Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
■agsssgr'’
sLovEniJ
ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA RAVNE
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
£elnlb IX.
Celovec, petek, 29. oktober 1959
Štev. *3 (653)
Dr. ALEŠ BEBLER:
Odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo se ugodno razvijajo
Jugoslavija bi pozdravila poseben statut za koroške Slovence
Jugoslovanski državni podtajnik za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler je pred nedavnim sprejel v zunanjem ministrstvu v Beogradu uredniškega sodelavca dunajskega lista »Die Presse«. Po poročilu o razgovoru, ki ga je »Die Presse« objavila pod1 naslovom »Za boljše sodelovanje Beograda in Dunaja« je dr. Bebler uvodoma ugotovil, da imata Avstrija in Ju-goslovjia že zaradi tega mnogo skupnega, ker sta bili v preteklosti izpostavljeni z istih strani istim nevarnostim.
Omenjajoč tržaški sporazum je dr. Bebler dejal:
Rešitev tržaškega vprašanja bo nedvomno ugodno vplivala tudi na Avstrijo. Jugoslavija iskreno želi, da bi postala Avstrija končno svobodna in suverena. V rešitev tržaškega vprašanja je jugoslovanska vlada privolila iz političnega realizma. Treba je samo še urediti vprašanje statusa tržaškega pristanišča; v to svrho bo Italija v kratkem sklicala mednarodno konferenco vseh zainteresiranih držav.
Dobrososedski odnosi med Avstrijo in Jugoslavijo — je poudaril dr. Bebler — se razvijajo zelo ugodno. Podaljšanje roka za vrnitev avstrijskega investicijskega posojila v višini 10 milijonov dolarjev priča o razumevanju Avstrije, da je treba stremeti ne samo po obsežni trgovinski izmenjavi, marveč tudi po organiziranem gospodarskem sodelovanju. V Jugoslaviji živahno pozdravljajo sodelovanje z visoko razvito avstrijsko industrijo. Na žalost — je dejal dr. Bebler — pa politiki niso vedno dohitevali gospodarskega razvoja, tako da bi bilo priporočljivo, da bi pregledali vsa vprašanja in jih rešili.
Dejanskih spornih vprašanja med nami ni — je ugotovil jugoslovanski državni podtajnik — vendar je v ospredju dvoje
vprašanj:	Londonski sporazum o Trstu
vsebuje tudi poseben statut za slovensko narodno manjšino; jugoslovanska javnost hi pozdravila, če bi bilo mogoče doseči kaj podobnega tudi za koroške Slovence. Pri temi je dr. Bebler s priznanjem omenil tiste pravice, ki jih koroški Slovenci že imajo, in odškodnino, ki jo je avstrijska vlada dala Slovencem na Koroškem za škodo, ki SO’ jo v preteklosti utrpeli.
Z avstrijske strani so načeli vprašanje avstrijske imovine v Jugoslaviji, ki jo je Jugoslavija na temelju osnutka državne pogodbe brez odškodnine nacionalizirala. Čeprav smatra Jugoslavija — je dejal dr. Bebler — to ureditev za pravično spričo svojih velikih žrtev v drugi svetovni vojni, je vendarle pripravljena razpravljati o tem vprašanju in poiskati rešitev, ki bi bila sprejemljiva za obe državi.
Volitve v delavske zbornice — ponovni uspeh socialistov
Po svojem močnem napredovanju na deželnozborskih volitvah na Dunaju in v treh zveznih deželah v nedeljo 17. t. m. so avstrijski socialisti izbojevali ponovno zmago tudi na volitvah v delavske zbornice posameznih zveznih dežel minulo nedeljo in ponedeljek. V še ostrejši luči kakor teden dni prej so te volitve pokazale tudi popoln poraz VdU in občutno nazadovanje kominformovcev.
Volitve v koroško delavsko zbornico so prinesle socialistom 71.5°/o vseh veljavnih glasov (napram 63 odstotkom pri zborničnih volitvah leta 1949); OVP-jevska Zveza delavcev in nameščencev je
dobila 13% (1949: 11%), kominformov-ska Sindikalna enotnost 5.5% (1949: 6%), VdU 4% (1949: 20%) in nestrankarska lista 6%. Potemtakem bodo ob znižanju števila mandatov od 83 na 70 socialisti odslej imeli 54 (prej 53) zastopnikov v koroški delavski zbornici, DVP 9 (prej 8), KPO 2 (prej 4), VdU 1 (prej 18) in nestrankarji 4 zastopnike.
Zelo podobni so volilni rezultati tudi v drugih zveznih deželah. Poraz VdU pa je najbolj drastičen na Nižjem Avstrijskem, kjer je s 558 glasovi od skupnih
158.000	veljavnih glasov dosegel le še Vs odstotka.
Sovjetski predlogi ob neugodnem času
Tik pred podpisom sporazumov v Parizu je sovjetska vlada odgovorila trem zapadnim velesilam na njihovo noto z dne 10. septembra o nemškem vprašanju. Sovjetska nota vsebuje predlog za sklicanje konference štirih že v novembru, na kateri bi razpravljali o združitvi Nemčije in izvedbi volitev, o umiku okupacijskih čet vseh štirih velesil il Nemčije ter o sklicanju splošne evropske konference, na kateri bi izdelali varnostni sistem za Evropo. Glede avstrijske državne pogodbe omenja sovjetska vlada svoj zadnji predlog, po katerem naj bi veleposlaniki vseh štirih zasedbenih sil skupno z zastopniki avstrijske vlade obravnavali vprašanja v zvezi s sklenitvijo te pogodbe.
Na zapadu so ocenili sovjetsko noto kot propagandno potezo, ki ne pomeni koraka naprej, ker se v bistvu ne razlikuje od prejšnjih in ne vsebuje nobenih pozitivnih predlogov. Glede avstrijskega vprašanja so mnenja, da bi morala SZ jasno izraziti svojo pripravljenost za sklenitev državne pogodbe, sicer bi bila sleherna razprava o tem brez haska.
Angleški ministrski predsednik Churchill je izjavil, da sedaj ni ugoden čas za konferenco štirih o združitvi Nemčije, dokler zapadni parlamenti še niso odobrili londonskih in pariških sporazumov o vzpostavitvi suverenosti Zapadne Nemčije in njeni oborožitvi.
Uspešen zaključek »pariškega tedna”
Zapadna Nemčija suverena država in članica Atlantskega ter Bruseljskega pakta — Francosko-nemiki sporazum o Posarju
Pretekli teden bo zasluženo šel v zgodovino pod imenom »pariški teden«, kajti uspehi, ki so jih dosegli na konferencah v Parizu, bodo odločilnega pomena za ves nadaljnji razvoj odnosov posebno med prizadetimi državami, prav tako pa tudi za splošni položaj v svetu. Ne samo, da je bila Zapadna Nemčija kot neodvi-
PozdravZ/am vse Kcrosce . .
/e čestitala Fr. Km. 9felkn xa osemdesetletnice
Predstavniki javnega življenja, zastopniki kulturnih ustanov Slovenije in navdušeni častilci priljubljenega pisatelja si zadnje dni kar podajajo roke v Selah nad Slovenjim Gradcem, kjer že 34 let živi in dela pisatelj Fr. Ks. Meško. Skromnemu človeku Mešku sicer nikakor ni po volji, da se toliko ljudi spominja njegove osemdesetletnice, toda čestitk iz vseh slojev ljudstva sc ne more ubraniti. „Škoda, da nisem že prej odšel — nameravam za danes in jutri oditi, da me nihče ne najde ..." je dejal osemdesetletni pisatelj tudi predsedniku in tajniku SP/., ki sta ga v sredo obiskala, da mu čestitata v imenu SPZ in mu izrazita tudi čestitke in želje vseh koroških Slovencev.
Kmalu pa je izstopil iz svoje skromne rezerviranosti in razigrano zaživel ob spominih na njegovo bivanje na Koroškem. „Povsod, vsepovsod, kjer koli sem na Koroškem delal, povsod se mi je dopadlo in na vse kraje se rad spominjam nazaj“ je odgovoril predsedniku SPZ dr. Franciju Zzvitterju na vprašanje, kje na Koroškem se mu je najbolj dopadlo.
Potem pripoveduje o svojem življenju, o hudih doživetjih v prvi in predvsem v drugi svetovni vojni in je vesel, da je preživel težke čase in še lahko ustvarja in dela med ljudstvom, ki mu je v teku 34 let bivanja in delovanja med njim, priraslo k srcu. Pri svojem delu pa se še vedno tudi spominja na Koroško in živo spremlja dogajanja pri nas. „Zve-del sem. da imate sedaj kulturne manifestacije tudi v Celovcu in bral sem tudi laskave kritike v nemških listih. Vidite, to bi bilo za moje dni na Koroškem nemogoče“ modruje osemdesetletni jubilant v pogovoru s predsednikom SPZ. /n ko mu predsednik SPZ tolmačiT da je na Koroškem šovinizem brez dvoma popustil, s posebnim poudarkom izjavlja:	„Tudi jaz
sttn proti šovinizmu in ga~odklanjam. Le-ta
ni pripraven za medsebojno razumevanje. Bili smo tudi mi malo preveč šovinisti“.
Ob kramljanju o današnjih razmerah na Koroškem se vidi, da je dobro poučen in tako rekoč kot posebno naročilo koroškim Slovencem ob svoji osemdesetletnici poudarja nekako takole: Kulturno morate biti edini in enotni! Ne morem verjeti, da bi vas mogli zgolj različni svetovnonazorni pogledi tako ločiti, da ne bi bilo mogoče enotno kulturno delovanje . . . Vidi se, Meško ljubi Koroško in njeno ljudstvo. Zato je posebno vesel darila Slovenske prosvetne zveze, ki mu je ob tem jubileju poklonila kot simbol njegovega dela zlato nalivno pero in še v usnje vezano knjigo Roka Ariha „Zibelka“. Vzradoščen sc zahvaljuje obiskovalcema in jima za slovo izroči tudi še pismeno zahvalo Slovenski prosvetni zvezi, kjer med drugim pravi: „Iskreno zahvaljujem za ljubeznive čestitke, pozdravljam vse Korošce, ki jih imam v najboljšem spominu in mislim vedno v ljubezni na nje . . .“
Na koncu razkazuje še prekrasno cerkvico, ki jo je zadnja leta Urad za varstvo spomenikov čudovito renoviral. Odkrite freske žarijo v živih barvah in se ubrano skladajo z novimi, tudi šele zadnja leta v Zagrebu izdelanimi barvastimi steklenimi okni. V resnici čudovit umetnostni spomenik, vskladeno postavljen v prekrasno naravo pod Uršljo goro! In v tem okolju kljub svojim osemdesetim letom še vedno čil in duhovno gibčen ustvarja živ umetnik, besednik mladim srcem ob tihih večerih, delavec in sejalec na poljani, pripovedovalec koroških elegij, kronist težkih časov, pisatelj Fr. Ks. Meško.
Koroški Slovenci se ob njegovi osemdesetletnici pridružujemo čestitkam vsega slovenskega naroda z željo, da bi še dolgo ustvarjal umotvore v svojem čudovitem jeziku.
sna in enakopravna država vključena v Atlantski in Bruseljski pakt, marveč, kar je za medsebojni razvoj nedvomno še bolj pomembno, sta Francija in Nemčija hkrati pokopali tudi svojo staro sovraštvo ter si podali roke za medsebojno sodelovanje na vseh področjih. Prav tako pa sta se sporazumeli o rešitvi posarskega vprašanja, ki je doslej najbolj oviralo medsebojne stike.
Kakor smo napovedali že v zadnji številki, so bila pariška pogajanja uspešno zaključena v soboto, nakar so v Parizu slovesno podpisali celo vrsto važnih sklepov in sporazumov. Najprej sta zapadno-nemški kancler Adenauer in francoski ministrski predsednik Mendes-France podpisala medsebojni sporazum o Posarju,
nato pa zunanji ministri Francije, Združenih držav Amerike, Velike Britanije in Zapadne Nemčije sporazum o ukinitvi zasedbenega statuta za Zapadno Nemčijo ter o ponovni vzpostavitvi nemške suverenosti. Na podlagi teh dveh sporazumov so pozneje zunanji ministri devetih držav-članic potrdili sprejem Nemčije v Bruseljski pakt, 14 držav-članic Atlantskega pakta pa sprejem Nemčije v to obrambno organizacijo.
Sporazumna rešitev posarskega vprašanja je sicer samo začasna, pomeni pa v bistvu, da se bo morala Nemčija odpovedati temu ozemlju, ki bo prišlo pod mednarodno upravo v okviru zapadnoevrop-ske zveze. Vprašanja zunanje politike in obrambe, ki jih je doslej reševala Francija, bodo v bodoče dodeljena posebnemu
komisarju, katerega bo imenovala zapad-noevropska zveza in ki ne bo smel biti ne Francoz, ne Nemec in tudi ne domačin iz Posarja. Na podlagi sporazuma bodo v Posarju dopuščene spet nemške stranke, ki doslej pod francosko upravo niso smele delovati. Po treh mesecih po dovolitvi nemških strank (verjetno marca ali aprila 1955) bo prebivalstvo Posarja v posebnem plebiscitu odločilo, če se strinja s posarskim statutom in potem bo po nadaljnjih treh mesecih izvoljen novi po-sarski deželni zbor, ki bo skupno s posar-sko vlado sprejel posarsko ustavo po vzorcu evropskega statuta.
Nedvomno pomeni zaključek pariških razgovorov v gotovi mleri uspeh za Zapadno Nemčijo, saj: ji je bila ponovno dana neodvisnost in bo kot enakopravna sodelovala v okviru zapadnoevropske zveze. Hkrati pa je treba poudariti tudi dejstvo, da je morala to svojo suverenost precej drago plačati, medtem ko se je francoski ministrski predsednik Mendes-France ponovno izkazal za zelo spretnega diplomata, ko je s posarskim sporazumom izpolnil zadnjo stavljeno si nalo-go. Ravno sporazum o Posarju pa je cena, ki jo je moral Adenauer plačati Men-dcs-Franceu, kar je v nemških krogih bistveno omejilo navdušenje nad pariškimi uspehi nemškega kanclerja.. Posebno v krogih nemške opozicije, pa tudi pri gotovem delu vladne koalicije je slišati več ali manj neugodne odmeve na Adenauerjev podpis posarskega sporazuma.
Pariški sporazumi potrebujejo zdaj še odobritev parlamentov prizadetih držav in je verjetno, da jih bodo razen Nemčije in Francije vse ostale države potrdile brez vsakih težav. Tudi v Nemčiji ne pričakujejo posebnih težkoč, ker računajo, da bo Adenauer tudi tokrat zmagal s svojo prepričevalnostjo. Torej ostane vprašanje odprto le še z ozirom na Francijo, ki je že enkrat prekrižala načrte o evropski obrambni skupnosti. Ker pa pomenijo pariški sklepi v glavnem ugoditev francoskim zahtevam, je razumljivo, da je Mendes-France glede ratifikacije v francoski skupščini precej optimističen.
Vprašanje razorožitve pred Generalno skupščino OZN
Dva predloga dveh svetovnih velesil na letošnjem devetem zasedanju Generalne skupščine Organizacije združenih narodov sta povzročila splošni vtis, da so se največja nasprotja v svetu nekoliko zgladila, da so medsebojni odnosi med Vzhodom in Zapadom morda le nekoliko bolj umerjeni kakor v zadnjih letih srdite hladne vojne.
Omenjena predloga, ameriški za mirnodobsko izkoriščanje atomske energije in sovjetski za razorožitev, sta sprva — kakor je kazala situacija — sicer oba imela le neko propagandistično ost za pridobitev prednosti v diplomatski igri, vendar sta dovedla doslej že do nekih, čeprav še pičlih soglasij. Zaenkrat Sovjetska zveza in zapadne velesile soglašajo vsaj v tem, da je treba začeti z razorožitvijo pri tako imenovanem »klasičnem« orožju in šele potem prepovedati izdelovanje atomskega orožja.
Čeprav je bil prvotni pesimizem na-pram sovjetskemu pa tudi napram ameriškemu predlogu do gotove mere upravičen, je vendar bistveno važnejša — in je zato tudi uspela prodreti v dvoranah, kjer zaseda Generalna skupščina OZN — vsebina vprašanja, ki je v bistvu zapopa-dena v obeh predlogih: to pa je razorožitev kot taka.
Razorožitev je danes vprašanje, ki je nerazdružljivo povezano z bojem za okrepitev miru in boljše odnose v svetu. Prav v teh mednarodnih odnosih pa so danes pogoji za razorožitev tudi dozoreli. Ravnotežje sil v svetu je doseglo tisto mejo, ko ne na eni, ne na drugi strani ni več moči govoriti o premoči bodisi v atomskem, bodisi v klasičnem orožju. S tem je dejansko odpadla vsaka težnja po ohranitvi neke premoči, ker je nikjer več ni
Nova slovenska organizacija v Trstu
Upoštevajoč potrebe slovenskega življa v Trstu zlasti sedaj po ureditvi tržaškega vprašanja, je iniciativni odbor, v katerem so predstavniki Slovensko-hrvatske prosvetne zveze, Slovenskega gospodarskega združenja in Kmečke zveze, minulo nedeljo objavil razglas, v katerem poziva vse slovenske gospodarske in kulturno-prosvetne organizacije v Trstu in v okolici mesta, naj se združijo in skupno ustanovijo veliko Slovensko gospodarsko-kulturno zvezo.
Namen nove organizacije. Slovenske gospodarsko-kulturne zveze, je, da brani gospodarske, kulturne in prosvetne interese Slovencev v Trstu. V razglasu je posebej poudarjeno, da je tesnejša zveza med slovenskimi gospodarskimi in slovenskimi kulturnimi ustanovami postala po zadnjih dogodkih, to je priključitev Trsta k Italiji, še bolj potrebna, da bo tako mogoče podpirati vse napore za dvig gospodarske in kulturne ravni Slovencev v Trstu.
in prav tako je tudi hladna vojna kot posledica oboroževalne tekme morala zgubiti svojo dosedanjo veljavo. Mednarodni pogoji so se spremenili, zato je razumljivo in nujno, da se jim morajo podrediti tudi mednarodni odnosi.
Potemtakem ni torej samo zasluga šefa sovjetske delegacije na zasedanju Generalne skupščine OZN Višinskega, da je bilo spet oživljeno vprašanje razorožitve, marveč je to predvsem zasluga novega mednarodnega razvoja. Sovjetska zveza in ZDA tudi ne moreta več voditi medsebojne diplomatske igre, ne da bi upoštevali mednarodni razvoj, nove stvarne pogoje in zlasti še pritisk večine držav, ki so življenjsko zainteresirane na razorožitvi in mirnodobski uporabi atomske energije. Kakor je nekdo duhovito ugotovil na zasedanju OZN, človeštvo danes ne sedi več na sodu smodnika, temveč
na konici atomske bombe. Človeštvo pa ne bi hotelo samo izbirati med takima dvema nevarnostima, marveč ima že dovolj i smodnika i atomskih in drugih uničevalnih orožij. Zato pozdravlja prve uspehe, ki so se pojavili pri razgovorih o vprašanju razorožitve in ga tako že premaknili z mrtve točke.
Seveda od teh razgovorov ni pričakovati čuda. Dosti je še nesoglasij, zlasti glede nadzorstva nad razorožitvijo, glede pristojnosti nadzorstvenega organa itd., ki jih je vse še treba premostiti. Še je medsebojno nezaupanje vzrok tem nesoglasjem, vendar niti ZDA niti Sovjetska zveza nista več tako nepopustljivi pri svojih stališčih, kot je bil doslej svet od njiju vajen. Baš to dejstvo pa opravičuje vsaj malo upanja, da se tokrat razgovori morda le ne bodo razbili, kakor so se že tolikokrat doslej. (Po Naših razgledih.)
Dad Hammarskjoeld:
Sodelovanje med narodi za krepitev miru
Koncern zadnjega tedna so — kakor smo v našem listu že poročali — v šestdesetih državah, ki so vključene v Organizacijo združenih narodov, slovesno obhajali deveto obletnico podpisa Ustanovne listine OZN ter ob tej priložnosti dajali poudarka prizadevanjem za medsebojno spoznavanje in razumevanje, za prijateljstvo med narodi in mir v svetu. Številni državniki so za ta dan objavili posebne poslanice, v katerih so se prav tako zavzemali za visoke ideale človečanstva, ki si jih je zapisala na svojo zastavo OZN. Tudi generalni tajnik OZN Hammarskjoeld je v svoji poslanici za dan OZN med drugim poudaril: Danes praznujemo praznik posebne vrste, svetovni praznik. Ta dan si še ni pridobil globokega pomena, kot ga imajo narodni prazniki. Ustanovna listina združenih narodov je stara šele 9 let. Toda to je na svoj način narodni praznik, ki je skupen vsem narodom.
Dan Združenih narodov pomeni preobrat. Ustanovna listina se je rodila v zadnjih dneh najbolj uničevalne vojne, ki jo je kdaj doživel svet. Med tem ko so države druga za drugo ratificirale Ustanovno listino, je prva eksplozija atomske bombe nenadoma odkrila stvarno možnost, da svet samega sebe uniči. Dan Združenih narodov pomeni globoko željo narodov sveta, da postavijo plod človeške ustvarjalnosti v službo življenja.
Izkoristimo združene narode, da bi krenili naprej k sodelovanju med narodi zaradi krepitve miru in pomoči ljudem po vsem svetu, da si ustvarijo polnejše ter bogatejše življenje. Praznujemo ta dan v duhu, v katerem slavimo svoje narodne praznike kot simbol nadaljevanja naše skupne civilizacije, njenih uspehov v preteklosti in upov za prihodnost.
Ne propagandni učinki, marveč določena načela
Odkar so se odnosi med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, ki so bili po objavi zloglasne informbirojevske resolucije popolnoma prekinjeni, spet nekoliko izboljšali, je bilo v svetu glede tega vprašanja že mnogo ugibanj in prav toliko tudi neiskrenih in iz gotovih vzrokov objavljenih »ugotovitev«. Tudi del koroškega časopisja ni mogel mimo tega, da ne bi izrabil izboljšanja jugoslovansko-sovjetskih odnosov za nov napad na Jugoslavijo in njeno vodstvo, pa tudi v Ameriki so smatrali za potrebno, da na poseben način povedo svoje »mnenje« o novem položaju med Jugoslavijo in državami inf or m-biroja.
Na taka ugibanja je pred nedavnim jasno odgovoril jugoslovanski državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, ko je odgovarjal na vprašanja ameriških no-
vinarjev. Poudaril je, da so se zveze med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo precej izboljšale. Politika jugoslovanske vlade je vedno stremela za normalnimi zvezami z vsemi državami, zato je Jugoslavija tudi za nadaljnjo normalizacijo zvez s to državo.
O tej priložnosti je državni sekretar Popovič govoril tudi o tozadevnem pisanju v »New York Times«, ki je pisal, da bo Jugoslavija »manevrirala« med Vzhodom in Zapadom (in je očitno hotel povedati, da bo Jugoslavija iskala dobiček na obeh straneh) ter dejal: Jugoslavija ne vodi politike, ki računa s propagandnimi učinki, pač pa se trdno drži določenih načel. Jugoslavija želi, da bi odpadle razlike med velesilami in ne more opirati svoje politike na izkoriščanje nesporazumov med njimi.
0 vprašanju omejitve prekomernih sečenj v kmečkem gozdu
Pri nas na Koroškem je les poglaviten vir kmetovalčevih dohodkov. Na koroški zemlji je pičla polovica zaraščena z gozdom. V celi vrsti krajevnih primerjav — in to predvsem na jezikovno mešanem ozemlju Koroške — pa znaša z lesom zaraščena površina več ko 50°/o skupne površine. Gospodarstvo v gozdu — to jc vsklajevanje sečenj s prirastkom, oskrba gozdov in zasajenje goličav in posek — ie v očiigled ravnokar povedanemu za vsakega kmetovalca zelo pomembno ' vprašanje. Cim manjša je kmetija, toliko večjo vlogo igra na
njej gospodarstvo v gozdu in toliko bolj mora kmetovalec vedeti, koliko in kaj sme posekati v svojem gozdu, da lesa enkrat, in to morebiti ravno v največji stiski, ne bo zmanjkalo. Cim manjša je kmetija, tem pomembnejše je za kmetovalca, da zna svoj gozd pravilno izkoriščati, urediti in redno oskrbovati.
Čeprav leži pomen gospodarstva v gozdu za našega kmetovalca jasno na dlani, pa moramo reči, da se tega pomena naša vas in tudi javnost zelo malo zavedata. V dokaz tega nekaj primerov:
Na Koroškem najbolj sekamo les
Letni prirastek po koroških gozdovih ocenjujejo strokovnjaki s ca. 1.7 do 2.4 kub. metra na hektar. Avstrijski povprečni prirastek ocenjujejo z 2.9 kub. metrov na hektar, kar pomeni, da je na Koroškem hektarski prirastek lesa za skoraj polovico nižji od avstrij-
skega prirastka. Ce nasproti temu primerjamo obseg koroških sečenj, lahko spoznamo rakovo pot gospodarstva po naših gozdovih. Po podatkih deželne gozdne inšpekcije je bilo na Koroškem v zadnjih letih posekanih:
1950	1,254.733	kub.	metrov	lesa	ali	okroglo 3	kub.	metre	na hektar
1951	1,404.932	»»	„	H	»»	,,	3.4	II	„	»» »»
1952	1,313.299	„	„	»»	»»	„	3.1	»i	»»	»» »»
1953	1,538.553	„	»»	t*	»»	„	3.7		»»	»» »♦
Nobena avstrijska zvezna dežela ne poseka toliko lesa preko od narave dovoljene mere kakor pa Koroška. Ob pogledu na zgornje številke in na dejstvo, da sc je pri nas sekal les preko mere tudi že v kriznih letih pred drugo svetovno vojno in v drugi svetovni vojni, lahko presodimo, kako usoden postaja položaj za naša kmečka gospodarstva prav zaradi prekomernih sečenj. To nam po eni strani ponazoruje trditev statističnega oddelka ko-
roške deželne vlade, ki pravi, da je bilo v kmečkih gozdovih v letu 1963 preko mere posekanih 140°/o lesa, kar v praksi pomeni, da smo samo v letu 1953 posekali toliko lesa, kolikor ga more prirasti v dveh in pol letih. Veliko bolj kot ta številka pa ponazoruje usodnost pološaja v kmečkem gozdu le-ta sam. Naše vasi so prišle v položaj, da površina posek in mladja daleč presega površino lesnih sestojev v dobi najboljšega prirastka. To tudi
najbolj potrjuje povprečni premer na žage pripeljanega lesa, ki je v preteklem letu znašal le še 26 cm.
Navzlic temu se položaj v letu 1954 ni izboljšal. V prvem polletju jc bilo na Koroškem posekanega za 29% več lesa kakor v prvem polletju 1953.
Delovni kmet je prisiljen sekati les
Da izvira posekani les pretežno iz kmečkih gozdov, lahko sklepamo iz podatkov zavoda za proučevanje razvoja v gospodarstvu, ki s tem v zvezi navaja, da je v prvem polletju 1954 prišlo 47% posekanega lesa iz kmečkih gozdov pod 50 ha površine in le 35% iz privatnih gozdov nad 50 ha površine.
Ker pa kmečki gozd obsega le 34°/o skupne gozdne površine, se ob prej navedenih številkah odpre pred nami obsežna in izredno težka problematika tako gospodarstva po naših kmečkih gozdovih, kakor tudi obstoja številnih kmečkih gospodarstev sploh.
V kmečka gospodarstva naših vasi se iz leta v leto močneje zajeda črv kmetovanja na tabun gozda. Naše kmetije sicer dajejo na polju in pri živini še enake donose, tu in tam celo višje kot pred 20 leti. Ker pa potreba po denarju raste iz leta v leto, je ti donosi ne morejo več kriti. Kmetovalec mora — hočeš, nočeš — segati v gozd, da pokrije svojo streho, da ob prevzemu kmetije izplača svoje brate in sestre in da krije izgube slabe letine na polju. K vsemu temu pa v svojem obupu nad pomanjkanjem delovne sile in vsled pomanj-
PO ŠIRNEM SVETU
Dunaj. — Državni tajnik v notranjem ministrstvu Ferdinand Graf je te dni odpotoval v Rim na razgovore s predstavniki italijanske demokrščanske stranke. Kot predmet teh razgovorov navajajo med drugim tudi vprašanja v zvezi z Južno Tirolsko.
Pariz. — Francoski ministrski predsednik Mendes-France je minulo nedeljo sprejel na razgovor o vprašanjih, ki tičejo obe državi, podpredsednika zveznega izvršnega sveta FLRJ, Edvarda Kardelja, ki se je na svoji poti iz skandinavskih dežel mimogrede ustavil v Parizu. Nato je sprejel tudi predsednika grške vlade maršala Papagosa.
kljivega gospodarskega znanja zapade eni največjih kmečkih bolezni — nepremišljenemu in gospodarsko nepreračunanemu kupovanju zasebnih strojev za les, ki ga seka in ki ga bo sekal — če ostane pri dosedanjih razmerah — v svojem obubožanem gozdu. Kam ves ta razvoj lahko privede, menda ni treba še posebej nakazovati.
Agrarna politika, kakršno si želimo
Spričo tako važnih faktorjev, kakor jih v naši stvarnosti predstavljata les za kmečko gospodarstvo in proizvodna kapaciteta kmečkih gospodarstev za prehrano prebivalstva in za konjunkturo gospodarstva države sploh, je treba spregovoriti tudi o agrarni politiki, ki dopušča nadaljevanje takega razvoja.
Mnogo stvari v avstrijski agrarni politiki ni v redu. Niso v redu zaradi tega, ker so kmečka gospodarstva prisiljena, da zaradi nizkega donosa kmetije sekajo les, da se lahko obdržijo na površju, medtem ko ga gozdni veleposestniki sekajo zgolj zaradi njegove visoke cene, da si na ta način nagrmadijo imetja in povečajo svoje profite. Odločilnim faktorjem v agrarni politiki je to protislovje znano. Vidimo pa, do doslej še ni bilo napravljeno nič učinkovitega, s čimer bi bilo to protislovje odpravljeno in pomagano kmečkim gospodarstvom, da ibi. lahko krenila na pot boljše donosnosti kmetovanja samega, ne da bi jim bilo treba tako občutno segati v gozd.
Ako pretehtamo nekatere možnosti, potom katerih bi bilo mogoče omejiti sečnje v kmečkem gozdu, ne da bi bil pri tem še bolj ogrožen obstoj kmečkih gospodarstev in skrčen življenjski standard kmečkega ljudstva, potem pridemo do tega, da je potrebno:
1.	Z dobro organizirano pospeševalno službo in izdatnimi subvencijami in krediti dvigniti produktivnost kmetijske površine in živinoreje kmečkih obratov. V ta okvir spada v prvi vrsti zložitev zemljišč, da bodo odpravljeni dolgi in zamudni transporti na kmetiji in omogočen ustrezen kolobar rastlin kot predpogoj višje rastlinske proizvodnje in krmske baze za živino. V ta okvir pa spada tudi pomoč za poenostavitev kmečkega gospodarjenja, za šolanje kmečkega naraščaja ter podrobno strokovno delo in znatni krediti za izvedbo načrtnega gnojenja in izbire najprikladnejših vrst in sort kmetijskih rastlin.
S strojnimi postajami se prekomerne sečnje lahko omejijo
2.	Problem mehanizacije dela na kmečkih gospodarstvih nikakor ni rešljiv z mehanizacijo posameznih obratov ter subvencijami in krediti, ki so se mu ali bi se mu v ta namen dali. Časovna nujnost je, da se prav pri nas na Koroškem številčno razširijo in v pogledu na stroje in naprave bolje opremijo obstoječe deželne strojne postaje s pomočjo izdatnih javnih dotacij. Plačevanje tarife strojnim postajam je za kmeta že danes ceneje, kakor nakup zasebnih strojev, pa če dobi v ta namen tudi kredite. Po zlo-žitvi zemljišč, po zvišanju donosov potom poenostavitve proizvodnje in po izdatnejši uporabi gnojil in dobrega semenja pa se bodo tarife strojnih postaj v primeri s koristmi le še znižale.
3.	Za ureditev kmečkega gozda je treba razširiti področje sedanjih gozdnih inšpekcij tudi na neposredno pospeševanje ureditve kmečkega gozda, to pa v prvi vrsti z večjim številom strokovnjakov, s podporami za pogozdovanje in z zaposlitvijo pozimi brezposelnih pri strokovnjaškem čiščenju kmečkih gozdov ter z dovajanjem napadajočega lesa lesni industriji.
Že samo navedeni ukrepi lahko pripomorejo h krčenju nesorazmerja med sečnjo in prirastkom v kmečkih gozdovih, kajti ko bo kmetovalec občutil dvig svoje kmetijske proizvodnje in videl, da mu ni treba iz leta v leto več investirati v stroje in tehnične naprave, bo lahko omejil svoje sečnje. Medtem pa se mu bo vsled boljše oskrbe pričel letni prirastek v gozdu boljšati. Navedeni ukrepi pa so tudi neobhodna pot, da omejimo nevarnost klimatičnih sprememb in škode po nalivih in hudournikih ter da pripomoremo, da bo les res tudi trajno ostal zeleno zlato v dobro in blaginjo našega delovnega človeka.
Blaž Singer

VSEH MRTVIH DAN
Čuj, brat in sestrica, vseh mrtvih je dan. Vsak, ki nam je drag bil in ki ga več ni, ta dan vsaj v spominu naj spet oživi, kot 7. zemljo, z ljubeznijo naj bo obdan.
Čuj, brat in sestrica, vseh mrtvih je dan. Ne pomniš nikogarf Pa vendar se ti ta dan vsaj tri lučke blesteče prižgi — saj brat je vsak mrtvi, čeprav je neznan.
Čuj, brat in sestrica, vseh mrtvih je dan. Za prednike svoje lastne krvi, katerih življenje zdaj v tebi kipi, naj prvi bo tvoj plamenček prižgan.
Čuj, brat in sestrica, vseh mrtvih je dan. Naj druga lučka svetlo gori na grobu, kjer spanje nevzdramno spi po težkih bojih vojak nepoznan.
Čuj, brat in sestrica, vseh mrtvih je dan. Naj tretja lučka tistim žari, katerih ničesar ostalo ni, katerim nikdar ne bo grob izkopan.
St. Vinšek
(že l eni ka/imaei
(Iz knjige Karla Prašnika »Gamsi in plaz«)
V/
JEZIK - sredstvo za medsebojno sporazumevanje
Človek kot družbeno bitje nujno potrebuje neko sredstvo za sporazumevanje, za izmenjavo misli z drugim človekom. Izraz misli, duševnega stanja ali izraz za zunanje dogajanje je mogoč na več načinov. Gotovo je najvažnejše sredstvo za možnost sožitja človeka v družbi — jezik. Dejstvo, da imamo danes toliko različnih jezikovnih skupin in toliko različnih jezikov, ima svojo utemeljitev gotovo v razvoju celotnega človeštva. Geografska oddaljenost človeških naselij je eden izmed najvažnejših vzrokov tolikih različnih jezikov. Dolgi čas človeškega razvoja vsebuje razvoj ljudstev in jezikov. Kulturne dobrine, posebno književnost, so dvignile veliko število- ljudstev v skupino narodov. Narod, velik ali majhen, ima prav gotovo' svojo častno in slavno preteklost, kajti boj za obstanek se ne bije samo v naravi, temveč tudi v človeštvu. Jezik, ki ga govori posamezni narod, je dokaz, sposobnosti obstoja, znak samobitnosti in znak stremljenja po samostojnosti. Vsako zatiranje jezika je zatiranje naroda, obenem pa pobuda za raznarodovanje, nacionalno mržnjo in sovraštvo.
Naša lepa dežela s slovensko in nemško govorečim prebivalstvom ima na žalost še v veliki meri opraviti z imenovanimi škodljivimi pojavi. Škodljivi in za današnji čas zaostali ostanki preteklosti, politika nazadnjaških krogov, ki še danes ne zna ceniti tujega jezika in jim je samo lastni jezik vse, drugi jezik pa jim najbrž škoduje, so činitelji, ki povzročajo nečloveške odnose in nepotrebne nacionalne boje.
Gospodarska enakopravnost, pravica do gojenja lastnega jezika v šoli in v javnem življenju in obenem spoštovanje, poštenost in razsodnost so temelji enakosti, prijateljstva in znaki bodočega mirnega življenja med narodi, znaki miru.
Pretirana narodna zavest, brez tolerance, brez spoštovanja do drugega naroda, je škodljiva in nepravilna. Nasprotno pa je pretirana strpnost, strpnost, ki se že izjalovi v sramovanje lastne narodnosti in jezika, povod za propad in izdajstvo svojega naroda. Veliko je Slovencev na Koroškem, ki se sramujejo slovenskega jezika, posebno- če pridejo v spremenjeno okolje. Ne obvladajo nemščine in le v njihovi pretirani domišljiji živi puhlo prepričanje, da znajo- nemško govoriti. Tako ravnanje je deloma posledica nepotrebnega strahu, deloma pa posledica premajhne razglednosti. Čas nacionalizma naj bi bil končno- že za nami.
Na žalost je pri nas na Koroškem govorjenje slovenskega ali nemškega jezika še v veliki meri merilo za človeka, dočim se značaj, sposobnosti, miroljubnost, stremljenje po enakopravnosti, tolerantnost, razgledanost in vse druge take duševne odlike le redkokdaj tudi pravično upoštevajo. Pravilno bi moral biti jezik
le sredstvo-, ne pa smisel. Izbira jezika naj bi bila po potrebi in ne kot posledica strahu in dvoma.
Posebno pri naši mladini v šoli bi morali zasledovati pravilno pot gojenja jezika, tudi slovenskega. Mladini moramo dati razumeti, da znanje katerega koli jezika, posebno- pa materinskega, ne bo škodovalo, nasprotno, da je človek popolnejši in duševno bogatejši, čim več jezikov obvlada. Plod pravilnega jezikovnega pouka bi prispeval tudi k boljšemu splošnemu naziranju o potrebi več jezikov, k razgledanosti in k zdravemu, človeškemu razumu odgovarjajočemu vzdušju v naši deželi.
Dolžnost vsakega naroda je, da spoštuje tudi svoj lastni jezik, da ga goji, vadi in uri v lepoti in da vedno- znova prispeva tudi svoj del k razvoju jezika.
___________ G. J.
Vse za razvoj visokošolskega študija
Tudi Belgijski Kongo je pred nedavnim dobil svojo- univerzo, ki so jo- odprli v Kinmenzi pri Leopoldville. Poleg univerze pa imajo v načrtu še celo vrsto drugih zgradb, ki bodo po dokončni izvedbi izpopolnile najvišjo učno ustanovo v deželi. Tako predvideva načrt, za katerega realizacijo- predvidevajo najmanj deset let, izgradnjo stanovanj za približno 600 študentov najrazličnejših fakultet, stanovanjskih hiš za profesorje, kakor tudi medicinske klinike, biblioteke in športnih igrišč.
Izraelska večerna univerza
V Tel Avivu že 20 let obstoja in deluje prva večerna univerza za pravne in gospodarske vede, ki danes zaposluje 50 profesorjev in lektorjev, kateri so poleg svojega dela na univerzi večinoma zaposleni na visokih položajih v raznih javnih ustanovah. Prav tako je tudi večina študentov, katerih število dosega 400, zaposlena v raznih poklicih, kjer si s svojim delom zaslužijo tudi sredstva, da po končanem študiju lahko nadaljujejo- na inozemskih univerzah. Izraelska večerna univerza podeljuje tudi akademske naslove po vzoru angleških univerz.
Študentje iščejo stanovanje
V Nemčiji vlada danes silno pomanjkanje stanovanj za študente, katerih je približno- 120.000 po številu, na razpolago pa imajo le nekaj nad 140 študentskih domov, tako da najde le vsaki deseti študent prostor v takem domu. Zato resno delajo na tem, da bi zgradili nove študentske domove, kjer bi našlo prostora nadaljnjih 36.000 študentov; je pa cela stvar trenutno le še perspektivni načrt, za katerega uresničitev bo treba mnogo časa in prav tako tudi velike vsote denarja.
Tisti čas «o- se na Koroškem pojavili tudi prvi uporniki...
Hitler je mobiliziral vse vprek. Vrstili so se nabori, množili vpoklici v nemško vojsko ali v Arbeitsdienst. Mnogi koroški Slovenci pa so se uprli tem Hitlerjevim odlokom in pobegnili v gozdove. To se je dogajalo v letih 1939 in 1940.
Pot teh prvih upornikov je zelo zanimiva.
Mnogi zeleni kadrovci so se najprej umaknili v Jugoslavijo, mled njimi skupina fantov iz Sel, iz raznih p-liberških vasi, z Obirskega in Lobnika, iz Sinče vasi in dobrlavaške občine.
Tako je Jožef Šorli, gozdni delavec iz Lobnika, že 19. novembra 1939 dezertiral iz nemške vojske in pobegnil v Jugoslavijo. Tam so- ga poslali na delo v neki rudnik v Srbiji. Po okupaciji se je Šorli vrnil v Koprivno na Koroškem in se zadrževal pri Zdolcu in Jckelnu. Nato- si je uredil z nekimi Solčavani skrit bunker v Golobovem, gozdu, .nakar ie dobil stik s D-rvo koroško- partizansko- četico na Peci in bil njen terenski delavec, kasneje pa kurir.
Podobna je bila tudi pot gozdnega delavca z Obirskega Ivana Zupanca — Johana. Dezertiral je 1939. leta iz nemške vojske in pobegnil v Ljubljano, kjer je živel z dragimi koroškimi ubežniki. Še istega leta je z njimi ustanovil pevski zbor. sekstet »Javornik«, ki je večkrat pel koroške narodne v ljubljanskem ra-diiu.
Zupanc je kasneje, ko- je bil že koroški partizan, rad pripovedoval o svojem bivanju v Ljubljani. Večina ubežnikov se je namreč napotila po pomoč h koroškemu Slovencu ljubljanskemu škofu Rožmanu. Ta pa je poslal nekatere v Dalmacijo, druge pa v Srbijo-.
»Če bi ne imeli lastnih možganov,« je pripovedoval Johan in se trkal po napol plešasti glavi, »in če se ne bi sami začeli pomikati proti severu, bi bili gotovo pristali pri kakih domobrancih ali belogardistih.
Tohan je prav rad pripovedoval tudi, kako je bil srečen, ko je v Ljubljani našel delavce, komuniste.
»Ti so- izvlekli iz škofovih nebes mene in marsikaterega drugega koroškega Slovenca«.
Zupanc se je namreč po napadu hitler-jevcev na Jugoslavijo z nekaterimi drugimi koroškimi Slovenci umaknil iz Ljubljane najprej na Šmarno goro-, odtod pa v Karavanke. Že junija 1941. je odšel v partizane in bil najprej na Dolenjskem, nato pa v Ko-krškem odredu na Gorenjskem. od. koder se je poleti 1942 vrnil na Koroško.
Nekatere zelene kadrovce je okupatorju uspelo v Jugoslaviji poloviti in iih postaviti pred vojno- sodišče kot vojaške dezerterje. Taka je bila usoda Stanka Mišiča iz Črgovič pri Šmihelu nad Pliberkom. Tega so italijanski okupatorji ujeli in izročili nemškim. Odpeljali so ga v taborišče v Nemčijo-. Oba brata Wutteja iz Večne vasi pri Globasnici so gestapovci aretirali v Jugoslaviji. V Celovcu sta bila obsojena na osem let ječe, kasneje pomi-loščena na pet let, slednjič pa so ju odpeljali v taborišče Bayreuth. Vendar sta preživela vojno- in se vrnila domOv. Brata Telen, študenta iz Pliberka, sta pred vpoklicem že 5. septembra 1939 pobegnila v Tugoslavijo-. Po okupaciji so iu odvedli v koncentracijsko taborišče. Šele po- vojni sta se vrnila na svoj dom. Podobna usoda je doletela tudi dir. Rudija Čika, ki ie skupai z Jelenovima pobegnil v Ju-goslaviio. Karla Potočnika, kmečkega sina iz Grabelj pri Pliberku pa so hitler-ievci zatekli kot nemškega dezerterja v Kragujevcu in ga ubili kot talca.
Največia skupina zelenih kadrovcev je bila iz Sel in okolice. Med niimi so najbolj znani Malejevi bratie, Pavel, Feliks in Ludvik iz Sel v Zgornjem Kotu. Skupaj s- Pavlom Kelihom in Jožefom Malejem iz Zgornjega Kota so 6. decembra 1939 pobegnili v Tugoslavijo. Kmalu so odšli za njimi tudi gozdni delavci Albin Užnik, Peter Kelih, Janko Kelih in Maks Olip.
Oglejmo si podrobneje pogumno pot teh selskih zelenih kadrovcev. O njej mi ie pripovedoval partizanski invalid Pavel Male, oo domače Jakopov iz Sel v Zgornjem Kotu:
»Res ne vem, kje naj bi začel,« je rekel, »kajti bilo- je toliko nevarnih doživljajev, toliko- zanimivih zgodbic, da. se mi danes zdi vse skupaj malce neverjetno.
Saj veš, Sele so bile vedno samorastniške. Sem k nam je le redko- zašel grofov lovec ali drug zatiralec. Previdno so se nas izogibali.«
Ko je začel Hitler mobilizirati v nemško vojsko, je tudi v Sele prinesel poštar ali žandar pozivnice. Tem pa. se je odzvalo le malo. Vest nam je govorila: »V Hitlerjevo vojsko pa ne!«
Šestega decembra 1939 se je vrnil moj brat iz Celovca, kjer je zvedel za mobilizacijo. Vsi trije, Feliks, Ludvik in jaz, smo bili vojaški obvezniki, kajti imeli smo kakih trideset let. Brž smo- sklenili, da pobegnemo v Jugoslavijo. To smo tudi storili. Menili smo, da nas bodo sprejeli kot brat brata. Pa so nas zaprli za tri tedne. Nato so nas poslali v kamnolom v Srbijo. Do- leta 1941. smo bili v Uži-cah. Od tam smo- pobegnili nazaj v Ljubljano.
Bilo je ravno na cvetno nedeljo 1941. leta, ko so začela krožiti nad Ljubljano prva Hitlerjeva letala. Sklenili smo, da takoj zapustimo mesto. Odšli smo na Šmarno- goro. Veliko noč smo preživeli na Šmarni gori in se posvetovali: ,Kam sedaj, kako naprej?’
.Domov! V domače gozdove!’ je eno-dušno planilo iz naših pr s.
Pet dni smo- bili na Šmarni gori, od tam smo odšli mimo Golnika proti Kamniku, kjer smo se sestali z drugimi domačimi koroškimi fanti, ki so prav tako želeli vrniti se v domače gozdove. Vendar smo morali počakati, da bo- skopnel sneg na meji. Kar v gozdu smo si zgradili zasilno- kolibo-. Ko smo se dodobra spočili in ko je- na meji skopnel sneg, smo udarili čez Kokro in se ustavili pod Košuto v Blejcevi bajti. Osem nas je bilo, kruha pa niti mrvice. Preživljali smo se le z divjačino-. Zato smo poslali nekoga od naših fantov k bližnjemu kmetu kupit hleb kruha in pol kilograma medu. Pokrepčali smo- se, nato pa smo se čez Žerjavovo planino pritihotapili domov v Sele. Vsi smo bili premočeni in zbiti. To je bilo 25. aprila 1941.
Še preden smo p-rišli domov, smo zvedeli, da so žandarji preiskovali. Zato smo se začasno nastanili v Francevi lopi, pozneje pa smlo v domačem hlevu zgradili bunker, ki je bil dovolj1 prostoren za nas osem. Tedaj smo bili oboroženi le s pištolami. V tem bunkerju smo se zadržali kakih osem dni, dokler ni skopnel sneg, ki ga je zapadlo- za dobro- ped. Redno smo stražili in sicer pri lini na skednju, od koder je lep razgled na vse strani.
Z žandarji, ki so na vsak način hoteli poloviti in zatreti ta uporniški rod, smo se kaj često udarili. Tudi grajski, lovci so nam bili stalno za petami, s partizani pa še nismo imeli stika. Morali smo se torej pripraviti na prvo prezimovanje. Nalovili smo srn in gamsov, meso nasolili in v dimu posušili, tako da smo- imeli zalogo za vso zimo. Prezimili pa smo v Malem Grlovcu. Zgradili smo si namreč pod Visoko steno nad Malijem skalnat. bunker, kjer smo se zadrževali skoraj leto dni.
Na jesen 1942. nas je prvič prišel obiskat tovariš Matija Verdnik-Tomaž, ki je bil sekretar terenskih osvobodilnih organizacij. Prav do-bro se še spominjam tega srečanja. Tomaž nas je pozdravil z besedami:
— Prišel sem iz bataljona z nalogo, da obiščem zeleni kader. . .
Vsi smo- ga poslušali zvesto kakor očeta. Selški fantje so ga nagovarjali,. naj bi ostal kar pri njih. Toda Tomaž je želel ves zeleni kadar vključiti v organizirano vojsko. Dejal je:
— Fantje, kak smisel ima, da ste takole zabiti v bunkerje. Slovenski narod rabi
vojake.	_	...	v
Vendar, sprva niso bili vsi preveč navdušeni nad Tomaževo zamislijo.
Dne 2. decembra 1942 pa nas je napadlo 16 policistov. Zjutrai o-b svitu so namreč ujeli Majarjevega Florija, ki je imel komaj 15 let. Začeli so ga pretepati, ker jih je vodil po- samih starih zemljankah. Kljub temu pa so okoli desetih dopoldne izvohali tudi naš bunker in. nas presenetili ravno pri južini. V bunkerju (Nadaljevanje na 5. strani)

KOLEDAR'
Petek, 29. oktober: Narcis Sobota, 30. oktober: Aragelus Nedelja, 31. oktober: Volbenk, Škof Ponedeljek, 1. november: Vsi sveti Torek, 2. november: Verne duše; Just Sreda, 3. november: Hubert, spozn. četrtek, 4. november: Karel, Bor.
SPOMINSKI DNEVI
29. 10. 1923 Turčija postala republika.
Pc
C W<\%\ 2 OMViAK
Prosvetna ura SPD „ Edinost ” v Pliberku
V daljšem zastanku kulturno-prosvetnega dela je pliberško prosvetno društvo priredilo minulo nedeljo v bivši Mačko-
30. 10. 1598 V Ljubljani objavljen ukaz za vi hiši svojo prvo prosvetno uro. Vrsta izgon upornih protestantskih družin — mladih ljudi in tudi nekaj starejših se je 1862 Rojen v Ljubljani pesnik, preva- zbralo ter je že prvi sestanek izzvenel v jalec in dramatik Anton Funtek.
1. 11. 1866 Ustanovljena Srbska akademija znanosti in umetnosti — 1896 Max Sklandanovsky je predvajal prvi film — 1918 General Rudolf Maister je zasedel Maribor.
3. 11. 1762 Rojen voditelj srbskih upornikov Karadjordje Petrovič.
želji, naj se takšne in podobne prireditve, posebno v zimskem času, nadaljujejo.
Na dnevnem redu je bila po uvodnih besedah proslava 80-letnice pisatelja Fr. Ks. Meška, katerega veže toliko lepih spominov in ljubezni do koroških Slovencev, med katerimi je preživel minogo let svojega 4. 11. 1863 Rojen v Trbižu dramatik Anton bogatega pisateljskega življenja med ljud-Košutnik — 1918 Avstrija je sprejela stvom, s katerim je živel in trpel, kjer je
domačin, profesor Messner, ki je pisatelja nedavno obiskal. Reportaža je na vse napravila globok vtis ter so na vprašanje, če si podobnih sporedov še želijo, vsi odgovorili z da.
Za Slovensko prosvetno zvezo je bil navzoč tajnik Stanko Černič, ki je mogel po prvem delu slišati različne težnje in voljo po delu v pliberškem prosvetnem društvu. Sklenili so, da bodo posvetili
Zveza koroških partizanov
Obvestilo
V prostorih Gasometergasse 10 v Celovcu je odslej vsak četrtek uradni dan Zveze koroških partizanov.
Zastopnik Zveze je članom organizacije v organizacijskih, invalidskih in drugih zadevah vsak Četrtek na razpolago.
Predsednik.
Okrasimo partizanske grobove!
Ob dnevu mrtvih, ko se spominjamo naših dragih, ki spijo nevzdramno spanje po naših pokopališčih, se s hvaležnostjo spominjamo tudi naših dragocenih žrtev, ki so darovali za zmago nad nasi-
skrb v prvi vrsti petju, kjer bo Zveza od ijcrn, za lepše, življenje in mir^na sve*.u časa do časa sodelovala s svojim pevod-
premirje.
Loga ves
Minuli ponedeljek smo ob številnem spremstvu žalnih gostov zanesli na domače pokopališče k zadnjem počitku staro Kopitnikovo mamo. V skrbi in delu se je vse življenje trudila za svojo družino na malem posestvecu. Svoje otroke je zelo ljubila, najbolj pa ji je bil pri srcu sin, ki ji je prej bil opora in pomoč, pa je moral v času nacističnega nasilja končati v koncentracijskem taborišču Dachau. Izguba sina je bil težak udarec za Kopitnikovo mater. Pokojna mati je bila vse življenje zavedna Slovenka. Ob pogrebnih svečanostih so pokojni materi zapeli domači pevci ganljive žalostinke. Preostalim svojcem naše iskreno sožalje!
Kotmara ves
Ko beremo v časopisih o prizadevanjih nekaterih občin za splošne koristi občanov, bi lahko tudi mi večkrat navedli, da se tudi pri nas nekaj dogaja. Za danes se hočemo omejiti samo na dve zadevi, ki jih je občina v zadnjem času izvedla. V šolskem poslopju so v vse razrede napeljali vodo na električni pogon, kar je brez dvoma koristna pridobitev. Zelo hvalevredno je tudi, da je občina dala asfaltirati glavne poti na vasi, s čimer smo se rešili neprijetnega prahu in tudi blata. Asfaltiranje je stalo okoli 120.000 šilingov. —
našel tudi mnogo motivov za svoja literarna dela.
Z zanimanjem so sledili navzoči branju tov. Černuta, ki je z občutkom v dožite-tem ter lepem zbornem govoru podal reportažo o Mešku, katere besedilo je spisal
jem. V načrtu pa je tudi igra, ki jo ima že v rokah in jo bo začel takoj pripravljati predsednik društva.
V ostalem bo prostor v Mačkovi hiši vsako nedeljo dopoldne odprt ter za vse na razpolago, predvsem pa bo vsem za zimske dneve in dolge večere dostopna društvena knjižnica, katere se bodo mnogi gotovo prav radi posluževali.
Sr. Jurij na Vinogradih
Pouk na naši ljudski šoli smo imeli doslej v jako neprimernem prostoru namreč, v gostilniški sobi. To stanje je bilo seveda nevzdržno, ker je bil pouk zelo oviran. Zaradi tega z velikim zadovoljstvom poročamo, da so pred tremi tedni s primerno slovesnostjo izročili novo šolsko zgradbo svojemu plemenitemu namenu. Upamo, da bo postala šola res to, kar od nje pričakujemo, namreč vzgojna ustanova, kjer se bo mladina v novih prostorih poleg potrebnega znanja za življenje vzgajala tudi v poštene in koristne člane človeške družbe v zavesti strpnosti in medsebojnega spoštovanja obeh narodnosti na Koroškem.
Nova šola je stala 1.2 milijona šilingov. Opremljena je z dvema razredoma s potrebnimi stranskimi prostori, razredom za kmetijsko poklicno šolo, kuhinjo ter dvemi stanovanji za učitelje.
Sodraže>a nad Bilčovsom
Žalni zvonovi podružne cerkvice pri sv. Heleni, ter zvonovi farne cerkve v Bilčovsu so dne 16. t. m. oznanjali tuž-
Bralcem našega lista pa nikakor noče- P? Y.est' da *c na, Sodrazevi preminula mo pridržati veselega dogodka, ki se je .anla ,ister’ P- • aJnarca. om J i minulo nedeljo odigral v znani Rutarje- minul° dva meseca odkar je praznovala s
vi družini v Št. Kandolfu. Hčerka Rutar- svolim	^ Yla*e Porfc, “ «
i v *„■ • w, ul	•	„ te postala žrtev bolezni, katere kal je ze
jeve družine, M,c. Waldhau er je nam- l P ^	y $eb; Prcd 5Q jeti 5£ ■
reč privedla na svoj dom mladega moža > 21_letna n£V£Sta lila iz Rodiš k
in gospodarja rndija rrosekarja iz Gore.	r	________
Mici je ustregla brez dvoma tudi očetu Rutarju, ki mu bo breme gospodarskih trudov pomagal zmagovati mladi zet.
Mici Waldhauserjeva je črpala v domači družini vzgojo, da je izrastla v zavedno
p. d. Rajnarju. Nosila je voljno vso težo skrbi in dela, kar vse je delež gospodinje na gorski kmetiji. Vzorno je skrbela za svoj dom in vzgojila številno družino. Upamo, da bodo tudi njeni nasledniki enako cenili dom, katerega je rajna tako ljubila in mu bila zvesta mati 50 let.
Mati Rajnarca, mirno počivaj v naši domači zemlji, vsem preostalimi pa naše iskreno sožalje!
Borovnice
Pri delu v gozdu se je pripetil nenavaden dogodek, katerega je doživel 81 let stari kmet Ivan Sludnik, p. d. Brančik. Ko je sekal les, je nanadoma pridrvel srnjak, katerega je bržkone zasledoval kakšen pes ali lisica, ter se je z velikansko silo zaletel v kmeta. Podrl ga je na tla, kjer je nezavesten obležal, da ga je sin z
najdražje, svojo srčno kri in življenje. Širom naše zemlje so posejani grobovi, kjer počivajo posamezno in skupno junaki — partizani.
Dolžnost naša je in pieteta nam narekuje, da te dneve z ljubeznijo na nepozabne junake okrasimo njihove grobove.
Junaki so padli, da mi živimo, padli so in niso padli, njihov duh in zgled živi med nami, na delo nas budi in drami.
Bilčovs
Po dolgoletnih posvetovanjih, ugibanjih in marsikaterem oklevanju je prišlo letos vendar tako daleč, da smemo upati, da nam bo v par mesecih posvetila električna luč. Davno bi je bili že potrebni in tudi želja tukajšnjega prebivalstva je nedvomno bila ta, čimprej priti v posest praktične in za gospodastvo vsestransko koristne električne energije. Vendar zadeva ni tako lahka, ker je cel projekt zelo razsežen in naselja po naših hribih precej razstrešena. V • poštev za elektrifikacijo prideta tukaj dve celi občini in sicer vasi Šmarjeta, Črezdol, Brde in še nekaj posameznih hiš občine Kotmara ves. Ves projekt je bil preračunan na nad 2 in pol milijona šilingov. To je vsota, ki jo naše prebivalstvo iz lastnega nikakor ne more kriti, kajti pomisliti je treba, da pri
velikim trudom spravil do doma. S tež- nas ni industrije in tudi ne veleposestev, kirni poškodbami v trebuhu so morali Upali smo, da nam bo dodeljena od stra-starega moža prepeljati v bolnišnico v ni države, dežele in KELAGA še kaka iz-
Beljak.
/■tara ves
Poročila sta se Rezika Rutarjeva p. d. Habnarjeva v Malčapah in Tonči Pesjak, električar v tovarni na Reberci. Ženito-
Na Uršljem sejmu v Celovcu
Minuli ponedeljek je bil Uršlji sejem v Celovcu. Milo in toplo jutranje in do-slovensko dekle, kar bo ostala prav ta- poldansko jesensko vreme je veliko do-
ko kot žena in mati. Waldhauserjeva družina je bila v času nacizma zaradi svoje zavednosti tudi izseljena. Vsa družina in tudi Mici je marljivo sodelovala povsod, kjer je šlo za naša prizadevanja ter
prineslo, da so prišli v prenapolnjenih vlakih in avtobusih številni obiskovalci iz vse bližnje in daljne okolice, predvsem še kmečko prebivalstvo. Saj ima ta sejem svojo staro tradicijo, namen, da se kmeč-
redna pomoč, pa žal, gospodje so nam to kljub prejšnjim obljubam (pred občinskimi volitvami) odpovedali. Dobili pa bomo, kot je to bilo normalno tudi drugod, 50-odstotno subvencijo.
Pred približno dvema mesecema je tu-vanje, prijetno m domače, je bilo minu- kajšnje prebivalstvo na svojem velikem lo nedeljo v prosvetni dvorani v Zitari zborovanju z veliko večino podalo izja-vesi, kjer je vse potrebno oskrbel gostil- vo da hoče prispevati v denarju in z de-mčar Rutar. Živahno razpoloženje je iom> ter tako složno premostiti vse za-trajalo do jutra drugega dne. Mlademu preke in težave, ki so s takim delom po-paru iskreno čestitamo!	vezane. Kljub delu na polju in pomanj-
kanju delovne sile so začeli posestniki pripravljati drogove, kateri so sedaj že impregnirani. Gradimo tudi že transforma-do iz navade na sejem, da nekaj doživijo cer Bilčovs ter Zgornja Vesca, k temu pa in vidijo. To pa zaradi tega, ker imajo torske postaje in tudi z drugimi deli smo že domači trgovci v mestih in vaseh na že pričeli. Tako upamo, da bomo v krat-podeželju v svoji zalogi vse, s čimer lah- kem tudi pri nas napravili zopet en koko postrežejo in vsak raje kupuje pri rak naprej v modernizaciji in mehaniza-
je bila med drugim tudi požrtvovalna ko prebivalstvo tik pred zimo preskrbi prosvetna delavka. Prisrčna in vesela sva- z nujnimi potrebščinami, kakor s toplo tovščina je bila na domu pri Rutarju. Mia- zimsko obleko, čevlji in drugim več. demu paru iskreno čestitamo in želimo Mnogo vec kakor kupcev pa je med temi mnogo sreče na mnoga leta!	obiskovalci sejma radovednežev, ki gre-
podjetniku, ki ga pozna.
Zaradi tega se sejmski prekupčevalci iz vseh delov Avstrije, ki so postavili na Novem trgu in na okoliških cestah okoli
ciji gospodarstva.
Dolinčiče pri Pliberku
Ob koncu minulega meseca smo zane-
Naši otroci imajo prijatelje med drugimi ljustvi
dneve pa je ostal in iz različnih delov sveta se mladi prijatelji in prijateljice raznih narodnosti radi spominjajo eden dru-
štiri sto stojnic, niso mogli preveč po- sl* ?a šmihelsko pokopališče k zadnjemu hvaliti. Stojnice so bile založene z najraz- počitku upokojenega rudarja Stefana ličnejšim blagom, kakor s kupi sladkarij, Kumra. Dosegel ,e visoko starost, čeprav turškega medu, kokosovih poljubčkov, je bilo vse njegovo življenje posvečeno perila, obleke, praktičnih predmetov, z trdemu delu- Cd,h 37let Je delal. kot ru:
Letos meseca avgusta je bilo v Horndl-waldu pri Dunaju zbirališče otrok, ki so tam preživeli nekaj tednov svojih počitnic. Skupno je preživelo te tedne 67 otrok, ki so se zbrali iz desetih narodov.
Namen teh tednov, ki je bil že četrti te vrste, je plemenit. Naraščaj različnih narodov naj se med seboj spoznava, vzljubi in sklepa prijateljske vezi za vse življenje ter izločuje narodno nestrpnost.
Kakor znano, je na povabilo mladinskega referata koroške deželne vlade posredovala Zveza slovenske mladine, da so se udeležili tega mednarodnega naselja pri Dunaju tudi štirje otroci slovenskih staršev iz Koroške. Po eden slovenskih otrok je bil iz Brnce, Škofič, Bistrice v Rožu in iz Pliberka. Kaj kmalu so se tudi naši otroci vživeli v raznoliko in zanimivo družino raznih narodnosti. Prijetni tedni, polni bogatega doživetja, so jim vse prekmalu minuli, spomin na lepe
Sef?- , .	.	.	.
O tem dejstvu govori tudi primer, da Mačkova hčerka iz Pliberka z veseljem rada pokaže kartice in pisma, ki jih ji pošiljajo tovarišice iz daljnega sveta. Prejema razglednice iz Berlina in drugod, nedavno pa je dobila prisrčno pisemce od tovarišice iz daljne Finske. Anu Tanner iz bližine Helsinkija ji je poslala iskrene pozdrave in čestitke k njenemu rojstnemu dnevu, poleg tega je priložila za spomin svojo sliko in zastavico s finskimi narodnimi barvami ter še eno finsko marko. Ob koncu pisma pa jo prosi, naj ji tudi ona pošlje svojo sliko, značko narodnih barv in eno denarno vrednoto.
To je samo en primer uspehov, kakršne tudi zares dosega mednarodno otroško naselje.
raznimi novostmi gospodinjskih potrebščin, nedosegljivimi sredstvi za krpanje nogavic in za kleparska dela. Dosti je bilo prodajalcev klobas, kateri so bili z uspehom bržkone tudi najbolj zadovoljni. Med stojnicami se je trlo ljudi, da si se le težko prerinil skozi. Občudovanja vredni pa so tisti sejmski kričači, ki ves ljubi dan na vse pretege opozarjajo mimoidoče in hvalijo »nedosegljivo kvaliteto« in prednosti svoje robe, zares, imeti morajo dobra pljuča in izreden govorni organ.
Popoldne pa je kvaril razpoloženje dež, vendar ljudje so se kljub temu drenjali med stojnicami do večernih ur. Na
dar v mežiških rudnikih ter se je moral pozneje kot upokojenec prebijati z majhno pokojnino skozi večer svojega življenja. Pokojni Štefan je bil eden izmed onih značajev, ki je vse življenje stal trdno v vrstah svojega trpečega ljudstva ter mu ostal zvest do zadnjega dne. Brez dvoma si ie te vrline osvojil in ohranil tudi zaradi tega, ker je vedno rad bral slovenske knjige in časopise. Dokler je mogel, je bil zvest bralec tudi Slovenskega vestnika. Nazadnje pa je bil Štefan Kumer dalj časa bolan, dokler ga ni končno* rešila smrt vsega trpljenja.
Potoče
Kmetu p. d. Turnarju se je pripetila
vsak korak pa si lahko med množico sli- težka nesreča. Zaposlen je bil na skednju šal slovensko govorenje, prav tako še da- z napravljanjem krme. Imel je nesrečo, nes, kakor pred mnogimi leti.	da je padel kakih štiri metre globoko, pri
Na živinski trg na Gayerschiitt so pri- čemer si je, kakor domneva zdravnik dr. gnali nekaj živine, konj in svinj, toda Schiissler iz Labota, poškodoval hrbte-kupčija je bila, kakor pravijo, precej nico. Ponesrečenega kmeta so prepeljali mlačna.	v bolnišnico v Wolfsberg.
Najslovitejši slapovi na svetu
Brez dvoma ne bo napačno, če trdimo, da spadajo Niagarski slapovi med največje in naslovitejše na svetu, saj so pravo čudo narave. Hrumenje padajoče vode se sliši 25 km daleč. Že naziv za te slapove izvira iz indijanščine. Niagara pomeni pri Indijancih »hrumeča voda«. Reka Niagara je edini odtok štirjih velikih jezer, ki zavzemajo skupno površino
200.000	kvadratnih kilometrov. Ležijo pa na meji med Kanado in Združenimi državami Amerike.
Na teh slapovih pade 5.900 ton vode na sekundo. Če bi hoteli to vodo odvažati v železniških cisternah, bi potrebovali vsak dan kompozicijo, ki bi trikrat obkrožila zemljo na ekvatorju.
Nekaj kilometrov pred slapovi se široka, mirno tekoča reka utesni, nato pa se vodene gmote zavalijo petdeset metrov globoka. Iz penečih se voda se dviga otoček, na gosto porasel z gozdnim drevjem. Pripovedujejo, da je živela pred desetletji na otočku čreda divjih koz, ki jih je ugonobila posebno huda zima. Od tod ima otok naziv »Kozji otok«. Ob tem otoku se reka deli. En rokav je kanadski, drugi pa je ameriški.
Nad breznom se dviga kipeči oblak drobnih kapljic. Sončna luč se preliva v teh kapljicah v tisočerih mavricah. V mesečini razkrije Niagara nesluteno lepoto. Ta podoba pa se spreminja z letnimi časi. Poleti tvori okoliško drevje okoli bele peneče se vode teman okvir, jeseni se Kozji otok odene v pisanost zrelih barv, pozimi pa visijo s strmine ledeni stebri kot velikanske orgle. Spomladi se lomijo na slapovih steklene planine. Vo-
da zdrobi ledene plošče v ledeni riž. Nekoč so spustili po slavopih staro rečno ladjo, da bi tako preizkusili silno moč vode. Niti delca niso več našli, voda je les zdrobila v prah.
Niagarski slapovi
Pod slapovi se kilometer široka reka zoži na sto metrov. Voda nato divja čez brzice po enajst kilometrov dolgi soteski.
Bilo je že več nespametno pogumnih ljudi, ki so hoteli »preplavati« Niagaro. Pred sedemdesetimi leti je ameriški kapitan Webb, sicer nenadkriljivi plavalec — med prvimi je preplaval Rokavski preliv
fSjtLmi, kaxtvOiHji
(Nadaljevanje na 3. strani)
smo bili Janez Dovjak, Peter Kelih in jaz. Vnela se je ogorčena borba. Na prve strele smo' srdito odgovorili. Policisti so nas tedaj zasuli z ročnimi bombami. Dve sta prileteli v zemljanko, toda Peter Kelih ju je pograbil, še preden sta se razleteli in ju vrgel nazaj. Policisti so bili Zmedeni. Mislili so, da imamo tudi mi ročne bombe in so se v prvem hipu nekoliko odmaknili od naše zemljanke. To pa smo izkoristili za umik. Nihče izmed naših ni bil ranjen, čeprav so policisti streljali tako silovito, da je bila gošča okoli zemljanke bela, kakor da bi jo pokril sneg. Snega pa je res bilo za kaka dva prsta. Mi pa smo se umaknili bosi in brez jopičev. Vsak se je umikal na svojo stran in šele naslednjo noč smo se zopet našli.
V Grlovcu je tedaj živela tudi druga skupina zelenega kadra. To so bili Janko, Ludvik in Jože Male, Albin Užnik in Pavel Kelih. Ko so začuli streljanje nad Mlečnikom in ugotovili, da so nas poli-
cisti napadli, so nam takoj prišli na pomoč. Našli smo se na Obrezi pri Uštinu na Ravni. Tam smo se oblekli, najedli in odšli nazaj v Mali Grlovec.
Ko nas je Tomaž spet obiskal, so bili fantje že bolj navdušeni za njegov predlog. Ubogali so ga in odšli smo v partizansko vojsko. Nekateri so prevzeli kurirski posel, drugi obveščevalno delo, tretji pa so odšli s Tomažem kot borci. Bili smo srečni, ker smo končpo imeli pred seboj točno določen cilj: organizirano borbo proti smrtnemu sovražniku.
Še dobro pomnim, da je imel Tomaž pri prvem obisku na glavi triglavko, ki nam je bila vsem zelo všeč. Takrat smo prvič videli pravega slovenskega vojaka. Kakor sem kasneje zvedel, je Tomaž dobil zvezo z nami s pomočjo boroveljskih delavcev in tovariša Urha Olipica«.
Zeleni kadrovci so bili pogumni partizani. Njihovo težko borbeno pot na Koroškem bom opisal še kasneje.
med Anglijo in Francijo — sporočil, da bo plaval čez spodnje niagarske brzice. Skočil je in se kmalu pokazal sredi reke. Tisoč gledalcev so ga burno pozdravili, toda nato je mož izginil v vrtincih. Štiri dni kasneje so ga našli petnajst kilometrov pod brzicami...
Bolje se je godilo športnikom, ki so Niagaro preplavali v sodih. Gospa Tav-lorjeva je bila med njimi. Sod je bil trden in znotraj obložen z blazinami. Pustolovska žena se je spustila v sodu čez slapove. Gledalceml je zastajal dih, sod se je prevrnil in izginil, čez čas pa se je pokazal daleč pod slapovi. Plavalka v sodu je bila obtolčena le po ramenih in nogah, opisati pa ni mogla niti trohice tistega, kar se je z njo godilo v sodu. Njena neumnost se je srečno končala.
Zdai pa dajejo slapovi kanadski in ameriški industriji velikanske količine električne energije, za ladje pa so skopali okoli slapov dva obvozna plovna kanala.
Od kod žvečilni gumi?
Marsikdo bo že takoj sam odgovoril, da je žvečilni gumi iznajdba Amerikan-cev. Da, res je. Združene države Amerike izdelajo letno do 25.000 ton žvečilnega gumija, vrednost te izdelave znaša milijardo dolarjev. Večina proizvodnje ostane v Ameriki, kjer žvečijo gumi skoraj vsi in povsod. Pred približno devetdesetimi leti je začel propagirati žvečilni gumi nek zobozdravnik. Adamsa je sprva zanimalo, ali je iz žvečilnega gumija mogoče izdelovati umetne zobe. Ko je delal poizkuse, pa je spoznal, da je gumi mnogo bolj uporaben za slaščico. Nato se je začel žvečilni gumi naglo širiti, kmalu so zasadili prve plantaže drevesa »sapota«, iz katerega izdelujejo te vrste gumi. Plantaže do 15 metrov visokih dreves so se naglo širile, tako da jih je sedaj po južnem delu Združenih držav že zelo mnogo.
Nekaj o aligatorju ali kajmanu
Povsod v toplejših krajih Severne Amerike živi veliki plazilec aligator ali kajrnan. Rad se zadržuje v počasi tekočih rekah in blatnih jezerih. Hrani se z ribami. Lovi pa tudi plavojoče divje zveri in ostalo divjačino, tudi plavajočega človeka napade. Žrtvi se približa pod vodo in jo zgrabi, zaduši in nato mrtvo skrije pod korenine kakega drevesa ali na kak drug skrit prostor ter jo pusti toliko časa ležati, da začne gniti ter se tako da laže raztrgati. Kot je znano že o marsikateri drugi zveri, da postane človeku nevarna šele potem, ko enkrat okusi človeško meso, isto velja tudi za aligatorja.
Aligator je plazilec, ki doseže dolžino štirih metrov. Od krokodila se le malo loči in to po čeljustih in po prstih na zadnjih nogah, kjer so prsti le do polovice zvezani s plovno mreno.
Zelo1 gibčen in hiter je v vodi, na suhem pa je neokreten in zelo neroden. Človek se mu brez skrbi lahko približa. Le v bližino repa se človek ne sme približati, ker z repom ima tudi na suhem zelo veliko udarno silo, tako da tudi močnega moža podere na tla.
Zelo dobro mu de toplo sonce.
Zelo radi se aligatorji sončijo na obrežjih rek ali jezer, sončijo se eden poleg drugega. Če se približamo takemu mestu, kjer se sončijo aligatorji, se nam zdi, da tu ležijo naplavljeni hlodi. Ko pa nastane hladno vreme, se aligatorji zarijejo v blato in prespijo kot mrtvi zimski čas.
Ko se prebudijo, se kmalu potem zač-
nejo pariti. Takrat samci hudo rjovejo in se grizejo med seboj. Samica zleže 60 do 100 jajc v mehka tla in jih nato zakoplje. Mesto, kjer so zakopana jajca, samica zelo skrbno čuva. Srdito brani zarod pred napadalci. Ravno tako lepo ravna z mladiči, ko se izležjo iz jajc. Spočetka jih povede k mlaki in šele potem, ko se jim oklep nekoliko utrdi, jih povede v jezero ali reko. Kljub skrbnem varstvu samica ne more obvarovati vseh mladičev pred sovražniki, ostane jih le polovica,
ostale pohrustajo- večje ptice roparice in pa zveri. Največji sovražnik pa jim je človek. Kožo so včasih rabili za pridelavo usnja.
Zdravnik puli aligatorju slabe zobe
Anton Ingolič:
Liza je s kmetije prišla na viničarijo in tu je propadla, propadla zaradi bede, ki je prej ni bila navajena!
Turkuš je prešel v ogenj, tudi svetnik se je ogrel. Med njima je nastal živahen prepir. Svetnik je od časa do časa segel po kelihu in ga nagnil. Tudi Turkušu je bilo grlo suho, tudi on je začel piti. Govorila sta še o Svenšku in njegovem razmerju do Dobnika, ki svetniku ni bilo všeč, preparala sta se zaradi Mundove Mare, ki jo je svetnik ostro obsodil, Turkuš pa zagovarjal. Le o Koreski tudi starec ni imel lepe besede, toda odločno je zavrnil svetnika, ko je ta dejal, da Trčko ni stopil prav, ker je vlomil v Koreskino klet m vzel zelenko vina za umirajočega očeta.
»Sicer pa,« je svetnik še rekel s povišanim glasom, nepremično zroč v Turkuša, '•ali misliš, da ima naš Gospod s teboj ve-s^lje? Kaj pa tvoj vnuk Marko? Ali veš, na^že od velike noči ni bil v cerkvi, že več kot leto dni ga ni bilo pri obhajilni mizi? Povej, kaj bo iz njega? Čita bogokletne knjige, ščuva ljudi proti cerkveni
in posvetni gosposki, govori jim o neki megleni pravici in se bori za nekaj, kar bo prineslo nesrečo njemu, našim ljudem in naši cerkvi. Povej, Turkuš, ali nimaš odprtih oči!«
Zdaj se je Turkuš naravnost razhudil. Poznal je Marka kot poštenega dečka, ki bi dal življenje za svojega bližnjega, čeprav ne da mnogo na cerkev in molitev.
»Marko je dobrega srca,« je kriknil, »poštenjak je, da malo takih. Ljudem hoče dobro.«
»Brez trdne vere v Boga ne more biti noben človek dobrega srca. To bi lahko vedel, Turkuš! Dovolj si star. Zadnji čas je, da pripelješ fanta na pravo pot, sicer bo izgubljen za vselej.« Svetnik je premolknil za hip, z roko zavrnil Turkuše-ve ugovore, nato pa nadaljeval mirneje: »Vidiš, ljubi Turkuš, takšen je Vinski vrh! Povej, kako morem za take grešnike prositi pri našem Gospodu? Vendar še ni vse izgubljeno. Poboljšajte se in Bog vas bo uslišal. Molite, delajte in potrpite! To je vse, kar ti lahko povem.« Svetnik si je popravil rokav, ki mu je zlezel skoraj do lakta, da se je pokazala njegova suha ka-menita roka, se nekam čudno nasmehnil in nadaljeval še mirneje: »Nekoliko sem se ogrel. Ni čuda, ko se tako ženeš za svoje besede. Ločila pa se bova kot prijatelja. Daj, natoči nama še kelih, da ga izpi-jeva!«
Turkuš je natočil, vendar ni bil nič kaj
dobre volje. Rad bi svetniku poštene povedal, toda ni mogel več spraviti besede z jezika. Kar prav mu je bilo, ko se je svetnik ozrl proti nebu in vzkliknil presenečeno: »Ojoj, zvezde že ugašajo, moram nazaj na svoje mesto. Naj pride kdo mimo in me najde, kako tu popivam, namesto da bi čuval vaše gorice. Dobro vino imaš, Turkuš. Mnogo let je že minilo, kar sem zadnjič pil. Cesto sem trpel žejo. Žeja je res strašna stvar.« Položil si je tiaro na glavo, vzel kelih in grozd v roko in skušal stopiti na podstavek. »Glej, glej, res nimam več trdnih nog!« Končno se je le spravil na kamen. »No, zdaj bo dobro, obleko si moram še popraviti. Turkuš, primi malo grozd! Ho, ho, tudi ti imaš mehke noge! Daj mi grozd! Tako! Glej Urbančka, pridigal je o grehih, pa je sam grešil. Grozd imam v desnici, kelih pa v levici. Še to moram izmenjati. Tako, zdaj je spet vse v redu. Zbogom, Turkuš, hvala za pijačo! Ej, ej, že vidim, da niste zaradi svojih grehov toliko krivi vi, kakor ljubi Bog, ki vam je dal to svojo božjo kapljico. Nazadnje boš menda le imel prav, Turkuš,« je mrmral svetnik, iščoč pravo držo, »beda bo vsega kriva in — tako se mi zdi — vino, vaše sladko, presladko vince.«
Ker je Turkuš skušal ugovarjati, je svetnik smehljaje popravil. »Beda, ki je je v vaših kočah preveč, in vino, ki ga je v vaših kleteh premalo. Turkuš, zdaj pa le-
zi, uro, dve lahko še spiš. Vtakni zelenko v torbo, položi glavo nanjo in — lahko noč!«
Turkuš se je zleknil v travo in še tisti hip so zaplesale nad njim ugašajoče zvezde.
Šele toplo pomladno sonce, ki mu je posijalo naravnost v obraz, ga je zdramijo. Pomel si je oči in se preplašen ozrl naokoli. Svetnik je stal nepremično nad njim, ožarjen od jutranjih sončnih žarkov.
Še enkrat si je pomel oči.
Ali je sanjal, ali se je v resnici pogovarjal z njim?
Zmeden se je pognal v hrib.
Nekaj korakov pod svojo kočo je obstal kot okamenel.
Še preden se je zganil, ga je poklical osoren orožnikov glas: »Halo, starec, pridi, da mi pokažeš skrivališče!«
V nekaj minutah se je Turkušu razodelo: preiskava.
»Pridi, da si ogledam tvojo hišo malo natančneje!« ga je orožnik neljubeznivo povabil. Moral je z njim v sobo, kuhinjo in na podstrešje. Orožnik je pretaknil stare lonce, pogledal v vsako skrinjo in vsak predal. Našel seveda ni nič.
»Vidite^« je Turkuš govoril togoten, »da ni nič, šolske knjige, to je vse. Marko je čital samo te knjige. Kako pa bi bil
ZA GOSPODINJO IN DOM
Kdaj pošiljamo otroke spat?
Morda se ne zavedamo dovolj, kako važno je to vprašanje za otroka, za mater ter za družino sploh.
Mnogo mater in otrok bi ne bilo živčnih, vzdušje v hiši bi bilo mnogo prijetnejše, če bi hodili otroci redno pravočasno k počitku.
Kolikokrat tožijo utrujene matere, da ne zmorejo nikoli trenutka zase in da so jim otroci prej v breme kot pa v veselje. Pa niso morda celo matere same nekoliko krive, da imajo tako malo miru pred svojimi malimi in velikimi nagajivci?
Dobra gospodinja si mora dnevno delo, če ga hoče opraviti, načrtno razdeliti. Potrebno je samo še, da to stori tudi za otroke. Predvsem moramo navaditi otroke, da bodo hodili redno zgodaj spat in marsikak prepir in direndaj bo odpadel.
Med šesto in sedmo, najpozneje pa osmo uro — če res drugače ne gre — je večeria, to pa pozimi in poleti! Tudi najmanjši dobi svoj zadnji obrok (bodite brez skrbi, ne umre od lakote!) in »gre« spat. Ostali sledijo brez godrnjanja. Dvanajstletni srednješolec pa naj gre k po-čitku najpozneje ob devetih.
Zdaj bo gospodinja-mati imela nekaj pošteno zasluženih uric »zase«, v miru bo lahko šivala, pletla, brala, se posvetila
obisku, z eno besedo, oddahnila si bo od svojih nagajivcev.
Oče bo tudi vesel, če bo po napornem delu našel doma mir in počitek. Tega seveda ne bo, če bodo skakali njegovi malčki ves večer okoli njega. Verjemite, da jih rajši vidi popoldne in morda zjutraj, ko so vsi budni, dobro naspani, tako da imajo res prijeten zajtrk. Nobeden ne bo nejevoljen vstajal, nikomur ne bo treba dirjati brez zajtrka v šolo. Ne majajte z glavo, češ »pri nas je to nemogoče«, temveč z vso odločnostjo in vztrajnostjo poskušajte doseči to, kar pomaga narediti iz družine zadovoljno skupnost.
Seveda boste zaradi tega morali načrt dnevnega dela nekoliko spremeniti. Na
primer nakupovati ne boste smeli šele v večernih urah, obiskov ne boste preveč raztegnili in podobno. Seveda tudi otroci ne smejo — kakor je to na žalost navada — šele zvečer delati svojih nalog. Tudi če pride zvečer obisk, spadajo otroci v posteljo, kajti marsikak razgovor še ni za našega otroka in razen tega bo gost raje v družbi z vami, kakor z otrokom, četudi se za njega zanima in z njim morda igra.
Torej, čim bolj razumno uredimo dan. Sem spadajo tudi večerne ure, ki nam lahko dajo mnogo lepega in prijetnega, ki so res lahko »višek« dneva, toda ne v jezi in prepirih, temveč v veselju in zadovoljstvu.
Kuharski recenli
S sirom nadevan paradižnik
Dobro zrele še čvrste paradižnike osnaži. Odreži jim zgoraj pokrovček, izdolbi sredico in jih nadevaj s sledečim na- * I
I K RA LJ I CA Z D RAV I L N I H VRELCEV
pri obolenjih: žolča, jeter, želodca, dihalnih organov, kakor tudi pri stvarjanju peska in I kamnov v ledvicah, žolčniku in mehurju,
I_____________odlična pri gorečlcl________
devom: v skledi zmešaj nekaj žlic kisle smetane, rumenjak, pol žlice drobno zrezanega drobnjaka, malo soli in četrt kg sira iz kislega mleka. Nadevane paradižnike pokrij z odrezanim pokrovčkom, polagaj jih tesno v pomazano kozico, postavi v srednje vročo pečico in peci kake četrt ure. Pečeno previdno nalagaj okrog hašeja ali kakega drugega mesa.
Zaviti ohrovt
ZDRAVSTVENI KOTIČEK
Nov toplomer za telesno temperaturo
Sanitetni častnik ameriških oboroženih sil je razvil toplomer, ki pokaže telesno temperaturo v pe;ih sekundah. Sestoji iz merilne palice, katero vzame bolnik v usta, in baterije, polnjene z živim srebrom. Ta baterija, kakor tudi skala, iz katere lahko razberemo temperaturo, se nahajata v ročnem plastičnem okrovu. (AND)
Vzemi ohrovtove liste ali pa ohrovtove glavice, katere prereži na pol in dobro prevri v slani vodi. V kozico deni žlico presnega masla, drobno zrezane šalotke
Železnokapelški C 3 T i II t h I 3 I
Lithion vrelci
ali čebule, zelenega peteršilja in žlico drobtin. Ko je vse ocvrto, zabeli s tem prekuhane in odcejene ohrovtove glavice. Nareži tanke rezine prekajene slanine, v katere zavij zabeljeni ohrovt, poveži z nitjo in zloži zvitke v kozico, polij malo z ohrovtovo vodo, postavi v pečico in peci. Ko zvitki nekoliko zarume-ne, jim odstrani nitke, z zvitki pa obloži meso. Zavit ohrovt se posebno dobro poda govedini, pa tudi drugemu mesu.
Srbska solata
Potrebuješ glavo zelja, zelene paradižnike, zeleno in rdečo papriko ter čebulo. Vsako izmed naštetih zelenjav očisti, osnaži in zreži na drobne rezance, nasoli, zmešaj in pusti stati nekaj ur, da se nasoli. Zavri dobrega kisa, ga malo osoli in pusti, da se ohladi. Vsako izmed nasoljenih zelenjav ožmi, nato vlij v kozarec nekaj kuhanega in ohlajenega kisa in daj na dno plast zelenega paradižnika, potem rdečo papriko, zelje itd. Nalagaj menjaje, da bo lepa oblika, potlači in polivaj s kisom, ko si porabila vse, kozarec dobro zaveži in shrani. Ta solata je odlična za zimo.
Plašček za naše ljubljenčke,
ki je primeren za vsako jesensko in zimsko vreme. Lahko ga bodo nosili ob dežju, kakor tudi v mrazu. Naredimo ga iz lodna ali kakega drugega primernega
blaga. Plašček je ukrojen enostavno. Rokavi so raglan, žepi so vrezani in se zapne spredaj z dvema vrstama gumbov. Kapuca je šivana posebej, da plašček vremenu primerno lahko tudi nosijo brez nje. Plašček se zapne do vratu in ima ovratnik. Če hočete, lahko plašček tudi nekoliko olepšate s tem, da vzamete ob rokavih, žepih in kot podlogo pri kapuci dru-gobarvno blago.
■ Naprodaj pri:
RUDOLF SIMONITSCH
VVaagplatz 2 Borovlje — Ferlach Tel. 389 I |__________in pri vseh ostalih trgovcih_|
Kako naj bo pogrnjena miza
Pogrnjena miza naj daje vtis dobrega okusa gospodinje in ne razkošne bahavosti. Zato naj ne bo preobložena z vsemi mogočimi dragocenostmi gospodinjske zakladnice, naj ne bo izložba vsega, kar je pri hiši. Na pogrnjeno mizo postavite to, kar je potrebno za dano priložnost. Predmeti naj bodo postavljeni z okusom in razumom. Nikar ne dajajte na mizo velikih šopkov rož, ki ovirajo pogled čez mizo. Cvetice naj bodo v nizkih posodah in na mestu, kjer ne bodo v napoto. Menda ni treba posebej poudarjati, da je predpogoj vsake okusno pogrnjene mize snežnobelo namizno perilo, svetlo steklo in čist porcelan.
najboljši v razredu?« Turkuš se ni bal ničesar. Če se ni dal svetemu Urbanu, pa bi molčal pred orožnikom?
Vendar mu ni bilo nič kaj prijetno, ko je moral z orožnikom v klet; orožnik je stikal pod sodi, Turkuš pa je trkal na njihova dna in govoril nekoliko preveč vneto: »Ali ne slišite, da so prazni? Ali ne vidite, da ni nikjer nič? Naš Marko je tičal sa^no v šolskih knjigah.«
Orožnik se je slednjič upehan naslonil prav na tisti sod, v katerega sta Turkuš in Marko spravila velik sveženj najrazličnejših papirjev in knjig, in dejal oblastno: »Starec, ne govori, česar ne veš, daj mi rajši vina!«
Turkuš je z nejevoljo napolnil ročko. Ko jo je orožnik izpil, se je spravil iz kleti. Prav tedaj je orožniški narednik, zapiti Potočnik iz Ilovca, pripeljal Trčka in Svenška ter njune starejše otroke k hiši. Sedel je na klop pred kočo, potegnil iz žepa črno knjigo in začel vpraševati, kaj je govoril Marko ob mrliču spodaj v vi-ničariji. Turkuš, Svenšek pa tudi otroci so gledali orožnika, kot da prvič slišijo, da bi Marko mogel govoriti pri mrliču kaj drugega kakor o pokojniku. Niso slišali, da bi bil grozil Wagnerju, Koreski in ostalim Nemcem, še manj, da naj viničarji vzamejo gospodi vinograde. Orožnika sta zaman preklinjala in kričala nanje. Niti z enim samim pogledom niso izdali, da je prav zaradi strogega orožnikovega iz-
praševanja njihova vera v velike Markove besede zrasla. Šele zdaj so začutili, da Markove besede oznanjajo resnico, ki bo prišla.
»Torej vi ničesar ne veste?« je kričal Potočnik.
»Kaj naj vemo, gospod?« je vprašal Trčko ponižno. »Obdelujemo Koreskin vinograd, spoštujemo gospo, drugega nam ni mar. S fantom nimamo razgovorov, preučen je za nas. Saj vidite, da smo neuki!«
Orožnika sta se dvignila in jezna odšla. XIV
Tistega dne po končani razpravi sta se Trčko in Lojz dobila v gostilni zunaj mesta. Lojz je opravil prvi in že nekaj časa čakal na očeta.
»Kako ie bilo?« je vprašal, ko se je prikazal Trčko na vratih.
Trčko se je spustil na stol. Njegov obraz ni izdajal ničesar, zamrmral je nekaj in segel po kozarcu.
»So jo zašili, lažnivko?« je vprašal Lojz nestrpno.
»Kaj bi se prepiral z njo. Šlo je sem in tja, nazadnje smo se pobotali. Samo stroške bo plačala,« je Trčko povedal. Ker je čutil, da je to premalo, je dodal: »Odvetnik je dejal, da bi jaz zmagal, toda njen advokat je začel namigovati na tisto vino,
zato sem se rajši poravnal. Pa ti?« je Trčko vprašal.
»Obsojen sem na dve sto dinarjev pogojno, plačati pa moram stroške in njej tri sto dinarjev za bolečine. Prekleta baba!«
»Kje boš dobil toliko denarja?« se je Trčko ustrašil.
»Za advokata bom zaslužil v hmelju, Liza pa bo že počakala. Zal mi je, da je nisem tako, da bi se ji za vselej poznalo. Oče, neumni ste bili, da niste vztrajali pri svojem. Že moj sodnik ji je dvakrat zagrozi), da jo bo dal zapreti, če ne bo držala jezika za zobmi. Ves čas je sikala kakor kača!«
»Kaj bo dejala gospa?« je zaskrbelo Trčka. »Ker sem se pobotal, bo mislila, da sem stisnil rep med noge, ker sem jo res obrekoval.«
»Povejte, oče, ali morate ostati pri Koreski?« je Lojz iznenada vzkliknil. »Mislite, da vas nihče drugi ne bi vzel? Glejte,« je razložil, »z Naniko se bova vzela in po vseh svetih preselila. Na Mrzlem bregu sem našel lepo reč. Je bolj velika, a bova zmogla, samo da sva sama in ni prepirov. Tudi gospodar ni videti preveč napačen človek. Preberite se še vi. Ko ne bo mene, bo Liza še hujša.«
»Da bi šli drugam?« se je Trčko zavzel.
»Zakaj ne? Malo je tako skopuških in slabih gospodarjev, kakor je Koreska. Niste prisiljeni, do smrti ostati pri njej.«
Ker je Trčko molčal, je Lojz nadaljeval še ognjeviteje: »Mislite, da bo Liza zdaj mirovala? Očrnila vas bo za vsako stvar. Ste videli, kako je napravila s Svenškom, svojim bratom? Pekel boste imeli. Oče, povprašajte malo, jeseni pa se preselite še vi!«
Trčko je še vedno gledal skozi okno in ni črhnil besede. Spomnil se je na kočo, kjer je preživel vse življenje, domislil se je vinograda, ki ga je obdeloval, pomislil na sadovnjak, ki ga je vsako leto obiral, in prikazal se mu je gozd, kjer je na zimo podiral debele bukve. Vse to naj bi zapustil?
»Nič svojega nimate na Vinskem vrhu!« se je Lojz spet oglasil. »Tudi Pepek pravi tako. Zjutraj sem govoril z njim, preden je šel na delo. Da ga vidite, oče, kakšen je! In kako zna govoriti! Rekel je, naj ga počakava do petih tu v gostilrii.«
Trčko je položil roko na mizo in spregovoril: »Že, na Koreskinem bo odslej še hujši pekel. V Lizi tiči sam hudobec. A kdo bo skrbel za gorice, če odidemo? Cafutova bosta uničila, kar sva z očetom nasadila in pripravila. In kdo ve, kako bo na novem? Morda še slabše.«
»Morate si prebrati!« je sin silil v očeta, »slabše ne bo nikjer, kakor je zdaj na Vinskem vrhu.«
»Kaj pa ti veš!« je zavrnil oče sina in segel po kozarcu.
(Nadaljevanje prihodnjič)
29. oktober 1954	(NAPREDNIH gospodarjev	Štev. 43 (653) — 7
	UREJUJE SEKRETARIAT SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE	
Nekaj namigov ob sajenju sadnih drevesc
Če napravimo nov nasad, je potrebno, da zemljišče pred naročilom drevesc zmerimo. Sadimo najmanj v razdalji 10 m, kar pomeni, da potrebujemo 100 kvadratnih metrov na jabolčno in hruše-vo drevesce. Tako lahko izračunamo, koliko drevesc potrebujemo za namenjeno zemljišče. Če sadimo ob sosedovi meji, naj bo vrsta ob meji oddaljena od te vsaj 4 metre, ker nimamo pravice pobirati sadja na sosedovem zemljišču.
Pred izkopom jam določimo in s kolom zaznamujemo mesto prvega in zadnjega drevesca v vrsti. Mesta za vmesna drevesca y vrsti nato lahko zravnamo z vrvjo ali lato in gledanjem od prvega na zadnji kol.
Drevesna jama naj bo vsaj IV2 m široka in 1/a m globoka. Korenine rastejo v širino in manj v globino. Široka jama je drevescu potrebna zato, da drevesce ne trpi suše in da najdejo njegove korenine prva leta, ko* so še slabotne, rahlo zemljo. Rahla zemlja zadržuje vlago tudi veliko dalje od trde, da le-ta ostane koreninam na razpolago. Pri ozkih jamah nam okoliška trda zemlja ob jami kmalu potegne vlago iz jamske zemlje in drevesce se kaj rado posuši.
Pri izkopu jame travno rušo na drob-
no sesekljamo, da pozneje v jami lažje se-gnije. Če hočemo po sajenju drevesni kolobar lepo obrobiti s travno rušo, narežemo travno rušo v obliki opeke. Če je v globini zemlja slabša jo pri izkopu ločimo. Ker jame ne delamo globoke, je priporočljivo, da vsaj tedaj, če imamo zbito zemljo, dno jame še prekopljemo, prsti pa ne vržemo več ven.
Pred sajenjem zasadimo najprej kole. Priporočljivo je, da sta pri tem delu dva človeka. Eden zasaja kole, drugi opazuje, gledajoč od prvega na zadnji kol v vrsti, ali je zasajeni kol v ravni vrsti. Za trdno naj zabijemo kole šele potem, ko smo že prej vse naravnali.
Kol naj stoji na sončni strani, torej južni strani, drevesce pa v senci kola, torej na severni strani. Tako kol drevesce ob poznozimskih popoldanskih urah zasenči in prepreči ogrevanje debelca po soncu, ki mu v tem času kakor vemo iz prakse, škoduje. Veliko drevesc pozebe, ker v tem času niso zaščitena.
Vejno krono spravimo pred sajenjem v red. Za krono pustimo največ 5 mladik, druge popolnoma odrežemo. Izbrane mladike lahko skrajšamo za dve tretjini. Čim daljše so, tem več bomo tudi odrezali. Z močnim rezom pomagamo dre-
vescu, da močneje požene. Veje režemo na zunanje oko, da požene na zunaj in v isti višini. Vrh prirežemo okoli 15 cm više od stranskih vejic, da obdrži vodilno rast.
Preden postavimo drevesce v jamo, jo zasujemo v toliko nazaj, da bodo prišle samo korenine v zemljo, ne pa tudi spodnji del debla. Globoko sajenje se maščuje s slabo rastjo. Drevesce postavimo tik ob kol. Zasipač zasiplje drevesce, druga oseba pa spravlja z rokami prst med korenine, da ne bo praznin med koreninami. Drevesni kolobar napravimo v obliki jame, da se staka deževnica, snežnica in posebno' voda pri zalivanju k drevescu. Upoštevajmo tudi, da se bo zrahljana zemlja in z njo tudi drevesce za kakih 10 cm usedla.
Ko smo sajenje končali, drevesca rahlo privežemo na kol. Dokončno jih privežemo šele po 14 dneh, ko so se z zemljo vred vsedla. Vez napravimo v obliki osmice, da se drevesce na kolu ne bo drgalo.
Glede gnojenja pri sajenju je treba omeniti, da je na slabih zemljinah potrebno. Na vsak način mora drevesce že prvo leto- razviti rast in ne samo ozeleneti, da si nabere moči.
Kako je s pridelkom kecmjpieja ?
takem položaju ni pričakovati, da bi bil izvoz krompirja jeseni dovoljen.
Če so* ta poročila točna, potem moramo računati, da bo cena krompirja pri nas padla in da se tudi vigredi ne bo znatno dvignila. Vsekakor je treba opo-
Cskvbime si semenski fcvcmjjiv 1
Južnokoroška semenarska zadruga sporoča:
Letošnji pridelek krompirja je bil slab. Posebno domače sorte so dale slab pridelek, tu in tam pa so popolnoma odpovedale. V prihodnji spomladi bo treba seme, tu in tam pa tudi sorte zamenjati, če hoče naš kmetovalec imeti dober pridelek.
Letošnji pridelek semenskega krompirja bo spomladi težko kril potrebe po semenju. Zato je prav, če se kmetovalec že sedaj oskrbi z njim.
Kmetje! Oskrbite se še v jeseni s semenskim krompirjem. Preko naših zadrug lahko postrežemo z od kmetfijske zbornice priznanim pridelkom krompirja naslednjih sort:
Pesa namesto krompirja za krmljenje prašičev
zoriti, da se mora — kar tiče semenskega krompirja — Južnokoroška semenarska zadruga držati povprečne avstrijske cene, kajti kupec njeno seme ne bo plačeval dražje, kakor mu ga ponujajo druge semenarske zadruge.	Blaž Singer
»Bohmoy rani« po ceni šil. 110.— za 100 kg brez vreče in »Voran« po ceni šil. 103.— za 100 kg brez vreče.
Ker semenskega krompirja primanjkuje, za spomladansko dobavo ne moremo jamčiti. Zelo verjetno je tudi, da se bo semenski krompir spomladi podražil.
Krompir sorte »Bohmov rani« je dober jedilni krompir, ki ga trg zahteva. Daje srednje visoke donose in ga lahko postavimo na trg, ko so še ugodne cene, oziroma ga lahko damo spomladi v pred-kaljenje.
»Voran« je gospodarska sorta in ima do 14°/o škroba. Dobra je za pitanje prašičev. Lahko pa se uporabi tudi za prehrano. Daje visoke donose.
Na Koroškem smo letos imeli izredno slabo krompirjevo letino. Številni kmetovalci SO' popolnoma obupani, ker je krompir dal le dva- do trikratno seme. V primerjavi z lanskim pa tudi z predlanskim letom smo ga v ceni držali izredno visoko ter ga, kolikor se je le dalo poskušati prodati sedaj v jeseni. Bali smo se pač, da bi nam zaradi preobile poletne moče pozimi v kleti preveč ne gnil.
Slaba letina je tudi med konzumenti ustvarila — skoraj bi rekli — paniko in so ga prej kot navadno kupovali za vkle-tenje.
Pozneje kakor druga leta pa se je letos razjasnil položaj glede krompirja na avstrijskem trgu. Šele v zadnjih 14 dneh so pristojne ustanove postregle s številkami, po katerih je mogoče sklepati o nadaljnjem razvojlu cene na trgu. Po poročilih zavoda za proučevanje gospodarskega razvoja, bo v avstrijskem merilu — proti vsemu pričakovanju — letina krompirja samo za 12#/o nižja od lanske, toda še vedno za 15°/n višja od povprečja 1949/53. Podobne napovedi daje tudi central, statist, zavod, ki pravi, da povprečni hektarski donos zgodnjega krompirja znaša 113.1 q (lani 116.8 q), poznega krompirja pa 167.5 q (lani 189.4 q). Skupni pridelek cenijo pri zgodnjem krompirju na 12.953 vagonov, pri poznem pa na 277.290 vagonov, skupno torej samo 39.035 vagonov manj kot 1953. leta.
Temu primerno se je krompir na splošno tudi podražil. Na dunajski borzi za kmetijske pridelke so lani v oktobru beležili krompir (za 100 kg) 38.— do 42.— šil., dočim beležijo letos »Bohmov rani« z 52.— do 58.— šil. Avstrijska semenarska zadruga na Dunaju pa napoveduje za originalno seme iste sorte ceno 95.— šil.
Ob ugodnem vremenu zadnjega in predzadnjega tedna je bil krompir povsod spravljen z njive. Ali bodo sedaj cene padle?
Medtem ko je v donavskih deželah krompir zelo dobro obrodil, imajo za-padne alpske dežele — kakor mi — slabe pridelke. Vprašanje ^ padca cene za krompir je torej odvisno od tega, kako bodo potekale kupčije z donavskimi deželami. Sicer se tudi inozemstvo močno zanima za avstrijski krompir vendar zaenkrat prepoved izvoza še ni preklicana. Ker pa za. letošnjo zimo spet redijo več prašičev, bo seveda potreba krmnega krompirja večja kakor lansko zimo. Ob
Jzvoz lesa omejen
Ker so zaradi izredne konjunkture cene lesa na domačem trgu preko mere narastle, je Zvezna vlada sredi meseca oktobra do nadaljnjega prepovedala izvoz okroglega, jamskega in brusnega lesa ter drogov.
Nasproti začetku leta se je okrogel les podražil za 32%, brusni les za 38%, rezan les pa za 23%.
Krompir je letos na splošno slabo obrodil. Pri zimskem krmljenju prašičev ga bo treba nadomestiti z drugimi podobnimi krmili, zlasti s krmsko peso, pa tudi s strniščno repo, korenjem itd. V krom-irju je povprečno 1% prebavljive belja-ovine in 20% škrobne vrednosti, v navadni krmski pesi pa 0.4% prebavljive beljakovine in 7.5% škrobne vrednosti. Ako bi hoteli nadomestiti krompir popolnoma s krmsko peso, bi morali krmiti trikrat več pese kot krompirja. Strniščna repa pa je glede redilnosti slabša od krm-ske pese, korenje pa ima približno isto redilnost kakor krmlska pesa.
Za krmljenje prašičev moramo krompir kuhati ali še bolje pariti v brzoparil-nikih. Vodo, v kateri parimo krompir, je treba odliti, ker je v njej strupena snov (solanin), ki bi prašičem škodovala, ako bi jo krmili. Krmske pese pa ni treba ne kuhati in ne pariti, ker bi s kuhanjem ali parjenjem le poslabšali njeno prebavljivost. Le če bi bilo treba krmiti res veliko krmske pese prašičem, je priporočljivo, da jo pokladamo kuhano ali parjeno, ker bi sicer lahko povzročila drisko. Ako kuhamo ali parimo peso v brzoparilni-kih, vode ne odcejamo, temveč jo' pokr-mimo s krmsko peso vred, ker je v njej obilo redilnih snovi.
Pri pokladanju večje količine krmske pese je treba, da upoštevamo tudi to, da je v njej mnogo vode in le malo suhih snovi. Zato morajo dobivati prašiči poleg krmske pese tudi dovolj takih krmil, v katerih je bilo suhih snovi in surovega vlakna, ki omogočijo dobro in redno pre-
bavo vse pokladane krme. V ta namen uporabljamo rezanico, mlado pokošeno suho deteljo ali sempir od prvovrstnega travniškega in deteljnega sena. S takšnimi in podobnimi krmili dobi prašič dovolj surovega vlakna. Pri pomanjkanju tega v krmi začnejo prašiči grizti in glodati lesene dele ograje in drugih lesenih naprav v svinjaku. Kakor krmsko peso, naj dobijo prašiči tudi sempir in deteljno rezanico le surovo. Ako so prašiči navajeni že od mladosti le na surovo krmljenje vseh krmil, razen krompirja, se nam bo pokladanje surovih krmil vedno najbolje obneslo.
Čez poletje dobivajo prašiči skoraj povsod1 le zelena krmila. Z rednim poklada-njem zelenih krmil pa se prašičem prebavila močno razširijo. Zato se ni treba prav nič bati, da bi ne prenesla večjih količin krmske pese namesto krompirja.
Nebrejim in brejim plemenskim svinjam; lahko krmimo peso poleg krepkih in drugih krmil do nasičenosti. Za doječe plemenske svinje je krmska pesa najboljša krma, ker ugodno deluje na mle-kost in rast pujskov. Seveda mora dobivati doječa svinja poleg krmske pese tudi dovolj krepkih in prej omenjenih polnilnih krmil (deteljna rezanica, sempir itd.). Za pitovne prašiče pa je krmska pesa zaradi obilice vode, ki je v njej, manj pripravna krma. Zato pa naj zavzema pri pitovnih prašičih krmska pesa ali strniščna repa le polovico vse količine krompirja, drugo polovico pa krompir sam poleg drugih, za pitanje določenih krmil.
Vernik
Najpripravnejše gnojilo je kompost, sprhnel gnoj ali dobro pregnojena zemlja, kar vse lahko damo tudi med korenine. Negoden svež gnoj smemo dati le od korenin naprej navzven, ker bi med koreninami zabranili dotok prsti. Gnoj lahko damo v jamo, ko so korenine že pokrite s prstjo in končno zopet na vrhu, na drevesni kolobar. Z gnojem pokrita površina ohrani zemljo pod seboj godno in tudi še ob suši vlažno, ker preprečuje zbitje zemlje ob dežju in zalivanju in s tem izhlapevanje vode. Gnojenje na drevesni kolobar varuje drevesca pred izsušen jem.
Po sajenju zalijemo drevesca, da voda splakne prst med korenine. To je potrebno, če je ob Času sajenja suša. Pri sajenju je v primeru, da smo imeli drevesca namočena v vodi, še priporočljivo, da koreninsko krono pomočimo v ilovično kašo.
PRAVNE ZADEVE
V PRIMERIH
Priče in pričevanje
Da ne pišemo samo o tožiteljih in točenih pred sodnijami, naj omenimo še druge važne, a sem ter tja tudi težke nastope ne samo pred sodnijo ampak tudi pred drugimi oblastmi, namreč nastope prič in njihovo pričevanje.
So ludje, ki prav radi grejo za priče, posebno, če se jim pot dobro plača, in pri tem še kaj zanimivega vidijo in slišijo. So pa tudi drugi, ki se kar zgrozijo, če so poklicani kot priče in se jezijo na stranke, ki so jih naznanile in jim »napravile take sitnosti«. To so navadno taci ljudje, ki se nikomur nočejo zameriti, četudi vedo, da bi lahko pomagali resnici do zmage in obvarovali znance, ali kogar koli pred mogoče veliko škodo, ki se sem, ter tja razvija kar naprej! Iz same nevolje ali pa bojazni pred zamero pozabijo tisti dan, ko pridejo pred sodnijo ali drugo oblast vse, kar so vedeli še prejšnji dan, in se na nič ne spominjajo. Kakor novorojeno dete gledajo na sodnika, ki jih izprašuje in kar nočejo razumeti, če jim kdo reče: »Pa saj ste bili vendar zraven«, ali pa »saj ste še sami pravili, da ste to slišali in videli«. Tako pridejo stranke, ki samo vsled malomarnosti prič svoje pravice ali svoje nedolžnosti ne morejo dokazati, večkrat v težko nepregledno škodo, ki so jo zakrivile večkrat samo take priče, ki so zavestno ali malomarno »pozabile« na to, kar so videle in slišale.
Ne glede na to, da je pričevanje držav-ljanjska dolžnost, tako kakor mora vsak državljan opraviti druge dolžnosti, katerim se ne sme izogniti, da ne zapade kazni, se po zakonu kaznuje tudi vsaka kriva prisega jako' strogo, po višini škode lahko tudi na več ko eno leto ječe. Pa tudi, če se kaki priči dokaže, da se je samo izgovarjala na slab spomin, ali na nevednost in se ji potem dokaže, da je vendar morala vedeti razne važne stvari, ki jih je samo zamolčala, pade pod isto kazen zaradi krivega pričevanja. Kajti krivo, je tudi, če kdo kaj ve, pa pred oblastjo trdi, da nič ne ve ali da je pozabil, če je pa par dni prej še vedel. Kaj je torej — že zaradi nevarnosti tako težkih kazni — boljše in manj nevarno: ali se iz malomarnosti ali bojazni pred zamero izpostavljati težki kazni, ki ima tudi za naprej včasih težke posledice, ali pa rajši povedati resnico? Je pa zamolčanje resnice ali celo očitna neresnica, torej laž, že iz človeškega stališča huda grdoba. In zlasti, ker s takim zadržanjem lahko nastane jako velika in težka škoda!
Zgodi se tudi, da se stranke, ki imajo opraviti pred oblastni jami, same bojijo nekakšne zamere in samo zaradi tega nočejo* pred sodnikom ali advokatom imenovati priče, ki res kaj važnega vedo. Izgovarjajo se, da bi ta ali oni nerad šel za pričo, ker »nerad hodi po uradih« ali »ker nima časa«, kakor je pač takih izgovorov več. Če potem iz lastne bojazljivosti pravdo* zgubijo, so pa vsi drugi krivi, samo ne sami.
Končam: Pričevanje ni le državljanska, ampak je poštena dolžnost vsakega človeka, posebno če ve, da s tem pomaga resnici in pravici do veljave!
GLASILO SLOVENSKE KOROŠKE
Stran 8
Petek, 29. oktober 19S4
Štev. 43 (633)
Tržaški sporazum naj postane glasnik nove dobe na Jadranu
Na zasedanju ljudske skupščine Jugoslavije, ki je odobrila sporazum o Trstu ter sporazum o Balkanski zvezi in ustanovitev posvetovalne skupščine treh držav-članic te zveze, je maršal Tito poudaril, da so pogajanja za rešitev tržaškega vprašanja zahtevala od Jugoslavije velike žrtve, višek dobre volje in potrpežljivosti, da pa se je odzvala globoko zakoreninjenim težnjam njenih narodov za mir in mednarodno sodelovanje. Maršal Tito je podčrtal iskreno željo, da bi tržaški sporazum v resnici postal glasnik nove dobe na Jadranu in na zahodnih mejah Jugoslavije.
Hrvatom in Slovencem v Istri, ki so prišli v okvir svojih matičnih dežel, je maršal Tito zagotovil posebno skrb jugoslovanske vlade, pozdravil pa je tudi italijanske prebivalce tega področja ter zatrdil, da bodo imeli enake možnosti in popolne manjšinske pravice, ter jim hkrati izrazil željo, da bi bili živa vez v
nadaljnjem razvoju odnosov Jugoslavije s sosedno Italijo.
Posebni statut za zaščito manjšine je maršal Tito označil kot važen, zelo napreden dokument v zgodovini mednarodnih odnosov, ki bi mogel zagotoviti enakopravnost Slovencev na tržaškem ozemlju, če se ga bo izvajalo v soglasju z njegovimi določbami. Rojakom v Trstu pa je zagotovil, da bodo predmet stalne pozornosti in bratskih čustev jugoslovanskih narodov ter jim, v pričakovanju razumevanja in strpnosti, zaželel, da bi bili na oni strani meje most k zbližanju med narodi Jugoslavije in Italije. Sedaj, ko je realizirana sporazumna ozemeljska razmejitev, — je poudaril maršal Tito — bo posebno od načina, kako se bo ravnalo z našo narodno manjšino, v prvi vrsti odvisno, če bo doseženi sporazum služil svojemu širšemu cilju — vzpostavitvi dobrih sosedskih odnosov in vsestranskemu sodelovanju med narodi Jugoslavije in Italije.
Prevzem oblasti na tržaškem ozemlju
Po določilih sporazuma o razmejitvi nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja je jugoslovanska civilna uprava v ponedeljek prevzela oblast v coni B ter v delu cone A, ki je bil po londonskih sklepih dodeljen Jugoslaviji. Ze v soboto prej pa so edinice Jugoslovanske ljudske armade zasedle novo mejo med Jugoslavijo in Italijo, viharno pozdravljene od prebivalstva novo priključenega ozemlja, ki je jugoslovansko vojsko pričakalo z zastavami in slavoloki. Jugoslovanska ljudska oblast je takoj izvedla vse potrebne ukrepe, da življenje v priključenih krajih nemoteno poteka dalje, zvezna ljudska skupščina v Beogradu pa je sklenila zakon, po katerem je bila veljavnost jugoslovanskih zakonskih predpisov razširjena tudi na ozemlje, na katerega je z lon-
donskim sporazumom o STO razširjena civilna uprava FLRJ.
V torek je italijanska civilna uprava oficielno prevzela oblast v Trstu in coni A, italijanska vojska pa je po odhodu zavezniških vojakov vkorakala v mesto in ostale kraje, ki so bili priključeni Italiji.
Nemški poslanci obiščejo Jugoslavijo
Predsednik Zvezne skupščine FLR Jugoslavije Moša Pijade je povabil poslance zapadnonemlškega »Bundestaga« na obisk v Jugoslavijo. Delegacija dvanajstih poslancev se bo temu povabilu odzvala in s prezidentom zapadnonemškega parlamenta dr. Ehlersom na čelu dne 8. novembra t. 1. odpotovala v Jugoslavijo.
Nehru posredoval tudi na Kitajskem
Predsednik indijske vlade Pandit Nehru je zaključil svoj oficielni obisk v LR Kitajski, kjer je skušal po stari in doslej skoraj še vedno uspešni tradiciji posredovanja najti pot mirnega reševanja spornih vprašanj, ki so ločila doslej Kitajsko in ostale azijske dežele. Glavna točka Nehrujeve misije je bila nedvomno For-moza odnosno načrti, ki jih ima v zvezi s tem otokom LR Kitajska. Pa tudi vprašanje Koreje je eno izmed poglavij, ki jim je Nehru v Pekingu posvetil mnogo paž-nje. Azijska javnost je pripisovala njegovemu obisku na Kitajskem velik pomen, saj je pričakovala, da bo Nehru na licu mesta ugotovil, v koliko je kitajska vlada iskreno mislila s svojimi razglašenimi načeli o medsebojnem sožitju.
Svoj obisk, s katerim je vrnil tudi obisk ministrskega predsednika LR Kitajske Ču En Laja v Indiji, je Nehru zaključil s sestankom s kitajskim predsednikom Mao Ce Tungom, s katerim je tri in pol ure razgovarjal o perečih vprašanjih. Pričakovanja azijskih političnih krogov, kjer je že med bivanjem Nehruja v Pekingu prevladovalo prepričanje, da se Nehru ne bo vračal praznih rok nazaj v Indijo, so se po dosedanjih znakih v glavnem uresničila in sodijo, da je bil Nehrujev obisk pomemben prispevek k razčistitvi doslej nejasnega položaja v tem delu sveta. Poudarjajo, da se to dejstvo najbolj opaža z ozirom na Formozo, v zvezi s katero da se je že zmanjšala pro-
Streli na Naserja
V Aleksandriji je neki mladi moški poskušal izvršiti revolverski atentat na egiptovskega ministrskega predsednika polkovnika Naserja, ko je le-ta v torek govoril na velikem zborovanju, na katerem je bilo navzočih četrt milijona ljudi. Atentatorja so na licu mesta aretirali, medtem ko je Naser, ki ga streli niso zadeli, mirno nadaljeval svoj govor.
paganda za napad, ki so ga svoječasno pričakovati v najkrajšem Času. Ministrski predsednik Nehru se bo jutri vrnil domov, potem ko je po razgovorih v Pekingu obiskal tudi še Mandžurijo.
Rojstva in umrljivost otrok v Avstriji
Statistika navaja, da je bilo v Avstriji leta 1953 rojenih 103.000 otrok. Iz statistike je razvidno, da je število nezakonskih otrok v primeru s prejšnjimi leti nekoliko padlo. Leta 1952 je bilo med tisoč novorojenčki 165 nezakonskih otrok, leta 1953 pa le 159. Kljub temu pa znaša število nezakonskih * otrok, rojenih leta 1953, še vedno 16.300 in prav toliko je žensk ki miorajo prenašati usodo nezakonske matere.
Med vsemi državami, ki postrežejo s takšnim statističnim materialom, pa izkazuje Avstrija relativno še vedno najvišje število nezakonskih otrok. V Nemčiji na primer je odpadlo na 1000 otrok 96 nezakonskih, na Danskem 74, v Angliji 51, na Norveškem 43, v Italiji samo 34, v Belgiji 26 in na Nizozemskem celo samo 15.
Tudi v avstrijskih zveznih deželah je velika razlika. Na Predarlskem in Gradiščanskem niti vsaki deseti otrok ne pride na svet kot nezakonski, na Dunaju in
Nižji Avstriji nekako vsak osmi. Na Koroškem in Štajerskem je skoraj petina nezakonskih otrok, na Solnograškem pa se rodi domalega četrtina otrok izven zakona.
Umrljivost otrok je po statistiki po vsej Avstriji v primeri s prejšnjimi leti tudi nekoliko manjša. Leta 1952 je umrlo od 1000 dojenčkov 52 otrok, leta 1953 pa 50. Pred šestdesetimi leti je umrl skoraj vsak četrti otrok v prvem letu življenja in tudi še leta 1935 je bila umrljivost dojenčkov za polovico višja kot danes. Prav tako je ugotovljeno, da je umrljivost pri revnih slojih veliko številnejša, kar velja predvsem za nezakonske otroke, katerih matere morajo živeti v mnogo neugodnejših socialnih razmerah, kakor njihove zakonske sovrstnice. Dočim je od 1000 zakonsko rojenih otrok umrlo samo 48, jih je od nezakonskih umrlo 73. Statistika govori jasno, da je treba za nezakonske matere in njih otroke boljše oskrbe.
Avstrijski alpinisti so premagali velikana Čo Oju
Sedmo najvišjo goro na svetu Čo Oju, oddaljeno 32 km od Mont Everesta, je premagala 19. t. m. avstrijska odprava pod vodstvom dr. Flerberta Tichyja. Poleg 42-letnega dunajskega geologa dr. Ti-chyja sta bila pri ekspediciji udeležena še gradbeni inženir Jochler in profesor geografije Helmut Helberger iz Innsbrucka. Vrh gore sta dosegla dr. Tichy in ing. Jochler v spremstvu enega samega Šerpa-sa kot nosača. Gora Čo Oju v Himalaji je 8160 metrov visoka.
Hribolazci so na vrhu gore razpeli avstrijsko, nepalsko in indijsko zastavo. Ing. Jochler pa je izročil zemlji razpelo, ki mu ga je dala na pot njegova mati, Šerpas pa je zakopal darove za gorske bogove.
Dr. Tichy je utrpel težke ozebline na obeh rokah in obstoja nevarnost, da mu bodo morali amputirati nekaj prstov. Član odprave ing. Jochler je odnesel ozebline na nogah.
Zavzetje Čo Oju-gore pomeni prvi letošnji alpinistični uspeh v Nepalu, katerega je avstrijska odprava dosegla kljub neugodnemu vremenu. Prejšnji poizkusi, da bi premagali Čo Oju, so izpodleteli ter je zadnji poizkus podvzela pred dvema letoma angleška odprava.
Vodja odprave dr. Tichy je preživel deset let v azijskih deželah ter si je osvojil znanje tamošnjih jezikov. Tako je našel dostop v kroge domačega prebivalstva, kar se je pri ekspedicijah izkazalo kot zelo dragocena prednost. 2e kot dvaj-
steletni študent geologije je potoval z motornim kolesom iz Dunaja v Bombay ter je pozneje preoblečen v indijskega romarja prepotoval Tibet. Med vojno je preživel kot dopisnik nemških listov v Vzhodni Aziji, kjer je prepotoval področje več desettisoč kilometrov. Med tem je zbiral gradivo za knjige, ki so znane po vsem svetu. Stroške uspešne odprave in zmago nad Čo Oju je kril v glavnem iz dohodkov svojih prodanih književnih del.
Dunajski župan Jonas je poslal dr. Ti-chyju naslednjo brzojavko: Srčno voščilo v imenu dunajskega mesta k Vašemu pogumnemu činu in velikemu uspehu!
Prometne nesreče v minulem tednu narasle
Minuli teden se je v Avstriji primerilo 1102 prometnih nesreč, pri katerih je bilo 773 oseb poškodovanih ter 32 smrtnih žrtev. Pri prometnih nezgodah so v 42 primerih vozniki pobegnili, v 38 primerih pa so ugotovili kot vzrok nesreče pijanost šoferjev. Na Koroškem je bilo minuli teden 110 prometnih nesreč, pri teh 47 oseb poškodovanih in 4 smrtno ponesrečenih.
Izdajatelj, lastnik in založnik lista: Dr. Franc Petek. Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gž^ometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenfurt, 2, PostschlieSfach 17.
RADIO PROGRAM
RADIO CELOVEC
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nede-ljah:6.00 Glasbeni pozdrav — 9.00 Pozdrav nate — 10.00 Roman za ženo — 10.15 Šolska oddaja— 10.45 Mali koncert—11.00 Šolska oddaja — 11.45 Za podeželsko ljudstvo —
12.00	Opoldanski koncert — 13.55 Slovenska oddaja — 14.25 Specialno za Vas — 15.00 Šolska oddaja — 17.30 Popoldanski koncert.
Poročila dnevno: 5.49, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 19.45, 22.00 00.00.
Sobota, 30. oktober:
9.00	Od pesmi do pesmi — od srca do srca
—	9.30 Športni obzornik — 10.45 Za dobro voljo — 14.20 Kulturna oddaja koroške deželne vlade — 14.35 Pozdrav zate — 16.20 Vedrost dirigira... — 18.05 Iz parlamenta
—	18.30 Za vesel konec tedna: igra „Gorenj-ski kvartet, pojeta Danica Filipič in France Koren — 20.00 Vedra oddaja.
Nedelja, 31. oktober:
7.00	S pesmijo pozdravljamo in voščimo —
8.00	Kmečka oddaja — 9.00 Pestro — 11.30
Vedrost in veselje za vse ljudi — 13.45 Štajerska v besedi in pesmi —	15.00 Pozdrav
zate — 17.00 Plesna glasba — 17.45 Kličemo mladino — 18.30 Šport —	19.15 Lepe
melodije — 20.00 Pojejo solisti.
Ponedeljek, 1. november:
7.00	„Vsem živim vernim dušam...“ —
11.30	Domači koledar za mesec november —
14.30	Otroška ura — 18.30 Za vse verne duše
—	19.15 Lepe melodije —	20.00 „Druga
stran“.
Torek, 2. november:
13.55	Slov. poročila in objave —	14.10
Ivan Cankar: Njen grob — 15.45 Pokopališče brezimenskih — 20.00 Verdi: Requiem.
Sreda, 3. november:
13.55	Slov. poročila in objave —	14.05
Jugoslovanska rapsodija — 15-45 Otroška ura
—	18.45 Za ženo in družino — 20.00 Vedra oddaja — 20.15 Na ja in ne — 20.45 Udar na udar.
Četrtek, 4. november:
13.55	Slov. poročila in objave — 14.00 Razvojne črte slovenske proze — 15.30 Zabavna glasba — 18.30 Tukaj govori UNESCO — 18.45 Kmečka oddaja — 19.30 Phi-lips-revija — 20.00 Pri nas doma.
Petek, 5. november:
13.55	Slov. poročila in objave — 14.05 Za naše male poslušalce — 15.45 Otroška ura — 18.45 K’k je bou in k’k je še kej... (III) —
19.15	Zgrabi srečo — 20.05 Radijski oder.
RADIO LJUBLJANA
Dnevne oddaje rasen ob sobotah in nedeljah: 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalca! —
6.30	Radijski koledar in prireditve dneva —
7.00	Pregled tiska — 7.30 Za gospodinje —
8.30	Za pionirje — 12.20 Za naše kmetovalce
—	13.15 Zabavna glasba — 15.30 Želeli' ste —
poslušajte (razen ob sredah) — 16.00 Utrinki iz literature — 16.15 Promenadni koncert — 17.10 V plesnem ritmu —	19.00 Zabavna
glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 23.00 do
24.00	na valu 327,1 m Oddaja za tujino.
Poročila dnevno:	5.05, 6.00, 8.00,	13.00,
15.00, 17.00, 22.00.
Sobota, 30. oktober:
11.15	Pisan drobiž za pionirje — 12.10 Polke in valčki — 13.00 Okno v svet — 17.10 Glasbene uganke — 18.00 Jezikovni pogovori
—	18.15 Pesmi za naše male — 20.00 Pisan sobotni večer — 22.15 Igra ljubljanski plesni sekstet.
Nedelja, 31. oktober:
8.15	Domače pesmi — 9.00 Otroška predstava — 10.00 Družinski pogovori — 13.00 Pol ure za našo vas — 13.30 Želeli ste — po-
slušajte — 15.30 Po naši lepi deželi — 16.00 Javni veseli večer Radia Ljubljana — 17.30
V plesnem ritmu — 20.15 Večerni operni koncert — 21.00 Kulturna kronika.
Ponedeljek, 1. november:
11.00	Oddaja za pionirje — 14.00- Reportaža iz Dachaua —	17-30 Radijska igra —
20.00	Zunanje politični feljton — 20.15 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije.
Torek, 2. november:
11.15	Cicibanom dober dan — 13.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — 14.00 Za mlade pevce in godce — 18.00 Kulturni pregled
—	18.10 Umetne pesmi poje Slovenski oktet
—	18.30 Športni tednik — 20.10 Filmske melodije — 20.30 Radijska igra.
Sreda, 3. november:
11.15	Šolska ura za višjo stopnjo — 13.00 Jezikovni pogovori —	14.00 Gledališče in
filmi — 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo — 18-00 Ljudje med seboj — 20.00 Opera.
Četrtek, 4. november:
11.15	Za pionirje — 12.10 Igra godba na pihala — 13.00 Ljudsko-prosvetni obzornik
—	14.00 Govorna oddaja — 18.00 Okno v svet — 18.10 „Pesem skozi stoletja" — 18.30 Modni kotiček — 20.00 Domače aktualnosti
—	20.15 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer.
Petek, 5. november:
11.15	Cicibanom — dober dan —	12.10
Slovenske narodne pesmi — 14.00 Za pionirje
—	15.15 Lahka glasba — 18.10 Poje Ljubljanski komorni zbor — 18.45 45 minut z Avgustom Stankom — 20.15 Trobentač in dirigent Harry James.