PRIMORSKI DNEVNIK glasilo osvobodilne fronte ZA s L O VENSKO FRINIORJE Leto 2. štev. 474 - Cena 5 lir - 3 jugollre Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. postale TRST, torek, 17. decembra 1946 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI St. 1 - L Tel, št.: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopis* se ne Danes je slovenska beseda slovanska beseda; beseda narodnostne vzajemnosti in miroljubnosti, beseda svobode, napredka in ljudske demokracije. „Ta veseli dan“ Požrtvovalnost slovenskega človeka ne pozna meja. Plače so skromne, hrana je draga, stanovanje — kdor ga ima — je mrzlo, burja te preganja celo v posteljo, na delu ti pen z muko odstopi nekoliko svoje toplote; in kljub tem težavam je Slovensko narodno gledališče za Trst in Slovensko Primorje v nedeljo 15. de-' cembra dalo predstavo, kjer si, če tudi za trenutek, pozabil na majhno plačo, na burjo in mraz, na hiperkulturne bombne atentate ponižanega Šovinizma in celo na ganljivo enepristranost* Zavezniške vojaške Ujarave. Le za- trenutek... Se ves poln hvaležnosti za veliki umetniški Užitek si si med gnečo utiral pot iz dvorane; a komaj si bil na cesti, že te je objela tržaška burja... v Skednju. To te je streznilo. Spet si bil sam, z vsemi problemi, ki tarejo tebe in vse 'primorsko ljudstvo. Misli so ti poromale v dni, ko je dom slovenske kulture ee stal sredi mesta; v dni, ko se je začela Golgota primorskega, ljudstva z vsem trpljenjem, ki se je zgrnilo na njegovo granitno dušo. Velika je bila preizkušnja — žrtev in škode ne štejemo — a danes smo še tu. Tu smo, če je to komu prav ali ne. Danes smo sicer Sele v škednju, a dolgo ne bo tako. Imamo ljudi, ki bi nas radi potisnili še dlje, da ne bi s svojo trdo kulturo omadeževali njihove rahločutne muze, ki pozna eno samo monotono pesem, a kadar ji še te zmanjka, se koteče k bombam. Med mrazom, burjo, kakoto, političnim pritiskom in bombami Si slovenska kultura krči pot do popolnega priznanja enakopravnosti. sEravamo grandi e la non eran natis. Tisti slan, to smo mi. Oni so bili veliki, krivični in nasilni; v tej njihovi ošabnosti so Use, kar je bilo in je v njihovi kulturi velikega in dobrega, spremenili v orodje nasilja in krivice ter prejeli — zasluženo plačilo. Danes — po vseh bridkih izkuS-njah — ta njihova kultura še Ki našla prijazne besede za nas; za I to je najbolje, da jo spravijo v muzej, če je za vsakdanje življenje uporabna samo v obliki revolverja in bombe. Res je, kasno smo se rodili, a prepozno ne. V dolgi dobi našega narodnega življenja smo večji del tlačanili, a zato smo govorili jezik, ki ga razumejo vsi tlačani: to je jezik tlačana, ki se je naveličal tlacaniti, ki ne prosi več za skorjo kruha in ni več pripravljen poljubovati roke, ki ga tepe; to je jezik svobodnega človeka, zavedajočega se svojega človeškega dostojanstva. S to govorico v srcu je naš narod rasel, medtem ko so se oni pogrezali; s to govorico je postal Slovenec Italijanu brat in prijatelj; z isto besedo v srcih in na ustih korakata po isti poti za iste cilje svobode, demokracije, socialne pravičnosti in bratstva med narodi. To je naša kultura in nanjo smo upravičeno ponosni. Danes je slovenska beseda — slovanska beseda; beseda narodnostne vzajemnosti in miroljubnosti, beseda svobode, napredka in ljudske demokracije. In tega nam ne morejo odpustiti. Zato jih boli vsak slovenski napis in ne mirujejo prej, dokler ga ne uničijo; zato se bo;e, da bi Slovenci ne imeli preveč svojih šol, ker vsaka nova slovenska Sola je nov udarec za njihovo protiljudsko, nacionalšovinistično kulturo in nov korak dalje na poti bratskega sjgorazumevanja med narodi; zato pljujejo na Slovansko - italijansko antifašistično unijo, ker je njihova kultura izključno italijanska — pardon italianissima — in sovraži vsako oplojevanje s Slovani; zato se danes še upirajo dvojezičnosti; zato... Naštevanje bi bilo dolgo, kot je dolga pot, ki čez Golgoto vodi v zarjo naše socialne, politične in kulturne enakopravnosti. Danes še... A ni več daleč dan, ko bo nasilno postavljena zgradba italijanskega šovinizma, ki je na vse kriplje zaviral našo kulturno rast, samo medel spomin nekdanje z zločini pridobljene šslave*. Kljub obljubam se mora danes tlovensko ljudstvo boriti za vsak košček svoje kulturne svobode, da samo popravi, kar so mu uničili fašisti; danes se »e pri nas loga jejo stvari, ki jim menda ni trrimera na celem božjem svetu, *tejstvo namreč, da morajo pred oblastjo otroci celo skrivati iol-*ke knjige; danes je — kljub n*em obljubam — slovenska kul-tura Se... v Skednju. Matiček je doživel svoj *Veseli t°«»; naše ljudstvo — ki ne zasuki krivice — bo za trdno dobavo veseli dan svoje popolne °nakopravnosti. KONEC DIPLOMATSKEGA LETA BODOČE ZASEDANJE OZN IX.1947 Svetovna sindikalna zveza bo lahko stavila vprašanja na dnevni red Gospodarsko-socialnega sveta OZN -Proračun OZN za leto 1947 27,740.000 dolarjev New Ycrk, 16. — Medtem ko st* Svet ziunanjih ministrov in organizacija LN zaključila diplomatsko leto, čaka Trat na prihod gospodarske komisije štirih, ki ho do 20. februarja predložila svoje predloge o denarnem in carinskem ustroju Trsta Svetu zunanjih ministrov. Medtem bo začasno ostala na Svobodnem tržaškem ozemlju italijanska. lira zakonito plačilno sredstvo in do dokončnih sklepov Sveta bodo ostali v veljavi tudi ostali dosedanji carinski predpisi. Sedaj pa države, ki so prizadete pri reševanju nemškega vprašanja, pripravljajo poročila za. namestnike, ki jih bodo zaslišali v Londonu med 14. in 25. februarjem. Za Jugoslavijo, ki je že sprožila svoje zahteve po slovenski Koroški in zaščiti gradiščanskih Hrvatov v Avstriji, se je sedaj oglasil avstrijski kancler Renner, ki je v svojem radijskem govoru dejal, da bi katera koli sprememba avstrijske meje z Jugoslavijo iz 1. 1920. skalila prijateljske odnošaje, ki jih Avstrija želi gojiti z Jugoslavijo. Pristavil je, da ima Avstrija neporavnane račune z Nemčijo, ki ji bo predložila odškodninske zahteve in želi zato biti zaslišana pri namestnikih v Londonu. Glavna skupščina OZN je zaključila davi ob 5.45 svoje zasedanje in se bo zopet sestala prihodnje leto 16. septembra v New Yorku. Ukrajinski predlog, po katerem naj bi se skupščina sestala prihodnjič v Evrorol, so odlbili. Zaključne govore sta imela glavni tajnik in predsednik skupščine. Trigve Lte je izjavil: »Začeli smo ustanavljati mednarodni parlament.* Predsednik Spaak je razčlenil uspehe dosedanjega zasedanja. Dejal je: «Posebno zahvalo smo dolžni sovjetski delegaciji, ki je imela pogum, da je načela vprašanje razorožitve. Zahvalo moram izreči tudi' Veliki Britaniji in ZDA, ki so sledile sovjetski pobudi. Svetu smo prinesli veliko upanje. Ce bomo megli to upanje uresničiti, bo človeštvo zares stepilo v novo dobo.* Zasedanje skupščine je pozdlrsvi-lo burno ploskanje m vzklikanje. Delegati so sl stiskali Toke in čestitali predsedniku, ko je zapuščal svoje mesto. Medtem je Skupina delegatov in ministrov že zapustila New York v sobeto e parnikom «Queen Ell-sabeth*. Z ladjo sta odpotovala Be-vln in Molotov in nekateri delegati, ki so še bili zadržani na zasedanju, so komaj ujeli ladjo. «Queem Ell-sabetii* je celo morala zakasniti svoj odhod za četrt ure-, do se je lahko vkrcal britanski . delegat ShawcTcws, ki je prišel z zamudo. Diplomatski opazovalec «Izve-stij* ugotavlja važnost sprejetih sklepov za utrditev miru, čeprav nas ti sklepi ne morejo popolnoma zadovoljiti. Isti opazovalec pravi: »Vsa vprašanja so pretresali na glavni ekupščirrf po smereh, ki jih je naznačil Molotov in od katerih vodi narede prva k okrepitvi de- mokratičnih načel, medtem ko jih druga potiska nazaj proti Trstu, katerega rešitev daje videz miru, ki je bil enostransko diktiran.* Med najvažnejše sklepe spada prav gotovo zmanjšanj« oborožitve, ki jo je glavna skupščina soglasno sprejela na pobudo Molotova. Uspeh je pa le delen, ker ni bil sprejet predlog o izročitvi podatkov posameznih držav o številu čet in o obo-rož'tvl. Končno je glavna skupščina samo priporočila. naj članice ZN umaknejo svoje čete iz inozemstva in naj jih postopoma demobilizirajo. Vendar tvori sklep skupščine osnovo za delto Varnostnega »veta. ki !ma sedaj tudi elemente za Izvršitev svoje težke naloge: komisijo za a-toensko s lo in polnomočje za sestavo pogodb, ki naj uvedejo sistem nadzorstva tn preiskave nad razorožitvijo ter izročitve podatkov o četah. S tem v zvezi piše opazovalec «Irvestij» sledeče: «Molotovljevi magistralni govori, — ki Jish agene ja Reuter ima za višek diplomatske umetnosti — so iztrgali orožje nasprotnikom sovjetskega predloga. Vsi tisti, ki si niso želeli zmanjšanja oborožitve in prepovedi atomskih orožij, so se morah odreči nepotrebnim govorniškim izlivom in so se morali lotiti sestave praktičnih sklepov*. Zelo važen je konkretni sklep o Španiji. Predloga, o popolni prekinitvi diplomatskih in gospodarskih od-nošajev s Francom sicer glavna skupšč'na ni sprejela, vendar je sedanji sklop velik korak naprej od sedanje neaktivnosti in tako zvane-ga »nevmešavanja*. Države članice ZN bodo namreč odpoklicale vodie svojih diplomatskih mis j iz Madrida. se pravi, da bodo pri Francu še lahko ostali odpravniki poslov GRŠKA IZZIVANJA Albanski delegat je odločno zavrnil grške obtožbe * Delovanje demokratične vojske narašča Solun, 16. — Iz Soluna poročajo, da so partizani, oboroženi s protitankovskimi topovi in z minometi 'izvedli napad na železniško progo Solun-Aleksandropolls, ki veže Grčijo s Turčijo. Obenem ao v solunskem zaporu ustrelili dva bivša člana Elasa, ki sta za časa nemške okupacije sodelovala v odporniškem gibanju. Napad na progo je izvedlo kakih 200 partizanov blizu postaje Mou-r.es. Bitka je trajala štiri ure, pr: čemer »o partizani silovito obstreljevali s protitankovskimi topovi in z minometi postojanko vladne vojske. Sele ko je vladna vojska dobila ojačanja, so se partizani umaknili v gore, še prej pa so porušili del proge in vodni rezervoar. južnoafriški ministrski predsednik Smuts je dar.eis z letklom odne-tovel ie Aten v Južne Afriko. Pred svojim odhodom je Izjavil, da Ve-V-ka Britanija ne bo Grčije nikoli zapustila. Pred Varnostnim svetom Je albanski delegat Izjavil, da hoče Grčija izzvati vojno na Balkanu. Od 10. septembra do 20. novembra so skup’ne grških vojakov stalno kršile albansko mejo. Zadnji dve leti so Grki izzvali nad sto obmejnih Incidentov. Tajniku Združenih narodov pa so predložili seznam drugih 21 incidentov. Grški vojaki, je dejal dalje albanski delegat, vdirajo stalno na naše ozemlje in povzročajo nerede. Albanski delegat je izjavil, da pristaja na predlog, da se pošlje posebna komisija v Grčijo; komisija bi pa morala rsz'skatl tudi po- ložaj, kakršen je nastal, odkar je na oblasti sedanja vlada. Stalna izzivanja grških vojakov ob albanski meji organizira grška vlada z na menom, da najde pretvezo za svoje ekspanzionlstične cilje. Dejanja ja-sno kažejo, da zasleduje grška vlada sovražno in Imperialistično politiko nasproti mali, miroljubni Albaniji. Bolgarski ministrski predsednik Dimitrov je tujim novinarjem, ki so pred kratkim obiskali grško-bol-garsko mejo, izjavil, da je vprašanje zapadne Trakije življenjske važnosti za Bolgarijo in za trajni mir na Balkanu. To vprašanje ne bo prišlo z dnevnega reda, dokler ne bo pozitivno rešeno. Dmitrov Je j izrekel priznanje tujim dopisnikom, ki so svetovno javnost pravilno obvestili o stanju v zapadni Trakiji. Pred dihtaturo v Iranu? Teheran, 16. — Takoj po prihodu vladnih čet so v Mienehu proglasili preki sod. Razpustili so vse organizacije Azerbejdžanske demokratične stranke. List «Mehri Iran* poroča, da so umorili 53 voditeljev demokratičnih organizacij. Isti Ust poroča, da so v Shaht aretirali 500 delavcev, ki jim je sodil preki sod. List se vprašuje, ali ne bodo so-vrainiki svobode, ki sedaj govorijo ob vsaki priliki o domovini, nadaljevali borbe proti svobodi. Sprašuje se, ali ne bodo iskali drugih izgovorov, da bi ukinili napredne liste in delavske organizacije, ter skušali uvesti v vsem Iranu novo diktaturo. V takih okoliščinah se teheranska vlada pripravlja na volitve v Azerbejdžanu. Vsekakor pa si hoče že prej zagotoviti uspeh. Novi boji v Indoneziji Haag, 16. — Agencija ANP poroča, da misij Nizozemska poslati novo divizijo vojaštva v Indonezijo kakor tudi 3 regimente topništva. Iz Indonezije poročajo, da postaja tamkajšnji položaj vedno bolj napet. Liati poročajo, da ja bilo v južnem delu otoka Celebesa proglašeno vojno stanje in da ae okoli raeeta vršijo »talni boji. Politične stranke iz Celebeea so poalale Siahriru brzojavko, a kateri v Imenu tamkajšnjega ljudstva zahtevajo neodvisnost in pomoč v boirbl proti tujemu okupatorju. V bližini Batavije se boji nadaljujejo. Nizozemsko letalstvo je povzročilo smrt številnih Indonezijcev v Semarangu in Surabajt. Poročajo tudi, da ao ae začeli boji na otoku Borneo. na otomansko banko, na 18 let zapora 5n na 18 udarcev s palico. Tajna radijska postaja organizacije Ir-goun je ostro protest'rala proti telesni kazni, ki ni v skladu a človeško dostojanstvenostjo, in je napovedala, da bodo Židje uporabljali enake metode proti angleškim vojakom, ki Jih bodo ujeli. Sonistični kongres v Bazlu bo v kratkem sklenil, ali se bodo Židje udeležbi londonske konference v Palestini. Sedanji voditelji zagovarjajo razgovore z britansko vlado; druga skupina, predvsem ameriški revizionisti pa zagovarjajo popolno ukinitev razgovorov. Indijski kongres proti koncesijam muslimanom Novi Delhi, 16. — Vallabhai Pa-tel, notranji minister indijske začasne vlade, je danes izjavil v indijski ustavodajni zbornici, da muslimanski zvezi ne morejo več dati nobene koncesije. Vallabhai Je govoril med razpravljanjem o predlogu Pandit Nehruja, ki zahteva indijsko suvereno in neodvisno republiko in dejal, da vsebuje zadnja izjava britanske vlade o Indiji koncesije muslimanski zvezi povrh tistih, ki Jih vsebuje ustava, ki jo je dala Velika Britanija 16. maja t. 1. Vallabhai je poudaril: «Mi nismo sprejeli teh konesij in ta zbornica ne bo sprejela nobenega dodatka.* Podržavlienje prevozov v Angliji London, 16. — Britanski minister za prevoze Alfred Barnes je danes v spodnji zbornici predložil vnovič v proučitev vladni zakonski osnutek o podržavljenju, notranjih prevozov. Barne« je izjavil, da bodo otroški za podržavljanje železniških in cestnih prevozov v Veliki Britaniji znašali 1065 milijonov funtov šterlingov. Konservativna stranka je sklenila začeti piroti temu načrtu najsilovitejšo politično borbo, kar jih Je bilo od nastopa laburistične vlade dalje. z osebjem. Sklep pomeni zmago Sovjetske zveze in Francije, ki sta dali pobudo za to akcijo. Najvažnejše pri tem je pa to, da sta »e končno tudi Velika Britanija in ZDA pridružile temu sklepu. S tem sicer še niso zrušili Franca, ker je ta ukrep predvsem moralnega značaja, vendar pomeni veliko zmago demokracije, ki jo pozdravlja ves demokratični svet S tem da je glavna skupščine odbila Smutsove zahteve po priključitvi južno-zapadne Afrike k Južnoafriški zvezi in zahtevala zaupniško upravo za to bivšo nemško kolonijo, j« hkrati obsodila polifko rasističnega tlačenja Indijcev v Južni Afri-kj. Ustanovili so Svet za zaupniško upravo bivših mandatnih kolonijal-rrjh ozemelj, ki kljub svoji pomanjkljivosti odpira novo dobo v kolonialni zgodovini. Glavna skupščina je odobrila 8 sperazumov za pre-tvpritev bivših mandatov nad kolonialnimi področji v zaupniško u-pravo. Kljub velikemu hrupu, ki so ga zagnale nekatere manjše države proti načelu veta pod geslom borbe proti »diktaturi velesil*, so te fikcije propadle, ker so poleg Sovjetske zveze zainteresirane na načelu scglasja tudi ostale velesile, ZDA in Velika Britanija. Tako se je ta obstrukcija razblinila v navadno priporočilo skupščine, naj 5 veles 1 zmerno uporablja to predpravico ia naj uvede bolj praktično formulo pri izvajanju veta. Sovjetska zveza in Francija sta prodrli v skupščini z važnim pred-logcm, da bo mhral gospoda rako-socialn; svet ZN zasliševati Svetovno sindikalno zvezo, ki bo imela posvetovalni glas s pravico, da postavlja svoja vprašanja n« dnevni red zasedanja tega sveta. Ker so ?e temu protjvile predvsem ZDA, so končno pristali tudi na to. da bodo iste pravice imele ameriška zveza dela, mednarodna trgovska zbornica in mednarodna zadružna zveza. Za usodo več milijonov beguncev in razseljenih oseb, ki se nočejo vrniti v domovino, bo skrbela mednarodna begunska organizacija, ki bo skušala člmprej te osebe naseliti po raznih zapadnih državah, zlasti pa v Južni Ameriki. Predloga Sovjetske zveze, ki zahteva ustanovitev posebne mednarodne komisije za ogled begunskih taboriš* in preiskavo, ali se na razseljene osebe izvaja pritisk proti vrnitvi v. domovino, niso sprejeli. Število članov OZN se je na tem zasedanju povečalo od 51 na 55. ker je skupščina sprejela v svojo »rede štiri nove države, med katerimi j« zadnja Siam. Preden se je po-sibvija, je skupščina poskrbela tudi sa denarna sredstva za organizacijo, ki Sodo znašala v letu 1947 27,740.000 delarjev, od katerih bodo plačale ZDA kpt najbc-lj premožna država skoro 40%. Odobrili so tudi izdatke za leto 1946. ki znašajo 39 milijonov 390.000 dolarjev. Maršal Tito sprejel komisijo za italijanske ujetnike Rim, 16. — Zdiruženje italijanskih partizanov je objavilo brzojavko komisije, ki je odšla v Jugoslavijo, da oskrbi povratek italijanskih vojnih ujetnikov. V brzojavki sporočajo člani komisije Baromtini, Grassi, Maraš in Fantacci, da jih je maršal Tito bratsko sprejel in ravno tako civilne in vojaške oblasti. Poročajo tudi, da so dobili zagotovila o povratku večje skupine ujetnikov po možnosti še pred božičnimi prazniki, če bodo pbevozna sredstva zadostna. Odhod iz Moskve angleške sindikalne delegacije Moskva, 16. — Iz Moskve je od potovala delegacija sindikatov britanskih inženirjev, ki je v treh tednih bivanja v Sovjetski zvezi proučevala kulturne in socialne u-stanove Sovjetske Zveze in navezala prijateljske štrke s sovjetskimi sindikati. Delegacija si je ogledala tudi industrijske naprave v razpravo o zvezni ustavi ze izrekel Moskvi, na leningrajskem področju I SV0J0 besedo 0 osnovah svoje usta. In v Doneški Koti'ni. I ve, ker ta vsebuje vsa tista temelj- Slovenska ustava ja izraz pridobitev narodno osvobodilne borbe Ljubljana, 16. — Vsi listi so objavili osnutek ustave, ki ga je vlada LR Slovenije predložila predsedstvu ustavodajne skupščine. Ustavodajni odbor je pričel razpravo in bo izročil osnutek ustave v končni pretres in izglasovanje skupščini, ko se bo sestala na prihodnje zasedanje. Hkrati pa daje vlada svoj ustavodajni predlog v razpravo državljanom LRS. Listi objavljajo tudi proglas predsedstva vlade LRS, v katerem vlada poudarja, da je slovensko ustavo pisala narodne osvobodilna borba in da so pridobitve domovinske vojne temeljne točke te ustave. Pred letom dni je slovenski narod skupno s svojimi bratskimi narodi razpravljal in sprejel ustavo FLRJ. V to ustavo so jugoslovanski narodi zapisali vse svoje skupne pridobitve narodno osvobodilne borbe. Sloven ki narod je z volitvami v ustavodajno skupščino in z javno na načela, ki so zapisana v zvezni ustavi. Slovenski narod potrjuje s svojo ustavo ta načela kot samostojen in enakopraven narod, kot narod ki je s pravico do samoodločbe pristal na državno zvezo z ostalimi jugoslovanskimi naredi in to prav na osnovi enotnih pogledov v državnih, političnih, družbenih in gospodarskih stvareh, ki so se izkristalizirale v osvobodilni vojni in ki predstavljajo resnično in neomajno vez med jugoslovanskimi narodi. Siam med ZN London, 16. — Včeraj sc Siam sprejeli v organizacijo ZN. število članic se Je tako zvišalo na 55. Imenovali so odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Sovjetske zveze, Norveške, Indije, Kube in Avstralije. ki bo z odborom Varnostnega sveta, ki je sestavljen iz predstavnikov Pcljske, Brazilije in Kitajske, razpravljal o postopku za sprejem novih članov. Manifestacije v Tirani Jugoslovansko-albanski sporazum bo onemogočil načrte sovražnikov jugoslovansko-alban-site gospodarske ?n politične neodv'snosti Tirana, 16. — V Tirani so bil. ob priliki podipisa sporazume, o vzporeditvi gospodarskih načrtov in odpravi cavinske meje med Ju-gcslavijo in Albanijo velike manifestacije. Predstavnik albanske vlade je v svojem r.agovcru na množico med drugim izjavil, da bo pomeč, ki jo bo s to pogodbo nudila Jugoslavija Alban ji, nabavila k:nec ai-banske odvisnosti od kapitalističnih držav, s to pogodbo ee začenja nova doba v življenju Albanije in v albansko - jugoslovanskih odno-Šajih. Beograjska i se moral za to stvar pobrigati didaktični ravnatelj na Opčinah Ih da .bi pečj lahko že davno dobili, če bi to atoril. Za enkrat pa morajo otroci um raovatl v nezakurjeni učilnici, dofim se drugi stiskajo v šolski pi-•arni, kjer sedijo kar po tlteh. Skrajni čaa je. da ae dtdatklčm rav-n&telj, pobriga, da bi prišle peči še to Rimo v gropajsko-padrlško šolo. V nedeljo zjutraj je bilo v kinu Alabarda zborovanje članov Delavskih zadrug iz I, in II. okraja v Trstu. Dvorana je bila nabito* polna in med člani jih je b'lo nekaj, ki so leta 1902. zadruge ustanovili. Odvetnik Puecher Je or eal zg o dovino Delavskih zadrug in njih razvoj, odkar je ZVU Imenovala sedanji odbor. Dejal je. da so zadru ge popravile Izključno na svoje stroške uničena in poškodovana poslopja in da ni ZVU dala niti sto-t nke odškodnine. Po pritisku članov ln po pismu odbora je ZVU končno izjavila, da bo odprav‘la fašistične statute iz 1036 in 1940 leta in obnovila onega iz leto 1922. Odbor bo zato moral razpisati voMtve za izvolitev raznih organov, tako da se uprava vrne delavcem. Po poročrlu »e je razvila živahna diokueija. Dan Cocchini je odboru očital, zakaj ni takoj zahteval Od ZVU, da vzpostavi statut iz leta 1922. ter dejal, da se mora skupščina Sklicati v teku enega meseca. Odvetnik Puecher mu je odgovor i, da to iz tehničn'h razlogov ne bo mogoče ln je naivno vprašal, na podlagi katrrega statuta lahko skličejo občr.' zbor. Člani so mu odgovorili: »Na osnovi statuta iz leta 1922. Samo en član je predlagal, da bi se izrekla odboru pohvala in da je treba malo potrpet; s sklicanjem občnega zbora. Vsi člani so odgovorili, da je bilo že dovolj ptrpljenja m da ne bodo izrekli pohvale odboru. ki nt znal pripraviti statuta in sklicati skupščine. Neki drugi ustanovni član je dejal, da so člani S svojim': zborovanji vendarle dose Preskrba Tobak bodo delili od 16. do 22. t. m. na Odrezek št. 61, in sicer 10 gr cigaret Maoedonia, 20 Alfa m 4 Cigare Tosčane. T.afike sprejemajo prijave cd 16. do 27. t. m. Prodajalci morajo izročiti odrezke najkasneje do 26. t. m. na krajevni prodajni oddelek. Odrezke 2a delitev Madkcrja in testenin Delavske zbornice za brezposelne, naj dvignejo trgovci z jestvinami pri občinskem prehranjevalnem uradu od 16. de 19. ure. Odrezke za topljeni str naj trgov- gii, da je ZVU vzpostavila stari sta- ei oddajo Se danes v občinskem pre tut. Član Gulil je predlagal resolu cijo, v kateri člani grajajo sedanji odbor in mu dajejo nezaupnteo ter hranjevalnem uradu. PHJftve za mleko ta januar is*7. Od 17. do 21. t. m. se morajo pzi- zahtevajo sklicanje občnega zbora l javiti vsi potrošnik; v mestu in na v teku 30 dni. Vsi navzoči so re-1 podeželju na edrezek št. IV živilske aoluc-jo soglasno »prejeli. nakaznice za november-februar. Fašistični teror v Tržiču Neolašisti vrgli nad 20 bomb V Tržiču se je začel nOv val terorja. Ze več dni so razni antifašist! dobival: grozilna pisma, sedaj pa so razni teiorlsti pomnožili tvoje akcije z bombami. Vse tržiško ljudstvo je ogorčeno m ostro obsoja ta zločinska dajanja neofašistov in se vprašuje kdaj bodo oblasti storile temu konec. Ljudstvo se tudi vprašuje, odkod prihajajo vse te bombe ter se hehete spominja na pravi arzenal Oiožja, ki ga je v Tržiču le enktat »amo odkrilo, (pustili so ga namreč tam «Novozelandci») ter na ¥ S IPOID 11 k Slovensko narodno gledališče pridedi v sredo 18. t. m. ob 1930 v Skednju, v dvorani bivšega Gospodarskega društva premiero Tako tu Prodaja vstopnic v knji-zarni Stoka, via Milano 30, in od 18.80 do 19.30 pri gledališki blagajni. Tramvaj Št. 2 odhaja izpod Skednja do 23.30, št. 1 od Sv. Ane do 23. ure. LONJER D'jaška predstava. LonjerSkj dijaki so organizirali v nedeljo prireditev z recitacijami, igro »Komandant Stane* in nekaj glasbenimi točkami. Občinstvo Je predstavo zelo toplo sprejelo ln si želi še več nastopov naše mladine. Dobro bi bilo, ako bi se tudi starejša moška mladina bolj zanimala za kulturno delo in posnemalo vzgled svojih mlajših tovarišev. Izkupiček Je šel v korist Dijaške matice. COL Za boiiun >00. Domač* mladina je v nedeljo priredila zabavni večer, katerega čisti dobiček »o dali za dečjo božičnice, Tudi naš! va-šeanj se zavedajo, l*oliko veselja bodo napravili našim revnim in potrebnim otrokom. SEŽANA Za detji bolid. Preteklo nedeljo so priredili v Sežani Miklavžev večer z igro v treh slikah. Ves čisti dobiček 10.000 lir je prosvetno društvo poslalo za dečji božič. Igrane za otroke. Sežanske žene »o na zadnjem sestanku sklenile, da bodo iz krp in eetahkov delale grače za najmlajše. Takoj so se lotile dela ln že napravile precej igrač. Kmetijska nadaljevalna lola. — Arsenal orožja v samostanu Mladinci so stavkali V soboto zjutraj so stavkali tudi mladi delavci, ki so zaposleni v pristaniških javnih skladiščih. Stavkali So v protest proti industrij* eem, ki nočejo upoštevati njihovih zahtev po delovni pogodbi, ki bi ščitila pravice vajencev. Mladinci so poslali ravnateljstvu resolucijo s svojimi zahtevami. Gradbeni delavci se zborovali V nedeljo Je bila v ulici Conti skupščina delavcev gradbene stroke, na kRteri so izvolili tudi svoj novi upravni odbor. Tov. Bubnich je poročal o delu stroke od njene Ustanovitve. Poudaril je, da bi morala podjetja sprejemati le delavce iz te cone, ker je itak že dovolj gradbenih delavcev bresposeinih. ožigosal je podjetja, ki ne plačujejo redno svojih prispevkov bolniški blagajni, kar je v veliko žkodo delavcem, ki spričo tega ne uživajo zdravniške nege. Končno so podali ge organizacijsko in finančno poročilo, ki sta bili soglasno odobreni. Pretekli teden »o oblasti izvršne pioiekavo v samostanu Daila pri Novem Gradu v eeverno-zapadni Istri. Pri preiskavi so naši. 300 nabojev raznih vrst m tri kg eksplozivnega materiala. Polog tega sc našli vsčjo množino knjig m časopisov iz faš stične dobe, mvd katerimi Je bilo največ takih, k: so pisali proti komunizmu na Balkanu ln preganjanju cerkve. Našli so tudi trideset italljatiskih monarhističnih sastav m večjo množine znakov rasnih fašističnih organizacij. Poleg js bil tudi grame ron t večjim številom plošč s fašističnimi napevi, dva italijanska in eden jugoslovanski telefonski aparat ter radio. Samostan ima lepo posestvo z okrog 60 koloni, s katerimi pa sc ti usmiljeni bratje ravnati aelo slabo. Tudi drugi nameščenci Se sedaj prejemajo samo hrano in po 1000 lir na mesec. Medtem pa so menihi pridno pošiljali denar v Italijo, Tako je znano, da so pesteh ob koncu preteklega leta nekaj manj od dveh milijonov lir ln junija letos še en milijon. Tako »o tu usmiljeni bratje skrbeli zn »dušr,’ blagor* svojih podložnikov in za svoj lastni »telesni blagor*. Izgred »odlita »Pravica" ie ie za fašiste in ovaduhe Po dolgem odmoru je izredno porotno sodišče včeraj penovno sodilo Marchlju Severinu, ki ga je že Junija čbsoi.lo ha S let Ječe zaradi kolaboracionizma. Obtožen je bil, da je ovadil 7 partizanov, ki so Jih prijeli ln odpeljali v nemška koncentracijska taborišča, odkoder se jih nakaj ni vrnilo. Obtoženec jo nato vlo»l priziv pri kasaclj- ekem sodišču, ki je preklicalo prvo obeedbo ln poslalo obtoženca ponovno pred izredno sodišče. Marchi je priznal ovadbo, pri tem pa je trdil, da je to storil 2atO, ker so ga partizani preganjali in ker so nap; ustrelili sestro. Priče so povedale, da so partizani nadzorovali obtoženca in njegovo sestro, ker sta bila nemška ovaduha. Javni težilec je zahteval 3 leta kazni, sodišče pa Je Marehija obsodilo samo na 1 leto, in še to pogojno. Pretekli torek so otvorili v Sežani kmetijsko nadaljevalno šolo, ki Jo obiskujejo n« samo učtnci Iz Seža ne, ampak tudi iz precej oddaljenih vasi. V»i kažejo veliko zanimanje in veselje ob učenju. REPENTABOR Za pravice delavcev. V ponedeljek 9. t. m. je stopilo v stavko ckoii 300 delavcev, ki so zaposleni pri podjetju «Inforit» pri čiščenju travnikov. Vodstvo podjetja jim je odtrgalo dnevno 2 url mezd« in 30 uro poviška. Mikktvlev viter. Prebivalstvo Repcntabra ja tudi letos nabiralo proetovoljne prispevke. 2 njimi je obda-ilo n«,te pionirje in otroke. Pionirji so prskrbeli za Miklavžev prihod ter nastopili tudi z recitacijami in petjem. Za lepo glasbo pa je poskrbela domača godba. SKOPO Zborovanje upravičencev gozdne skupnosti. Vaški upravičenci skupnega gosda so na zborovanju »klenih, da bodo v skupni gmajni nasekali večjo množino drv. Določili so, da bodo dali po nekaj dreves tudi revnim družinam, ki nimajo »Juearsklh* pravic. Preteklo nedeljo je priredila mladina tekmo 2 nagradami »čez drn in at m*. Tudi pionirji so aktivni in so si izvolili svoj odbor. SLAVINE Odkritje spominske Plotie. Preteklo ' nedeljo so odkrili na prosvetnem domu v Prestranku spominsko ploščo Ivanu Vadnalu ki je bil pred petimi let! ustreljen na Opčinah skupaj s štirimi drugimi tovar* ši. Spominske svečanosti sc je udeležila velika množica ljudi z vse Pivke. Prihajali so z zastvami v sprevodi h, da dokažtjo ljubezen in spoštovanj« padlemu borcu m njegovim tovarišem, kj se niso ustrašil! ne trpljenja ne smrti za našo osvoboditev. Mešan: Zbor iz Orehka ln Slavine je zapel pasem «7.rtv*m» in tovariš Iz okraj* je imel leip spomin- ttai novi roman Volokolamskd cesto (Sp »al Aleksander Beli) Tovariši, tovarišice! Ali se še »po- j 9tva — svete Moskve. ne popsuje je premalo, — s»m Junak Baurdžan Momil — Uli nam pripoveduje, kako je kot komandant bataljona doprinesel k zlomu nemške ofenzive in k ovobo-dttvt nesmrtne prestolnice Slovan- mlniate imena Volokolamsk! Ali ste morda že pozabili, kj« teče Vo-lokolamska cesta? No, pomislite vendar nekoliko. Ne? Se zares ne »pominjato? Ali zares tako hitro pada v pozabo slavno ime...? Dovolite. da vam pr skočim na pomoč, še spominjate konca jeseni, začetka zime leta 1911? Prepovedane radiooddajne pojtaje ste nadvomho poslušali. Aha, zdaj vstaja v vas spomin. Ali se ni so tam nekje pri Votekoiamsku zaustav'll nemški tanki, ali hi bila tam zlomljena velika ntmška ofenziva na Moskvo? Da, zfaj v sate, Volokolamrk J« veliko križišč« in Volokolamska cesta je široka asfaltirana pot po kateri so nameravali Nemci v Jeseni 1941 zdrveti s svoj mim tanki ta oklopnimi avtomobili naravnost v Moskvo. Vidite, naš novi roman »Voloko-lamska cesta*, ki bo začel v prihodnjih dneh Izhajati v »Primorskem dnevniku*, popisuj« — Ta roman je naptean napeto, z znanjem, z globokim poznavanjem stvari ln č oveške duše, posebej še vojaka. Da povem naravnost: ta roman je napisan s krvjo! Učite se Iz njega, zakaj marsikaj je v njem, kar mora vedeti sleherni naš človek. Vem: vi, ki ga boste začeli čt-tatT. boste od številke do 4tev*lke brali z naraščajočim zanimanjem. Tteti, ki bodo vskočili v sredi, bodo rali segli nazaj. In to ta zasluži. Izrez je Iz veTke.. nesmrtne epopeje sovtetskih narodov v borbi zoper nae1fa«!st<čn«ga osvajale*: več. te Izrez lz skupne borbe vseh svobodoljubnih narodov zoper temo, ki jo Je hotei svetu vsiliti fašizem. Zaman boste v tem delu Iskali fraz ali velikih gesel. Tu govori delanje samo, tu govori za svobodo brezumno se boreči človek. S* enkrat: t* roman je napisan • krvjo. Zato. tovariši, tovarišic«, berite ga In se iz njega učite! ski nagovor. Vao svečanost so zaključil; s sporedom pesmi in recitacij. ZAGORJE NA PIVKI Darift* za podmladkarje RK. Dne 6. decembra so na zagorski šoli svečano razdelili darila, ki so jih pre- Naročnina za »Primorski dnevnik" CONA A: enomesečna 120, četrtletna 300, polletna 720, celoletna 1440 lir, CONA B: enomesečna 75, četrtletna 225, polletna 450, celoletna 900 jugolir. Opozarjamo vse naše komi-3'ona'.je, da sproti javijo vse spremembe neposredno Ljudski založbi v Trstu in ne posameznim upravam listov. bombe, ki so jih našli v Trstu v prostorih akcijska stranke. Zadnjih 48 ur »O fašisti vrgli prO. ti stanovanjem antifašistov okoli 20 ročnih bernb. V »Oboto popOl-noči so vrgli dve ročni bctnbi tipa Gto proti stanovanju Marka Bur-be. Ob 4.20 v soboto So vrgli tri bombe proti gostilni «A1 Caceato-re» v ulici Ponziana, katere lastnik je antifašist Fontan*. V Ron-kih so v soboto zvečer ob 11.30 vrgli tri bombe proti stanovanju družine Fontanot, ki je izgub la 4 svoje člane v narodno osvobodilnih bojih. Ob isti uri so vrgli tudi tri bombe proti stanovanju ge. Dieudonnž v ulici S. Polo. V nedeljo 'zvečer So čuli poke v raznih krajih mesta in sklepajo, da so tudi tokrat odvrgli večje število bomb. Med 19. in 20. uro ao vrgli 4 bombe proti stanovanju antifašista Romana Bruna v Bistrlrtji, 3 pa ao vrgli v bližini. Hkrati ao čuli več rafalov z brzostrelkami. Poleg tega SO vrgli 4 bombe tudi preti stanovanju antifašista Gorija v ulici Romana v Tržiču. Vse te bombe so povzročile veliko škodo na poslopjih in razbile mnogo Sip. Policija seveda ne ve o krivcih ničesar povedat; odnosno ne more dati o tem tisku nobenega poročila, da se »tako ne bi ovirala preiskava*. >1 Ras trellamento’ na Taboru REZULTAT: Nekaj številk ..Gicbana" in navodil, za tizkulturne vaje - Zato 5 ljudi aretiranih V četrtek je bila prava čistka (»rastreilamento*) v Taboru pri De-mbergu. Okoli 2. ure po polnoči so se pojavili ameriški kamioni z vojaki-jn Čerini v večjem številu in so obkolili vas. Bilo je tudi nekaj avtomobilov vojaškega Rdečega križa. Bilo jih je po mnenju prebivalstva okoli 100 in niso dovolili nikomur, da bi zapustil vas. V h'io št. 32 so prišli okoli 3 ure 1 angte-Skl, 1 ameriški vojak ter 5 do 6 Čerinov. Preiskal; so vse prostore V hiši. Vzeli so 70 dinarjev, ki jih je prinesel s seboj domačin, deme-biliziranee iz JA, vojno knjižteo BorUa Marviča, tajnika SIAU-j*. navodila za fizkuiturne vaje in nekaj številk »Cicibana*. N* vasi *0 medtem streljali * raketami rdeče barve. Morda so mislili, da bodo nastali oboroženi spopadi. V vasi so ostali do okoli 10. ure zjutraj, ko so »e oddaljili, ne da bi kaj posebnega iztaknili. Ven-dai so odpeljali pčt tovarišev, ki so jih že imeli na seznamu, in sicer 45 letnega Jožefa Cotiča, 23 letnega Abdoerja Jakomina, ki je pozneje postal žrtev nesreče z jeepom blizu Prvačine. 23 letnega Ivana Cotiča, 32 letnega Franceta Hare-ja. ki je v Gorici še vedno zaprt, in 27 letnega Franceta Mozetiča. I2r>ied njih je bil 1 v internaciji. 3 v partizanskih enotah in 1 zajet <>d Angloametlčanov. Pri njih je služil ln ae je pred kratkim vrnil domov. Povpraševali so tudi po partizanih. ki so prišli na dopust in ki ao aedaj začasno doma. Tabor je na Primorskem največ jeli za nate podmladkarje. Mladina ]c zapela pesem »Mi »mo slovenski pionirji*, nakar so sami med sabo določili, kdo vse je daril najbolj potreben. Ob zaključku so razdelili tudi članske izkaznice PRKS. BOLJUNEC Prešernova proslava. Pretekli teden je demače prosvetno društvo »Prešeren* organiziralo Prešernov večer s spominskim govorom, recitacijami ;n petjem Prešernovih najbolj znanih pesmi. Pogreb partizank?? Danes Ob 14. url bo y Saležu pogreb tov. Marije Oitrouške. Umrla je V bolnici v Valdoltri, kjer je trpela za boleznijo, ki jo je dobila še za časa borbe, ko je služila kot kurirka pvi partizanskih odpedih. Pogreba se udeležijo vsi bivši partizani. DAROVI IN PRISPEVKI ZA DEČJI BOŽIC So zbrali koordinacijski odbori Devin 1709 Ur, sv. Ivan 995, šempolaj 4879, Gabrovec 603, Zgonik 1375 lir. 7 kg moke, 2 kg orehov in 3 jajca, delavci pri ZVU v sesljanu 1100, Železničarji v Nabrežini 163, Paškulln EgidiJ v Nabrežini 200, Godnič Karlo v Nabrežini 100 lir. ZA OTROŠKI B07.IC je daroval železničar tov. Lavrenčič b Trst* 200 lir. ZA DEČJI BOŽIC So darovali krajevni odbor v Jatnljah 3720 lir. zadruga «Prosvetni dom» Nabrežina 2000 lir; ob priliki okrajne pro- Ob peti obletnici na Opčinah, pri Sv- Ani in v »Tomažiču* so tržaški antifašisti počastili spomin svojih žrtev iz leta 194J. V nedeljo je minulo pet let, odkar so fašisti na Opčinah ustrelili Pina Tomažiča, Simona Kosa, Ivana Vadnala. Ivana Ivančiča in Vinka Bobki. Naše ljudstvo se t velikim spoštovanjem spominja teh junakov, zato jih je tudi ob peti obletnici njihove junaške smrti dostojno počastilo. Ob 9. zjutraj so Se Zbrali v openskem Ljudskem domu zastopniki organizacij in ljudskih oblasti iz Trsta in V. okraja. Tomažičeva mati in ljudstvo ter ?lt v povorki z zastavo, venci in godbo na Čelu na opensko strelišče. Tam so položili na mestu ustrelitve vence, godba je zaigrala in pevski zbor je zapel žalostinko «2rtvam». Tovariš Pahor Drago se Je s toplimi in ganljivimi besedami spomnil padlih tovarišev ter kratko orisal pomen njihove žrtve. Poudaril Je. da Je hotelo fašistično sodlsce v kali zatreti odpor našega ljudstva, ki pa se je še bolj razplamtel. Pino To. mažic je že .prad vojno doumel globoki pomen slovansko - italijanskega bratftva in tudi za ostale tova-rlže ni bila njih borba ozko nacionalistična. Saj je Simon Kos v svojem zadnjem pismu staršem napisal, da rad umre. če bi bila njegova žrtev le malce v korist človeštvu. Zas1 opni k kulturnega krožka «Tom*iiča» pa ji v italijanščini s kratkimi besedami počastil padle Junake. Ob 11. uri je bila spominska svečanost tudi na jrokopališču pri Sv. Ani ob Tomažičevem grobu. Predstavniki raznih organizacij ln ljudskih oblasti so položili vence na grob, pevski zbor divan Cankar# in zbor krožka «Tomažič» šta zapela «2rtv.im». Spregovorila sta nato tov. Kukanja v slovenščini in tov. Casali v italijanščini o borbi in junaški smrti Tomažiča in njegovih tovarišev. Zvečer so se zb ali v krožku »Tomažič# tržalkt antifašisti, da poča-ste junaka, po katerem se krožek Imenuje. Dvorana Je bila nabito svetne konference v Nabrežini 2656 lir, Portot Marjan, Nabrežina, 5 kg : polna, ko Je tov. Kenda spregovo-suhega sadja. j ril o Tomažičevem delu, življenju in Namesto cvetja na grob pok. Pen- borbi ter orisal njegov lik. Dejal Je, ka Franca daruje Grgič Alojz ,500 da živi njegovo delo v nasi borbi lir za Našeg* dijaka, Grgič Karlo 500 lir z* sirote padlih partizanov in družina Kobal 400 lir za otroški božič. Ob svoji poroki darujeta tov. Petelin Oskar in tov.-ca Sancinov* Darink* 1500 lir za politične jetnike. 2PP lz Krogle so med seboj nabrali 3.273 lir za politične Jetnike. ZA SKEDENJ8KI OTROŠKI VRTEC je darovala tov. KrisFna Mihaljeva 1000 lir. FIZKULTURA Poraz za porazom V Ljubljani so ..Ljubitelji Ponziane" zgubili z 2:0 Zaredi medmestne nogometne tekme Brograd-Parlz so bil« v nedeljo odigrane samo tri tekme jugoslovanskega nogometnega prvenstva. V Ljubljani je bil spored v »adnjem trenutku v toliko spremenjen, d* je igrala tržaška enajsterica proti Partizanu in ne proti D.-namu, kot Je bilo javljeno. Moštvo Partizana Je nastopilo z nekaj rc-z"rvami, kajti štirje njegovi igralci so igrali v Beogradu. Obe enajsto-rlci sta pokazali revno igro ter sta razočarali Itevilno občinstvo. Posebno Partizan je igral zelo «labo. NajslaMi del je imel v napadu. Med tekmo Je pihal strupeno mrzel veter, ki je v dobršni meri vplivni m potek igre. V prvem polčasu 60 Beograjčani igrali z vetrom v hThtu n v tem delu zabili tudi dva goli, ki pa sta bila bolj delo na. ključja kot plod igre. Prvega Je za. bil v 15 min. Rupnik, ki Je izrabil nesrečni padec Gtorde, drugega pa iz prostega strela v 35 min. palft. žoga se Je od nekega tržaškega igralca odbila v mrežo. V drugem polčasu so Tržačani imeli več od Igre, vendar pa zaradi neodločnosti svojega napada niso dosegli niti čas1 nega gola, čc-prav so imeli do- volj prilik ln bi lahko dosegli vsaj izenačenje. Moštvi sta nastopili v sledečih poetavah: Partizan: Glazer, Colič, PopescU Palfi, Djurdjevlč, Atnnaekovič, Serci, Rupnik, Jaku*, Radunovič, Mntokalo. LJ. Ponziane: Parola, Corbotto II, Olorda. Corbat to I, Oiannm'. Tramnrln, Bi nvenutti, Carlin, P.v dovan. Ese a, Tommastnt. Na Reki je Kvirner sprejel v goste sarajevskega Železničarja. Po obolestr.inskl slabi igri sta se moštvi razšli z neodločenim rezultatom. Domača enajsto ica Je ie enkrat razočarala svojo publiko Igrala je raztrgano in medlo, popolno-ma pa Je zatajil napad. Splitski Hajduk je to nedeljo gostoval v Titovgradu proti Budučno-sti. »Majstri s mora#, kakor jih imenujejo v Jugoslaviji, so dokazali, da niso zaman eno najboljših nogometnih enajst oric in so sma- Jali s 5:0. Ke hujiega poraze je re. 11 domačine vratar, ki je ubranil vse. kar je bilo ubraniti mogoče. Tehnični rezultati; Partizan - Ljubit, ljl Ponziane 2:0 (0:0): Kvarner - Železničar (Sar) 0:0; Hajduk - Budučncst 5:0 «4:0). Kvalifikacijska lestvica partizan 10 10 0 0 28 4 20 Hajduk 11 8 2 1 28 3 18 Dinamo 11 7 a 2 34 12 16 MCtalac U 7 i 3 23 16 15 Rdeča zvezda 10 7 0 3 31 13 14 Bpartak 12 6 i 8 20 21 13 Pobeda 13 3 5 5 21 19 U Lokomotiva 12 4 2 6 18 20 10 Železničar (N) 12 3 3 6 12 27 9 Bud učnost 12 2 3 7 16 29 7 Kvarner 9 1 4 4 8 16 6 Železničar (S) 12 2 1 9 12 30 6 Nafta 11 3 0 8 12 32 6 Lj. Ponziane 8 1 1 6 5 19 3 Okrnjen spored pokrajinskega In okrožnega prvenstva Kratka burja, ki je pihah x vso paro, je bila vzrok, da so večino tekem pokrajinskega in okrožnega prvenstva odložili. V porajinskim tekmovanju sta bila v Trstu dosežena dva remija, na Reki pa je zmagal Torpedo. V okrožnem prvenstvu pa Je Cestalunga zgubila v Nabrežini, ostale tekme pa so se končale, kot Je bdo predvideno. Rezultati: Skedenj - Rudar 1:1; To* varna strojev - Montebello R 1:1; Torpedo - Pulj 1:0: Costalunga-Nubrežina 1:3; Roianese - Acegat 10:0: VOM - Dn her II 2:1; Cebu-lec • Raubrr 4:1; Skedenj II - Opčine 2:0 (par for fait). Remi« Triestine In poraz Bologne v Italijanskem prvenstvu Na 'ržaSkctii stadionu Je lihsti-na po mlačni igri umivuai i s 3*mpdono. Bari j« na svojih tleh ec 'tl ebe tttT.1 finalistu Bologni. Torino pa se je v Neaplju moral zadovoljiti s polovičnim rezultatom. Rezultati: Roma - Atalanta 3:0; Bresta - Venezia 2:1: Triestina-Sampdoria 1:1: Fiorentina - Lazlo 4:1; Napoli - Torino 2:2: Mqdena-Vieenzu 1:0; Bari Bologna 1:0; Ju-ventus - Inter 4:1; Milan - Genova 4:1: Alessandria - Livorno 4:1. Visoka zmaga Edere v C-prvenstvu Po nedeljski visoki zmagi je Ede-ra zopet sama na vodstvu, z eno točko manj pa ji sledi Cervinjan. Tržič Je na tretjem mestu, tržaška enajsterica Ponziana pa na predzadnjem. Evo rezultatov: Edera-Zagraj 7:0: Krmln - Tržič 1:0; Ronki - Ponziana 1:1; Cervinjan-Itala 2:0; Palmanova - Sangiorgi-na 0:0. Samo ena tekma v koiarki za »Tomažiftev* pokal V nedeljo 60 bile vse tekme, razen ene preložene. V tej edini sta se srečali moški petorlci DS2 in Rediva. Po lepi igri so zmagali prvi z 22:15. Zmaga tržnikih rokoborcev v Ljubljani Tri« tki rokoborci so v soboto doživeli lepo zmago v Ljubljani V borbi s najboljšimi slovenskimi predstavniki so izmed 8. dvobojev odločili v svojo korist 6. 3 pa so zgubili. K prireditvi se bomo še povrnili. Nedeljski dogodki v svetu Beograd • Pariz 4:2. Beograjska reprezentanca je po krasni Igri, ki je navdušila 25.000 glavo množico v Parizu, premagala pariško z 4:2. Zmaga Beograjčanov ni bila v 90. min. igre niti enkrat ogrožena. S to zmago je zmagala v nogometnem troboju Beograd - Pariz - Budimpešta enajstorica Beograda. Drugi so Budimpeštanci, tretji pa Parižani. Tudi lahkoatleti so startall V nedeljo se je vršil v organizaciji K K »Kraljiča# in «Rojanu» tek po rojanskih ulicah. Med tovarišicami je zmagala Vcrtovec Josipina iz Skorklje v času 2 8; 2. Buronel L.. Kraljic; 3. SullčiČ M„ Rojan; 4. Petrani, Porossa, itd. Med moškimi pa je bil vrstni red na cilju: 1. Bembi O., Col, v času 7.46'5; 2. Zonta E.. Kraljič, 7.46-6; 3. Faidutti U.. Kraljič; 4. Bitežnik A., Čermelj; 5. Prelil R, Kraljič itd Pokal za moštva si Je osvojil športni odsek K K Kraljiča V Trtžiču p« je bil partizanski marš na 10 km. Pokal, ki ga Je razpisal K K Sv. Mihael, sl Je priboril prireditelj Rezultati: 1. Sv Mihael v postavi Benko Franc, Pro' Armando ln Papais Oreste: 2 športni odsek ZPP v postavi Ton-zar Marjan, Bernes Livto m Pahor Renato. Partizanski mari v spomin Pina Tomažiča Kulturna krožka «Tomažlč» ln «Redivo», prireditelja partizanskega marša v spomin Pinu Tomažiča qhveš'itn v-c kulturne krožke k' A za m t; k še nso prijavili, du jv •vinjt dan uniavc dne 20. t. m. Zžto pohitite s prijavami 1 m d onas njegov neuklonljivi in požrtvovalni duh vodi k dosegi našega cilja. Ko bomo dosegli svobodo, za katero se je Pino žrtvoval, mu bomo s tem postavili natlepši spomenik. še pred govorom je lent jakobski pevski zbor zapel žalostinko ((Žrtvam#. po govoru pa jo Je zapel tudi v italijanščini pevski zbor kulturnega krožka ((Tomažič#. Končno je n»ki tovariš izročil Tomažičevi materi skrinjico z izkaznicami KPJK jsi SIAU ter ob ginjenosti vseh navzočih dejal: »Gotovo ni nihče bolj vreden teh izkaznic, kakor Jih je vreden naš vzornik Pino Tomažič.# pretrpel spričo »čistk*. Njegove hite so popolnoma pogorele do tal ali pa sO jih fašisti vseh barv in narodnosti kako drugače razdejali Danes dviga Tabor in 2 njim vsa Primorska svoj protest proti novemu nasilju. Aretirani Jakomin žrtev avtomobilske nesre :e Med potjo v Gorico pa se je pr' Drva čini vrh vsega zgodila še avtomobilska nesreča. Spričo prevelike brzine se je vojaški jeep prevrnil v obcestni jarek. Pri tem sta bila dva aretiranca ranjena, Jakominu so ugotoviti, da si je zlomi', tilnik. PoSkodbi je podlegel Nesrečnega tovariša so v nedeljo nad vse svečano pokopali. Njegovega pogreba se Je udeležilo ogromne ljudi. Požar Včeraj ob 13.45 urj je nastal 7 trgovini De Rosa na Korau št. 8 požar, ki je povzrečil 400 tisoč lir škode. Gasilci so po 1 ur! pogasili poiar. KINOTREBSTAUEi ROSSETTI. 16.30: »Norčava dekleta*, J. Stevvart, J. Garland. FENICE. 16.30: »Čarovnico sem dobil za ženo*, F. Mareh, V. Lacke. FILODRAMMATICO. 16.30: »Sin, sin moji* M, Cavroll, B, Aherne, L. Hayward. ITALLA. 16.30: »Seviljski brivec*. N. Conadi, Tagliavini, T. Gobbi. ALABARDA. 16.30: »Zaij-ubljerc! samo za danes*. IM PERO. 16.30: »Bandit*, A. Na*-zari. VJALE. 16.30: »Usodni gozd*. MASSIMO. 16.30: »Cim več jih je. tem prijetneje je*. GARIBALDI. 16.30: »Priča*, B* Lupi, M. Berti. NOVO CINE. 18.30: »Mumij**, B-Karlov. KINO MARE. 16.80: »Veliki preobrat. Sovjetski film. ARMONIA. 16.30: »Samo eno noč*. ODEON. 16.30: «Veseije do ljubezni*, D. Fairbanks ml. KULTURA ..Matiček" v Skednju V Skednju, v dvorani bivšega gospodarskega društva, v zadnjem trenutku pripravljeni za odrsk» prirer ditve, daleč zunaj mestnega središča, je letos Slovensko narodno gledališče za Trst in Primorje ob pihanju kraške burjt praznovalo svojo otvoritev z Linhartovo komedijo ((Veseli dan ali Matiček se ženi#. Kijub vsemu se je dvorana, napolnila do zadnjega kotička in marsikateri zakasnelec Je moral razočaran oditi, ker je zmanjkalo vstopnic m prostora. V dvorani, ki je bila že pred nekaj dnevi v povsem neuporabnem stanju, je vladalo svečano razpoloženje. Med občinstvom si videl predstavnike slovenskega ljudstva na Primorskem, med njimi zlasti predsednika PNOO, našega priljubljenega pisatelja Franceta Bevka, tajnika pokrajinskega odbora SIAU Branka Bibiča in številne druge Nekaj mmut po 20. uri se je dvignil zastor in igralci so nas s svojo zrelo umetnostjo pritegnili in držali v užltkapolni napetosti prav do konca. Pred malone poldrugim stoletjem Je slovenski prosveti j enec Anton Linhart ponatil Eeomarchaisjevo komedijo »Figarova ženitev# v polni zavesti, da potrebuje slovenski prav tako kakor sleherni drugi narod, če se hoče kulturno razviti, svoj oder m svojo odrsko govorico. Mimo te težnje pa je želel z Beau-marchaisjevo komedijo posredovati slovenskemu ljudstvu tudi revolucionarne ideje tedanjega zapada. saj se Je Beaumarchals v svoji ko- Koncert komornega zbora Prosvetno di-uštvo »Simon Jenko* objavlja, da bo komorni zbor pel danes ob 20.80 v dvorani »Kraljič*. Podražitev voznin na openakam tramvaju Od 18. t. m. dalje veljajo na openskem tramvaju sledeče vozne cene: do Kolonje 12 1 jr za odrasle, 8 lir za otroke in 8 za vojake; do Opčin 20 lir za odrasle, 12 za otroke in 5 za vojake; nočna tarifa po 22. uri 36 lir, z* abonente in vojak* pa 20 Ur. O vseh ostalih cenah daj« pojasnila urad v ulici Fabio Filzi 15-IL Zvišane cene za elektriko, plin in vodo Od 1. dec. dalje veljajo t* elektriko, plin in vodo v Trstu sledeče r.Ove cene: električni tok za razsvetljavo po 6.40 Ur za kw, za industrijo po 3.50 lir, za kuhinje, kopalnice ‘n dnevno ogrevanje po 3.50 lir, nočno ogrevanj« po 2.40 lir; plin za vse uporabe stan« po 10.50 Ur za ku. m; voda: za en kub. m v mestu za domačo uporabo na posebni števec po 7 Ur, na glavni ite-v ec po 6.20 Ur, v Miljah bodo računali vodo po 3.40 Ur za kub. m in na visoki kralki planoti pa po 9 Ur za vae uporabe; Črpalke do Ban po 11 lir; za vzdrževanje števca se plača od 10 do 200 lir na mesec. 2!a glavne števce pa od 50 do 100 lir na mesec. Zvišanje cen so utemeljili z zvišanjem pla^ delavcem In cenam za surovine. Zimska doklada aa brezposelne Da-irs račen.te.te izplačevati * m-sko d kute b:cMjIuini po naslednjem redu: v »redo 18. t. m. odreertc od 1-4800, & Mriak M* - m. odrezek od 4800-12.100. V petek 20. t m. 12.101-16.400. Plačevali bodo proti potrdilu, ki Je bilo izdano ob vložitvi prošnje, v ul. Coroneo St. 2 od 14.30 do 13.30. Ostalim bodo Izplačali doklado pczr.ejc. Enotni sindikati Prevozniki. 17 t. m. ob 19. bQ reden sestanek odbora. Kovinar/!. Danes ob 18.30 sesta-nok posvetovalne komisije za uradnike. banke bi sauaroualnloe. Dan«* ob 18.30 sestanek odbora nameščencev. Držamtt namelcenci. jutri ob 18.16 sestanek podjetniških odborov, nameščencev pri draavnem monopolu. Kiparji f» slikarji. Jutri ob l8. učna ura v slikarstvu in kiparstvu pri slikarju Manzlnfju, Corso Garibaldi 2. prehrana. Danes ob 18.30 seja odbora. Rojstva, smrti, poroke Včeraj m predvčarajšnj«m s« je c odi lo 9 otrok, porok je bilo 10, umrlo pa j« 5 ljudi. Cerkvene poroke: industrlj*c dr. Evncst Sadoah in zasebnic* Ada Canobelli, klepar Jožef Tence in uradnica Dragica Vldonl, mehanik Ivan Košuta m zasebnica Vera Košuta, železničar Jožef Zoli in zasebni'ca Angela Paolettl, uradnik Egon Mauro ln zasebnica LiUjana Detela. Umrli: 75 letni Ang«l Mairoffa, 77 letnj Ivan Ruazier, 93 letna Marija Zebochin vd. Sancin, 65 letna Ana Ccasim, 73 letna Alojalja Mon-dlnl, 72 letni Ivan Lucano, 43 l«tnl Ahmed Abbn, 75 letni JcZef Vcnrl, 46 letna Au„(.ia Ti igianesc por. Gabon« ln 42 letni Lucian Cov*. mediji postavil na stran tlaCmcga ljudstva proti takrat vladajoči fevdalni gospodi. Globoka ljubezen do slovenske besede in do slovensk“g» ljudstva je potisnila Linhartu p i° v roko ln ii francoske komod'u- J? napravil pravo slovensko vino, ki j« dane6 v dobri 'zvi dbi prav tako živa in privlačna kakor je bila pred 140 leti. Modest Sancin, ki je režiral »Matička#, Je prijel delo od prave strani. Smotrno in z veliko natamrnoG-stjo je nanizal sceno za sceno K’ potekajo od zadetka do kon a n" prisiljeno in v prijetnem tempu. Predstava je bila vlita kako:- & enega kova, Igralci so bili med seboj dodobra vigrani in prav vsi na umetniški vikim. Matiček Modesta Sancina je bil odigran z zrelo umetnostjo izkušenega igralca. Ce mu je kot zrelemu možu morda manjkalo nekaj tiste neposredne mladostne navihanosti, jO je nanizal sceno za setno. ki stil 2 inteligentnim vživetjem v Matičkov karakter. Boljiega barona Naletela, kot je bil Nakrstov, in boljšo baronico Rozalijo, kot je bila Gabrijelčičev* Si je težko zamisliti. Oba sta bila odlična, dovršena v interpretiranju svojih vlog-Prisrčna in odrsko sproščena )e bila Angela saneinova kot Nežika. Elza Barbičeva Je podala zaljubljenega študenta Tončka s tisto gra* cionosijo, ki tej vlogi pritiče. V vrsti tipiziranih karakterjev smo videli močne stvaritve. Justo Košut* kot Zmešnjava je ustvaril podobo okostenelega podeželskega advokata s sijajno masko in izrazito mimiko. A. Valič Je podal pijanega delavca Gašperja 2 naravnost mojstrskim realizmom. Belizar Sancin kot Budalo je ostro tipiziral, da ne rečem karikiral grajskega pisarja, * ni padel lz okvira celote. Zlata Ro-doškova je igrala županovo hčerko Jerico z ljubko prostodušnostjo impozantna pojava je bi! Raztrese nov grajski kanccllr Žužek. V epizodm vlogi služabnika Jaka sc je postavil Zdravko Ocvirk. Tudi statisti so se s svojim nastopom vključili v celoto igre. Inscenacija ing. Franzu je bil* okusna, a naravnost razkošni n* mojstrsko izdelani so bili kostumi-Celotna predstava je naravnost kričala po drugačnem odru ln predvsem po drugačni dvorani. Odg. urednik DUŠAN HRESCAJi tzpp javlja žalostno vest, da je preminula v zdravilišču Valdoltra po več kot enoletni bolezni, na kateri je zbolela v času osvobodilne borbe kot kurirka v partizanskih edinicah. 24 letna tovarišice. 0STR0UŠKA MARIJA Pogreb drage tovarišice se bo vršil danes 37. t. m. ob 14. 'trt v Saležu- MALI OGLASj VELIK BAKREN KOTEL v brom stanju ta nove molke te r prodam. Trot Sv. Ivan Tirn im"0 1678 Mi-ot. KMETIJSKA NABAVNA IN I R DAJNA ZADRUGA v Trotu sp°rO| ča vsem svojim Članom ds Ima rr7.n->l«»o *knril«ve ko!« r.n n0. tirvu za kurivo. Kdor poucmut y