C.:
Na Svečnico leta 1804 v Orašcu.
(Po Vnku Štefanovien Karadžiču.)
Kje pa j? OraŠac? V sredini Šmnadije. ki je hila pred 130 leti res Jse šiima (gozd), pod Bukoljo planino najdemo ob cesti, ki vodi iz Belgrada proti jugu v dolino Zapadne Morave, selo Orašac. Tu prazuujcjo letos ua SveČnico, fci jo pravoslavni imeimiejo Srefenje in ki patla, kakor pri nas na 2. fe-bruarja. 130lctnico velikega zgodovinskega dogodka. Že mladi šolarcki vedo,
109
da iiuajo pravuslavui stari koledar in da pravoslaviui Svcčnica letos pudo po našem gregorijanskem koledarju na 15. februarja. Kako torej, c!a beremo n. pr. v Zgodovini Srbov, ki jo je za Mohorjevo družbo spisal profesor Silvo Kranjcc, da jt* bilo zborovanje srbskih ustaških pogtavarjev v Orašcu diii1
14.   februarja 1804? Spomniti st: moramo, da siari kolcdar pribliŽno vsakih 100 Jet zaostane za novim za en dan, pa nam bo takoj jasno, kako je s to recjo. Od 14. fcbruarja {po novem koledarju)  1804 do  1934 je že preteklo 130 Iet in zopet smo prchiteli za en dan stari koledar. Leta 1804 jc bila pra-voslaviia Svečuica po novcm koledarju duc 14. februarja, 1.  1954 je pa Le
15.  februarja.
No, pa rajši poslusajino, kaj nam pripoveduje o dogodkih v OraŠcu Vuk Štefanovič Karadžič, ki je bil rojen 178?, torcj takrat t 18. letu starosti in je o teh dogodkih zapisal zanimivt: podrobnosti.
štirji janičarski poglavarji: Agenlija, Kučuk-Alija, Kula Jusuf in. Fočič Mehmed-aga, ki so se imenovali dahije, so se polastili nckaj let prrj vse oblasti v Belgradu in začcli kruto gospodovati nad kršeanskimi Srbi. Ti so se pritožiii v Curigradu in sulfan jo v posebnem pisinu zagrozil dahijam, da bo nad nje poslal vojsko, a ne turŠko, kcr Turčimi sc Turčin smtli, ampak vojske drugega naroda in vcre, ki bo ž njimi postopala, knkor nikdar ni z nikomcr postopal Turcin. Dahije so ugibali. odkod bi biJc tc vojskc ia so se domisltli, da mora snltan misliti gamo ua domačo srbsko krščansko vojsko. Zato so sklenili hitro pomoriti vse domaČe srbske kneze, ki so bili nekaki voditelji krščanskepa Ijudstva in posrcdniki med kristjam in turško vlado. Jamiarja leta 1804. so janičarji poklali okoli T0 knezov, duhovnikov in drugih znameuitih ljudi. Tudi v Topolo, kjer je bil doina Jurij Petrovic, imenovan Karadžorže (Črui Jurij), so prisli morilci. Jurij pa je prav takrat nakupoval prašičc, da jih spravi z ladjo čez mejo, in je imel uprav zaradt lega svojega posla povsod po deželi svoje Ijudi in bil tako o vseh dogodkih dobro poučen. Zaio se je pravočasno umaknil.
Tedaj se zbero preostali odličnejši možje v selu OTašcu, da se dogovorc glede boja s Turki. Prvo vpraŠanje jc bilo: sK.do bo naš starešina? Nili ona hisa ne more biti brez starešine, kako šele ves narod? Treba je vedeti, koga moramo kaj vprasati iu koga poslušati.« Mnogo jih je tiščalo, naj bo stare-šina arambaša Stanoje Glava.š, ker je pač najvec storil in doslej pobil največ Turkov, ter hajduki za njim gredo in so mu pokorni. Toda Stanoje odgovori: IDobro, bratje! Jaz sem hajduk in meni so hajduki pokorni in mi bodo pokorni. A ves narotl niso hajduki in tako bodo drugi ljudje kmalu rekli; Kaj vam bo hajduki* Hajduk niina niti hiše uiti bivališča; jutri, ko nas Turki napadejo, bo on zbežal v gozdove, mi pa borao ostali ua bojišču, da nas Turki polove in oplenijo. Bolje je torcj, da postavite za starešino kakega raoža izmed sebe. ki je tudi doslcj živel med narodom. Jaz pa bom clelal, kolikor bom mogel, kakor doslej.« Nato so začeli imenovati sedaj toga. sedaj onega, toda vsakteri od knezov in dosedanjih poglavarjev sc je otresal in izgovarjal, kakor je kdo mogel- Naposled so vsi navalili na oraškcga kneza Tcodozija. Ta pokliče nekoliko knezov na strau in jim pove pravi vzrok, zakaj se vsi odrekajo, rckoc-: sBog z Vami, bratje! Kako bora jaz kot narodni knez starešina hajchiških čet? če v kratkcm turška vojska vdere v Srbijo. kako naj grem jaz tedaj prcd Turke? Kaj naj jim odgo-vorim, če me vprašajo, kdo da je pobil toliko Turkov in požgal turške hiše in džamije (= mohamedanske cerkve). Hajduke in njihove Ijudi moremo labko prcdati, če se pa sami imenujemo hajduške poglavarje, nas nc more nilut* predati. Naj torej za sedaj bo starešina Karadžordže. ki ga Turki in sploh vsi poznajo kot hajduka. Ce pa pride turska vojska v Srbijo in
110
Turki nadvladajo. naj on s hajduki beži v gozdovc, mi pa pojdemo k Tui-kom in zvalimo vso krivdo na njcga in na hajdnke. Kasneje bomo lahko za njega izposlovali pomilostitev. če pa se zadeva kako drugače zasučt*. bomo Ie mi vladali in ukazovali. Jjudsivo bo na vsak način vedno v naših rokah.« Ko so se sedaj vsi spravili nad KaradžordŽa. naj on postane stare-šina, sc zaene tudi on izgovarjati, da ne razume ravnati z Ijudstvoin in da jv hud in nagel. ter hoče vedno takoj ubijati. Tedaj mu pa rcče knez Teo~ dozije: *Cesar ti ne znaš, to ti bomo mi poredali, da si pa nagel in hud in zalo liočeš takoj ubiti, ba.Š iakšnega nam je treba.« Tako se je torej Kara-džordže lotil starešinstva in začel takoj kakor gospodar soditi m ukazovati, mesto žuganja pa ubijati s pištolo. Svoje starešinstvo je razglasil po vsej Srbiji. Tnko nam poroča Vnk  Karadžif o zborovanju v Orascu.
i*eter karadžordže je ljil v resnici pravi mož za voditelja upora. ]n tako je v srcu Šnmadije pred 130 leti zaplapolal plamen, ki je vžgal naj-prej Šumadijo in bližnje srbske dcžele ter princsel tein svobodo. Kasucje pa je vedno znova vžigai vsa srca za boj .-za krst Časlni i slobodu zlatnu.t