ist. 106.
Posamezna številk« stane >20 vinarjev. “Wm
Maribor, 30. septembra 19i©.	Laetnik II*
Ma LE NOVICE
Udasjajo vsak torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne. — Posamezne številke 20 v. — Po pošti se list ne pošilja
Za domaci folklor.
Nedavno so prinesle „Male novice“ od odlične strani lep članek o kulturnih potrebah Maribora. Pisatelj j je v njem razvijal misel,' da nam je neobhodno potreba knjižnice in muzeja. Te potrebe gotovo ni šele potreba zagovarjati in utemeljevati. Vprašanje je samo, kako izvršiti. Zato je potreba denarja in sicer veliko in dobrega denarja. A niti z denarjem ne o-praviš vsega. Denar igra tukaj pravzaprav le bolj postransko vlogo.' Knjig za t^ko knjižnico me kupiš pri knjigOtržcu ali pri starinarju, Semenj pa dobiš v trgovini predmetov za muzej. Za ustanovitev knjižnice in muzeja je treba dela, zelo veliko intenzivnega dolgotrajnega dela. Vse velike knjižnica, so nastale na ta način, da so posamezni ljubitelji -knjig ali pa korporacije (večinoma samostani) zbirali knjige okrog, kakor so mogli in polagoma se je/ kopičil zaklad. Mi pa tukaj ne moremo čakati nekaj rodov, kar je mogoče, je treba ustanoviti hitro. Nekaj novejših knjig bi. bilo mogoče kupiti, morda, bi se našli tudi rodoljubi... ki imajo, smisla za kulturne .potrebelia.podarili zavodu svoje/zbirke. Toda veliko ne smemo pričakovati, ker takega smisla je med našim,narodom malo. Isto velja pa tudi. za muzejr Treba bi bilo strniti vse moči in kdor ima, srce za kulturni razvoj našega naroda, naj prispeva kolikor more. Ako ne delamo sami, nam tudi vlada ne bo mogla osnovati knjižnice in muzeja. Hvala Bogu; ‘so ! temelji obema zavodoma že položeni, treba je .samo graditi' dalje.
Tu želim omeniti samo eno --' poudariti potrebo nabiranja prispevkov za (domači folklor. Knjižnica in muzej v Mariboru bi'služila predvsem krajevni potrebi lin vsled tega bi morala vsebovati predvsem narodopisno ali folkloristično blago. Tukaj pa lahko prispeva vsakdo, kdor ima dobro j voljo. Med vsemi slovanskimi närodi smo ravno Slovenci v tem oziru najbolj zaostali, nimamo nobenih'večjih narodopisnih zbirk in le malo. pomenljivejših spisov š tega polja. Kdor more, naj prispeva za domačo narodopisno zbirko, vsaka stvar pride prav: narodne noše ali posamezni deli, domače staro orodje, pohištvo, Slike, pre-’dnje stene uljnjakov, velikonočne pisanice »in sploh : ysi predmeti, ki so narodnega izvora in so v zvezi ..z narodnim.življenjem. Naj bi se tudi sistematično nabiralo narodno blago, ne samo pravljic.e, povesti, pe-šmi,: reki, uganke — to jé že večinoma zbrano — ‘ampak tudi popisi Celotnega narodnega življenja, kakor na primer: hrana, prazniki, zabave, običaji (rojstvo, ženitovanje, -smrt, pogreb), verovanje in vraže. Nobena stvarica ni brez pomena, toda popisati je treba natančno, zabilježiti .vas, osebo, njeno kakovost, če jo moški ali ženska, starost, stan itd. Zlasti želeti bi bilo opisov navad pri raznih domačih delih: preja, trenje, pri metju prosa, kolino, žetev, trgatev. Navedlo naj bi se, katere jedi se uživajo ob> določenih prilikah: Velika noč, Božič, Pust, ženitovanje, porodnice, pri sedminah itd. Take zbirke bi se. z natančno zabilježbo nabiralcev’ shranjevale- v narodopisnem muzeju in bi bile na razpolago učenjakom. Tu Tähko prispeva vsakdo, stroškov' ni nobenih, truda le malo,
korist za Studiranje naroda pa velika. Sedaj zaostajamo v tem delu daleč celo za lužičkimi Srbi, ne pustimo, da ham naglo bežeči čaš' odnese vse. M
Babilon — mariborska bolnica. M
Gospodom, ki vodijo razne .oddelke na mariborski bolnici smo ponudili .na krožniku Malih' novic dovolj duševnih klobas, črnega popra in rdeče paprike
v	nadeji, da jih bo: ta dijetna hrana ozdravila in u-redila babilonsko zmedo na mariborski bolnici. Vendar vsi naši opomini so povžiti od gospodov doktar-jev primarjev brez posebnega učinka in posledic za izboljšanje in ureditev kolovratnih razmer na naši bolnici, Vedno nove in nove pritožbe glede mariborske bolnice so se tokrat že v toliko nagrpmadile, da postavimo lahko pred naše sicer nadebudne gospode primarije celo skleda babilonsko zmešane juhe, Vsakdo ve, da só bolniki, katere je oplazila kaka nevarna,, nalezljiva bolezen dokaj pomilovanja vredni in predvsem, potrebni dobroskrbne postrežbe. Te nalezljivo obolele so začeli premeščati zadnji čas kar. meni in tebi nič iz javne,v vojaško bolnico.na koncu mesta ob Tržaški cesti (Truppenspital). Na, v tej bolnici vam je ||f jugoslovanski Babilon. V edni sobi,-so bolni vojaki, v drugi Civilisti, vj'edni moški, v drugi ženske ter otroci. Pò hodnikih pa se podijo, vikajo in se Smejijo sestre posvetnega prikroja, ki se vežbajo ter vadijo po vojaških bolnicah, in vojaki strežniki in bezganja zmožni bolniki. Je pač umevno samo’ ob sebi, da bi v vojaški bolnici, kjer so te svetne sestre
vi	družbi vojakov strežnikov, zastonj iskali ono milo postrežbo in sočutje z bolniki, kakor ga je opaziti;na prvi pogled pò bolnicah, katere oskrbujejo sestre redovnice. Pred par meseci so prestavili vojake iz javne bolnice v vojaško, kar jé bilo po vojaškem redu potrebno in hvalevredno, sedaj pa premetavajo in probasavajo nalezljivo bolne civiliste iz javne v vojaško bolnico. Ali je to kaka doslednost? Ne, to je — Babilon! To mešanje in ta kolobocija z civilnimi in vojaškimi, moškimi, ženskimi; ter otroškimi bolniki bi bila razumljiva ter odpustljiva, ako bi ne bilo v javni bolnici nikakega primernega prostora za nalezljive bolezni, Pa javnosti je znano več nego dovolj, da stoji na sredini krasnega vrta javne bolnice že leta in leta lepo poslopje nalašč odločeno za izolirane bolni-'ke, ki tpa'jesédaj čisto prazno, brez bolnikov, menda ie za strahove in za. šetališče in tekališče mestnih podgan,. Jo pač popolnoma razumljivo, da se všled te babilonske zmešnjave glede isoliranega oddelka v. Mariboru prizadete stranke pritožujejo že dolgo, ja vno kritizirajo in obsojajo to škandalozno ravnanje z bolniki, ki br zaslužili v prvi vrsti rahločutno in usmiljeno postopanje. Vse gospode pa, ki so že dalje časa udeleženi pri tej zgradbi babilonskega stolpa zmede v bolnici pa prosimo: Poderite ta stolp, napravite rèd, prestavite bolnike nalezljivih bolezni iz vojaške bolnice, ločite jih od vojakov, spravite jih v poslopje, ki je za nje nalašč postavljeno, dovolite jim postrčžbe, kakoršne so potrebni ti siromaki. To je o-pravičena zahteva vseh bolnikov, sorodnikov bolnikov
in vseh opazovalcev, ki opazujejo zgradbo tega babilonskega stolpa nepotrebnih zmed, ki se že 4pa( dviga in sega proti nebu v oblake.
Razne novice.
Ker se vladina kriza le pre dolgo zavlačuje, je sedaj stvar krone in- parlamenta, da se kriza brž ko brž konča. Najboljše bi bilo, da pokliče regent A-leksander k sebi vse načelnike parlamentarnih strank M od njih odločno zahteva, da se zedinijo in sestavijo vlado.
V	slučaju, da bi se poverila sestava vlade’ Pro-tiču, bodo povabili tudi demokrate, da vstopijo v vlado; ako bi pa odklonili to ponudbo, bodo sestavili vlado brez demokratov. Kaj bo napravila v tem slučaju opozicija, še ni,znano.
Prestolonaslednik Aleksander je zahteval sani, da se sestavi nova vlada 29. t. m. :
Na sobotnem shodu v Beogradul so se predstavili ustanovitelji nove Jugoslovanske demokratske stranke. Program te stranke si je stavil cilj, združiti vse poštene Jugoslovane brez ozira na pleme, vero in stan. Glede stranke'se ni dosegel na shodu ni-kakšen rezultat. Ustanovitelji stranke pa so sklenili, izdajati svoj dnevnik in se potegovati za udejstitev programnih načelnih .točk te stranke.
V	zadnji noti, ki jo je poslal. Wilson na italijansko' vlado, zahteva, da izprazni Italija Reko.
D’Annunzio je poslal' kralju spomenico, v kateri mu poroča o položaju na Reki in ga prosi, naj, se tudi kralj sam potegne za Reko. .
V	italijanskem kronskem svetu prevladuje mnenje, da bo treba predlagati parlamentu aneksijo Reke, čeprav je Wilson proti. V tem slučaju pa mora računati Italija z blokado Italije glede uvoza živil in ■surovin in da bi bil gospodarski položaj Italije ogrožen. Italijani so sedaj v škripcih'ali se naj polastijo Reke pod takimi pogoji.
Grof Czernin je stopil v uredništvo k „Vossi-sche Zeitung9.
Dunaj jè sklenil: da bi zamogli Avstrijci plačati vsaj najnujneše dolgove, katere povzroča uvoz živil Iz inozemstva, da bodo stavili tem državam, ki pomagajo Avstriji v življenski! stiski, na razpolago v nakup in v izmenjavo razne državne umetnine. Seve, v tem slučaju ne pridejo' v poštev razne zbirke umetnin, katerih se ne sme razprodajati glasom mirovne pogodbe, ampak posamezni manj vredni državni predmeti, ki so pa umetnine in te bo treba natančno popisati. Avstrijska republika se v tern oziru zagovarja in pravi, da ravna in postopa ravno tako, kakor nekatere družine med vojno, ki, so bile prisiljene, da si rešijo življenje in se prežive, prodati razne družinske umetnine in prastare dragocenosti. Ako’se je dunajska višja oblast odločila enkrat za ta korak, pač lahko sklepamo iz tega, kako popolnoma prazna in u-ničena je avstrijska republika v denarnem oziru. Nemci so za časa vojne ropali' umetnine, sedaj pa morajo — prodajati lastne.
Naučno ministrstvo v Cehoslovakiji je odredilo, da se naj sešteje vse one, ki se; ne priznavajo k nobeni veroizpovedi. Brezverci se naj zglasijo v, svrho Statistike pri pristojnih občinskih' uradih.
Civilni komisar za Prekmurje dr. Lajnšič se je mudil te dni v Mariboru. Danes se je odpeljal s samodrčem v Mursko Soboto, kjer, bo v četrtek zboroval prekmurski pokrajinski zbor. Na dnevnem redu te seje! so velevažne točke: potr jen je gerentov, železnice, mostovi, ljudsko šolstvo, gimnazija, cerkvene o-blasti, vprašanje sklepanja zakonov, kje bo sedež glavnih uradov, sodišč, davkarij itd. Dr. Lajnšič o-stane, kakor smo dognali samo še kakih deset dni civilni komisttr, da organizira, upravo. Nato se vrne v Maribor na svoje staro mesto kot okrajni, glavar.
Za civilnega komisarja v Prekmurju bo imenovan go-riški rojak dr. Brbrič. Vesti, da se dr. Lajnšič ne vrne več v Maribor, so bile od izvestne strani popolnoma' izmišljene.
Dr. Barakovič, bivši predsednik narodnega sveta za Reko, leži že mesec dni bolan v tukajšnji javni bolnici. Vrlemu rodoljubu želimo, da bi se mu kmalu povrnilo zdravje in bi se mogel vrniti v svo -bodno, jugoslovansko Reko.
Mestno gledišče. Otvoritev. — Tugomer. — Druga predstava. V soboto so slovesno otvorili mestno gledišče. Ljudstvo je živelo, uživalo — s tem je predstava dosegla svoj namen. ' Razprodano je bilo do zadnjega kotička, po mestu se je zabavljalo vse vprek, ker mnogi niso dobili vstopnic — torej \ je tudi podjetje doseglo svoj namen. Naš( poročevalec nam pravi, da se je igralo dobro, ako se vpošteva," da se je igralo prvič in deloma s popolnoma novimi močmi — torej je tudi umetnost prišla na svoj račun. Z začetkom moramo torej biti popolnoma zadovoljni. Kdor pa ima nekoliko širši pogled, bo užival seveda popolnoma drugače. Deklamacija Tugomeral ga je spomnila raz-. voja petdeseterih let, težke dobe borenja, pričakovanja in obupovanja. Pred duhom so mu vstali možje, ki so živeli v Mariboru pred petdesetimi leti, ko so se polagali temelji naše narodne politike: Jurčič, Levstik, .Tomšič. Kaj bi rekel naš, Jurčič, a,ko bi'vstal iz groba in zagledal, da* ob zvokih „Bože pravde“ stopa na oder njegov Tugomer! — Nedeljska predstava je bila obiskana nekoliko slabeje, igranje pa ni zaostalo za prvo. Nučič iz Amnestije je bil mnogim že znan, a ravno tako izvrsten, kot nekdaj. Čehova „Medved“ je ugajal zlasti širšemu občinstvu, ki se je dobro zabavalo. Danes je repriza .Tugomera za abo-nement.
Gledališke vesti. X torek, ob 5420. uri „Tugomer“ na A-abonement v isti razdelitvi vlog, kot pri otvoritveni predstavi. Za „Tugomerja“ se je pokaza-j lo tako zanimanje, da jè moralo oditi mnogo občinstva. Opozarjamo že danes, da si interesenti za to igro" že danes zagotovijo vstopnice. — Koncert Zlatka Balo -koviča v mestnem gledališču se vrši, kakor že omenjeno, v : četrtek, dne 2. oktobra, točno ob 5420. uri zvečer. Izbrani spored koncerta je sledeči: 1. Mozart, koncert za gosli D-dur. Allegro-Andante-Allegro (kadence Ok F. Davida). 2. Bačh: Giaccona. ^ Odmor . — 3. a) Massenet: Meditation; b) Elgar: Capricien-se; c) Sevčik: Holka Modrovka ; 4. Wieniavsky : Carnevai russe. Za ta izreden večer vlada že zdaj veliko zanimanje, zlasti ker nam bode nudil poseben u -metniški užitek. Radi velikih stroškov, s kojimi se je j omogočila ta izvanredna prireditev, je nekoliko zvi -Šana cena vstopnic, koje se že dobe v predprodaji v gledališki blagajni. — V soboto premijera- izvirne ljudske zgodbe F/ S. Finžgerja „Verige“, ki je dosegla na ljubljanskem odru v prošli 'sezoni izreden u -metniški vspeh. Glavne vloge 'so v rokah onih umetnikov, koji so jih tudi kreirali. Predstava se vrši izven abonementa. — Na abonement.A se je občinstvo zelo dobro odevalo; dobiti pa je še za abonement B nekaj najlepših lož in sedežev. Ker ni abonement B nikakor prikrajšan, se poživljajo vsi oni, koji bi redno obiskovali mestno gledališče, da si še sedaj pre -skrbe pripravne prostore. S tozadevnimi pojasnili je gledališka pisarna radevolje vsem interesentom na razpolago.
Deška meščanska šola ‘v Mariboru. Redni pouk se prične v četrtek, dne 2. oktobra t, 1. ob 8. uri. Točen in polnoštevilen obisk je stroga dolžnost učencev. Učne knjige na razredih z nemškim učnim jezikom ostanejo razen zemljepisja in zgodovine neizpre-menjene. Knjige za razrede s slovenskim učnim jezikom bodo določene prvi šolski dan.
ITrgovci, ki imajo nujna pisma v inozemstvo , naj ta oddajo pri trgovskem gremiju. Gremij bo ista dnevno odposlal direktno na cenzuro ter se na ta na-
'čin omogoči takojšnja odpošiljatev takih pisem v inozemstvo. .	'
Mestni magistrat naznanja, da se počenši s i. oktobrom 1919 v -svrho štedenja s premogom in z razsvetljavo vrši uradovanje pri vseh magistratnih . oddelkih nepretrgoma od 8., do 14. ure.
Mestno kopališče. Od 1. oktobra t. L je odprta za'gospe le velika ^parna kopel, vsaki petek( od 9. do
17.	ure. Opozarja se ponovno, .da je kopališče 'razven srede, četrtka in sobote od 9. do 17.i ure, tudi v, nedeljah od 9. do 12,j ure vedno, odprto.*
Državna posredovalnica za' delo, podružnica za' Maribor in okolico,| V preteklem tednu od 15. do 20. septembra t. 1. je, iskalo delo 86 moških in 46 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 71 moških in 32 ženskih delavnih moči.! Posredovanj se je izvršilo 45. Od 22.' februarja 1919 do 20. septembra 1919 jé iskalo delo 3688 delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 3591 delavcev. Posredovanj se. je izvršilo v tem času 873. Delo iščejo: pis ar niške i moči (69), trgovski pomočniki in prodajalke (84), mesarji mlinarji, peki (35), krojači in šivilje (30), natakarji ih) natakarice (26), strojniki in kurjači (22), ekonomi, rudarji, žele-zostrugarji, ključavničarji, mehaniki, služkinje, sobarice, kuharice itd. V delo pa, sprejme posredovalnica: mlinarje (3), kurjače v\ opekarno, usnj. pomočnike, zidarje, tesarje, mizarje, čevlj. pomočnike, drvarje, opek. delavce, železostrug. in ključ, ^učence, vini-čarke, služkinje, sobarice, kuharice itd.
Občinstvo se opozarja, da se morajo poslati pisemski nabiralniki v prebarvanje v Ljubljano. Odposlalo se bode najprej polovico nabiralnikov in sicer po možnosti istih, ki so v bližini tukajšnjih poštnih u-radov. Občinstvo prosimo, da nekoliko potrpi, dokler ne bodo nabiralniki gotovi, da naj oddaja med tem .pošiljke pri poštnih uradih ter. opusti nepotrebne pritožbe.
Sestanek beguncev. V četrtek, dne 2. oktobra I ob pol 8. uri zvečer se vrši v deški meščanski šoli, risarska dvorana, Kaiserstraße,, sestanek beguncev, gospodov in dam, da se pogovore v ustanovitvi mariborske begunske organizacije,in o nastopu na veli-, kem begunskem shodu v Ljubljani dne 5. oktobra. Tovarišice in tovariši iz zasedenega ozemlja vabljeni.
G. Albert Pečevnik, begunec in trgovec iz Gorice, je vložil pismeno prošnjo na mariborski mestni magistrat dne 11. VI., da se mu odkaže lokal za tr -govino in skladišče. Tedanji stanovanjski ravnatelj žalostno znani g. Schwaiger, je ubogemu beguncu vse obljubil, zaukazal ga je celo popeljati po raznih lokalih, da si jih ogleda. Seve, vsi ti prostori so spadali v ono kategorijo, da sploh niso bili na oddaj. Dni lepi prostor v Koroški cesti št. 19, ki je bil prost, o tem je pa dobri g. Schwaiger molčal, ga zatajil, da se je zanj priglasil malo bolj petičen kompetent g. F.... Dasi je g. F.... viožil tozadevno prošnjo še le. dne 7. VIII. in Pečevnik, kakor omenjeno, že dne 11.
VI., je dobil F...., a ne pomoči potrebni begunec g. Pečevnik. Gospodje na magistratu: Ali je to pravica in nepristranost P Ne, to je stara magistratna mlaka , krivic in očitnega germanofilstva, po kateri že stopa in oštrafotava celo slovensko javno naš slavni mestni magistrat od preobrata. Kakšno mnenje da imajo o nas osvobojenih bratov ubogi in pomilovanja vredni begunci, to je magistratnim uradnikom postranska stvar. Na našem magistratu pač, kdor sicer poprej pride, pa veliko pozneffe ali nič ne melje, ker je — ubog begünec! Ako se že tako očividno krivično po-. stopa koj ob porodu Jugoslavije, kaj bo še le pozneje, ko se bodo ti gospodje Schwaiger in sodrugi na magistratu vkoreninili ter. čisto udomačili. No, potem bo
pa sploh prednjačila le žlahta ali JDS, ne pa--------
pravica!
Dr. Irgolič, Lipold in Rapoc — to je naša čudna, napredno-narodna trojica. K tem „slovenskim“ advokatom se zatekajo vsi mariborski Nemci in nem-
škutarji, da se jih pravdno zastopa in jim pomaga do „nemških“ pravic. Imajo sicer naši drugonarodni someščani dovolj nemških odvetnikov, pa ne, oni se zatekajo do te trojice, ki, .kar je v prid Nemcem in nemškutarjem vse doseže, če se tudi pri tem zapostavi in prezre kacega zaslužnega in potrebnega Slovenca. Osobito pri izvojevanju nemško-nemčurskih koncesij šo ti gospodje mojstri. Pa bo kdo rekel: Saj je vendar dobro, da krpajo Nemci žepe slovenskim, pa ne nemškim advokatom. S tem se strinjamo tudi mi. A drugo pa je in kar je iz narodnega stališča vredno-ostre obsodbe, namreč: Ti gospodje pozabljajo, da pobijajo v izpopolnitev lastnega dobička premnogo -krat lastne' — slovenske brate. Saj nam je znana advokatska dobičkaželjnost, ki ne pozna nobenih mej , . niti narodnih ne. Ako _pa hočejo veljačiti ti gospodje zastopniki samo nemških klijentov tudi proti gonškim beguncem še v bodočnosti med prav narodnimi Slo -venci, se motijo. No, pa saj v mariborskem JDS raju je vse dovoljeno, tudi uživanje prepovedanega sadu.
Hišo v Humboltovi ulici štev. 2 smo slovenski javnosti in višji oblasti že malo popisali radi njenega izzivalnega napisa: Städtischer Kindergarten. No, ta tabla .]0 izgirria neznano kam. Dobro! Pa la odstranitev nemškega napisa je samo nekaj zunanjega, notranja tabla tega zavoda, učiteljica Nemka pa je še vedno ostala, dasi imamo dovolj učiteljic Slovenk, ki bi lahko in celo morale voditi mestni vrtec. Ahy pa saj pri nas v ariboru, če' sej že kaj stori v narodnem oziru, je to sama površnost in zunanjpst,'sami pobeljeni grobovi, ki so še prav dovrhà polni nemške ali nemškutarske trohnobe. Za dosego vsake potrebne narodne stvari je treba pri nas sto in stokrat dregati, zmerjati in kričati na našo narodno za-dremano višjo oblast, da se sploh gane iz nemškotil-nega, a za nas pogubnega polspanja in preustvari kako malenkost. Ne vemo. kako lice bi kazal javnosti naš Mmibor, ako bi ne bilo Malih novic in bi na-rodnobudno dejanje oskrboval le duševno in kulturno invalidni „Delavec“, ki je sveži pobratim „MarJ burgarice“.	M .,ri,
SeneJkowitsch Franz, bivši vodja zemljiške knjige v Mariboru, posestnik v jLeiteršpergn je postal celo vnet zagovornik katoliške vere, dasirarno že desetletja ni videl cerkve od znotraj. V Lajteršpergu je
n.	pr. Jakobu Šerp in viničarju Domiter milo jadikoval, da nam hočejo Srbi vzeti našo vero, da se bodo polastili celo bazilike Matere Milosti itd. Rekel je: Postavite se vendar. Take laži širijo stari nemškutarji v naših krajih. Ali jih JDS še ni naučila patriotizma?
Nemci upajo. Odkar, so postali gotove vrste Slovenci tako prizanesljivi napram zagrizenim^ Nemcem in nemčurjenr in jih snubijo, so postali ti-le drzni. Na Heimstatt-ovem posestvu v St.j liju je impor-tiranec Reisdorf er najemnik. Dne 1. novembra bi moral ta Švab’nazaj na sever, ker doteče odpoved. Mož je izjavil, da mu noben Jugoslovan ne bo zapovedal, kdaj /mora iti proč, ampak .samo vodja Heimstatt-a — Frais. Tudi drugi Švabi postopajo dan za dnem drznejše, odkar jih razne slovenske stranke tako ljubko božajo in vabijo. Sami si vzgajajte iredento v obmejnih krajih.
Umrli so: Bračko Rozalija v javni bolnišnici; Brodnig Marija na Pobrežju, Zrkovška cesta št. 48 ; Jeuschniger Franc, Franc Josef cesta 39; Kokot Jakob v javni bolnišnici; Cinotti Ida v javni bolnišnici; Köhl Julijana na Teznu, Ptujska cesta 21; Poznan Spasoje, vojak, v vojaški bolnišnici II; Kaiser Anton v javni bolnici; Dworschak Jožef v Počehovi št. 277; Hodžar Hedvika v javni bolnici; Märkwart Lidvina v Studencih, Okrajna cesta 23; Rednok Al. v vojaški bolnici I; Smasek Karel v javni bolnici; Roza Czaszar, Kasern ulica 5 ; Ferš Elizabeta v Krčevini št. 53; Raka Amalija v javni bolnici; Juretič Jcsip v vojaški bolnišnici I.
Otvoritev zajtrkovalnico.
Naznanjamo cenjenemu občinstvu, da smo z današnjim dne* vom na Glavnem trgu št. 1, v Rotovški hiši, v pritličju na h—:	novo otvorili	:—il
zajtrkovalnico,
v kateri bomo cenjenim gostom postregli z pristnimi vini in svežim pivom, kakor tudi od ranega jutra do poldneva z dobro kavo, čajem, čokolado ter drugimi pijačami, istotako s toplimi in okusnimi zajtrkovalnimi jedili (guljaš, tripe, frank-furtarce, telečjo in svinjsko glavo, jezik, klobase itd).
V tem sicer predeljenem lokalu smo otvorili tudi
DELIKATESNO TRGOVINO;
v isti bomo postregli tudi z mrzlimi jedili vsake vrste in se potrudili, cenjene goste zadovoljiti, vsled česar prosimo za :—:	mnogobrojen obisk.	:—:
H. Podpečan & drug, Maribor,
đne 1. oktobra 1919.
POZOR!
Kdor želi dobro in poceni jesti, ta naj gre v gostilno Izidor Copetti, Vojašniška ulica 5, tam se dobi žajutrek, obed in večerja za 6 K, sam celi obed stane K 3‘— Priporočam tudi sveže Götzovo pivo, bela in črna vina in sladki sadni mošt.	211
Otvoritev gostilne !
Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel in otvoril s 1. oktobrom t. 1. gostilno v Gosposki ulici št.' 26, Maribor (prej Senekovič) Potrudil se bom, da bom, z dobrimi mrzlimi in toplimi jedili, z izbornim starim in novim vinom ter svežim pivom svoje goste zadovoljil kar najbolje. — Za obilen obisk se priporoča 217	Valentin Jančič, gostilničar.
198
Yeč zmožnih ktjuMčaije?
najde takoj delo v Kranjski tvornici železja in bravarske robe u Kamniku pri Ljubljani.
Slovenke ?__________Pozor g
:	Otvorila sem v Majerjevi hiši
= »FREIHAUS ULICA št. 2« svoj lastni =
0Ü SALON z mi DAMSKIMI KLOBUKI
Izdelujem nove, predelujem vsakovrstne stare klobuke za dame in otroke, po zmernih cenah. — »Kot prva slovenska modis-tinjac (tu), se cenjenim damam priporočam !
ivka Kosi
V najem
se vzame večje skladišče, ako mogoče tudi s prostorom za pisarno in sicer ob kaki glavni prometni cesti v Mariboru. Odkup se izplača. Posredovalci dobijo dobro nagrado. Ponudbe na Gigovič, Maribor, Glavni trg 21.	195
Pouk v francoskem in češkem jezika po direktni moderni meto-ti za odraBle in otroke. Priglasiti v Badi gasse 9, Maribor. Med 5—6 uro popoldne.	213
Hlad gospod išče sobo z vso o-skrbo pri boljši družini. Cenjene ponudbe pod „Praktiksnt 212“ na upravo lista.	212
Gospodična sprejema za izdelovanje belega perila. Vprašati je v Franc Jožefovi cesti 35, bran-jarija, Maribor.___________214
Ena soba za dva dijaka se odda Vpraša se naj Angasse 10, Maribor.	216
1 sli 2 ufionkl višjega razreda se vzameta na stanovanje in bra-no. Vpraša se Kokošinekov drevored, v bližini krčevinske šole 134 vrata 5.	215
ffl?- Otoi.«tee
od preproste do vsakovrstne najfinejše, domače, dobro in vestno delo, vsake velikosti, izborne kakovosti izdeluje točno in solidno ter prodaja
ALOJZIJ ARBEITEB,
Maribor, Dravska ulica št. 16, (pri starem mostu). 719