se zdaj goji veronauk in zlasti po naših srednjih šolah, doslej pokazal nisi z vsemi svojimi frazami, in kakor se vidi, si v hudi zadregi, da po vsem tem ne veš, kteri razvitvi je škodljiv, ali nrav-nostni (moralični) ali umnostni (intelektvelni) ?
II.	No, o tem več prihodnjič.
Politični pregled.
V Ljubljani 14. sept. Avstrijske dežele.
C V* sir so se Čehom pismeno zahvalili za prisrčni sprejem. Pred svojim odhodom v Brandiž so darovali za revne v Pragi 5000 gl., za češko narodno gledišče pa 3000 gl. — V dunajski in šentpoliški škofiji je 408 duhovnov prosilo za Štremajerjcve groše; obdarjenih pa, je bilo 377 prosilcev!
V T in (n. kakor poroča „Trie st. Ztg." so hoteli mestno gledišče s plinom razgnati. K sreči so pri neki poskušnji še o pravem času zapazili nameravano zločinstvo.
Češki deklaranti so 9. t. m., kakor pišejo „Narodni Listiy", sklenili, da ne gredo v dež. zbor. Kmetijska družba v Rodnicah jim je priporočala, da bi se zborovanja vdeležili, pa dr. Itieger, čegar pismo objavlja „Pokrok", je odgovoril, da poslanci hočejo dobro pre-vdariti to reč, da pa kmetijske društvene zadeve gotovo niso tako važne, da bi njim na ljubo poslauci odstopili od svoje deklaracije. Tudi vstop poslancev čisto nič ne bi pomagal od slabe letine zadetemu kmetijstvu.
Hrva&kl zbor je 11. t. m. dovršil postavo o porotnih zapisnikih za tiskovne sod-nije in postavo o odpustu jetnikov. Špun je razun tega stavil še predlog, da se verige pri jetnikih odpravijo.
Vnanje države.
Bismarkov napadnik Kullmann pride okoli 19. oktobra pred porotno sodnijo v Virc-burgu. V Torgavi so med tem zaprli še nekega Leibmeiera, ki je tamošnjemu fajmoštru pravil, da je s Kullmanom zastopljen.
Francoski prezident Mac Mahon je 11. t. m. zapustil Pariz, da obišče Lille, Arras, Bethune, Amiens in St. Quentin.
Iz $]»aiijskc£a se ne sliši uič novega. Nek vraden telegram poroča, da je general Pavia potolkel Karliste pri Maestrazgu. Tudi Moriones je svoje dni vedno poročal o zmagah nad Karlisti, nazadnje pa se je pokazalo, da so bila njegova poročila vsa zlagana
Na laškem v Rimu se ima jutri pričeti zanimiva sodnijska obravnava. Društvo severno-laških železnic namreč toži ministre notranjih zadev, kupčijstva in očitnih stavb, ker niso hoteli dovoliti, da bi se bila generalna direkcija preselila iz Turina v Milan, ker bi bil odhod kakih 100 uradnijskih družin za turinsko mesto hud udarec. Ministri so svojo prepoved hoteli opravičiti s tem, da računi omenjenega društva niso v redu. Vse je radovedno, kako se bo ta pravda izšla. — Kako žalostno se godi na Laškem, priča tudi ta dogodbica: K neki sodnijski obravnavi v Oristanu na Sardinjskem je prišlo več prič iz dežele, ki so morale nekaj dni tam ostati. Ker jim gostilničar brez denarjev ni hotel dati jesti in piti, jim sodnijski predsndnik da nakaznico na 80 frankov, ktere naj bi jim sodnija izplačala. Pa davkar jim jih ni mogel izplačati, ker v kasi ni bilo nič denarjev! Pred sodnijo so priče pravile, da že 48 ur niso nič jedle!
Izvirni dopisi.
1* <^oi»ciijsk<'£a 2. sept. (O prihodnji volit vi nekoliko.) Naš poslanec gosp. Lovro Pmtar se je zavoljo hudega bole-hanja moral odpovedati svojemu poslanstvu in mi zgubimo v njem vrlega zastopnika in možaka, ki je potrebe in želje naše poznal, kterega bomo tedaj prav težko pogrešali. A zdaj nam je treba skrbeti za to, da mu izberemo vrednega naslednika. Sliši se, da bo volitev še le prihodnji mesec, in sicer zarad tega, ker se bodo prej še izbirali volilni možje. Zakaj? Kdo ve to! Pravijo, da je dozdanjih mož nekoliko pomrlo, nekoliko se jih preselilo, in da zato hoče vlada, da se izbero vsi iz novega, da bo število poluo. Mogoče pa, da s tem manevrom kaj druzega nameravajo, toraj pozor, sosedje Gorenjci! Izberite si pri volitvah možake, zanesljive, kajti od teh je odvisen kone-čni izid volitve Pintarjevega naslednika. Koga bomo potem volili za poslanca? Do zdaj še ni nihče odločen, vendar sem slišal te dni pogovarjati se može o gosp. Luki 11 o b i č u, bivšem davkarskein komisarju v Postojni, ki je zdaj šel v pokoj. Ta gospod bi bil res vreden naslednik g. Pintarju, on je izveden zlasti v davkarskih rečeh ko malokdo, in Slovenec, trden ko skala. Pomenimo se, možje, in ponudimo mu kandidaturo; ni dvoma, da bi je ne prevzel, kajti on je ves vnet za blagor svoje domovine, ktero pozna od konca do kraja zlasti Gorenjsko, ker je med nami rojen.
Iz Vipave, 12. sept. Zmagali smo sijajno, naš kandidat g. Matej Lavrenčič je
voljen z ogromno večino. Dasiravno so mladi in njihova svojat v Vipavi, v Črnem vrhu in Idriji se na vso moč napenjali, da bi svojega kandidata Plešnarja spravili v deželni zbor, je vjel ta mož od 39 glasov jih komaj 6, nem-čurski kandidat Mulley 2, naš Matej Lavrenčiič pa 30. Slava volilcem vipavskim, črnovrškim, idrijskim in žirovskim, ki so tako trdno stali za našega kandidata in s tem častili sebe in domovino našo! — Mladoslovenci naj se pa iz tega uče, da naše ljudstvo ne mara za njihovo ,omiko in svobodo"!
Iz Urna, 10. sept. (O parlementarni činnosti moravskih Čehov.) Nekteri listi so našim poslancem očitali, da so začeli krušiti državnopravno opozicijo, ktere se Čehi tako čvrsto in zvesto drže že toliko let. Pred tem očitanjem se v svojem orgauu »Moravska Orlice" opravičujejo ter skušajo svojim političnim prijatlom in neprijatlom dopovedati, da imajo še vedno pred očmi tisto veliko nalogo, za ktero se Čehi borujejo. „0d tistega trenutka, pravijo, ko so poslai* i naši sklenili, uaj prej stopiti v deželni, pozneje pa tudi v državni zbor, moralo je biti vsakemu jasno, da so oni zaradi tega nastopili to pot, da bi na drugi način, toda za ravno tisto nalogo sodelovali, za ktero se potegujejo bratje naši na Češkem. —
Naloga ta je in ostane: z vsemi postavnimi sredstvi skrbeti, da se odstrani sedanja „ustava" za vselej, — da njo nadomesti drugačen vladen uačin, ki bi bil narodu našemu in domovini koristnejši. V deželnem in državnem zboru ne sme politična akcija naroda našega na Češkem in Moravskem imeti druzega načela, kakor smo uže omenili, da se namreč energično postavimo vsi na noge, ter konec storimo sedanji nad vladni stranki. To se je gospodom ustavakom uže tolikrat v obraz povedalo, da je težko razumeti, zakaj so tako pozabljivi, ter se še vedno nadjajo, da vstop na tako zvanem ustavnem stališču po-meuja znabiti odpovedati se boju, ki se na Češkem na vse drugačen način bojuje. Vstopali nevstop v tako zvano »ustavo" so samo raz lične oblike enega in istega boja, ki nikdar ne poneha, dokler se sedanje javne pomerena dobro ne spremene!
Da bi bili poslanci naši šli le zaradi tega v deželni zbor, de bi se tam čudili etiketne-mu obnašanju barona Webra, ali pa v državni zbor, da bi tam videli predsednika čislaj tanskega ministerstva, to nam gotovo nikdo ne bode verjel. Skušnje naše, da neprijatelji naši narodu še nič niso privolili in dali, z vstopom na »ustavna" tla niso še opravičene, in ker je res veliko reči, ki se narodu našemu po vsi pravici spodobijo, jih pa dozdaj še nima, je očividno zelo potrebno, da ne jenjamo manj določno zahtevati jih kakor dozdaj, ampak da se oglasimo še močneje in energičneje, ker vsled skušenj gospodje na drugi strani niso hoteli uslišati naših tihih prošenj."
volitev opravnega odbora. Delnice se morajo saj 5 dni pred zborom v društveno blagajnicor
vložiti.
{Volitev) Veliki posestniki so imeli včeraj dve volitvi, namreč volitev državnega poslanca namesto barona Apfaltrerna, in volitev deželnega poslanca namesto umrlega grofa Auersperga. Za prvega je bil izvoljen gospod pl. Langer iz Podgore, za druzega pa g. Edvard Schaffer iz Trebnjega.
(,„Narod") je vse drugo, če hočeš, tudi ,starokatolišk", samo »katolišk" ne. To je zakletstvo »odpadnikov". V št. 205 zadovoljno pripoveduje o »nemških starokatolikih" in njih zboru v Freiburgu, ter jim rad verjame, kako da njih število raste, ko vendar ves svet ve, da se jim ne godi bolje nego »mladoslovencem" pri ljubljanski volitvi.
Precej zgorej pa zabavlja čez »italijanske klerikalce", češ, da v Italiji nimajo nobenega vpliva in ga tudi zdaj ne bodo dobili." — Muhež-prerok menda ne ve, da laški katoličani pri krivičnih postavah in pri rabeljskem trinoštvu liberalcev ne morejo nič opraviti, ker so povsod na čelu framasoni (mavtarji), in torej se že več let drže načela: »Nočemo voliti in ne voljeni biti." »Narode", ko bi bil molčal, bi se ne bil opekel!
(Pri zadnjem kapitelnu oo. frančiškanov) 2. t. m. v Ljubljani so bili izvoljeni:
Zaprovincijala: v. č. o. Friderik Hoenig-man; za kustoza pa č. o. Nemezijan Smo-kovič; Za definitorje: čč. oo. Krizolog
Domače novice.
Ljubljana, 15. septembra, (Deželni zbor kranjski) se je pričel danes
z navadnimi običaji. Letošnje zasedanje ne bo zelo mikavno, če ne bo kake ostre interpelacije.
(Učiteljskih zborov) 10. t. m. se je vde-ležilo okoli 40 učiteljev.
(Občni zbor Narodne tiskarne) bo 27. septembra ob 3. uri popoldne. Na dnevnem redu je: 1. Nasvet prodaje mariborske,
eventueino ljubljanske tiskar niče; 2.
Greznik, Bernard Vovk, Jan. Evang. Žibrat, BonaventuraSeli. Za gvardijane: č. o. Julij Bruner v Pazinu. Emili Krašovic v Samobori. Gilbert Gravel v Jaški. Za vikarje: čč. oo. Placid Fabijani v Kamniku. Serafin Bramber-ger v Pazinu. Felicijan Matavž v Samobori. Frančišk Kopitar v Klanjem Grat Pfeifer v Karlovcu. Prestavljeni so: čč. oo. Teodor Zajic in Klemen Jelene (ta za časnega kurata v bolnišnici) v Ljubljano, Teodat Šušteršič v Ter-sat, Bernardin Pelican v Gorico, Ilugolin Sat-tner v Novomesto, Adjut Benigar v Pazin Ca-lasanc Margareitner v Sainobor, Ferdinand Premeri v Klanjec, Romuvald Jereb v Nazaret.
(Ponarejeni bankovci po 1 gold.) so se jeli izdajati po Kranjskem, Goriškem in Koroškem. Narejeni so precej dobro in sicer s plošnim tiskom. Oni teden so v Ljubljani prijeli dva človeka, ki sta jih skušala izdajati. Izdelovati se morajo na Laškem. Od pravih so ločititi le po bolj bledem tisku.
(Hudodelstvo.) O tistem nesrečnežu, o katerem smo povedali, da mu je pri Vižmar-jih vlak glavo odtrgal, zvemo zdaj, da so ga bili v neki krčmi prej pri pretepu ubili, potem pa, da bi odvrnili sum hudodelstva od sebe, položili ga na železno cesto, da ga je vlak stri. Dva hudodelca so že prijeli.
(Tatje) so v petek zvečer skoz okno vlo-| mili v štacuno g. Justina v Krakovem ter od-[ nesli denarje, kar so jih našli in tudi nekaj
| drugih reči.
(Včerajšnji „češpljevi" somenj) v Ljubljani je bil precej dobro obiskovan, zlasti živine se je mnogo prignalo, ki pa je imela prav nizko ceno. Čudimo se pri tem, da je meso v Ljubljani še zmiraj tako drago, kakor je bilo, ko je imela živina pol večo ceno. Pa saj se mesarji še te cenc ne drže in kdor hoče količkaj dobrega mesa, mora ga plačati vsaj po 4 kr. čez odločeno mu ceno. Ali ne bi bilo dobro ko bi magistrat napravil mestne mesnice, v, kterih bi se meso prodajalo ceni živine primeren kup? V Gorici se je to zgodilo, mestne j mesnice so prodajale meso po 4 kr. funt ce-
nejši od mesarjev in vse je vrelo v te menice Na to pa so mesarji nastavili brž še za 2 kr nižo ceno, ktera je potem tudi ostala. To bi bilo posnemanja vredno.
Razne reči.
—	Idrijcem! Sprejmite mojo prisrčno zahvalo, ktero vam v imenu naših pogorelcev izrekam za vaš v resnici velikanski dar — 80 goldinarjev — ki ste ga po prečastitem svojem g. dekanu poslali. Znana mi je že bila vaša milosrčnost od nekdaj, vendar pa bi se nikdar ne bili upali nadjati takega prelepega daru, s kterim ste si v naših srcih postavili prelep spominek. Dokler bodo tu hvaležna srca bila, bode ime idrijsko v njih našlo najprijet-niši odmev, in vpletala ga bodo vedno v svoje prisrčne molitve, ter prosila Boga, da bi vas in vaše mesto milostljivo vsake nesreče obvaroval, in vam stotero povrnil, kar ste nam dobrega storili.
Vrhnika, v praznikMarijnegasv. Imena
M. ŠI i bar,
dekan.
—	NaSelihpriŠumberku. (P. St Rochus). Podpisani sem sestavil veliko slovensko mašo za contra-alt (tudi visok tenor I), tenor, bariton, bas in orgije ali fisharmoniko na čast ss.apostelj noma slovanskima Cirilu in Metodu v čisto cerkvenem duhu. To mašo želim na prošnjo tistih, ki so jo že videli in tudi sli šili, tiskati dati, ako bo število naročnikov toliko, da se stroški izplačajo. Zato prosim, naj blagovolijo se pri podpisanem oglasiti vsi, kteri želijo to mašo in so prijatelji pravega cerkvenega petja in godbe. Želim le, da bi verne Slovence to delo k pobožnosti in slavi božji vnemalo in zato naj gre med Slovence. Omenim da je Glorija in Čredo v tej maši popolnoma brez izpušenih členov ali besed, kar bi moglo biti pri vsaki maši, naj bo že latinska ali slovenska.
Na Selih pri Šumberku, 4. sept. 1874.
Anton Trepal,
duh. oskrbnik.
—	„Bralno društvo" v Mengšu imelo v nedeljo zbor, pri kterem je gosp. Ko želj govoril o koristi in potrebi občinskih posojilnic. Volil se je tudi odbor, potem pa so se nazoči po svoje zabavali.
—	Za profesorje so imenovani G. Kreminger, do zdaj v Rakovcu v vojni granici, za ljubljansko realko; g. Fischer iz Brodya za gimnazij, direktorja v Novomesto; g. Knobloch, učitelj pri mornarstvu v Pulji, in tamošnji suplent vit. Brito za mariborsko realko.
—	Goveja kuga. Kakor poročajo hrvaški in drugi listi, se je na Hrvaškem ob Kranjski meji zopet pričela goveja kuga. Treba toraj stražiti ob meji, da se na Kranjsko ne zatrosi.
—	Poštni voz (Mallepost) se bode iz Gorice v Trebiž odslej zanaprej tudi o poletnih mesecih odpeljeval ob 2. uri popolnoči, iz Trebiža v Gorico pa, kakor doslej, ob 8. uri zjutraj.
—	Pomiloščenja ni hotel sprejeti k smrti obsojeni gostilničar A. Strohmaver v nemškem Gradcu. Ko mu je bilo naznanjeno, da so ga cesar pomilostili in kazen spremenili v dosmrtni zapor, je v zapisniku protestoval zoper to, ter rekel, da je raje obešen. Pa želje mu niso hoteli spolniti.
—	Ustavoverni bankrotar Koll-mann je une dni na Dunaji zginul pozabivši
Je
poravnati svojih 300.000 gld. dolgov, in prazno blagajnico. Zapustil je svojim upnikom pa nekaj pohištva. Kollmann je bil strasten usta vak, zato listi njegove stranke molčč. Kako pa so prav po nedolžnem obirali našega narod njaka g. Jugovical —
—	Obsojen vredni k. Te dni, kakor piše „Našinec", je bil v Olomucu g. K. J. IIu deček, vrednik in izdajatelj lista „Maetr. Presse1 obsojen na 6 mesecev ječe, ker je boje razža lil Avg. Slavika, izdajatelja ustavovernega lista „Neue Zeit" v Olomucu. Hudeček je namreč Slaviku očital prusaštvo, ker si je bil v dobi nemškofrancoske vojske na Pruskem najel ne cega gardelajtnanta, ki je sodeloval pri listu v pruskem smislu. Po končani vojski je Slavik prodal „Neue Zeit" Prusom, ter za novce pru ske v Olomucu si kupil lepo hišo. Kdor pozna pruski Olomuc, se ne bode čudil, da je bil ob sojen federalist in iskreni Avstrijanec g IIu deček, ne prusak Slavik! —
—	Požar na ladij i. Iz New-Yorka se piše, da je blizo mesta Avrore na reki Missi ssipi na nakladnem jftrniku ,,Pat Rogers" na stal požar, ki ga je v malo urah vpepelil Popotnikov je na ladiji zgorelo 30; vsi drugi so raje poskakali v sili v vodo ter tudi konec storili.
—	Obsojen pes. V Pešti ima ravnatel, neke tovarne jako porednega psa, ki tudi na ulicah ljudi popada. Pred 14 dnevi so ga po zabili privezati. Popadel je prvega delavca, ki je prišel zjutraj v tovarno, zelo nevarno Oznani se to policiji, ktera pošlje po psa ter ga obsodi zarad telesnega poškodovanja na 14 dni v zapor! Vrh tega pa je moral njegov gospodar plačati še 3 gld. za hrano, potem pa so mu ga nazaj izročili. Lastnik je to plačal pes zopet doma straži tovarno, sodnijska veda pa je za ta Salomonov razsodek bogatejša.
—	Atilov grob. Že čez 1400 let je stara pravljica, da je bil „šiba božja" Atila, kralj divjih Ilunov, pokopan v reki Tisi na Ogerskem. Napeljali so namreč vodo iz struge drugam, potem pa v suho zemljo spustili okovano rakev. Te dni, kakor se piše madjarskim novinam, so pol ure pod Tisa-Iloffom ribiči tri sežnje od brega v sredi reke našli kraj, ki votlo bobni, ako se nanj tolče. Potapljači so pod vodo zmerili omenjeno reč, ki naznanja in potrjuje mnenje, da bi to bila Atilova rakev Vas Iloff se imenuje po Atilovem bratu. Ker e po velikem deževji voda hudo narastla, se rakev še ni mogla vzdigniti; ko upade, bodo pa skušali to storiti.
Zalivala.
Dramatičnega društva odbor, sklenivši na-biro za pokritje društvenega deficita, izrekaš tem svojo narsrčnejšo hvalo vsem častitim p. n. domoljubom, kateri so jripomogli, da se je ta nabira tako častno izvršila. Potrjevalne listke o spre etih novcih bodo sprejeli Ysi častiti p. n. da rovalci še posebej.
V Ljubljani 12. septembra 1874.
Odbor dramatičnega društva.
Za pogorelce na Vrhniki:
Duhovnik v Ljubljani 10 gld.
Za nesrečne Dolenjcc:
Duhovnik v Ljubljani 10 gld.
Listnica vredništva.
G. J. D. v Gradcu: Podlistek prejeli, pa do daj ga še ni bilo mogoče natisniti.
G. M. v H.: Vse prejeli. Prisrčni pozdrav! G. Kaulusu: Dotični spis po nasvetu g. M. izročili ,,Novicam", ki to reč pretresajo.
Umrli so:
7.	sept. Jože Poreber, kondukt. otrok, 3'/» 1., za vnetjem vratu.
8.	sept. Jožefina Premk, hiš. posest, otrok, 1% 1., za grižo.
9.	sept. Fr. Poreber, kond. otrok, la/4 1., — Maks Peterka , barvarjev otrok , 2'/, 1., — Ana Lew, bivšega fin. kone. hči, 103/4 L, — in Ant. Prelesnik, sin dež. bukv. oficijala, 5'/2 I, vsi za vnetjem vratu.
10.	sept. Jože Verbič, nakladarjev otrok, 3 1., za božjastjo. — Amalija Zaman, kond. otrok, 3 I., za vnetjem vratu.
Eksekutivne dražbe.
17.	sept. Fr. Kos ovo iz Polhovega gradca (600 gl.) na Vrhniki. - 1. Mat. Činkel ovo iz Koprire vasi (80 gl.) v Kočevji. — 1. J. Majer-jevo norimberško blago (1045 gl.) v Ljubljani. — 2. Jakob Jenner-jcvo pohištvo itd. (1340 gl.) v Kranj i.
18.	sept. 3. Marj. Varl-ove iz Zapog (1400 gl.) v Radolici. — 3. Jan. Jaklevič-evo iz Spod. Lokvice (1300 gl.), — 3. Jak. Težak-ovo iz Zg. Lokvice (1820 gl.), obe v Metliki. — 1. Anton Anzelc-evo iz Glinj (1225 gl.) v Ložu. — 1. Jak. Sittinger jevo iz Parij (1100 gl.) v Bistrici. — 1. Ant. Stibil-ovo iz Ustja (650 gl.) v Vipavi.— 1. Mart. Papež evo iz Vel. Lipenj (299 gl.) v Senožečah.
T>l<»Kr»flrfi«» ilfiiarnr ren«
14. septembra. Papirna renta 71.60. — Srebrna renta 74.55. — 18601etno državno posojilo 110. —. — Bankine akcije 978 — Kreditne akcije 246. — . —London 109 80. — 8rebro 104.—.— Ces. kr. cekini —. — Napoleon 8.80.
Drnaruhene cene.
12. septembra. Državni fondi. 5% avstrijska papirna renta . .
5°/o renta v srebru......
Srečke (loži) 1854. 1......
1860 1., celi. . . . 1860. 1., petinke . .
Premijski listi 1864. 1.,.....
Zemljiščine odveznice.
Staj ar ske po 6°/,...... ,
Kranjske, koroške in primorske po 5°
Ogerske po 5'/,.......
Hrvaške in slavonsko po o'/, . . .
Sedinogradske po 5'/t.....
Delnice (akcije).
Nacijonalne banke......
Unionske banke.......
Kreditne akcije.......
Nižoavstr. eskomptue družbe . .
Anglo-avstr. banke......
Srečke (loži).
po 100 gld. a. v.
Kreditne Tržaške
n
Budenske
Salmove
Palffi-jeve
Clary-jeve
St. Geuois
Windiscbgratz-ove
Waldstein-ove
100	k. d.
50	„ „ ,,
40	gld. a. v.
40	,, ,, ,,
40	„ „ „
40	i, ,, „ 40 20 40
ti ii n
Srebro in zlato.
Ces. cekini . . . '.....
Napoleonsd'or........
Srebro . . . ........ 104.10 104.25
\ Denar.	Blago.
7i 65	71.75
74 65	74.75
101.70	102 25
110.—	110.25
113.75	114.—
137.25	137.75
93.50	94.—
86.50	_._
78.—	78.50
80.—	—,—
76.-	76.50
982	984
128.75	129- —
246.—	246.25
920.—	—._
161.75	162,—
165.75	166.25
106.—	106.50
52.—	53,—
26.—	25.50
30.50	31.50
25 50	26.50
23.—	24,—
24.—	25.-
19.—	19.50
20.75	21.20
5.26	5.27
8.81 '/a	8.82
Jurij Dornik-ova
zaloga olja
v Trstu.
Pošilja se s poštnim povzetjem (Postnach-nahrne), s plačano colnino, vožnino (poštnino), losodo in vsemi drugimi stroški, do vsake postaje avstrijsko-ogrske monarhije, od 25 funtov dalje. — Zapisniki cene se dobe zastonj in franko.	(4-33)
Dečki in deklice j
se jemljo v stanovanje in na hrano na ^ " Glavnem trgu št. 310 v IJiililjani. (42-3) j