Izumitelj Tomaž Alva Edison
FIZIKUS
\Vest Oranticu pri New-Yorku v Ameriki je umrl dne 18. oktobra veliki izumitelj Thomas Alva Edison v 85. letu starosti. Na vsak korak srečavamo njegove izume — najvaŽnejši je električna žar-nica, ki razsvetljuje v milijonih in milijonih izvoilih mesta in vasi po vsem civiliziranem svetu. Brezprimerno naglo prodira ta luč do najtem-nejših in najskritcjših kotičkov sveta, neizprosno izpndrivajoč vsa druga svetila, ki so imcla kdaj veljavo.
Znano vam je, da so imcli mnogi veliki pesniki, modrijani in znameniti izumitelji prav siromašne roditelje. Tudi Thomas Alva Edison, ki je bil rojen dne 11. februarja 1847. v mestu Milanu (Ohio) v Zedinjcnih državah. ni zrasel v sijajnih razmerah. Že kot otrok si je moral služiti sam svoj kruh. Prodajal je v vlakih, ki so voztli med Port Huronom in Detroitom, časopise. sadje, okrepčila in mnogotero drugih malenkosti. Zaslužcni denar je po veČini dajal staršem in s tcm pokazal svojo veliko Ijubezen do očcta in matere. ICar mu je pa ostalo, je porabil za kemikalije, knjige in tizikalicne aparate. V prtljažnem vozu vlaka Port Huron—Detroit si je uredil maihen laboratorij, kjcr je stala tudi majhna ročna tiskarna, na kateri je tiskal svoj lasten časopis. Bil je od^ovorni urednik, izdajatelj in stavec obenem in je imel 400 naročnikov. Nekega dne je pa med vožnjo eksplodiraia ccvka s fosforjem in voz je pričel goreti; seveda je pomenilo to tudi koncc njego-yega časopisa.
HŠo je imel 16 let, je rešil življcnjc sinčku nekega postajcnačelnika. lz ^^Hgžnosti mu je oče rešenega otroka dovolil, da je smel proučavati tele-^Bfske aparate na postaji. K.malu natu jc bil nastavljcn za telcgrafista. ^Btrat je bil v železniški službi predpis, da je moral službujoči telegrafist ^Efokaz. da ne spi, oddati vsako uro centrali znarnenje za številko »6«. To ^KEdisonu, ki je rad spal, ni prijalo. Zato je skonstruiral aparat, ki jc bil H^ljučen na posebno uro in ki je avtomatično (sam od scbc) vsakih 60 mi-^K oddajal omenjeno znamcnjc. Bil jc to njegov prvi izura. Hf Kmalu se je začelo za Tomaža burnih doživljajcv polno življenje. Ker H je bolj ukvarjal s svojimi poskusi kakor pa s službo, je moral vcčkrat Hpinjati namešeenje. Toda poskusi so ga napravili znamcnitega, Tisti čas Bpo eni telcgrafski žici mogli oddajati samo eno brzojavno poročilo. Šelc Hbgova iznajdba, ki jo je imenoval »prc-Bgalec«, je omogočila samolastno prt-na-Knje telegramov iz enega brzojavnega Htda v dmg vod in oddajanjc dveh brzo-Htvov po cni sami žici. M Tako so sledile leto za letom nove iz-najdbc. Leta 1868. ga najdemo v telegraf-skem uradu v Bostonu kot vodjo, kjer jc pa ostal le eno Ieto. VJeklo ga je v New-Sork in v njegovi bližini (v Newarku) si je urcdil svojo delavnico. To je oddal kmalu nekcmu prijatelju. sam pa si je po-stavil v Mcnloparku toliko obČudovani Kiboratttrij (delavnico), odkoder je izšla kuro vtčina njcgovih izumov; o njcm ¦-<> krožile različne pravljice in gnvorice, tako da so ga imenovali »čarcvnika iz Menlo-parka«. Najprej se je bavil tu 7. izgotovitvijo žarnice. Najtežjc pri tem izumu je bilo najti materijal, ki bi Žarel in svetil v ncprodušno zaprti in brezzračni htckicni hruški. hO(K> raz-tičnih snovi jc Edison preizkusil in končno jc našel snov — zogljenclo bam-busovo stcbelce. Veliki slavnostni trenutek je bil za Edisona na večer 10. deeembra 1879.. ko je vzplamtela v laboratoriju prva žarnica. 42 ur jc (forela ta Juč, prva žarnica na svetu.
Ne zahvaljuje pa Edisonu svojega obstanka samo električna razsvetljava; tudi električni stroji in dinamo so z njegovim izboljšanjcm pridobili na vcljavi. Gramofon, telefon in kinematograf so bili tudi izpopolnjeni v dc-lavnici tega vsevcdeža. V zadnjih desetletjih se je veliki iznajditelj pcčal z razmnožcvalnimi aparati, z izumom novih tkanin, umetnega gumija itd. V celera jc naznanil amcriškcmu patentnernu uradu veČ nego tisoč izumov. Vse njegovo življenje je bilo izpolnjeno ?. dclom in pridnostjn; sam jc večkrat dejal, da sta pamct in bistroumnost Ic — velika marljivost. Ncredko je prescdcl pri kakšnem izumu ncpretrgoma po 60 ur in se je potcm odpoČil 7. 18—24urnim spanjem.
Edison jc veljal vedno in velja tudi danes po smrti za moža, ki ni samo mnogo novega izumil, temvcč tudi izboljšal mnogotere stvari vsakdanjega /ivljcnja. Brez njcgovih bistroumnih dcl bi si ne mogli predstavljati da-našnjcga sveta. Ta duhoviti, nesmrtni mož je podaril Človeštvu izume, ki v) v tcmdjih preobrazili življenje civilizirancga človeka. Plodovi njegovega ^iela ostanejo neminljivi do konca zemeljskih dni.