Št. 74.
V Gorici, dna 23* junija 1901,
TotaJ XXXI.
", i-70—
lakaja trikrat rs teden t šestih tidanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, »jutranje I*-daaje opoldne, večerno tedanje pa ob 3. ari popoldne, in stane t uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom11 ob novem letu vred po po* M prejemu*  ali  t  Gorici   nit dom pošilj&na:
Vse leto.......13 K 20 h, atf gld.
pollef*;.  . .  ..¦^•.,..^.6:».<§p^i.
Četrt leta.......3 , 40,t   „
Posamične številke stanejo 10 vin.' Naročnino sprejema npravnižtvc v Gosposki ulici Stv. 11 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6*. zvečer; ob nedeljah pa oi 9. do !2. ur". Ka naroČila krei doposlane naročnin? s« ne evln mo,
„PRIUOREC"miij& neo*»iano od «So6e» vsak petek in stane vse leto 3 K SO h ali gld, 1-60,
«Soča» in »Primorec« ae prodajata v Gorici v to-bakarai Schwarz v Šolski ulici in Ja&ersitz v Nunski ulici; — v Trstu t tobakarni La/"T«n8iS na trgu della Casenna in Pipan t ulici PontdHlaUa Fabbra.
4p-
UreduIStro            '  .     ¦  '     '
se nahaja v Gosposki ulici št 7 v Gorici v L aadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan r °, do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob ^Jjah in praznikih od 9. do 12. dop. Upra\a;*>tv-"-: se nahaja v Gosposki ulici it 11.
Doptfii uaj ss) pošiljajo le uredništvu,   .
Naročnina, ?e/ lamaoije in drage reči, katere ne' »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upramištva.
(Večerno izdanje.)
ie računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat i kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Vsčje črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
„Gorl9ka Tiskarna44 A. GabrSček tiska in zalaga razen cSoče> in cPrimorca» Se -SlovanBko knjižnico*. katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. ~ Oglasi v »Slov, knjiznioi» se računijo po 20 kr. petit-vrBUoa.
Odgovorni urednik in izdajMelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog in narod!
cGor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Ko je začel po razkolu večji del naše duhovščine uganjati politiko na debelo, uprizarjajoč najgrio gonjo proti naprednjakom v deželi na sploh, zlasti pa proti prvakoma dr. Tumi in Gabrščeku, ter kažoč na napredne življe, da so vredni le zaničevanja in da pojdejo živi v pekel, ni preostalo drugega, ko je bila mera polna, nego to, da je bilo potreba pokazati malce v pravi luči tiste gospode, kateri so tako rohneli in še rohni proti naprednjakom, Ljudstvo samo je to hotelo in vrstila se je v .Soči" slika za sliko, jedna lepša od druge, predstavljajoče pa vse tiste prizadete »božje namestnike* v takem svitu, v katerem se oni sami nočejo videti, da si je tisti svit prav in pristen.
Kdor zabavlja čez drugega tako grdo, kakor delajo politiki v črni suknji, tisti mora biti pripravljen, da se tudi njega prereleta, Nikdo na tej grelni zemlji ni tako svet, da bi smel obdelovati svojega bližnjega, mu natvezati hudiča in pekel na vrat, ali da bi se pri tem ne moglo reči ničesar o njem. Tisti časi, ko se ni nikdo upal ugovarjati besedam iz posvečenih ust, so minuli, današnji dan ljudstvo ne gleda samo« kaj vse se godi okoli njega, ampak tudi vidi, in ker vidi, se upira zlorabi cerkve in vere, javnemu pohujšanju, ki se Siri luintam iz farovzev, itd. Kar pa se d e l a j a v n o, to se more tudi javno p r e k r i t i k o v a t i, ali pohvaliti ali pograjati. Iti ker nima ljudstvo nikjer zaslombe v takih stvareh, ker dobi le gluha ušesa ali zaprta vrata glede" na opravičene svoje pritožbe, se zateka k ,Soči,* v katere predalih morajo potem odsevali prizori, ki sami na sebi niso lepi, to je gotovo, ali kličejo glasno in jasno po tem, da treba kaj ukreniti, da se odpravijo. In tu opravlja „Soča* sveto delo, ker se postavlja v bran zlorabi cerkve in vere ter demoralizaciji, katero vsiljujejo med ljudstvo v vedno večji meri in ki poleg skrajne surovosti prav bujno cvti* um, koder vladajo klerikalci. »Soča« pa se, oprta ob ljudstvo, upira temu in se bo še upirala. — V »Soči* se zrcali le ljudski glas! Saj ljudstvo samo pošilja gradivo,  včasih naravnost v dovršeni
obliki, ki je bridka šiba za politikujoče nunce. j — Slavni italijanski pesnik Petrarca je tudi sibal gnjilobo v istih krogih; pisal je pisma — »iz središča pekla,6 ki so veliko pripomogla, da je duhovščina pošte-neje živela, Pozneje se je zopet vse pozabilo, a novega Petrarce ni bilo! ,Soča* opravlja danes isto delo, — in dober vspeh ne izostane 1 To je — misijonsko delo l
•Gorica* se je zagnala z vso bosnostjo v »Sočo* radi sobotnih »Tutti frutti* o ku-ratu Perinčiču v Pliskovici. Kdo pa je kriv, da so prišle one reči v javnost? V prvi vrsti Korle sam, v drugi pa ordinarijat. Kdor uganja take reči, kakor jih uganja omenjeni Perinčič kot duhovnik, ta ne tiče v javno duhovniško službo. Tega ne more oporeči pač nikdo. Mož je nepoboljšljiv in nadaljuje ono, kar je bil pričel svoj čas v Soči. On širi javno pohujšanje, in temu se upiramo, Kdo more nam to zameriti?! Takoj ko je bil začel s svojim ,p a s t i r o v a n j e m* v Pliskovici, so se pritožili Pliskovljani v po-H.-bni vlogi na nadškofijski ordinarijat, zahtevajo, da Perinčiču odslovi iz Pliakovico, ker nočujo ikandalov, kakoršne je počel v Soči. Kaj se je zgodilo na to? Nič S Še današnji dan nimajo odgovora. Ako pa bi bil ordinarijat takoj energično posegel vmes ter storil s Korletom, kakor pritiče, pa bi bili prihranjeni oni škandali! Tako pa ni ostalo drugega nego to, da je potom »Soče- prišla vsa reč v javnost. Kaj takega pa vendar ne smemo trpeti, in jako slabo spričevalo v moralnem pogledu si dajajo zato ordinarijat in zagovorniki demoralizacije v krogu »Gorice".
Tisti je kazniv, ki greši, in ne tisti, ki ga obsoja. Kdor Siri demoralizacijo, je kazniv, kdor jo ožigosa in obsoja, je pohvale vreden. Kar pa se godi javno, o tem se sme tudi javno razpravljati, v takem slučaju se celo m o r a, ker na pristojnih mestih so naravnost gluhi za take reči. —
Po prižnicah, spovednicah Sn po shodih bodo sedaj pred deželnozborsktmi volitvami dalje tulili, kako da naprednjaki »blatijo* duhovščino, »božje namestnike* itd. Ali kaj je resnica? »Soča* žigosa politikone v črni suknji in one »božje namestnike", ki niso vredni mašniškega oblačila, ker zlorabljajo cerkev, vero,  ?akramente v nelepe   politiške
svrhe, ki preklinjajo*) neopravičeno rroVn« naprednjake ter naganjajo nanje hudiče iz pekla, ali so sami največji grešniki, ki širijo javno pohujšanje, opravljajo sveta opravila v pijanosti itd. — pravih duhovnikov pa se »Soča* ne dotakne in se jih tudi ne bo, marveč le blagruje one kraje, v katerih žive ljudje v miru s svojim pametnim duhovnikom.
Taka je resnica in tako odgovarjajte, somišljeniki, kadar bodo.Vas hrulili, da »na* prednjaška Soča* — »blati* duhovnike!
¦) V neki vasi v hribih so Štirje naročniki na .Primorca«. Nune je lako predrzen, da s prstom kaze ii a nje izpred oltarja ter takorekoč b»j«ka proti njim. Prod kratkim pa je zakričal: »Prekletstvo naj pride v njihovo hiftet* Mislil si je: Veliki« je Se Ijmlij, ki verujejo, da znam točo naredili, nori-bili bodo verjeli i to, da tudi prokle»stvo priklici>m mul njihove hiše — in v tem strahu odpo-vodii „rrhni>rea1'. Brojegn namena ni dosegel, - Ali so to »božji namestniki?". Vrag jih odnosi!
DOPISI.
\t zahodnih Krd. — (Konec.) Hal g. župan kolbanski hoče biti najvišji gospod naše občine, a ne le kot obč. predstojnik, ampak tudi kot privaten človek bi rad upeljal novo navado, da bi tudi on nabiral radodarne darove, kakor naši nunci. Saj pustne dneve je bil poslal svojega sina z maškarami okoV po hišah, da bi mu nekoliko klobas donesel za pust. Ali ubogi »revež od sina* jih je menda premalo nabral, in ko Je prišel domov, je videl oče, da je premalo, ter lop po sinu, ker jih ni več prinesel. Zato se tudi ta sin večkrat priložnosti udeleži, da bi kje kaj nabral in očetu domov prinesel, da bi ne bil od očeta tepen, kakor one pustne dneve!
Dragi čitatelji! Povedati vam hočem, kako častihlepen je naš g. župan, kateri si misli, da je vso pamet kar iz lonca pojedel, kakor je to hotel neki krnski župan v prejšnjih časih. Naslednik temu pa hoče bili naš g. župan. Povedati vam hočem dogodbico o krnskem Županu (Sindaco), ki vam stvar raz-tolmači. Bilo je nekdaj (za leto se več ne spominjam), ko je ta krnski župan več let županoval, ali višji krogi so ga imeli za prismojenega. On je to reč malo spoznal in si hotel tudi pomagati. Sklenil je bil pri neki seji, da si morajo   nekoliko pameti na-
- 11S -
Quo Vadis?
Roman.
Poljski spisal Henrik Sienkietricz. — Poslovenil Podravski.
(Dalje.)
In znovič jame ponavljati:
»Gorje l Gorje mestu in nam U
Vinicij znovič zasede 'ionja ter zdirja dalje po apijski cesti. Toda lože je Mlo prebresti reko nego dospeti naprej v gneči ljudij in voz, ki so se valili iz
Mesto je ležalo sedaj pred Vinicijem kakor na dlani. Iz morja dima in ognja se je širila grozna vročina in človeško vpitje ni moglo prekričati sičanja in Šuma plamena.
XXI.
čimbolj ae je Vinicij bližal mestnemu obzidja tem jasneje mu je postalo, da je lože dospeti do Rima nego na sredo mesta. Po apijski cesti skoro ni mogel naprej radi prevelike množice ljudi. Hiša, polja, pokopališča, vrtovi in templi, ki so se nahajali na obeh straneh, so bili spremenjeni v pravcate tabore. V Marsovem templu, ki je stal tesno poleg Porta Apija, je množica razbila vrata, da najde zavetje za naslednjo noč. Na pokopališčih so begunci zasedli večje nagrobnike ter se borili za nje do same krvi. V Ustrijanu se je videl samo neznaten del tega, kar se je godilo pred samim mestnim obzidjem. Tu se ni n!k4o več oziral
na nekakšen ugled, na rodbinske vozi in na razliko med stanovi. Tu si videl sužnje, ki so s palicami grozili meščanom. Tu so gladijatorji, pijani od vina, katero so uplenili v Emporiju, združeni v tolpe, kriče* drli skozi množico ter gazili po onih, ki so padli, in jih odirali.                                                              .                 .
Množica barbarov, zaprta v mestu, je utekla iz svojih zaporov. Požar in pogin mesta sta bila za njih ob enem konec suženjstva in ura maščevanja. Radi tega tudi, ko so meščanje, ki so v ognju zgubili vse svoje premoženje, stegali v obupu roke k bogovom, kličoči jih na pomoč, so oni od veselja tulili, zaletavali se v množico, pulili ljudem obleko z života ter odnašali mlajše ženske. Njim so se pridružili tudi oni sužnji, ki so že dolgo služili v Rimu. Reveži niso imeli na sebi ničesar razun volnenega pasu okrog beder. BiH so to grozni ljudje, katerih po dnevu ni bilo videti na mestnih ulicah, o katerih je bilo komaj znano, da stanujejo v Rimu. Med njimi so bili Azijatje, Afrikanci, Grki, Tračanje, Germani, Britanci, ki so vreščali v vseh svojih jezikih, ki so kar noreli, misleči si, da je napočil trenutek, v katerem si morejo nagraditi dolga leta prebitega trpljenja. Sredi te človeške gneče pa so se lesketale v dnevni svetlobi in zarji ognja čelade pretorijancev, pod katerih varstvo je bežalo mirnejše prebivalstvo in kateri so na več mestih morali z vso silo krotiti divje razbojnike. Vinicij je v svojem Življenju videl dokaj zajetih mest, toda nikjer še njegove oči niso gledale tako groznega prizora, v katerem bi se obup, solze, bolečine, tarnanje, divja radost, znorelost, besnost in divjost pomešale v tako neizmerni kaos. A nad vso to razbrzdano in omamljeno množico je razgrajal požar, gorelo največje mesto na svetu, Šireče nad njo svojo vročo sapo ter pokri-
kupiti, da potem postanejo on in njegovi občinarji bolj študirani možje. Tako neki dan se napoti, ko spravi še par drugih starešin s seboj, v mesto Benetke in hajd po pamet!
PriSedši v Benetke so popraSevali od prodajalnice do štacune, kje bi se dobila ta pamet ali krnsko zvani »judiči", pa nikjer ni bilo mogoče tega dobiti. Konečno pridejo do nekega »tandlerja* Sn ga vprašajo, če bi H morda on imel kaj takega, Seveda, ta »tandler", zvit človek, je spoznal te ljudi, da bo pravi tepci, ter jih razveseli, da on ima tudi tako stvar, samo, da je zelo draga, Oni so odgovorili, da plačajo, kolikor velja. Kaj hoče storiti zdaj »tandlerf* Gre v kuhinjo in misli, kaj bi jim dal. Dospevšl v kuhinjo zagleda ulovljeno miško v mišniku, ter na to sklene, jim dati to za pamet. Potegne miško še Sivo iz mišnika ter jo vloži v lonec in ga dobro pokrije In obveže. To jim prinese potem v prodajalnico in vroči za pamet. Naroči jim, da morajo to vsakemu malce dati jesti, prepove jim pa, da ne smejo med potjo odkriti lonec, da bi kaj ven ne spuhtelo. Župan s starešinami pošteno plača in veselo odidejo proti domu. PriSedši iz mesta, med potjo trudni od hoje in vročine, so hoteli pri neki njivi ob cesti odpočili svoje kosti v senci pod murvo, kamor se tudi vležejo.
Med počivanjem švigne misel županu v glavo, da bi lahko, ko tu noben ne vidi, oni sami lonec odkrili in vsaki nekaj použil, da bi bili potem bolj pametni nego ostali občinarji, ter reče: »kopari, oleš ke cerčin no un po di kešt judiči*; ona dva sta mu se ve pritrdila. Zdaj župan vzame lonec v roke in ga odveze, ali miška, katera je bila notri, za katero niso oni vedeli, frkne ven, ko ga odkrije, brez čakanja je zletela v njivo med dozorelo pšenico, da ti trije še opaziti niso mogli, kaj je to, kar leti. Oni iščejo in teptajo po pšenici ali pameti vendar niso mogli najti. Poteptali so bili skoro celo njivo pšenice, ko pride gospodar iste, ki je bil opazil, da nekateri neumneži mu celo njivo poteptajo Gospodar jih vpraša: Kaj ste zgubili, kaj iščete? Oni mu odgovore: »e po, vin piardut il judiči 1* Gospodar vzame drog in lop po njih, rekoč: ,0 šaj anče jo, ke veš piardut il judiči t* Tako so Šli ubogi reveži brez pameti in tepeni domov.
da niti neba ni bilo
vaioče jo s tako gostim dimom,
videti.                                                ,,.*.,
Mladi tribun je dospel naposled z največjo muko do apijskih vrat, izpostavljajo vsaki hip v nevarnost svoje življenje; toda tu je zapazil, da skozi porta Capena ne bo mogel priti v mesto, a to ne radi prevelike gnječe, marveč radi grozne vročine, ki je pri teh vratih napolnovala ozračje. Vrhu tega še takrat ni bilo mosta pri porta Trigenia proti templu Bonae Deae, in kdor je hotel čoz Tibero, je moral iti čez Sulpieiiev most, tu je ;v;ral obhoditi ves Aventm ter iti skozi oni del mesta, ki je bil že ves v plamenu. To pa nikakor ni bilo mogoče. Vinicij je spoznal, da se mora vrniti proti Ustrinu, tam kreniti z apijske ceste, prestopiti na drugo obrežje reke pod mestom ter dospeti na via Portuensis, ki je držala naravnost do oddelka za Tibero. Ni pa to bilo lahko radi neprestano naraščajoče gnječe na apijski cesti, Bilo je treba delati si pot bodisi celo z mečem, Vimcij pa m imel orožja, kajrti iz Ancija je odšel tak, kakoršnega
v tempei, iei mu *a|jv*o««», "«j 6»~-- «,— -— t-centunjon spoznal mladega tribuna m Augusajanca, se ni smel protiviti povelju.
Vinicij je sam prevzel poveljništvo nad tem oddelkom ter pozabivši za trenutek na Pavlov nauk o ljubezni do bližnjega, je razganjal pred seboj množico tako urno, da so mnogi bili celo ranjeni, ker se niso umaknili dovolj urno.
(Dalje pride.)
Tako tudi na§ g. župan bodi kupovat ] pamet k don Gredolčiču, a ko mu ta uteče -------— tepta po......!!
Neki nemški pregovor pravi: »Es gibt Burgermeister, die den Dienst des Kapell-meisters versehen t"
Briški popotnik.
Z Vipavskega. — Dovolite« g. urednik, nekoliko prostora mojemu dopisu v Vasem cenj. listu. Pregovor pravi, da sila kola lomi, in šila je prignala tudi mene do peresa, da se ga poslužujem. — NaSi klerikalci letajo okrog kakor besni volkovi, da bi spravili ljudi v svojo pest ter jih vodili po Črni temi, to pa radi tega, da bi ne videli lumparij klerikalne bande, katere se vsaki dan dogajajo. Prižnice in spovednice pa služijo po nekaterih krajih edino le že v politične agitacije. So na svetu ljudje, ki se imenujejo po nezasluženju božji namestniki. So taki, ki niso vredni duhovskega oblačila, zatorej niso vredni, da bi se imenovali božji namestniki! Preže božje namestnike spoštujemo in nimamo nič proti njim, ker so služabniki v vinogradu Gospodovem po njegovih lepih besedah o ljubezni in miru, ali tisti, ki nas naprednjake psujejo z .liberalci" itd., tisti pa so po navadi sami najslabši. Da bi se tim lože oni šopirili nad nami, nam zabranjujejo šole in vsako svobodno življenje ter razvijanje. Po njih mislih bi ljudstvo ne smelo priti nikdar do nikake omike. V to svrho in zato, da bi mi plesali edino le tako, kakor oni hoCejo, zlorabljajo božja mesta, prirejajoč v cerkvi shode, zlo-rabeC spovednice itd. seveda vse na »katoliški" podlagi. ,Vse za vero"! »Za vero« smeš biti pijan na .katoliški podlagi' brez greha. Klerikalcu je dovoljeno vse.-------
Neko nedeljo se odpravim v bližnjo vas na sprehod. Kaj zapazim? Nekega človeka, ki se je bil oCividno napil preveč božje kapljice, sukal se je sem in tja, okrog njega pa je bilo polno ljudij. Dvigal je kvišku »Prismojenea" ter preklinjal, da je bilo groza in kričal na ves glas: Mi smo mi, klerikalci l Zraven je pel nekako — Vera, vera, vera — potem pa kar nakrat ni bilo ne sluha ne duha od  njega, mislim, da se je bil
kara zamaknil ter je videl kak Čudež!-------
Uboga vera! V kake svrhe te porabljajo* kam si prišla? Pešaš, pešaš, ali najveC za to, ker hočejo delati s teboj kupčijo. Lažnjivei okoli »Prismojenca* pa pravijo, da je kriva na tem naša narodno - napredna stranka! Lagati in obrekovati pa znajo, da je kaj! Ali kakšni so oni sami? — Neki kmet je šel h g. župniku, da bi imel osmi dan po njegovi ranjki soprogi. Ko je to povedal, ga je vprašal prav po vojaško: Ali imate denar? Kmet, ki je bil še ves žalosten od velikega udarca, kateri ga je zadel s smrtjo soproge* je odgovoril, da samo še nekaj mu manjka, ker je porabil že ves drugi denar. Župnik pa na to: Ko bodete imel denar, opravim jaz osmi danpovaši ženi! Tak je prijatelj kmeta! Oni kmet je odšel in molii sam grede domov, ljudem pa je pravil to dogodbico s pristavkom, da tudi nebesa so na prodaj.-------
Tako je! Mi pa se hočemo otresti tiste nadvlade pod klerikalnim jarmom ter napraviti konec zdražbarijam. Kvišku, napredna ideja!
Evangelij v Vipavi is okoli Vipavo.
Zgodovinska črtica na podlagi deloma še neznanih dokumentov.
Spisal V. A. Schmidt evangeljski župnik
v Gorici.
(Iz nemškega rokopisa poslovenil I. K-č.) (Dalje.) Marsikdo, ki je omahoval pod pritiskom razmer ter se nagibal h katoliški cerkvi, se je pač premislil ter je rad pokazal staro ljubezen do evangelija. Trdnost starih in bolnih je budila zaspala nagnjenja neodločnih. Steblo prebivalstva Vipave je moglo znašati, po pričujočih slikah sodč, komaj polovico tisoča. Ako se računi, kakor je razvidno iz poznejših aktov, -med 400 obhajance tudi spoznavalce iz sodnega okraja Vipava sploh, potem ostane okoli 50 do 80 rimsko-katoliških kristjanov v Vipavi. Kakor pa se glasi v gori navedenem aktu, da je bila cela občina tu v Vipavi evangeljska, tako se cita v pismu Distla in njegovih 3 sotrpinov od 28. avgusta 1581., da v sodnem okraju Vipava ni malo oseb, med njimi tudi mnogo gospodov in kmetov podiožaikov, ki so bile udane evangeljski veri.
Dmafe ii run min.
Konee prvega poluletja je tu; danes je zadnja številka. — Ob tej priliki prosimo gg. naročnike, ki so kaj na dolgu ali niso Se plačali za drugo poluletje, naj se oklenejo povsod veljavnega pravila, da naročnino jeplačatinaprej. Upravništvo mora 'vse troške sproti plačevati. — Naš boj je trd, to paC vsakdo vidi, a edina naša zaslomba so — naročniki. Nimamo za seboj tiskovnega sklada, kakor klerikalci! — Upamo, da nas gg. naročniki umejejo. Resnični naši prijatelji so bodo gotovo tudi ravnali v smislu te prošnje.
Smrtna kosa. — Danes dopoludne so pokopali gospo Katarino K a še a, roj. Mervic, ki je umrla v torek po kratki bolezni v visoki starosti 78 let. Pokojnica je bija žena še živečega g. Kašca, umirovljenega uslužbenca pri davkariji, ter mati učitelja g. Frana Kašce na Grahovem. Pokojinici večni mir in pokoj, preostalim pa naše sožalje!
Delavsko bralno (a podporno društvo priredi torej, kakor znano, v soboto na praznik sv. Petra in Pavla veliko veselico na vrtu pri Kalariniju. Lep čas je že pretekel, odkar to društvo ni imelo nikake take veselice, katera pa je potrebna, ker daje drušlvenikom in prijateljem društva dobre in poštene zabave, poteg tega pa koristi društvu tudi v gmotnem oziru. Kakor vsaki stan tako je tudi delavski stan potreben poštenega razvedrila. Tako razvedrilo mu hoče dati v soboto delavsko bralno in podporno društvo. Vsako društvo mora kazati tudi na zunanje svojo moč, da živi. Le tako je mogoče, da se društva razvijajo, pridobivajo Članov ter napredujejo, društva pa, ki so znana le po imenu ter se ne brigajo za utrditev svojega obstanka, kakor pritiče, propadajo prej ali slej. Zato pozdravljamo le z veseljem pokret delavskega bralnega in podpornega društva, da priredi veselico ob primernem času in v primeren namen. Zato pa se tudi nadejamo, da veselica skonča povoljno za udeležnike in društvo.
Spored veselice je jako lep. Lepo umestno se vrsti igra vojaške godbe s petjem, katero nam preskrbi pevsko in glasbeno društvo, ki je po dosedanjih nastopih porok, da bomo Imeli lep pevski užitek. Na vsporedu je 11 toček, in ko skončajo te, prične ples, kateri bo gotovo živahen, kar je umevno že samo po sebi.
Vstopnina je 40 vin., za dijake, vojake in otroke 20 vin. Pri plesu stane vsak komad običajnih 20 vin. Pričetek veselice ob 61/,. Vabimo torej vse društvenike, njihove rodbine ter vse prijatelje društva na to veselico, o kater: smemo biti gotovi, da zadovolji vsakega. Pričakovati smemo pa tudi, da pride prav društvu vsled obilne udeležbe, ker čisti donesek koncerta in plesa se porabi v druMvene namene. Na svidenje torej v soboto pri Katariniju na delavski veselici?
»Cforlški Sokol* priredi v nedeljo dne 30. t. m. s prijaznim sodelovanjem pevskega in glasbenega društva javno veselico v R e n-Cah na trati pred gradom. Vstopnine k veselici ne bo nikake.
Prihitite torej iz mesta in okolice v nedeljo v Renče na lepo narodno slavno^t. Izletnikom iz mesta bodo na razpolago trai« way-vozovi v Kapucinski ulici. Odhod točno ob 3. uri popoludne.
Okrožnica županstvom občin, poškodovanih vsled povodnlj. — V peticiji, katero predloži podpisani deželni odbor c. kr. vladi za podelitev podpore poškodovancem po nalivih in povodnjih zadnjih dnij, je treba dokazati na podlagi konkretnih podatkov, da je bila škoda istinitno ogromna. — Poživljajo se torej vsa prizadeta županstva, da precenijo in semkaj naznanijo približno škodo v vsakem poškodovanem kraju.
Naj se tudi naznani, kakšnih vodnih del bi bilo treba, da se povodnj* ne ponove.
Deželni odbor, deželni glavar: Pajer.
SIrotinskemu zakladu »Trgovskega in obrtnega društva* je daroval gosp. Božidar Vernik v Gorici 6 kron.
Ako se računi takratno število prebivalstva sodnega okraja s polovico sedanjega, namreč 6000, tedaj se more na podlagi gorenjih besed, vzeti najmanj polovico za spoznavalce evangelija še 1. 1581. Kako veliko je moralo biti število šele pred 20—30 leti poprej, v času popolne prostosti, ko so bili še župniki voditelji gibanja.
Te številke ovržejo zadostno ugovor naših cerkvenih nasprotnikov, da je bila med Slovenci reformacija zastopana le po priseljenih Nemcih ter da je bilo po reformaciji slovensko ljudstvo ponemčevanr. Pozneje se povrnemo na ta ugovor na temelju k sreči ohranjenega imenika slovenskih vipavskih protestantov. Obilica slovenskih imen bo presenetljiva. Bili so torej Slovenci, čeprav protestante; baš tako bi se moglo reči, ker so bili protestantje ter so se učili od svoje evangeljske cerkve šele ceniti vzvišenost sladkih materinskih glasov pri najsvetejših obredih, v službi božji. Posebna logika je to in ne zvijačno strašilno sredstvo, trditi, da evangeljske cerkev govori z vsakim Človekom v njegovem maternem jeziku, samo da bi ga tako — po-nemčilal Vsi evangeljski ostali nenemški m-
Br. Gredolei« - dr. Pajer. — Te dve zvezdi našega deželnega zbora sta se lani združili, t j. Gregorčič je spravil Slovence pod kavdinski jarem, da je deželni zbor začel zborovati — da je bila omogočena 400-letnica in kar jej je sledilo. Dr. Gregorčič ni dobil za vso abstinenco nikake odškodnine, — marveč edino iz strahu za ljubi mandatek je tekel v deželni zbor. Strah pred našo stranko ga je spravil do zveze z dr. Pajerjem.
Kako dolgo ? Dr. Pajer je sklepal pogodbe z Gregorčičem, ko je mislil, da mož je res gospodar položaja v deželi. — Kaj pa zdaj, ko je jasno, da je moralo priskočiti na pomoč 22 furlanskih klerikalcev, da je bil izvoljen? Kaj bo, ako pride prihodnjič vseh 10 naprednjakov v deželni zbor? Kako se more dr. Pajer danes vezati 7. Don Gre-doleičem? Čudna zveza! Voditelj slovenskih klerikalcev se veže z voditeljem laških liberalcev, da bi le potlačil nas naprednjake. To ima vsaj nekaj smisla, dasi je taka zveza naravnost škandal za nje! — Ali dr. Pajerja ni lahko razumeti! On se veže s slov. klerikalci in pusti, da se klerikalizem po Fur-laniji širi s tako silo, da je povsem mogoča zmaga dveh klerikalcev v kmečkih občinah, ako bodo jedini in ne tako razcepljeni, kakor so bili doslej. — Jedna vrsta klerikalcev je raje podpirala Antonellija, samo da ni bil izvoljen flumicelski dekan. Ako se zjedinijo in priskočijo še vsi slovenski glasovi, pa bosta v zboru dva laška klerikalca. Pajer podpira slovenske klerikalce. Denimo, da bi jih prišlo vseh  10 v zbornico,  dr. Pajerju na veselje
—   pa bi imeli klerikalno večino, ki bi plesala po volji iz škofije! Jej, to bi nastopili »fletni* časi! — Pa dr. Pajer ne bi bil več glavar, marveč kak klerikalec! Tako politiko podpira dr. Pajer, voditelj laških liberalcev! Vrag jih razumi!
Ali pa se hoče dr. Pajer tik pred smrtjo še enkrat preleviti in sicer v — klerikalca? Nekje v hribih je znan pregovor: .Vsaka stara »devica", ko jo greh pusti, postane farška*. Ali naj se obistini tudi pri dr. Pajerju?! Ali hoče biti morda celo — klerikalni deželni glavar, ko čuti med Italijani samimi precej opravičenega odpora proti sebi?! Vse je mogoCe!
V pogodbi, katero sta sklenila čez glave vseli drugih poslancev (— kolika čast za nje! —) Gredolčič in Pajer, je bila tudi obljub, da dobi »Šolski Dom" denarno podporo deželnega zbora. — Gregorčič pa bi menda tudi dušo prodal, da bi se le vzdržal, v kar mu mora pomagati — .Šolski Dom*. Zato uganja za kulisami reči in hoče sklepati pogodbe, ki so same na sebi tako
—  neverjetne kakor so,žal, resnične. Kakor da je Gredolčič poosebljen slovenski narod na Goriškem in še posebe v Gorici, tako se ta mož obnaša, tako hoče sklepati pogodbe, ki ne morejo dobiti realne podlage brez odobrenja narodno-napredne stranke. O tem več o drugi priliki.
Torej podporo »Šolskemu Domu" j« obljubil Pajer Gregorčiču. In res je bilo poročilo že na dnevnem redu zadnje seje. Ka-košen je vspeh, smo povedali. »Šolski Dom* ni dobil podpore, marveč vsa reč je vrnjena zopet odseku, ali ob enem je poteg podpore za ustanovo  Frinta tudi  podpora   društvu
—   »Lega Nazionale".
Ali je bila tudi »Lega* v pogodbi med Pajerjem in Gredolčičem? To menda ne! — Radovedni smo, kako bo Pajer držal besedo. On mora glasovati s Slovenci, ako je pogodba z dr. Gredolčičem kaj več vredna od piškovega oreha! — Zdaj pa radovedno čakamo konca.
Gregorčič za Dutovljc. — Da je D u t o v l j e volile obakrat z napredno stranko, je Gregorčiču jako neljubo. Začel je premišljati, kako bi se Dutovcem prikupil. In našel jo je!
Svoj čas je Gregorčič ubijal Tonklija s pripovedko o tistem kandidatu, ki je zmagal edino s tem, da je dal navoziti na neko mesto kamenja, opeke, apna itd. — in ne vprašanje ljudstva je donel odgovor: to bo
radi ali njihovi odlomki (Čehi, Poljaki, Slovaki itd.) so današnji dan prav tako člani svojega naroda, kakor v času, ko je prišla med nje reformacija, -»račujoča jih k sv. pismu. In naši koroški Jovenski protestantje so vedno še Slovenci, čeprav se protestantje že od A00 let.
To stekanje na kup vseh Vipavcevr nasproti volji svojega duhovskega višjega poglavarja, je nudilo temu gotovo dobrodošli povod, da je posegel vmes, kar je že zdavnaj nameraval. Reč je bila naznanjena nadvojvodi, Vipavci sami pa so bili zazibani v gotovost in nič jim ni bilo sporočeno o storjenem naznanilu. Nakrat in zato toliko bolj uničujoče naj bi se pripetil protiudarec.
Namišljenemu verskemu prestopku so morale biti pridjane raznovrstne druge tožbe. Najprvo zadeti občinski predstojniki, namreč Distl in njegovi pristaši, omenjajo v citovanem na dež. odbor naslovljenem poročilu iz leta 1581. brez datuma, da so obtoženi, da so baje »sektični*, poleg sporočila nekaterih drugih neresničnih reCij. Ako ne pomaga jedno, bo morda vspešno drugo, vse skup torej je bilo  tako  blizu ovaduštvo,  trdno
za kolodvor, kateri je izposloval gospod N. N. Ljudstvo je moža volilo, ali kolodvora ni bilo, marveč vse gradivo so zopet odpeljali. To anekdoto je rabil Gregorčič proti Tonkliju. Toda vsakih 7 let vse prav pride
—  in zdaj po 10 letih je dr. Gregorčič še prekosil samega sebe: on sam je zaCel politično barantijo s postajami in kolodvori. — Vlada je, kakor smo že povedali, letos v načrtu opustila postaji Kopriva in Dutovlje ter raje postavila Skopo in Repen tabor z namenom, da bo ustreženo več prebivalstvu. Od Koprive bi imeli do postaje pri Skopem le dober kilometer, iz Dutovelj pa poldrugi, torej tako blizu, kakor ne bo imela Gorica iz središča do državnega ali južnega kolodvora. To ni daljava, da bi se mogli Dutovci pritoževati ! — Seveda: »bolje je le bolje!" je dejal oni, ki je s svedrom kravo drl! Tudi Dutovci bi raje imeli postajo tik vasi! Kdo naj bi jim to zameril ? Je pač naravno! Bog je samemu sebi prvemu brado ustvari)! — Toda toliko pametni so tudi, da se železnica ne bo zidala le radi njih, marveč da mora služiti kolikor mogoče veliko prebivalstvu, — Ako bi postajica došta v Dutovlje, potem ne more biti v Skopem, je pač naravno!
Toda dr. Gregorčič sije mislil: Pridobimo Dutovce s tem, da jim obljubim p o s t a j o t — In res se je to zgodile; bil je baje celo osebno v Dutovljah. Nekaj Du-tovcev zdaj ne govori o drugem nego o tem, da dolitar Gredolčič jim bo zidal postajo!
Radi verujemo, da je Gredolčič na Dunaju v tem smislu kaj mešal, da bi na Krasu malce — zmešal v korist svoji propadli slavi l To hočemo zasledcati. Opozarjamo prizadete Kraševce na tak - smešno figuro, katero igra dr. Gredolčič v tem vprašanju. Dutovcem pa kličemo samo to: Bodite
—  možje, katere bo spoštoval svet!
V Šempasu gospodari župnik-župan Grča. On je vse v šempaski občini, podprt pa je ob razne adjutante, kakor so Hrustja, tajnik Batic itd. Občinski posli ne gredo tako, kakor bi morali, radi tega pa tudi nastaja v starašinstvu odpor vedno večji, in sicer se obrača ta odpor proti Grči, proti tajniku Ba-tiču in proti županu, ker hodi za Grčo. Te dni je bila starašinstvena seja. Pri neki točki je vstala opozicija (10 mož), in jeden izmed njih je rekel: »Vsi starašine z županom vred smo za v norišnico deti*! in odšli so, vsled česar je bila seja nesklepčna. Vrhu tega pa so poslali 4 podžupani in 6 starašin (to je opozicija 10 mož) nezaupnico županu.
Treba umeti, kakor gori rečeno, da v Šempasu vlada neomejeno Grča, zatorej je obrnjen ves odpor pravzaprav proti Grči. Zdi se nam, da utegne moft doživeti še čudue čase na šempaskem polju! Kaj bi počel g. župnik Grča, ko bi se nekega lepega dne podrla klerikalna trdnjava v Šempasu? So hipi, v katerih se že prav hudo zamaja. — Klerikalno gospodarstvo je pač tako, da se samo po svojem »delovanju* podira. Pritiče pač v norišnico, kakor je rekel oni šempaski starašina!
Ubogi delavci! — V nedeljo je prišlo na tukajšnji magistrat 10 delavcev, pritožil, se, da ne morejo dobiti kot uslužbenci pri gradnji mosta pri Barki od podjetnikov svojega zasluženega plačila. Tam se jih potolažili, kakor so znali, poprej še pa so jim povedali na glavarstvu, da jim ne morejo mič pomagati.
To je res nekaj nezaslišanega! Oni Grgarci, o katerih smo poročali svoj čas, kako so iskali prav pri tem podjetništvu svoj zasluženi denar, so morali nastopiti pot civilne tožbe. Kdo ve, kdaj pridejo do denarja? V vsej tej reči se kaže neka čudna manipulacija glavnega podjetnika, kateri najema podpodjetnike, kt izvršujejo edino le njegovo voljo in dajejo naročila le po njegovih ukazih. Ko pa treba plačati, noče biti podjetnik nič odgovoren, ampak zvrača vse le na podpodjetnike. Glavni podjetnik pa ima vendar kavcijo, s katero je odgovoren za vsako
oboroženo. Nastopno mesto v omenjenem poročilu stavi to izven vsakega dvoma: kakega zločina ali povoda, da bi bili zaslužili kaj takega (namreč kazen), ne vemo o sebi in tudi v upanju na Boga nad nami na podlagi resnice ni bilo nič takega storjenega. Očitali so jim torej zločine. Vsak verski prestopek je bil tako rekoč zagrnjen ter obravnavan le kakor postransko potisnjen in v tožbo skrit Kajti, pravijo, rai se moramo spominjati, da mi smo bili samo radi navedenega dejanja obhajila zatoženi pri njegovi kneževski visokosti, to je, same to bi moglo dati pri sedanjih Časovnih razmerah povod kaki obtožbi. Tako velik je bil strah pred mnogimi privrženci onih štirih, da se ni povedalo javno verskih prestopkov, marveč da so jih prideli lažem, ki so zadevale ostalo meščansko življenje, da bi luterance tako ali tako gotovo uničili. Ker je bita v tem pogledu edino interesovana stranka krajevna duhovščina, ne more biti dvoma, da je bila vsa reč prenesena knezu od te strani.
Kari II. je le čakal na take vloge, da bi mogel vprizoriti pokatoličevanje. (Dijje prida.)
nerednost, S tako manipulacijo pa bi se rešil vsake nevarno« ti vsaj nasproti delavstvu in voznikom materijah*.. Znana nam je taka manipulacija iz Časnikarskih pritožb tudi od drugodi. Zato protestujemo proti njej ter opozarjamo okt. glavarstvo, da je dolžnost, čuvati ne le .nad zidanjem mosta, ampak tudi nad interesi prebivalstva, ki je prizadeto pri tem delu.
Bnerni re<t-VI>-6eje..4LžeJagga z^ora dne 2. julija 1901. ob 5. uri pop. Utemeljevanje predloga jposl. Berbuč-a o sestavi načrta za uravnavo reke Vipave. ,
Poročila pravnega odseka: 1. županstva Renče, Bilje in Scvodnje za uravnavo kata-stralnih mej. (Poroč. Grča.) 2. Nastanitev orožnistva. (PoroijrlGrča.)"""
Poročila deželnega odbora: 3. zakon o pobiranju odstotne davščine od najemnin v glavnem deželnem mestu Goric«. 4. Opravilnik za deželni odbor in statut za osobje dežeinih uradov. 5. Prispevek zavodom .Šolski Dom" in JLesa Na z iona le*. 6. Načrt zakona o spremembi §§31 in 32 obstoječega občinskega reda od 7/4 1864 St. 8 drž. zak. in načrt zakona, s katerim se ustanovi pokojninski zalog za občinske uradnike. (O vseh točkah poroča Maram.)
Sleparija s katollcanstvom. — Zadnjič smo opisali sleparijo s katoliškimi društvi v liAftih hribih. Podoben ftvindl uganjajo potiti-kujoči nunci povsod, tudi na gospodarskem polju; povsod sleparijo s katoličanstvom, da j bi gospodovali in si zagotovili neomejeno oblast nad ljudstvi, dasi je rekel Kristus: .Moje kraljestvo ni od tega sveta*. — Kakor so klerikalci na Kranjskem ustanovili svojo katoliško zavarovalnico, tako so že ..elu,; let prej na Dunaju poklicali v življenje ,*;V»Q c a t h o I i c a*, ki hoče delati združbo tudi na Slovenskem. — Toda na sploh so se cule čudovite rečt o tej zavarovalnici; pred dnevi pa je prišlo v L v o v u do kazenske obravnave, ki je prava sramota za ves katoliški svet.
Klerikalni .Deutsches Volksbiatt" od 28. t. m. je pisal po tej pravdi med drugim doslovno i to-le:
,W*r sind objeetiv genug, um zuza-gestehen, dass uns die Art und Weise, in der die Venvaltung der .U n i o c a t h o I i c a* vorgeht, um die Zshl threr Versichertcn zu verrnchren, ganz und gar nicht gcfallen kann, ja >vir nehmen keinen Anstand. diese Praviš auf da* Unlschiedenstc zu venulhoilen, weil sio itn offeiKn Widerspruche mit dem »telit, v.as \vir far anst&ndig lialteu*.
Slovenski: »Mi »tno zadosti objektivni, da pripoznavamo, da nam način, po katerem postopa uprava »Uuio catholica*, hoteč pomnožiti Število svojih zavarovancev, nikakor ne more dopasli, da mi se ne zadržujemo, obsoditi to prakso najodločneje, ker stoji v odprtem nasprotju s tem, kar smatramo za dostojno*. Dalje pripoveduje, kako je krščeni ravnatelj te zavarovalnice grse postopal nego vsi nekr&eni možakarji, ki so delovali za — povzdigo katoliške gospodarske oevoboje izpod židovskega kapitala! Ostro obsoja zlorabo vere in krščanstva v gospodarskem boju. —
Odkrito rečeno, da se čudimo taki obsodbi v klerikalnem listu. Ali je začelo biti sram klerikalne prvake na Dunaju, da politi-kujoči nunci gredo tako daleč v svoji boje-vitosti?! — Kaj bi Šele rekli, ko bi poznali nase razmere, ki obetajo se hujših škandalov nego so bili razkriti pred sodiščem v Lvovu ?! Poka, poka, in svet odpira oči! Odpri jih, slovensko ljudstvo, dokler nimaS se prevelike Škode!
CaheJ proti dr. Tomi. — Ker je deželni odbornik dr. Turna stopil nekoliko na prste Sirokoznanim (— tudi dr. Gredolčiču že vsaj 30 let! —) nečednim Cahejadam v deželni hiši, se Cahejček maščuje, kjer more. Ker ni mogel dalje brezskrbno SuSmariti ter guliti ljudstvo na nedovoljene načine, je začel prej prikrito in pozneje kar očito vojno proti dr. T u m i. Ali — Se utekei, dasi je pobegnil iz deželne hiše. Se imamo sredstev, da ga zgrabimo. Naj le počaka: drugo leto ga bomo reSetali — če bo treba i v javnih sejah deželnega zbora.
V »Gorici* St. 49. je priobčil članek •Deželni odbornik dr. Turna*. — Se poprej pa skoval v svoji zakotni pisarni svojemu prijatelju Kosmaču v Cerknem neko peticijo na deželni zbor, — katero je porabil za nesramen napad na dr. Turno!
Peticija staraSinstva v Cerknem prosi deželni zbor, naj bi premeni! nekatere določbe zakona glede oskrbe domačih ubožcev in pa občinskih cest. — O tem se da govoriti. Skoro gotovo pa je, dt rečena prošnja bije v obraz načelu vsake skupnosti in vzajemne podpore ter je odsev le krajevne sebičnosti!
Tolmačenje zakona od strani deželnega odbora potiska le dr. Turni v čevelj, dasi je v odboru 5 juristov. Najsi bo pa kakorkoli, ta Gahajada je nesramen naskok na ugled deželnega odbora. — Ako bi vsak sodnik prav razsodil, bi ne bilo treba nobene višje instance. Ali naj se pa, recimo, prvega sodnika vselej tako nesramno razmesari, kakor Cahej dela, ako je slučajno razsodil tako, da višja instanca drugače določi ? — O stvari sami utegnemo govoriti. Gaheju pa pravimo: Le naprej I Dan obračuna pride gotovo!
In zopet poje! — Stavec pri .Soči* je imel prav! Jeden urednikov gre lahko na počitnice čez poletje, ker Mre i na je zopet začel pogrevati staro kaSo. V  torek je bilo
v .Norici* zopet 163 vrst z mnogoobetajočim .dalje prih." — Z gospodom Mrcirio, čital-niskim pevovodjo in čitalniskim petjem obračunamo že na pravem mestu in o pravem času.
Možkt zbor našega »Pevskega in glasbenega društva" se udeleži razvitja zastave bratskega društva .Kolo" v Trstu. — Za to priliko se mu je primeril čuden slučaj. Na . koncertu je hotel sodelovati z velikim, pre-¦T*rasnim zborom .Crnogorac Crno-gorki*. kateri je zložil sloveči skladatelj Ivan pl. Zaje. — Toda .Kolo" je odgovorilo, da ta zbor bo pelo — samo. Torej za isto veselico se društvi v Gorici in Trstu pripravljata z. i s t o pesmijo. Je pač najbolje, vedno prej naznanjati zbore, ki se bodo peli, in tako se lahko pravočasno odpomore ne-priliki, ki bi se pripetila kakemu društvu. — Vsled tega bo pel naš zbor ono divno pesem v soboto 29. t. m. na koncertu delavskega društva, Opozarjamo na njo ljubitelje prave jugoslovanske glasbe! — V Trstu bo naš zbor pel drugo večjo pesem.
Podpiranje tujcev na naših tleh. — Dobili smo in priobcujemo: Stv. 124                                                      j
Pr.                  v Tolminu, .lne 24. juniju 1901.
Cenjenemu uredništvu .Soče* v Gorici gosposka u!ic» SI. 7,, I. nadslr. Z ozirom na notico, objavijeno v .Soči* z dne 22. t. ni. št. 72 pod naslovom ,Pod» piranje tujcev na naših tleh" poživljam čislano uredništvo,  sklicuje  se   na   določbo §.   19 lisk.  zak.   da  sprejme v  prihodnji  številki ,Soče* sledeči
Uradni popravek: Ni res, ,da domačini kaj težko dobivajo dovoljenja za izvrševanje proste obrti ;* — isto tako
Ni rt;s, ,da v Podbrdo je došlo že več tujcev, kf so lahko dobili dovoljenju za krčme, pekarije itd. vsled dela pri tunelu* — Res je pa, da je od 1, januvarja 1900 do današnjega dneva izdalo c. kr. okrajno glavarstvo v Tolminu za krajno občino Grahovo Štiri obrtne liste za proste in dva zu rokodelske obrti in sicer prve l e domačinom, od slednjih jednega domačinu in jednega tujcu, iz Lubljanc — in
H es je, da od leta 1899 do sedaj ni izdalo c. kr. okrajno glavarstvo za krajno občimi Grahovo nobene koncesije za krčme. (', kr. okrajno glavarstvo v Tolminu Mu< 24. junija lWol. C. k r. okrajni glavar: PrlUKlff. V Dornber$u pri klerikalci!^ je surovost doma. Premnogo zaslug na to stran ima dornbcriski župnik Juvančič. Njegove »rože*, kalere bi morale biti prav zaprav tu v božjo »lavo,, se obnašajo ob raznih prilikah tako, da je skrajno škandalozno. Dne 22. t. m. so bili pripeljali s Krasa v Dornbcrg kamenje, katero rabijo pri gradnji vipavske železnice. Brez vsakega povoda so prišli k voznikom ter jih spraševali, za kaj da bo tisto kamenje in odkod da »o. Ko so jim pa povedali, da so s Krasa, se je vsula ploha psovk na uboge Kraševce, da so debelo gledali, kaj to pomeni. Zmerjali so Kraševce: tumei lumasti, Se kamenje na Krasu je tumasto itd. Prav grdo in brez vsakega povoda so kričali nad njimi ter jih zmerjali. Kraševci so poslušali nekaj časa, potem pa so povedali tem Ju-vančičevim pobožnjakom, kar jim je šlo.
»Prim. List* je nedavno trdil, da kar pride neumestnega med ljudstvo, da pride vse od narodno-napredne stranke, katere pristaši so surovci. Kdo pa je res surovec, to je pokazal zopet gorenji slučaj, Posuroveli so klerikalci v Dornbergu pod patronanco župnika Juvančiča tako, da ne puščajo na miru ne svojih domačih Ijudij, kateri se nočejo držati Juvančičevcga fraka, pa tudi tujih ne. Take sadove rodi klerikalnem, taka surovost nastaja tam, kjer gospodarijo v občini politikujoči nunci!
Dr. Tarna ti« Dunaju. — V kako važni stvari je bil dr. Turna na Dunaju in kako imenitno nalogo je izbojeval za ves bolški okraj.- smo povedali že zadnjič. — .Gorica* je porabila to priliko, da ga je nesramno napadla, čeS: legalni odsek ni mogel imeti seje, ker dr. Turne ni bilo, ki je poročevalec o volilni reformi; in ker odsek ni vedel, kdaj se vrne, n< mogel napovedati druge seje, zato je celo mogoče, da se bo moralo zasedanje pretrgati.
Dr. Turna pač ni Sel na Dunaj za p r i-vatne stvari, marveč za javno stvar velikega pomena. Saj se je Gredolftič že toliko usti!, da se je potezal za Bolčane, za njihove stare pravice na pašnikih in v gozdih, stavljal je za .pesek v oči* celo resolucije in interpelacije, a kaj je dosegel? Nič! Poljedelsko ministerstvo je potrdilo vse krivice, storjene Bolčanom. — Dr. Turna je vzel reč resneje v roke, Sel na Dunaj in — zmagal!
Tako veliko važnost ima Tumova pot na Dunaj I In kaj je zamudil v Gorici P Nič! 1 — Prva seja je bila 17., druga šele 24., tretja bo zopet le 2. julija 1 Tak je dogovor med Pajerjem in Gredoičičem. Ako legalni odsek ni mogel imeti seje brez dr. Turne v ponedeljek, bi jo lahko imel do 2. julija petkrat in ne enkrat, ako bi le hotel! —• Sicer je dr. Gredolčiču dobro znano, zakaj je Fur-lanom ta teden težko prihajati v Gorico., zato bo seja Šele 2. julija, toda najkomodneje
in prav po katoliškem običaju je, |potiskati krivdo dr. Turni v čevelj.
Današnji kurs v deželnem zboru je udarila pogodla med Pajerjem in Gredoičičem. Naši poslanci pač ne morejo položaja še bolj — pokvariti.
Duhovsk? in odvetniški tarifi. — Farovški listi so se spravili na odvetnike zaradi njihovih ekspenzarjev. Tudi mi smo prinesli nekajV.sgledov.Jz klerikalnih pisarnic ter dokazali, da advokat je advokat, pa bodi naprednjak ali klerikalec. Redki so, ki njihove račune radi plačujejo; ali kdor jih potrebuje, mora pač.plačati, saj nikogar k sebi ne silijo.
Ker se farovškira listom zde odvetniški računi previsoki, smo dokazali že večkrat, da so farovški razmeroma še višji. Evo danes zopet jeden dokaz.
Neki revež v Trstu, rojen in pristojen na Vogerskem, je potreboval radi ljudskega štetja —- domovnico. Take domovnice morajo izdajati županstva— brezplačno. Na Vogerskem pa gospodari in tudi župauuje župnik, oni sloveči Anton Beri o t, ki se valja v blagu in denarju, pa mu je tamosnja fara Se vedno preslaba; tako je skrben, kakor bi imel deset otrok raztrošenih i po svetu. — Poglejmo, kako je istisnil iz onega deiavca za nič — 4 krone.
Tone Berlot je ob enem župan, smo rekli. Toda on ni hotel poslati revežu v Trst brezplačne domovnice, marveč spisal je doma latinski krstni Ust, kateri je zaračunil; 4 krone delo, 1 kr. kolek, 25 vin, pošta, skupaj 5 kron 25 vin., dasi bi domovnica nič ne stala, a revež je potreboval domovnico in ne krstnega lista, — Pod krstni list je napisal 8e par slovenskih besed, da krSčeni N. N. ima domovno pravico na Vo-gerskem. To je naravnost kazni vredna zloraba I! — Revež v Trstu ni imel denarja in je pošiljatev odklonil; rešil jo je potem neki njegov sorodnik!
Župnik Berlot je porabil dve minuti za izpolnitev krstnega lista, napisal je s podpisom vred 49 besed, • azatodeloje prejel 4krone! Vprašamo: katero odvetniško delo se tako drago plačuje? Ni ga I Vidite, laki so pa farovški ekspenzarji! — Nočemo reči, daje Berlot računal več nego znaša tarif, ali za to gre! Farovški hujskači obirajo druge, d o čim bi morali začeli pri — sebi!! Tam naj pometajo, je smetij dovolj!
Doklade na žganje. — O tem vprašanju smo že dovolj govorili. — Vlada je predložila deželnemu zboru načrt zakona, s katerim naj se dežela odreče samostalnim dokladam ter sprejme v državnem zboru določeni prispevek.
.Gorica* je brbljala, da po tem načrtu bi imela dežela velikansko škodo. — Poživljam prof. B c r b u č a, ki je baje to vprašanje študiral že pet let, da se zdaj zgane in prepreči So .nesrečo*. V deželnem zboru naj nastopi z dokazi, naj strese iz rokava svoje podatke ter zahteva:
1.  vladin predlog se odkloni;
2.  ustanovi se deželni užilninski urad in doklade se pobirajo v lastni upravi;
3.  deželne doklade na žganje in pivo se povišajo tako, kakoršne so na Kranjskem.
Ako to doseže, bo dežela rešena nevarnosti, katero je slikala .Gorica". Zdaj je čas!
Gospod Berbuč — zdaj je čas, luč postavite na polovnik in ne skrivajte je! Odgovornost je velika! Vi ste vprašanje študiral, ste prepotovat v ta namen tri dežele, — od Vas zahtevamo, da vodite ta boj.
A. Gabršček.
Sokolsko slav nos ti t Pragi. — .Goriški Sokol" je poslal tri zastopnike v Prago; bo torej tudi zastopan. — Iz Ljubljane se je odpeljala večja deputacija sinoči z brzovlakom, danes (v četrtek) ob 8*50 zvečer pa se popelje skupno z ,Videnstym Sokolom*, ki je najel v to poseben vlak. V Pragi bo ta vlak sijajno sprejet. — V petek ob 7. zvečer bo slavnostna predstava v narodnem gledališču, ob 10. pa pozdrav vseh gostov na Žotinju (otoku na Vltavi poteg gledališča). — V soboto jutro bodo skušnje vseh telovadcev (v to svrho postavljeno telovadiSCe stane nad 100.000 kron). Popoldne javna telovadba; letos nastopijo prvič ženski oddelki (nad 800 dam). — V nedeljo bo z Vinogradov skupen pohod do mestne hiše, kjer dajo počiist zlati matuSki Pragi. V mestni hiši bo na to pogoSčenje zastopnikov. — Popoldne ob 5. zopet javna telovadba. — V ponedeljek zopet telovadba (vedno novo!) in zvečer — slovo.   .
Letošnji četrti vsesokolski shod v Pragi prekosi vse dosedanje. Udeležba bo naravnost ogromna. To bodo krasni dnevi slovanskega bratoljubja!
Dražbi sv. Ciril« in Metod* je bilo naraslo meseca maja dohodkov 1769*41 K, treskov pa 252813 K; cd 1. do 21. t. m. pa se je nabralo dohodkov komaj 295-85 K, stroškov do konca meseca pa bo okoli 1662*50 K. Te Številke apelujejo glasno na rodoljubno radodarnost 1
Požar. — V Crničah je zgorel hlev hšt. 29. Akoprav so gasili, je vendar požar v kratkem času popravil škode okoli 3000 K, ker zgorela je živina, seno in razni poljski pridelki. Pog^c- '^i so bile k sreči zavarovane.
.SokolskI narodni dom" r PuIJu. — Društvo .Prvi istrski Sokol« v Ptuju je sklenilo dn6 24. marca 1.1 soglasno, pobri-
fati se 2* 2gradnjo ..... , _„_________o_ orna" v pulju, kateri bo tedna postojanka Slovanom v Pulju. Kdor rodoljubov hofcikaj darovati v ta namen, naj odpošlje na naslov .Prvi Istarski Sokol", Fula.                  %
J>r©Dl& — V nedeljo zvečer je tirala Alojzija pbrdank steklenice za sodovke, ikar se je jedna razletela ter hudo poškodovala imenovano Obrdank na levem očesu tako, da so jo morali po dobljeni prvi zdravniški pomoči prepeljati v bolnišnico v Trst.
V  Gorici je bilo meseca maja po telefonu pogovorov 5420.
Pred tukajšnjo sodnijo je bil obsojen na 12 mesecev trde ječe kaznjenec Carlo Angeli v Gradišču radi žaljenja Veličanstva, katero je zakrivil, ko ga je kaznoval ravnatelj kaznilnice trdo za neko nepokorščino. V zaporu je za 2 leti radi razžaljenja Veličanstva. Obsojen je bil v Dalmaciji. Ta človek je — italijanski podanik! — Radi nekega nesramnega dejanja nad 10-letno deklico je bil kaznovan 17-letni G. Grapulin iz Gorice na 7 mesecev ječe.
V  zadnjih dneh se je dogodilo v Gorici in v okolici mnogo tatvin. Tatovi so pokradli raznotere reči, okoli 400 K denarja in celo vino iz kleti krčmarju Gibeju na Bn-ronovšču. Nekaj teh tičkov so že ujeli, nekaj jih pa pride še na vrsto. Varujte so tatov!
Revizija posojilnic. — Dne 10. junija t. 1. je poslanska zbornica sprejela zakonski načrt o obligatorični reviziji posojilnic in drugih gospodarskih zadrug. Ta zakonski načrt, kateri odgovarja tedanjim razmeram in potrebam in kateri utegne v jeseni sprejet biti tudi od gosposke zbornice, prinaša strokovni list .Slovenska zadruga" (7. štev.), katerega izdaja .Centralna posojilnica slovenska" v Krškem.
Zahvala. - Ob priliki javnega shoda se je nabralo za zaklad revne Šolske mladine v Pliskovice 7 K 10 vin. — V imenu starišev, kojih otroci bodo uživali podporo imenovanega zaklada, izrekam vsem cenjenim darovalcem najpresrčnejo zahvalo, Bog plati!
Pliskovica 24. junija 1901.
Vinko Trobec, učitelj,
Ite Idrijo. — Pevci in tamburaši tukajšnjega delavskega bralnega društva, kakor tudi drugi členi, priredo dno 29. rožnika 1.1. izlet v Postojino, Koncert se bo vršil pri g. Vičiču in ne pri g. Remcu, kakor se je prvič poročalo.
Razgled po svetu.
Nameravani atentat na cesarja? — Cesar se je povrnil to dni iz Brucka na Dunaju od vojaške inšpekcije. Tem povodom se je govorilo mnogo o nekem atentatu na cesarja, katerega sicer ni bilo, ali znamenja za namero atentata pa so tu. Na občinski urad v Brucku je prišlo pismo iz Genfa, da nekdo je določen usmrtit: najvišjo osebo Avstrije. Vsled tega so poostrili varstvene odredbe, pa tudi zaprli 3 sumljive osebe, med katerimi sla dva Italijana!
Istrski deželni zbor. — Za danes je določena zopet seja, katera se bo vršila, ako pridejo gospodje Italijani. Zadnjič so bili napovedali štrajk, ker morajo zborovati v Kopru in ne v Poreču, kakor bi oni tako radi. Zakaj da zborujejo v Kopru, o tem je zdaj stvar jasna. — Culo se je tako izza kulis, da v Poreču utegnejo napraviti ital. poslanci tako-le kako demonstracijo, katera bi bila nasproti Avstriji nekam čudnega značaja, ker odločili so se bili, praznovati 40-letnico obstanka dež. zbora. Vsi drugi deželni zbori so pustili ta 40-Ietni god pri miru, le istrskim Italijanom je uhajal spomin nazaj in hoteli so demonstrativno obhajati 40-letnico. Kdo ve, kaj bi bili počeli v Poreču, ako se spomnimo 1.1861., koso odrekali vladi celo, poslati na Dunaj v državni zbor iz dežel* nega svoje zastopnike ter so se bili proslavili s tem, da so pisali na dotične volilnice: Nessuno, tako ne pripoznavajoč pripadnost Istre Avstriji. — Utegnilo bi se bilo zgoditi kaj, kar bi ne bilo všeč — namestniku v Trstu, in kar bi utegnilo kolikor toliko tudi za Italijane imeti slabe posledice; da se pa to vse prepreči ter ostane staro prijateljstvo pokonci, so morali v Koper, kjer se sicer malce kujejo, al* se že »pogli-hajo.* — Italijani so pač preskrbljeni in varovani na vse strani, da se jim nič ne zgodi. Vlada čuva nad njimi s preskrbno očetovsko roko ob vsaki priliki!
.La nostra čara conoacenza*. — S tem krasnim imenom je nazval predsednik deželnega zbora istrskega gospod dr. Mate Campitelii c kr. vladnega zastopnika na istrskem dež. zboru namestniškega svetnika g. vit. Alojzija Fabianija, ko ga je predstavil službeno v javni seji kot vladnega zastopnika.
Mi smo pač že zdavnaj vedeli, da je bil g. Al. Fabiani še kot okrajni glavar v Voloskem Italijanom Istre .la nostra čara conoscenza" (naš dragi znanec), in da je on to od njihove strani popolnoma -zaslužil, ali' nam je vendar drago, da je to italijanski prvak in predsednik zbornice javno konšhv-tiral. — »Naša Sloga".
Na Španskem še sinjo nemiri. Iz Va-lencije, Dijona in od drugodi prihajajo po-; ročila, kako divja množica proti cerkvam katere hoče vse zažgati.
Boksarji na Kitajskem se g:bljejo z nova, kakor poroča Reuterjeva pisarna. Utegne priti do novih pobojev in nemirov.
Na VoSosienr in v Opatiji snujejo telovadno društvo .Sokol.* Gibanje v Opatiji in na Voloskem med Slovani postaja zadnji čas vedno Živahnejše.
T Bolzanu v IKdentu se ponavljajo izgredi proti vojaštvu, odkar je bil neki častnik na javni ulici napadal nekega civilista. Izgredi so prišli celo tako daleč, da je Slo na stotine oseb pred vojašnico ter je tam de-monstrovalo z žvižganjem. Častniki hodijo po mssta v civilni obleki, orožniki pa patrulirajo neprestano po ulicali.
ljudsko šteije. — V Gradcu so izkazali 121.622 Nemcev, Slovencev samo 1430. V Mariboru so našteli Nemcev 19.293, Slovencev 4062. Umevno, da v obeh mestih je število Slovencev veliko večje l Trst z tikolica Šteje 18,000 prebivalcev* Laških podanikov je 20,(100. 0 Slovanih pravijo, da je njihovo .število jednako številu prejšnjih let. To seveda ni res, marveč jih je mnogo vee kljub« temu, da ao jih vpisali tudi letos še na tisoče za Lahe!
V Južni Afriki. — Krugerja sprejme baje nemški cesar v kratkem v avdijenci. Radi tega se vrSe v Berolinu posebna pogajanja.                                                               .
V južno Afriko so odpeljali doslej z Reke že 18584 konj. Med vožnjo jih je poginilo 4$, potonilo jih je približno 1000. Pretekli petek so odpeljali z Reke 704 konje v južno Afriko.
O vspehu boja pri Waterklofu še ni točnega poročila. Angleški poveljnik Spandau je baje smrtno ranjen.
Tračajo se s Kitajskega po vojni ladji tDonau* vsi oni mornarji, ki so bili ukrcani na ,ZentiB te potrjeni 1. 1897. — časniki javljajo, da sta vojni ladji »Elizabeta" in »Zenta" dobili nalog, vrniti se v Evropo pod poveljništvom kontreadmirala Montecucoli.
Glasba.
Novi akord!. — Zbornik za vokalno in instrumentalno glasbo. Urejuje dr. Gojmir Krek. Založništvo L. Schvrentnerja v Ljubljani, Izšla je prva številka tega napovedanega zbornika s prav bogato in lepo vsebino. Obseza 11 komadov, ki so vsi taki, da sami najbolje priporočajo to 1. številko, kažofi, da imamo pričakovati od tega zbornika še marsikaj lepega in dovršenega v glasbi. Med komadi se nahaja tudi 9Fugirana predigra*, delo g. Emila Komela v Gorici. Novi akordi bodo izhajali po 6-krat na leto ter stane cena za celo leto 8 K. Priporočamo jih z nova najtoplejc.
Naznanilo.
Podpisanec naznanja slavnemu občinstvu, da je c. kr. gozdno ljudsko tehtnico v Solkanu popolnoma prenaredil z novim železom ter da je bila dne 18. t. m. postavno sprejeta. Za nadaljno naklonjenost se slavnemu občinstvu na j topleje priporoča udani
Alojzij Mozetič.
lekarnarja A. T(iierry-ja
z zeleno varstveno znamko nuna
se  razpošilja   12  malih ali 6
dvojnatih steklenic za 4 krone
poštnine prosto.
A. TlHerrv-jevo
centifolijno ustno mazilo.
2 lončka K 3-50. — Razpošilja poštnine prosto proti predplačilo zneska A. Th!erry - jeva lekarna h Angeljn varuhu t Pregradi
___                 pri Rogatcu • Slatini.
Onnsj,  glavna  zaloga:   lekarnar C.  Brady,
Jleisehmarkt 1.
Budimpešta: Lekarnar J. pl. Tordk in dr. Egger.
Agrain: Lekarnar S, Mittelbach.
— Povsod se dobiva na drobno. —
Zahvala,
O priliki nenadomesine izgube našega preljubljenega soproga, brata in svaka
Ivana Furlana,
posestnika tn tvoru, mojstra,
izrekamo tem potom lužnini srcem .svojo najprisrCnejo zahvalo.za izkazana odkritosrčna sočutja iti sožalja. Posebno zahvaljujemo prefc. duhovščino, gospoda naducitelja kot pevovodjo ter gg. pevce za milo nagrobno petje, sorodniko, prijatelje in sploh vse udeležence mnogobrojnega sprevoda, kateri so prišli od daleč in blizu, da se skazali ranjkemu zadnjo čast.
Ajdovščina, ds i 2G. jun. 1901.
Žalujoči ostali.
T
Prva c. kr. aTstro-ogerska prlvil.
OVARNA BARV ZA PROČELJA
Karnl Kronsteiner, Dunaj lil., Haaptstrasse 120 (v lastni Mi).
bmp- Odlikovana z zlatimi svetinjami, -•a
Zalasatelj nadvojv. in knežkih posestnih oskrbnlStev, ToJaJklu oskrbniSter, železnic, obrtnik, lirlbolazulh, plavžrtlh ter zidarskih drcžeb, zidarskih podjetnikov in mojstrov. Te barve za pročelja se raztope v apnu ter se razpošiljajo suhe v prahu v 40 različnih uzorcih a 16 kr. kilogram in višje. Čistost barve se od oljnatih ne razlikuje. Dopisuj*! se t slovenskem in laiSkem jeziku. Uzorci na papirju z navodilom zastonj   lu frank o.
l^arol PraščiK,
pekovski mojster in slaščičar v Gorici na Kornu št. S. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, »orle i. t, d.
Priporoča   se  slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna   naročila  ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Anton Obidič,
ccvlj.ir
v Semenlški uliei štev. 4 v Corlcl
priporoča se
?a raznovrstna naročila po meri
za gospe in j Naročil« se Izvršuje hitro.
Podpisana  priporočata stavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zslogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni Jtranjskš brinovec, domači tropinovee, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Cirll-Motodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih conah. Z odličnim spo&tovanjom
Kopač & Kutin,
trgovca v SemeniSkl ullei 8t. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Dva mlinarska pomagata,
spretna delavca, se sprejmeta v slaluo službo. Starost pod   30 let.  -  Ponudbe je pošiljati naravnost na ivrdko
W. Jochmaiiii, Ajdovščina.
Božjast.
Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o tek boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Scliw«nneu-Apoteke, Frank-furt A. M.
2enitbena ponudba.
Ker ima premalo osobnega poznanstva želi neki mlad, lepe zunanjosti, čvrst mož, izobražen trgovec in posestnik neke že vee let dobro vpeljane trgovine v nekem gbvncin mestu narediti znanstvo v svrho ženitve z marljivo, izobraženo, lepo gospodično, ki j< dobrega srca in ima kaj premoženja. — Sprejemajo se le resno mišljene ponudbe, ki obsegajo natančen naslov in označilo stariSev. — Prednost imajo hčerke trgovcev. —- Želi ;e znanje slovenskega in nemškega jezika ttir ima veselje, in je voljna priženiti se v tovarniško podjetje. — Ponudbe s fotogralijo, ki se diskretno vrne, naj se pošiljajo v za-peCacenem pismu na upravnišivo SoCe' z opomnjo zunaj na naslov : »Feseher Alanu'-.
•r* Veliko zalogo -*« šivalnih strojev, dvukoles in slamoreznic
raznih sistemov prte nnglešk - tovarne »Hellcal-ima
SAUNIG & DEKLEVA V GORICI
ulica Muniolpio št 1
mehanična delavnica v Nunski ulici št. 16
kjer je bila prej prodajalnica.
V zalogi imamo nkd 100 šivalnih strojev vsake vrste na razpolago, kakor za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje, tudi za umetno vezenje (Sli-ckerei). Cene bo v gotovini od «0 gld. naprej.
Z nami Je vsaka kankurenca nemogoča ! Se toplo priporočamo z odličnim spoštovanjem udani
SAUNIG & DEKLEVA.
Rudolf Benedetič
čevljarski mojster
v Gorici, ulica MorelH štev. 29.
Priporoča svojo Čevljarsko delavnico vsem domačinom ter rojakom na deželi: gospodom, damam, gospicam, trgovcem in obrtnikom. — Izdeluje bodisi priprosto ali najfineje obuvalo. Izdelek je trpežen, delo pa ukusno po ugodnih cenah.
Razpis
služba ol>eirisk«'»a tajnika. Plači 1000 K na telo. Zahteva se v povosv in pisavi sposobno.-;! slovanskega, iSalijau-skojm in i»'»išk*-{/ji jezika. iJlashfiio izohra/.fui imajo prcuiiosL ProSnjV <1» I. avgusta t. 1.
Županstvi v Sežani, dne 20. jviiji 1901.
Za župana: L. Polloy 1. r.
Brass
Goriea
zaloga vin in špirita na debelo.
Ulica Vcttnrliii štev. 11.
Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrst« po nizkih cenah.
IBO do 318 gld. isteans
lahko zaslužijo osebe vlitih stanov in v viuh krajih s prodajo zakonito dovoljenih dri. papirjev in srečk, • d« ni potrebi« glavnica in ni nikska nevarnost Ponudbe pod ludwtfl Ostsrrslobtr, Viti Deutsche gasse S Budispest.
I. kr.
privil.
Anton Potatzky v Gorici.
Na «rf-ilf IUMaIjh 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBEL«.
Najceiiejo kupovaliiče Rirniierfkega 1» drobnega blaga ter tkanin, preje lit nitij.
FOTKK!iSGlxn
2i pisarnice, kadilce in popotnike.
NajholjSo .^ivtinkt; za Šivalno siroj«. POTREItSClSR
za krojače in čevljarje.
Hvvlhijifr-. — Kožn! Tt»«ci.      Mtišiie liitjižlce.
iisna obuvala m vse letne čase.
V 0 s e 1» n o s t:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljen zaloga v.a fcr.'unarji\ krošnjarje, j»i-o»lo]s]i:e p*> sejsniii in trdili ter »a deželi.       2 &>¦ 8
aiviini, uradniaki in vojaški kroja-i
in trgovec p Goriei, na Travniku it* $$ L natis fn
JU. Poveraj.
V. n. ol.rir.Htv« pri|i<triM'a «v«»j>) i/lmrno zalogo vn:ikovrH(ntvs» liluva h u\Nirij«kili in inozoniskili tovarn t*»r gotovih oblek-, *tt\mv in 4ežu<' |i1umvc, V:.-:skovrrttno 'nožko perilo, srajce «Jii^».-r, HiiOilnjf.! Iilaeo t«*r nogovice. ofipir.Hki' in uradniAk«.« [»ripruvi1, »ploh vh«\ km- je treba pa« radnim i-Mfknni */a vnakl h tati.
Lepa prllo/itost /n letno si^ono!
Ititili priiielitvi1 t. 1. HV»:us(otii HK»I na Travnik št. r, v pritličje
se pranja ifatfi po tskramitkih tmk l
Dobre ure in po eeni!   |
b  :M':in::n  imaetim j^ii».h!»i m
Haniia Konrndt,
ti»tari:» ur trt laros ilatnlRi-
Kast iCeiiirO. OfrJ-M ura firm. ii uik!> fl. 3 TTi; HWirB» uru H •»!. n. .V.SO: ^^«'S»^1a verižica H. 1-St»; luiMaik is niklja
t it« t.i,iliin>*ar.a « r. Sir. ')rk»ni; ima alat«1 i*vi:ti*j,«? u rai^Uv r.rr lifo."e ptisoitnih Jlasn»->r»n r«B'A zastonj l
Ivan Schindler
Duns}, 1SI. Erttbtrsttrstr. št. 12.
razpošilja y.^Wi \r. fratiko kul.ilu»;»' v sk-v^tisko-italijan-šk^m j«>;.iku z več kakor 400 .slikami o \n?'h vr^iali aparatov za slrojo, potrebnih preUmolih za kni.,'iijstvo. vinair->tvo,   za   cbrtno in  jroi?p<j(lar»ke narr.r^o.
cene nižje hm druga&i
Ugrodni pogoji  plačevanja. Za  reeulno postrežbo so garantira.
IVAN SCHINDLER
c. kr. privil«^. lastnik.
Dunaj, ill. Erdl>en;erst. U. 12.
I Mizarska zadruga jf[ v Gorici (Solkan)
I                      Naznanja slavneaiu občinstvu, gospodam trgovoem
j                                      in založnikom; pohištva, da ima
veliko zalogo        ~f *f        veliko zalogo
I       žzptovljeoep pohištva vseh slonov
v Solkanu pri Gorici.          II L11          v Solkanu pri Gorici.
\\m
I         Naznanjamo, da smo prevzeli       -       Kar ni v zalogi, ae tevrSi točno
I     dosedanjo trgovino pohištva tvrdfce     L«. I    po naročilu v najkrajšem času.
I     Ant, Černigoja v Trsttt„ Via Piaza.a    |i                               WM
I    vecchte St. i, katero bodemd "vo-    LJ                   Cene zmerne,
dili pod jednakim imenom.                L             [){jn je Učna ter Mm DSUŠenJ,