Gospodar In (gospodinja
LETO 1941
/Ln?
1. JANUARJA
ŠTEV» i
Pogled nazaj in naprej
Spet nam je leto utonilo v večnost in z današnjo številko zaključujemo tudi letnik »Gospodarja in gospodinje«, Vsak teaen je prihajal v kmečke hiše in učil, svetoval ter svaril, izpodbujal in hrabril naše kmečke ljudi, da bodo v težkih dneh vzdržali in dočakali lepših časov.
Ali ste kdaj premislili, koliko dragocenih strokovnih naukov je izšlo v »Gospodarju in gospodinji« v teku minulega leta? Če bi jih zbrali, bi imeli lepo, debelo knjigo, v kateri bi lahko ob raznih prilikah pogledali na kazalo in poiskali koristno razvedrilo ali nasvet, da bi se po njem ravnali. Človek nikoli zadosti ne zna. Uči se, dokler živi. Tudi pri kmetu in posebno pri njem to velja v polni meri. Ali ni vsak letnik »Gospodarja in gospodinje« kakor zaklad, kakor kapital, ki lahko prinaša bogate obresti?
Samo izkoristiti jih je treba. Vprašajmo se danes ob sklepu letnika: koliko smo se ravnali po naukih, ki smo jih brali? Nemara bo kdo med nami, ki še vseh prebral ni — saj: že vse ve in znal Zraven pa najbolj vztrajno zabavlja in nerga, da s kmečkim delom nikamor ne pride in da se za kmeta pač nihče ne briga.
Izobrazba je neprecenljiva vrednota. Posebno še poklicna gospodarska izobrazba, ki je več vrednn kot gotov denar. Marsikateremu slovenskemu podeželskemu človeku ta resnica noče v glavo, pa zato ni prav nič manj resnična in važna. In če je »Domoljub« v preteklem letu tako skrbno in zvesto pomagal svojim številnim bralcem tudi do gospo-darsko-poklicne izobrazbe v svoji prilogi, mu je pomagal s tem v samem gospodarstvu — če je le bralec res proučil gospodarske članke in se po njih ravnal.
Z ugotovitvijo, da je gospodarska izobrazba vsaj tolika vredna ko gotov denar, prestopimo tudi prag novega leta in trdno sklenimo, da bomo »Gospodarja in gospodinjo« — če ga nismo doslej — vsaj v bodoče skrbno in zvesto brali in se po dobljenih naukih tudi dejansko ravnali. Novo leto bo leto velike preizkušnje, ker bo leto velike stiske za vsakdanji kruh. Čim več in boljšega boš pridelal na polju, vrtu, sadovnjaku, travniku in gozdu» pa priredil v hlevu, svinjaku in kurnici, tem lažje boš sam prebrodil težko leto in tem lažje bomo vsi vkup dočakali boljših dni.
Tudi v novem letu ti hoče »Gospodar in gospodinja« po svojih močeh pri tem pomagati. Veš pa prav dobro, da je pomoč uspešna le, če jo hočeš sprejeti. Zato sklenimo ob pragu novega leta vsi, da bomo zanaprej našo prilogo natanko brali, navodila točno upoštevali in vsako številko skrbno shranili. V težkih časih je vsak prijatelj še desetkrat več vreden ko v dobrih. »Domoljub« s svojo gospodarsko prilogo je resničen prijatelj našega podeželskega malega človeka. Cenite ga, kakor zasluži! Izkazalo se bo, da se nad njim niste varali, kakor se niso varali nad njim vaši predniki, ki so ob njem srečno prebrodili še hujše čase od današnjih.
Ko si voščimo srečno novo leto, se živo zavedajmo, da bo v bodočem letu marsikaj v največji meri odvsino od nas samih. Ponosno in pokonci, samozavestno in odločno poglejmo težavam v obraz s trdno zavestjo v srcu, da jih hočemo zmagati. Samo izobraženi in pogumni bodo prebrodili stisko naših dni in si priborili svoj delež na toplem soncu. Takšni hočemo biti tudi mi, slovenski kmečki ljudjel
Živina pozimi
Zimske mesece moramo posebno paziti , da bo živina redno čiščena, primerno krmljena in da bodo hlevi redno či-ščeni. Če pogledamo hleve in živino, vidimo, aa še večina ljudi zanemarja čiščenje hlevov in živine. Živina je slabo krmljena, nesnažna, hlevi so pa vlažni, zatohli, smrdljivi in polni gnoja včasih od celega tedna Jasno je, da v takih razmerah ne more živina dobro uspevati in biti odporna proti boleznim Posebno je dovzetna taka živina za kužne bolezni. Če hočemo torej imeti dobro, zdravo, odporno in dobičkanosno živino, jo moramo primerno krmiti, hlevski gnoj vsak dan izvažati iz hlevov in živali temeljito ter redno čistiti. To so glavni pogoji, ki jih je treba na vsak način upoštevati, če hočemo imeti koristi in napredek v ži-
vinoreji. — Ker je živina v zimskem času stalno v hlevu, je bolje, da jo napajamo zunaj (na potoku) da pridejo živali na svež zrak, se pregibljejo, mi pa medtem časom prezračimo hlev\ Če pa je vreme ugodnejše — sončno, — pa spuščajmo živino v tekališče.
Večkrat je priporočljivo preceniti zaloge krme. Umna štednja krme je na mestu; negospodarsko pa je držatti večje število živine, kot jo lahko prehranimo. Vsaka krma naj se temeljito in gospodarsko uporabi. Največjo pozornost pa je potrebno posvetiti mladim plemenskim živalim (telicam, bikcem), da so tudi preko zime primerno krmljene.
Isto kar velja za goveji hlev, velja tudi za ostale hleve: svinjake, kumico — red in snaga.	Inž. Matičič An to»
GOSPODARSKE VESTI
ŽIVINA
Ljubljana. Po podatkih od 18. dec. so bile cene živine v Ljubljani naslednje: voli I. vrste 9—9.50, II. 8.50-9, HI. 8 do 8.50 din; telice I. vrste 9, II. 8.50—9, III. 8—850 din; krave L vrste 6—7.50, II. 5.50 do 7, III. 5-6 din; teleta I. vrste 10—12, II. 10 din; prašiči špeharji sreinski 17—18 din, pršutarji 13—14 za 1 kg žive teže. Surove kože goveje 22 din, telečje 26 din, svinjske 15 din za 1 kg.
Kranj, Na rednem ponedeljkovem sejmu 16. decembra so bile cene živine ta-kele: voli I. vrste 9, II. 8.25, HI. 7.25 din; telice I. vrste 9, II. 8.25, III. 7.25 din; krave I. vrste 8, II. 7, III. 6 din; teleta I. vrste 13, II. 12 din; prašiči špeharji 15 do 16.50, pršutarji 14—15 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski od' 7 do 8 tednov stari komad 250—300 din.
Na sejem so prignali 35 volov (prodali 20), 23 krav (1), 1 telico (1), 3 bike (1) in 166 prašičev (48). Najboljši vol je dosegel 6500 din, najboljša krava 4000 din, telica 4200 din in bik 4500 din, prašič pa 3600 din.
Kamnik. Nekaj pred božičem so bile živinske cene v okraju naslednje: voli L vrste 8,75, II, 8, III, 6.75—7 din; telice
I. vrste 8, II. 7.50, 1П. 6.50-6.75 din; krave I. vrste 7, II. 6, III. 5 ain; teleta I. vrste 10—11, II. 9 din; prašiči špeharji hrvaški 17.50—18, domači 14 din,, prašiči pršutarji 11—12 din za 1 kg žive teže. Surove kože goveje 23, telečje 25, svinjske 12—15 din za 1 kg.
Maribor. Pred božičnimi prazniki so bile cene živine v Mariboru približno sledeče: voli L vrste 9.50, poldelbeli voli 7.50—8 voli za pleme 8—950 din, biki za klanje I. vrste 8, II. 7, III. 6.50 din; telice I. vrste 9, II. 8, IIL 7 din; junci I. vrste 9, II. 7.50—8, III. 6.50—7 din; krave I. vrste 8.50—9, II. 7—8, IIL 4.75—6 din; teleta
I.	vrste 12, II, 9 din za 1 kg žive teže. Gornji grad Po zadnjih poročilih od
začetka decembra so bile živinske cene v okraju gornjegrajskem takele: voli I. vrste 8, II. 7, III. 6 din; telice I. vrste 8,
II.	7, III. 6 din; krave I. vrste 7, II. 6, III 5 din; teleta I. vrste 10, П. 9 din; prašiči špeharji 20 din, pršutarji 16 din za 1 kg žive teže. Surove kože goveje 20 din, telečje 18, svinjske 10 din za 1 kg.
CENE
Kranj. Pšenica 1 kg 4.50, ječmen 4.50, rž 4.50, oves 3.75—4, koruza 3.75, fižol 6—9 krompir 2, lucerna za krmo 1.25—L50
б
0Ln, seno 1.50, slama 0.75 dîn. — Sadje: jabolka II. vrste 6—8 din, III. 5—6, hruške II. vrste 10 din, suhe češplje 12—14 din. — Meso: govedina kg 15—18 din, svinjina 24, svinjska mast 26—28 din, slanina 24—26, čisti med 32—36, volna neoprana kg 68—72, oprana volna 92 din. mleko liter 2.50—3, surovo maslo kg 48 do 52 din, drva 1 plm 140—150 din.
Ljubljana. Ječmen 1 kg 4.50—5, rž 4.50 do 5, oves 4—4.50, koruza 4—4.50, fižol 6—8, krompir 1.50—2 din; seno sladko 1.30, polsladko 1.10—1.15, kislo 1, slama 0.60 din.
Kurivo: premog tona 436—457 din, trda drva 1 prm 145—160 din, žagana 155—17.0 din, mehka drva 75 din, oglje likalit kg 1.50—3.50 din. Svinjska mast kilogram 28 din, med 36 din.
Kamnik. V okraju so cene kmet. pridelkov sledeče: pšenica 1 kg 3—3.50 din, ječmen 3.50—3.75, rž 3.50, oves 3.25 do 3.50, koruza 2.75—3, fižol 4—6, krompir 1.50—2, seno 1—1.50 din. — Meso: govedina kg 14—16 din, svinjina 21 din, slanina 25, svinjska mast 27 din za 1 kg. Mleko liter 2.50 din, surovo maslo lkg 32 do 38 a in, trda drva 1 plm 120—130 din.
Gornji grad. Po podatkih s prvih dni decembra so bile v okraju cene kmetijskih pridelkov: pšenica 100 kg 385 din, ječmen 350, rž 375, oves 300, koruza 325, fižol 600, krompir 200 din. — Sadje: jabolka I. vrste 900 din, II. 750, III. 500 din; mleko liter 2.50 din, surovo maslo kilogram 32 din, trda drva 1 prm 115 din. — Meso: govedina 1 kg 14—16 din, svinjina 20 din, slanina 24, svinjska mast 26 din, med 30 din.
LES
Iz službene tečajnice ljubljanske borze posnemamo cene lesa na dan 23. decembra t. 1. Razumeti jih je treba za 1 kub meter, franko cagon nakladalna postaja. V prosti prodaji so cene nemara nekaj višje.
Smreka-jelka: hlodi I/II 270—330 din, brzojavni drogovi 250—290, bordonali 330 do 360, filerji do 5/6 290—330 din, trami ostalih dimenzij 290—330 din.
Bukev: hlodi I/II od 30 cm premera dalje 220—270 din, hladi za furnir, čisti od 40 cm naprej 290—340, deske-plohi naravni 330—620 din, parjeni 450—730 din
Hrast: hlodi I/II od premera 30 cm naprej 280—430, bordonali 850—1070, de-ske-plohi neobrobljeni 780—900, frizi I/II širine 5, 6 in 7 cm 980—1140, 8 do 12 cm 1190—1330 din.
SEJMI
Sejmi do 5. januarja 1941
2. 1.: živ. in kram. Črnomelj, gov. in svinj. Mokronog, živ in kram. Ribnica, Št Vid pri Stični, Radohova vas, Sv. Jurij pri Celju - okolica, svinj. Turnišče. — 3. 1.: živ. in kram. Dol, Logatec, svinj, in drobn. Maribor. — 4. 1.: živ. in kram Domžale, svinj. Brežice, Celje, Trbovlje svinj. Križevci.
7. 1.: živ in kram. Novo mesto, Metlika, Šmartno pri Litiji, živ. Ormož, gov in konj. Ptuj, gov, in kram. Murska Sobota, svinj. Dol Lendava. — 9. 1.: svinj Turnišče. — 10. 1.: svinj, in drobn. Maribor. — 11. 1.: svinj. Brežice, CeJje in Trbovlje, živ, in kram. Planina pri Jelšah
KUHINJA
Drobno pecivo.
Medeni keksi. 10 dkg sladkorja prav dobro mešam z dvema rumenjakoma. Med mešanjem polagoma pridevam 2 del mrzlega medu, precej cimeta in gvirca, drobno sesekljanih limoninih in pomarančnih lu-pinic, toliko moke, da nastane precej gosto testo. Testo na drobno razvaljam, na-mažem z beljakom in zrežem različne oblike, katere spečem na z voskom pomazani pekači.
Meden kruh. Pol kilograma medu pre-vrem in potem toliko časa mešam, da postane zmes mlačna. V to mešanico stre-sem 25 dkg rdežene moke in 12 dkg lugaste
soli (potošelj - dobi se v drogeriji). Potem postavim testo na topel prostor, da vzide. V vzhajano testo pridenem še 25 dkg ržene moke, žličko zmletega јалега, 5 dkg sladkorja in dva rumenjaka. Testo dobro zmešam in zravnam pa dobro na-mažem in z moko potreseni pekači za ova prsta na debelo. Nato spečem v precej vroči pečici. Ohlajeno testo zrežeir na poševne kose.
*
Gumijasto obuvalo od časa do časa namažemo г glicerinom, kar mu poveča trajnost in preprečuje razpoke,
PRAVNI NASVETI
Vpogled sodišča v davčne knjige. D.
I. v K. Če ie bil v pravdi predlagan od-kaz z vpogledom v davčne knjige in je sodišče ta dokaz dopustilo, je davčna uprava morala predložiti sodišču potreb ne knjige. S tem ni zagrešila nobene kršitve uraone tajnosti, posebno še, ker so bile predložene vendar knjige: ki se nanašajo na pravdne stranke. Zato bi bilo vaše pritoževanje neutemeljeno.
Smreke na njivi- I. H. Sosed je v vaši odsotnosti, ko ste bili pri vojakih, nasadil smreke na svoji njivi do meje, ki vam bodo radi sence čez leta gotovo delale škodo. Vprašate, če lahko prisilite, da odmakne smreke od meje in v kakšnem roku da morate to zahtevati. — Sosed je lahko spremenil dotedanjo njivo v gozd in mu nasaditev smrek sploh ne morete prepovedati. Ko pa bodo veje smrek začele rasti v vaš zračni prostor, jih boste lahko smeli nad mejo obsekati. Tudi korenine smrek, ki bodo rastle v vašo zemljišče, boste smeli izruvati.
Zapuščina po ženi. A. Š. Ko ste se pred 10 leti oženili, jo žena prinesla k hiši balo in 11.000 din dote. S tem denarjem in še s svoiim ste kupili hišo, ki je prepisana na oba, Sedaj je žena umrla, ne aa bi imela otroke v zakonu. Njeni starši zahtevajo od vas polovico vrednosti hiše in vse ono, kar je žena prinesla v zakon; Pokojna žena pa je pred tremi ženskimi pričami še nekaj mesecev pred smrtjo izjavila, da bo za primer smrti vam zapustila svoj delež. — Ker ni žena zapustila pismene oporoke, lahko velja tudi ustna oporoka, če je bila v pravi obliki izrečena. Če so bile ženske priče stare nad 19 let in so bile vse hkratu prisotne, ko je pokojna žena izrekla svojo poslednjo voljo, da vam zapusti svoj delež na hiši in bodo mogle priče to pod prisego soglasno potrditi, potem je bila ustna oporoka veljavna in ste vi glene deleža na hiši oporočni dedič. Če pa ustna oporoka ne bi bila veljavna, potem nastopi zakonito dedovanje Vi kot mož in starši ste vsak do polovice dedič ženine zapuščine. Solastniki del hiše kakor tudi ženine stvari se morajo preceniti po dnevu smrti. Od tako ugotovljene vrednosti se bodo odbili vsi pogrebni stroški in šele čista vrednost se bo razdelila na ava dela. S starši kot sodediči se morate pač sporazumeti. kaj bo kdo vzel v naravi, odnos-no, kaj bo kdo izplačal drugemu. Tiste stvari izmed ženinih premičnin, ki spadajo k zakonskemu gospodinstvu, pa pripadajo vam kot naprejšnje volilo in se ne bodo ocenile v tisto zapuščino žene, ki se bo delila med vas in starši pok, žene.
ProSnja za podporo po nmrlem sinu železničarju. I. G D. - Vdovec ste in pre-užitkar v majhni hišici. Sin re bil železničar in vas je stalno podpiral. Zdaj je umrl. Prosili ste za pociporo po sinu, pa .so vam prošnjo zavrnili. Vprašate, kam bi se obrnili, da bi dobili «d železnice kakšno podporo? — Ni zakonite možnosti, da bi oče dobil po sinovi smrtti pokojnino ali podporo iz državne blagaj ne. To pravico ima le žena po možu i m otroci po očetu. Če nimate drugih otroik, in se na noben način ne morete preživljati, se lahko obrnete edino na domačo občino s prošnjo, da vam pomaga.
Obrtni vajenec. M. B. - Riadi bi zvedeli, koliko časa mora vajenec delati vsak dan. Vašega sina mojster zeho zlorablja, aelati mora tudi po 16 ur na dan. Tudi pretepa ga, da je vajenec zelo zmešan. Kam bi se obrnili za odpomoč? — V obrtnih obratovalnicah sme trajati delovni čas največ 10 ur na dan ali 60 ur na teden. Mojster ne sme vajenca pretepati. Če mora vajenec res tako dolgo delati in ga mojster tudi pretepa, bo okrajno načelstvo mojstra kaznovalo, ako ga prijavite.
Jetnlški paznik, mitničar. A. R. - Služba jetniškega paznika je državna služba in mora imeti prosilec za sprejem vse pogoje, ki jih predpisuje uradniški zakon. Če ste zdravi, neoporočene preteklosti, če ste odslužili vojake, lahko prosite za tako službo. Prošnjo je treba vložiti pri predsedmštvu vložite pri dotični mestni občini, kjer bi raoi vstopili v službo, seveda le, če je kakšno tako mesto prazno.
Ureditev solastnine. S P. - Radi bi zveoeli, kako bi postopali pri ureditvi solastnine, ker se z enim solastnikom ne morete sporazumeti glede uživanja so-lasnine, oziroma glede izplačila njegovega deleža. — Uprava skupne stvari (solastnine) pripada vsem solastnikom skupaj. V zadevah redne uprave odloča večina glasov, ki se računa po številu solastninskih deležev. Način uprave skupne stvari, n. pr. kdo bo užival en del zemljišča, kdo pa spet drugega, zavisi od dogovorov solastnikov. Čim postanejo ne-složni, ne sme noben solastnik izvršiti na skupni stvari nobene spremembe, s katero Di razpolagal o deležu arugega. Vsak solastnik je upravičen zahtevati račun in razdelitev donosa. Tudi sme zahtevati razdružitev skupnosti. To so glavni predpisi o solastnini. Če se ne morete sporazumeti, bo pač najbolje, da skupnost razdružite, t. j. da zemljišča razdelite, ali pa da nezadovoljnim solastnikom izplačate njihove deleže v denarju, v kolikor bodo oni na to pristali.
Naročajte »Domoljuba»!