Naročnina mesečno 15 Din, za inozem-itro 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din ■ ■ UredniStv« je v Kopitarjevi uLb/lH SCOVEMEC ček. ratun: Ljnb-I jana 4L 10.blu ia 1(1 549 za inseratei Sarajevo Stv. 7565, Zagreb itv. 59.011, Praga-Dunaj 24.79? Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2993 Telefoni .rednlStv«: dum dsiba 2050 — nočna 2M, 29M ta 205* lakaja vaak da« cjntraj, raiea poaedeljk« la 4aeva po praznika Zadnji čas je Ce dalje bolj se v svetovni politiki kaze, kakšen odločujoč činitelj je gospodarstvo. Napako v vodstvu gospodarstva posameznih držav se z neizprosno doslednostjo maščujejo in povzročajo prebivalstvu hudo gorje. Naša država kot popolnoma mlada tvorba v kratki dobi svojega obstoja še ni mogla razviti do viška dognanoga čuta za reguliranje svojih gospodarskih interesov, ker jo za to treba časa in jo vrh tega to vprašanje spričo velike zapletenosti današnjega gospodarstva samo po sobi težko. Toda treba se je vprašati, ali se je pri nas državna uprava od vsega početka vsaj v povprečni meri zavedala vaz: nosti gospodarskega momenta in imela zanj interesa toliko, kolikor je nujno potrebno. Ce napravimo bilanco današnjih gosi>o-darskili razmer v Jugoslaviji, potem moramo uu polju gospodarska ureditve naše države ugotoviti nepovoljen rezultat. Brez dvoma je res, da jo svetovna stiska bistveno vplivala tudi na našo gospodarstvo. Na drugi strani pa ni nič men,i res, da je državna uprava tudi čestokrat s premalo premišljenimi in časih direktno nasprotujočimi si ukrepi še povečavala učinek splošne svetovno gospodarske stiske na našo državo. Predvsem jo imelo ozkosrčno in nesrečno urejanje državnih financ po voditeljih tega resora usodne posledice. Kadi nezadostnega strokovnega znanja v najrazličnejših resorih upravo, ki je umevno, so bilo državne investicije pogosto zelo neekonomične, toda pri vsem tem je ostala pogresena ureditev naših financ glavni obtežilni faktor našega gospodarstva. Najboljši dokaz za to je finančna politika zadnjih petih let, ki je imela za posledico ohromitev našega gospodarskega življenja in to predvsem kmetskega stanu pa seveda tudi domačega obrtništva in trgovstva. Današnja vlada stoji prod najtežavnejšo nalogo, da reši v hitrem tempu naše gospodarstvo pred nadaljnjim hiranjem, ker je to biten in glavni interes države. Bilo bi nesmiselno, če bi so o tem najvažnejšem .problemu ne razpravljajo z vso odkritostjo in v interesu države nc opozarjalo na glavne napake, zakaj nihče ne more tajiti, da je tudi srečna rešitev našega glavnega političnega problema bistveno odvisna od pravilnega ozdravljenja gospodarskega stanja ljudske množice. Da se omogoči Jugoslaviji gospodarska obnova, je v prvi vrsti potrebna popolna pre-osnova državne finančne politike. Zaščitne odredbe zdravijo samo pojave bolezni in pomaga jo samo treuotno, ne premagajo pa bolezni kot take. Ce vzamemo kot primer aaščito kmeta, bo ostala vedno samo provi-r.oi'ična vse dotlej, dokler se kmetu ne omogoči, da sploh more plačati. Kmet pa bo mogel plačati tedaj, če bo svoje pridelke tako vnovčil, da mu bo nekaj ostalo m bo lahko plačeval dolgove pa tudi kaj kupoval. Bilo bi popolnoma zmotno, če bi n. pr. današnjo stisko jugoslovanskega kmeta zvalili samo na neugodno stanje našega izvoza. Tudi pri nas doma tičijo zolo važni vzroki hudega položaja našega kmetijstva. Kmet je dospel do tako absurdno nizkih cen za svoje proizvode v zelo veliki meri zaradi na najmanjšo moro padle potrošnje v lastni državi. Izpostavljen je bil pogubnemu učinku vsak dan nazadujočega števila domačih kupcev. Ce razčlenimo vzroke hudega padanja življenjskega staleža v Jugoslaviji, pridemo takoj na glavno napako, to je na zgrešeno dirigiranje financ, predvsem v zadnjih petih letih. Smer finančne politike je bila zavožena ter je imela za posledico omrtvenje z ogromnim trudom urejenega denarnegaj>ro-meta, posebno v nekaterih delih države. Osnovna pogreška naše finančne politike je bila zamisel centralizacije vsega denanstva v privilegiranih državnih zavodih. Domneva, da bodo ti zavodi služili kot urejevalec gospodarstva, se je izkazala kot jalova, nastopil pa je negativen učinek na vsem področju našega narodnega gospodarstva. Poprej dobro urejeni denarni promet je; zastal, razpoložljivih sredstev pridobivajočih slojev državo je vsak dan manj in zamrznjenega denarja vedno več. Življenjski stalcž je za vse stanove našega naroda rapidno padal in je bila s tem v najtežji meri in bistveno prizadeta ravno domača kmečka proizvodnja in z njo povezano blagostanje. In čo pogledamo, kdo se je od toga okoristil, moramo ugotoviti žalostno dejstvo, da so to bili v veliki večini baš tujci, ki so še iz svoje strani vse storili, da je denar izginil iz prometa. Med našimi ljudmi pa se je razvilo še oderuštvo, ki cveto po vseh delih države, smejoč se uradnim obrestnim odredbam. Popolna preusmeritev naše finančne politike je skrajna in nujna potreba, V prvi vrsti se mora vse storiti, da se denar vrne nazaj v promet v naj intenzivnejši mori. Da to država lahko stori, če hoče in brez nevarnosti, zato imamo danes dovolj zgledov po svetu in je ravno naša država v ugodnem položaju, da z razmeroma majhnimi sredstvi današnje stanje radikalno ozdravi. To danos Jugoslavija lahko stori sama s svojo pomočjo. Inozemski krediti našemu gospodarstvu niso prinesli plodov, deloma so bili učinki celo negativni. Država lahko sama regulira svoje finance. V noši državi je kričeča potreba po javnih delih Obupno stanje naših cest povzroča ogromno letno izgubo našemu gospodarstvu. Po celem svetu se vse dežele trudijo, da grade naravnost parketne ceste, in pri nas? Nujno je potrebna izpopolnitev železniškega omrežja, regulacije in javne zgradbe, vsaj v naših krajih. Vsa ta dola se morajo izvesti v največjem stilu. Male krparije so brez vrednosti in metanje denarja skozi okno. Za to potreben denar more preskrbeti samo država, in sicer so potrebna n o v a denarna sredstva. Dolžnost državne uprave je, e Anglija ne bo razgovarjala z Italijo. Angleži se izkrcujejo v Egiptu Alcksandrija, 5. oktobra. AA. Tu je ibranih precej britanskih vojnih ladij z velikim številom vojakov in vojnega gradiva, Vrše se nagle priprave za izkrcavanje, ki se zafne v ponedeljek. Dunajska vremenska napoved: pretežno oblačno, hladneje. Zadnje vesti Abesinski odpor vedno hujši Addis Abeba. 5. okl. c. V suhoto dopoldne s« se tukaj potrjevale vesti, da je Adna padla. Nato pa je bilo sporočeno, da tudi Adigrat še ni padel, Adua pa je liila danes večkrat v italijanskih rokah. Italijani so uporabili vse vrste orožja, naj boljše p« so se izkazale strojnice. Borbe so sf sedaj razlile za prelaze cest okoli Aduo. Mest« samo pa še zdaj ni v italijanskih rokah, ker se Abesinci t neverjetno Ijutostjo in hrabrostjo upi rajo z vsemi modernimi sredstvi opremljeni italijanski vojski. Italijansko poveljstvo ui pričakovalo takega silnega odpora Abesincev, ki tudi Italijanom pri-tadera silne iiguhe. Kar se tiče Adigrata. so Italijani dosedaj lasedli le mesto llavarjat. od koder j« do Adigrata šo ena ura. Abesinci hrabro drže tukaj svoje pozicije kljub bombam iz Mal. Tudi juina italijanska armada, ki koraka skozi Ogaden proli llararju in ima namen, združiti se s srednjo italijansko armado, ki prodira ob meji Iranco-ske Somalije črei goro Miisali. se pomika zelo počasi, ker je tudi ona ladela na hud odpor. Adua končno zavzeta Berlin, 5. okt. AA. DNB poroča iz Addis Abebe: Po težkih in zelo krvavih bojih, v katerih so italijanske čete rabile vsa najmodernejša tehniška sredstva, so Italijani zavzeli Aduo. Izgube so oa obeh straneh velike. Boji pri Adigratu se nadaljujejo. Tu so se abesinske čete zakopale in dajejo zelo močan odpor Tudi tn so izgube na obeh straneh zelo velike. Itn lljanske iete prodirajo na tem delu ironte povprečno po 7 km na dan. Uredba o uradn. plačah se bo popravila Belgrad, 5. oktobra m. Danes popoldne i« bila seja ministrskega sveta v predsedstvu vlade. Po končani seji je pravosodni minister g. Miškulin [►risotnim časnikarjem izjavil, da se je govorilo po-eg vprašanja o zaščiti kmetov tudi o spremembi uredbe o uradniških plačah, ki bodo po končanih tehničnih delih predložene v pretres finančnemu odboru ministrov. Na vprašanje vašega dopisnika, ie bodo te izpremembe imelo retroaktivno moč je minister MiSkulin odgovoril potrdilno. Nadalje je ministrski svet podpisal uredbo o klirinških nakaznicah, ki ureja za vso državo terjatve naših izvoznikov po posameznih plačilnih sporazumih z inozemskimi državami. Poleg tega je ministrski svet podpisal uredbo, s katero se podaljiujc ze eno leto rok, v katerem lahko denarni zavodi zahtevajo olajSave pri izplačilih. Seja ZN bo sklenila sankcije Ženeva, 5. okt e. Svet Zveze narodov s« j« sestal na javno sejo ob petih popoldne. Poprej sta bili dve tajni seji odbora trinajstorice in sveta ZN. Seja sveta ZN je potekla v »elo napetem razpoloženju. Italijanski delegat baron Aloisi je bil telo razburjen in je napadel navsofega abesinskega delegata, fes da je Abesinija začela s sovražnostmi. Tekle Havarijate je takoj vstal in leio ostro u Manevri romunshe vojske Bukarešta. 5. oktobra. 7. t. m. se začno v Bukovim veliki manevri romunske vojske. Priprave so končane. Voditelj manevrov je general Manu. Manevrov se bo udeležilo okoli 40.000 vojakov. Prisotni bodo tudi kralj Karol, člani romunske vlado, tuji vojaški odposlanci in francoska, jugoslovanska in češkoslovaška vojaška delegacija. Jugoslovanski bosta načelovala načelnik glavnega generalnega štaba general Marič in polkovnik Jankovič. Jugoslovanska in francoska delegacija sta snoči prispeli v Bukarešto, češkoslovaška delegacija se je pa davi pripeljala z generalom Krajačem na čelu. Grčija za kralja Atene, 5. okl. b. 150 narodnih poslancev je predložilo resolucijo, ki bo prišla 10. t. m. na dnevni red narodne skupščino in bo najbrže sprejeta z večino glasov. Resolucija se glasi: Peta narodna skupščina zaključuje, da se mora kralj Jurij takoj povrniti na grški prestol. Ta sklep je storjen z omejitvijo, da ga pozneje sankcionira grški narod s splošnim glasovanjem. vrnil italijanskega barona. Seja sveta ZN jc nato sklenila, da flen 15 pakta ZN ne pride vef v po štev ia posredovanje, ker jc Italija že začela s sovražnostmi. Zato jc sklenil, da se bo sedaj postopalo po členu 16. pakta ZN, lo se pravi, dn se takoj pristopi k sankcijam. 0 tem hodo podrobnosti izdelane še nocoj. Vendar pa te sankcije po prizadevanju Francije, ki skuša vso zadevo koli kor mogoče bolj zavleči, ne bodo zaenkrat ostre ampak »e bodo le postopoma poostrevale. Najpre se l»o najbrže sklenilo samo. da se ukine prepoved ■ vaianja orožja v Abesinijo. LES, STEKLO, KOVINE čisti izvrstno Jobror Uarc/-' ^uendi Ctaran. ^dinJjuaa TtlotenUa Tnootw Minira; »TUoiCŽilj i. Kanja •Jtohn^/^ FR]7- SOMAU .EjiblitL toijora 8andar Bulhnr >.Wambera. Barbera Connn jfm B R IT.-SOMALI lAalalml ADDIS Barom. Afeotio Vuroti .Roioa LScta ■Lm.1 .. " itDarandab C/iiJacnio* s i^erto^ubl 'V-V"11' malugo •SUiba & i® Dahanah ) DAGODI O f t t.Tichqmo |; C ^Burdji* / flvhfibo IBuleBurti tttudotf Samba rnogadiacho Uredba o zaščiti kmetov Dolžniki razdeljeni v tri kategorije Belgrad, 5. okt. tn. Kmetijski minister dr. Sve-tozar S lan kovic je v zvezi z novo uredbo o zaščiti kmetov dal časnkarjcm zvečer sledeče uradno pojasnilo: Z novo uredbo o zaščiti kmetov, je vlada izpolnila svojo obljubo, da bo kot eno prvih vprašanj rešila vprašanje, ki spada tned najvažnejše in najkompliclranejše gospodarske in socialne probleme naše države. Osnovni principi, ki so vodili vlado pri sprejetju le uredbe, so bili: definitivno reguliranje vprašanja kmečkih dolgov iri individualna zaščita dolžnikov. Nova uredba predstavlja dosledno uporabo teli dveh načel. Uredba se nanaša na liste kmete, ki spadajo pod staro uredbo iz I. 1trop ar de v B. SfctHto Pleme)j danjc vreduosli imovine, lo pomeni, da se kmečki dolgovi spravijo na največ 50% vr.dnosti imovine. Tudi ti dolžniki lahko zahtevajo in dobe i ste olajšave kol oni iz druge kategorije. Za odpis dolgov v višini če' 50?« do S0% od vrednosti imovine dolžnika se bo odredilo s posebnim zakenoni upnikom pravično povračilo od strani države. V uredbi jc nova odredba, po kateri dolžniki lahko plačujejo ali kompenzirajo svoje dolgove v vlogah, iu lo do 80% od zneska dolga, leda 20% morajo plačati v gotovini. Kompenzacija dolgov se lahko vrši z vlogami pri istem denarnem zavodu, kateremu dolžniki dolgujejo, kakor (udi z vlogami zavodov, pri katerih se nahajajo metlice dolžnika v rcsekonlu. Nadaljnja novost uredba je ta, da bodo Narodna banka, Privilegirana agrarna banka in Državna hipotekama banka v svojem delokrogu uveljavile odloke o oljšanju onim dolžnikom, na kalere bi se sicer nanašala la uredba. V uredbo so vnesene še odredbe o Zaščiti onih kmetov, kateri so se zadolžili z nnkupova-njein zemljišča in radi lega prišli v težak položaj. Prvi obrok plačila dolgov je po tej uredbi 15. november 193(i. Obresti i-/, časa od 16. novembra 1934. do 15. novembra 1935.80 bodo priraeu-nule glavnici dolga. To je napravljeno radi slabe letošnje letine kakor ludi zato, da bi se dobil čas za dokončanje sodnega postopka jio tej uredbi. Dolžne obresti pa, ki bi se motale plačali 15. novembra 1931, a so bile odložene nn 1. oktober 1935, se morajo plačati do 15. novembra 1035. Pri sprejetju uredbe se je upoštevala sedanja plačilna zmožnost kmetov kakor tudi to, da se zaščitijo interesi upnikov, posebno denarnih ustanov in njihovih vlagateljev. Z ilnfiuitivno re-šilvijo vprašanju kinetskih dolgov se odstranja velika ovira za obnovitev kmelskegii kredita in za ozdravljenje gospodarskih razmer jiri na9. S -nalor Jouvenel umrl Pariz, 5. okt. AA. V pretekli noči je nenadoma preminul senator Henry dc Jouvenel, bivši francoski poslanik v Rimu. De Jouvenelu je snoči nenadoma postalo slabo. Z vso naglico so ga prepeljali v bolnišnico, kjer pa je kmalu izdihnil.. O podrobnostih le nenadne smrti poročajo: PonočT sta dva policijska organa na Elizejskem polju naletela na nekega neznanega gospoda, ki mu ie nenadoma postalo slabo tako, da sc je zgrudil. Pozvala sla na pomoč rcševalce, ki so ga takoj prepeljali v bolnišnico. V bolnišnici je izdihnil, preden so ga pregiedali dežurni zdravniki. Šele pozneje so ugotovili, da je umrl serator Henry de Jouvenel. Jouvenel je bil glavni pobornik ideje prijateljstva med Francijo in Italijo. ZAGONETNA ZADEVA London, 5. okl. A A. Blizu Valute na Malti je bil ubit neki italijanski narednik, kj je pi-iiel na. Malto po privatnih poslih. Podrobnosti o umoru niso znane. Pravijo, da -je morilec izvršil svoje, dejanje v pijanosti. Jedro ilali:anske vojske je zbrano v Eritreji, cd koder projira od dveh smereh proli Addis Abelu. Severna vojska, ki ima za oporišče Asiuaro in Ki aleje do ICU.I.C0 mož ler je že zavzela Adigral, naj bi |>o strateško najlažje prodornem ozemlju doselila glavno mesto Addis Abebo, Abesinska pre-s.oljca sloji nad MK) km daleč od eritrejske meje, i / i' jih ou Adue. Ze Eritreja je v tem delu gorala, « kotira A li',- same je posejana z gorami, ki dosie-/■' o 2l!polnoma pripravljen na boj. Prvi uspehi so bili toliko lažji, ker so se Abesinci na cesarjev ukaz že prej umaknili več kilometrov za mejo. Prednje abesinske čete skušajo vodili gueriljo iu po mnenju vojaških strokovnjakov so to prav za prav le manjše edinice. Jedro abesinske vojske n a in reč tvorila dve glavni armadi, katerih ena se zbira južno od Magdalc in severno od železnice Dzibuti-Addis Abeba, a druga nekoliko bolj proli vzhodu, tudi severno od železnice. V teh pokrajinah se bodo bile šele odločilne bilke. Abesinci računajo, da bodo nasprotnika, ki sc bo moral |ioleg drugega borili, z naravnimi težavami, utrudili z gveriljo, preden dospe do jedra abesinske vojske. Narava je v tem boju najboljša zavcznica Abesincev. Pot v smeri od Adue do Addis Abebe, se vije po dolinah in zasekali, nad katerimi se dvigajo gore v višino med 3000 do 4000 metrov; vsaka izmed leh gor tvori naravno utrdbo, pred katero tudi najmodernejše orožje, kakor so tanki iti letala, lohko odpove. nem MON G ALL Jtonoout • nimuK moram Zemljepisna karta, kjer se lahko razvidi, v katerih smereh prodira italijanska vojska, in kraji, okoli katerih se razvijajo najhujše borbe, ali pa se bodo v kratkem razvil« (Magdala, Diredaua, Har-rar itd.). Jasno se vidi tudi ozemlje okoli jezera Tana in tek Modrega Nila, ki ga Angleži smatrajo za svojo interesno sfero, ki je ne bodo pustili nikomur prekoračiti. Stična ob 800 letnici Nehaj zgodovinskih spominov za uvod v slišito jubilejno lelo V prijetno slikoviti dolinici tik ob vznožju nizkih zelenih holniov leži prijazen, bel samostan. Potnika, ki se z vlakom vozi po Dolenjski, nekaj kar pritegne k oknu. »Glej, glej, tam le v dalji pod onimi hribi — pravcato mesto!« — »To je Stična!« ti odgovori domačin. In oči tujčeve v domačinovih vprašujoče iščejo kaj določnejšega. »Pa kaj je tam?« »Tukaj so beli menihi cisler-cijani. Njihov samostan stoji že 800 let.« In potnik se spomni ter zave, da je o vprav tein stiškem samostanu v Jurčičevem »Juriju Kozjakuc in Zor-čevih »Belih menihih« bral že marsikaj zanimivega. — — Ta staroslavna, po mohorskih knjigah vsemu slovenskemu narodu dobro znana Stična je torej dopoinila že svoj osmi vek. Smo vse preveč vajeni naših vsakdanjih človeških iubilejev, da niti presoditi ne moremo, kaj [»meni osem stoletij, kaj pomeni: preživeti 24 rodov. Naše duhovno oko mora pohiteti pač daleč nazaj, še v tiste dni, ko je na Gosposvetskem polju na vojvodski prestol sedal naš domač, slovenski kmet in je na gradovih v plemičih in vitezih še ninogokje tekla slovenska kri _ ko je v krščanstvu cvetela še pomlad in so evropski narodi v prvi križarski vojski iz lok brezbožnih arabskih Saracenov družno otevali Jeruzalem in sveto deželo Gospodovo. V tistih, komaj pomnjenih časih je s Štajerskega iz Rune (danes Rhein) pri Gradcu 1. 1132 prispela čez hribe doli lia Dolenjsko tja notri do Višnje gore in še naprej do razvalin nekdanjega rimskega Vi-runuma na posest višnjegorskih pleiničev skromna četica belih menihov z velikim, lesenim ustanovitvenim križem na čelu, pobožno pevajoč svete psalme in himne. Z glavne ceste so krenili ob bistrem potoku v še docela zaraslo dolino in prav ob vznožju gričevja zasadili svoj ustanovitveni križ ter po vzoru 9lavnega Cistercija, maternega samostana vsega reda, odmerili lego in mere novemu samostanskemu domu in cerkvi. Tri leta je neznatna peščica menihov v mukah in molitvah zidala svoj samostan. In kmalu, že leta 1185 ali bolj gotovo 1. 1136 je bilo fKJSvečenje nove naselbine — Materi božji Žalostni. Beli menihi! Kdo so in kako pridejo v naše dežele? Kaka čuvstva so navdajala neki slovenskega človeka, ko je prvič videl te, v bele halje odete postave, ko je morda prvič slišal ime: monarhi — menihi? Pa je meništvo že dolgo prej obstojalo! Saj je skoraj vsa Evropa, zlasti srednja in severna sv. krščansko vero ponnjveč prejela od menihov. Sv. Benedikt Nurzijski je z ustanovitvijo samostana na gori Monte Cassino in s svojo pro-modro regulo skupno življenje po višji popolnosti stremečih s posebno obleko in z redovnimi zaobljubami uvedenih kristjanov tako povzdignil, da je coenobitski način življenja poleg lastnega osebnega posvečenja mogel odlično vršiti tudi krščansko, vsestransko poslanstvo. S Kristusovo vero je benediktinsko meništvo vselej prinašalo tudi krščansko prosveto ter svoj živ krščanski zgled. — — Kakor v prirodi tako so tudi v zgodovini človeškega žilja premembe, večkrat tudi nevesele. Temna stoletja v cerkveni zgodovini so večkrat tudi redovni idealizem skušala poplitviti. Pa vedno so vstajali iz reda samega kot živega organizma preroki, ki so svoje vodili nazaj k prvotni gorečnosti in disciplini. Tako nam je s svojo reformo znan slavni Cluny in nekoliko pozneje ob začetku 12. stol. s še vse bolj radikalno in daleko-sežno prenovo: Cistercium, Citeaux pri Dijonu. Cistercium, katerega ustanovitelji (1. 1098) so takorekoč trije, trije opatje svetniki, sv. Robert, njegov naslednik sv. Alberik in za njim sv. Štefan Ilarding, Cistercium je plod reformnega teženja v benediktinskih vrstah samih. Zopet je bilo namreč menihom treba klicati v spomin osnovne elemente meništva: samoto in odmaknjenost svetu, samoza-tajo v trdem in borem življenju, posvečenje samega sebe v telesnem delu in duhovni kontein-placiji, zopet je globokounine duhove prevzela velika resnica, da čim bolj se duša kristjana osvobodi sveta in odtrga od materije ter dvigne k Bogu in pronikne vanj, toliko bolj potem v božjem spoznavanju in božji ljubezni zna vrednotiti^ svet in ga skuša vsega osrečiti. Svojo gorko, požlaht-njeno ljubezen taka duša tiho preliva v skrite žrtve in molitve, v največjo duhovno aktivnost za človeštvo. — — In klicar teh teženj je bil menih, ki je svojo dobo nadvladal z izredno višino svoje svetosti in svojega genija, ki je napolnil svet z jekom svoje slave in z gromom svojih pridig, ki je govoril papežem, kraljem in narodom, ki je na željo svete Cerkve in za njeno zmago prehodil ves krščanski Zapad, a vedno ostal goreč apostol samostanske samote, vedno v duhu s sabo noseč svojo samostansko celico — sv. Bernard, duša Cistercija in cistercijanskega reda. Cistercium je z vstopom sv. Bernarda in njegovih trideselili tovarišev 1. 1112 svojo slavo dvig-ni 1 visoko pod nebo. Že do leta 1115 ustanovi kar Itiri » filiae«, nove opatije, v zgodovini dobro po-«ii a n Bernardovo Clairvaux, Fertč, Pontigny in Marimond, In ta zadnji Marimond z novimi ustanovami krepko seže v jutranjo stran: Ebracli — Runa — Sittlcum (Stična). Ob smrti (1. 11EU) tretjega opata v Cesterciju, ustanovitelja sv. Štefana, šteje cistercljanski red že okoli 70 slavnih opalij, ki se jim pravkar pridružuje Stična. Poslanstvo belili menihov. Kako je vendar poslanstvo tega tako naglo se razvijajočega reda? Beli menihi So najprej jio re-guli svojega očaka sv. Benedikta »bogoiskateljk. Pa ne kakor da hi ne vedeli, kje Boga najti, marveč v tem pomenu, da se skušajo z Bogom čim Ali ste že razmišljali o tem — — če pravilno ne- ^ gujete Vaše zobe? najpopolnejc združiti ob delu in v molitvah ter žrtvah, da kot otroci božji v čim najvišji meri postanejo deležni božje narave in nebeških kreposti, da zrastejo v polnost božje ljubezni. Pa je povsem naravno, da duše, ki v vsem iščejo Kristusa in zanj premočno gore, z vsem ognjeni svojega srca ljubijo tudi njegovo ustanovo: sv. Cerkev ter vse svoje zmožnosti, vse trpljenje in molitve stavijo za nje porast, slavo in zmago. Kjerkoli je Cerkvi božji treba pomoči, povsod je na delu sv. Bernard s svojimi redovnimi sobrati. ln zgodovina nam priča o cistercijanskih belih menihih, da so se jiovsod, kjerkoli so se naselili, izkazali cele može: goreče apostole in neumorne kulturne pionirje. — Novim pokrajinam se niso le asimilirali, marveč naravnost vrastli so v novo grudo in psilio. In ker so z novo domovino postali ena duša in eno srce, je umljivo, da je ljudstvo v takem samostanu imelo največjega dobrotnika, najzvestejšega branitelja in zaščitnika pred vsemi mogotci in nevarnostmi, predobrotnega graditelja in pospeševatelja njegove verske, duhovne in gospodarske prosvete. Presenetljivim vestem o slovitih belih cistercijanskih menihih je prisluhnil tudi oglejski patriarh Peregrin. Povsem umevno, da si je ta skrbni in za napredek vneti patriarh takoj močno zaželel tihih, skromnih in gorečih novih menihov v svoj patriarhat, zlasti ob svoji vedno še premalo krščanski periferiji. Ni še dognano, je li patriarh Peregrin res bil s sv. Bernardom osebno znan ali celo njegov prijatelj in bi se lako preko njega obrnil na kak bližnji cistercijanski, samostan, vsekakor je gotovo, da je patriarh Peregrin kaj kmalu dobil na svoje ozemlje bele menihe. Rod višenjskih pleiničev je pri njegovem prizadevanju odlično sodeloval, bodi da je sam v božjo čast in slavo belim menihom podaril stiška posestva, bodi da jih je dal v zameno s kakimi drugimi patri-arhovinii, nedvomno je Slovenska Krajina novim belim menihom šla sama z veseljem in pozdravom naproti. Morda je že takrat ob ustanovitvi v tihih božjih možeh slutila čudežne tvorce, gotovo pa je v kratki dobi že na deželi in ljudeh občutila vc-■ like božje blagoslove — — — II. Dni premišljam, ki so bili — — Avete solitudinis claustrique mites incolae — pozdravljeni samote in samostana tihi prebivalci! Ni knjige, ki bi zapisovala vaša dela, le imena vam hrani samostanski nekrolog, ni v naših logili rajske ptice, ki bi o vaših delih pela vekovito slavo, pa vendar govori o vas slaro izročilo in slovenske domovine obličje samo. Hodiš |io cesti, Irda je in znoj ti stiska iz kože, pa kljub temu z zadovoljstvom motriš, kako lepo se vije ob hribu skozi gozdiče. Zamisliš se in molče vprašuješ: o cesta božja, kdo te je delal? Saj bi ne verjel, če bi ti odgovorila: menih! In vendar mnoge listine govore, da so stiški menihi gradili nekatere zelo znamenite ceste (n. pr. pri Ljubelju in Jezerskem). Truden postajaš in rad bi vrh gore si malo počil in vzel kaj okrepčila. Glej, nekdaj te je po-potnika sprejel in povabil v gostišče — menih. Oskrba revežev, sirot in bolnikov —: kako hiti iz samostana brat »valetudinarius« — zdravnik Lenart darove in zdravila delit. O še mi spregovori, dežela, ki po tebi hodi moja stopinja! Tam ob holniih se v soncu smehljajo dobrave, travniki in njive z bogatimi sadovi. Kdo ve, ni li kdaj tod se šopirila bohotna goščava, ki jo je v stoletjih posekala in obdelala pridna roka menihova. — Srečaš kmetiča, ki orje in pluži j in meče v brazde zlata semena. — Boš rekel, da : sem fantast, če spomnim, da je stiški menih v de-! želo uvajal boljše orodje in žlahtnejše sadeže. Pa ! tudi o tem ve zgodovinsko sporočilo dokaj pove-i dati. — To gospodarsko-kulturno udejstvovanje je J katoliška cerkev vsevdilj skrbno |iospeševala, ob ! svojem večstoletnein izkustvu pač trdno uverjena, 1 da katoliško življenje le tedaj plodovito uspeva, če |ioleg verske in duhovne vzgoje dviga narod tudi socialno-gospodarsko. Pa bi se motil, kdor bi sodil, da je bil le to delovni krog stiških menihov. Poznaš dolenjske griče in na njih ljubke Marijine cerkvice, ki njih zvonovi ob večernem »Ave« nosijo v doline mehke melodije? Premnoge je zidal stiški menih ali pa ] vsaj dal pobudo za njih zidavo in jih posvetil Materi božji. Stična je v svoji najboljši dobi iinela 34 fara, ki so jih oskrbovali beli menihi sami. Koliko se je tukaj storilo za versko vzgojo in zve-ličanje duš, to hranijo nebeške knjige. Vendar pa i moramo v verskem značaju našega naroda opozoriti na ono. nad vse lepo potezo. Kdo ve, ni li prešla v naše ljudstvo vprav iz src belih menihov, j Saj je čisto naravno, da je ta menih, ki je zgodaj v noči z Marijino pesmijo, z sAve Maria«, vstajal, in s »Salve Regina«, z Marijinim spevom na ustnih legal zvečer k trdemu počitku, slavo Marijino in ljubezen do Matere božje širil vsepovsod, jo vžigal v srcih otrok, jo budil v dušnih globinah odraslim ter lako po Mariji vodil ljudstvo h Kri-stusu. — Dom domačo slovenske besede in lepe. visoke umetnosti. Kronisti poročajo, da je Stična bila tudi ognjišče domače prosvete in šola umetnosti. Našo iite-rarno zgodovino vsekakor bogatijo in krasijo zanimivi »Stiški rokopisi«, skoroda prvi pojavi domače pisane besede. Stična ni le sama gojila domačega slovenskega jezika — saj se je nje mladi naraščaj pripravljal povečini za delo na slovenskih župnijah, marveč Stična je bila tudi učite- Vi veste: zobje morajo zdržati celo življenje; njih ne morete nadomestitil Dan na dan jih je treba čistiti - dan na dan celo življenje. Kolika zahteval Ali se torej ne mora storiti vse, da bo čiščenje zob čim prizanesljivejše ? 3 PREDNOSTI jamčijo za Sargov Kalodonti 1. blaga pena specijalnega ustnega mila temeljito čisti zobe tudi tam, kamor ne doseže ščetka. 2. izredno fina sestavina prizanesljivo čisti zobno sklenino. 3. sulforicin-oleatDraBraun-licha odpravi polagoma nevarni zobni kamen in prepreči, da se ne naredi drug. ZATO VZEMI SARCDV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU DOMAČI IZDELEK ljica slovenščine. Imamo dokumente, da je tako plemstvo pošiljajo sem svoje ljudi učit sc slovenskega jezika kakor tudi štajerski samostani. Tako n. pr. Runa pri Gradcu 1. 1574 brata Jeremija Puechleiterja. Iz stiške šole je izšel tudi znani naš literat Anton Linhart. Na polje slovenske književnosti jc praktično segel celo opat baron Franc Taufferer, ki je prevedel in priredil krščanski katekizem za ljudstvo. Kako je Stična gojila tudi umetnost in znanost, o tem so že danes mnogi živi sledovi tako v samostanu kot v mnogih muzejih in knjižnicah. Mimogrede omenim, da je Stična tista, ki je dala očeta slovenske glasbe: Jakoba Gallusa, ki je svojo prvo podlago dobil v stiški samostanski glasbeni šoli. Sredina stiške cerkve V delavnico sem tvojo tiho zrl. — Vem, da je la pogled površen in da se je toli vsestranskega kulturnega udejstvovanja komaj dotaknil. Kaj vse več bi spregovorili samostanski grobovi! A ti molče in v tem mrtvem molku je oni večni govor: Nočemo zemske slave, naša slava in plačilo za delo je pri Bogu. Stična svojemu ljudstvo — mati. Toda ljubezen, ki so jo beli menihi lako velikodušno sejali v vse sloje naroda, je rodila tudi ljubezen. Zato naše ljudstvo danes ne more mimo veličine Stične, svoje duhovne matere. Da je bila Stična res kakor mati, je dovolj, da sc spomnimo le na nekatere naše trpke dni. Razvratnost mogočnega plemstva je povzročala vse veke dokaj gorja. Največ je seveda vse-kdar trpel preprosti kmečki stan, katerega si je gosposka smela privoščiti po mili volji. Toda beli menihi, ki so živeli sredi preprostega slovenskega ljudstva in s srcem spremljali njegovo usodo, so se nasilnežem odločno postavljali po robu ter zatirane in preganjane kar najučinkovite; ščitili. Stiški opatje so si pri patriarhih in papežih iz-poslovali strogo pravico cerkvenega izobčenja. In čc ne bi to nasilnežev pokorilo, je papež Ino-cenc III. stiškemu samostanu podelil tudi privileg azila ter belim stiškim menihom še s te strani dal v roke mogočno sredstvo zoper krivičnike. — Kdo ne pomisli s trpko bolestjo na one strašne čase naše zgodovine, ko je po naši domovini ropal in moril Turek in je v potokih teklo slovenske krvi in solz! Kaj Jc bila takrat slovenskemu narodu Stična, to nam je že genljivo naslikalo vešče pero naših pisateljev. Stična je neumorno gradila od vpada do vpada svoje mogočno turško obzidje in stolpe, kar je še danes ohranjeno, ter ' nudila varno zavetišče ožji in širši okolici. Pa še | več! Stična je v obrambo domačega ljudstva zidala trdnjavski stolp že doli pri Novem ineslu. — Strašni so bili turški časi. Po deželi je šel en sum presunljiv vzdih in tožba. Kako nedostatna je bila človeška pomoč. Kdo naj se ljudstva usmili? V Stično so se z vsem zaupanjem obračale jokajoče duše, v Stično so romale nesrečne množice k stiški žalostni Materi božji, ln ob tej hožji Materi z mrtvim Jezusom v naročju je trdo skušanemu narodu sočutna beseda menihova vlivala močno vero v velikonočne zarje, vlivala tolažbo in pogum. — Prav bo, če slovenski narod v tem jubilejnem letu poroma kdaj k stiški žalostni Materi božji, saj ga i njo vežejo tesne vezi! Ce so turški vpadi slovenskim deželam bili grozna šiba, ni njim sledeče pomanjkanje in glad bil nič manj strašen bič. Pa ludi takrat je Stična široko odpirala svoje hrame. Še danes priča mogočna trinadstropna samostanska žitnira, čemu je služila. Nad vhodom je namreč napis: Od prvin svojih sadov daj revežem in na|iolnile se bodo tvoje žitnice. Trdih obiskanj na svelu nikoli ne zmanjka. V slovenski zgodovini se niso le vrstila, marveč tisti čas so kar hkrati narod zajela. (Naj veliča kdo karkoli, za nas kristjane je |irvo Bog in njegova sv. resnica!) Lutrovstvo je v naših deželah katoliško Cerkev, -mater in korenino vseh cerkva in katoliško edinstvo resno ogrožalo, lutrovstvo se je tudi pri nas preteče dvigalo, da podre to, kar sia z največjo ljubeznijo in požrtvovalnostjo zgradila ljudomila solunska brata sv. Ciril in Metod. Pa si slovenski narod ni dal vzeti svojega najdražjega bisera: sv. katoliške vere in katoliškega edinstva. Poleg škofa Hrena so neumorno bili na straži in delu tudi stiški opatje s svojimi menihi, saj so vprav ti že 400 let bili v deželi sol zemlje in zgled katoliške dejavnosti. To je Stična, vsevdilj skrbna mati slovenskemu ljudstvu. Vedno uči in vzgaja, brani in tolaži, deli kruha in božjo besedo. In lo Stično, ki je narodu dajala življenje, je prosvitljeni Jožef II. zatrl. Stična naj bi torej umrla! Toda Stična v narodu ni umrla, marveč je živela še naprej. — Ljudstvo je ne more pozabiti: o njej jioje pesem, o njej baja ded vnuku, o njej razmišlja dijak ler iz njene zgodovine črpa snovi z.a svoje povesti (Jurčič), na njenih razvalinah toži duhovnik — A. M. Slomšek. (Kdo bi bil takrat slulil, da bo vprav čez 100 let imenu istega Antona Martinu Slomška oživljena Stična posvetila svoj vzgojni zavod: pa ne samo njegovemu imenu, marveč tudi njegovi najpleme-nitejši ideji!) Po samostanskih hodnikih In Stična je vstala. Prizadevanje škofa Missije je bilo blagoslovljeno. 2e prve dni njegovega naslednika škofu Jegliča je opal Avguštin Stiickl iz samostana Mehrerau ob Bodenskem jezeru poslal v Stično novo naselbino belili cistercijanskih menihov, škof Jeglič je tedaj ves radosten pohitel v Stično ter razprostrl nad njo roke v blagoslov za novo, svetlo bodočnost. —Md Ljubljanske vesli: Someščani! Dni; !>. oktobru lt>c"> sc obnavlja lelo dni, odkar jo na tako tragičen način umrl naš nepozabni blagopokojni viteški kralj Aleksander I. Zedi- Da se ob prvi obletnici tega žalostnega dogodka ludi Ljubljana na primeren in dostojen način oddolži spominu lega našega velikega in nepozabnega narodnega heroja, se je osnoval v l,jubljuni poseben odbor, ki si je nadel nalogo, dn priredi na lu dan po|>oldne nu Kongresnem Irgu veliko uiHiiifestncijsko žalno prireditev, ki naj združi vso našo javnost, vsa tukajšnja društva in vse organizacije v veličasten skupen žalni zbor. Vabim ljubljansko meščanstvo, da v čini večjem številu prisostvuje tem žalnim svečanostim iu da na ta dan razobesi na svojih hišah žalne zastave, odn. zastave na pol droga. Ta dan naj počiva i|elo v vseh obrni ih od 1li dalje, opusti naj se glasba v vseh javnih lokalih in privatnih stanovanjih, da bo prebivalstvo Ljubljano dalo svoji žalosti čini globlji |>oudurek. 0 u v u j ni o Jugoslavijo! Dr. Vladimir Ravnihar, predsednik mesta Ljubljane. Kino Union Ko sc vse bolj bliža otvoritev novega kina v Unionu, raste nestrpno tudi pričal ovanje vseh bodočih obiskovalcev te nove in najmodernejše centralne kino dvorane v Ljubljani. V tem zanimanju ni zadnje vprašanje listo, ki si- bavi z rojstvom in razvojem misli, da bi se v Unionu osnoval kino z izrazito resno umetniško noto. Kino, ki bi pomagal s kvaliteto prepričevati številne ljubitelje umetnosti, ki so do desete muze, muze filma, stali v hudem odporu. Da je taka institucija iz te kul-Ljubljani nujno potrebna, o je izpolnil svojo vojaško obveznost, je vstopil dne 6. oktobra 1905 v službo v tedanji deželni bolnišnici. V,se dolgih 30 let dela mirno in ljubeznjivo za blagor trpečih bolnikov. Vsakega bolnika pozna v dno duše. Zaradi svoje požrtvovalnosti in pristne dolenjske Ijubeznjivosti jc znan, spoštovan in priljubljen po vspj Ljubljani in Sloveniji, enako tudi med svojimi tovariši. Kljub svoji težki službi jc še vedno krepak in mladeniško čil samec. Gosp. Pušu naj veljajo k njegovemu jubileju naše iskrene čestitke! 0 Pogreb t sobrata g. Karla Kocjana, ki bo v ponedeljek 7. oktobra ob 4. popoldne izpied mrtvašnice splošne bolnišnice, se udeleže člani križan- lurne panoge bila tem ni vredno govoriti. Čutili so jo predvsem resni I , . • .. .............rv', ".V . ••■; •• i..... t.......... in intelektualno globoki ljudje, ki so vedeli, kaj po- i ske !n mIadcniske Marijine družbe z zasta- i poslusaleil), ki so (lo zadlljegra prostora na- ■ • • - -• | vo. /zbirališče pri zastavi i. .,/-> « i»«««.«nai. delu Cojzovega grabna Ker je ves prostor omejen, je dostop dovoljen le od Šentjakobskega mosta, kjer je tudi blagajna. Sedeži po 15 in 10 Din, stojišča po 5 Din, sc dobe dopoldne od 9. do 12. ure v knjigarni Glasbene Matice; od 14. ure dalje pa pri Šentjakobskem mostu na Bregu. Dopoldanska in popoldanska prireditev jc ob vsakem vremenu. • Zadnji izletniški vlak. Jutri gre zadnji izletniški vlak na Gorenjsko. Na Dolenjsko vozita jutri redni in izletniški vlak. Želeti je, da izletniški vlak na Dolenjsko radi trgatve meseca oktobra še ostane. 0 Prvi prosvetni večer, ki so .jo po dveletnem presledku spol. vršil v petek, je tako po vsebini, kakor po obliki izvedbe in po zanimanju, ki «:a jo vzbudil, tvoril posrečen uvod v vrsto ostalih večerov. Snov, ki jo je obravnaval, ni bila lo grandijozrm in zanimiva, marveč prav tako simbolična; kazala je značaj ideje v znamenju, katere se prosvetno delo pri nas vrši in se mora vršiti, če hoeov imeti smisel in smoter, ln če je evharistični kongres v voličastvonosti svojih manifestacij dal pobud ne b' za slovensko versko življenje, marveč tudi prav za vse panoge našega življenja, bodo njegove posledice nujno stale žive tudi v naši prosveti; morda tam še najbolj, ker so najbolj po-lrobne. To .ie bil smisel in karakteristika prvega prosvetnega večera, ob katerem so veličino le prireditve in globino njene sploš-nosti zaslutili celo tisti, ki ga v dejanju niso doživeli. Morda v dvorani ni bilo takih dosti, ;i beseda predavatelja g". Vinka Zora jc ob učinkovitih olikah obujala živo spomine na kongres in na njegov pomen prav pri vseh meni za svobodni kulturni razvoj človeka vprav film. seveda, če ga odlikuje umetniška višina. Misel o preureditvi Uniona v kino dvorano, ki bi za dvorano in za Ljubljano pomenila veliko izpopolnitev in obogatitev, jc stara nekako pet let. V zvezi jc s predvajanjem prvega slovenskega filma »V kraljestvu Zlatoroga«. Že tedaj je eden izmed njegovih skalaških sotvorccv g. Milan Kham predlagal upravi Hotelske in stavbiii6ke d. d. Union to preureditev. Uprava se tedaj ni mogla končno veljavno odločiti in je to vprašanje prepustila daljšemu proučevanju, ki je pa spričo velikopotezne uvidevnosti, s katero se vodijo vse unionske institucije moralo prinesti pozitiven rezultat. To šc zlasli zaradi lega, ker jc gospod Kham svoj predlog neumorno obnavljal vsako leto in sc z velikim idealizmom zagrizel v njegovo realizacijo. Lansko jesen je ta zadeva postala znova zelo aktualna in odpor družbe Union jc tedaj sklenil oddati dvorano gosp. Milanu Khamu, da jo adaptira za kino. — Tako je g. Kham že skoraj leto dni lastnik novega kino podjetja, ki bo te dni po vestnih pripravah stopilo s prvo predstavo pred kulturno javnost in dokumentiralo pravico do svojega obstoja. Za koncesijo je podjetje zaprosilj žc letos februarja v upravičenem upanju, da bo državna oblast takoj uvidela nujnost takega podjetja v Ljubljani. Res, koncesija jc bila izdana 16. avgusta, z njo je vprašanje novega kina stopilo v konkreten stadij. Začela so se adaptacijska dela v velikem, pri nas nepoznanem stilu in pod strokovnim vodstvom domačega arhitekta. Vse to daje javnosti opravičene nade, da bo otvoritev novega kina res velik umetniški in družabni dogodek. Otvoritvena predstava bo v četrtek 10. okt. ob 30. uri. Kot prvi film bo občinstvo videlo »Chopina poslovilni valček«, pretresljivo glasbeno dramo iz umetniške in narodne zgodovine poliskega ljudstva. DR. STACUL penija lis t za otroške bolezni zopet redno ordinira: (josposvetska cesta 2 od 11 do 12. od 3 do 5 Minister dr. Krek v Ljubljani Z včerajšnjim dopoldanskim belgrajskim hrzovlakom je dospel v Ljubljano minister dr. Miha Krek, ki. ima danes po deželi več shodov. Minister je dopoldne obiskal v banski palači gosp. bana dr. Marka Natlačena, s katerim jc imel daljšo konferenco. • .lavna koniemoracija o priliki prvo obletnice tragične snirli blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelju'dne 9. okiobra 1935 na Kongresnem trgu v Ljubljani se bo začela ob 17.15 s topovskim strelom na Gradu. — Neposredno za streli sledila pelminutni molk in petminulna ustavitev vsega prometa na ljubljanskih ulicah. Konec teh ."> minut naznanijo zopel strel i na Gradu. Nalo slede žalni obredi katoliške duhovščine pri katafalku na Kongresnem trgu in žalni «jovor predsednika odbora g. dr. Ravniharja Vladimirja ter govor zastopnika akademikov g. Verbiča Dušana. Žalostinke pojo pevci Hubadove župe, Pevske zveze in Akademskega zbora. Častni streli vojaštva. Vojaška godba. Topovski slreli na Gradu naznanijo zaključek komemoracije in pričetek pet-minutnega zvonenja zvonov ljubljanskih cerkva. --Organizacije, ki so priglasile tričlanske deputacijo, dobo <3d odbora posebne legitimacije, ki jim bodo Priznano elegantni DANSKI PLAŠČI Iz suknenega blaga.....od Din 350'— dalje, z dobrim krznom......od Din 530'— dalje, In z dragocenim krznom . .od Din <>50'— dalje FRAN LUKIČ Stritarjeva urca omogočile pristop na rezervirana mesta pri katafalku. Te legitimacije naj dvignejo organizacije, ki so se prijavile, v pisarni odbora, Helenburgova ul. (Narodna Odbrana) do srede 0. oktobra ob 12. Vse depulacije in organizacije morajo bili na mestu najpozneje do 17. Zgornji del Kongresnega trga do višine Vegove ulice bo rezerviran: občinstvo naj se torej postavi na spodnjem delu Kongresnega trga. Ker bodo montirani zvočni ojačevalci, se bo potok komemoracije povsod dobro slišal. Odbor prosi javnost, da se odzove pozivu predsednika mestne občine in razobesi na svojih hišah la dan žalne zastave. Člani društev, ki nosijo značke, naj imajo la dan svoje značke o\ite v črno. Koniemoracija bo trajala največ JIO uiinut in bo ob vsakem vremenu. — Odbor. Lepe spomenike po nizki ceni dobite pri KUNOVAR FRANJU pokopališče Sv. Križ, L|ubljana • Tridesetletnica nepretrganega dela v bol- n''';nici. Danes praznuje gosp. Gustav Puš, uradnik splošne državne bolnišnice v Ljubljani, 30 letnico neprestanega dela v splošni bolnišnici. Takoj, ko DUMPING! 2484 m sukna 140 cm v 20 barval) in dmnijj da damske plašče 4072 m modno-končastega botfjenfa, 30 ra^ni}] desenov in barv 9ri6ite fjtiro, dokler je isbira! J I nuUvoM DOM © V ponedeljek nujna vaja celotnega zbora Ljubljane ob 20, O Pogreb t ge. Metke Goslinčur, roj. Mila-vec, soproge pokojnega čikostavca Goslinčarpi, bo danes, v nedeljo popoldne ob 4. uri izpred mrtvaške veže državne bolnišnice. O Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov vabi vso svoje elitne, dn se udeleže danes pogrebu gospe Metke (iustinčar, blago-(lokojnc matere ugiliicga driištvenikii Marjana (iostinčarja. Pogreli bo danes popoldne ob 4. izpred veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Društvo izreku vsem sorodnikom iskreno sožalje, in priporoča pokojno gospo v molitev in blag spomin. • Polek današnjih prireditev koroškega dne je naslednji: ločno ob pol U. uri dopoldne začne svalovski sprevod Ziljske ohcet: pred Figovcem. Nato gre dnliu po Tyrševi cesti, Šelcnburgovi ulici, Kongresnem trgu, Vegovi ulici do' poslopja Glasbene Matice. Od lu dalje mimo banke Sla-vije po Novem trgu čez Mradcckega most do mestnega magistrata, kjer bo zapenjavka Nato po Stritarjevi ulici do stopnišča pred frančiškansko cerkvijo, kjer se izvrše vsi narodni običaji, ki sc vrše pri poroki. Od tam pa po Miklošičevi cesti, lavčarjevi ulici zopel d" Figovca, Opozarjamo na glavne običaje, ki se vrše pred Figovcem, Glasbeno Malico, magistratom, frančiškansko cerkvijo in ponovno pred Figovcem. Dopoldanski spored bo trajal od pol II. do pol 1 ure Točno oh 15. uri pa začne slebvanje na Cojzovenl grabnu. Po končanem štehvanju pa veliki rej pod lipo. Vse bo končano po 5. uri, Na čelu Cojzovega grabna, na l.monskl ccsti jc postavljena improvizirana tribuna in na njej sedeži, sedeži so tudi na zgornjem prav za prav ne ilustrira velikega giba-in življenja tislili dni niti mogočne.ie ne. polnili unionsko dvorano. Film o kongresu pa pilijo in življenju nsun um niti mogočneje ne, kakor plastične slike: vidi «e mu, du so njegovi ustvarjalci bili duhovno predaleč in zato premalo kos veličini in naravnost kričeči lilmski prijemi .j i vos t i predmeta. V kolikor človeku prepriča, ga pač po snovi in masi: loro.i luko tudi izpolni del svoje naloge. Pri lioiln.ii prosvetni večer bo posvečen Koroški in se vrši v petek 11. oktobra. Predava g. dr. Janko Arneje: Boj za demarkacijsko črto pred Celovcem. © Znižanje najemnin v mestnih hišah. Pri g. županu dr. Rnvniliarju sc je /.glasilu dcpulacijn stanovalcev v mestnih hišah ler mu predložil« prošnjo za znižanje najemnin v mestnih hišah, ti. župan jo deputacijo prijazno sprejel ler ji pojasnil, da je bil že finančni odbor na seji. ki ji je prisostvoval tudi župan, iz lustiie Inieijnlivo predlagal znižanje najemnin v nioslnih hišah. To ne snnio zaradi lega, ker je finančni odbor smatral spričo obstoječih razmer znižanje najemnin v ne-kulerih nioslnih hišah zii umestilo, ampak tudi zavoljo legn, dn meslnn občimi ljubljanska prednjači z lepim zgledom hišnim posestnikom. Zadeva je odkaznnu odboru zu upravo nieslnih hiš, dn določi novo odmerilo podlago. Treba bo stanovanja na novo kvalificirati iu kategorizirali. Tudi v drugem oziru bo potrebna neka iliferencijaciju, ker linearno znižanje pri vseh najemninah ne bi bilo nili umestno nili pravično. Ko bo odbor za upravo mestnih hiš svoje delo opravil, bo slavil predlog mestnemu svetu. Sklep mestnega sveta mora odobrili ministrstvo financ, zlasti z ozirom na lo, ker za vsoto znižanih najemnin ni kritja v proračunu in se ho moral znižani znesek, kakor jc sklenil trpežna žarnica se dobi pri vsakem boljšem elektroinsta-latcrju kakor tudi pri ELIN S>. D., ZAGREB Vrhevleva 7. finančni odbor, kriti iz reduciraiiih prejemkov mostnih uslužbencev, katero reduciranje je zaukazano z naredbo ministrstva financ. Ako so znižajo najemnine povprečno za 10%, pomenja to izpadek 350.000 Din na leto. Za ta znesek bo najti kritja tudi v prihodnjem proračunu, ker reducirani prejemki v novem proračunskem letu za tako kritje ne bodo več nu razpolago, (i. župan je obljubil, da bo skušal kar najbolj pospešili ureditev formalnosti, evenliielno z intervencijo v Belgradu, da bodo znižane najemnine stopile čimprej v veljavo. © Zalili koncert pri frančiškanih. Alešani pevski zbor društva »Tabor« bo priredil v ponedeljek ob pol 8 zvečer v frančiškanski cerkvi žalni koncert ob prvi obletnici smrti viteškega kralja Aleksandra i. Zedinitelja. Dr. MERČUN ne orciinfrci od 6. do 20. okt. © Drevi v Moste! Prosvetno društvo v Mostah bo priredilo drevi ob 20 v Ljudskem domu prvo predstavo «2rtev spovedne molčečnosti«. — Igra, pri kateri nastopi okrog 30 igralcev, je vzeta iz resničnega življenja iu bo vsakemu gledalcu segla globoko v globino duše. Pridite in poglejle! © Podžupan prot. Lvgen Jarc se nahaja na zdravljenju v Radencih; Vse vprašuje, kje dobim lep modern klobuk aii čepico Najnovojše oblike in prvovrstne kakovosti pri MIRKO BOGATAJ Ljubljana, Stari trg 14 © Dr. Dinko Puc, odvetnik v Ljubljani, je pričel s 1. oktobrom 1935 z rednim izvrševanjem advokature s sedežem v Dalmatinovi ulici 7. © Kino Kodeljevo igra danes ob 17 in 20. ter jutri ob 20, »Dezerterja« in več prediger. © Dr. Lavrič Božidar nc ordinira do 23, oktobra. Za pet tihih minut (Ob berilu Ef 4, 1-6.) Drug drugega prenašajte v ljubezni in se trudile, da ohranile edinost duha z v c z i o m i r u* (Ef 4. 2. 3). Edinost duha s vezju miru je dobrimi, Ui brez nje ne more /rajno obstati, se lepo razvijati in plodno delovati nobena človeška družba. Kuj je družina, v kateri ni edinosti duhti z vezjo mirili' Kaj država, če sili vse vsaksebi? Kaj cerkvena, družba, če se šopiri verski subjelclivizem, če vsalc zaupa le v svojega tlulia in samega sebe slavi za merilo in. vodil o? Kuj kakršnokoli društvo, če hoče delati, vsak po svoje, brez ozira na celoto in nu udeP Ker pn je edinost dulia z vestjo miru dobrina, jo je treba pridobiti, ustvariti. Ustvari pa se edinost duhti in vez miru ne z vsedejavno popustljivostjo iu lenivo prilagodljivostjo ali slabotno okrenljivostjo in majavo' neziiačujnostjo, — marveč edinole z možatim in odločnim žrtvovanjem samoljubja in dejansko ljubeznijo, služeča skupnosti in višjim ciljem: Drug drugega prenašajte v ljubezni in se trudite, da ohranile edinost duha z vezjo miru!* Višja cilje in nagibe, ki zaradi njih človek žrtvuj samo!jul)je, našteva sv. apostol s krepkimi besedami, ki jih uiti ni povezal v zaokrožen stan i,-, ki pa v tej obliki še krepkeje in neposrethieje vplivajo: Eno lelo (Kristusovo, čigar udje smo) in en Duh (božji. Duh, ki lu organizem oživlja), knkor ste bili tudi poklicani lc enemu upanju svojega poklica (vsi, brez razlike spola in Starosti, naravnih darov in svetnega poklica - božji otroci in dediči); en. Gospod (Jezus Kristus, ki Ms je s svojo smrtjo odrešil), ena vera (ki ni izmišljenimi človeškega modrovanja, marveč razodetje božje resnice), en krsl (ki človeka očisti grehu, mu da božje otroštvo, gu vtelesi p skrivnostno Kristusovo lelo); en llog in Oče vseh, ki je nad vsemi in po vseh (deluje s svojo milostjo in v vseli).-- — To so neposredno nagibi za ohranjanje edinosti duhu z vezjo miru v cerkvenem občestvu, posredno pa vzpodbujajo kristjana k edinosti duhu z vezjo miru v slehernem občestvu. Kjerkoli iščete, nikier ne nadete tako cenenih in istočasno solidnih in lepili stolov in ostalega pohištva, kot v poslovnici tovarne Remec - Co. v Ljubljani, Kersnikova 7 (poleg Slamiča) ktpv. 230. >SUJ \ t. Med slovenskimi Ziljani K današnjemu prazniku Ziljanov v Ljubljani 'iiuii, v ozadju Dobrač iz Hrvatske ali Slovenije liki brezdomci- in tujec, v poznavanju slovenskih krajev iu ljudi. V Ziljski dolini sva. Strajn vos, Draščc, Gorjanc. Vasi ovija nedeljska tiliola. Žive. duše ni videli in slišati nikjer. Ljudje so pri maši v Gorjanah. Pri zadnji hiši v Draščali se igrajo na pragu otroci. »Dober tlun! »Kod gre. pot v Gorjanc?- Boječe iu liho odgovarjajo v svoj oni mehkem ziljskem narečju. Podoba jo, da niso vajeni, da jih človek iz mesta ogovarja v slovenskem jeziku. Gor.jane leže na griču podobni polici. Tu jc župilikoval poznani slovanski rodoljub Matija Majar Ziljski. Spomin nanj šc dandanes živi med Ziljani. Tu jc gotska cerkev s svojo pestro in burno zgodovino. Pravkar jo razlaga današnji gorjanski župnik svojim faranom, zbranim pred cerkvijo. Na vrli cerkvenega zvonika pritrjujeta dva moža novo kroglo s križem in tedaj jc pač primerna prilika za tako domoljubno oživljanje domače župnijske davnine. Gorjanc pa so tudi dobra zemlja, ki iz [ njo žc stoletja raste starodavna ziljska lipa. ; Košato je razraščena ta lipa. mogočna .ic, I visoka, v svoji naturni nemosti pretresljivo | skrivnostna in prispodobna. Koliko ziljskih i rodov jc žc rajalo pod njo? — — Ziljska dolina jc dežela slovenskih dreves. V ziljskem gozdu prevladuje jelka, ob cestah in po travnikih pa hruška. Lipa jc redko žensko drevo, zato tembolj pomenljivo iu sveto. Lipa jc resnično kraljica dreves, | njeno kraljevanje v svetu slovensko narave i pa jc zopet nekaj tako značilnega in prispo-dobnega, kakor zbiranje slovenskega ljudstva. 1 okrog svoje vesoljne matere, svete Marije. Lipa veže knict.skcga človeka k zemlji prav i tako kakor žitna rastlina, travniška bilka ali žival. Postaja mu drago bitje, ki vse preživi I in jc večno prisotno, dobri duh, ki ga obvar.ie 1 vsega zlega... Naši davni predniki so po- i vsem naravno čutili nekaj božjega, praoče- | lovskega v slari. veličastni lipi. V Zilji rastejo lipe običajno sredi vasi. | Starodavno čaščenje jih več nc obkroža, tudi | davni slovenski zadružniki sc nc zbirajo ver k sodbi in k volitvi pod 1 i po. Stare liubc/.ni i in vezi odnebujejo, dandanes ,ie lina Ziljanu ' le še izhodišče; /.egnanskega- veselja. Najmlajši ziljski rod namreč polagoma , izgublja Ic žive in prisrčne odnose do dreves in starih običajev. Razvoj gre svojo rabcljsko no I. vpadi v svojem jedru bolne meščansko kulture v vas zavzema jo vedno večji razmah . in Iu so doma vidiki problemi razmerja med mostom in deželo, ki čakajo cpičiicga obliko-vnvca v naši literaturi. Zanimivo in poučno pa .ic. najmlajši kmetski rod. ki gubi davni življenjski odnos do inilurc. vzporerlili •/, mladim slovenskim pesniškim krogom. V sloven- • ski literaturi sc namreč šc ui nikoli lako , ck.stal.ično izrazila simbolnost dreves, ljube- j z.en iln dreves, ki sc ob njili človek rešuje in j očiščujc, kakor ravno v liriki Mirana .larca . ali Božidarja Voduška. Iz Gorjan .ic dobrih dcscl minut hoda v ■ Za.liomcc. Tu sc. s tovarišem naenkrat znaj- ' deva. v krogu prerjnbrnsrčnc in gostoljubne i ziljske družinp. In nedelja mineva v poznavanju zil.iskega življenja: kako sc težke po- I rosli plctn okrog kmetskih liiš, kako trpka | usoda, lo večno demonsko božanstvo, razde j ljuje svoje darove, kako v z.iijskili sreiji ! medli vera v boljšo in lepšo bodočnost, ki bo : zlasli pravičnejša slovenskemu rodu in nje | gnvi besedi... Slovensko življenje, ki tr za i jame, v Zilji, .ic. šp zmeraj polno razveseljivih in lepili trenutkov, in da .ie lo tak", gre velika hvala ziljski ženi. Resnično: ziljska dekleta in žene so v veliko in pomembno okrasje Ziljski dolini. Lipa kraljuje nad zilj-sko naravo, ziljska žena sredi človeškega življenja.. Ona ima važno in poglavitno besedo povsod: v preprosti vsakdanjosti in sredi slavnostnega obreda (prim. ziljsko oliccl ali štebvanje). To globoko pomembno in važno besedo hranijo one pač šc iz, tiste dobe, ki so v nje,i bile pri spod nb ne zastopnice neke obče religi jozne ideje, nazora, ali služabnice velikega božanstva. Od matere zemlje nli od lipe zn visi plodovit.ost naturc to rlcjslvo odn. vero jc davni poganski človek zlasti poudaril v kultnem in hkrati v družinskem življenju s leni. da .ic ženi kot najbližji sorodniei raznih božjih, ženskih predmetov nilkaz.nl primerno mesto ali službo, Binkoštiii ponedeljek jc posvečen glav ii i m • žegna nskim dogodkom v Bistrici. V osrcd.iu Icli dogodkov sla v prvi vrsti -Vi šoki rej pod lipo in Stchvanjc .' Ker je mnogo Bislričanov lisli ponedeljek pohitelo v Rcljak na slioil avstrijskega kanclerja dr. SchuRchnigga, jc bila predvsem opnzljivn precejšna odsotnost ljudstva, pn tudi pravega žegnati«kcga> veselja ni bilo kol nbi čajno. Stojnice so večinoma samevale in po grcšalc odjemalec. Pred župniščem sla sc * Ob Icj priliki opozarjam ua narodoslov lin knjigo Glasbene Matico Tri obredja iz Ziljske doline, ki jc pravkar izšla. V njej Fj-anec Marolt dozda.i najbolj izčrpno in temeljilo obravnava ziljske običaje, med njimi zlasti (Štebvanje.' in Visoki rej«. Schiclitov pere sam uluborili z godbami dve maloštevilni konti«. to jc ziljski fantovski zadrugi, iz Zgor.. in Spod. Bistrice, društvo, ki prav za prav prireja in vodi vse Ic žcgiiniiskc slovesnosti. Kan t je, okrašeni z lepimi ziljskjmi »pušelei iz nagelča, miganja, lanu in rožen krav I a ter založeni s Štefani vina, čakajo na konec maše. Cerkev pa je polna ženskega sveta, /upnikova pridiga m* vrli okrog pomena bin-koštnih praznikov. V koroški zemlji /.upnikove besede človeka lupin prevzemajo. Na Kranjskem pridigo kritično poslušam, tu v bistriški cerkvi pa se je razumsko tehtanje unicknilo čuvstvu in zavesti, da bivam v icmlji, obsojeni na smrt. iu ila sinjim pred n j c 11 i m svečenikom, ki takole moli za svoj ubogi rod: Sveti Duh. pridi nad to našo faro 'mi jo varu.il Konce maše. Godbi zaigrala, skozi njuno bučnosl. sc polagoma prebija cuozvocna uvodna pesem i/, reja , ziljski koral: »Zakaj bc kristjan besicu lic biti. Popoldne se izvajajo glavni običaji. Na.i prc.i šlehvanjc . Na Spodnji in Zgornji Bi strici jc zbijalo s kratkim, debelim zplcznim kopjem bariglco (In jc. lesena, podolgovate-mu škafu podobna pusoila) z drevesnega kola, škafu podobna posoda) /. drevesnega kola, štcblui, po pel fantov-šlchvovccv. \'si jezdijo na težkih kobilah, okrašenih s pisanimi Ira-kovi, in sicer od lipe proli šlobliu, kar kaže na nekdanjo močnejšo in ziniselnojšo povezanost ter cnotnnsl šlehvanja iii reja pod lipo. Značilno pri tetn štrlivaiiju je med drugim lo. da ni zmagovalce ilofičnik, ki dokončno zliijc škaf, kajti njegova zasluga jc pogostokrat prav majhna in slučajna, nego nni. ki ga določijo dekletu kot najboljšega jezdeca in veščega šlchvnvcn. (Prim. lovljenje obročkastega venca!) Šlehovskn dejanja so bila zelo hitro skoiieana. Davnega obrednega zmisln ni več, prcoslala .ic lc šc žegnnnskn zabavnost. Šc lii t rejo in pnvršncjo .ic opravil minili ziljski rod •/, Visokim rojem pod lipo, ki ga olvar.ia zmagovalec v- štelivuii.iu /. izbrano ziljsko ilečvo, ilurovnlko obročkastega vencu. Komaj so odpeli par kitic, stoletja si n rili, v slovenskem jeziku ler odplesali dvakrat, Irikrat > rej , ki ni nc polka nc valček, pa zdajci nekdo zavpije proti godcem pod lipo: Tan z.cn vvir Wnlz.iT.« \*alčck iu nato sc .ic vse preselilo na plesišče v gostilniških prostorih. Marsikdo, ki motri In nenavadno Icknio-vnliin zbijanje lesene bariglcc s šlchha. utegne takoj pomislili nn srednjeveške viteške igre in iz njih razlagali običaj zil.i-.kc-šlchvaiija. Vendar, razgledi po kultiin-mitn-loškctu svetu vodijo do driignčtiih sklepov in ugotovitev. Srednji vek jc morebiti kuj pri spevni h kniični izl rohneli obliki kulta, jc iiinr,la svnjo zgodovinsko rcsničiinstjii preoblikoval kull v zgodovinsko dejanje na sli-čen način kol initos v epsko pesem nli pri- povedko. Pravijo namreč, da so ob štclihii za časa turških vpadov v Ziljo obglavili turškega poglavarja. Počel nc osnove štehvanjn I ni so nedvomno zelo. /.do stare iu utegnejo segati v listo dobo. ki je iiaiu v zgodovinskem pogledu še tnalu ali prav nič poznana in pojasnjena. Na splošno lahko rečemo, da jc šlehvanjc vZiljski dolini preostanek davnih drevesnih kultov. Podobne oblike dre vcsnili kultov najdemo pri vseh narodih, zategadelj .ic docela nczttansl veno iu sumljivo teiidenčno, le običaje v Zilji proglušuti za germanske. (Prim. dr. Gruberja Volksleben in Kiirnlett). Drevesni kulti so lastnina in posebnost vseh narodov in ljudstev, v prvi vrsti so zrasli i/, tal. i/ pokrajine sanic, kar se zlasti tiče take zemlje v iilskeni območju, kol .ic na priliko ziljska. Naravno, razne do lic in različni minuli, ki so prihajali v deželo, so pa povzročili, ila so sc oblike ilrc vcsnili kultov izpvcin i njn Ic. preohraževale. Zlnsli Kelti .so nu primer vneto častili drevo. Iu spričo mnogih sledov in znamenj, ki so .iili Kelti zn pust i I i v Ziljski dolini, (prim. Iiiulcl.i. sci 11 a si c viiuge na visokih ženskih čevljih in na kmečkih v rti lili itd.) upravi če no ilnniitcvninii. da jc marsikatera faza ali poilrobnosl v z.iijskili obredih pristno keltska. Daljo: Lnugiiliarili. Ti so častili drevo še z.a časa kralja Grimualda di(!2 (171). kakor poroča nemški niiloliig MaiinharilI. Na drevo so obesili kožo (prispodoba demona rastlinstva) in je/d i 1 i okrog lako divje, ila so konji ml nslrog kar krvaveli. In v največjem lekn so metali kopja v tn kožo. obešeno na drevesu. Vsak si jc hotel priboriti del le kože. da .io ji' pntoni z.aužil. Končno so prispeli v deželo stari Slovani. Ti so k leni prastarim, v deželi ustaljenim oblikam ildonli svoje obredne načine 'u del lastne kultne predmet nosi i. zlnsli pn so vite sli v stare obstoječe oblike drevesnega kulta človeka, In se pravi: svojo čuvstvenost, he seibi, melodijo. In ko -e je razvoj obredov pospešil s človeško erotičnimi mumciili. se je s tem drevesni kult nagnil k prvi stopnji ru/.pada. Zinlnjo slnpnjonin ilnživljnnio v iln nasiljem času, ki jc v njem človek s svojim si remije njem po cenenem žc.gnanske.m nži vanju vse. drevo, narava, /misel praznika pa nič. Ziljsko znamenje pri Gorjauuh Solučno jutro jc obsevalo Ziljsko dolino, ko svil se r, prijateljem poslavljala od nje. V Dt-nšcali ,svn se zuiin.iikrat tržila gostoljubnost dobre- ziljske mnloro, ecz, uro pa ;va bila v gozdu nad Potlkloširom ter sc pola goniti dvigala navzgor proli sedlu. Vscpo-vsoil samota in poletna tihota. ki jc v njej popotnik iz Zil.ic spominsko tegoben. V motni dalji jc Zilja, slovenska dežela, polna starodavnih skrivnosti. Ona vabi in klii" mcitc i n lebe kakor /.autorsKa kraljičina -ziljski narodni postni: Pridi tiohič k meni ves oj črez silno inor.iičc.. Boris Orel Ziljski štclivovci z dečv Vse do današnjih dni jc Ziljska dolina ohranila celo vrsto različnih storoslovonskili običajev, ki jih smatramo zaostalimi nekdanjih zinisclncjših obredov in odsvito občega poganskega bogoča.stja, meri njimi zlasti dva: »Visoki rej pod litin in . Stchvanjc«, ki ju izvajajo Ziljani vsako leto in sicer na »Žj3g-lianskn nedeljo po Mali G-ospojni (Draščc, Gorjanc, Zuhnmcc), )pa tudi zu Hi n kosti (Zgornja in Spodnja Bistrica). Letošnji bistriški »žcgcin v juniju sva obiskala s tovarišem, ki nisva spoznala zgolj čudovito lepo in ugodno plat izleta v Ziljo preko Karavank, ampak sc nama jc razodela podoba resnično žlahtno slovenske dežele, ki ume iz svojega tajnega, zmeraj živega osrčja obnavljati ninogolične oblike iz davnega sveta primitivnega rcligijoznega nazora, ki je njegovo veliko izhodišče-uarava. Izstopila sva na železniški postaji Podkoren. odkoder sva jo ubrala počasi navzgor proti Podkorenskemu sedlu. Sedlo so podob žujc v lepo travniško iti gozdnato planoto, ki sc na njegovi sredi nahaja prijazen planinski hotel »Pristavoc«, kakih 50 metrov od njega pa žc jug'oslovansko-avstrijska meja. Na avstrijski strani nc hodiva dolgo po ccsti. Pod prvim večjim klancem zavijeva na levo, na gozdno bližnico, ki naju vodi navzdol proli Podklošlru. Polagoma sc nama počne odkrivati koroški svet: na levi strani, nedaleč od naju vas Sovčc (slovenski protestanti i/, dobe Primoža Trubarja), daleč v ozadju Ziljska dolina. Dobrač, tik pod nama pa Podkloštcr /. razvalinami benediktinskega samostana. Podkloštcr na nedeljo dopoldne: slika povprečnega podeželskega trga tiri nas ali kjerkoli. Ljudje ravno prihajajo od maše, pred cerkvijo so zbrani slovenski kmetje iz bližnje okolice, trške gospodično zvedavo ogledujejo fotografije iz Kiepurovcga fijma -Pesem za Tebe , pred gostilno stoji orožnik in tu it jc bržkone prijetno otl nedeljskega brezdelja. Po glavni ccsti pa drvi skozi trg beljaška in celovška gospoda na kolesih, motorjih in avtomobilih. Kiti skozi Vrala v Italijo, drugi skozi slovensko Ziljo proti Šmn-horn in Presoškoiim jezeru. Brezoblična jc ta nemška meščanska gospoda«, brezdušna do pokrajine in njenega človeka, prav tako kol naša. Glej, kakšno slučajno bralstvo: po cesti pribiti med drugimi jugoslovanski avtobus z ljubljanskimi obrazi. V tujino potuje in v slovenski Ziljski dolini sc prav gotovo ne bo ustavil... Stelivoveka dceva podaja venec štehvov ekemu izvedencu l oto: B, Orel In prelepa slovenska dežela ostaja marsikomu izmed nas šc dalje nepoznan svet. Izlet ne črle našega meščana so nekam pre-znanp., se.n/,nei.iske , rodoljuba nskn kratke ali b rezilom sko dolge. Pravega potovanja sodobnik izvccinc nc pozna in ga omejuje na najbolj razglašena i z le tu a zatočišča. Zoloznioa, avtomobil in druga prometna sredstva so zazibala sodobnega človeku v ugodje, ki v lijem Kubi kruičtii z,misel potovanja, lo jc: doživljanje pokrajine, naltirc, človeka... Praktični, utilitaristični let- brzinski nin-inenli so ndnšili idejo polovan.in. In vendar: ee Im današnji moderni, človek hotel zopet iHilnn doživljali, se bo nujno moral povrniti k prcprnsl im, prvnl nini oblikam izlet niši v-n: k pcšhoji. 'IVIi oblik so se držali naši predniki in očetje. Zategadelj jo generacija Frana Levstika, .losipa Jurčiča, .laticza Tcrdinc, Mencingerja, Janeza Kvangdisln Kreka itd. vse bolj pn-/,navalil našega ktnclskcgn človeka ko sodobna. In več ve o njem povedati nn priliko hrvatski razumnik iz generacijo Avgusta Scnoe in Sljcpana Radiča, ki jc sila innogo : a/,predal mrežo svojih polovnnj po slovenskih deželah. CVsIo doživljamo danes lo mtičnii dejstvo, iln stoji slovenska rekor-durska« mladina pred takim starim potnikom Železna poroka v Slov. goricah SlMuma mmiiaMMmu Mm Slovencev, naš notranji minister dr. Anton Korošec, ki je sam rojak iz svetojurske fare. Oba jubilanta sta dočakala redko obletnico v polni telesni in duševni čilosti, dasi je Mihaelu žc 91, njegovi ženi Ani pa 93 let. Slavnost se jc praznovala v podru/jnici Sv, Duha na Stari gori, kamor so se zgrnile tisočere množice domačinov in okoličanov. Iz Maribora je pripeljal sin France, ki je ugleden gostilničar na Slomškovem trgu, celo kompletno vojaško godbo, ki je s svojim igranjem povzdignila slovesnost. Domači gospod župnik je ' v cerkvici opravil slovesne obrede železne poroke i ter nato prečital pismene čestitke knezoškofa in I dr. Korošca. Po cerkveni slovesnosti se je vršila v hiši slav-! Ijenčevega sina Ignaca gostija, kakor jc v Sloven-j skih goricah ne pomnijo. Slavljcncema in jubilan-I loma iskreno želimo, da bi dočakala še več let | tako lepe jubileje čila in zdrava, kakor sta pra-j znovala svojo železno poroko. Lepa in redka slovesnost se je vršila v nedeljo 29. septembra v St. Jurju ob Ščavnici. Kakor je »Slovenec > že poročal, sta praznovala zakonca Mihael in Ana V e r z e 1 65 letnico srečnega in zadovoljnega zakonskega življenja. Pred 120 leti se je tak dogodek praznoval na Gorenjskem, od takrat pa do danes nismo imeli v Sloveniji take slavnosti. Oba srečna jubilanta sta bila predmet vseobče pozornosti. Prejela sta k slavnostnemu dnevu nebroj čestitk iz vseh krajev, tudi od takih ljudi, ki jih ne po/.nata. Najbolj pa sta se razveselila lepih čestitk, ki sta jih poslala prevzvišeni lavantinski škof dr. Ivan Tomažič in voditelj Doleniske Toplice j nudijo do I. aprila PJSti plačilne olajšave: pavšal-' na penzija I. razred (soba, prvovrstna hrana, ko-' peli, zdravniški pregled, vse lakse in ves konifort) I za 1(1 dni 600 Din, za 20 dni 1 tOO Din, polovica v gotovini, polovica v hranilnih knjižicah Kmctskc posojilnice ali Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani. Centralna kurjava sob, hodnikov in oblačilu ie. prirodno vedno enakomerna temperatura vrelcev, 38 stopinj Celzija, ogromen dolok terme, 3 milijone litrov na 24 ur direktno v kopeli, so prednosti, ki dajejo vse možnosti za brezhibno zdravljenje vseh vrst revmalizma, raznih ženskih bolezni itd., ludi v najhujši zimi. Prometne zveze: Železniška postaja Štraža-Toplice (|>olo-vična vozna cena) in nutobus do Toplic. Pojasnila daje uprava. Kamnih Kopališče »Neptun« jc zaprto. Z interesentom se vrše pogajanja radi zakupa. Vila Lujiza (Dom sv. Antona) je renovirana iu se stanovanja oddajajo. Za žalne razsvetljave gorijo z največjim svetlobnim efektom, najdalje in najbolj varno ZORA nagrobne lučke v keramičnih lončkih. iVe kapljajo, Oblika zavarovana pod št. 1018-M. - 95/34. Koledar | Nedelja, 6. oktobra (17. pobinkoštna, rožniven- . ska nedelja): Brunon, spoznavalec; M. Frančiška. Ponedeljek, 7. oktobra: Marija, kraljica sv. rož. i venca. Novi grobovi •j* Kami Kocjan. Včeraj zjutraj je v splošni bolnišnici za posledicami hude operacije na že- ; lodcu umrl eden najbojših Trnovčanov, posestnik | Karol Kocjan z Mivke. Užival je med vsemi, r tudi izven mej svoje domače fare, velik ugled ne j le zaradi svojega vzornega verskega življenja, temveč tudi zaradi svoje neutrudljive delavnosti . in požrtvovalnosti za vse katoliške ustanove. Bil ; je sprva, ko se je naselil v Trnovem, 33 let v službi pri nekdanji Knezovi-Zupančičevi opekarni ; (zdaj Curkova žaga) iu si s pomočjo svoje skrbne in delavne žene postavil lastno hišo, kjer je vzgojil 11 otrok — eden je umrl ter jim pomagal, ila so si mnogi sezidali svoje hišice, lzčpal se je prav za prav v delu za svojo družino, skrbno je vodil , in širil domače vrtnarstvo. Bil je redno, v vsakem 1 vremenu, vsako jutro pri prvi maši in pri obhajilu v trnovski cerkvi, iskreno je bil pobožen in ! tudi v bolezni vdan v božjo voljo — bil je trikrat I operiran na želodcu, zdaj. tretjič, je podlegel. Bil ; je tudi član Marijine družbe za može v Križankah, tretjerednik in nočni častilec sv. Rešnjega Telesa ! v stolnici. Pri I. del. konzumnem društvu je Iiil , včlanjen od njegovega začetka. Kot izvrsten gospodar je bil odbornik zadruge Trnovski prosvetni dom ter podporni član trnovskega prosvetnega društva, kateremu je s svojim znanjem, ki si ga ' je nabral svoj čas pri gledališču, postavil pred tremi leti nov oder. Odšel je zdaj k Bogu, da prejme plačilo. - Domačim našo iskreno sožalje! Člani zadruge Trnovski prosvetni doni in člani prosvetnega društva so povabljeni, da se, če le mogoče, vsi udeleže pogreba svojega velikega podpornika in dobrotnika. -j" V Tliovem Pred konjušnico št. 1 je umrla zasebnica gospa Elizabeta Rozman. Ravno na dan smrti ji jc manjkal točno šc en mesec, pa bi dosegla 90 leto. Bila je vzorna krščanska žena. Zapustila je 5 hčera, vse dobro preskrbljene. Pogreb bo v nedeljo, 6, oktobra ob 2 popoldne Pred ko- | njušnico št. t. N. v m. p.! "f" V Kamniku je 5. t. m. umrl ugledni meščan 1 in vrtnar gosp. Anton l.ap. Zavzemal je v javnem življenju častna mesta. Bil je več let član mestnega sveta, odbornik Hranilnice in posojilnice, odbornik 1 meščanske korporacije in ključar cerkve na Žalah. Z izredno pridnostjo je visoko dvignil svojo vrtnarsko obrt in vanjo vpeljal svojo družino. Njegov sin Anton ie ravnatelj mestnih nasadov v Ljubljani. Rajni je bil mo/. stare korenine, globoko veren in praktičen katoličan. Naj počiva v Bogu Družini naše sožalje. ■f Ivan Končina. V petek popoldne je umrl na svojem domu pod Ivančno gorico 72 letni vele- ' posestnik in trgovec gosp. Ivan Končina, ki se jc v četrtek smrtno ponesrečil na železniškem prelazu banovinske ceste Ivančna gorica—Žužemberk čez železniško progo. Pokojnik je bil izredno čvrst Dolenjec in splošno znan. Zapušča tri hčere, od katerih je ena znana ljubljanska podjetnica gospa . Tinca Grošljeva. Pokojniku naj sveti večna luč. Ža- I lujočim naše iskreno sožalje! ■(■ Josip Čad. Včeraj dopoldne je umrl. zadet od kapi, g, Josip Čad, lastnik vsemu mestu znane gostilne in prijaznega posestva pod Rožnikom. G. Čad je bil v najboljših letih. Bil je povsod priljubljen ler je zaradi svojega moško-vljudnega nastopa užival povsod spoštovanje. Njegova gostilna je bila zbirališče oddiha željnim številnim Ljubljančanom. ki so zlasti prihiteli k njemu ob nedeljskih popoldnevih, veseleč se njegove izvrstne postrežbe. Zapušča soprogo Agato, hčerko Josipino tr sina Jožka. Pogreb bo v ponendeljek ob 3 popoldne na viško pokopališče. Žalujočim naše so-talje! Pokojniku naj sveti večna luči Osebne vesli Poročila sla se g. ing. chem. Božo I * i r k -maier iz Črne pri Prevaljah in gdč. Anda Kls-bacber, trgovčeva hčerka iz Laškega. Ostale vesli Pijača božanska — vino iu Petanjska! — Naročnikom Luči sporočamo, da je prva številka, ki smo jo natisnili v 20.000 izvodih, pošla. Nova naklada bo doliskana sredi prihodnjega letina. Prosimo naročnike, ki lističa še niso prejeli, naj še nekaj dni polrpijo, St. 2 izide |k> 15. oktobru. S — Večerni trgovski tečaj v središču Ljubljane priredi Trgovski učni zavod, Kongresni Irg 2/II. Vpisovanje vsak delavnik med uradnimi urami. Začetek pouka 15. oktobra, vsa pojasnila brezplačno. Ker poučujejo samo na tem večernem trgovskem tečaju strokovni profesorji, se tečaj najbolje priporoča. — Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zaotajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost. omotičnost, hude sanje, splošno slabosl olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz .losetove« grenčice. — Na kraljev grob ua Opic* ae (celodnevno bivanje v Belgradu) z brzovlakom 19.—21). oktobra za 225 Din. Prijave in plačila do 15. oktobra. Podrobna pojasnila pošlje zastonj uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana. Šent-peterska vojašnica. Mfhurmh Okusen štedljiv a poceni izdelek Osješke livarne železa in tovarne strojev d d. Osijek -— Ce greste z nami v Benetke in Padovo (čez Gorico—'Prst—Redipuglio) 12.-14. oktobra z avtobusom, nam pošljite do 9. oktobra 390 Din, malo fotografijo, točen naslov, ime očeta, poklic in rojstne podatke, na naslov: »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpctcrska vojašnica. Salon sle/.nikov IRENA SALA] ki Vas je dosedaj vedno zadovoljila SE JE PRESELILA z Aleksandrove ceste 2. I. nadslr NA TYRŠEVO la-111 Isto poslopje — vhod z druge strani 1 Oblastveno dovoljena razprodaja nianufak-turnega blaga pod tovarniško ceno — ugoden nakup za trgovce. Jos. Petkosig — Ljubljana — Slari Irg 4. Cerkveni konccrt. V počastitev spomina blagopokojncga kralja Aleksandra I. Zjedinitcija, priredi pevski zbor tabor, ob prvi obletnici Nje gove smrti koncerl v ponedeljek, dne 7. I in. ob 20. uri v frančiškanski cerkvi. Vstopnina Din KI, 5, in J. Cenjeno občinstvo se na la žalni koncerl naj vljuducje vabi. — Kapela Zaloslne Matere božje na Kumu. V nedeljo dne 13, oktobra oh IO bo spominska služba božja v novo zgrajeni kapeli Žalostne Matere božje na Kumu. Vabimo ua Kuni k svečanosti vse bivše vojake. Invalidi bodo dobili brezplačno kosilo. Za jesenske izlete je Kom zelo primeren. Dom sv, Jošta bo vso zimo oskrbovan. — Stavka na Količevem. Prejeli smo: Ta leden so se širile vesli, da je stavka v Bonačcvi papirni tovarni končana, žal lo nc odgovarja resnici. Pogajanja se vrše šc dalje. Končni odgovor ovira samo še neka razumljiva medsebojna nezaupnost. Upamo za Irdno, da bo dobra volja na obeh straneh ludi to zadnjo oviro premagala. Kapital v zimi Lutz Cenik: Tovarna Lutz-peči. Ljubljana — Šiška Imenovanja v prosveS' Ym novega prosvetnega inšpektorja prosvetnega oddelka kr. banske uprave je meslo prof. Frana Vrh o v ni k a, ki je premeščen na L državno realno gimnazijo, imenovat prof. Ivan Dolence, prof. nu gimnaziji v Mostarjil. Prof. Ivan Dolence je svo.ječnsiio žo služboval v Ljubljani. Je odličen Krekov učenec in njegov biograf. Zaradi njegove načelnosti ga je prejšnji režim premestil v Mostni'. Našim čitatoljein je znan kot zelo spreten pripovedovalce, saj je ■/. njim dobila dalj n ja Hercegovina med Slovenci najboljšega propngatorja in popiilarizator.ia. K zadoščenju, ki gu .je prof. Dolonec s tem imenovanjem dobil za svojo »kazensko preme- Pri zaprtju, motnjah vzemite zlutrai na prazen želodec kozarec naravne FRANZ JOSEF grenčice. Registrirano od Mil,. soc. pol. In nar. /dr. S. hr. IS.48^ ml 35. V. lila.",. — Vozni red »Ekspres« — zimska izdaja — je izšel. Dobiva se na vseh postajah, v knjigarnah in v večjih trafikah. Cena Din 10. Potujoče občinstvo opozarjamo na vozne spremembe v tem voznem redu. posebno na to, da stopi ua Jadranskem morju, kakor ludi v sosednih državah popolnoma nov vozni red v veljavo. Zatorej predno nastopiš potovanje. preskrbi si najnovejši vojni rod »Ekspres i. — Skioptična predavanja o naših misijonarjih v Indiji prireja križem Slovenije naš novi misijonar g. Lojze Demšar I). J. Kjer bi ga še želeli imeti, naj nemudoma sjioroče na Upravo Glasnika, Ljubljana, Zriojskega 9. Ima še nekaj prostih dni, ki jih mora urediti sorazmerno z drugimi. S seboj prinese nove lepe barvane slike iz Indije. Konlske dirk© na Fužinah pri Ljubljani v nedeljo 6. oktobra ob 14. uri priredi Kolo jaliaecv in vozaetv. Startalo bo 52 konj. Banovinska žreb-čarna bo za propagando konjereje predstavila svoje najlepše žrebce. Stave na konje. — Politični shod pri Sv. Marjeti ob Pesnici. V nedeljo, dne 13. oktobra, po rani službi božji ob polosmih se vrši pri Sv. Marjeti ob Pesnici na dvorišču župnišča javno zborovanje JRZ. Na shodu govori podžupan mariborski bivši poslanec franjo Žebot. Na shod pridite v čim večjem številu domačini in sosedje. — Namesto venca na grob Karlu Korjanu sla darovala Prosvetno društvo Trnovo in Zadruga Prosvetni dom 100 Din Vincencijevi konferenci v Trnovem. SITAR & SVETEK "štaiii^jr^Iikete^ sedaj na Marijinem trgu 8. Se priporoča. Vsak poseslnik nove hiše. ki ga zanimajo previsoke obrslne mere in javne dajatve, naj danes pride ob K) dopoldne v dvorano Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, Miklošičeva cesla. Pred in jx) zborovanju se bodo sprejemali novi člani. Društvo posestnikov novih hiš. Dajemo Vam boljšo kvaliteto! Naše milo HUBERTUS ima obilno peno, dobro pere in cencjši jc. Domač, slovenski izdelek je! — Podpisi za amnestijo. Naprošeni smo objaviti sledeči |xipravek. — Akcije za nabiranje podpisov za amnestijo ne vodi dr. Joža Vilfan, ampak samo prizadeli svojci, ki so razširili inicijativo advokatske zbornice. Dr. Jožeta Vilfana, kakor tudi druge osebe, so naprosili svojci, da razpošlje nekaj podpisnih pol svojim znancem. — Svojci političnih kaznjencev. Posle okrajnega načelnika v Litiji jc tc dni prevzel g. dr. Lovro Hacin. U|iravičeno sedaj pričakujemo, da se bo v naš litijski okraj vrnila zakonitost, red in pravičnost, ki je v zadnjih letih nasilnih režimov, posebno v našem okra.iti lako silno trpela, da ie ljudstvo že skoro popolnoma izgubilo vero v zakonitost oblasti. — Zato želimo novemu okrajnemu glavarju obilo uspeha, saj je naše ljudstvo resnično dobro in vsake podpore od slrani oblaslev gofovo potrebno in vredno. slitvev. mu kar mtjiskreneje čestitamo. Za direktorju II. državno realno gimnazije na Poljanah je imenovan dr. Bogomil Romee, dosedanji direktor gimnazije v Kruševcu. Direktor Romee je že enkrat služboval kol direktor II. državne realno gimnazije, toda tudi njega jo za njegovo zvestobo katoliškim načelom in neuklonlji vost režim kaznoval s premestitvijo v Kruševuc. Tudi direktorju dr. Romeu naj veljajo našo iskreno čestitke. Naš novi tisteh V torek začnemo prinašati nov listek, novelo angleško-poljskega pisatelja — svetovno znanega Josofa Con raila-Korzeiiinvskiega: GASPAIt ItlUZ. Novela se godi v ameriškem pogorju v fasu osvobodilnih bojev domačinov s španskimi vlasto-držci. V obliki pripovedovanja generala Santierra smo priča strašnim dogodkom, ki so lastni vsaki j vojni, toda tu so dobili še poudarjeno oblike. — Glavna oseba je orjak Gaspar ltuiz, ki ga razmere mečejo iz tabora v tabor, je obsojen iia smrt ter ga postavijo pred salve, loda njegova telesna moč premaga ludi te svinčeuke. Napeto lionio zasledovali, kako se je mogel rešili izpod kupa teles,^ sam trikrat prestreljen in s prerezano kito. Doživljali lionio rahlo ljubezen ubežnika z osvete željno deklico, zakleto sovražnico republike, ki jima da potres, da ubežita smrtni nevarnosti. Demonski vpliv te ženske na preprostega vojaka, ki iz naivnega povpreenežn napravi največjega junaka perujskih vojnih pohodov, glusovitega vojskovodjo z otroškim srcem ter kot pes zvesto uda-nostjo ženi. Njegova smrt je nekaj edinstvenega v svetovni književnosti, nenavadna in izredno zanimiva. Kdor bo povest bral do konca, bo šele mogel občutiti veličino te na videz zapletene, pa tako človeško preproste človeške duše Gaspara I! niza. Nedeljsko pismo bivšim šmihelskim gojenkam Na Mihaelovo se je šmihelski zavod zopet vrgel v pražnjo: »Mama Mihaela« so sodo vali, pet desetič že v šmihelski rodovni hiši, zato jo bilo lo godovanje tem prisrč-nejše. »Tu v celic bivam žo petdeset let in duri odpiram, zapiram...« Katera od bivših šmihelskih gojenk se je no spominja, kako je skrbela za sebi poverjene! Kakor mati, ki v svojem srcu prideluje srečo ter jo s svojimi rokami sprede in stke, da z njo kot odejo pokrije svoje varovance. Ko ,je življenje vabilo z opojnim glasom siren, nas je kot mati spremila do praga življenja, odprla duri in .iili — tilio za nami zaprla. Kot otroci, polni obljub in sanj, da zrastemo v velike, zdrave ljudi ter sc bomo kot taki ob praznikih vračali, prinašajoč svoji mami pokušat kruha, ki ga nam bo zgnetlo življenje, smo pohitele v svet. Mnoge smo bilo za svoje lepe sanje kruto prevarane, pa smo ua tc obljube pozabile. A spremljala nas .je molitev dobre »mamo : »Kadar lio tema v njihovih dušah najgostejša. tedaj odpri, o Gospod, lino v svojem stolpu in jim pošlji žarek svetlobo, da se pritipajo na Tvoje slezo.« Ob Vašem petdesetem godu pa so združeno bivše učenke začutile veličino prazniku ter so prišle potrkat na šmihclska vrata, da pokažejo svoje ZA DRUŽINSKE VEČERE IH nudi delikatesna trgovina S5RUC5E PRILIKE V.A.JANES NA «L5KSAMK»!?mvi! fffiSTJ TEJ,, 34-55 prvorazredne narezke, izvrstno praško gnjat, najboljši sir, veliko izbiro lu in inozemskih konzerv in sardin. Priznano najboljša domača namizna in peneča vina ter španska desertna vina, likerje, konjak, rum in pristna domača žganja. Za jesen in zimo bo na razpolago pitana štajerska perutnina POSLU2ITE SE VEDNO VELIKE IN SVE2e~IŽB¥RE' — Knjigo današnje mladine bi lahko imenovali novo pesniško zbirko Edvarda Kocbeka: Zemlja. Izvirna občutja domače zemlje v podobah trpljenja, veselja in lepote, skrb za človeka, zlasli družabni nemir današnjih dni, izpoved vere v mogočnih hvalnicah in tihih čuvslvih — vse lo se v lej zbirki preliva v izvirnem samosvojem izrazu. Priporočamo jo zlasti zrelejši mladini in vsem izobražencem. Založila jo je Nova založba v Ljubljani. — Pcrgamcntiie senčnike zn dom io urad nudi v največji izbiri M. Tifar, Ljubljana. — Na progi Ljubljana—Sušak je ukinjen vsakodnevni nvto-obrat ler se l>ode elo preklica obratovalo še vsak ponedeljek, čelrlek in soboto. Avto-podjotje Poim i kar. — Znanost stalno napreduje iu izboljšuje izdelke. Ko so strokovnjaki pregledali CIMEN zobno kremo, so bili nad njeno seslavo začudeni, ker uničuje zobni kamen, obenem pa čuva zobno sklc-nino. Brezplačen lečaj za masažo obraza Zahtevajte pri nakupu Nivea-Creme brezplačno brošuro »Uspeli s pomočjo Nivca«. Da boste stalno zdravi, jc potrebno, da rctlno pijele Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proli kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. bolečine in svoje radosti, prod vse inpa davna srca, polna voščil: »Šc na mnoga, mnoga, srečna leta v samostanski hiši L. V petek, 4. oktobra je biln deputacija združenih bivših učenk pri g. banu. kateremu .ie obrazložila svojo započeto akcijo tor zst prosila za humano ustanovo tudi podpore od Kr. banske uprave, kar nam je gospod ban velikodušno obljubil. Nnto je obiskala ilepu-tacija tudi soprogo gospodu bana, našo l,o-vurišico iz šmiholskcga zavoda, ki se jc zelo zanimala za naš pokret in nam obljubila svojo sodelovanje kot bivša šmihclska go-jenka. Zu dom »Kraljice Marije so od zadnje prijave prispevali sledeči dobrotniki: Neimenovan dobrotnik i/, Belgrada 500(1 (ustan. član), g. Marija Turk. Novo mesto Din 'ifnitl (ustan. član.), Jožica Turk, Novo mesto Din 101)0 (ustan. član.). (1. ilr. Gregorij Pečjak, Ljubljana Din lllim (ustan. član), Josip Kohe. Novo meslo Din 300, Roza (ionu. Rajnol' Din 1110. Jolien dr. Grosova, Novo mesto Din 100, Lojzka Koiinčeva. Ljubljana, Din 1011, Marija Prisiavec, Bršl.jin Din ICrtl, Stanislavu Ztipa-tice, Ribnica. Din 10(1, Leni Kelhar-Crnc. Polzela. Din 10(1. Beita in Cilka dr. Grcgoiičcvi, Novo meslo. Din 2IIII. Plemenitim dobrotnikom iskren »Rog pluču.j ! Usodna zvezda — vesoljni potop Angleški pilatelj H. G. Wells opisuje privid iz bodočnosti » Ma norega leta dan so razne zvezdarne napovedale, da se je pojavila nova zvezda na nebu. ta čez nekaj dni je bilo opaziti zvezdo tudi s prostim očesom. V Londonu so jo opazili nekega lepega jutra, kako je vzhajala na obzorju. Videl jo je zaspani nočni čuvaj; zijali eo vanjo ljudje na trgu; videli so je delavci, ki so odhajali na delo, mlekarice, raznašalel časopisov, krokarji in ponočnjaki, postopači, stražniki in na deželi — kmetje na polju in na morju so jo videli pomorščaki: vsi so zagledali veliko, belo zvezdo, ki je vstajala na zahodu. — Na stoterih opazovalnicah so bili vsi razburjeni, glasno so vzklikali, vlačili skupaj težke aparate, spektroskope, vseh vrst priprave, da bi opazovali to čudovito, novo prikazen: pogin sveta. Saj je ta prikazen brez dvoma pomenila pogin. Bila je neskončno večja ko naša zemlja in je nenadoma drevila v pogin. Z ve zda nesreče se bližal Povsod na zemlji so bili to noč budni, vse krSčanstvo je zamolklo zamrmralo in to mrmranje se je v mestu spremenilo v en sam, glasen krik. Ma tisoče zvonov je zazvonilo in s stolpov in mi-naretov je Sel gla6, naj ljudje ne spijo več, marveč naj gredo v cerkve, v mošeje in naj molijo. In ko je bila še noč in je šla zemlja svojo pot, se je žareča zvezda bolj in bolj večala, se bolj in bolj svetila. Povsod si slišal glasove: Bliža se nam! Vse ceste in hiše po vseh mestih so bile razsvetljene, vsa pristanišča so bila v svetlobi, vse eeste po deželi so bile polne ljudi. Po vseh morjih Je kar mrgolelo parnikov, jadrnic, čolnov, kjer so se gnetli ljudje, da se odpeljejo, saj se je že raznesla strašna vest po vseh delih svela, da se bliža konec naši zemlji. Nad glavami vseh pa se je mrzlo in migetajoče blestela zvezda nesreče in konca sveta. Vendar pa niso bili vsi ljudje prepričani o koncu. Izmed desetih ljudi je bilo še zmeraj devet takib, ki niso ničesar verjeli in so šli po svojih opravkih ko zmeraj. Tako je bilo večina trgovin odprtih in so se zaprla ob navadnih urah. Zdravniki in pogrebci so opravljali svoj posel, delavci so vreli v tovarne, vojaki so se vežbali, učenjaki so študirali, zaljubljenci so se sestajali, tatovi so oprezovali, politiki so politikovali. Tiskalni stroji so brneli tudi še ponoči, duhovniki so bili v cerkvah. Časopisi so opozarjali ljudi na leto 1000, ko so tudi takrat pričakovali konca sveta. Trdili so, da nova prikazen ni zvezda, marveč so zgo-tčeni plini, nekakšen komet in če že je zvezda, pa ni taka, da bi se strčila z zemljo. Se istega večera, ob sedmih 15 minut, se bo zvezda najbolj približala Jupitru in tedaj bo razvidno, kaj in kako se bo vsa stvar zasukala. Gorski velikani se majejo, oceani pljuskajo iz globin 0b Južni Ameriki in ob južnem Atlantskem oceanu so se dvigali valovi tako na visoko, da se ie nihče ni spominjal kaj takega. Do dvajset milj daleč je pljuskalo morje na suho in požiralo mesta ko papirčke. Te usodne noči je bila vročina tako huda, da se je zdel vzhod sonca ko senca. Zemlja se je začela tresti in potresi so bili vedno hujši. Kmalu so se začeli v Ameriki od juga do severa majati gorski vrhovi, nastale so strahovite razpoke in zidovja in hiše so se pogrezale vanje. Kar polovica ognjenika Cotopakrija se je odločila od pogorja in lava je brizgnila tako visoko, tako naglo in tako tekoče, da je v enem samem dnevu dosegla morje. Tako je plavala zvezda, v družbi blede lune nad Tihim oceanom in je vlekla s seboj liki vlečki orjaškega krila ogromen val, ki se je ves v penah in v nestrpnosti razlival čez otoke in jih drugega za drugim pometal in brisal sleherno sled ljudi za seboj. Nato eo planili valovi kvišku, buš-nili v nebo z vso naglico, strahoto in svetlim sijajem in puhom 50 metrov na visoko in se ko visoka vodena stena in s tuljenjem sestradane zverine vrgli čez obrežja Azije in se razlili po kitajskih ravninah. Za hip je planila svetloba zvezde, ki je bila močnejša ko sonce in večja, hujSa po vsej neskončni, gosto obljudeni pokrajini: Ali ga bodo mogli brzdati? — 1. Tekle Havvariate, 2. Avenol, 3. Mussolini, 4. Aloisi, 5. angel varuh, 6. Laval, 7. Eden, 8. Hoare 9, Litvinov, 10. Madriga, 11. Beneš, IZ Guinazu, 13. Politis m 14. neznani vojak. Kako je Addis Abeba nastala Addis Abeba, središče sedanjega sveta, je bita še v dobi vlade velikega neguša Menelika, pred 50 leti, gola puščuva, kjer so odkrili več slatinskih vrelcev. Menelik se je jako zanimal za to odkritje in jc nekoč spremil kraljico, svojo soprogo, do vrelcev. Kraljici je bil ta kraj neskončno všeč in je prosila svojega visokega gospoda moža, naj po-stavi blizu njih senčnico. Menelik je ustregel prošnji svoje kraljice, ki je večkrat šla v to senčnico na oddih. Kasneje si je kraljica zaželela, da bi rada tudi za delj časa živela pri vrelcih. In so začeli zidali ondi palačo. Ko je bila dovršena, je kralj, kraljica in ves dvor prebil večino leta v tej palači. Vse, karkoli je imelo kako visoko službo, se je priritiilo v bližino dvora in se zbiralo okrog kraljice in si ondi postavilo hiše. Čez nekaj časa so nastale ondi lepe stavbe, tigovci so odprli trgovine — Addis Abeba je zrastla iz puščave. Nemara ji je prav kraljica dala tudi ime — Nova roža. Zmeraj hitreje Doslej so imela letala Aiir-France na mednarodnih progah povprečno brzino 220 km na uro. Z novimi letali pa so !. 1935 dosegli brzino 250 km na uro. V arhivu bivšega carskega senata v Leningradu so našli orumenele listine, ki je iz njih razvidno, da je bil prvi iznajditelj avtomobila ruski kmet-jetnik Leontij Samšurenko, saj je bil on prvi, ki je I. 1752 naredil voz, ki se je premikal naprej brez konj ali drugih pripomočkov. — Ali je voz poganjal plin uli para ali mehanska moč, kakšen je bil načrt voza zraven, vsega tega ni v listinah. Listina je le dekret nižnjinovgorodskega guvernerja, kjer opozarja državo, da je kaznenec Leontij ŠamSurenko, ki je v ječi Jaransk, iznašel v ječi voz, ki se sam od sebe premika. — Čudna je la novica, ko smo že zadnjič brali, da je bil prvi iznajditelj hiciklja tudi neki ruski kmet. Ali so lo resnične vesli? Ali so boljševiška propaganda za Rusijo, ali je pa le res, da niso vsega , na svetu iznašli Nemci vn Angleži, marveč ludi I Slovauil 1 Pridiga vlomilca: »Človek božji, ali ne znaš zapovedi o tuji lastnini? To dleto je vendar mojel« • >Za božjo voljo, Ivko, kako da imaš tako strašansko packo v zvezkul< »To je pa tako, mama. Najprej sem imel štiri majhne, pa je učitelj rekel, da dobimo za vsako packo zaušnico Sem pa vse zmazal, da je ena sama.« za trenutek je padla strašna lnč na mesta in vasi s pagodami, na drevesa, ceste, širna polja, na milijone budnih ljudi, ki so z obupno grozo zrli v belo-žareče nebo. In nato, spočetka še nizko, a vedno više, čim bolj se je bližala, je vzkipela in planila voda. Na milijone in milijone ljudi je požrla. Spočetka so ljudje begali sem in tja onemoglih udov od vročine, hropeče so sopli, ker ni bilo zraka za dihanje, vodž so jih preganjale ko Desneč in vse uničujoč zid — in nato je prišla smrti Šop gorečih plamenic na nebu Kitajska je bila ena sama, belomigetajoča svetloba, a nad Japonsko, Javo in vsemi Vzhodnoazijskimi otoki je plavala velika zvezda ko rdeča ognjena krogla, vsa v popolnem dimu in pepel-natem dežju, ki so ga bljuvali ognjeniki v pozdrav. Zvezda se je večala in večala, je bila bolj in bolj razbeljena in svetla in se je bliskovito, neznansko naglo bližala. Tropsko morje ni bilo več prozorno, valovita sopara se je v zveriženih oblikah dvigala iz morskih valov, ki so pljuskali krog prekopicajočih se ladij, šele zdaj so mogli prestrašeni Evropei videti vzhajati zvezdo in sonce zaeno. Obe zvezdi sta za hip burno preganjali druga drugo, nato sta se gibali bolj počasi in sc slednjič ustavili, prav na zenitu, se združili in spojili v eno samo žarečo, žehtečo, blestečo se plantenico samih žarkov. Luna ni nič več spremljala zvezde in je zaradi svetlega neha sploh ni bilo več videti. Čeprav so tisti ljudje, ki so bili še živi, zasledovali ta prizor z i6to brezbrižnostjo, ki izvira iz lakote, utrujenosti, vročine in brez-upnosti, jih je bilo vendarle še nekaj, kj 90 si skušali razložiti pomen teh znamenj. Zvezda in zemlja sta šli skozi svojo najtesnejšo bližino, sta spoznali medsebojno razliko in zvezda je divje šinila mimo. Že se je hitreje in hitreje oddaljevala in bila na koncu svoje poti, ko se je omamljena strčila s soncem. Po drugem vesoljnem potopu Tedaj so se zgrnili oblaki in zastrli nebo. Grom in bliski so tkali svoje pajčolane krog zemlje. Na vsem svetu so se utrgali oblaki, česar ljudje še niso nikoli doživeli in ondi, kjer so ognjeniki bruhali ogenj iz sebe, se je ulil straho- Naravna in vojaika trdnjava Gibraltar z znamenito gibraltarsko pečino, zadaj morje in na oni strani — Atrika. Spredaj nasadi in vrtovi in ob pečini špansko mestece Gibraltar. vit dež. Povsod so se vode divje umikale suhi zemlji, za seboj so puščale razvaline polne blata in taka tla, ki so bila ko po nevihti pokrita z vejami in z vsem, kar je prej plulo po vodah. Ondi so ležali mrliči in živali. Dneve in dneve eo divjale vode in odnašale s seboj podrtije, drevje, hiše, zidovje, tnoslove in so narejale velikanska žrela in grape. Prišli so dnevi žalosti in ječanja radi strahotnih, grozotnih dogodkov. V vsem tem času, ki je trajal dneve in tedne in mesece, se je venomer tresla zemlja. Vendar — zvezda je šla mimo. ln ljudje, ki so se spet ojunačili in ki jih je gnala Uikota, so se počasi vračali v razdejana mesta, v požgana mesta, v požgana bivališča in na uničena polja. Tiste ladje, ki so prestale grozote, so utrujene begale sem in Ija in slednjič pristale, skušajoč razbrati pomen novih udrtin in globin na suhem. Ko so se nevihte polegle, so opazili ljudje, da je bilo ozračje toplejše, da se je sonce povečalo, a luna, ki se jc zmanjšala za dve tretjini, je dopolnila svoj krogotek že v 24 dneh. Kaj so rekli na Marsu Marsovi zvezdoslovci so seveda z največjim zanimanjem o|>azovali ves la prizor. In so dejali: »Res se utegnemo čuditi, kako malo je zemlja poškodovana. Vsi obrisi kopne zemlje in morij »o ostali nespremnjeni in krog obeh tečajev ni več belih lis, ni več ledu.c — Iz česar sklepamo, kako je iz. dalje milijonov milj celo taka strahovita človeška nesreča majhna in neznatna. Kaj ve abesinski vojak o Evropi Francoski časnikar se je ražgovarjal z nekim gardistom abesinskega cesarja. Politično je bil kar dobro podkovan, manj v zemljepisju. Po njegovem je Ženeva pri Londonu, Hitler je bivši vzhodni poveljnik svetovne vojne, ki se je zdaj proglasil za nemškega cesarja in je Jud (ko bi Hitler lo vedel!) in sovražnik krščanstva. — O Rusiji je povedal abesinski vojak: »Kje je Rusija?« — »Na koncu Evrope, a ljudstvo, ki tam živi, se imenuje boljševiki.« »Kakšna vlada je zdaj v Rusiji?« »Taka, ki je ni nikjer na svetu.« »In kdo vlada v Rusiji?« »Neguš Stalin.« Ruski kaznenec — iznajditelj avta Krona, ki se zanjo pričkajo — in princ, ki jo mora podedovali, pred cesarsko palačo v Addis Abebi »Janez, posodi mi 50 dinarjev! »Križ božji, ko sem si prav jaz hotel izposoditi 10 dinarjev od tebe!« »Velja! Torej mi jih daš samo 40k MLADI SLOVENEC Peter Kriimaa Jesenska tožba Že čez polje ptice drobne romajo tja v daljni kraj, moje misli vse tegobne klicale bi jim: nazaj. A lete čez polje ptice, k meni več jih ni nazaj. Z vrta moj« cvetke drobne Ste so v nepoznani kraj, moje misli vse tegobne klicale bi jim: nazaj. Ah, pomrle so vse cvetke, k meni več jih ni nazaj. Kje >o mlada leta moja, kam je Sel mladostni maj? Misel moja brez pokoja klicala bi jim: nazaj. Sanje mlade so ugasnile, mladih let ni več nazaj... Na zajtrka pri imenitnem gospoda Neki ameriški kmet ja bil povabljen k tamkajšnjemu predsedniku Rooeeveltu. Kmet je bil neznansko ponosen na to povabilo. Na vsa usta se je bahal svojim znancem: »Ali ste že slišali kaj takšnega? Sam predsednik Hoosevelt me je povabil k sebi 1< »Eh, to pa re« ni nič posebnega,« so široko-ustnežn zavračali znanci. »Predsednik *®čkrat k6ga povabi. On ne pozna nobene razlike med ameriškimi državljani. Za njega so vsi enaki: gospodje v mestih in kmetje na deželi.« »Saj vem, da ste mi nevoščljivi I« ae je norčeval kmet. »Jezni ste, ker tndi vas ni doletela takšna čast.t Čim bolj se je bližal dan, ki je bil določen n obisk, tembolj je kmeta skrbelo, kako naj bi se vedel pri predsedniku Rooeeveltu, da se ne bi osramotil. Posebno ga je skrbelo, če Be bo znal pravilno vesti pri mizi. »Stori vse tako kakor predsednik »am, pa bo dobro!« mu je svetovala žena. Tako je tudi bilo. Predsednik je sprejel kmeta skupaj z drugimi povabljenimi gosti, med katerimi »o bili kmetje, delavci in trgovci iz vseh krajev Amerike. Z vsakim »e je ljubeznivo pogovarjal in jih nazadnje povabil k mizi. Ko so zaitrkovali, je naš kmet [>o-zorno oj>azoval predsednika, kako j 6, kako se pri tem drži — in Je storil vse natančno tako kot on. Nenadoma je predsednik prijel majhen krožnik. ki je ležal zraven njega, nnlil nanj črne kave in mleka in dodal še košček sladkorja. »Aha!« je [»omislil kmet. »Torej tako se pije kava! S krožnika l< In je hitro vzel še on prazen krožnik, samo mnogo večjega, kot je bil prendsednikov, ker tako majhnega ni bilo na mizi. Nalil je nanj kave in čakal, da bo predsednik začel piti kavo. Mislil si je: Spodobi se, da evoje kave ne popijem prej ko£ on. A kaj je storil predsednik Roosevelt? Dvignil j« »voj krožnik in ga varno položil na tla. V isleni hjpu je bilo že slišati veselo mlaskanje in e.rtekanje iz.pod mize. Preilsednikov najljubši kuža --je srkal sladko kavol Jesenska Roko v slovo nnm podaja mladi poletni čas, h pisano srečo odhaja daleč, daleč od nas. Mnogo rož, ptičkov in žarkov a sabo v neznani kraj vzel ho. čer. zapuščene poljane veter jesenski zavel bo. tn ko še mraz k nam pritisne, k sebi nas sobica topla zvabi in ded na kolena: Hopla, konjiček naš. hopla! TlSji, vse tiSJi postaja gajev samotni vzdih — kakor da smrt z belo koso hodi skrivnostno po njih. Mačja vojna v Avstraliji V Avstraliji so zakraljevale podivjane mačke, katerih število gre v tisoče. Vdirajo v gozdove in farme in preganjajo ptice in perutnino. Neki lariner je v eni sami noči pobil 130 mačk. Popotniki pripovedujejo, da so v notranjosti dežele pravcate mačje vojne, pri katerih je mnogo mijavkanja, krvi in ranjencev. Človek, ki bi zašel med podivjane mačke, bi jo pošteno izkupil! Nevarno skrivališče S Petrom sva bila že od mladih nog neloč Ijiva prijatelja. Vedno sva tičala skupaj. V šoli sva sedela v isti klopi in drug drugemu pomagala bistriti butice, če nisva znala učitelju prav odgovarjati. Sicer pa nisva imela nikoli časa, da bi si urila možgane z veliko učenostjo, kajti so v najinih glavicah rojile vse drugačne in bolj zanimive misli: kako bi prišla do sosedovih hrušk, ne da bi naju skopuški sosed sklatil z drevesa; kako bi ušla skrbni mamici in se šla gugat na trhlo jelko ob potok«, kar bi kmalu jaz plačal z življenjem; kako bi stari muci privezala ponev na rep, da ne bi inogLa splezati na drevo, ko bi drevil za njo dedov Sultan — in še sto in sto podobnih norčij. Seveda sva jo marsikdaj bridko izkupila, ko je pela oče tov« leskovka svojo mašo po najinih hrbtih. Vendar se klub temu še danes rad spominjam vsako-jakih budalosti, ki sva jfh uganjala v strah in grozo domače vasi, saj so bile kljub vsemu vendarle samo nedolžne otroške šale brez hudih posledic. Samo nekega dogodka Iz mladosti, ko bi moj pri jatelj kmalu plačal šalo s svojim življenjem, se še danes spominjam z grozo v srcu. Nekega dne sva se z očetom peljala na lojter-skem vozu na polje. Oče je kosil deteljo, midva pa sva mu pomagala po svojih močeh, kakor sva vedela i,n znala. Peter je grabil deteljo na kup, jaz pa sem io z vilami metal na voz. Rada sva očetu pomagala, saj jc bilo to najino najljubše opravilo. Ko je oče pokosil vso deteljo, ie položil koso koncem njive na tla in prišel k nama, da smo deteljo hitreje naložili na voz. Deklica med volkovi V nekem gozdu v Romuniji so drvarji nedavno našli čudno deklico, napol divjo, ki je skušala pobegniti, ko Je opazila ljudi. Spočetka so drvarji mislili, da je deklica blazna. Nazadnje pa se je ogluiil neki kmet iz. tamkajšnje okolice, ki je deklico spoznal za svojo hčerko. Pred sedmimi leti jo je izgubil. Bil je prepričan, da je že zdavnaj mrtva. — Tako je deklica živela sedem let v samotnem gozdu med volkovi, lazila po vseh štirih okrog in jedla le surovo meso. Deklica zdaj že po malem govori in uftajo, dn jo bodo sčasoma pripravili tako daleč, da bo lahko povedala, kar je zanimivega doživela med volkovi. Poleni se bo gotovo našel kdo, ki bo njene čudovite doživljaje opisal — in imeli bomo novo zanimivo povest. Tekma v hihie!ltan'n V nekem ameriškem mestu so priredili lek-mo petelinov v kikirikanju. Sodelovaic je '250 petelinov. Kikirikali so. du je šlo skozi ušesa. Prvo nagrado je odnesel petelin, ki jo v dveh urah zakikirikal 840krat. — Lahko si mislite, otroci, kako ponosen je bil junak na lo redko časi! Oče je vprega! konje, s Petrom pa sva se medtem |x>dila okrog voza, se skrivala zdaj |x>d vozom, zdaj za drevesi kratkomalo: preganjala sva si dolgčas in se kratkočasila, kakor to znajo pač samo razjx>sajeni dečki. Tedaj mc je poklical moj oče in mi naročil, naj [prinesem koso, ki jo je pustil na drugem koncu njive. Ko sem jo prinesel ni bilo Petra nikjer. Klical sem ga na vse frlo, loda odgovora ni bilo. Izginil je brez sledu, akor bi se v zemljo udri. Mislil sem, da se je skril v bližnjem grmovju, oče pa je menil, da se bo že prikazal, ko se bomo odpeljali. Vpil in klical sem in zrl ua vse plati, da bi ga mogoče le zasledil. Medtem je oče pripravil voz za odhod. Položil je vile in grablje na voz, nakar je zagrabil š« koso in jo, kakor je to zmerom storil, zasadil v deteljo .. Strašen krik! Z grozo sva z očetom zapazila, da se detelja na vozu premika. Kdo bi popisal najin strah, ko se je iz detelje izmotal Peler, sto- j kajoč od bolečin. Očetov obraz jc bil bled ko sneg. Komaj je prišel loliko k sebi, da je Pelru pomagal i z voza. V prvem hipu se mi je zazdelo, da vidim j kri. K sreči pa je bil Peter samo lahko poškodo- j van. Razen luknje v hlačah, majhne ranice in ne- j koliko strahu je odnesel zdravo kožo. Oče se je zaradi tega tako ustrašil, da se je moral vsesti. Ko si je nekoliko opomogel, je dal Pelru dober nauk, ki si ga ie le-la zapomnil za vse življenje, saj je teden dni dolgo nosil pošteno zaplato na tistem delu telesa, ki je za take stvari najbolj primeren. ZA BiSTRE GLAVE Opoldanski odmor V neki vasi gradijo novo hišo. Da pri gradnji novih hiš niso zaposleni sa mo zidarji, ampak tudi drugi obrtniki — mizarji, ključavničarji itd. — gotovo veste vsi. Tudi pri tej stavbi so zaposleni najrazličnejši obrtniki. Ker pa je pravkar zazvonilo poldne, so mojstri odložili vsak svoje orodje in odšli kosit. Halo, otroci! Oglejle si odloženo orodje na sliki in če ste bistre glave, vam ne bo ležko uganiti, koliko obrlnikov je zaposlenih pri gradnji tf hiše in kateri obrtniki so to. Dve pravilni rešitvi bosta izžrebani za nagrado. Rešitve pošljite na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Mlada njiva Trdosrčna graščakinja Ko sem bil na počitnicah v Srbiji, so mi tamkajšnji seljaki pripovedovali zgodbo o prekleti Jerini. Mislil sem si: To moram napisati in • poslati Kotičkovemu stričku! Res sem to storil. Nekaj pa sem še sam pristavil. V Srbiji stojita blizu mesta Valjeva dva visoka hriba. Na enem izmed njiju so razvaline starega gradu V tem gradu je pred davnimi leti živela Jerina. Bila je trdega srca. Vedno je trpinčila uboge kmete. Zato so ji kmetje dali ime prekleta jerina«. Nekega dne je graščakinja Jerina sklicala v grad vse svoje podložnike in jim ukazala: • Napnite od tega hriba do drugega platno. Na platno bom spustila psa. Če pride po platnu na drugi hrib, mi boste morali zgraditi most od tega hriba do drugega, če pa pes ne pride čez, vam mostu ne bo treba graditi.« Izročila jim je platno. Tlačani so ga z velikim trudom res napeli od hriba do hriba, sredi platna pa so napravili luknjo. Ko je Jerina spustila psa na platno, ie ta takoj stekel proli drugi strani. Ko pa je pritekel do srede, je padel skozi luknjo in se ubil. Graščakinja je tlačanom ukazala, naj platno spet povijeio, za ubitega psa pa je zahtevala od ujih vola. Tlačani so bili veseli, da jim ni bilo treba graditi mostu, čeprav so morali dati Jerini vola. Drugega dne je graščakinja Jerina spet sklicala Hačane. Ukazala jim je, naj se postavijo v vrsto od enega hriba do drugega tako, da bodo oddaljeni drug od drugega sto korakov. Na drugem hribu je stal valpet. Ko so sc kmetje razvrstili, je valpet izročil prvemu šc gorak kolač, se zlobno zarezal in dejal: • Hitro steči k drugemu in mu izroči kolač! Ta naj ga pa izroči tretjemu! Kolač mora priti v roke inilostivi graščakinji še topel, drugače vas pustim vse skupaj pobesiti!« Prestrašeni kmet je hitro stekel k drugemu, mu izročil kolač in mu piovedal valptov ukaz. Drugi kmet je na vso sapo stekel s kolačem k tretjemu kmetu, tretji kmet k četrtemu itd. Tako je romal kolač iz roke v roko, in ko ga je zadnji kmet izročil Jerini, je bil res še topel. A kaj je naredila z njim Jerina? Vrgla ga je psu in ošabno rekla: »Kolača, katerega se dotaknejo roke tlačanov, jaz ne jem!« V vasi je živel pagumen kmet, ki mu je bilo ime Mijo. Nekega večera je sklical vaščane v samoten kraj in jim rekel: »Ali bomo še dolgo trpeli vsa ponižanja m krivice? Jerina nima srca za nas, siromake. Huje dela z nami kot s psi. Zasluži najhujšo kazen. Ubijmo jo!« • Tako je!« so mu kmetje odgovorili v zboru. Zarota proli trdosrčni io ošabni Jerini je bila sklenjena. Ponoči so se kmetje splazili pred grad Preden so se grajski čuvaji zavedli, »o že težah zvezani ali pobiti na tleh. Graščakinjo Jerino pa so tlačani ujeli živo in jo odvedli pred grad. Tam so se posvetovali, kakšno smrt je zaslužila. Kmet Mijo je zakričal: »Kamenjajmo joU Kmetje so nanosih velik kup kamenja ln začeli kamenjati graščakinjo. Ko je obležala mrtva na tleh, so jo vrgli v reko Kolubaro. Tako je žalostno in nesrečno končala svoje življenje prekleta Jerina. Lovrenc Godec, dijak v Ljubljani. Uboga ptička Je ptičica v kletki aam pela, je pela nam pesmi lepo, kako lepo prej je živela, a zdaj je tako ji hudo. Je ptičica v kletki umrla ud žalosti silne in tug, ker z drugimi ptiči zieteti ni mogla na solnčni jug. Josip Bantan, dijak I. razr. gimo. v St Vodu. Brada kot strelovod Nekemu kmetu v Italiji se je nedavno pripetilo nekaj nenavadnega. Stal je pri oknu in opazoval nevihto, ki je divjala nad dolino. Nenadoma se je strašno zabliskalo in zagrmelo. Strela je udarila na. ravnost v kmeta in ga vrgla na tla. Ko se je spet zavedel in se dvignil, je na svoje veliko presenečenje opazil, da ni prav nič poškodovan, poč pa mu :e strela požgala brado in brke, ia sicer tabo glad-ro, kakor bi se hU obril. Ko se je njegova žena z otroci vrnila domov, ga ni spoznala. Bila je prepričana, da se je v hišo vtihotapil neznan tujec. Sele potem, ko je kmet izpregovoril, je spoznala » golo bradcu svojega moža. Iznajdljivi kuhar Kuhar Repež vam je od sile iznajdljiv mož. Kadar ga boli zob, si ga ne pusti izdreli pri zobozdravniku, nego si ga izdere doma v kuhinji tako, kakor nam kaže slika. — Na vrvico priveze mojstra raka in ta mu s svojimi škarjami tako spretno izpuli zob, da ga noben zobozdravnik ne bi mogel boljše. Kdor zna pa zna! STRlCKOV KOTIČEK j 704. Dragi Kotičkov striček! — Tudi jaz se šele prvič oglašam v tvojem kotičku. Pa se ne bom prav nič prilizoval in se izdajal lepšega, kol sem. kar odkrito Ti jx>vern, da sem zelo častihlepen dečko. In zaradi te ča9lihlepnosti se zdajle obračam do Tebe in Te prosim, da mi svetuješ, kakšen fioklic naj si izberem, ko doraslem. Veš, včasih prebiram v časopisih poročila o slavnih možeh, pa me pri tem brž obide goreča želja, da bi poslal njim enak. Kako slrašno imenitno mora biti, čc piše in govori o človeku takorekoč ves svet! Vem pa , dobro, da ni tako lahko postati slaven in znamenit mož. Človek mora imeti že kakšne posebne sposobnosti in vrline. In kar tega tiče, tudi jaz nisem j zadnji. Stric me zmerom hvali, da sem nadarien | »jx>ba«. To kar drži, ne vem pa, če sem nadarjen i lako, da boin lahko postal slaven. Kako misliš Ti o tem, ftriček? Moder si, da nikoli tcga; zalo Ti i pač ne bo težko svetovati, po kateri poti naj ho- i dim, da pridem najprej in najlažje do cilja. Ali naj poslanem pisatelj? Nestrpno čakam Tvojega odgovora in Te lepo pozdravlja — Janko G., dijak lil. razr. gimn. v Mariboru. Dragi Janko! — Prav za prav bi Te moral zdajle pošteno potipati za uhlje in Ti napraviti grotnovrto pridigo, ker si tako častihlepen. Pa takšnega telefona — žal — še niso iznašli, da bi človek lahko govoril in še za uhlje tipal človeka na i daljavo, zalo s tipanjem Tvojih ukljev ne bo nič. I Gromovile pridige pa Ti ludi nc bom delal, ker -vem, da bi šla pri cnetn ušesu noter, pri drugem na ven. Bom lo pridigo raje lepo shranil v žep za kakšno drago priložnost. Po kateri poli bi najprej in najlaže prišel do slave iti čast' in milijona navdušenih živio-klicev in globokih poklonov in zvrhanih čebrov grenkih solz po smrti? Prijateljček, to pol imaš takorekoč pred nosom. Poslsni športnik in slava Ti |x>tlej ne _ uide. Kakopak jc več vrst sivrta, jaz pa Ti še naj-lopleje priporočam plesni šport. Postani salonski plesalec! Najprej si kupi frak in lakasle čevlje, izberi si za plesalko kakšno prav napudrano in z vsakojakimi barvami namazano žeuščino, potlej se pa začni divje vrteli z njo gori-doli, hipla-liopla, gori-doli, hipla-hopla ... lil boš kaj kmalu poslal znamenit in za narod zaslužen mož! Seveda moraš | bili obenem tudi brhek in postaven fant, drugače i s slavo ne bo nič. Poglej n. pr, cestne pometače! Tudi oni vsako noč plešejo po ljubljanskih ulicah: gori-doli, hipla-liopla, gori-doli, hipla-hopla (samo s to razliko, da imajo namesto napudrane ženščine metlo v rokah), pa jih vendar po smrti nihče ne slavi kot junake in zaslužne može. Zakai? Zalo pač, ker nimajo lakaslih čevljev in fraka in ker so stari in revni in ker ne »plešejo« zalo, da bi posta 1 i slavni in znameniti, nego zalo, da skromno preživijo sebe in svojo družino. Če si torej postaven ia brhek lani in sc znaš lepo klanjati in imaš tudi nekaj pod palcem, potlej kar koj, ko dorasleš, postani salonski plesalec, pa boš imel po smrti pogreb, kakršnega zlepa nima kakšen drug navaden zemljan. Samo piaalelj nikarte postati! Ali Ti je n. pr. ime Rado Mitrnilt znano? Ne? Vidiš, la Rado Murnik Ti je bil od sile nespameten mož. Namesto salonski plesalec ali plezalec ali dirkalec ali žogo-brcar ali boksar itd. — je postal pisatelj. Ilolio, smešno, kaj? Ce bi bil postal plesalec, bi bil gromozansko koristil milemu narodu svojemu, ker je pa postal pisatelj, mu ni korislil prav nič. Plcsalec zapusti milemu narodu svojemu dolgo vrslo pre-luknjanih lakastih čevljev, pisalelj Rado Murnik pa mu je upustil samo dolgo vrsto kujig. Zato f>a je šlo za njegovim pogrebom samo okoli dvajset ljudi, a med njimi ni bilo niti ene plakajoče devojke. Samo dve starki sem videl in še ti dve nista vedeli, koga |iokopavajo. Je pobarala prva drugo: -Kdo pa je umrl?« — »Eh,« jc druga malomarno zamahnila z roko, »neki hiralec!« Vidiš, tako so pokopali Rada Murnika, slovenskega pisatelja. Zdaj pa pomisli, kako bi ga bili pokopali, če bi bil on — recimo -- salonski plesalec! Holaj, potlej bi se za njegovim pogrebom kar lilo vsakojakih ij,.o> in vsi bi jokali in ga slavili kot narodnega junaka. Hip, hip, hura! Tako. Zdaj veš, kaj moraš storili, če hočeš prav hitro poslali slaven in znamenit in za narod zaslužen mož, pa čeprav nimaš mtovekaj soli v glavi. Ravnaj sc po mojeri: navodili', pa boš daljč prišel! Sicer pa prav lepo [»zdravljen in brez zamere! Kar si holel vedeti od mene, si izvedel. — Upam. da si zadovoljen. Kotičkov striček. 705. Ljubi Kotičkov striček! Danes Ti pišem ljubko pisemce. Tam za vodo, kjer sloji Jugo slovanska tiskarna, pišeš v »Mladega Slovenca«. Včasih ga preberem, včasih pa ne. Zaradi tega gotovo ne boš luid. Doma sem iz Višnje gore. Ob priliki pripeljem našega slavnega polža k Tebi. Ce bi bili Požgančev oča tu, bi se golovo lako prestrašili, da bi znova pobegnili na luno. Polž je lako hud, da bi Te poliruslal s kožo in kostmi. Zato Ti svetujem, da si nadeneš viteški oklep. Polž ima kremplje kakor liger, puha pa kakor lokomotiva. Pa še drugič kaj. Na svidenje! — Franci Grozni k, dijak? razr. ki. gimn v Ljubljani. Dragi I ranci! Kratko jc Tvoje pismo, kratek je moj odgovor. Zaradi lega, ker -Mladega Slovenca včasih prebereš, včasih pa ne, re? nisem hud, najti sc mi stokrat lepi,e zdi, ua si povedal res- I nico, kakor če bi se bil zlagal. Hud bi bil, če bi ! »Ml. Slovenca« sploh ne bral, mene pa bi hotel prepričali, da ga prebiraš noč in dan. , Krvoločnega višnjegorskega polža pa kar pri-I pelji. Ampak toliko Ti pa povem že vnaprej, da moraš prinesti s seboj tudi potrdilo od tamkajšnjega županstva, da je jx>lž res višnjegorski polž ker bi ga sicer utegnilo oko postave odganti v luknjo. Sem namreč nedavno doživel nemilo to presenečenje, da mi je nekdo predstavil nekega polža za višnjegorskega polža, potlej se jc pa izkazalo, da je ta polž čisto navaden polož, ki slavne Višnje gore niti na sliki še ni videl, kamokoli v rcsnici. Znal pa je toliko vsakojakih umetelnosti ta polž, da sem kar strmel. Z rožičkom je znal muhe nabadati, na glavi je znal stati, požiral je ogenj in žveplo in še to in ono takšno prečudno reč, da me je nazadnje obšla pošastna groza. Ko sem pa izvedel, da je ta polž čisto navaden pustolovski polz in ne višnjegorski, sem bil tako razkačen, da je prav malo manjkalo in bi se bil razletel. Pa sem se k sreči v pravem času — prebudil. Ce je vaš pravi, pristni višnjegorski polž res I lako hud, kakor irdiš, potlej si bom moral re» j omislili viteški oklep. Ni dolgo lega, kar je imela naša mila dravska banovina razen največjega pesnika dravske banovine in dravobanskih slikarjev tn vsakojake druge dravobanske robe tudi dravobanske viteške sekcije. Kakšne so bile te viteške sekcije in koliko je bilo v njih junakov, sicer ne vem, ampak viteške oklepe imajo ti vitezi, ki zdaj niso več vitezi, golovo še. Se bom obrnil nanje in nu bodo gotovo enega posodili! Saj me tako zelo čislajo in spoštujejo, da so me lani kar dvakrat v svoje bojno glasilo dali. Torej kar pripelji polža! Z viteškim oklepom na prsih se treh višujegorskih in deselih dravobanskili polžev ne bojim. lepo pozdravljen in na svidenje! — Kotičkov strni-lt. ZENA IN POM Red, snaga, točnost in ljubezen Kdorkoli, kadarkoli: če ni urejeno, ni uspešno. Vsaka gospodinja se zaveda, da je dom le takral lep, če je s pametjo lepo urejen. S pametjo, to s« pravi, da ni ves dan v zakupu ene same misli, misli na red in snago. Ce je tako, tedaj je članom vse družine in gospodinji sami, kakor bi bili splašeni konji. Celo pohištvo nima v nespametno urejenem in nespametno očiščenem stanovanju miru, saj ga venomer opletajo metle in cunje in ometovčki in zdaj stoji v tem kotu, zdaj v drugem; zdaj v sredi, zdaj ob zidu. Tak red je že bolj nereden red, ker ni hiša nikoli mirna in vse hiti in frfota Kam naj se stisne družina, če so sobe le preveč zamaknjene v tak red in čezmerno snago? V kuhinjo se stisne, ker je Ssebej osnažene. Gospodinja se na ljubo miz, stolov, poslelj in preprog zga-ra, da sama sebi ni več podobna, niti ne ve, ali sije sonce ali sploh zori žito in so rože po travnikih. — Red je vendarle vse kaj drugega; red je zaeno tudi mir. Miroljuben red pa zahteva točnosti. To je tisto: vse o pravem času, vse v določeni uri, vse po vrsti Tedaj je pospravljanje ko nihanje poedinih delov v stroju, ki so na pooljenih oseh neslišno gibljejo vitli in konice in navori. Red pa stopa v isti vrsti z zgodnjim vstajanjem in baš za gospodinjstvo velja, da je »rana ura zlata ura. Ce zgodaj vdeneš šivanko gosj^odinjstva, se samo od sebe vse lepo razvija ves dan. Za šolsko dobo je točnost v sleherni družini z otroki zahteva prav radi otrok. So pa ljudje, ki ne morejo biti urejeni in tudi ne ločni, ki jim to pač ni v krvi. Gospodinje take krvi ne dodelajo nikoli hišnih del. Večno so v mukah skrbi in težav zaradi pospravljanja. hoje na trg, zaradi kuhe, pranja in tndi denarja. Sat jc res, da je čut za točnost j>rirojena stvar. Poskušaj doma, ali kaj zaleže, če otroku sto in stokrat zabičaš, naj odide, naj pride o pravem času. Nikoli ne zaleže ne beseda ne zgled. Ta otrok je že rojen netočen, oni — rojen točen io urejen. Prav glede na red, snago in točnost je vzgoja tako šibkega vpliva, da zaleže le strogost — pa zaleže samo za tisti hip. Ko bo tak otrok delal po svoji glavi, bo spet vse v neredu in netočnosti, kakor bi o teh stvareh nikoli nič ne slišal, niti ne videl. Odkod ima otrok iz redne, točne, urejene hiše slabe razvade? Kdo ve, odkod! Tam nekje, z davnih časov davrrih prednikov je kri v njem, ki nasprotno domačini šegam polje in se ne sklada z ničemer, karkoli jc krog njega doma. Prirojeno je veliko, je skoraj vse; privzgojeno tako neznansko malo! Ali pa bi kdo trdil, da je komu privzgojen umor, zločin? Tudi to je v krvi Morilec iz potrelie, iz užitka je rojen; od doma nima tega, pa bodi, da bi koga kje učili moriti, če nima tega v krvi, ne bo moril. Glede na te najhujše lastnosti je tudi red in točnost in snaga glede na otroke brez pomena. Ce bi imelo zares tak pomen, da bi preobrazilo dušo, kri otroku, kako lepo bi bilo potem po družinah! Saj si vsi starši, vsi domovi, pa če so še tako neurejeni, želijo dobrih, pridnih, urejenih, točnih otrok. Tako žalostno in za mater hudo je to, da navzlic vsemu njenemu trudu iz dneva v dan, navzlic garanju in redu v hiši, navzlic skrbem in požrtvovalnemu življenju — tako i malo vzamejo otroci od nje s seboj v svet! Eno | je še, to je ljubezen. Kakor za vse, velja tudi za ! red, za snago, za točnost, za hišo in dom sploh: i če ni ljubezni v vsem, je brezpomembno. A ta lju-I bežen ni tista, ki je v prijaznem pogledu in obje-I mu. Ljubezen za družino je pač lista, ki je ni vi-| deti iu ki se ne da izraziti, a jo občutiš celo s predmetov. Tudi laka ljubezen je v krvi Zal, je je i baš za domove premalo na svetu. Saj, če bi je bito več, — ali bi bilo toliko, prav sadističnega veselja za vojne naprave? Za uničevanje družin? Za umor otrok s prepičlo oskrbo zanje" Km. Brezposelnost in ženska Dandanašnji, ko je toliko milijonov Ijodi brez dela, je tudi ženški svet v brezdelju. Pravijo, da je kriza zadela ženstvo še bolj v živo ko moške. In vendar ne videvamo toliko »ženskih prosilcev« po hišah ko moških. Morda zato ne, ker zna ženska bolj potrpeti, ker tudi manj potrebuje, ker nima navade in se ludi ne spodobi zanjo, da bi nesla sleherni novčič v gostilno. Ce je ženska že primo-rana. da prosi (a poudarjamo, da jih je v primeri z moškimi — neznansko malo) — obrne sleherni dinar v koristne namene. Si kupi kruha, — če ima družino — priskrbi olrokom hrame. Ženske, ki so imele prej služkinje, delajo zdaj same, kuhajo, perejo, pomivajo, »vrtnarijo« same. Ženske si znajo bolj pomagati ko moški. Malokje najdeš raztrgano žensko, ker zna ženska pač šivati, t noski pa nosi podarjeno obleko, dokler ne rapade. Ženska se loti tudi slehernega dela, ni tako izrazito »strokovna*; in poklicna ko moški. — Vendar trpi tudi ženski svet vadi brez]x>selnosii — baš zaradi pripravnosti žensk za sleherno delo. Ker gospe same opravljajo gospodinjska dela, je lorej več in več služkinj brez dela. Ker je po drugih shižbah bolj in bolj tako, da imajo prednost moški, je spet šolanih žensk več in več brez dela. Javno poudarjajo vedno gla-sneje, da bodi ženska doma, da je le za dom da je biln ludi, v prejšnjih dobah le doma — pri gospodinjstvu in vzgoji. A to vendarle ni res. Ze v srednjem veku je ženska delovala tudi izven domače strehe. Šele oo-lagoma so ženske izpodrinili iz 'raznih obrti, iz cehov in so jili prisilni, da 90 morale delati za vsakršen zaslužek. Tako je tudi zidaj. Ženska »moč« po pisarnah m drugod, prejema manj plače za isto delo ko moška »moč«. Se to bi povedali: Ko so ženske — oziroma poročene žene — začele študirati m službovati po višjih službah, so moški, oz. možje olajšani, ker jim ni treba toliko zaslužiti za oskrbovanje družine. Žene pa nimajo zato lažjega življenja, marveč opravljajo dvojno službo: zunaj in še doma. In še rodijo otroke in čujejo pri njih ponoči in še kaj šivajo in vodijo vse gospodinjstvo. Moški tega bržkone ne bi zmogli. (Poznamo slučaj, ko je žena delala doktorat, imela dojenčka r oskrbi in vse gospodinjstvo.) Ce je mož brez posla, je vsa družina na ramah žene. Ali bo ženstvo zmoglo vsa ta bremena tudi v bodočnosti? Ali ne bo teles, in duševno oslabelo in bo zarod slabotnejši? Ali ne bi bilo edino pravilno, da bi imeli možje večje plače rn bi te plače tudi zares izročali družini in bi bila žena razbremenjena in bi imeli otroci zares pravilen dom? Juha iz kislega zelja Vzameš pol kg ožetega kislega zelja in ga na drobno sesekljaš. Nato zribaš 2 čebuli in ju za-rnmeniš na 2 žlicah razbeljene masti. Dodaš kislo zelje in nekaj časa mešaš na majhnem ognju Nato vse poHjcš z govejo juho in počasi kuhaš, dokler ni zelje mebko. Nazadnje dodaš četrt litra kisle smetane, v katero si vmešala 1 žlioo moke. — Govedino zrežeš na rezine, dodaš kumne in peter-šilja m streseš vse v juho. Zraven spadajo v oblicah krompir ali cmoki. Bogatijo Američank Ljudsko premoženje Združenih ameriških držav cenijo na 320 milijard dolarjev. Od teh jih je 200, to je 70 odstotkov milijard v rokah žensk, ki imajo torej ameriško gospodarstvo v rokah. Sicer ie ta denar razdeljen: 65 odstotkov ga je v bankah, 80 odstotkov za zavarovalne police, 48 odstotkov v železniških delnicah, 44 odstotkov v javnih napravah in 40 odstotkov v neprimičninah žensk, ki plačujejo letno 5 milijard dolarjev davka. — To neizmerno bogastvo Američank je razdeljeno na milijone ljudi. Vendar so tudi Američanke satne milijonarke. Tako ima 28S6 žensk po 1 milijon in 402 jih ie večkratnih milijonark. (Iztned moških je 3600 milijonarjev in 1400 večkratnih milijonarjev.) Damski plašči PADLIN- Ljubljana-Zvezda najcenejši — ker najboljši. Z ovratnikom iz finega krzna Din 550'-, ISO'-, »50 -, 1000 , 1200 - dO 2000'-. Kaj pove ženska moda Brez dvoma ne spadajo z-a jesen rožnate in močno vzorčaste obleke Od te poletne mode »o ostali samo najmanjši, pikičasti, zvezdičasti, Skot-■ siki vzorci blagov. Za jesenske dni so prikladni ; enobarvni blagovi. Priljubljeni so dlakasti blago-i vi, a tudi gladko, svileno-blesteče se sttkno, zlasti j pa žamet in to za vsak dan in za sjxirt. - Glede ; dolžine krila: Komaj smo zapisali, da bodo krila ozka, je spet drugo poročilo, da bodo široka in ohlapna. Širino dosežemo, da vložimo gube ali zvončaste oblike Nekatere obleke se že od pasu .r.NIŽANfc (ENI ilvokolen, otroSktli, icraiMlih, invalidskih vat, f1 U n v, prt: voznih triolkllev, motorjev, šivalnih »irolov. — (loniki frank«' ..TRIBUNA" f. RlMTirl. tovarna dvo',ol« silo izboljšano. Roosevelt«v »New Deal* i iriosel delno izboljšanje in obeta nadalj pridobitve za dolavsfci stan. NajhujSi c.rv, ki neprestano raz.jeda in grize žepe delavcev, je nekontrolirana trgovina vseh potrebščin, ki jih potrebujejo ljudje za življenje. Delavec morda dohi kje nekaj borih centov pribol.išanja na zaslužku — pa že dvignejo organizirani trgovci vseh panog glave in začno kovati načrt za dviganje cen. SeveHa ne mali trgovci, kor ti p»ič nimajo nobene kontrole nad eenaini, marveč velet rgove.i so oni, ki ruzprodajujo na debelo življenjske potrebščine in so organizirani v ■svojih posebnih zvezah, ki jKilem določujejo j cene mesu, zelenjavi, sadju in vsemu blagu. S svojimi organiziranimi agencijami kupu jejo od farmarjev po najnižjih cenah, ko pa blago razpečiivajo po mestih, ga nastavljajo ;hi najvišjih eenuh. Ti so, ki žanjejo profile in ki povzročajo, dn se blago v mestih pro dajn trikrat dražje od one cene, za katero proda isio blago njihovim agencijam farmar ] na deželi, Zato pa je nujno jiotrobno. da bo ame-I risba vlada prej ali slej posegla tndi na to ! polje in postavila tozadevne trgovine pod ! strogo kontrolo. Na pr. Francija ima tako | kontrolo in odkar je ta kontrola v veljavi, uživa francoski kmet večjo i>rosporitoto ka kor jo je kedaj jircj in tudi delavci niso tako ; izzemnni. knkor so bili prej. ko ni bilo kon-| trole. Ako zamore vlada kontrolirati drnge pa nogo industrije, zakaj ne bi ukazovala in do-| ločevala tudi primernih cen življenjskim potrebščinam. ki nnj hi bile vodno na taki vi-j šini. da hi odgovarjale višini delavskih plač I in zaslužka. Enake cene povsod bi bile pa | tudi blagoslov zn male trgovine, kar bi lju-i dje, ko hi vedeli, da so povsod ene in i*te oene, bolj kupovali v trgovinah svoje soseščine. 'tudi pri nas so plače tako trdovratno I zniževali in jih še znižujejo, da v resnici ne ! dobi naš slovenski delavec zaslužka niti »a neslan krompir. Saj je vsej javnosti znano, da se plače v naši tekstilni industriji in pri raznovrstnih regulacijah gibljejo samo med 1 in 2 Din na uro. Cene življenjskim potrebščinam, pravijo, dn so padle. Pa ni tako! Od cenenih kmetskih pridelkov vzame vso razliko trgovec, konao-menf-delavec pa ostane pri istem kakor pred petimi leti. Zato je tudi pri nas neobhodno potreben za nravnovešenje cen in zaslužkov posehen znlton. ki hi razmere napravil vsaj znosne, čc hi jih v celoti nc mogel ozdraviti. Kdo ho zmagal — živi ali tekleni človek? Mnogi smatrajo stroj za prekletstvo, ki ustvarja kapitalizem, brezposelnost in izko-rišč.anje. Res je stroj last kapitalistov, ki ga ; uporabljajo le za zvišanje svojih dobičkov, 1 toda stroj je delo človeškega uma. stroj služi temu, da se zmanjša človeško trpljenje in napor, da se skrajša delovni čas in da sc I zvišajo delavčevi prejemki. Ce hi bilo danes j res tako, da hi tovarne ne iztiskale iz človeka zadnjih sil, hi lahko delavec svoj prosti čas j uporabil z,a svoje knlturno izpopolnjevanje, tedaj šele se bodo gledališča in koncertne dvorane odprle tndi delavstvu, tedaj bodo mogoče večerne šole in ljndske univerze, in ne bo več razlike med inteligenco in maso. Zato mora stroj nazaj k pravemu lastniku in pravemu namenu ,potom stroj ne bo prekletstvo, ampak blagoslov. Stroj ne sme biti na svetu za tvorbo dobičkov posameznikov, temveč stroj mora služiti edin« le skupnemu napredku in skupnemu blagostanju. Da si moremo blagoslov stroja nazorno predočiti naj navedemo nekaj primerov, ko liko dela olajša človokn stroj. Izkopavanje zemlje: Pri ročnem obratu izkoplje človek v eni uri 0.2 kubična metra zemlje, pri strojnem obratu 1170 kub. metrov. Mlinarstvo: Prejirost mlin daje na dan, če mu streže en mož, 1 in pol barele, melia-nični mlin 30.1)00 barelov. Opekarne: Delavec naredi 450 opek na dan, s strojnim obratom 400.000 opek. 1500 delavci hi lahko krilo celotno jxitrebn Združenih držav Severne Amerike.) Izdelovanje žarnic: V ročnem obratu odpade na enega delavca 18 žarnic, v strojnem pa 118. Pridobivanje sirovega železa: V istem času, ko prodneira en mož 219 kg v enostavnem obratu, prodneira strojni obrat 5313 kg. Britvice: Avtomatični stroj, ki ga nadzoruje on delavec, naredi v oni uri 10.000 britvic. Ne dolgo prej je bilo treba 5 delav cev 1r Za t,o, da so mogli to količino narediti. Izdelovanje koles: V ročnem obratu izvrši en delavec 55 osi na prosti tek na dan. v strojnem obratn 300. Industrija perila. Šivilja jMitrebnje 1 in pol_are. da sešije srajco: v moderni industriji perila izgotovi 14 šivilj srajco v 1.3 min. Avtomobilska Industrija. Dn se izgolovi en avto, je bilo treba leta 1904 — 1291 nr: leta 1916 Sc 303 ure: danes narede to v 73 urah. Racionalizirani strojni obrati izhajajo v j>rimeri 7. ročnim obratom z neznatnim številom delavcev. Na vsakega delavca, ki še dela v strojnem obratn, je brezposelnih; L pri izkopu zemlje 5850 delavcev; 2. pri mlinarstvu 20.000 delavcev; 3. pri opekarni 890 delavcev; 4. pri pridobivanju sirovega železa M: 5. pri industriji žarnic 7 delaveov; 6. pri industriji koles fi delavcev; 7. pri industriji pori la 5 delavcev; 8. pri avtomobilski industriji 4—18 de lavcev. Stroj naj bil človeku pomočnik in naj bi mu olajšal borbo z,a življenjski obstoj. '' "d", žal, so poedinei, ki jim jc nasilna krivično«! ali kak slučaj položil v roke moč in vodstvo, ker so podredili vse za. sužnje svojih sebičnih ciljev, da 7. njimi podvojijti svoje bogastvo in svojo veljavo. V vojnah je najstrašnejše orožje stroj, doma najneizpros-i uejši sovražnik množic in povzročitelj socialnega gorja. V Ameriki se jim je baje posrečilo sestaviti železnega človeka, ki lahko nadomesti vsakega delavca. Neki inženjer v Filadelfiji je skonstruiral stroj prave čin veške postave z jeklenimi mišicami in mno ; gokratno človeško močjo. Ta človek — stroj j — lahko vrši vsak navadni delavski posel, j uporabljajo ga lahko za vsakovrstna del« i ob nakovalih, žagah in drugod. Njegova cena ! ni višja od letne delavčeve plače, j Ta amerikanski stroj-človek ima mnogo | kroposti in glede njih se delavce z njim ne more meriti. Nima svoje duše in volje, brez I pogojno jo vdan podjetniku. Njegovi udje so nentrudljivi, nikdar se ne pritožuje radi 1 preobremenitve, očitke predpostavljenih mir I no prenaša, no rabi počitka, ne dopusta in ! ne plače. Ne zmeni za svoje sodelavce, ne vprašuje po delovnih orali, ne potrebuje zn varovanja in ne higijenskih naprav; dela vec potrebuje zase in za družino, stroj-človek ne potrebuje. Totrebno v obratih življenjske stroke. Posebna skrb za to izva janje jiada nn krščanske delodajalske in de lojemalske organizacije, ki naj v dejanju izvedejo načelo solidarnosti, Državne vlade na.i pospešujejo stremljenja j>o pravilni stanovski ureditvi s tom. da dajejo zakonita po oblastila, ki naj vsebnjejo tudi sankcije. Kiu jn očesa j Najboljše sredstvo proti kurjim oč« som ie mast CLAVEN. - Dobite v lekarnah, drogerijali ali naravnost I iz Ivornice in glavnega skladišča M. Htn|ak lekarnar, Sisefc Vam jt'1 nolvorb ' Zaščitni znal. Naš domači zdravnik 1. R. — Lj. Kratko v idnosl vas skrbi? Zdi se, da von dar premalo. Tisti zdravnik, ki Tam ja pregledal oči in določil jakost naočnikov, vam je gotovo povedal, česa se varajte, da se vam napaka ne poslabša. Berete mnogo? Cp že morate dosti brati radi svojega pokliea, skrbite vsaj za zadostno svetlobo oz. razsvet ljenje berila in. če se da, za dober t,i«k. Ne potrebno napenjanje oči opustite! S toliko kratkovidnostjo si dajte oči pregledati vsako leto! Kdaj kratkovidnost ne napreduje več in kdaj se začne popravljati, je odvisno od vrste vaše kratkovidnosti in vašega ravnanja x očmi. Pazite! Ista. Rdeč nos zavoljo naočnikov? Morda ros nosite tako nerodne naočnike nli ščipalec. ki ovira odtok krvi iz nosa. Sicm pa imajo rdeč no« tndi mnogi drugi ljudje, ki nimajo nosa obremenjenega. Vsekakor si dajte pregledati nosno dnplino, če ni tam ovire, potem .ie vaš »ščinkovee«, kakor so časih imenovali takšno toplinsko nakazo (v mrazu ali vročini) posledica splošne slabostnosti ali krajevne žilnoživčne rahlost.i. Skrbite za redno iztrebljanje, dovoljno gibanje na prostem in tople noge. pijte do kašne spomladi ribje olje vsaj po eno žlico na dan in, ko vam že ni postlano na rožicah, ne menite so za take malenkosti! A. P. — M. Oišča (mesečno perilo) v ko scib (strjeno krvi") ne pomeni še posebno ho lezni. ako ni izguba krvi prevelika, da vas slabi, ali ako nimate drugih motenj. Kjer ni bolezni, ni treba zdravljenja, tudi * domačimi zdravili ne. P. Z. — K. Kj-vni prit- ii stalen, valuje kakor telesna toplina po dnevnem času. opra vilu. duševnem stanju i. t. d. Pravšen krvni pritisk znaša povprečno pri 50 letnikn 150 mm. pri fin letniku 160 mm itd. Nevaren se nam zdi pritisk 180 -200 mm ali čez, č« so še katere druge motnje v glavi, pri srcu ali na obistib. K. Z. — M. Nadnha (zastarelo zasliženje dnšnikov in pretegnjenje pljnč ok. stalno napihovanje pljučnih mešičkov) je bržkone vaša bolezen, ki vas čezdalje bolj ovira pri hoji in govorjenju. Najbolje »e da olajšati tako stanje 7. bivanjem v milem, enakomernem podnebju brez večjih sprememb v toplini, zračni vlagi, v čistem in malovetrnem ozračju. Na Jadranskem morju je nekaj tako zavarovanih krajev, kjer se da dobro prezimit.i bolnikom vaše vrste. Ce vam je takšno podnebno zdrav Ijenje nemogoče, poskusite si doma urediti življenje po označenih vidikih. Hkrati se vadite redno vsak dan dvakrat v dihanju (samo skozi nos) in sicer, da kar sc da krepko izdih njete. Pomagajte si sami ali kdo drugi, da se vam nb vsakokratnem izdihu stisne oprsje nri zunaj, izprva rahlo, kasneje bolj krepko. Ko sp sprehajate na čistem zraku, napravile vsakih pet minut, dva tri globoke izdihe. Spalnico si dobro aračite. če je kurjena, imejte ua peči posodo z vjjflo. Zunanjega zdravljenja r. vodo vam v tej letni dobi ne priporočam več. Tzmed domačih pripomočkov vam svetujem pitje vročega mleka, ki mu prilijoto istotoliko slatine (radenske ali rogaskel. Ker ram domači čaji ne pomagajo več, poskusite po načrtu 7. lekarniškimi, ki vam .iih predpiše zdravnik. Čudežev nc doživite z nobenim zdravljenjem, pač pa zadovoljivo olajšanje. M. M. P. Pekoče bolečine na podplatih pri postarnem možu se dajo omiliti 7, več-kratkim kopanjem nog v zavrelici senčnega drobn ali otrobov ali hrastovega lubja (izmenoma) in po opršenjn s hladno vodo z vdiranjem salicilovega ali formolovcgs ali kafr nega cveta (tndi izmenoma). V čevljih na.i nosi mehke vložke iz klobnčevinr ali koreninic flufa«). M. A. — C. Stalno zdehanje. (udi po dobro prespani noči, pomeni razvado. Ko vas hoče prijeti zdehanje, kihnite, hrknite, zakašljajte. pljnnite ali kaj sličppga. pa se odvadile zdr-hanjn. samo pazite, da sc ne navadite katere druge nespodobnosti. Spravite prebavila v red, morda je zdehanje v zvezi 7, zvijanjem v trebuhu. R. V. R. Zdravilišč za bolne na pljučih imamo v Sloveniji dvoje, hanovinsko na (loI niku, državno v Topolšiei, obe obratujeta tudi po zimi. Za sprejemne in plačilne pogoje do bite potrebna pojasnila od ravnateljstev obeh zavodov. Manj ko tromesečno zdravljenje se np izplača. D. %. Z Srbenje na neimenovanem mestu se pojav Ija največkrat pri zlati žili ali pa pri živih nitkah«, so pa še drugi vzroki tej nadležnosti. Brez točne ugotovitve je vsak nasvpt v zraku. A. V. n. Spolna bolezen se dobi samo po okužbi od spolno bolnega človeka. Tisto mladostno zablodo popolnoma opustile in po zabite, pa preminejo vsi bolezenski občutki. Lotite se čvrsto resnega dela, gibljite se dosti nn prostem, utrjujte sp 7, vorjo. P. .f. Li. I sanka mi ni toliko vaš »bo |p7.enski izvid«, kolikor način pove ugotovitve. Zadeva sn np da javno razpravljati, brez oseb nega prpgleda in zaupnega razgovora jp vsak nasvet nemogoč. M. S. — N. Perilo jetičnega človeka ,ie brez nevarnosti vporabno za vsakogar, če jp bilo pravilno oprano in dobro prekuhano. Vroč lug ali vroča milnica zanesljivo zamori vse kužne kali. Ista. .lečmcn pravimo gnojnemu vnetju vojičnih žlez, na trepalnicah ali vekah. Poleg navadnp snage koristi umivanje 07.. spiranje s kamilienim čajem in mazanje 7. borovo mu žo. Se bolj uspešno mažo dobite na zdravniški predpis. Otrok naj pije pol Ipte ribje olje. Ista. Neobičajna č.išen (mesečno perilo) sp vam ponavlja žp nekaj let? Brez osebnega pregleda je vsak nasvet prazno ugibanje. Ista. Izpadanje las in prhljavost lasišča vas dela nesrečno, zlasti ker sn sc vsi zdra vilni poskusi ponesrečili z obsevanjem vred! O tej zadevi jr bilo že letos nekajkrat pisano na tem mestu, tudi n izpadanju las radi mn tenj v žlezah 7, notranjim izločanjem. Zaupno varn priznani, da ni in ne more biti sredstva, ki bi zares in zanesljivo pomagalo zoper premočno izpadanje las v vseh primerih, kpr so vzroki tako različni in mnogoštevilni. Kdor hi Ink" sredstvo odkril ali izumil, bi sp lahko kosal 7. vsemi amerikanskimi niil.iarderji in »pet rolejskim kraljem« povrhu! Tega šem imenoval nalašč, ker v surovem ali malo či-ščenem pplroleju so še najbnljšp snovi za krp pitev lasišča. V. (1. D. »Večna« driska vašega otroka .ic morda v zvezi 7. vživanjem sadja, bržkone pa bolj 7, »živimi nitkami«, ki dražijo otroku danko. Bližnji zdravnik vam pove način, kako odpravite otroku gli-dkc, ki jih nima samo 011 v vaši družini. Otrok naj dobiva sveže sadje, samo dobro na.i ga žveči, ('e tega np zna, dajajte mu vsak dan po ptio jabolko, drobno nastrgano, tak" med zajtrkom in kosilom, pa bo mpuda večne« nadlege konec, F. K. O. Mozolji po ohrnzu so navadno izraz motenja v notranji presnovi. Opustite listo iztiskovanjp in vsako draženje kože, napadena mesta si mažite in čistite z (razred cenim) salicilnim cvetom, za britje np rahite mila, marveč kako mehko lirivno mažo. Odpovejte se mesni hrani za tri mesece popolnoma. jemljite po eno ali dvp žlički dunajskega praška na dan. loiiko namreč, da se dobro iztrebljate. L. P. Lj. Z ognjem sp igrate in čudite, da nimate še opeklin! Pustite vendar to nevarno igranje, vedite, da je iste jed v pravšnem času prijetna in koristna, v rippravšnom času novšečna in nevarna. Posvetujte se o teh kočljivih zadevah z materjo ali osebo, ki je izkušena in vam hoče prav! F. P. G. O protimrzlienem zdravilo sein dobil sporočilo na dopisnici, vzorca zdravila pa nc. C'p hočete zvedeti moje mnenje o njem, pošljite vzorpc in popis. ugodnejšega okusa, prijetnejšega vonja, ne vene in »p delj časa drži. Ako sadjp naglo vene, je znamenje, da jp klet presuh«. zato morale sadno klet od o-asa do časa poškropiti po I,leh z vodo. ali pa potresete tla 7, vlažnim žaganjem. Klet. v kateri pravilno obrano sadjp močno gnije, morate večkrat zračiti in zažveplati. V sad ni kleti ne smete shraniti krompirja, zelja repe in sploh up takih predmetov, ki imajo kak poseben dnh. ker se sadje rado navza me tujega duha in postane zato za trgovino manj vredno. Znaki pomanjkanja apna v zemlji. Zrli sp mi. da jp v njivski in travniški zemlji pre malo apna. Po čem sp spozna, da ni v zemlji dovolj apna? F. P. T,. Da primanjkn.jp apno v zemlji, se da predvsem spoznati po različnem plevelu pa ludi po koristnih rastlinah. Takšna plevelna rastlina je njivska redkpv. Razlikujemo pa belkaste cvetočo in rumeno cvetočo njivsko redkev. Kjpr sp pojavi njivska redkev z belkastim cvetom, nam znači, dn .ie v dotični zemlji premalo apna. Rumeno cvetoča njiv ska redkev pa se pojavlja na njivski zemlji, v kateri ne manjka apna. Pomanjkanje apna v travniški zemlji spoznamo po tem, da ni med travniškimi rastlinami drteljp. Zate pa jp lake Iravnikc, kjer manjka med rastlina mi detelja, vedno gnojiti 7. apnom. Večkrat lahko tudi opazujemo, da je studenčnica ali druga voda, ki odteka s travnika, r.ia.voru mena iu na svoji povrišni takšna, kakor hi bila polita s petrolejem. To je zanesljiv znak. da zelo primanjkuje apna v dotični travniški zemlji. Tudi mah, kislica, preslica, sit.jp, biček, ločefc in uličen ph vel nam značijo, da ni dovolj apna v zemlji. Kašča lapuha, robidnico, lucerne dokazuje, da je v zemlji obilo apna. Zadostna, količina apna v zemlji deluje pri kulturnih rastlinah na krepak razvoj stebla in lislnv (pr jim da |ppo polno obliko. Znano jp (udi. da sp hlevski enoj in rastline, ki jih spravimo v zemljo pri zpIp- DANKA BARUCH 11, RUE AUBER PARIŠ (9°) Telcf.: Opira 98-15 — Telef.: Opere 4»-t6 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pari« % Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in I.ukaenburgu. Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najktilantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksen-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune i BELGIJA: No. 3064-64 Brnele«, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDIJA: No, 1458-65 Ned. Dienst, LUKSENBURG: No. 5967 Luiembourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. nem gnojenju pri pomanjkanju apna ▼ Iji razkrajajo zelo počasi. Ako imamo pri i rokah solno kislino, lahko napravimo ta-to ] iioskus. da se prepričamo o apnu v zemlji. ; Na njivi ali travniku vzamemo nekoliko po j polnoma suhe zemljo in jo denemo na por eelauast. krožnik, nakar polijemo na zemljo | nekoliko nerazredčene solne kisline. Ako zemlja pri tem niti najmanj ne zašumi, je ! I o '.namenja, da primanjkuje v zemlji apna. i Točno in 7,ane«l.jivo pa lahko preišče zemljo i na apno pa tudi glede drugih rastlinskih hranilnih snovi kmetijska poskusna in k on -, trolna postajo v Ljubljani, ki je za vas naj-hliž ja. Pravni nasveti Kmetijski nasveti Krmljenje odpadlega sadja prašičem. Ali lahko rabim odpadlo sadje (jabolka, hruške moštnice) za pitanje prašičev poleg domačih krmil? Koliko sadja lahko pokladani in koliko še drugih krmil prašičem na. dan? P. J. Ž. Sadje se ne more dobro uporabiti za pitanje prašičev. Odpadlo sadje je glede krmilne vrednosti precej podobno krmiini pesi. V 100 kg krmske pese je povprečno 88 kg vode. približno pol kg do 1 kg prebavljive beljakovine in 7 in pol kg škrohne vrednosti. V 100 kg sadja je okrog 85 kg vode, nekoliko manj prebavljive beljakovine in sirovega vlakna pa nekaj večja škrobna vrednost kakor pri fcrmski pesi. Je torej tndi sadjp precej vodeno in obsežno krmilo. Kakor krinska pesa, tako ni tudi odpadlo sadje primerno za pravo pitanje, ker bi prevodena krma ovirala prašiča, da bi mogel ponžiti potrebno količino redilnih snovi. Dnevni kratski odmerek za prašiča bi moral biti splavljen n. pr. iz I do 1 in pol kg močnih krmil, r katerih je vsaj 30 dekagramov prebavljivo beljakovine, i* 7 do 8 kg krompirja in dvakrat toliko odpadlega sadja. Toliko množino pa prašič ne more použiti in bi radi tega pitanje trpelo in ne bilo uspešno. Zato pa porabite odpadlp sadje v nadomestilo za krnmko peso za take prašiče, ki jih šele pripravljate za pravo pitanje, in pa za vse one prašiče, ki jih sicer krmite predvsem z zeleno krmo in krmsko peso. Poleg odpadlega sadja pa bi moral dobivati vsak prašič, ki je namenjen in ki ga hočete pripraviti za prii-vo pitanje, še najmanj 1 kg močnih krmil na dan in nekoliko dobrega sempirja nli reza-nice mlade posušene detelje, da bi dobil prašič v se tndi potrebno sirovo vlakno. Odpadlo sadje pa ne sme biti gnilo ali nagnilo ali sicer pokvarjeno in zategadelj škodljivo »a krmljenje prašičev. Naprava komposta. Pri zidavi nove kleti mi jo ostalo precej izkopane zemlje, Ker te aemlje ne morem drugje porabiti, bi jo rarl pomešal s hlevskim gnojem in napravil kompost. Koliko zemlje, koliko in katera gnojila so potrebna? Po kolikem času po stane kompost, goden za gnojenje? F. R. C. Kompost postane dober tedaj, ako za v7semajo v njem gnojilne snovi približno eno četrtino, ostale tri četrtine pa odpadejo na zemljo. V omenjeni četrtini naj bo krav jek, hlevski gnoj, lesni pepel, apno. ali mp sto apna cestno blato in podobno. Ponajvp«-je kompost uporabpn za gnojenje šelp po treh letih. Vaš kompost bo pa endpn žp po dveh letih .ako ne pridejo vanj take snovi, ki težko prh 111 jo in se počasi razkrajajo Kdor premecc 111 predela kompostni kup štiri do šestkrat na leto, lahko doseže, tla bo kompost že po enem letu are I za gnojenje. «p boljši je kompost, ki ga napravite iz po-lovjce zemlje in polovice gno.ja 111 mu primešate še nekaj odstotkov apnenih odpadkov cestno blato, zidana sipina itd.). Tudi lahko uporabite zemljo tako. da .10 spravile v bližino gnojnika in jo primerno mešate med hlevski gnoj. Vsakikrat ko je gnoju i k ali del gnojnika prazen, pride na dno gnojnika najprej plast zemlje, ki je četrt metra visoka. in na to zemeljsko plast pa nalagajte ,, 7......r I m 110 1,1 i; ,1,1 i.u Hlevski gnoj. Ko doseže hlevski gnoj svojo >1 čajno višino, namočite na gnoj še plast običajno v,, nam,;, ,iu n« «1 m j piast zemlje: oboje skupaj, zemlja in gnoj. vam da dobro mešanico za gnojenje. Dobro rnešn-nico hlevskega gnoja in zemlje dobite tudi, ako naiiieeete na dno gnojnika najprej nekaj centimetrov debelo plast zemlje, na lo zemeljsko plaši pa pride poi metra debela plast hlevskega gnoja, potem 7,0pot nekaj centimetrov debela plast zemlje, na to spel pol metra visoka plast gnoja itd., dokler nc dosežejo plasti zemlje in gnoja navadno višino kupa hlevskega gno.ia na gnojniku. Tako 7, zemljo pomešan hlevski gnoj vam tudi da dobro domače gnojilo Kako shranimo sadje v kleti, da se nam prehitro nc pokvari? 1. Z. G. Glavni pogoj je, da sadje ne oberele prezgodaj in da imate količkaj primerno sadno klet. Sadje obiramo takrat, ko .ie drevpsno zrelo. t., j. tedaj, ko začne zdravo sadje pri mirnem vremenu samo odpadati z dreves. Lepše plodove oberemo 7, roko in jih previdno naložimo na kupe v kleti, ua podu, v sobi ali kateremkoli primernem suhem zračnem in čistem prostoru. Po preteku približno enega ledna sadje iz kupa previdno preberemo in ga naložimo na Ic.sah v kleti. Klet moramo pred uporabo temeljito očistiti, |m možnosti preheliti 7. apnom in par dni pred uporabo dobro zažveplati. V te namen zaprete in zadelate kletna okna. v klet postavite posodo z žerjavico, na katero natresete nekaj zveplenega pralni. Kletna vrata nate tnko.i zaprete in zadelate. Zvppleni plin, ki sc razvija na žerjavici je strni>pn in umori razne škodljive glivjcp v kleti. Klel mora biti zaprta vsaj dva dni. Nato klet prezračite in uporabite za sadjp. Klet moratp potem par tednov stalno zračiti, zlasti v zgodnjih .ju-Iranjih urah. Ppznp.ie jc dobro, da kletna okna zasenčite, ker sadje v temi postane Pismonoša pri pogodbeni pošti. Službeno razmerje, pismonošp pri pogodbeni pošti je zasebno pravnpga značaja. Njegovo zaposlovanje jp odvisno, od poštarja. Glede službenih pogojev se zmenite s poštarjem. Prikrajšane sestre? F. .1. R. Mati je nekaj dni pred smrtjo napravila izročilno pogodbo in izročila siuu posestvo, vredno IOO.OOA Din, ostalim 3 hčeram pa vsaki /govorila po 10.000 dinarjev. Ko je mati umrla, je zapustila še živega moža. ki živi pri sitni in zgoraj navedene 4 otrokp. Ker so sestre stalno delale doma, sin pa np. mislijo, da so prikrajšane. Ali lahko zahtevajo povišanje svojih deležev? Hčerke imajo pravico, da zahtevajo svoj dolžni delež. Za dolžni delež določa zakon vsakpmu otroku polovico tega, kar bi mu pripadlo po zakonitem dednem nasledstvu, fe lii mati umrla s premoženjem, a brez oporoke, bi zakoniti dedni delež bil za še živega moža ena četrtina vrednosti zapuščine, a ostale tri četrtine bi se razdelilo na vse 4 olrokc po jpdnakih delih, t. j. vsak otrok bi dobil tri šestnajstine zapuščine. Dolžni delež znaša po lovico zakonitega, lorc.i tri dvaintridesetinp. ( p je vrednost zapuščine 100.000 Din. iznaša dolžni delež 9375 Din, torej celo manj od določenih 10.000 Din ter ne morejo sestre zahtevati povečanje svojega deleža. Emigrant. A. D. Po posta vi morajo samo j državljani služiti vojsko. Kaj bi oblasti v slučaju vojne napravile s tujimi državljani. I ne moremo vedeti. Poškodba na železnici. L. K. Zakoni, ki \ urejajo odgovornost železnic za poškodbe, I niso za vso državo enotni. Zu odškodnino ' morate vložiti tožbo proti državnemu erarju. Za vaš slučaj bo treba težiti v Zagrebu. Glede stroškov veljajo is! i predpisi, kakor v vsaki pravdi. Če boste s pravdo popolnom; uspeli, bo državni erar obsojen na plačilo stroškov. Siromaško pravico vam bo podelilo sodišče, ako se bo prepričalo, da ne zmorete pravdnih stroškov brez škode za zasilno vzdrževanje sebe in svo.jp rodbine. Glede izdaje potrdila o siromaških razmerah odloča občina. Ne moremo vedeti, če vas bodo »smatral i za tako ubožnega, tla boste dobili to potrdilo. Ako se bo sodišče prepričalo, da se jo nesreča res tako zgodila, kakor jo popisujete, upamo, da boste s tožbo uspeli. Prošnja za služitelja in zvaničnika. F. P. Z. Za služiteljsko mesto v državni službi sc zahteva najpotrebnejša pismenost. Za zva-ničiiiško službo se zahtevata najmanj dva dovršena razreda srednje ali njej enake druge šole in dve leti neprekinjene ter prav dobro ocenjene dnevničarske službe v isti stroki ali 2 leti dobro ocenjene uvodniške pripravljalne službe ob neposrednem prehodu iz lake službe v zvaničniško službo. Za pisrno-nošo veljajo pogoji služitelja. Ce telite k pošti, vložite prošnjo tia »Direkcijo pošte in telegrafa«. V državno službo sme biti sprejet. kdor ima sledeče pogoje: da jc dovršil 18 let starosti; da je telesno in duševno zdrav, da je dobrega vedenja, da ima, ako je mlado-let en, odobritev roditeljev ali varuha: da zna popolnoma službeni jezik: da ima po zakonu predpisano izobrazbo za stroko, v katero želi vstopiti. ter da izpolnjuje ostale IHigoje. ki se zahtevajo s posebnimi predpisi za to stroko: da ni dovršil 60. leta starosti: rla .ie po dovršenem 21. Iplu starosti odslužil obvezni rok v stalnem kadru, razen če je kot edini hranitelj ali kot, stalno ali začasno nesposoben oproščen službe v stalnem kadru, odnosno. če je zavezan vojniei, da dokaže, dn je plačal vojnico; da ni pod skrbstvom ali v konkurzu ali da 111 nad njim podaljšana očetovska oblast.; da ni bil s sodno razsodbo obsojen na izgubo častnih pravic. Vse te ]>o-go.je je treba dokazati z listinami, ki se morajo priložiti prošnji, in sicer morate priložiti: rojstni list. zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, zadnje šolsko spričevalo, odobritev staršev (ako ste mladoletni), vojaške listine, potrdilo sodni.ie o zadnje navedenih pogojih. Prošnja in priloge morajo biti predpisno kolkova.no. Prošnjo napišite v »lo-venščini, ki ,'ip tudi službeni jezik. Vse to in drugo o državni službi najdete v zakonu o uradnikih, ki je bil objavljen v 35. številki Službenega lista , iz leta 1931. Odvajanje dezevnire na tuj svet. V. K. S sosedovega poslopja I i je kap na vaš svet in tudi sneg sp v dira na vašo. Ali je mogoče soseda prisiliti, da nmaknr streho in napravi snežni držaj? Ako sosed ni žp priposestvo-\al (v rtO letih) pravipo odvajati deževnico in sneg na vaš svet, mu pač lahko te zabra- nite s tožbo. Kako si bo nato streho uredil, je njegova stvar. Vdova brez pokojnine. M. V. V odJokn, s katerim vam jc bila odbite prošnja za pokojnino, so tudi navedeni razlogi, iz katerih nimate pravice do pokojnine. Mi k tem razlogom nimamo ničesar dostaviti, ker so v skladu 7, zakonitimi predpisi. Obrnite se sa pomoč na domače dobrodelne organizacije, nn domačo občino. Odgovornost za telesno poškodbo. V. M. Voznik se. je pripeljal z vpreženim žrebcem. spremljala sta ga pa dva psa. Psa sta se zakadila v drugega psa, nato sta skočila nazaj pred konja, ki .jp zavil na levo in pobil na Ha vašo ženo. ki je šla ravuo po cesti in jo je težko poškodoval. Radi bi vedeli, kdo je kriv nezgode in kaj treba ukreniti. — Ker jp žena v bolnišnici, .ie bolnišnica gotovo žp prijavila slučaj državnemu tožilstvu, ki bo predlagalo uvedbo bazenskih poiz.vedb. Ha se ugotovi krivec. V tem slučaju počakajte na izid kazenskega postopanja, v katerem bo poškodovana žena. lahko zahtevaia odškodnino. (v'e bo kazensko sodišče ugotovilo kriv do in obsodilo krivca na kazen, bo.lahko hudi poškodovanki prisodilo odškodnino. Ce jo bo pa zavrnilo 7, odškodninskimi zahtevki na pot, civilne pravde, bo pa morala vložiti proli krivcu tožbo na plačilo odškodnine, ki .10 lin hotela dobiti. Kdo je zakrivil nezgodo, je pred izvedenim sodnim postopanjem težko reči. Ako je bil voznik malomaren in se rnu je vsled tega konj splašil, je pač on odgovoren. Mogoče bi bilo tudi govoriti o krivili lastnika žreb ca in psov, ker morda ni poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo ali, ker se je morda prislužil nesposobne osebe za vožnjo 7, žrebcem. Prevzem posestva pred vojno. O. D. R D. Če ste pri zapuščinski razpravi pristali na lo, da prevzamete prezadolženo posestvo v naravi, zate pa se zavežete vknjiženim upnikom izplačati vknjižene terjatve, potem .ie bilo posestvo najbrž na vas prepisano in ie postalo vaša last. Sedaj ne morejo takrat, vknjiženi upniki od vas zahtevati, da .jim prepustite posestvo za plačilo tedaj od vas izplačanih avstrijskih kron. Poglejte torej na sodišču, če je posestvo r>n vas prepimnto in ste v tem slučaju lahko brez vseh takih skrbi. M. M. Knpnino morete poslati v Avstrijo potom Narodne bankp. Kupnina za drva. K. Prodajalec drv v am sporoča, da mu dolgujete knpnino za drva, ki ste jih vzeli pred tremi ali štirimi leti. Prepri čani ste, Ha ste drva plačali, ker vedno sproti plačujete. Računa niste prejeli nobenega. Terja vas prisilni upravitelj. Kaj je s te zadevo? _Čo tekom treh let, dolga niste izrecno ali molče priznali, je terjatev, četudi šc obstoji, zastarela, Vse terjatve za dobavo kmetijskih in gozdarskih pridelkov v obratu kmetijstva in gozdarstva namreč zastarajo v treh letih. V slučaju tožbe boste morali ugovarjati tndi zastaranje poleg ugovora, da je terjatev že plačana. Zapuščina s težkočami. J. V. Oče je za življenja prevzel pri denarnem zavodu poroštvo za sinov dolg. Za delno pokritje tega dolga je zastavil denarnemu zavodu hranilne knjižico. Oče je umrl. ko sin dolga še ni poravnal. Vprašate, ali jamči očetova zapuščina za sinov dolg in kako dolsro trnja te poroštvo. — Ce poroštvena pogodba ni utrjena niti s hipoteko niti z ročno zastavo, prestane v t.reh letih po porokovi smrti, ako upnik medčasno dedičev ni sodno nli izvensodno opominjal za dospeli dolg. Ker je po kojni oče zastavil denarnemu zavo lu hranilno knjižico, ni prenehalo poroštvo zapuSčine pokojnega, čeprav je Henarni zavod šele po preteku .3 let po smrti očeta prijavil svojo terjatev iz naslova poroštva. Zapuščina bo šele tedaj prosta poroštva, čim ho dolg ali po dolžniku ali po kom drugem v celoti poravnan. Poroštvo A. B. Odgovor bomo objaviTS. _(Nadaljevanje prihodnjo nedelji*) Usnje In fse Ceviiorshe potrebščine, dalje veliko izbiro kruponor, boksa, laka. ševroa itd. nudi po najnižjih cenah tvrdka rRANC ERJAVEC, trgovina nsnta UuDllan«, SlarJ trg SS «•». MG. »SLOVBKBCk, te« S. oktobra 1935. Tedenska revija smrti »Zoprni tečni bedaki,« si ie dejal Lord Melstoke, ko je odšel iz poslopja Downing Street 10. Kot minister brez portlelja je bil pri seji minister-skega kabineta, kjer se je razvilo hudo, a neplodno besedovanje o nekem štrajku v Liverpoolu. Hitro ie pokiinal nekemu stražniku, ki mu je salutiral. Njegov avto je pripolzel k trotoarju, a zavrnil je šoferja, rekoč: »Grem peš!« Prav zato, ker je bil utrujen, je hote! iti peš. Sit je bil brezbarvnega političnega življenja. Njemu, Id ie bil v mladih letih potoval po potih Aleksandra Velikega po vsej Perziji, ki je bil poslanik v Pariza, r Pekingu; ki je bil podkralj v Indiji, je bilo neznansko zoprno, da bi se ukvarjal z vprašanji o volitvah, o brezposelnosti, o vzgoji in o delavcih, ki štrajkajo. Strumno je šel dalje. Peš ho j a je bila zanj že razkošno doživetje v tem mestu, ki ga je bil sam bencin. Obstal je pred razsvetljenim vhodom nekega (doomatograla, kjer so predvajali tedensko revijo. — Ob vhodu je stal gospod v pražnji, večerni obleki. Bržkone je bil lastnik kina. A ko ga Melstoke trudnih oči pozorneje pogledal, se niti ie zazdd njegov obraz znan. »Ves svet v filmu« je kričala svetlobna reklama. Že mnogo let je minilo, odkar je Lord Melstoke videl svet izven Anglije Mahoma ga je pičila muha, da bi si kdaj ogledal tako revijo in slopil je notri. ^ ★ NMhnhdran, ihdkoboo smehljajoči se obraz fenske • kod nč koi 11 plavih las na čein se je prikazal pri okenca in Melstoke je dobil vstopnico. Se enkrat se je ozrl za človekom v večerni obleki, a ni mogel videti njegovega obraza, ker je v temnem bobi govoril x nekim gospodom. Najprej ga je objela popolna tema v dvorani in vonj po desinfekcijskiih tekočinah je bntnil vanj. ' »Kakšen neprijeten prostor,« je zamrmral Lord Melstoke In je obžakjrval, da je prišel v to čudno temd. S čudovitim, nečloveškim glasom je nekdo brez poudarka govoril pred bdim filmskim platnom. Ta gias ga ie spominjal nekega drugega glasu pri neki spiritisticni seji. Dvorana je bila polna ljudi. Ko so se njegove oči privadile temi, Iri je vanjo prodiral beli žarek iz aparata, je videl medle obrise moških in žensikih oseb, ki so sedele r tem mraka. Vsi obrazi so bili sivi in resni. Tedaj se je suhi glas spremenil tn je bil živahnejši. »Ln zdaj vstopimo v lično hoHywoodsko hišioo naše ljubljenke iz devetdesetih let, oboževane Miss Lilv Bcabjr. Videli jo bomo, kako živi v svoji hiši.« Osuplo je strmel Lord Melstoke znano Lity Beabj. Resnično, to je bila ona in celo šolnček je bil njen is prav tak ko oni, ki ji ga je bil tedaj v davnih dneh napolnil s šampanjcem, v veseli družbi pri Bellfniju... Lord Melstoke je nehotč vstaL Torej so se mu bili zlagali! Torej ni bila tista zgodba o njeni smrti v Njujorku resnična. In zdaj ie tako daleč, da se pusti razkazovati po iil-mih! Pa so vendar časopisi poročali, da je umrla! Kaj naj to pomeni? Tedaj je Lord Melstoke začutil, kako ga je nekdo ko z železnimi kleščami stisnil za laket m ga potisnil na žametasti sedež. »Oprostite,« je zamrmral in si prizadeval, da bi spoznal obraz svojega soseda. Pa ni videl drugega ko sivo, brezoblično senleo. n "' hi spd ce je spremenil glas tam spredaj. Glas je pripove«k>v«l o sprejemu raznih znamenitih oseb na Quaš d*Orsayu v Parizu kjer je predsednik republike pozdravljal goste. Fanfara je zatrobila na ves glas. Spet je Lord Melstoke ves iz sebe strmet na slike. Nato je tibo zaklel. Saj bi bil moral tndi on biti pri tistem sprejemu, st davi mu je tajnik povedal, da bo sprejem v Parizu prihodnji teden. Tako se je že vesdil izleta v Pariz, ker bi se bil rad sešd z nekdanjimi starimi znanci diplomacije. A zdaj — saj je bilo že konec tega sprejema. »Tak nezmožen idijotl« je zabrundal. Bobni so zaropotali, trobente so zabučale, bajoneti so se zalesketali, letala so zabrnela na obzorju in tanki so sc votlo bobneče valili mimo. A nihče navzočnih ni bil kdovekako presenečen. Iz Pariza so se slike preselile v Liverpool. »Strajka v pristanišča je konec,« je oznanil prejšnji glas. »S pomočjo vlade sta se oba dela sporazumela. Tn vidimo, kako so se delavci vrnili na delo.« Lord Melstoke j« Ml ves iz sebe. Torej je bOa ta reč zdaj v krajo? Tista ministrska seja je btla pa le potrata časa. Siporazum so dosegli, medtem ko so ministri zborovali in prav tisti sporazum, ki ga je bil on predlagali Vesela godba se je spremenita v pev. Chopinova mrtvaška koračnica. Sovražil jo je. Celo tisti suhoparni glas ie začel hinavsko sladkati svoje besede. »... ia veliki angleški državnik Lord Melstoke je bil na pokopališču svojega rojstnega kraja položen k večnemu počitku. Krsto »o v slavnostnem sprevodu nesli po londonskih ulicah do kolodvora . .« Njegov lastni pogreb? Strahotno m« je bflo, stresel se je in se oprijel žametastih opiračev na stolu. Lafeta, krsta zavita v zastavo vse se počasi pomika mimo Whitehalla, kjer se je še pred pol ure sprehajal. Ministrski predsednik, zakladni minister, delovni minister so svečano stopali za la-Ido in škrici frakov so frfotali v vetru. Vmes pa ta počasna, vražja mrtvaška koračnica! Saj to je bili grozna pomota! Zdaj se je prikazalo na platna majhno pokopališče. Poznal ga je. Vse je bilo ti'ho. Suhoparni glas je umolknil in le projekcijski aparat je brnel po dvorani. Ondi je stala njegova žena, Lady Melstoke. še v tem trenutku se ni iznebila svoje častitljive nedotakljivosti. Zmeraj ie bila taka. Krsto so spustili v grob. Tako strahotno resnično je zadonel padec prsti v jamo! Hotel je zakričali, a niti glasu ni spravil iz grla. Zdelo se je, da ga sive postave gledajo in sočutno opazujejo. Kakšne postave so bile to? Kakšen čuden duh p« jc bil v tej kino-matografski dvorani? Krčevito se je trudil, da je mogel vstati. S Modom ae je otreael prijema svojega soseda, ki ga je hotel potisniti na sedež. Ves drhteč m poln strahu se ie prerinil mimo koščenih kolen iz svoj« vrste. Kako so bih ta kolena strašna! Dospel je na srednji hodnik. Stekel je po debeli preprogi. Žepna svetiljka je razpodila temo in spremljala od groze spačeni obraz starega diplomata do izhoda, ki jc bil zavešen s težkimi za-slori in je vodil ven v življenje. Zavzdihnil je in Lord Melstoke je bil žc pri izhodu. A tedaj so se zastori razpotegnili in tisla oseba, ki jo je bil prej videl pri vratih, je stala pred njim. Luč svdiijke je razsvetlila toge poleže na obrazu te osebe. Resnično, obraz mu je bil znan. Stari diplomat je zaječal in klecnil na Ila. »Tu ni nobenega izhoda.« je dejal neizprosni glas gospoda v pražnji črnini. ★ »Kar naravnost pod voz se nn je zatekel!« je dejal taksijev šofer. »Nisem mogel preprečiti.« — Poln razburjenja je govoril skupini ljudi, ki je obkrožala nepremično truplo priletnega moža, ki je ležal v obcestnem jarku. Neki stražnik je odrinil množico. Kričeče brlizganje in že je prifrčal beli rešilni voz. Prinesli so nosilnico in roke so sc iztegnile, da dvignejo |x>voženega človeka. Ko so ga vzdignili, je luč obločnice razsvetila obraz perga-mentne barve. Globoko vdrte oči so bile na široko razprte. »Pazite!« je dejal stražnik, »(o je Uird Melstoke-.. »Mrlič je mrlič,« je dejal nekdo od attibulance m skomignil z rameni. J. Makin.) PIlK ui volane t različnih gubah Spcclelnl tnlel pajtolanov rut,4alov,oblek rini enlel vložkov in iipk ipedelnl nl.ur za žepne robce AZUrlranle prtov, volan i. t. d. UredHShun t' ženskih ročnih del — lepi vzorci, čist tisk Vezeni« monogrnmnv. zaves, perila z naj- flnejšo in najirpežnejšo prejo, icpnl rohel komad Din 2'—, Din 3—, Din 3*50. Din 5 — In Din 6 — Za naše kvalitelnO lelo nizke cene in hitro postrežbo se Vam izplača pot k flalch & Nihcs. Liubliana ■ a in • poleg hotela Štrukelj Doživljaj na vlaku Tri korake naprej, tri korake nazaj, te pol dneva je trajala ta »traina hoja. Živci sn mu bili napeti, da bi se razpočili. Slednjič so se vendar odprla težka vrata in vstopil je neki mlajši človek. Bil je odvetnik. »Vendar!« j« vzkliknil Bereavd in sm oddahnil. »Kako ste prišli semkaj?« je bilo prvo odvet-n&ovo vprašanje. »Tatvine so me osumili.« »Po nedolžnem?« je v dvomu vprašal odvetnik. »Gospod doktor, tako po nedolžnem kot men«, niso še nikogar »teknili r ječo,« je Berend odkrito odvrnil. »Odvetnik ga je prekinil: »Na kratko povejte, kako se je zgodilo.« »Uradno »em moral potovati iz Budapešle v Amsterdam,« je začel Berend. »Do Berlina se ni pripetilo ničesar takega! V Berlinu sem prestopil v vlak, ki je odhajal v Amsterdam Ko sem se vozil že več ur, je vstopila v oddelek, kjer sem bil jaz, izredno lepa, elegantna gospodična. Čez deset minut *va bil« že znanca, kakor ae to pač dogaja na potovanju. Gospodična mi je dejala, da je njen oče draguljar in da potuje v njegovem imenu. »Ali se nc bojite sami potovati d« laki dolgi vožnji?« sem jo začuden vprašal. »Prav nič! Pa imam še dragulje za veliko vsoto ■ seboj,« je odvrnila s kretnjo proti kovčegu, ki je ležal poleg mojega v mroži. »Saj se zdaj mnogo bere o tatvinah t vlaku. Ali se ne bojite?« Smehljaje se, mi j« odrrnila: »Ne! Že tretje leto potujem «» še nikoli sc mi ni ničesar pripetilo. Tem več takih dogodkov pa ie doživel moj oče,« Za hip je pomolčala, nato je vprašala: »Ali vas morda zanima, kakšna je najnavad-nejSa zvijača železniških tatov?« »Brez dvoma, zlasti če jo bom slišal iz vaših ust.« »Prosim,« me je strogo zavrnda in začela pripovedovati: »Železniški tatovi imajo s seboj zmeraj manjši tn kak večji kovčeg in iščejo tako dolgo, dokler ne najdejo kakega oddelka, kjer vidijo kak drug kovčeg, ki je podoben njihovemu. Nato dajo svoj kovčeg k drugi prtljagi v mrežo in ko izstopijo, vzamejo s seboj tujega svo)ega pa pustijo. če dotični zapazi zamenjavo, pa se lepo oproščajo, češ, zaradi sličnosti in tako dalje. .. Če pa človek ne zapazi tatvine tedaj je tat na Kreditiramo inanufaMurno blago proli ugodnemu večmesečnemu odplačilu „Narmo", Liubliana, TijrSeva cesto 15 vsak način na dobrem, saj ima vsak kovčeg več vrednosti ko njegov, v katerem l« navadno nekaj kosov opeke.« Pozorno sem jo poslušal in 10 začuden vprašal: »Odkod p« poznate te tatinske zvijače lako natančno?* »Odkod? Ker je oče že dvakrat prinesel domov opeko namesto draguljev.« »A vi?« »Jaz sera pa že bolj previdna.« Ozrl sem se na svoj kovčeg in sem sc začudil, ko je hil prav podoben ..jeuemu »AH se ne bojite, da bi *voj kovčeg zamenjal z vašim?« »Nič! Saj je videti, da ste poiten človek. Sicer pa jaz prej izstopim ko vi, ker bom kmalu v tistem kraju.« Šc nekaj časa sva prav prijetno kramljala in zares mi je bilo žal, ko je moja ljubka sopotnica odhajala in se poslovila od mene. Dal som ji svojo posetnico in jo prosil, če bi kdaj prišla v Buda-^eito, naj me po telefonu pokliče. Obljubila mi j« in skočila z vlaka. Ostal sem sam v svojem oddelku. Vrel sem v roke časopis, a komai som nekaj minut bral, ko sem zaslišal zunaj nekakšen hrup. Šel sem na hodnik in sem zvedet, da so nekemu potniku iz prvega razreda ukradli kovčeg. Sprevodnik je s>kušal potnika potolažit' in mu ic rekel, da bo prtljago vseh potnikov preiskal. Ko sta vstopila k meni, se je potnik koj zagledal v moj kovčeg. Zakaj, v moji mrež ni bil več moj kovčeg, ampak je bil njegov ukradeni kovčeg. Dotični je povedal, kaj jc bilo v njegovem kovčegu in res je bilo v. njem vse, kar je naštel. Preden sem se mogel le ž besedo opravičiti, me je sprevodnik zaklenil v oddelek Dosti časa sem imel, da sem do druge postaje vso to zadevo natančno premislil, to je bilo mogoče, da je ono dekle vzelo kovčeg, ga prineslo v moj oddelek, ga pustilo ondi in vzelo mojega Tisti kovčeg, ki jc bil pri meni, ni vseboval nob nih vrednostnih predmetov in lepa tatica se je v tem že prepričala in ga je prinesla k meni, misleč da 'ma moj kaj več vsebine. Ko je vlak zapeljal na postajo, so na hodniku zadoneli mogočni koraki in takoj sla dva stražnika hrupno odrinila vrata. Izjavila sta, da sem njun jetnik in sta me odgnala na policijo, kjer sp me brez vsakršnega zasliševanja zaprli. Le to so mi obljubili, da pošljejo odvetnika k meni. To ic vse.« Odvetnik je pozorno poslušal svojega varovanca. Nato mu je dal mnogo vprašanj in Berend mu je o sebi vse natančno povedal in tudi to, zakaj da je potoval v Amsterdam in je navedel naslove nekaterih ondotnih odličnih osebnosti. Ko je odvetnik odhajal, mu je obljubil, da bo koj vse ukrenil in upa, da bo Berend Čez nekaj ur že prost. Spet se je začela promenada po kamnitih tleh celice A zdaj je bil Berend i*, mirnejši, saj je odvetniku popolnoma zaupal. Neskončno počasi so potekale ure. Slednjič j* zarožljal ključ v ključavnici in prišla sta jetni-ški paznik in odvetnik, ki je ves vesel sporočil, da je Berend prost. Pred policijo je čakal avto, ki je mladega inže-njerja odpeljal naravnost na kolodvor. Ondi ga je odvetnik vprašal: "Kam Hi sc radi peljali? V Budapešto aH v Amsterdam?* Berend je preudarjal- da hi *el r Amsterdam, je bilo že bre/. pomena, saj tudi ni imel več svojega kovčega, ki so bile v njeni va/nc pogodbe za Nizozemsko. »V Budapešto se moram vrniti,« je žalostno odgovoril. * Vožnja se mu je zdela neskončno dolga. V Budapešti se je odpeljal naravnost k svojemu ravnatelju, ki mu jc povedal svoje doživetje. Ko je prišel Berend nato domov in v svojo sobo, je od začudenja ko vkopan obstal .sredi sobe. Na pisalniku je stal — njegov kovčeg. Poklical je slugo, ki mu je izročil pismo »Neka gospodična ga je zaeno s kovčegom prinesla. < • Kakšna pa je bila?« Njen opis se je ujemal z zunanjostjo njegove lepe sopotnice. Berend je naglo pretrgal ovojnico m ves drhteč je bral- »Ljubi gospod Berend! Oprostite, da sem vam prizadejala take nevšečnosti, a moje opravilo nc prizanese nikomur. Ko sem odprla vaš kovčeg, sem našla le take stvari, ki so zame brez pomena, za vas so pa bržkone dosti vredne — zato sem vam ga hotela poslati. A ker sem se morala naglo odpeljati v Budapešto, sem osebno prinesla vaš kovčeg nazaj. Prosim, nc bodite budi name in pomislite, da mora biti tudi tak »poklic« na svetu, kakršen je mej, ker veliko zaslužim, čeprav mi moj opravek močno jemlje živce. Še nekaj vam moram povedati! Vpričo vas rni je bilo za hip, ko I da bi bilo prav, če bi krenila na pošteno pot in : bi v vaši družbi začela novo življenje. A pre-i poz.no je že, da bi se spreobrnila. Zbogom, go-' spod Berend! Lepo vas pozdravlja: »potujoča sek. Uradnik mu | je zadevo pojasnil: »Neka gospodična je bila tu z vašo poselnico j in jc dejala, da je z vami govorila in ste ji dovolili, da vzame pet opek, ker vam je znano, da i na svojem potovanju zmeraj potrebuje nekaj opek. ' Seveda sem fi takoj ugodil in je dobila opeke. Vendar priznam da mi še zdaj ni jasno, čemu , bi gospodična na svojih potovanjih potrebovala : opeke.« Berend ni odgovoril. Saj je le predobro poznal j namen teh opek . ,. (Ladislav Palasti). KURJE PERJE naravno, lepo bHugo po Din 5*- kg razpošilja po povzetju Ii Maribora Vilfem Ab!, eksport, Maribor Nuimanjšd količina 15 kp Iz Rake v Kostanjevico na proščenje Komaj sem posvet« s kolarjem med raške vinograde in brajdnike in njive m travnike in ho-ste, nisem še dobro pokusil komaj nekaj dni starega podberina, p« so me že naši fantje na vse pretepe vabili, da moram z njimi na kvatrno nedeljo na proščenje k Materi božji Dobrega Svda v Kostanjevici ob Krki. Pogodili smo se, da bomo šli s kolesi da bomo vzeli s seboj tudi putrh mo tta in še kaj dobrega za želodec, da ne bomo preveč zapravili, bili smo bolj suhi kot petični vsi po vrsti Na vsak način pa sem moral jaz vzeti s seboj svojo foto kamero, saj je danes najlepši ia menda vsaj zame, najdražji šport fotografiranje. ' Kostanjevica ob Krki! Dolenjske Bendke, tako mi je pravi! kaplan Janez Hladnik, da je krstil ta dolenjski romantični biser, ki ga Slovenci tako malo poznamo! Iz Rake dve uri hoda. S kolesom smo vozili samo pol ure. Desd minut od tega mesteca na otoku pa kraljuje na hribcu cerkvica z dvema zvonikoma: Mati dobrega sveta. Domačini pravimo: Pri Dobrem svetu. Vsako Ido je na jesensko kvatrno nedeljo bi mnogobrojno proščenje. Od vseh strani se nabere ljudstva na tisoče: iz cele Dolenjske, od Vlahov, iz Belekrajine, iz Hrvaškega Hd. Peš, na vozovih, z vlakom, s kolesom. Vse hiti k Materi dobrega sveta po dober sveti Založen z izleti in obiski in Srečanji sem fantom lc obljubil in držal besedo. V soboto zvečer sem sc pozno vrnil iz vinograda — dobre volje, to je jasno — in kjub utrujenosti sem osnažil kolo in se pripravil za pot. Vinko pa je iskal in dobil kolo pri sosedovih. Več nas bo vozilo skupaj. Saj se tako razumem s fanti, čeprav sem lemenatar. Včasih- so rekli, da so raški fantje najhujši v »Kranjski deželi«. Menda je kdaj to držalo, danes ne drži več. Tudi pri nas smo postali v teh zadnjih letih bolj trezni in resni. Saj moramo bolj misliti na boj za vsakdanji kruh, kot pa na dobro voljo in še na kaj drugega, kar je bilo včasih na Raki, recimo, imenitno. Ni še odbilo na Raki osem, ko sem prisopihal od prve sv. maše domov. Brž sem zajtrkoval, naložil v aktovko putrh mošta bi kos kruha in še loto-kamero, brez katere nisem bil niti eno uro nikjer v vseh svojih štirinajstih dnevih doma na |x)čitnicah. Prvo kolo bi mi rado nagajalo. Vinko mi ga je potolažil. Napojil ga je z zrakom in ni več sitnaril. Mama je v strahu zame, da ne bi zletel v kakšen jarek, da ne bi butnil v kakšen brzojavni drog, ki mi je pač večkrat na poti, posebno ob večerih in pri umikanju. Naročala mi je, da ja ne bom f>ovozil kake ženice. Na božjih potih se ljudje tako nerodno in počasi umikajo kolesarjem. Oče mi naročuje to in ono. če imania papirje v redu. Orožnik se rad domisli in te vpraša za izkaznico. Ce imain kakšnega okroglega v žepu. — »Tam doli pečejo Hrvatje janee na ražnju. Da boš kaj pokusil. Pa mošt Se prileze zraven, še bolj kakor sladak jabolčnik celemu krompirju.« »Vinko bi rad kolo okrasil. Ceinu li bo Saj ne greš na ohcet. Boš pa gredoč dobil kakšr rož, pa te bomo napletli, da boš vozil .kakor »zeleni Jurij« v Beli Krajini za jurjevanje.« »Krasen dan je. Dan, ki ga je naredil Gospod za naše žegnanje, kakor nalašč. Veselimo in ra-dujmo se in Vinko pritisni na kolo in vozi za menoj in ne mečkaj, kakor da bi otrobe mešal.« Zdrčala smo po klancu. Na Križiščah smo se vsi dobili. Lojze je še -glihal« za kolo, svojega je včeraj prodal. Peš bi moral na proščenje, revež, če se ga ne bi Ivan usmilil in ga vzel k sebi na kolo. Poldi in jaz voziva vštric. Vinko vozi za nama, Tonie bo prišel čez piol ure. Drugi vozijo pred nami. Cesta je [x>lna voz, vozičkov, kolesarjev, ljudi in romarjev. Vsem cvete dobra volj« na obrazu. Vsi gredo v Kostanjevico. Mogoče vsi na božjo pot. k Materi dobrega sveta po dober svet, mogoče pa jih vleče še kaj, morda janci, ki jih pečejo za cerkvijo itd. Ženice imajo velike in majhne ce-karje s seboj — izpod belega prta gleda skoraj iz vsakega steklenica, gotovo ni nobena nrazna. Sonce je vroče in vozovi in kolesarji dvigujejo prah in smilijo se dekldoin nedeljske obleke in beže s ceste v travo, nam se p« dobro zdi. ker je cesta prazna. Dobrave so. za nami in skozi hrastove lioste smo privozili jx> gladki cesti na nolje med lx>waio Se razdajajoče njive. Tik ob Krki leži vas /muc-ško in v nekaj ininulah smo za\-iz'ii čez irsvnikc proti Koprivniku in Uorjanci so se nam lako pri- bližali, da bi jih lahko objel in poljubil. Tam daleč, daleč pa mi je ka?,al Poldi Kostanjevico, naš cilj. Cela rešta voz nam je zaprla ozko cesto in kmalu bi zldel na tesnem mostu v Lokavec, če se ne bi naslonil na plašnega konja in stisnil kolo mimo in vozil med vozovi v tempu konjskih kopit. Vinko se je bal zame, jaz pa sem zvonil, da bi dobil kmalu žulje na prsih od zvonca. Ljudje pa so mi bolj silili pod kolo kot pa bežali in se izogibali pred njim. Kam so bili lako zamišljeni. Moker, kakor polit kužek sem slopil prvič od Rake s kolesa na prvem mostu v Kostanjevici. Gledal sem v zeleno Krko in mi ni šlo v glavo, da sem vozil samo pol ure iz Rake in nerodno mi je bilo, ko sem ves premočen in zaprašen segel v roko gospodu kaplanu. Povabil me je v sobo. da se posušim in ohladim in stepeni prah iz sebe »Deset minut hoda je od dolenjskih Benetk pa do Marije dobrega sveta. A, jo vidiš, tamle, cerkvico in cele kopice slojnic in ljudi okoli nje. Tak živžav je kakor pri Treh farah v Metliki. Hrvatice v belem, janci na ražnjih, župca v loncih, stojnice in ribnišk« suh« roba in vse. kar ti srce poželi!« Okoli cerkve se vse tare ljudi. Največ je žena in otrok. Naglas in tiho govorijo, barantajo; za jance, za klobuke, ut kmee; z Ribničani se pogajajo za brente in škafe in lesene žlice. Fantje kupujejo dekletom srčke z napisi in brez napisov, pijejo iz velikega kozarca medico, se smejejo s cigareto v ustih in imajo [»strani klobuke. Berači pa so preveč vsiljivi in kažejo vso svojo revščino, vpijejo za vseli pet ran Kristusovih in rotijo mimoidoče z najzbranejšimi frazami. Po žegnanju |w se bodo spel napili in stepli, kot je na Dolenjskem med berači navada. Vlahinj« in Hrvatice so dobrega srca in jim mečejo grozdje, kruh in meso. Vse lo pisano morje ljudi, voz, stojnic okoli cerkve pa razkošno obliva vroče pozivopoletno sonce iti greje v sodih in steklenicah razstavljeno vino, tla izgublja okus in ga morajo pokrivati z zelenjem in s cunjami. V soncu pa se svetlikajo svetli bajoneti na puškah orožnike«', ki budno nazijo. da imajo žeparji na božjih |x>lih vsaj malo rešpekla-pred niimi in pred romarji. V lepo dalmaliko napravljen stojim sub-diiakon- v zakristiji in čakam. P. kapucin lepo pridiguje in ne predolgo. Ccrkc\ je nabito polna. Kar žehti od vročine. Nekdo je naredil prepih in dobro učinkuje. Vsi se brišemo, kot bi pekli krom pir v |>ečiiici pri obžiganju loncev Dijakon ima darovanje. Ženice se vrstijo v dolgem krogli okoli oltarja iu poljiri>ljajo sv. relikvije in mečejo dinarje v košaro Vlahinje bi rade zastonj [Krljubljale lepi križec; večkrat in večkrat se spet ukradejo v vrsto — večen krogotek, filozof bi rekel circulus vitiosus — vedno isti obrazi, ista košarica, iste koralde okrog vratu — dijakon jih kara; o, te presnete Vlahinje! Komaj se je pririnila asistenca pred oltar. Podij je potan od sopare, preproge vlažne. Vse se tišči drug drugega v cerkvi. Skozi ozka okna pa tišči sonce na ljudi, ki so vsi zaverovani v Marijo v glavnem oltarju — Mater Boni Gon-silii, ora pro nobis. Na koru lepo jx)jo latinsko sv. mašo. Saj so daleč okrog znani kostanjeviški cerkveni pevci in svoj ugled ludi zaslužijo. Po sv. maši, ki nas je vse |K»šteno prekuhala, smo hiteli iz cerkve, da se brž ohladimo in na-žijemo svežega zraka. Fanlje me že čakajo, stokajo od vročine in radi svojih suhih grl, mi dopovedujejo, da je na stojnici pod lipo najboljši mošt in da imajo lam najlef>še zapečenega ianca. Vsem je cvetel smeh na obrazil in v očeh vseli je gorelo polno želja. »Fantje, najprej se ohladimo! Poglejmo malo okoli po stojnicah, kaj odpustkov kupimo! Jaz pa bom vlovil la čas kakšen motiv v svojo kamero. Vso pisano množico bi rad imel, še cerkvico, nekaj lepih narodnih noš, nekaj Vlahinj in ne vem še kaj. Ce mi steče ce! film, kupimo drugega!- Pozdravljal in odzdravljal sem znancem i t* prijateljem in se čudil j>e3trosli romarjev rti vsemu romarskemu razpoloženju. Pod lipami je bilo življenje: na ražnjih je cvrčak) in prasketalo; janci in pujski, z glavo, nogami m z re|>om vred so jih nabodli na rože Pečenk«, da bi jo sam abesinski cesar jedel! Poleg ražnjev mešajo ženice v velikih Ion •žtipco« z rezanci. Po dinarju krožnik in kdo je ne bi privoščil. Tudi |>eki niso pozabili na svco dolžnost! Utaborili so se poleg jancev in »žujk-in im«io dober promet Danes je velik prazni! d«nes bomo pa malo pekovskega, belega. Jutri | spet črnega, koi po navadil« modrujejo romance. $lajctne)še in kvalitativno naibolfie hrastove in bukove PARKETE dobavlja in polaga tovarna REMEC - CO DUPLICA PRI KAMNIKU žeietnlska In avtopostala Oglejte si naše jaloge v tovarni ali v pisarni Gjubljana, (Kersnikova ulica 7, poleg Slamiča Nedeljsko pismo Prav gotovo ni slučaj, da ie Jezus povedal največjo zapoved ljubezni sredi farizejev in učiteljev postave, sredi ljudi, ki jih je najbolj zasenčila posvetnost. » ta mrak so kakor dobra luč '■nsiiale n!enove preproste, a globoke besede o ljubezni. 0 ljubezni do Boga in do bližnjega. Je-c vedet, da je lu rana največja, sprijenost najhujša, zato jim je pokazal na svetlo pot ljubezni. Samo velika ljubezen more odrešiti človeško srce. In kako polno done spet velike Jezusove besede v lem našem nagnitem času: ko vse dobro usiha v nas; ko tako malokdaj stopimo vase; ko je v naših dušah toliko navlake lega sveta, ki jezi njih čisti tok, da se blato ustavlja in kopiči; ko je razdejan in zapuščen vrt naših duš in žejen moči božje ljubezni. Glad, ki nas razjeda, je nadzemslco močan, mi pa farizejsko iščemo zakladov v po-zemskosti, obračamo hrbet luči iz večnosti in na nebo pozabljamo. Obstali smo na svoji poli in blodno tipljemo. AH ni prav ista tihota danes kakor tedaj, ko je Jezus izrekel večne besede o ljubezni. Vzemimo jih torej vase kakor jih je gotovo kdo od onih, ki so ga poslušali. Potlej bo nov, čudovit sij prepojil naše revno življenje. Saj je v ljubezni vse vklenjeno. V ljubezni je vse iskreno bogastvo, ki ga premorejo naše duše. Ko se bomo ljubeče oklenili Boga, bomo rešili uganko našega življenja in našega srca in se ne bomo več trudni opotekali skozi nerazumljivo življenje in trpljenje. Samo lo bi še rad dodejal: ne zvene nam Jezusove besede o ljubezni samo iz davnega dogodka, iz evangelija, ki ga poslušamo sedemnajsto pobinkoštno nedeljo. Jezus nas ljubi vsak hip in nas neprestano kliče k ljubezni. On že najde milostni trenutek, ko se njegovemu vabilu odpre naše zbegano srce. Morda nas presune evangeljsko poročilo. Morda nas omehča dobra materina beseda. Morda nas prisili bridkost, da zahrepenimo po očiščenju. Morda nas zadene smrt prijatelja, ki smo ga ljubili bolj kol samega sebe. Morda nas celo groza greha pripelje k Bogu nazaj. Eno pa je gotovo: ko je lačno, izpraznjeno naše srce, ga more zadovoljiti in napolniti in umiriti samo neskončna božja ljubezen, ki prevzame srce, dušo in vse mišljenje. Vital Vodušek. Frtaučhu Gasil ma beseda Jest res na vem, a b se še u pulitka utiku, a b pustu use skp u štih. Če b mou prou lajn namazan in dobr na brušen ježek, b se že murde splačal, tku pa ne. Puglej te zadnč sm naletu u »Daj-Dain« na enga mo-jeh najbulšeh pr-jatlu, ke je glih držu tak škrnicel-ček s sladoledom u rok in ga s takem ajrrom ubliz-vou, kokr de b že šternajst dni na mou nč toplga u želodce. »Dons pa maš apetit, kokr videm, Franci,« sm ga uguvuru in mu pumulu roka, kokr je med pr-jatlm že ud nekdaj navada. Ta mrcina pa namest, de b m stisnu roka, kokr se šika, m je pa ubrnu hrbet in teb nč men nč, naprej ublizvou soj škr-niclček. Veste, do se je men tu strašn iržmagal. Kene, igrala sva se skp, pa tud na putef sva hudila skp. Zdej pa kar naenkrat tku, kokr de b se nkol na vidla. Jest sm se že tou ubrnt in ga pestet, de nej ublizuje še naprej soj škrnicelček. Vest m pa ni dala miru. Zvedet sm tou, kua je za en uržah, de se tku drži. Sej mu nism nkol nč slabga naredu. Enkrat sm ga še clu rešu, de ga niso ianti nabil, ke je precej natrkan med nim ene sitnast stresu. Kene, zdej pa tku. Kaj pa, če mu je ježek h škr-nicelčke prmrznu. Use je mugoče pr tem uremen. Sojga prijatla morm rešet. Tu je ja moja doužnost, sm s mislu in stopu hitr za nim. Ke sm ga pu-cuku za sukna, se je ubrnu in me tku grdu nahrulu, de me je blu vornk sram: »Pust me prgmahl S taba nočem mt nč več za upraut. Ti si pulitiš«. Ke sa se začel Ide zberat ukul naj in naj zjat, Ket bk nove vrata, sm mu zašepetov na ušesa: Konrad GOlOgrOIlC MESTNI STAVBENIK V CELJU. Mariborska 30 prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne, javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila Pošljite naročnino! »Franci, stopva kela zad u kamrca, bom dau jest za pu litra. Tam se bova pa zmenila.« Kokr je Franci zaslišu ud pu litra in pa, de ga bom jest plaču, me je prec bi frajndlih pugledu. Vrgu tist škrnicelček, ke je biu tku že zdauni vs pulizan, ub tla, me prjeu pud pajzdha in sva šla u tista kamrca zadi, ke sa ja nalaš naredi za take kumference. »No, Franci, zdej pa puvej, za kua s hud name, ke I nism nč naredu. No, pa ta peru trčva,« sm mu reku. »Ti, Oustl, taLa vinček je pa lajn. Kar pr src me je pugrel,« m je udguvuru, ke sva eksala. »Kašn fuzl jest tku na pijem. Ampak jest te nism prašu, če se t vin dupade. Jest sm te prašu, za kua se jeziš name Tu m puvej, pol um dau pa še za pu litra, če se t tku prleže.« Kar ksiht mu je šou narazen, ke je slišu še ud ta druzga pu litra. »Veš, GusU, sej ni nč pusebnega. Zadnč sm pršou skp z enem nacjunalcem. Ke sa mende vedi, de sva midva prjatla, sa pa prec začel štenkat in sa le tku skuz zube ulekl, de je blu kar grdu. Nu-I ben toj kucin nisa przanesl. Sevede, jest sm se, ket toj prjatu, putegnu zate in jh zafrkavu, kulker se je dal Ke sm jest trdu, de s ti pušten in pravičen člouk, bi ket usi nacjunalci skp, je biu pa prec vogn u stre''. Mejčken je mankal, de s nisma skučil u lase.« »Gustl ni nč prida«, sa upil in toukl s pestmi pu miz, de sa glaži kar udskakval. »On je klere-kalc in kdur z nim.drži ni nč bulš. On je pulitiš. Dela se kokr de b na znou du pet štet, u resnic je pa z usm žaubam namazan. On ie pulitiš. Preh, ke sma bli nacjunalci na špic, mu m bla nubeua reč prou. Ce sma se še tku mujal, de b pumagal dumuvin — »pa sojem varžetem,« sm se jest umes uteknu — Tiho!« zdej jesl guvarim. »On je zmeri zabaulu in nam use sorte naprej metu. Ce sma kerga zašil al pa na urlaub puslal, ke nam je zgaga delu, je biu prec vs u luft in je tku ježek brusu, de se usi čudma, de s ga ni že znucu. Kene, zdej, ke nisma več mi država, sa pa usm uradnkem plače prštucal, pa na stegne jezika. Buh na przaden, de b mi kej tacga naredi. Tu b use urage skp sklicu in jh nakajfu zoper nas.« »Sevede. ke je uradnke naprej prnesu, sm biu jest tih, ke men se sammu čudn zdi, de zdej jezika na stegneš in se za uradnke na putegneš, ke sa tak reučki. Ti s čudn člouk, rec kar čš. Ti s res pulitiš, kokr t nacjunalci naprej mečeja.« »A s zdej use puvedu, Franci? A maš še kej na src? No, zdej pa mene pusluši. Viš, prjatu! Jest sm te dons puvabu smla na pu litrčka, ke sm glih mal pr gnari. Recima, med tem časam, ke midva tlela plaušava, b pa pršou en in in skrivej vs gnar pubrau, tku, de b jesl na mogu cehe plačal. Puvej, a bi biu ti name hud, a na unga, ke b m varžet izpraznu?« »Za kua b biu nate hud? Sej b na biu ti uržah.« p (}, »Koliko ste dali za pujska, ki ga kuhate v loncu?« »Tri kovače, veličastni! Drago, kajneda? Samo osem tednov je star.« »Smešno! Ali ni to norčevanje iz kmečkih žuljev. Za tri kovače osem tednov rediti pujska, če lo ni za kmeta samomor, pa ne vem kaj. To je gospodarski greh ali pa neizbrisna krivica našemu poštenemu kmetu!« Žena se mi smehlja in mi ne verjame. Ali ona ne more pomagati. Tudi njen kruh je trd in Bog ve, koliko dinarjev bo danes zaslužila? »Kmet je revež! In kadar bodo kmeta zadavili, bodo tudi gospodje pokrepali.« Mi je brž vtaknil v besedo stasit kmečki fant, ki se mi je potem odkril in spoštljivo pozdravil. »Vse je lepo, ali kmet mora dati vse in vendar je povsod zadnji. Vsi prej, potem šele mi. Cemu lepa ograja okoli studenca, če pa ni nič vode v •jem. Kmetu daj denar, pa ga bo imel tudi gospod. Ne pa samo naše žulje izsesavati. Veste gospod, samo duhovniku danes še verjeti moremo! On ne »pravlja zase, za koga bi pa kradel, če pa je sam in hoče in mora hoteli samo dobro; seveda, če je dober duhovnik. Vse drugo pa bo prešlo. Pa brez zamere, mladi gospod, pa na svidenje!« Saj je imel tant čisto prav in kdo bi mu ugovarjal. Izgubil se je v množici, meni pa se je dobro zdelo, da sem srečal spet po dolgem času v tujem kraju modrega človeka. Fantje pijejo mošt in ga hvalijo. Meni se pa mudi v župnišče. Župnik mi je naročil: »Kdor je delal, naj tudi je!« Meni pa ugajajo bolj kakor sladek mošt lepe bele narodne noše, kijih nosijo Vlahinje in Hrvatice in Belokranjice. Bele so in načeokane, samo poročene nosijo rute. Vsaka ima cekar ali pa k>-canjo, pregrnjeno z lepo pletenim belim prtom. Korald cela rešta okrog vratu in bogato na-česani lasje jim gledajo izpod rute. Pobožne so in po kolenih drsajo po večkrat okoli oltarja, kupujejo in darujejo Mariji rdeče srčke in se ne morejo nagledati duhovnika. Menda jim tako ugaja dolga črna suknja ali pa dolga vrsta gumbov, od kolarja do čevljev. Roko ti poljubijo z glasnim cmokom, če ti jo «4*11x90. Pojejo rade in veliko pesmi znajo. Vse pa po svoji melodiji. Robček in mašno knjižico in rožni venček nosijo v rokah in tudi šopka jim ne manjka. Potem ko so odmolile pri Mariji, so sila radovedne pri stojnicah. Vse bi rade videle in potipale in pokusile, nič pa kupile. K večernicam je vabilo in klenkalo, ko smo se v župnišču poslavljali. Tako hitro smo si postali domači. Dobre volje smo o tem in onem kramljali. Vse je šlo po sreči, pri rani maši, zdaj ob desetih še litanije in otroški vrtec in koslanjeviško proščenje bo za leto dni v kraju. Gospod kaplan pa se muči z mojo foto kamero, film noče nikakor vanjo. Vse svoje amaterske zmožnosti je poizkusil in uspelo mu je. Vseh osem filmov bo teklo in veliko bom še lahko danes nalovil. Stisnili smo si roke, sedel sem na kolo in zdrčal čez most na glavno cesto in v hipu so bile za menoj dolenj. Benetke, samo Marija pri Dobrem svetu mi je še mahala v pozdrav, ko sem se vozil mimo Kloštra — nekoč so bili tu beli menihi — in zvabila me je lepa romantika še enkrat s kolesa: v aparat sem vjel cerkvico s Krko in s Kostanjevico vred. Lepa pokrajinska slika! Marsikak, za turistiko in tujski promet navdušen Slovenec, bi se obliznil, če bi jo videl. Sonce me je žgalo v hrbet, počasi sem se spuščal v klanec, da bi se na kolesu ohladil — tam daleč pa se mi je smehljal moj drugi cilj, ki je na kvatrno nedeljo na programu za popoldanski izlet, inoja že dolgo obljubljena božja pot k Mariji v Novi Lurd pri Sent Jerneju. Kmalu bi jx>drl dva junaka dneva, ki sta merila za fiet avtomobilov široko državno eeslo, na-trkana in vesela, s pesmijo v ustih in z živim srebrom in svincem v nogah, ko sem hotel zavoziti tik za klancem na ozko vaško stezo med ajdami in repami v Groblje, kjer so me pričakovali moji dobri prijatelji. Vsekakor zanimiva in lepa pol iz Rake v Kostanjevico s kolesom, še bolj zanimivo in lepo pa je proščenje na kvatrno nedeljo pri Mariji dobrega sveta, tik za dolenjskimi Beuelkami, in kdor ne | verjame, naj se letos ob sorej sam prepriča -j žal mu ne ho, kot ni bilo žal nam. raškim fantom, in še marsikomu drugemu ne. Lojze Jože Zabkar. Lepo vedenje Ako gostje odhajajo — nevljudno je, ako jiin okoli polnoči z. zdehanjem« pokažemo, da smo zelo utrujeni: saj jih lahko potprikrito spomnimo na to, razumeli nas bodo — jih spremijo iz sobe gosjjodar ali odrasli otroci. Ako je go6j)odinja sama, jih spremi sama. Nekaj o obleki Gospod nosi »kut« samo pri strogo olicielnih obiskih, dočim je navadna obleka za obiske temni »zako«. Za take obiske vzame cilinder in rokavice v roko in jih obdrži v roki. Drugače pusti plašč, palico, klobuk, rokavice v predsobi. Dama obdrži vse. Za dame velja pravilo: Pred 7. uro zvečer za obiske namarao velike toalete, zvečer ne kostuma, dopoldne ne dragocenega nakita, zvečer ne navadnih čevljev. Za gospode velja: Pred 7. uro zvečer nimajo smokinga, frak samo pri svečanih priložnostih; za k smokingu vedno črno ovratnico, za k fraku b e lo. K temni ali celo črni s b 11; k i ne nosijo čevljev iz barvastega usnja. Gospod ne bo imel pretiranih barv v obleki, žepnem robcu, kravati. Nakit mu ni dovoljen, zlr -' i pa ne ponarejen. Ako je povabljen, pa ne vc, 1 bi zaradi obleke, je najbolje, da to po-izvt gostiteljih. Lahko se pa ravna po vabilu. Tiskana vabila, ki se razpošljejo dolgo pred terminom, kožejo na veliko prireditev. Za to je treba frak z belo ovratnico. Za dame velika večerna toaleta, Ako smo pismeno nekaj dni prej vabljeni k večerji, potem vemo, da bo smoking s črno ovratnico primeren. Dama nosi malo večerno toaleto. Ta ni ne preveč okrašena, ne bode v oči, pa tudi ni ne preveč preprosta. Ustno aLi telefonsko povabilo kaže na majhno družbo. Za to oblečeš smoking ali temni zako, to zavisi od želje gostiteljev, Dama nosi majhno večerno toaleto Zgodovina modernih olimpijskih iger Moderne olimpijske igre je zasnoval baron Pierre de Coubertin leta 1894 na kongresu, ki so ga za to sklicali v Parizu. Tedaj so namreč sklenili, da bodo igre po klasičnem načrtu na štiri leta, vendar ne vedno na istem kraju, temveč naj bi bili vsi narodi in vsi deli sveta prireditelji teh svetovnih športnih tekem. Program so razširili na vse moderne športe in so določili, da morejo tekmovati samo amaterji. Ta kongres je ustanovil najvišjo olimpijsko instanco sveta ter postavil «na čelo Coubertina. »IOK« (mednarodni olimpijski odbor) si je izvolil svoje člane iz vseh narodnosti ter ima nalogo določevati kraj iger ter določiti vsakokratni program. Coubertin je načeloval temu odboru do leta 1925. Na praškem kongresu pa so ga izvolili za dosmrtnega častnega predsednika olimpijskih iger, na njegovo mesto pa ie prišel grof Baillet-Latour. Danes šteje mednarodni olimpijski odbor 66 članov v 43 državah. Prve olimpijske igre so bile leta 1896 v Atenah, da bi na ta način pokazali čim večjo zvezo z antično dobo. Druga olimpijada je bila leta 1890 v Parizu, tretja 1904 v St. Louis-u, četrta 1908 v Londonu, peta 1912 v Stockholmu, šesta, ki bi morala biti leta 1916 v Berlinu, je zaradi svetovne vojne odpadla; sedma je bila takoj po voj-ni leta 1920 v Antwerpnu, osma 1924 v Parizu, deveta 1928 v Amsterdamu in zadnja, t. j. deseta, v Los Ange-les-u leta 1932. Od 1924 so tudi zimske igre; prve so bile 1924 v Chamonixu, druge 1928 v St. Moritzu in še leta 1932 v Lake Placidu. S športnimi tekmami so pa od leta 1908 dalje tudi tekme v umetnosti, in sicer v slikarstvu, kiparstvu, arhitekturi, literaturi in glasbi. Poleg tega izvajajo ob takih prilikah letalstvo, alpinizem ter lov. Pokal, ki ga je daroval baron Pierre de Coubertin, je prehoden in ga vsako leto prisodijo najboljši športni zvezi. Posamezniki pa prejmejo za svoje športne uspehe olimpijske kolajne. Mednarodni olimpijski odbor smatra olimpijske igre — v smislu njihovega ustanovitelja — za svečanost mladine, ki naj služi športu in prijateljstvu med narodi in plemenitemu človečanstvu. UGANKE Rešitev zlogovne hrižanice Vodoravno: 1. kosilo, 3. perilo, 5. palica, 7 barka, 9. kletev, 10. dika, U. kapa, 12. milo, 14. loka, 16. rutica, 18. navada, 19. Palada. Navpično: 1. kolobar, 2. lopa, 3. Peca, 4. ločitev, 5. lipa, 8. kadilo, 9. klepalo, 12. Milena, 13. mati, 15. katoda, 16. ruda, 17. capa. 1 2 tt 3 \*m 6 §§ m 8| 9 10 » 12 13 14 Mil mm Š8 15 16 \Wš 17 •s m 19 20 21 | . m 22 j 23 24 |gg 25 26 III 27 28 §§ najini §§ 29 30 '11 31 33 34 H 35 | 36; Mf 37 38 i m 39 1 Vodoravno: 1. preprosto orožje, 3. domača žival, 5. ljudska modrost, 7. časovna doba, 8. del glave, 9. del rastline, 11. prenaša poročila, 13. družinski ud, 15. vodna žival, 17. visok oblastnik, 19. jadranski otok, 21. turški naslov, 22. živinski jarem, 23. vas pri Ljubljani, 25. del čebelnjaka. 27. del cerkve, 29. prijeten prostor, 31. trda tvarina, 33. vrata barve, 35. prva žena, 36. vr.sta peanitve, 37. znano zdravilo, 38. del drevesa. 39. jugoslovansko mesto. Navpično: 1. gozdna ptica, 2. zdravilno sredstvo, 3. del obleke, 4. važna rudnina, 5. skupina ljudi, ti. velika posoda, 1.0. strupena žuželka, 12. navadni števnik, 14. žensko ime, 15. nevarna zver, 16. del strehe, 17. vrata O pudranju in Iminkanto. Črtalo za ustnice in krpa za pudranje, ali naj ju uporabljamo ali ne? Dama z okusom iu golov« ne bo rabila. Vprašamo pa, aK jih sme uporabljati v družibi? Dama, ki je pvi&la t dražbo z našminkaintmi ustnicami, naj bo oprezna, da ne bo rdečin ustnic izgubila pri čaju ali sirovem maslu. Da bi črtalo pri mizi privlekla na dan m m ustnice na novo našminkala, bi to gotovo ne napravilo dobrega vtisa. Žena z okusom bo opustila vsako negovanje svoje lepote v navzočnosti drugih. Ako misli, da mora svežosti svoje zunanjosti pomoči, si bo za to izbrala kraj in čas, kjer je nihč« ne bo opazoval. Puder, krpa za puder in iminha spadajo v toaletno sobo. Čeprav ne sovražijo vsi danaSoji moški lahne kozmetične umetnosti, in čeprav v splošnem ne ugovarjajo umetni rdečici in dihu pudra, vendar niso navdušeni za to, da bi se neženirano in javno začel kdo mazati z rdečilom m nametavati • krpo. Nemogoče pa je, da bi se kdo pri mizi česal in si urejal lase — kar pa je, žal, precej videti pri obeh spolih, celo v javnih lokalih — da bi frizur* zopet dobila pravo linijo. O parfumih Uporabljanje parfuma je kočljiva stvar. Nikdar naj ga ne uporabljamo zato, da bi z njim prikrili neprijeten duh izhlapevanja ali nesnažnosti S parfumom lahko podčrtamo osebni duh, zato ral >ita gospod in dama različne parfume; gospod kol on j-sko vodo, sivko (lavendel) itd., dama manj trpke cvetlične vonje. Nič ne zgreši učinka bolj kakor pretirano parfumiranje. Zato je treba previdnosti in zmernosti. Parfum bi smeli prav za prav samo »slutiti«; ako ga duhamo, ga je že preveč. Zlasti naj se dama ogiblje močnih vonjev. Sah Na Levinovem spominskem turnirju v Zemunu je zmagal belgrajski mojster Tomovič z deset in pol točke. Tomovič je eden izmed največ obetajočih belgrajskih mojstrov, o katerem bomo gotovo še mnogo čuli. Drugemu najmočnejšemu belgrajskemu mojstru Totu ni uspelo, da bi svojega konkurenta ujel, čeprav je imel po predzadnjem kolu isto število točk kot Tomovič, V zadnjem kolu je hotel na vsak način partijo s Petrovičem dobiti, toda jo je izgubil, kot je v takih primerih običajno. Tretje mesto je dosegel R. Savič, kar je zelo lep uspeh. Slabše so delali drugi znani igralci kot so Sehreiber, Vukovič, Matvejev itd. Dr. Euwe je prišel k matehu za svetovno prvenstvo zelo dobro pripravljen. Dali časa je, bil tudi na Dunaju, kjer je treniral s Flohrom in študiral pri znanem teoretiku prof. Beckerju otvoritve. Nasprotno pa je Aljehm vzel stvar vsaj na zunaj manj resno in je pred matehem napravil še turnejo po baltiških državah. Kot na olimpijadi v Varšavi, je tudi na tej turneji pokazal slabšo formo in je v Rigi pri večji simultanski produkciji doživel celo hud poraz. Seveda bo pri matehu igra! mnogo bolj resno, toda po mnenju mnogih mojstrov dr, Euwe v tem matehu ni brez šans, da osvoji svetovno prvenstvo. Na olimpijadi v Varšavi je od mladih moči presenetil tudi Finec Book. V pričujoči partiji _ najkrajši na olimpijadi — je premagal danskega prvaka Andersena. Book : Andersen 1. e2 — e4, e7 — e5. 2. Sgl — f3, Sb8 —c6. 3. Lfl —b5, a7 — a6. 4. Lb5 — a4, d7 — d6. 5. c2 — c4 (običajneje je na tem mestu c2 — c3), f7 — f5 (to je preveč riskantno. Lc8 —-d7 je bilo boljše). 6. d2 — d4! (črni je oslabil pozicijo svojega kralja in beli dobi figuro z močnim napadom nazaj). S storjeno potezo namerava beli že žrtev figure), f5 X e4. 7. Sf3 X e5! (ta žrtev temeljito odkrije slabosti črne pozicije), d6 X e5. 8. Ddl— h5+, Ke8 —e7. 9. La4 X c6, Dd8 X d4 (črni ie izgubljen. Na b X c6 bi sledilo Lcl — g5 + Sg8 — f6, d4 X e5 mi beli skuša z energičnimi potezami odpreti igro. 10. Dh5 —e8+, Re7 —d6. 11. Lcl — e3, Dd4 X c4 (na D X b2 bi sledilo c4 —c5 mat). 12. Sbl — c3 (z grožnjo Tdl + in Se4 mat). Lc8 —g4. 13. Tal— dl + (in črni se je vdal, ker je v naslednji potezi mat). Iz turnirja pred kratkim končanega v Lodzu prinašamo danes naslednjo partijo zmagovalca dr. Tartakovveria. Dr. Tartakower : Frvdman 1. d2 —d4, Sg8 — f6. 2. c2 — c4, g7 — g6. 3. Sbl —c3, d7 — d5 (črni igra Grunfeldovo obrambo). 4. Lcl — f4, c7 — c6 (črni bi lahko mirno igral Lf8 — g7 z doslednim napadom na beli centrum). 5, e2 —e3, Lf8 — g76. Ddl— b3 (tukai stoji dama zelo močno). 0 — 07. Sgl — 13, d5 X c4 (črna pozicija je zelo težka in ni lahko najti nadaljevanja, ki bi vsaj za silo obdržalo ravnovesje). 8. L£1 X c4, b7 — b59. Lc4 -- e2, Lc8 — eb. 10. Db3 —e2, Šfr — d5. 11. Sc3Xd5, c6Xd5. 12. 0 — 0 (pešec 65 je bil seveda še hranjen radi Da5+). Dd8 — b6. 13. Dc2 —- b3, b5 — b4. 14. Tfl — cl (beli sedaj prehiti črnega pri zasedbi c linije). Sb8 — cb. 15. Tel — c5, Tf8 — c8. 16. Tal —cl, a7 —a5. 17. Db3 — a4! (dr. Tartakower izvrstno izkorišča svoio pozicijsko prednost. S pritiskom na c liniji izsili vdor bele dame). Sc6 — a7. 18. Tc5 X c8 +, Leb X c8. 19. Da4 — e8+. Lg7 — f8. 20. Sf3 — g5 (iz napada na damsko krilo se je naenkrat razvil matni napad na črnega kralja). Db6 —fb. 21. Sg5 X h7! fin iz napada na kralia pride naenkrat izsiljeno do končnice, ki je za belega popolnoma lahko dobliena). Df6 — g7 (črni nima izbire). 22. De8 X f8 + Dg7 X f8. 23. Sh7 X f8, Rg8 X f8. 24. Tel — c5 in črni se je vdal, ker izgubi še enega pešca. Tarta-kowerjeva igra v tei partiji s« odlikuje po veliki preciznosti. glasu, 18. šivalna potrebščina, 19. določen čas, 20. gozdno drevo, 24. žensko ime, 26. latinski pozdrav, 28. navadni števnik, 29. čebelarski izraz, 30. ohranjevalno sredstvo, 31. del srluve, 32. velika posoda, 33. industrijska rastlina, 34. tatarski poglavar. IPartborshe vesti: Someščani! V .sredo, dne 9. t, m. mine leto, Uo je padel naš viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj kot žrtev svoje velike ljubezni do naroda in domovine. Meslo Maribor se bo poklonilo spominu svojega velikega kralja po sledečem sporedu: 1. Dopoldne bodo slu/be božje ob 10 v stolnici, pravoslavni kapeli in evaugeljski cerkvi. Pozivam deputacije društev in korporacij ter meščanstvo. da se udeleži teh cerkvenih obredov. 2. Isti dan ob pol 19 zvečer se vrši spominska žalna svečanost na Glavnem trgu. Vabim vsa društva in vse organizacije kakor tudi meščanstvo, da se v obilnem številu udeleži te svečanosti. Glede srednjih in mešč. šol bodo gg. ravnatelji teh šol izdali posebna navodila. Društva naj pošljejo svoje zastave ob 18 na Rotovški trg, kjer jim bodo dali reditelji nadaljnja navodila. 3. Hišne posestnike prosim, da v sredo zjutraj razobesijo s svojih hiš žalne zastave, kakor bo to storila tudi mestna občina na svojih poslopjih. 4. Hišne posestnike na Glavnem trgu posebej prosim, da za časa komemoracije razsvetlijo okna svojih hiš. □ Tombola krščanske ženske zveze bo danes ob 2 popoldne na športnem prostoru SSK Maratona, ua Livadi, poleg starega mestnega pokopališča. Dobitki te velike dobrodelne tombole so razstavljeni v trgovini Berdajs v gradu. Vseh dobitkov je okrog 400. Ves čisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene, za podpore revnih in za postavitev »Doma revežev«. Vsaka tablica stane Din 2.50. V slučaju slabega vremena bo tombola dne 13 oktobra. □ Lahkoallctski miting priredijo danes trgovski akademiki, včlanjeni v .Sidru«, ob pol 10 dopoldne na igrišču SK Železničarja. Miting se vrši za prvenstvo mariborskih srednjih šol. □ Saje se niso vnele. Marija Jurčko nam sporoča: V torkovi številki dno 1. okl. 1935. Vašega oen.j lista ste mod drugimi vestmi objavili notico pod naslovom. »Saje gorijo«. Kor pa vsebina ne ustreza resnici, Vas vljudno prosim zadevnega popravka, ker bi utegnila notica pozrociti moji obrti resne nevšečnosti. Ko so delavci pripravljali črno smolo, sc jo ta vžgala. Lo slučajno jo prišel mimo moj poslovodja g. Krkloc Janko in .io ogenj že prod prihodom gasilcev pogasil, tako da je bila odstranjena vsaka nevarnost ognja. Ni torej res, du bi se bilo vnelo saje, kakor tudi ne, da bi bil izžigal saje v dimniku. □ Umrli so v Mariboru Margareta Rottman, soproga železničarja, stara 75 let, stanujoča v Vrazovi ulici 6; Alojzija Keršon, vdova po železničarju, stara 77 let, stanujoča v Vrtni ulici na Pobrežiu; Ivan Gobec, mesarski pomočnik. Naj v miru počivajo! □ Predsednik ravnateljstva mestnih podjetij franc Hrasj.elj je prevzel včeraj poverjene mu posle. □ Režijski premog za železničarske vdove. Po intervenciiji min. dr. Kreka in na prošnjo društva starih kronskih vpokojencev in vpokojenk v Mariboru dobivajo železničarske vdove spet pre-prosilo ludi za z*boljšanje režijskih kart in /.a pprosilo tudi za zboljšanje režijskih kart iu za zboljšanje pokojnin. □ Tatovi med seboj. Tudi tatovi niso brez skrbi za svojo »lastnino«, ki so jo sicer nakradli. 'lako je pripovedoval razbojnik Košajnc preiskovalnemu sodniku mnogo zanimivega o skupnem »delu« s tovarišem Pajmanom. Kakor sla delovala preje skupaj, sta se pa pred tedni razšla, Še preje pa ga je Pajman temeljito okradel. Vročega poletnega popoldneva sta se šla oba kopat v Dravo pri Kamilici. Košajnc se je slekel in plaval v Dravi, Pajman pa je sedel na bregu in izrabil to priložnost, da je tovarišu temeljito preiskal vse žepe obleke, vzel mu je uro in ves denar ter na tihem izginil in se od tega časa nista več videla. Celie r* Pisarniški ravnatelj F Hrušnvar. Včeraj ob 12. n umrl po daljši mučili bolezni odvetniški pisarniški ravnatelj g. Franjo Hrušovar v 13 letu starosti. Pokojnik je služboval kot odvetniški uradnik v Celju pri dr. Ogrizku, v Rogatcu pr dr Lešniku, v Šmarju pri Jelšah pri dr. Rupniku. v Brežicah pri dr Megušarju m nazadnje zopet v Celju pri dr, Hodžarju. Stal je vedne odločno v naših vrstah. Bil je dolgoletni naročnik »Slovenca-, katerega je še zadnje dni kljub težki bolezni čital z največjim zanimanjem in veseljem. Zelo rad ic sodeloval pri katoliških prosvetnih društvih posebno pri pevskih zborih in je imel naravnost krasen tenor. Bolehal je skoro 2 leti, sedaj ga je Bog rešil trpljenja. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 4. popoldne od doma v Zavodni št. 12 na okoliško pokopališče. Naj mu bo lahka domača žemljica. Preostalim izrekamo globoko sožalje. Umrli so: Žerovnik Mari]a, 76 let, zasebnima, Mariborska cesta 17; Doni Ferdinand, 5 let, sin ietniškega paznika, Zagrad 90; v bolnišnici jc umrl Menčak Jakob, 7 let, sin šoferja iz Gornjega grada. N. p. v m.' Avtobusna katastrofa v Mcdlogu pred sodišče'«. Zaradi avtobusne katastrofe, ki se jc pripetilo dne 9. decembra 1931. v Medlogu in pri kateri je bilo usinrčenih 14 oseb, več pa težko ranjenih, je mestno avtobusno podjetje moralo plačati svojcem umrlih, oziroma posameznim poškodovanem! razne odškodnine, nekaterim pa plačuje rento. Mestna občina in avtobusno podjetje s'a vztrajala na stališču, da jc v glavnem kriva nesreče železniška uprava in sla skušala dobiti od nje pristanek, da bi državni erar povrnil polovico škode, loda ti poizkusi niso uspeli. Zaradi tega ie mestna občina tožila železniško upravo za povračilo polovice odškodnine. Pri ljubljanskem okrožnem sodišču je bila tožba mestne občine zavrnjena, češ, da železnice n, zadene nobena krivda. Prati temu je hil vložen priziv na apelacijsko sodišče v Ljubljani, 'ki ie pri razpravi dne I oktobra I I. prizivu ugodilo in izreklo, da je državni zaklad dolžan občinskemu avtobusnemu podjetju povrniti polovico odškodnine. Današnji šport. Danes bosta na Glaziji dve tekmi za sklad blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. Ob 14. bo tekma SK Celje : SK Jugoslavija, ob 15.30 pa tekma SK Atlctik: SK Olimp. ' Majdičeva irgovina prodana. V petkovi številki smo priobčili vest o prodaji Majdičcve trgovine, Izjavljamo, da smo bili o prodaji napačno informirani in vesl, da je trgovina Peter Majdič -Merkur« prodana tvrdki Rakusch, radevoljc popravljamo. ta-le Program komemoracije na Glavnem trgu je 1. Zbiranje društev, korporacij in občinstva od 18 do pol 19. 2. Ob pol 19 igra vojaška godba molitev. 3. Komemoracijski govor. Govori prof. g. dr. Franc Sušnik, član mestnega sveta. 4. Vojaška godba odigra žalostinko. 5. Ipavčeva župa zapoje Jenkovo pesem -..Molitev«. 6. Zaključna beseda predsednika mestne občine. 7. Vojaška godba odigra državno himno, nakar je razhod. Ta žalna manifestacija naj bo dokaz velike ljubezni in globoke udanosti mesta Maribora do pokojnega kralja, kraljevskega doma in države in naj vsak posamezni meščan smatra za svojo dolžnost, da se le žalne svečanosti udeleži. Predsednik: Dr. Juvan, s. - Vsak ie som sebi sovražnih, če še nima v svoji hiši .Herkules' obroča za štedilnik, pateu 'iranl Kolosalen uspeh kurjenja I Ogromen pri-hrauek na kurivu. I. j. 50%! Dobi se pri tvrdki D. Kakusch, Celje HSEpe0HisJsi j j * Ptuj Priglasi za vstop v mestno organizacijo JRZ Ptuj se sprejemajo vsak dan med uradnimi urami v pisarni Kmetijske zadruge v Ptuju, Panonska ulica 15. General Krstič odhaja Kamnik. 5. okt. U pra vni k kani n inkc s modu išn i co genera i K". Vladimir Krstič se poslavlja od Kamnika. Šele ob slovesu občutijo Kamničani, zlasti : pa delavstvo fcinoduisniec, koliko bodo iz-i ftubili z generalom g. Krstičem. V njegovem j 5-letriem službovanju v Kamniku so smod-j nišnico zadele tri hude nesreče. G. general je ! pri teli hudih udarcih za Kamnik 111 vso oko-| lico pokazal za nesrečne žrtve in za svojce lako plemenito »srce, da ga je vzljubil ves kamniški okraj. Redko da bi kdo užival tako spoštovanje in toliko popularnost, kakor jo uživa general g. Krstič v vsem kamniškem okraju. Neveljski občinski odbor «je na seji dne 29. .seplenibra soglasno imenoval generala g. Krstiča za svojega častnega občana. Sklep občinskega odbora je g. generalu naznanil sam župan g. Ferdinand Novak in mu izročil na pergamentu napisan dekret, ki ga je stro-kovnjaško in v zelo lepi obliki izvršil g. vet. insp. Sadnikar. diplomo pa bo napravil g. Jože Grčar. Veri Kamnik obžaluje odhod priljubljenega komandanta mesta in mu želi na novem .službenem mestu mnogo sreče in zadovoljstva. V četrtek jo generala g. Krstiča obiskal na sniodnišnici tudi ban g. dr. Marko Natlačen v spremstvu kamniškega odvetnika g. dr. Dominika Žv^oklja in o«lal z njim v daljšem razgovoru. Lju&ijana 1 Nočno sluZbo imajo lekarne: danes: ilr. Krnel, Ty riševa cesta 41; mr 'iVnkoozy ded., Mestni trg 1 in mr. I star, Soleniniignva ulica 7. — Jutri: mr. Ba-kaivie, Sv. Jakoba Irg !l, mr. Rainor. Miklošičeva ■ •ušla 20 In uu. (iarlus, Moste. I (hiši! s len čela Ljubljana — severni tlel priredi danes ob 1« vinsko trgatev v restavraciji Reboc ua T,yrši.''\ i cesti. Vsi, ki ljubijo dobro voljo in i-zborno vinsko kapljico, sm vabljeni! I Za drago skupino tečaja liurmonikarjev, gifa-rislov in ošlevale pravočasno to prireditev. Prijatelji misijonske ideje. Vrhnika. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov na Vrhnilki ponovi v nedeljo, (5. t m. ob 8 zve-eer v Rokodelskem domu ua Vrhniki komedijo Po--tr/.ek . Prosimo, oskrhite si pravočasno vstopnice, ker se obeta velik naval. Centi vstopnicam je fi, .'», in Din. Začetek Ivo toeon! — Prijatelji našega društva vljudno vabljeni! Trbovlje. Združeni zasebni in trgovski nniiuv sr-euei Sl,-vpui.ie, podrnžuiea Trbovlje, napravijo v nedeljo. ilne (i. okl "bril izlet na Sv. Planino. Odhod ob 7 ,jutra 1 iz Društvenega doma Prijatelji vabljeni. — V slučaju slabega vremena izlet odpade. \ovo mesto. Zveza selekeiiskih zadrug za sivo rjavo dolenjsko govedo priredi v '•e(i,'ek, dne 1(1. okt. ob S zjut.ru i na sojmišeu v Novem mestu plemenski sejem /m rodovniško živino svojih edini« novomeškega in krškega okraja Vabljeni so vsi živinorejci, ki si nameravajo nabaviti dobro plemensko govedo nivo-pjave pasme. S m a rje pri Ljubljani V nedeljo KI. t. m. bo pri iihs odkritje in blagoslovitev spomenik a v svetovni vojni padlim vojakom. Ob |0 l>o slovesnost v cerkvi, po sv. maši pa zunaj pred spomenikom. Št, Jan' *"> Dravskem polja. Prosvot.no društvo vabi vse svoje člane in vse prij: telje od daleč iu blizu, knkor iudi vsa sosedu in .trušl va, dn prihitijo v nedeljo, dne 1.1. oktobra popoldne o»- pol :i v iiašo društveno dvorano, kjer bomo praznovali tridesetlet nioo društva. Pri tej priliki bo govoril prof. dr Je raj iz Maribora, domači igralci pn bodo igrali narodno igro (-run žena Nastopilo bo !ndi domače pevsko društvo Vsi nr!d(ltol.ii poštene zabave iskreno vabljeni. Cerkveni vestnih II. V nanju V«r. Icongregacija pi i l i šulinkuh v Ljubljani ima dauco ob II shod. Prosim polno.-,,, vllne udeležbe. — Voditelj. Stolna prosveta v Ljubljani ima da.ue,- »eden. 13. oktobra prvi občni zbor po razpustu Pričetck ol» 6noffa zbora popoldne ob petih v Jugoslovanski li* k urn i. Kriianska moška in mlatleniška Marijina družba ima danes popoldne ob šestih rini ni niese-ni shod v družbeni cerkvi v Križankah. Po govoru bo darovanje za namene družbe, ki -je izpadlo na praznik Ma rijinega rojstva. Kongregan ist i, udeležile >e shodu pol noš t ovil no I LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začetek ob 20 Nedelja, fi oktobra: Direktor campa izven. Ponedeljek, 1 oktobra: Kralj Ltlip. Kameni t i aont. Red C. Torek, 8 oktobra: Med včeraj in jutri Red Sreda. OPERA Začetek ob 20. Nedelja fi. oktobra: Sv. Anton, vsrh zaljubljenih patrov. Jzveu (ilohoko znižane cene od lili Din navzdol. Ponedeljek, 7. oktobra: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, li. oktobra: Zaprlo. Ponedeljek, 7. oktobra ob '20: Otroška tragedijo. Radio Programi Radio Liubliana f Nedelja, rine ti. oktobra: 7.:i0 Kmetijska posvetovalnica (Ing Sadar Vinko) 8.1)0 C as, poročila 8.1.'» Koncert godbo na pihala • Sora 9.00 Versko predavanje (dr. Roman Tominec) !).1;"» Prenos iz frančiškanske cerkve 10.iki Ura operne glasbe: 1. Vokalni koncert ge. Staglior-Kogojeve s spremijovanjom radijskega orkestra. Koncert radijskega orkestra 11.10 Otroška ura: Pravljice iz stare Imlijo (g. Danilo) VJ.Mi Oas. vreme, poročila, -obvestila 12.15 Ploščo po željah 1.">.00 Konccrt kvarteta na pihala, vmes plošče Ki.OO (iospodinjski nasveti (Anica Lazarjeva) 1(1.20 Operni nupevi. Poje gdč. Jelka Tgličova s »prorniljreit a2.1,r, Seen i)7.IO. Praga 12.75, Varšava 57.80. Atene 2.00, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, llelsinglors 6.625, Buenos Aires 0.845. Vi lahko pijete tudi petrolej, toda komur je kaj za zdravje, ta bo pil RADENSKO ono s srcem Belokrajinski možje in fantje na Žežlju V nedeljo dne 13 oklobra bo na Žežlju pri Vinici verski tabor mož in fantov Udeleženci sc zberejo v župni cerkvi na Vinici, kjer bo ob 10 pozdravni najjovor in blagoslov z Najsvetejšim, nato pa odidejo v sprevodu med prepevanjem pesmi -Povsod BoiSa na Žeželi, kjer bo imel i/h pol II cerkveni jiovor znani in priljubljeni govornik in urednik Domoljuba, gosp. Jože Košiček. Po končani službi božji bo na prostem pri lurški votlini zborovanje, na katerem bodo izrekli zastopniki posameznih župnij pozdravne nagovore. — V slabem vremenu, se bo vršila dopoldanska služba, božja v župni cerkvi na Vinici, zborovanje pa v prostorih prosvetnega društva. Zakaj je ra«irna krema „LA TOJA" edinstvena na svetu? 31 Omehča vsak« ludi najtršo l.rado, ne dn bi nas koža pekla. m .hi ii. /SLOVENKO, dne G. oktobra 193,1 SI c v. S, .u. Tinekove in Tončkove prigode 147. Ljudožrski zdravnik dobi plačilo. Ko pa ic ljudožrski zdravnik snel prečudno pokrivalo Ln jc Tinček zagledal pred seboj miroljubni črncev obraz, je debelo pogledal in sc v zadregi prijel za glavo. Vsa stvar sc mu je zdela 'jrozansko čudna in nerazumljiva. Ni slutil, da ic šc pravkar visel med življenjem in smrtjo in da je bil široko smejoči se črnllli njegov i silclj. Vsaj Primožek in Tonček sla bila trdno prepričana, da je Tinčka ozdravil on. Zdaj je Tonček ljudožrskega zdravnika gledal že bolj spoštljivo. Sn i pa lo ludi niso mačkius solze, če zna kdo pregnali hudobnega duha iz. človeka1 Zavod zn javne, družbe. Ljubljana. Medvedova cesla S. Telefon 21-11. (PiiIcr gor. kol.) sprejema za prihodnjo prostovoljno dražbo v prodajo vsakovrstne dobro ohranjene prcdmelc! Informacije brezplačno! tHHHHBH^HHHHB ilvto .Fiat' SZO Prodamo šlirisedežni osebni avlo >l'iat 521) . generalno popravljen. Plačilo z. vložilo knji-živn Ljubljanske kreditne banke. Pismene ponudbe upravi Slovenca Maribor pod Fiat 520 . OE3nnB9ffiH181iliffiKMH Razpis Sicitacile Cerkveno >l,-nbno društvo /.a cerkev Kristusa Kralj j i v Hrastniku razpisuje na dan 17. oktobra t. 1. v svoji pisarni prvo ofertalno licitacijo za zidanje podruž nieo cerkve Kristusu Krn I ju v Hrastniku. Nacrli in pogoji so interesentom vso dni na razpolago v gostilni u,. Al. Loger v Hrastniku. In-tcresonli morajo predložili proračun in oferto za zidarska in ležaška dela. Proračun in oferte se ne lionorirajo. Ponudnik mori) bili /.možen kavcije v smislu čl. SN zakon;' o drž. računovodstvu. Oferli morajo biil oddani do 17. oktobra I. 1. v roke upravitelju zasilne cerkve v Hrastniku. Licitacijska komisija bo sprejela samo one ponudbo. ki se bodo podvrgle vsem pobojem. Cerkveno stavbno društvo si pridrži pravico oddaje dela onemu ponudniku, katerega smatra za sposobnega, ne glede na ceno in na število ponudnikov. Za cerkveno stavbno društvo o d b o r. NOVI ŽENSKI PLASCi že na zalepi! Zima pred durmi; oglejte si neobvezno našo bogato izbiro iz-gotovljenih ženskih plaščev, češkega in angl. blaga za ženske plašče, moške obleke; zimske suknje in raglane, veliko izbiro barhentov in flanele, kakor drugega modnega blaga, vse po konkurenčnih cenah! - Državni nameščenci primeren popust! Manufaklurna in konfekciiska trgovina St p i i p o i o c a J. PREAC, MARIBOR, GLAVNI TRG 13 Inserirajte v »Slovencu"! Zdaj moramo pa zdravnika bogato nagraditi! je dejal Primožek. Žc itak nenavadno široka zamorčeva usta so se ob pogledu na lesketajoče se dragulje in drugo ropotijo, katero mu jc Primožek nasul na dlani, še bolj široko zarezala. To je bilo neka! zanj! Ali bo gledala mila mu ženica, ko se bo s lo pisano robo vrnil k njej! Najbolj bo pa gotovo vesela žepnega ogledalca, v katerem bo lahko vsak čas videla svoj zali obraz . . . Na vrlega Mukija bi bili pa kmalu po/.abili. Kaj jc delal medlem? Nekaj sila važnega in nujnega: čolial sc ie s prednjo taco po telesu in grozeče renčal predse: Hov, hov gorje ti, bolha neolikana, če mi prideš v pest! Ljubljana, Miklošičeva cesta S (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domoljuba« m »Bogoljuba - naročale inserale in dobite razne informacije - Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne in od 2 do 6 Dopoldne Telefonska številka 3030. IHMHRieSBBSaMMiHKi V globoki žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, bral. stric, lasi in svak. gospod Kocjan KareI posestnih dne 5. t. m. po dolgem, inukepolnem trpljenju, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika ho v ponedeljek, dne 7. oktobra 1935 ob Mirih popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V L j u h I j a n i, dne 5. oktobra 1985. Žalujoče rodbine: Kocjan, Glažar, Križnih in ostalo sorodstvo. sas V globoki tugi naznanjamo prežaioslno vesl, da je nas nepozabni, Iskreno ljubljeni papa, opapa, bral, stric in last, gospod Ivan Končina veleposestnik in trgovec v Gorenji vasi v petek, dne i. oktobra 1936 na poškodbah, ki jih je zadobil povodom železniške nesreče, previden s tolažili svete vere, boguvdano umrl. Pogreb nepozabnega rajnkega bo v ponedeljek, dne 7. oktobra 1935 ob desetih dopoldne iz hiše žalosli Ivanjfnn gorica na farno pokopališče Stična, kjer ga bomo položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. Sv. maše Mtdušnice se bodo darovale v farni in drugih cerkvah. O o r e n j a v a s -1 v ti n j <• n o g o r i r a , dne 5. oktobra 1935. T i n r a por. i n g. (J r n s r It e 1, 15 I a por. .1 e I i m o v , Albina por. Kralj, hčerke. Franc Končina, bral. P e o fl o r .1 e f i m o v , ,1 o h i p Kralj. zetu. Andreja, Maša, Njih in Milan, vnukinje iu vnuk. A ii d r e j č k a . praviiukinjn — in vsi ostali sorodniki. Poceni se zopet dobe solidni, lepi stoli tovarne iRemec-Co v £jubljani, fKersnikova ulica 7 (poleg dlamita) Movost v veselje turistom, lovcem, športnikom in izletnikom je nova patentna nogavica ki z upleieno manšeto ne propušča v čevelj prahu, peska, snega ild. Ko je čevelj obut, zavihamo nogavico čez gornji rob čevlja in nemogoče je, da bi kaj prišjo v čevelj. Nogavice se dobijo povsod. PERJE 1 kg Din S-50 in 8 Kemično čiščeno perje 1 kg Din 16'— in 20'— skub-Ijeno gosje perje 1 kg 36'—, polpuh Din 100' — , sivi puh Din 80' , bel puh Din 150' —, polnjene blazine 60x80 cm od Din 22'—, polnjene pernice od Din 87'—, Inlet, platno in odeje. Vzorci brezplačno pri ..POSTELDINA", Zagreb, lika 76 Celju registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi laslni palači sprejemu hranilne vloge in |ih obrestuje najbolje £ Denar |e pr! nlel naložen popolnoma varno kei jamči zani poleg rezerv ln hiš nad S000 članov-po sestnikov z vsem svojim premoženjem PRIPRAVITE se za zimo! Nudimo Vam ugodno: svetovno znano trajno goreče irske peči znamke „11", mizne štedilnike „TRI-U M iJ H " in vse za zimo v poštev prihajate predmete. železnina Remington pisalne stroje kakor tudi stroje za računanje prodajam po zelo ugodnih mesečnih odplačilih in priznano nizkih cenah. Reming-tonov reprezentant: Dragotin Grllnberger - Uubljana Gajeva 6-1. nadstropje, - Telelon 3419 Cisto polt dosržete » enem lednu ali dveh s pomočjo proslule biološke »kuro luščc.nja". Neopazno za okolico obnavljali kozo in odstranile temeljilo z« vedno prišče, madeže, flubaslo, reskavo, maščobnosvetlo, ovenelo kožo in znake sloranja Uspeh in neškodljivost zajamčene I Garnitura Din 120'- . RAZŠIR-IENE POKE in maščobo obraza odpravi mandeljevo mleko .ASIaMI" izdatna steklenica Din 50' — . Odlično mleko »udi 7.a čiščenje, odstranjevanje šmink in osveionje. — '/.A PREHRANO KOŽE samo PAS I A REOIS. Od davnine znana kot zar« s nenadkriljlva zoper malo gube in za uspešno negovanje l;i pomlajevanje kože- lube po Din 40 — in \S'~. SpecIJ »lltele SCHRODER SCHENKE s<- dobiva o pri par fumeriji .Omnia*, oddelek )•!. Zagreb, Cundulič« va I Poštnina pri plačilu vnaprej Din 7'-, po povzetju Din 14'-. Zahtevajte hre/.plačni Ilustrirani cenik! Ocenjevalna vožnja Autc-kluba, Zagreb Pri lej ocenjevalni vožnji, ki se je vršila 28. in 29. septembra t. I. preko 535 km Z?greb-Ljubiiana* Gerovo-Crikvenica-Zagreb na deloma slabih ceslali in skoro neprehodnih potih na hribovitem terenu ler pri oceni akceleracije na vzponu na Tuškancu (Zagreb) so bili doseženi sledeči rezultati: FORD 8 cilinderski I. NAGRADA (brez vsakršne kazn. ločke) s porabo bencina 15.3 Sit. na 100 km — V Tuškancu vobče najboljši čas od vseh vo/.ov s 25 FORD 4 cilinderski (mali) I. NAGRADA (brez vsakršne kazn. ločke) s porabo bencina 8.78 lit* na 100 km. — V Tuškancu najboljši čas od vseh malih voz do 1900 ccm z. 31 - To so DEJSTVA, ki vnovič nepobitno potrjujejo ekonomičnost in Irpežnosl FORDOVIH voz, njihovo primernost za naše razmere in je s tem obenem popolnoma uradno in komisijsko potrjena mala poraba sicer izredno močnih in hilrih FORD-ovih vozil. irjserirajte v ,.Slovencu"! l A UPANJE JE Nase _ __ , ^ ■ • -i::-... PODLOGA VSEGA delo temelji na neomejenem zaupanju kupcev v Zaupanfc, ki se ni nikdar omajalo, je dalo temelje danes največji radioindustriji sveta. si ni pridobil svojega slovesa z reklamo, ampak z zadovoljstvom kupcev. Zasledujte tudi Vi vsak dan važne svetovne dogodke. Pfolllp® radio Vam nudi to možnost. Philips radio je prilagodil svoje prejemnike tržnim razmeram, vendar tako, da kvaliteta pri tem ne trpi. Prosimo Vas. da se Drepričate o resničnosti naših besed. Likovič Joža: Na iezertšča (Konec.) Poklical jo čolnarja, ki sin sc še vedno Irudila s čolnom, da ga zadostno zavarujeta pred nastopajočo poplavo. Oba slu prestrašena pritekla k njemu in nemo zrla na nasprotni breg, kjer se je pogrezala gostilna. Nikdo si ui mogel rnzlolmučili strahotne nesrečo. Ljubljanica jo golovo žo ponovno izpotljedala zdravo lenioljo m tal, du se jo končno pogreznilo osovraženo koliščo pod zemljo z, vinom iu grehom vred. Uešili so se le oni kvaiio-pirci, dočim jo našel Lenussi sinrl med ruševinami. Janez sc s čolnarjema ni upal nazaj čc/, Ljubljanico; kdo bi bil lako drzen, da bi stopil bližje zakleti krčmi, ki sin jo žc delj čusa čuvala ponoči dva črna pasjcglavcal Nenavadni dogodek jih je tako oslrašil, da so so unmonlli v vas »klicat domačine. Spotoma pa so nuleleli nn saincgn Mar-ga, ki jo vos zasopel liilol doli ua brog. Ko jih je začel vili roko in vpili: Ženska, mlada ženska jo skočila v apnenco .., mrtva ... sežgana ... Debelušni Lah je ccpclal, Irgnl raz sebe razmočeno obleko in krčovilo lulil. Osupla čolnarju sin gu obslopilu; komaj da sla čuln njegovo jadi-kovanje. Pokazala sin mu čez slrugo, kjer so je nn robu obrežja pogrezala njegova krčma, od katero je bilo videti lo šo del ostrešja, Polir Margo sc jo. sosodol nn prag in so prijemal za glavo, bil po prsih iu krčovilo slovkoval; Moja lepa hišni Sladka rebula, denarji, mojo srco ... nosročn, veliki dan... poningajle ... Mlajši čolnar so ui mogel otresli neke hudomušnosti; sklonil se je k veknjočemu slarcu in gn spomnil: »Gospod Margo! Kako pa jo lo, uli boli ali je srečal, •»Diol Ogenj. V srbi? Zmedeni oderuh pa Je brezupno kimal: »Boli, boli l<:--_ <"'iin jc bil Anžolov Janez, začni, da so jo pognala neka ionska v apnonco, ga jo prevzela si rušim negotovost. Vedno bolj su se ga poklicale neprijetne slutnje in prepričujoče okolnoeti Francka jo skočil« v apnenco! Ur oz slovesa je stekel i od hrib, Inin jo našel več domačinov m varuhov, ki so pazili, da m uguMiil ogenj po npnoncnh, lioa-liičnol Francka je skočila v Marsovo apnonco; orjaški lonec z razbeljenim kamenjem je bil baš načel. Ko je nu bogu znglednlu ognjen odsvil. Iol štirih popoldne iz hiše žalosti, Zavodna št. 42, na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne H. oktobra ob pol sedmih zjutraj v farni cerkvi sv. Danijela. Dragega pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin. Cel je, dne 5. oktobra 1935. Žalujoči! žena, mati, brat in sestri — ter ostalo sorodstvo. Fant v 15. letu, močan, poštenih staršev, se želi izučiti v trgovini z manufakturo ali z mešanim blagom. Gre v vsako mesto v Sloveniji. Predizobrazba 2 srednji šoli. Je že malo vajen v trgovini. Po možnosti hrana in stanovanje v hiši. Rudolf Karlin, Bes-nica, Kranj. (v) Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka. Ljubljana. Krekov trd 10 Trgovčev sin z dežele, 15 let star, se želi učiti v trgovini blizu Ljubljane ali pa v kakem drugem večjem kraju. Naslov v upravi 12415, (v) Učenec se sprejme. Hrana in stanovanje v hiši. Vpraša se v Prvi celjski kristaliji, tovarna ogledal in brušenega stekla, Celje. (v) IBBEE3! Samoprodajo znanih angleških emajl-barv Nu-Enamel oddamo za vsa večja mesta Jugoslavije. Interesenti naj se javijo na tt. Nu-Enamel, zastopstvo za Jugoslavijo Dr. Druškovič, Zagreb, Petrinjska 4. (z) Usnjarji kateri strojijo kozjt ovčje, gamzove in srnine ko že na jerhovino, javite svoj naslov na: ABC, Ljubljana, Medvedova cesta št. 8. (z) Trgovski zastopnik z lastnim avtomobilom, dobro vpeljan pri trgovcih in industrijah, prevzame za dravsko banovino še zastopstvo večje tvrdke. Ponudbe pod »Agilen 272« 12473 upravi »Slovenca«. (z) roma Akademik instruira za stanovanje vse predmete. Najrajši matematične v višjih razredih. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12305. (u) English lessons Miss Farler, Dvorakova ulica 3/III._(u) Instruiram vse predmete nižje gimnazije po nizki ceni. Ponudbe upravi Slov. pod »Visokošolka« 12413. (u) Knjižice vseh zavodov kupim po najvišji ceni. - Sporočite zavod, znesek in ceno na naslov: Grašek Jože, zastopnik tt. »Financier«, Ljubljana, Gledališka 4. d Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske reviziie. sestava in apro-bacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komerciialna pisarna: Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18. Hranilne knjižice prodaste ali kupite najbolje potom moje pisarne. Solidno poslovanjel Priložite znamkol Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul 12. Telefon 38-10. Hranilne a • • w • knttztce kupujemo in prodajamo najugodneje. Adamič, zastopnik »Štedovne zadruge«, Ljubljana, Gosposvet-ska 8._(d) Vložno knjigo podeželske posojilnice kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Denar takoj« št 12221. (d) Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov kupite ali prodaste najugodneje edino potom koncesij onira-nega Bančno kom. zavoda, Maribor — ali zastopstva Ljubljana, Tyrševa c. 36. Za odgovor 3 Din znamk. Oseba, katera mi posodi 20.000 do 30.000 Din, dobi dosmrtno stanovanje. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Dosmrtno« št. 12343. (d) Zahtevajte Ruffove karamele! Hranilne knjižice Ljudske posojilnice v Novem Trpstu, Hran. in posojilnice v Št. Vidu pri Stični, ugodno prodam. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Ugodno 12372«. (d) Ljubljanske kreditne banke, celjskih, ptujskih in mariborskih hranilnic kupimo takoj. Nudimo največ. BANČNO KOM. ZAVOD, Maribor. — Za odgovor 3 Din znamk. Kompanjon k valičnemu mlinu na zelo prometnem kraju, ki bi mogel vložiti do 50,000 Din, se išče. Mlin se odda tudi v najem ali proda. Ponudbe na upravo Slov. pod »Ugodna prilika« 12420. (d) Posojila daje bančni zavod trgovcem, obrtnikom in uradnikom proti mesečnemu odplačevanju in primernemu jamstvu na več let. Pojasnila daie Rud. Zore, Gledališka ul. 12, Ljubljana. Telefon 38-10. (d) Posojilo za petletno amortizacijo dobijo drž. in samouprav ni uradniki. Dopise na upravo lista pod: Ugodni pogoji 12433. (d) mssm Trgovec in gostilničar mlad, postaven, v centru župnije — v predmestju Ljubljane, z večjim posestvom in gospodarskim poslopjem, želi znanja v svrho ženitve s sebi primerno družico čiste preteklosti, od 22—30 let, s primerno doto. Tajnost strogo zajamčena. Le resne ponudbe pod »Sreča« št. 12232 upravi »Slovenca« i Ljubljana. (ž) j Gospodična pridna, vzorna, 39 let, s 40.000 Din, poroči prav takega gospoda uradnika ali pa z dobro vpeljano obrtjo. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod: »Iskren značaj« 12396. (ž) IŠČEJO: Točen plačnik išče stanovanje sobe m kuhinje, eventuelno dve manjši sobi s pritiklinami. Pismene ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod »Točen« 12424._(c) Sobo sončno, z uporabo kopalnice — išče visokošolka. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »cca. 300« 12309. Stanovanje trisobno ali štirisobno — iščem v mestu za 1. november. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Solidna stranka« št. 12313. (c) Opremljeno sobo s posebnim vhodom, sredi mesta, išče gospodična. -Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Mir« 12337. (c) Stanovanje eno- oziroma dvosobno, z vsemi pritiklinami, išče za takoj ali pozneje mirna dvočlanska rodbina. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Snažno«. (c) Gospodična išče majhno prazno sobo v mestu. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Poceni št. 12365«. (c) Stanovanje eno- ali dvosob., opremljeno, ali ločeno mirno sobo išče gospod. Ponudbe pod »Mir« 12434. (c) Sobo separirano iščem za takoj; najraje v bližini glav. kolodvora. Ponudbe pod »Banovin, uradnik« 12421 na upravo »Slovenca« (c) ODDAJO: Enosobno stanovanje s pritiklinami, oddam za 1. november. Naslov v upravi Slov. 12436, (č) Trisobno stanovanje s kopalnico, solnčno, suho, s pritiklinami oddam, Povšetova 35 a (Kodelje-vo). (č) Stanovanje sobe in kuhinje, lepo in snažno, se odda samo snažni mirni stranki za takoj. Zalokarjeva ulica 2. Podpritlič. stanovanje soba, kuhinja in pritikline se odda s 1. novembrom Kavškova c. 16, Ljublja na 7. (c) Enosobno stanovanje oddam. Vprašati: Pekarna Duhanič, Kodeljevo. (č) Dvosobno stanovanje oddam v novi hiši, Vodovodna 87 na drugi strani predora, takoj ali pozneje. Poizve se istotam. (č) Enosobno stanovanje veliko, solnčno, v lepi mirni hiši, z razgledom na vrt in Cojzovo cesto, oddam za november samostojni dami. Križevniška ulica 14. (č) Prodam zaradi opustitve mizarstva masivne spalnice — češnjev brst, javor — dve kuhinji, furnir, pod ceno. Ljubljana, Prule I Stanovanje 3 parketirane sobe, kuhi* nja s pritiklinami se odda 1. novembra, Kolodvorska ulica 11. (č) Dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami se odda mirni stranki. Parket, elektrika. Poizve se Tržaška cesta 11-1. (č) Dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami, sončna lega, zdrava studenč-na voda, kjer se pere tudi perilo, z nekaj vrta, od dam pri dveh starejših ljudeh od 15. X. 1935 naprej. Vprašati pri Jošku (š) v Vahčič, trgovcu v Vidmu. Stanovanje oddam takoj dvema do trem odraslim osebam državnemu uslužbencu. —-Vprašati: Ob Zeleni jami št. 11,_ (č) Takoj oddam dvosobno stanovanje s predsobo, parket, za 300, V Polju 75, pri kolodvoru. Za hišnika enosob. stanovanje, suho, 100. V Polju 75, pri kolodvoru. (č) Veliko solnčno sobo s štedilnikom oddam v podpritličju. Naslov pove upr. Slov. št. 12411.. (s) Trisobno stanovanje oddam z novembrom. — Ljubljana VII., Franko-panska ulica 9. (č) Enosobno stanovanje solnčno, oddam s 1. novembrom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 12342. Lokal in stanovanje oddam, - Vprašati upravnika Krekov trg 10 (dvorišče, desno). (č) Sobo in kuhinjo s pritiklinami - oddam novembra. Milčinskega 73, Sp. Šiška. (č) Stanovanje večjo sobo in kuhinjo s 1. novembrom ugodno oddam. Ižanska c. 116. (č) Petsobno stanovanje komfortno, v sredini mesta, se s 1. novembrom 1935 odda. Naslov v upr. »Slov.« št. 12368, (č) Enosobno stanovanje solnčno, oddam z novembrom. Naslov v upravi »Slov.« št. 12367. (č) Dvosobno stanovanje v podpritličju, in enosobno s kabinetom v podpritličju takoj oddam na Kodeljevem - Povšetova št. 37. (č) Enosobno stanovanje oddam. Ribniška ul, 27, Vodmat, (č) Dvosobno stanovanje lepo, takoj oddam. Spod. Šiška, Beljaška ul. 32. (č) Dvosobno stanovanje oddam mirni stranki v vili, prikladno za penzi-jonista. Kettejeva 7. (č) Dvosobno stanovanje v Stični na Dol., poceni oddam. Naslov v upravi Slov. pod št. 12412 . (č) Sobe Dve sobi s separatnim vhodom oddamo na Mirju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12334. (s) 1 ali 2 boljši osebi sprejmem v mirno sobo pri sv. Jožefu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12283. (s) Prazno sobico blizu Kolezija, oddam takoj, Devinska ulica št. 9. Ljubljana. (s) Sostanovalca sprejmem. Fiignerjeva 13, II. nadstropje, levo, (s) Sostanovalko sprejmem za 150 Din. - Beguš Marija, Mestni trg št. 11, I. nadstr. (s) Opremljeno sobo v bližini Glavnega kolodvora, iščem. - Ponudbe pod »Soliden« 12419 na upravo »Slov.« (s) Pridnega fanta sprejmem na stanovanje. Maribor, Loška 5/1, vrata 7. (s) Sobo prazno ali opremljeno, odda samostojna gospa, na željo tudi s hrano. -Kolodvorska 18, Mrežar. IŠČEJO: Mlekarno dobroidočo, bi rada prevzela pridna in podjetna gospa. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »M. B. P.« št. 11.583. Trafiko, mlekarno ali branjarijo, dobro idočo iščem v centru Ljubljane ali Maribora, evt. prevzamem prazen lokal. — Ponudbe na upravo »Slovenca«, Celje pod »Takojšnji prevzem 1156« 12469. (m) ODDAJO: Trgovski lokal v bližini Žalca takoj oddamo. Naslov v podružnici »Slovenca« Celje, (n) Vinsko klet z različno vinsko posodo, ob glavni cesti, 10 minut od postaje Ribnica, oddamo v najem. Prostor je pripraven za večjo obrt ali trgovino. Na željo so tudi stanovanjski prostori na razpolago. Pojasnila se dobijo pri: Karol Murolt, Gorenja vas 37, p. Ribnica, Dolenjsko, (n) Lokal v novi stavbi na Tyrševi cesti 43 se odda s 1. nov. 1935. Podrobneje se poizve pri arhitektu Ledi, Gosposvetska c. 4. (n) Delavnica centrum Logatca, s ključavničarskim, kleparskim in vodovodnim orodjem, se odda takoj v najem. Hodnih Viktor, Logatec. Večjo sobo oziroma dve sobici oddam kot lokal za pisarno ali boljšo obrt na Šmar-tinski cesti, — Naslov v upravi »Slovenca« 12474. Gostilno oddam v najem. Naslov t upravi »Slovenca« 12452. Mlekarno oddam v najem. Sv. Petra cesta 60. (n) Dva otroka v rejo vzame poštena družina na deželi. Pojasnilo se dobi v Marijinem domu v Liub-ljani št. 20. (r) Hčerko 18 mesecev staro, oddam dobrim ljudem za svojo zaradi težkih razmer. Na-slo.v v upravi »Slovenca« pod št. 12176. _(r) Danes in vsako nedeljo vabimo na domače krvavice in pečenice. Priporoča se: Gostilna Kovač, Tomačevo. (r) Reven dijak prosi, če mu podari kdo vijolino. Naslov v upravi »Slovenca« 12451. (d) Sopotnika špec. stroke, sprejmemo na nov avto, s katerim obiskujemo vso Slovenijo. Ponudbe pod: »Avto-pot-nik« 12400 upravi »Slov.« CITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA« .»»♦♦•♦»♦♦»»♦»»♦•»♦»•»t« tJrooen itgtus r •Jiicpfncu ■ posestvo ti hilro proda; če ie ne i gotovim denarjem pnč kupai ti s bniiitro d/i. Nova hiša cnonadstropna, tik kolodvora v prometnem trgu naprodaj. Ima dvoje komfortnih slanovani, v podpritličju lokal za trgovino aH obrt. Lahko se prevzame večia hipoteka. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11.980._(p) Vilo v Petrovčah prodam. Poizve se pri g. Vodeniku v Petrovčah. p Majhno posestvo naprodaj na dobre hranilne knjižice. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12287._(p) Prodam zelo lepo posestvo z mlinom na dva tečaja. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod št. 2221. (p) Špecerijska trgovina na najbolj prometnem trgu zaradi bolezni naprodaj. Ponudbe pod Sigurna eksistenca« št. 12268 upravi »Slovenca«. (p) Novozidano hišo z modernimi gostilniškimi prostori, nu prometni točki, poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 12261._(p) Hišo t 8000 m'J zemlje, ob državni ccsti St. Vid — prodam. — Naslov v upravi -Slovenca pod št. 12192. Stavbišče centralno ležeče, prodam. Ponudbe upravi Slov.« ood Ljubljana 12373«. p Stavbno parcelo kupim v Sent Vidu nad Ljubljano. Ponudbe upr. Slov. pod »500—1000 nr« 51. 12392. (p) Prodam polovico velike hiše. trgovske in stanovanjske, v ccnt.ru mesta. — Ponudbe upravi Slovenca« pod »Promet in redek slučaj« št. 12172 upravi . Slovenca«. _(p) H'ša s tr. Popravila se sprejemam. Avtomatične Železno peč dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na upravo Slovenca« pod Gotovina 12438. (1) Hrastovo opravo masivno, 10 kom., prodam za 3700^ Din. Vpra šati: Ivanka Smerke, Sto žice. U hladilne naprave izdeluje G. F. SCHNEITER Ljubljana. Franttikanska 4 Tovorna v Skoljl Loki Prvovtsinc referente Trafika v Ljubljani nn glavni cesti s priključenim stanovanjem se takoj proda. Ponudbe pod .Tfalika« 12441 na upravo Slovenca-. (II pralnica svetlolikalnita Cužek, Kolodvorska 23 CJsil damske In tnožka oblake pere vsakovrstno nor lo. zasttire svellolikci ovratnike, srajce zapestnica, 2Cai5*orKjj na, ampak po zme' nlh cenah. Cement, streš. opeka dobro ohranjena, ugodno naprodaj. Dolcnc, Zaloška št. 9, Moste, Ljubljana. fl| j Škropilni aparat ameriški (Sprit/.appara t), šivalni stroj za sedlarje in čevljarje, stroj za skub-Ijenie alrik žime, vse po ugodni ccni naprodaj. -Kolodvorska 25. (I) Hitro in velemestno va.c postrežem, friziram. bri-iem v higijenični brivnici Vršim pedikure broz bolečin. BRIVSKI SALON KNEZ. Maribor. Sodna ulica 9 (palača O UZDI Rabljena kolesa ženska in moška, dohite po zelo ugodni ccni pri Promet" (nasproti kri-žanske ccrkvc). lil po najnižjih cenah nudi trgovina H. NKMAN Ljubljana Kopitarjeva y>;ca ~ Paji/e na varstveni 3naki ^iMe 3« čiščenje J ' *vjeftsnje svif kovino " mmt IZDELEK Lepo jesensko blago po Din 8- dobite v Trpinovem bazarju Maribor - Vetrinjska 15. Na osnovi testamenta pok. g. Koslerja Josipa se velika dvonadstropna stanovanjska z vrtom v centru Ljubljane, Šelenburgova ulica št. 3 zelo ugodno proda. /.a pojasnila se je obrniti na notarsko pisarno Pleiweissa Karla, javnega notarja v Ljubljani, Kralja Petra trg štev. 2 kamor je staviti ponudbe vključno do 19. oktobra t. 1. DROETKERJEv VANILINOV SLADKOR Razpis Mestna občina Slovenjgradcc razpisuje izdelavo regulacijskega načrta v smislu tozadevnih zakonskih določil. Ponudbe 6e sprejemajo do 15. novembra 1935. Predsednik: Rojnik Ivan 1. r. LOKAL in delavnico oddam poleg moje konfekcijske trgovine za februar 1936 zelo ugodno za boljšega krojača A. KUNC, LJUBLJANA GOSPOSKA UL. 7 Brezplačno pošljemo interesantno brošuro o uspešnem zdravljenju žolčnih kamuov. Apoteka Sv. Ivana, Zagreb, Kaptol 17 SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NODI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE je sodobna in najbolj ekonomična peč za: sobe, pisarne, trgovine, šole, dvorane, telovadnice, hotele, kavarne, cerkve itd. Kuri se samo enkrat na dan s ca 10 kg premoga in gori 24 ur. Ne kadi in ne dela saj — kuri se od zgoraj navzdol. ShladlSte In sainoprodalo za Slovenijo: A. SENČNIC IN DRUG LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 41 od 1. novembra dalje rathlošičeva c. 15 Naznanjamo žalostno vest, da je naša ljubljena mati, stara mati, prastara mati in tašča, gospa Ciizaocla Rozman roj. zasebnica danes, dne 5. oktobra ob pol ene zjutraj, po dolgi bolezni, stara 90 let, večkrat previdena s sv. zakramenti, izročila Bogu svojo blugo dušo. Pogreb drage rajne bo v nedeljo ob dveh popoldne iz hiše žalosti, Pred konjušnico 1 v Trnovem, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v trnovski župni cerkvi. Prosimo, molite za rajno. Ljubljana, dne 5. oktobra 1935. Žalujoči ostali.