Itai„a plačana v gotovim.! Domoljub D cfuMfani* 26. aprila 1939 52 » $lev„ 17 Kmečki tabor v Celju .- Prav v času, ko »e je vsa Slovenija odela Tielenje in cvetje, se bo vršil v starodavnem Celju mogočen kmečki tabor. Na tisoče kmečkih fantov in deklet, mož in žena bo prihitela ovonfanih s pomladaihskioi cvetjem,' da dostojno proslavijo devetdesetletnico, .odkar sa je kmečki človek izvil Iz rok brezsrčnih tujih grasčakov in se osvobodil tlačanstva in desetine. Prišli !>odo sinovi io hčere slovenskega aarcxla iz vseh krajev Slovenije od Triglavskih gora do Sotelake doline in od Prekmurja do Belokranjskih goric, da se v iskreni in pobožni molitvi zahvalijo vsem, ki so se borili sa svobodo slovenskih kmetov. Zahvalili »e Mo možem in ženam, ki so varovale slovensko zemljo pred Turki, pred raznimi nenasitnimi tujci in prav posebno pred nemškim! (»ščuki. Zahvalili se bodo vsem tistim, ki 10 se borili za vsak košček slovenske zemlje, k jo ostala resnično slovenska in da ni poslal« pleu grabežljivih tujcev. Pač pomemben bo ta kmečki tabor! Poleg tega, da se bo slovenski kmet s (potovanjem spominjal vseh tistih,, ki so mu priborili svobodo, si bo pa tudi napravil načrt za bodočnost, da bo svobodo ohranil svojim polomcem. Slovenski kmet .1 z njim celokupni slovenski narod bi bil še danes brezpravna'raja, pravj suženj mogočnega tujca, če se ne bi bil boril za svobodo v znamenju Križa. Sinovi kmečkega naroda so se bojevali proti nevernemu Turku za svojo svobodo. Kmečki ljudje so bili zopet tisti, ki so se borili proti krivim naukom luteranstva. Kmečki človek je spri 7. nemškim graščnkom v boju za pravice, za svojo zemljo, za svoj jezik 111 preteklo leto je bilo 90 let, ko si je po Wgotrajnih bojih izvojeval stanovsko svo-se rešil tlačanstva in desetine. Kmečki ™ek na mje ohranil zfentijo, našo prelepo "»vensko zemljo, ki nam daje vsakdanji rut[. pa tudi našo slovensko besedo, ki je •Mka posoda naših misli iu naše kulture in "9 nazadnje vero katoliško, ki nas veže s in vodi v večno življenje, i u. bil danes slovenski narod, če M bilo kmečkega stanul Davno bi že iz-s'ovenska govorica in danes bi se šo-i vRa zemlji tuj jezik. Iz preprostih »i««, hiš so izšli možje, ki so učili nag | (Sto ,a,OVfin3ko uvesti in ga ohranjali zve- i ur katoliški veri. Kmečki stan je dajal l®nskemu narodu velike može, ki so, oprti nje,, to je za katoliško vero in za pravice našega jezika. Pomislimo samo na največje sinove našega naroda, na Slomška, Prešerna, Kreka, Jegliča, dr. Korošča in še druge, ki so izšli iz kmečkih hiš. Vseh teh se bodo spominjali na mogočnem kmečkem taboru v Celju. Kmečki parlament v Celju pa se bo ozrl tudi v bodočnost in bo sprejel načrt, ki se Sveti križ boa tog srečo daj! ga bodo kmetje točno držali, da bo zemlja, ki je sedaj v slovenski lasti, ostala še stoletja in stoletja slovenska in da ho rod, ki bo na njej prebival, veren ter vdan Bogu. Kmetje bodo poudarili na celjskem taboru, da je kmečki stan steber Slovenskega naroda, iž katerega prihajajo najptemenitejši sokovi v narodni organizem. On je tisti večni studenec in izvir, iz katerega se preliva v, n&rodno žilje neprestano novo življenje. Si tem daje vsern drugim narodnim stanovom^ prav posebno pa mestom in trgom, nove živ« ljenjske moči in sile. Mesta in trgi bi mo* rali pač izumreti, če ne bi kmečki stan pošif ljal neprestano svojih sinov in hčera v druga! stanove. Z žalostjo opazujemo, kako se joi meščanskih krogov oprijela bela kuga in bi' ti stanovi polagoma izumrli, če ne bi s kme-* tov pridobivali novega naraščaja. Kmečki stan, kakor vselej, tudi še danes izpopolnjuje vrste našega izobraženstva in s svojimi otroki napolnjuje tovarne, trgovine, obrtni« ške delavnice itd. Zanimivi bi bili podatki, koliko je kmečkih sinov v šolanih krogih ia ostalih poklicih. Vsekakor bi bile preseuet« Ijive te številke. Nadalje je kmečki stan hranilec celokupi* nega naroda. Kaj bi jedli drugi stanovi, č» bi kmet opustil obdelovanje zemlje! Preti nekaj leti so potovali znanstveniki po veliki puščavi Gobi v osrčju Azije. Pri svojem raziskovanju so naleteli na razvaline velikega' mesta. Uvideli so, da je v davnih časih tamkaj živel velik narod. Niso si mogli razlagati, kako je mesto tako propadlo, da so od njega; ostale samo razvaline. Bila jim je velika: uganka. Koiično so našli kamen, na katerem je bil povedan vzrok propada.. Kmet ni hoteli več obdelovati zemlje in zato je celokupen narod izginil. Ali se ne bi isto zgodilo tudi z našim narodom? Nekateri mestni polizarici trdijo, da naš slovenski kmet ni dovolj patriotičen. Velika, ostudna laž in grdo natolcevanje. Radovedni smo, kdo bo branil slovensko zemljo in naša državo, če ne slovenski kmet, dočim se bodpi tisti, ki ga sedaj dolžijo protidržavnosti, poi* skrili na varno. Še in še bi lahko naštevali razloge in.' vzroke, zakaj naš slovenski kmet zasluži vse spoštovanje in upoštevanje. Zato nikakor nl prav, če hočejo nekateri z omalovaževanjem gledati na kmeta in mu odrekati njegova pravice. Tabor v Celju naj glasno pove, da; kmečki stan noče biti več zapostavljen, V, družbi drugih stanov, temveč .da mu gre kot najštevilnejšemu vodilno mesto v narodu iu, držkvi,.....* . 1 118 kmet, ovo ramo, vodili boj za naše sveti- Na fcmežkom tabora bo prilika opraviti obenem boijo pot, Tabor bo narareS pri sloveti romarski cerkvi st. Jožefa nad Celjem. • Navodila udeležencem kmečkega tabora v Celju Kmečki tabor, ki ga v nedeljo 30. aprila priredi v Celju Kmečka zveza skupno z Zvezo absolventov kmetijskih iol, ne Jbo prazna parada, temveč predvsem proslava devetdesetletnice kmečke osvobodit*®, prirejen* v počastitev vseh, ki so v teku stoletij s svojim delom in svojimi žrtvami pripomogli do svobode našemu stanu in nafeaai naroda. Razen tega ima naš kmečki .tabor namen, opozoriti javnost na težave in zahteve kmečkega stanu, med nami samimi po »trditi zavest skupnosti in stanovske složnosti. Zato naj nihče, ki je zaveden slovenski kmet, ne ostane na dan kmečkega tabora doma! Tudi če bo kazalo slabo vreme, se ne »strašite, temveč pojdite pogumno na pot! Vsi udeleženci upoštevajte naslednja na-.Vodila: Vožnja V kolikor se ne boste pripeljali na tabor S vozovi, kolesi in avtobusi, se poslužite za vožnjo z vlaki nedeljskih kart Na našo prošnjo za četrtinsko vožnjo namreč nismo do-zdaj prejeli še nobene rešitve! Nedeljskih kart pri dohodu v Celje ne oddajte! Prihodi in odhodi vlakov Ponovno prosilo, da se pripeljete na tabor, kolikor mogoče vsi udeleženci dovolj zgodaj, tako da se boste mogli udeležiti tudi sprevoda, ki se prične ob devetih dopoldne z Glazije. Zato se odpeljite od doma že g prvim jutranjim vlakom! Udeleženci tabora z Gorenjskega, iz Slovenskih goric in Prek-muja ter z Dolenjske Bele Krajine in Kočevskega, ki se nameravajo udeležiti sprevoda, naj se odpeljejo od doma že v soboto zvečer, ker v nedeljo zjutraj nimajo zveze na prvi jutranji vsak iz Ljubljane, oz. Maribora! Kdor se bo pripeljal v Celje že zvečer, se lo lahko udeležil prve predstave igre »Slovenskega kmeta povest« v Mestnem gledališču, ali pa pri Sv. Jožefu opravil božjepotno pobožnost. Vsi pa, ki se boste pripeljali v nedeljo f poznimi dopoldanskimi vlaki, pojdite s kolodvora takoj naravnost k Sv. Jožefu, da pridete pravočasno k sv. maši, ki se bo pričela nekaj čez deseto uro. Poskrbljeno pa bo še za eno sveto mašo za slučaj, če bodo imeli vlaki zamudo. , Odhod vlakov iz Celja je na vse strani od polštirih do štirih popoldne. Pazite, da boste vsaj ob pol štirih popoldne že na kolodvoru, da ne zamudite svojega vlaka! Zbirališča za sprevod Za konjenike in vozove pri gimnaziji, za kolesarje v drevoredu pri Glaziji, za vse ostale J»a Glaziji, Na zbirališčih bodo nameščeni napisi in reditelji za posamezne skupine in okraje. Avtobusi imajo prostor za parkiranje za starim okrožnim sodiščem. Privozijo naj v Celje vsaj do osmih zjutraj! Začetek sprevoda jc ob devetih dopoldne, zato naj bodo vsi, ki se ga nameravajo udeležiti, vsaj do pol devetih na svojih zbirališčih! Sprevod se vrši samo, če ne bo deževalo! V 2« primeru slabega vremena naj gredo vsi udeleženci naravnost k Sv. Jožefu! Razpored sprevoda Na čelu sprevoda bodo jezdili kmečki konjeniki, za njimi bodo vozili kmečki kolesarji, za temi bo šla prva godba, za njo pa člani glavnega odbora Kmečke zveze in odbor ZAKŠ. Za njimi pride skupina igralcev igre »Slovenskega kmeta poveste .v narodnih nošah. Vsi ostali adekžeaci (z izjemo vozov!) bodo nastopili v sprevodu urejeni po skupinah posameznih krajev, oz. okrajev. Vsako krajevno oz. okrajno skupino naj lastni reditelji že na zbirališču uredijo, in sicer takole: Na čelo skupine spada godba, ali godci, če jih ima skupina s seboj; nato prapori MKZ, ako jih je kaj v dotičnem okraju; za prapori oz. godbo se uvrstijo možje in fantje z belimi srajcami io zelenimi kravatami (če bo lepo in toplo vreme, naj imajo suknjiče obešene čez levo ramo!); za niimi dekleta v narodnih in kmečkih nošah; za temi pa vsi ostali udeleženci tabora iz detičnega kraja, oziroma okraja! Pevci naj se zberejo v posameznih skupinah v več zborov, ki naj menjaje se prepevajo narodne pesmi in kmečko himno! Sprevod kmečkih ljudi mora biti živahen ■— toda dostojen! Navodila za posamezne skupine Konjeniki; Prosimo, da se iz vsakega kraja udeležite sprevoda skupno, pod vodstvom lastnega poveljnika, ki si ga izvolite izmed sebe. V Celju bo dodeljen vsem skupinam konjenikov vrhovni poveljnik, kateremu prosimo da se brez ugovorov pokoravate! Konje lepo okrasite! Ce zna kdo igrati na rog, naj ga vzame s seboj! Ne pustile nikogar na konju s seboj na tabor, ki ni izvežban jezdec in ne obvlada svojega konja! Konjeniki boste jezdili na čelu kmečkega sprevoda, zato glejte, da Vas bo čim več in da se čim bolj postavite! Pridite v Celje dovolj zgodaj! Kolesarji Vsi kolesarji iz posameznih vasi se pripeljite v Celje v skupini in si izvolite poveljnika. Ta naj odredi kraj, kjer se boste zbrali, čas odhoda in organizira red vožnje. Kolesa okrasite enotno z zelenjem in cvetjem! Ne jemljite s seboj takih, ki še ne znajo dobro voziti! Imejte vsi bele srajce z zelenimi kravatami, ker boste, če bo lepo vreme, vozili v sprevodu brez suknjičev, katere v tem primeru položite čez kolo. Okrašeni vozovi bodo tvorili zaključek sprevoda. Okrasite vozove in konje z zelenjem in cvetjem! Ne jemljite na en voz preveč ljudi, da ne bo nesreč! Skupine konjenikov, kolesarjev in okrašenih vozov bodo onstran železniškega pre-laja pri celjskem kolodvoru izstopile iz sprevoda, in na pripravljenih prostorih pod varstvom rediteljev pustile konje in kolesa, ter se spet peš priključile sprevodu. Vsaka kr». jevna skupina naj pusti pri konjih, oz. kolesih svoj« reditelje, da se onemogočijo tatvine b zamenjave! Sv. snaga Takoj po dohodu sprevoda na hrib Svetega Jožefa se bo vršila taps pridiga in s|q. vesna sv. maša ob ljudskem petja. Pojte vsi, saj se bodo peU samo pesiai, ki. jih vsak Slovenec znal Sv. m«sž« bo ua prostem aa prostoru, kjer bodo vse udeleženci videli na oltar, Ob slabem vremenu pa bo sveto opravilo y cerkvi. Kmečki tabor Vrii se takoj po sv. maši. Ker bodo govorniki, ki bodo na taboru ^nastopili, govorili t imenu nas vseh, io ker bodo navzoči visoki gostje, prosimo, da se med zborovanjem ne razhajate, temveč ostanete vsi na mestih. »Slovenskega kmeta povest« Po zborovanju bo nekoliko odmora u okrepčilo, nato pa se bo vršila na prostem, na istem prostoru kot tabor, to je pred cerkvijo Sv. Jožefa, predstava igre »Slovenskega kmeta povest«. Besedilo igre je natisnjeno v posebni knjižici, ki stane 5 din in velja obenem kot taborski znak in vstopnica k tej predstavi. Knjižic« se bo prodajala na dan tabora na vseh zbirališčih in pred vhodom na taborni prostor. Vsak udeleženec, ki hoče igro gledati, mora knjižico kupiti, da bo lahko igri sledil. Vstopnice za prvo predstavo te igre, ki se vrši na predvečer tabora ob 8 zvečer v Mestnem gledališču v Celju, se dobe v pred-prodaji pri podružnici »Slovenca« v Celju, pred predstavo pa pri blagajni. Prehrana Na tabornem prostoru se bodo dobili razni prigrizki in tudi pijače. Zdravniška služba Na taboru bo poslovala tudi zdravniška služba na posebej označenem mestu pri Svetemu Jožefu. Če bi kdo zapazil, da je koma slabo, ali, da se zgodi kaka nesreča, naj takoj javi tej postaji. Taborna pisarna Že v soboto popoldne in ves dan tabora bo poslovala posebna pisarna v Orlovskem domu v Celju, kjer dobite udeleženci informacije, reditelji pa vsa potrebna navodila. Splošno navodilo Zapomnite si vse, kar je v današnjih w prejšnjih navodilih v našem listu objavljeno w to tudi upoštevajte! Pazimo vsi, da bo naS kmečki tabor potekel dostojno in v redu! Na« kmečki ugled zahteva, da pokažemo, da znamo kmečki ljudje sami držati red in disciplin0 na svojih nastopih! Na svidenje! ffmtslfe, nI na «ab@r v C@lje! En teden politike , fi|avnj dogodek preteklega tedna je bilo * potovanje našega zunanjega ministra h! Markoviča v Benetke v Italijo, kjer se je lal z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom. Zadnji je časnikarjem izjavil, ' 8estanek v Benetkah ni sklican z namenom da se tu podpiše kakšen diplomatski pa-Dir med Italijo in Jugoslavijo, temveč zaradi :' ker se je pokazalo potrebno, da vodilni državniki Italije in Jugoslavije, ki imajo v rokah zunanjo politiko, stopijo v neposredno svežo po spremembi vlade v Jugoslaviji in po zadnjih dogodkih v Albaniji. Seveda ni treba je posebej poudariti, da je bil naš zunanji minister v Italiji povsod zelo slovesno sprejet. Ce »ta se oba zunanja ministra pogovarjala Na potu iz Rima sta se ustavila v Ljubljani madžarski ministrski predsednik Teleky in zunanji minister grof Czaki. V imenu vla-je oba pozdravil že na Rakeku ban dr. Na-tlačen. Časopisje piše, da se bo Madžarska po zadnjem sestanku v Rimu slovesno odrekla vseh ozemeljskih zahtev do naše države in uredila z Jugoslavijo vse odnošaje na prijateljski podlagi. Ce bi na kratko hoteli posneti te in še druge dogodke preteklega tedna, bi rekli: Anglija in Francija z vso naglico organizirala po vsem evropskem vzhodu svojo obrambno črto in sta že dobili na svojo stran Poljsko, Romunijo, Grčijo in Turčijo. Zadnje dni so bila pogajanja tudi za sodelovanje Sovjetske Rusije ter je verjetno, da se bodo ta leden uspešno končala. Anglija se poteguje tudi za Bolgarijo, toda do sedaj se ne more reči, da bi bila uspešna. Proti naporom Anglije in Francije je tabor Italije in Nemčije podvzel protiukrepe, ki naj angleško »mirovno fronto* zrahljajo. Ti protiukrepi so bili sledeči: zasedba Albanije, s katero je Italija stopila za hrbet Grčije, ob bok Jugoslavije in pred obličje Bolgarije, nadalje močnejša pritegnitev Madžarske na italijansko-nemško politiko, nadalje pritisk na Bolgarijo, da se odloči proti angleški politiki z objavo svojih zahtev napram Romuuiji in Grčiji (ki obe uživata jamstvo Anglije za nedotakljivost svojih rneja!), nadalje pritisk na Španijo, da stopi na plan kot zaveznica Italije in Nemčije in s tem ogroža angleški Gibraltar, to je vrata v Sredozemsko morje. Diplomatska borba s tem ni zaključena in je pričakovati, da se bo prihodnje dni še bolj razvila in da bodo novim ukrepom enega tabora sledili spet novi protiukrepi drugega. Ob tej diplomatski borbi, ki je nekrvava, a ki pripravlja boj, ne smemo pozabiti na obsežne ukrepe vojaškega značaja, ki so jih velesile podvzele predvsem na morju. Kajti pretekli teden so križarile po Sredozemskem morju brodovja vseh evropskih velesil in s tem dale merilo obstoječe napetosti. Zunanjepolitično je sedaj Jugoslavija država, — vsaj po človeški sodbi — ki ji najmanj preti kakšna vojna nevarnost. Pač pa je za bodočnost širje domovine naše naravnost življenjskega pomena dobra rešitev hrvatskega in po njem tudi slovenskega vprašanja, oziroma sporazuma o novi ureditvi Jugoslavije, o kateri se sedaj ponovno raz-govarjata v Zagrebu ministrski predsednik Cvetkovič in dr. Maček. Naša dolžnost v negotovih časih Vasi so združene v višjo skupnost, v župnijo, v občino. Še višja družba pa je narod. Skupna zgodovina je povezala med seboj ljudi istega pokolenja in istega jezika. Uživali so skupno veselje in prenašali skupno trpljen-nje. Skupne so jim bile šege in navade. Skupna izročila so stkala niti, ki so vezale trdno skupaj pripadnike enega naroda. Pri nas Slovencih je še katoliška vera s svojimi cerkvami in s svojimi prazniki, s svojimi zakramenti in blagoslovili, s svojimi pobož-nostmi in božjimi poti ustvarila svojo posebno miselnost, ki se drži vseh, ki se čutijo prave Slovence. Kadar naš človek v tujini pomisli "a dom in se ga prime domotožje, ima hrepenenje po domu svoj temelj v tej povezanosti z narodom in domovino, v kateri ta narod prebiva. Tudi tisti, ki ni nikoli razmišljal 0 besedi narod, je vendarle vedno čutil — zlasti v tujini čutil, —, da spada k eni družbi, ie vsa po njegovem, ki mu je domača, 1 ie iz nje zrastel in včasih nevede po njej v',repeni. Ta družba je slovensko govorečemu ||ovekii slovenski narod. Kakor moramo držati svojo družino in s svojo vasjo, podobno je naravno držati tudi z veliko družino J" 3 sv<>jim narodom. Propalica se lahko irne-tf«ovek, ki za to nima več nobenega čuta. 1 'ovek, ki mu je vse trenotna korist, ki eeua le na t0, kaj bo pojedel in popil, ki ma več smisla ne za ljubezen, ne za pošte-le tak človek ne ljubi svojega naroda. or Pa je po srcu poštenjak, bo vedno s po- nosom in ljubeznijo govoril: »Slovenec sem«. Usoda nas je združila s Hrvati in Srbi v eno državo. Hrvatje in Srbi danes čutijo, da je njih obstanek le v tej državi in zato delajo na sporazumu, da bi bila ta država močna. Prav tako pa čutimo tudi mi Slovenci, da je naš narodni obstoj mogoč in zagotovljen le v tej državi. Živimo v viharnih časih. Četudi ni zaenkrat nevarnosti, vendarle ne vemo, kaj prinese jutršnji dan. Toda prav v teh nemirnih dneh moramo toliko bolj poudariti to-le: Tujec je lahko mogočen, toda vedno ostane tujec. Kar prinaša, ni naše. Ničesar nam ne bo dal iz ljubezni in iz razumevanja za nas, ničesar nam ne bo prinesel, ne da bi za prinešeno zahteval stokratne povrnitve. Pripovedujejo nam, da je začel v kraju ob italijanski meji priden nacionalist prav v tem času poučevati stare demokrate — nemščino. Lepo je, če zna kdo več jezikov. Tudi jugoslovanskim nacionalistom to ne škoduje. Da pa se je začel tak pouk prav sedaj, ali ni to strahopetno klečeplazenje? Ali ni to duh hlapčevstva pred mogočnim tujcem? In čim večja je nevarnost, da bi mi kaj izgubili, tem bolj je naša dolžnost, da ljubimo in branimo svoje. Mi nočemo ničesar tujega, nikomur nočemo ničesar vzeti, toda to, kar je naše, slovensko, kar je naše države, to hočemo braniti kot oče brani svojo družino, kot mati svojega otroka. Zrastli smo v družbi, ki se imenuje slovenski narod, pripadamo državi, ki ie naša, fmkVm 'Mjamim^e nmmmtja, Zato i« pri nakupu Aspirin tablefj pazile na »Bay8r«-ja¥ tcriž, kajti brez tega znaka ni Aspirina. ASPIRIN tAB16TI Oglu rag. pod S. brejem J2608 od s. XI. fifc zato hočemo to družbo braniti kot svojo. Mi hočemo biti poštenjaki, zato ne smemo mi« sliti samo vsak sam na sebe, ampak hočemo braniti celo družbo, v kateri smo zrastli. Pa« meten človek misli na bodočnost, pošten človek stori svojo dolžnost vselej, četudi je kdaj težko. Nič ne vemo, kaj prinaša bodočnost. Vse, kar ljudje govore, je ugibanje, vse kar država ukrene, je samo neka daljna priprava. Kadar je nevarnost hude ure, kmet pospravlja na polju. Ne ve, ali se bo vsul dež in toča ali pa morda vetrovi preženo pogubonosne obla« ke. Oboje je mogoče, toda kmet si misli, da priprava na nevihto ne škoduje. Tako je z našimi pripravami, ki so v resnici še majhne. Nihče danes ne ve, kaj bo. Praznega, nedo« kazanega govorjenja naj torej nihče ne po« sluša. Dokler človek ne ve, kaj mu je storit^ naj ne dela ničesar, ker lahko dela samo v, svojo škodo. Pretirane skrbi so vselej praznt 8.45, 1 italijanska lira Z33, 1 francoski frank 1.23, 1 Češkoslovaška krona 153, J. belgijski frank 1-52, 1 bolgarski lev 0-55, 1 romunski lej 0.35. S grška drahma 0.41. d Kako je ebrina Gasarar »tdrarila »vaje gsspod&rstva, Na svojevrsten način j« Izvršila ozdravljenje svojega gospodarstva občina v Gostiva rju. Na dražbi je namreč prodala večino svojih dohodkov za letnih 1,200.000 din, namreč dohodke od trošarin, mestne klavnice in sejmine. Poprej je občina vse to vodila v lastnem delokrogu, pa je zaradi velike korupcije uradništva nabrala komaj po 750.000 din. Da bi se vseh nevšečno-•ti in bremen osvobodila, je te dohodke prodala. Tako ji je zagotovljen lep dohodek, a Mknpnik se bo že pobrigal, da ga njegovi Zahvalo. Podpisani pogorelec sem prejel pri upravi »Domoljoba« požarne podpore iCKKJ - din. Za to veliko podporo se upravi »Domoljuba« kar najlepše zahvalim. Ljubek pri Vačali, 20- aprila 1939, Bedeak Jože. uslužbenci ne bodo skubili, temveč da bo cd zakupa celo kaj zase pridobil. d Pripravljajo se i* Tsak slučaj. Tečaje za pouk prebivalstva o brainbi proti napadom iz zraka je sklenila prirediti zagrebška občina. 2e lani je občina ustanovila posebno šolo, kjer se urijo inštruktorji za organizacijo brambe proti zračnim napadom, toda kljub temu se je pokazalo potrebno, da ^ se pritegnejo k pouku še najširši sloji. Tečaji bodo razdeljeni na tri dni, vselej po dve uri in četrt ŠVICARSKE IKK, ilatsisa i* srebrnina »i birmo. CI7DES. Pr^šernoTa ali« 1. d Opeke je manjkalo. V Nemčiji, to je v sosedni Avstriji, se zadnje mesece toliko gradi, da je zmanjkalo domače opeke. Zato so avstrijski stavbeniki pokupili vso opeko, kolikor so jo mogli dobiti, v Mariboru in okolici. Sedaj so naši stavbeniki skoraj brez opeke in jih mnogo z delom ne more naprej Mnogo jih mora počakati z delom v večjem obsegu najmanj še nekaj tednov, dokler ne bo na razpolago nova opeka. d 3 in pol milijona dinarjev dolgoročnega posojila je dovolila Priveligirana agrarna banka Mlekarski zadrugi v Kranju. d 303-1 industrijskih podjetij je bilo v letu 1938 v Jugoslaviji. Od teh je odpadlo na j kmetijske in živilske industrije 884 podjetij na gozdne 403, na tekstilne 399, industrije gradbenega materiala 369, električne 334, 1. Z veza združenih delavcev, or*aniMfii, slovenskega delavskega stana, priredi dne T. maja ob tO dopoldne v veliki dsorani hotela »Union«: v Ljubljani manifestacijsko zborovanje Zveza ia njene podružnice to zborovanja skrbno pripravljajo ia bo po pripravah sodeč to brezdvoiaiso največje ia najlepše delavsko zborovanje, ki smo ga doslej r Sloveniji imelL Na zborovanje so vabljeni odlični predstavniki našega narodnega i« državnega življenja, naših stanovskih in kulturnih društev. Manifestaeijskega shoda se udeleži tudi močna skupina delavstva iz jagorasa, kakor tudi centralno tajništvo Bašilt Delavskih zbornic. kovinske 186, kemične 170, rudarske 104 industrije kož 84, papirne 77 industrijskih podjetij td. d Pri zaprtju ali pri motnjah t prebari vzemite zjutraj na tešče kozarec naravna »Pram-Josel« vode. d Velikansko vinsko klet so pe-tarili. Pred desetimi leti so si ustanovili vinogradniki na otoku Visu vinogradniško zadrugo^ Kmetijska zbornica v I. 1937-1938 Kdor ima priliko zasledovati poročila o dela drugih kmetijskih zbornic v naši državi, ta šele uvidi, kako veliko delo opravlja prav naša, ljubljanska, slovenska kmetijska zbornica in kako dobro podkovano je to delo. Da j« naša, slovenska, kmetijska zbornica med prvimi v državi, dokaznje tudi dejstvo, da je ta aaša kmetijska zbornica te dni dala javnosti prve svoje poslovno poročilo. To poročilo obsega zadnji dve leti poslovanja, t j. 1937 in 1938. Poročilo obsega izredno veliko gradiva, ki ga bo z največjim pridom porabil vsak. ki se zanima za življenjsko vprašanje našega kmeta in sploh za naše gospodarstvo. Vse gradivo je bilo doslej še neobjavljeno in zato tudi zasluži pozornost Poročilo zbornice prinaša najprej izvleček zanimivega članka iz dunajskega lista >W iener Vi irtschaftswoche< o kmečkih stanovskih zastopstvih v preteklost in po raznih državah. O kmetijskih zbornicah v naši državi pa je prispeval članek dr. Teofan Ristič. Knjiga prinaša tudi doslovno besedilo uredbe o kmetijskih zbornicah. O ustanovitvi Kmetijske zbornice dravske banovine je napisal daljšo izvrstno razpravo šolski nadzornik Fran Erjavec. Obširno popisuje dela ob ustanovitvi, prve volitve. Nato je priobčen zapisnik otvoritvene seje I. rednega zasedanja zbornice z dne 26. julija 1937, prva seja drjgega zasedanja pa je bila 28. oktobra 1937, katere zapisnik je tudi priobčen. Na tej seji so bila sprejeta v knjigi že objavljena pravila Kmetijske zbornice. O sami ustanovitvi in organizaciji urada poroča zopet Šolski nadzornik Fran Erjavec. Končno prinaša knjiga zapisnik seje tretjega zasedanja Kmetijske zbornice i. julija 1938. Delo Kmetijske zbornice je bila v veliki meri tudi organizacija posveta o položaju našega kmetijstva, ki jo je sklicala lani banska uprava. Objavljen je tudi zaključni račun zbornice za I. 1938, nadalje prinaša knjiga popis kmetijsko-gospodarskih zakonov, uredb itd. Prerez gospodarskega položaja » letu 1938 podaja glavni tajnik dr. Jože Lavrič. Strokovni referat o izobrazbi kmečke mladine je prispeval šolski nadzornik Fran Erjavec. Poročilo je napisano na osnovi opazovanj tudi v drugih državah. Sestavek o zavarovanju živine (pri nas in drugod) je napisal dr. France Perger, o umetnih gnojilih pa inž. Jože Su-hadolc. Zlasti je v tem spisu zanimivo razlaganje pisatelja, zakaj se pri nas porabi iako malo umetnih gnojil. Na koncu knjige je pri-dejana važna razlaga, ki nam kaže uvoz m izvoz kmetijskih pridelkov Slovenije. Številke se nanašajo na izvoz iz Slovenije v zamejstvo leta 1936, izvoz v druge banovine, leta 1938, izvoz Slovenije v zamejstvo leta 1937 in » druge banovine 1. 1937 ter končno uvoz iz zamejstva leta 1936 in 1937 K referatu »Pisemsko vprašanjp goveje živine v Sloveniji* je pridejana »udi karta govedorejskih pasem-skih okrožij v Sloveniji. Na 216 strani poslovnega poročila, katerega je uredil šol. nadzornik Fran Erjavec, je zbrano izredno mnogo prepotrebnega gradiva. Želimo le, da bi nas» Kmetijska zbornica šla še naprej po tej po« in nain še nadalje dajala take knjige, ki labk služijo tudi kot vzor drugim ustanovam. Cena knjige je samo 50 dinarjev. epota se vedno znova občuduje! EUDA mila mi f SLIDABEUŠPaJ" " ... tUSPANSKfBE7fG Stev_2ll_______—-—— zagotovili boljšo prodajo vina, ob-1,8 i pa zato, da bi si postavili tudi veliko e'ie. v kateri bi lahko shranjevali vino brez k,e ' j ja bi se pokvarilo. Kmetijsko mini-^jatv0'je dalo 500.000 din podpore, a vse -talo so plačali vinogradniki sami s tem, da °o brezplačno zidali in kopali. Klet iina prostora za 75 vagonov vina, razen tega pa pri-rave Za stiskanje grozdja. S tem je ustvarje-a možnost, da bodo pridelovali vina, ki bodo boljše kakovosti kot prejšnja in bodo zato jmela tudi več stalnih odjemalcev. d Hitro, hitro čas beži... Letos ne po-biie na priljubljeno binkoštno romanje k M B. na Trsat, združeno s prijetnim izletom i ladjo po morju v prelepo Malinsko na otoku jrfeu (v tehnični izvedbi Tujskoprometne zveze). Priglasite se takoj romarskemu vodstvu, da boste pravočasno dobili brezplačna navodila, ker bo po 5. maju višja cena. Nobeno izmed dosedanjih enajstih romanj na Trsat ni imelo tako lepega sporeda kakor letošnje. Javite torej svoj naslov po dopisnici upravi >Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Pelra nasip 17. d Pet do blagostanja sreče in neodvisnosti Vam pokaže Hranilna posojilnica »Moj dom«, Ljubljana, Dvorakova 8. — Prospekti brezplačno. d Zavarovalnka za zavarovanje poljskih posovkor proti toči in drugim vremenskim neurjem posluje že drugo leto v donavski banovini. Zavarovalnica je podelila že v prvem letu svojega delovanja velike zavarovalnine. Kmetje plačujejo na vsako katastersko jutro obdelane zemlje po 6 din, dobe pa ob priliki uničenja za vsako jutro po 600—700 din, če je uničeno žito, po 500—600 din za vinograd, po 400—600 din za sadno drevje in po 300—400 dia sa uničeno katastrsko jutro posejano z industrijskimi rastlinami. d Stavka krojaških pomočnikov in pomočnic v Kranju so je s posredovanjem oblasti končala. Pomočniki bodo dobivali po 3.50 do 2.50 do 2.50 na uro. d Obfni zbor Združenja lesnih strok je bil ono soboto v St. Vidu nad Ljubljano. Pri volitvah je bil Gorjanec izvoljen za predsednika, za njegovega namestnika pa Senk Sloveči danski krščanski filozof Kierke-gaard je 1. 1855 zapisal: Kar se tiče sodbe o vsakokratnem času, imamo tri vrste ljudi. Eni imajo duh časa za Boga, ki je znova prišel na svot in ga smatrajo za najvišjega zakonodavca ter za brezpogojno merilo, kaj je res in prav, a'i napačno in grdo. »To ustreza duhu časa« ~ pravijo — »torej je dobro in resnično«. Tem slepim oboževalcem svojega časa se noben nadpovprečni človek ne bo pridružil. pa smatrajo vse, kar je novo ali se "ovo zdi, za pravo kugo in brez vsakega preiskovanja ljudi pred takim duhom časa sva-nl°- Tudi takim slepim obsojevalcem časa noben plemenit in svoboden človek ne bo ni'1' K ne obsoja brez za-®!'št)e, in kdor je svoboden, ne govori v je-*'ku nesamostojnih sužnjev, V sredi med obe-skrajnostima pa je malo število ljudi, ki i duha časa najprej temeljito ogledajo, ga « enijo v njegove sestavine, dobro in slabo, Jtveno in nebistveno, ono kar je trajne važ-8,1 in o.io, kar je postransko, strogo ločijo Govorniki so ugovarjali zvišanju mitnine in so naročili upravi združenja, naj se potrudi, da bi se mitnina znižala, Če se že ne da popolnoma odpraviti. Svojo zahtevo so utemeljevali s tem, da kupujejo vse svoje potrebščine pri ljubljanskih trgovcih, ki itak že plačajo pri uvozu mitnino, tako da jo potem oni plačajo nenaravno dvakrat. — Trditve ljubljanskih mojstrov, da podeželski obrtniki konkurirajo mestnim, niso točne, ker imamo nešteto primerov, ko mestni mojstri izvajajo veliko večjo konkurenco kakor pa podeželski. Na občnem zboru je bilo sklenjeno, da se učna doba vajencev podaljša na tri leta In pol, in sicer samo za to združenje. Razpravljali so tudi o starostnem zavarovanju, o preureditvi združenj, šušmarstvu in drugih perečih obrtniških zadevah, d Monopolskim delavcem bodo zvišali plače. Povišanje mezd je obljubil delavcem v monopolskih državnih podjetjih generalni ravnatelj g. dr. Josip Markovič. Prejšnji glav- in šele potem izrečejo svojo sodbo o vrednosti ali nevrednosti celote. Teb ljudi je, kakor sem rekel, malo, so sami zase in skromni ter ne silijo v ospredje. Ce hočeš biti plemenit in svoboden, to je samostojen človek, se pridruži njim. Sodi z maloštevilnimi in preišči vse sodobne zadeve še bolj natančno in nepristransko kakor oni. Sodi, pravim, z maloštevilnimi in previdno preiskuj z najmaloštevilnejšimi. Potem ne boš z drugimi kričal na cesti in bil plat zvona z množico ter naskakoval stvari, ki so bile pred teboj in bodo, ko tebe že davno več ne bo in ki jih je treba gledati z očmi modreca. Drži se tistih, ki jih je malo, potem ne boš blaga, ki se ponuja vsako leto na javnem trgu, preveč hvalisal in ga presojal po njegovi ceni na tablici, ampak po njegovi notranji vrednosti, potem boš našel žito v plevelu, luč v temi, modrost v neumnosti in biser v smeteh. Zakaj biseri so v vsakem času in v vsakem času ie tudi veliko smeti. ni ravnatelj je delavcem vzel vse pravice do volitev obratnih zaupnikov, ni hotel upoštevati pravil o ureditvi delovnega časa ter je več delavcev tudi odpustil. Povrh pa je izdal posebno uredbo, s katero jo jasno povedal, da s povišanjem mezd ne bo nič. Novi glavni ravnatelj, ki je bil postavljen šele nedavno, pa je delavcem obljubil, da bo upošteval vse njihove zahteve in v kratkem izdal pravilnik, s katerim se bodo zvišale mezde. d Nov vodovod bodo v kratkem dogradili v Marenbergu. Voda se zajema iz vrelca pri Sv. Treh kraljih. Stroški znašajo približno 330.000 dinarjev, h katerim prispevata država in banovina 140.000 dinarjev. d Gospodinje in dekleta opozarjamo, da kupujete svoje obleke le pri naši znani tvrdki F. I. Goričar, Ljubljana. d Obrtna, razstava v Celju. Leta 1937. so celjski obrtniki priredili v Celju veliko obrtno razstavo, ki je bila v ponos celjSKega obrtništva in visoko dvignila njihov Ugled, Tudi predpriprave za letošnjo razstavo v Celju so v polnem teku in obeta biti letošnja obrtna razstava v Celju še lepša in bogatejša. d Redna glavna skupščina Zadružne zveze v Ljubljani r. z. z o. z. bo v ponedeljek, dne 8. maja 1939, ob dO dopoldne v Frančiškanski dvorani v Ljubljani. Na dnevnem redu je odobritev zapisnika o zadnji glavni skupščini, poročila načelstva in nadzorstva, odobritev računskega zaključka za 1938 ter izprememba pravil po določbah novega zadružnega zakona. d S kamnom je pobil velikega orla pastir Milivoje Burič iz okolice Danilovgrada v Črni gori. Ko je pasel ovce, je opazil velikanskega orla, kako neprestano kroži nad skupino malih ovac. Nenadoma pa se je orel spustil na tla in pograbil ovco. Preden pa jo je odnesel, je pastir podgrabil velik kamen in ga vrgel vanj. Zadel je in orlu zlomil perut. Potem pa ga je pobil še s palico. Žival je z razpetimi krili merila 2 metra in pol, a tehtala je 20 kg. d Kilogram kruha za 1 dinar 50 par. Ni minilo niti 14 dni, ko so časopisi pisali, da so se peki med seboj domenili izločiti konkurenco io. določiti skupne cene za kruh 5» Vsak čas prinaša bisere, pa tudi smeti Za trpljenjem - veselje Jezus je nameraval tope t zapustiti umije, na katero je »topi! kot človek, da jo t trojo tmrtjo odreši. Učencem napoveduje, da gre nazaj v nebesa k trojemu Očetu. Preje pa jim hole ie marsikaj razodeti. Pote jim, da jih na tej zemlji ne taka nič prijetnega, da bodo morali mnoge grenke žalosti in visoka preganjanja pretrpeti. Zato, ker ni m otroci sveta, ampak njegovi učenci, ki naj tvojemu V le -niku sledijo tudi t bridkostih in trpljenju. Istočasno pa jim daje polno veselega upanja, da ta trnjeva pot skozi življenje ne bo dolga, da pa potem pride rečno veselje pri Njem v nebesi/i, kamor jim gre pripravit bivaliiča. Koliko tolažbe vsebujejo te Jezusove besede tudi ta nas. Skrbi in težave življenja bode minile; težko, naporno delo bo minilo; bolezn in trpljenje bo minilo. Kar nas tu na zemlji t lati in boli, vsega bo enkrat konec. In ie veseli smemo biti, da smo mogli ta Jezusa kaj trpeti, kajti ie veija bo potem naia slava v nebesih. Sv. Janez Krizostom piše: Če bi bil izvoljen za kralja zemeljskega kraljestva in bi moral zadnjo noi pred kronanjem prenočiti v kakem umazanem hlevu, povej ali bi se ti težko zdeloP Ali ne bi t veseljem ie kaj hujiega rad prestal, v spomin da boi kralj? Zakaj bi potem mi v tej dolini solz ne hoteli preživeti nekaj časa v nadlogah, ker smemo potem zagotovo upati, da bomo za srelno kraljevali v nebesih? Pa ae je kmalu pojavil neki pek, ki je začel prodajati kilogram kruha po 2 din. Taka huda konkurenca ostalim pekom ni šla v račun S sik) niso mogli opraviti ničesar, čeprav ao to nekajkrat poskušali, zato pa 90 se sami vrgli po zgledu svojega nezvestega tovariša na nizke cene. Začeli so za reklamo prodajati kilogram kruha po 1.50 din. Boj traja ie štiri dni, pa še ne kaže, da bi katera stran odjenjala. Konkurence so veseli le ljudje, zlasti pa revnejši, ki si lahko za mal denar privoščijo večjo skorjo kruha. d Razdelitev zemlje vojnim prostovoljcem. Več kot 350.000 juter zemlje v Bački in Baranji je razdelila država vojnim prostovoljcem, odnosno njihovim družinam. Zemlja je bila prej last madžarskih magnatov, vendar pa večji del ni bila niti obdelana, ali pa celo slabo. Po izvršeni agrarni reformi ao dobili zemljo vsi vojni prostovoljci, če so zanjo zaprosili. Tako se je naselilo na tej Zahvala. Podpisani Jakob Vesenjak se iskreno zahvaljujem za podporo, katero sem prejel dne 17. aprila 1939 od »uprave Domoljuba« 1000-- din kot požarno podporo, ker mi je pogorela sta-novan ska hiša z gospodarskim poslopjem. — Zatorej se iem potom prav lepo zahvaljujem upravi m priporočam naS katoliški list vsem onun, ki Se »imajo naročenega »Domoljuba«. ZamuSani, dne 20 aprila 1939. Jakob Vesenjak, ZamuSani K. 39 p. Sv. Marjeta pri Ptuju. zemlji okrog 100.000 družin, ki so si postavile j Dove domove. Večinoma so prišli prostovoljci iz Like, Črne gore in iz drugih pokrajin v notranjosti države. Pridobila ps je s tem tudi država, ker se je začela obdelovati zemlja, ki prej ni rodila nobenega sadu. Le notranje organizacije manjka doseljencem. Nimajo nikjer svojih zdravnikov, niti policije. Sicer pa je velika težava v tem. da so hiše kolonistov sredi posestev, torej raztresene, in je težko ustvariti pri taki razdelitvi skupno upravno enoto, ki bi tudi organzacijsko dobro delovala. d Odlok »a kplačilo 400.000 din za ureditev vojaškega pokopališča v Ljubljani, je podpisal pravosodni minister dr. Viktor Ružič. d Pri žaaah, ki več let trpe na težki »tolici, deluje vsakdanja uporaba naravne •Fraas-Joselove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, relo uspešno. Tudi boij občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Joselovo« vodo, ker se ie v kratki dobi pokaže zeio prijeten učinek. Ogt. mik. istivs. d Ta se je pa postavil. Kakor smo zvedeti, je daroval induslrijec gospod Avgust Westen iz Celja ob svoji poroki z gospodično Olgo Vodosehek dne 20. aprila t. L znesek 200.000 din za ubožne in podpore potrebne v mestu Celju ter v isti namen občini Škoija vas 40.000 din in občini Teharje 15.000 din, nadalje katoliškemu župnemu uradu v Celju 30.000 din, evangelijskemu župnemu uradu v Celju 30.000 din, Celjskemu počitniškemu domu 80.000 din, Evangelijskemu ženskemu društvu v Celju 30.000 din, štirim nogometnim društvom v Celju vsakemu po 5000 din ter Smučarskemu klubu v Celju 5000 din Končno je poklonil gospod Avgust Westen znesek 200.000 din kot osnovno glavnico za dodatni pokojninski in podporni fond za nameščence in delavce Westnove tovarne v Ce-Iju-Gaberje, Dr. Kožnih Ludvik basorinski zdravnik ©rdinira dnevno v prostorih Vatikan Velike LaSče d Zlate »obe ta violino. Ze od mladih nog si je neki Luka Jovanovič iz Krtove prj Tuzli želel, da bi dobil violino, kakor so jo imeli mnogi njegovi prijatelji. Ker mu rev-ščina ni tega veselja privoščila, je šel tri dni po pogrebu odkopat grob svojega strica in mu vzel pet zlatih zob. Kupil je violino, toda orožniki so ga prijeli, preden se je naučil igrati. Sodišče ga je zaradi skrunjenja groba obsodilo ua leto dni zapora. d V Banatu je še mnogo vina. V naši državi banatsko vino ne najde toliko odjemalcev, kakor v tujini. Pretekli mesec so izvozili 15 vagonov vina v Prago po ceni 22 par za litersko stopnjo alkohola. Hudo konkurenco delajo srbski vinogradniki, ki prodajnjo vino, ki je enake kakovosti — ceneje. d Trije starčki iz dobe Petra Mrkonjiča, vsak preko sto let star, žive v Lolnjem Selu pri Konjiči v Boeni. To sta brata Nikola in Risto Dječez ter Nikola Zuža. Vsi trije so zadnji iz vrst tistih upornikov, ki so se !eta 1876. pridružili Petru Mrkonjiču (pokojnemu srbskemu kralju Petru) in začeli boj za osvo-boditev Bosne izpod turškega jarma. Vsi m imeli tudi veliko število potomcev. d Kamnik dobi snešžansko šolo. Gradbeni minister dr. Krek je kot zastopnik pro> svetnega ministra podpisal odlok, s katerim se odpre s prihodnjim šolskim letom prvi razred meščanske šole v Kamniku. d Premislil se je. Pred kratkim je dobil J. Fabac iz Petrinje dediščino po svojem očetu in kmalu zapil nekaj jurjev. Nazadnje mu je pripetila še druga smola, da so ea pivski tovariši okradli in mu odnesli zadnje ti- Novo otroško zavetišče so odprli Te dni so v šolskem poslopju v Zg. šiški odprli novo, po številu šesto otroško zavetišče v Ljubljani. Poleg drugih odličnih osebnosti, sta bila navzoča tudi predsednik mestnega socialnega oddelka stolni kanonik dr. Klinar in ljubljanski župan dr. Adlešič, ki je imel na starše in otroke sledeč vzpodbudni nagovor: »Dragi starši! Od srca rada Vara Ljubljana lajša skrbi za otroke, kolikor pač more. Prav vsi ljubite svoje otroke, zato pa vem, da nam boste radi dovolili, da Vaše ljubljence ljubimo tudi mi. Zato pa, ker Vaše otroke ljubimo, prihajajte z zaupanjem semkaj v zavetišče in v šolo, da se odkritosrčno pogovorite o vsem, kar je dobro za Vaše otroke. Ljubezen do mladine je naša dolžnost — prva je ta dolžnost vsake občine — zato pa z ljubeznijo sodelujte z nami, da bo naša skupna skrb za otroke rodila tam lepše uspehe. Naglo teče čas in kmalu se boste prepričali o naši resnični ljubezni do Vaših otrok, saj boste na otrocih spoznali, da imamo najboljši namen pomagati mladini in Vam, s tem pa tudi vsemu mestu in vsej deželi. Dragi otroci! Ko boste čez dan v teh prostorih, nikar I ae mislite, da ste v šoli, ali celo, da ste za- prti. Vaši dobri starši morajo s trdim delom skrbeti za svoje življenje in sa Vas, zato so pa Vas zaupali nam, da »e boste počutili ' zavetišču kakor doma. Ne bojte se nikogar in bodite odkritosrčni napram vsem, ki pazijo na Vas. Kar doma brez strahu poveste materi in očetu, povejte tudi tu in radi Vas bodo poslušali. Mnogo želja imate in ustreženo Vam bo, če boste pridni. Nikdar Vam ne bo dolgčas, saj Vag bo dosti skupaj, a vsi bodite kakor bratci in sestrice. Prav prijetno boste imeli in kmalu se Vam bo zdelo, da sle tukaj kakor doma. Gospoda upravitelja boste kmalu spoznali za dobrega strica in vse gospe in gospodične, ki bodo z Vami, boste imeli radi kakor tete. Gotovo jih boste radi ubogali, saj vem, da ste pridni, čeprav včasih radi malo poskočite. Vsi se bomo potrudili, da se Vam bo dobro godilo in da boste delali svojim staršem samo veselje. Otroci moji, kmalu boste videli, da Vas imamo vsi prav radi! Sreča otrok in zadovoljnost staršev naj spremljata ta zavod, ki naj z božjim blagoslovom postane lepo obdelan in trden karctf v temeljih srečne bodočnosti bele Ljubljani! Učenci so zapeli več lepih pesmi. Goslje »o si ogledali novo zavetišče, nato je mladina pogoSčena. Vse prostore oskrbujej čestite šolske sestre- poglobljeno sodelovanje med Jugoslavijo in Hali jo O sestanku med jugoslovanskim zunanjim inistrom dr. Aleksandrom Cincar-Markovi-tem in italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom v Benetkah je bilo izdano naslednje poročilo: »V razgovorih, ki so potekali v Benetkah 22. in 23. aprila 1939 med italijanskim zun. ministrom grofom Cianom in jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Cincar-Markovičern, so bila vsestransko preučena razna vprašanja, ki v današnjem položaju zanimajo sosednji in prijateljski državi, pri čemer so upoštevali tudi zadnje dogodke v Albaniji. Ta preučitev je že enkrat potrdila popolno prisrčnost v odnosih med Italijo in Jugoslavijo, prisrčnost, ki se je pričela po obletnici belgraiskega sporazuma, ki je zavaroval { mir na Jadranu in spoštovanje medsebojnih koristi, ki so utrjene in okrepljene na vseh področjih in v vseh smereh. Ministra sta bila soglasna, da se naj sodelovanje, polno zaupanja, ki je med obema državama, ter med Jugoslavijo in Nemčijo na drugi strani, poglobi tako na političnem kot tudi na gospodarskem področju za ohranitev miru in zboljšanja pogojev za stalnost v podonavski kotlini. Kar se tiče odnosov do Madžarske, sta oba zunanja ministra preučila položaj, ki je nastal po zadnjih manifestacijah ter sta ugotovila z zadovoljstvom, da so te odprle pot h koristnemu razumevanju med vladama v Belgradu in Budimpešti.« aočake. Od razočaranja in od alkohola zmešan je šel na most in se pognal v Kolpo. Hladni valovi pa so ga takoj iztreznili in prevzelo ga je spet veselje do življenja. Splaval je do brega in odšel domov. d Jugoslovanski šahisti so tekmovali pred kratkim v Zagrebu. Zmagal je Slovenec vseučiliški profesor dr. Milan Vidmar, ki je s tem p<>stal šahovski prvak Jugoslavije. d Redek, a vsega posnemanja vreden primer. Nenadno pismo je prejel bjelovarski knjigarnar Cvetko Šarič. Pismo je bilo oddano v Zagrebu, priloženih mu je bilo deset dinarjev in se je glasilo: >Jaz sem vam nekoč kot desetleten .dečko v trgovini ukradel znamk za 10 dinarjev. Zdaj vam vračam to vrednost, ker je prej nisem imel.« d Za bolnišnice. Posojilo 25,756.000 din js najelo ministrstvo za narodno zdravje pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev. Posojilo 1)0 ministrstvo porabilo za izplačilo večjih dolgov pri zagrebški zakladni bolnišnici ter za popravilo in povečanje večjega števila državnih splošnih bolnišnic, med njimi tudi ljubljanske ter umobolnice v Novem Celju. Posojilo bo ministrstvo odplačevalo iz dohodkov narodnega zdravstvenega sklada, ki je bil ustanovljen nedavno s posebno uredbo. Dalje je ravnateljstvo SUZOR sklenilo odobr'i graditev za preureditev zdravilišča J Laškem. IZ DOMAČE POLITIKE P Za celotno rešitev hrvaškega vprašanja. Hrvatski dnevnik poroča, da so se razgovori med predsednikom vlade Cvetkovi-f:em in dr. Mačkom zopet pričeli in nato dostavlja nekaj načelnih pripomb. Tako pravi: Hrvati so bili vedno za enakopravnost in zate tudi ni nevarnosti, da bi moglo nastati kakšno posebno srbsko vprašnje. Srbi na Hrvatskem so imeli vedno svoje pravice in 80 ae zato gospodarsko dobro razvijali. Predsednik Sabora je bil vedno Srb, podban enako tudi. Nikdar tudi ni bila prepovedana 8ro9ka zastava. Hrvatski narod je za pravico tudi drugim noče delati krivice. Ko pa anteva pravico, pa tudi ne pozna nobenega "rahu. Zato se Hrvati bore za celotno reši-e» Hrvatskega vprašanja in se z drobtiniea-»a ^f zadovolie- Danes je sila hrvatskega Jaht .naras,a> da morejo Hrvati Se laže na rešitev vsega vprašanja. Sporazum-rešitev hrvatskega vprašanja ni samo v hrvatskem, temveč tudi v srbskem interesu in zato tudi ne more biti govora o kakšnih uslugah na tej ali oni strani. p Pomešanost dveh ni ovira za sporazum. Belgrajska »Politika« poroča iz Zagreba o zadnjih pogajanjih v Zagrebu tudi tole: »Hrvatski politični krogi naglašajo, da se je vedno in tudi sedaj upoštevalo dejstvo, da v hrvatskih krajih žive pomešani tudi Srbi že dolga stoletja. To zgodovinsko dejstvo je bilo upoštevano tudi pri sedanjih pogovorih, ko so bili predloženi najnovejši konkretni predlogi za reševanje naših notranjih vprašanj. Ne gre namreč le za ozemlje, kjer žive le Hrvati, marveč je tudi mešanih krajev in tudi krajev, kjer so Srbi v večini. Zaradi tega dejstva, ki ga ni mogoče spremeniti, ni mogoča čista razmejitev, marveč vsa stvar dobiva obliko najugodnejše ureditv države, ki naj okrepi državno celoto, a katerim pa naj bi bili vsi zadovoljni. Dobro poučeni krogi nam zatrjujejo, da je stvar doslej dobro napredovala ... p »Koncentracijsko vlade« kakor jo žele »jugoslovenarjk — no bo. »Hrvatski Dnev-Dik« v uvodnem članku naglaša, kake stvari poročajo nekateri listi o zagrebških pogovorih. Ostro zavrača vse tako pisanje, ki je brez podlage, nakar pravi: »HSS ne želi in ne bo vstopila v nobeno vlado, katera naj bi morda šele odločala o potrebnih spremembah in v kateri bi se o teh spremembah šele pogovarjali. HSS stoji namreč na stališču, da bi se mogla uveljaviti le v taki vladi, ki bi imela nalogo izvesti sporazum, ki pa bi že prej moral biti sklenjen, in sicer tako, da bi bila izvedba tega sporazuma popolnoma zagotovljena.« Iz tega jasno sledi, kaj naj sodimo o govoricah, ki krožijo o nekaki koncentracijski vladi, katera naj bi prišla že danes ali jlitri. Brez HSS, to se pravi brez Hrvatov, pa ni koncentracijske vlade. p Belgrajski časopis »Politika« objavlja krajšo izjavo, ki jo je predsednik HSS dr. Vladko Maček dal dopisniku tega lista v Zagrebu. V tej izjavi, ki govori o potrebi sporazuma med Srbi in Hrvati, dr. Maček pravi: »Sporazum Hrvatov in Srbov je nujen tako za eno, kakor tudi za drugo stran ne samo zaradi raznih narodnostnih in socialnih razlogov, temveč tudi zaradi zemljepisnih. Pred očmi je treba imeti dejstvo, da smo imeli do 17T1&T1 Ht tenfrnlne nnanie t W JI ris J%. LfBfellanl bodo zadovoljila i ......i,,,,,, Vaše pivce najbolj! zdaj pred seboj dve nasprotji: nacionalni in državnopravni misli. Ne maram se vsiljevati za sodnika, ker predstavljam eno od nasprotnih strani, toda smatram, da smo tako na eni kakor na drugi strani prišli do prepričanja, da se tudi ti dve, do zdaj nasprotni misli moreta in morata znajti na skupnih tirih. Vi tej smeri se tudi giblje vse delovanje hr/a« škega narodnega predstavništva skozi zadnjih nekaj let za sporazum s predstavniki srbskega naroda in zdaj v novejšem času tudi s samim predsednikom vlade. Bog daj, da bi čimprej videli prave uspehe!« p Sprejem v mestnem tajništvu JRZ r Ljubljani. Ker je promet članov in volivcev JRZ v mestnem tajništvu JRZ po volitvah ta« ko narasle!, da se redni posli le težko izvršujejo, veljajo poslej za sprejeme sledeče ure: Narodni poslanec dr. Adolf Golia bo sprejemal vsako sredo med 6 in 7 zvečer; narodni poslanec Pavel Mašič bo sprejemal vsak četrtek od 11 do 14. Kadar kateri izmed poslancev ne bo v Ljubljani, bo to na vratih objavljeno. Poslevodeči tajnik mestnega odbora JRZ bo sprejemal člane in volivce JRZ izključno le vsak torek in vsak petek od S do 7 popoldne, vsak dan pa odbornike krajevnih odborov JRZ. Izven tu označenih ur, so sleherni sprejemi nemogoči. n Sestra g. knezoškefa dr. Rozmana je umrla. V Ljubljani je oni torek jpopoldne ob pol 3 pri svojem bratu, prevzv. gos p. škofu dr. Gregoriju Rožmanu, umrla njegova najstarejša sestra Terezija v 78. letu starosti Naj ji sveti večna luč! Prevzv. škofu naše globoko sožalje! n Ko so prišli od poroke, so našli pogorišče. V vasi Radečiču pri Varaždinu se je poročila hčerka kmeta Andreja Križančiča. Medtem ko so bili svatje v cerkvi, kjer je bila poroka, je pa začela goreti Križančičeva domačija. Zgorela je hiša in vsa gospodarska poslopja. Škode je okrog 40.000 din. Ker, Križančič ni bil zavarovan, je čisto obubožaL Ko so s» svatje vrnili iz" cerkve, so našli samo pogorišče. n Pogorel je Bedenk pd. Šmic v Libeku f>od Vačami. n Zgorela je streha na marenberškens gradu, ki je last mariborske veletrgovke Zupane. DROBNE NOVICE Albansko fašistično stranko pod italijam skim vodstvom so ustanovili v Albaniji. Za nemškega poslanika v Turčiji je imenovan Papen, znani bivši nemški poslanik na Dunaju. Ii slovaške vlade je izstopil iz neznanih' razlogov znani slovaški voditelj dr. Karež Sidor. Nad 44 milijiono? prebivalcev ima sedaj Italija, računajoč tudi štiri afriške kolonije. Zgorel jo 35.000 tonski francoski parniK »Pariš« v pristanišču L® Havre pred odhodom v Newyork, 400.000 rudarjev stavka v araer. Zdrm ženih državah. Bivši branilec Madrida, rdeči general Miaja, je prišel v Pariz. Kitajci še vedno krepko napadaj« psnee, zlasti v pokrajini Sansi, Z4 General Guiioni. vrhovni poveljnik armade, ki je ■»sedla Albanijo. Pred njim stoji deklica, ki to jo po*la!i. da mu itroci šopek c\eiiic. Ci»tokrvna perrij-ka mačka >lnka<. la*t gospe Marije BarMr v Celju. Baa dr. Natlačen pri sprejema madiarskih ministrov a* IjiibSjiiaskejn kolodvoru Pogled na Cerkniško jeiero. V ruto bilo »Domoljub««! ?o Q o tekrt, povelja a „*ck. N, M rU&nciM^ *^" * ^ b V Kranju so iikopali grobišča, katera so le ii 7. stoletja pred Kristusovim rojstvom. » ? .. stoletja pred »«vin so naili rainoTrsIne okra«ke. na «*"■ ;•, sliki vidimo dve fobsli in dve spiralni lap«"™! u brona, n« spodnji sliki pa lapestm«. obtin » olteski, našiv ia bronasto »tp»nk« «» la,;e- Ameriški metalci ognja. Spomenik številnim žrtvam, k! jih jc zahtevala španska državljanska vojna. - Spomenik stoji ntt Porta de Aleola v Madridu. Parnik »P a r i s« gori. V pristanišču v Havrcu je aa parniku »Pariš« izbruhnil požar, ki gs vse pristaniške gasilske čete niso mogle pogasiti. Kmalu je ogenj zajel ves pomik, ki se je nagnil ta kmalu nato potopil. Ne prezrite »Mali oglasnik« Angleška ladja »Dilwar« je odpeljala v nemirno Palestino «opet nekaj novih vojakov. Z vojaki so smele oditi tudi njihove družine. Slika kaže dva fantička, ki kot angl. rojaka vstopata na ladjo. ?la'° iz Evrope. Slika nam kaže pošiljko alata "Evrope, ki jo srečno dospela v New Vork. V J,.. m salmjčku so štiri palčicc v vrednosti dva muijoaa 259.008 din. Vsa pošiljka je vredna dve milijardi 250 milijonov dinarjev. * vsako hišo »D o m o 11 n b a«l Pogled na otok Kri v Jadranskem morj% « katerem b® j« govorilo, da ga bo nasedla "'S3- vojska, PO DOMOVINI Ig raznih krajev Ajdove«. Najstarejši župljani se poslavljajo od nas. Na veliki petek smo pokopali Rom! i jo Legan, Plaharjevo mater iz Dol. Ajdovca, staro 83 let 14. aprila je šel k Bogu po plačilo Anton Jarc iz Dol. Ajdovca, oče dveh duhovnikov, župnika Martina Jarca in p. Emaiiuela (Janeza) Jarca, ki sta že oba v večnosti. Čeludi je bil 88 let star, se je zelo zanima! za novi prosvetni dom, ki ga zidamo. Preden je zbolel, je izročil svoj dar zarij in izrazil željo, da bi toliko časa rad živel, da bi videl novi prosvetni dom. Šest tednov je nosil vdan v voljo božjo križ trpljenja in hrepenel po nebesih; zdaj se mu je želja izpolnila. Ko je ležal na mrtvaškem odra, ga je prišle kropit 13 duhovnikov, ki so imeli tisti dan konferenco v Ajdovcu. Vedno je zelo spoštoval duhovnike; zato so ga tudi na zadnji poti spremljali štirje duhovniki, med njimi tudi vseučiliški profesor bogoslovja dr. 'Andrej Snoj. — Dne 16. aprila je končala pot zemeljskega trpljenja Ana Rozman iz Brezove rebri, stara 81 let. — Naj v miru počivajo! — Naša dekleta so se te dni, ko smo gasili apno za dom, res postavile. Iz daljnega napajališfa pod Ajdovcem so po strmi poti v škafih nanosile toliko vode. da smo ugasili 16.000 kg apna. Fantje so pa s prostovoljnim delom odslužili 4000 kg apna. Pa recite, da niso pri nas požrtvovalni fantje in dekleta! Zato zaslužijo, da jih oblast za njihovo požrtvovalnost nagradi z izdatno podporo za dom. — Fantje in možje so izpeljali z gozdov že veliko Stavbnega lesa. Upamo, da se bodo tisti, ki se do zdaj še niso odzvali naši prošnji, lotili še ostalega. Nekatere, ki nočejo nič pomagati, zelo skrbi, kje bomo dobili denar, da bomo plačali dolgove. Takim odgovarjamo, naj raje skrbe zase in za svoje dolgove. Morda bodo naši dolgovi prej plačani ko njibovi. Z nami je Bog in dobri ljudje! V te zaupamo. — V nedeljo, 16. aprila, so nas pod vodstvom gospoda šolskega upravitelja obiskali udeleženci kmetijsko-nadaljevalne šole iz Sel pri Kamniku. Pripeljali so se v krasnem in tako velikem potniškem avtobusu, da smo se čudili šoferju, da je po naši cesti, ki se vije kakor kača, mogel priti i njimi v Ajdovec. Udeleženci so so zanimali, kje bo stal naš novi dom in ob tej priliki zbrali zanj nekaj denarja. Za velikodušen dar se jim najlepše zahvaljujemo. Črnuče. ia aprila je umrl Ivan Rotar, p. d. Jakobov oče, v 'starosti 59 let. Bil je velik dobrotnik in eden ustanovnih članov Prosvetnega društva. Vse svoje otroke je vzgojil v strogo krščanskem duhu in jim pripomogel, da so postali ugledni obrtniki. Bil je dolgoletni naročniki Domoljuba« iu Mohorjevih knjig. Na njegovi zadnji poti so ga spremili gasilci in člani Prosvetnega društva z vencem in drugi številni pogrebcL Cerkveni pevski zbor mu je zapel žalostinke v cerkvi in ob grobu. Gospod tnu daj večni pokoj! Preostalim naše sožalje! Skofja Lok«. Poslanec za škofjeloški okraj g. Ivan Dolenec bo ob času, kadar ne zaseda narodna skupščina, vsak mesec dvakrat v Skofji Loki na razpolago občinstvu, in siccr bo prišel v Škofjo Loko vsako drugo in četrto 6ofcoto v mesecu ter bo sprejemal v Društvenem domu na Spodnjem trgu od 8 do polil dopoldne. Začasno so določene tele sobote, da bo poslanec Dcdenec v Skofji Loki: 20. aprila, 13. maja, 20. maja (namesto 27., ker je takrat poslanec Dolenec zadržan), 10 in 24. junija, 8. in 22. julija, 12 in 26. avgusta, 9. in 23, septembra. Če bo nastopila kaka sprememba, bo to objavljeno v Društvenem domu. Poslanec Dslenec stanuje v Ljubljani v Korytkovi ulici 7 (ne daleč od Leomšča ali ženske bolnišnice), Vransko. Veliko tombolo bo priredilo dne 21. maja Katoliško prosvetno društvo na Vranskem. Glavni dobitki bodo: dve moški in eno žensko kolo, zaboj sladkorja, vreča moke, dva sežnja nja drv, moška žepna ura, ženska zapeslna ura ter blago za žensko obleko. Poleg: teh velikih do- manjSih. rv. bitkov bo še zelo veliko število posameznim srečkam je dva dinarja" "priiatel■■ blizu in daleč, preskrbite si pravočasno g al"' ki vam bodo zagotovile pravico do lepih dobitk Št, Jan ž na Dolenjskem. Prosvetno <1. bo priredilo dne 29. maja tombolo. - Ker i* h štveni doin v zelo slabem stanju ter zaton potrebujemo denarja za [»pravilo in ker »»'j? revščine tukajšnjega prebivalstva ne moremo, čunati na izdatno pomoč io podporo, se tem tom obračamo na Vas ter Vas prosimo da n** za omenjeno tombolo pošljete kakršenkoli dar i disi v blagu ali v denarju! V prepričanju, da risT prošnja ne bo naletela na gluha ušesa,'se V« že vnaprej najlepše zahvaljujemo: Bog plačaj! Vljudno Vas prosimo, da nam namejeni dar (b|»~ go ali denar) pošljete najkasneje do nedeljo d,'j 30. aprila, na naslov: Prosvetno društvo Št. Janj na Dolenjskem! Sv. Arubrot pod Krvavcem. Tretjo nedeljo po Veliki noči bo ob 10 pri Sv. Ambrožu cerkveno žegnanje, sv. maša in darovanje za cerkev. Vab. ljeni so prav posebno čebelarji, da bi prisii pro| sit svojega zavetnika za dobro čebelno pašo. Dol. Logatec. Zvočni kino v Društvenem doitra v Dol. Logatcu bo predvajal v soboto 29. aprila ob pol 9 zvečer in v nedeljo 30. aprila ob 3 po. poldne in ob 8 in $ zvečer ter v ponedeljek 1. maja ob pol 9 zvečer velefilm o življenju, trpljenju in smrti Zveiičarja »Kralj kraljevt (Pa. sijon). Pri filmu sodeluje 40.000 oseb, r(>rkvono petje s sodelovanjem newyorške filharmonije. Vabimo obiskovalce iz okolice, da si ta izredni film ogledajo. K obilnemu obisku vabi uprava. Rotečo pri škofjl Loki. Pokopali smo značaj, nega katoliškega moža Petra Krajitika iz Gorene vasi. Naj počiva v miru! — Prejšnjo nedeljo je bil ustanovni občni zbor sadjarskega društva. Ob tej priliki je imel zanimivo predavanje sadjarski strokovnjak g. M. Hnmek. Udeležba je bila prav lepa in se je takoj vpisalo 21 članov. Vabimo ie draga gospodarje, da se vpišejo v to koristno društvo. Sušilnica bo kmalu dograjena in bo že letos služila svojemu namenu. Bog daj, da bi bila sadna letina ugodna! S sadnim izborom bi se dalo tudi pri nas doseči lepe uspehe, zato na delo za jx>-vzdigo naše sadjereje! — Za izredno toplimi dnevi je prišel blagodejen dež, po katerem je zemlj« M močno hrepenela. Zdaj pa je vsa narava zaživela v zelenja in cvetju. Dolenjske Benetk«. Predzadnjo nedeljo gostovali igfalci iz Krškega. Igro »Deboraht so Mesede (Povest) Spisal R. Velikonja, Ilustriral akad. »llkar L SuSmelj SUk« is tromeeetae kroniko o naših krajih. Dim se je dvigal nad mejo ter žarel v večernem ioncu. V zraku so cvrčale lastovke; ko so se obrnile, je lablestela njih perot, ko bi bil obrnil zrcalo. V hrib se je potila deklica s škafom vode in njena postava je naglo smukala v grmovju. Pri Ruparju so kočarju Pesku pustih zajemati samo še škaf vode na dan. Pomanjkanje vode se je že Čutilo pri vseh kapnicah in mlaka na Bor-jaču je bila prazna; suho blato se je režalo na dnu kakor razbita hruška. In namesto oblačita se je dvigal dim županove slame, zelenkastobeli dim, ki se je vlekel čez smreke in travnike. Vročina je posrkala vodo iz jam in ljudje so že sekali led v ledenici. Led se je hitro tajal na soncu in v vročini, da so bili mokri koši in hrbtL Stara Huljka je ob palici prikrevsala mimo Rupar-jeve hise; njene žive oci so sivo begale po češnjah, ki so že rdele na veji. Nihče jih ni znal obirati boljše. S je Po^gnila vejo k sebi ter jih v hipu imela poln Padla Je bila ter si zlomila hrbtenico, zato je bila grbasta m sključena. Ona je bila živa pošta: kjer je kaj zavohala, je bila zraven ter potem regljala, kakor čo bi zanjka Vre,enU' ki ga Rezka vrtela na Slirni, utrgala Dva Sčinkavca sta se tepla aa orehu in vreščala od Jez® in napora, kokoši «o razgrebale pod hišo, da se je j kadilo, m koklja je klicala piščance k vodi, ki ie bila pljuskmia iz vedra na skalo oit SKn-L > ' a V Huljka je bila sita in pri Mlakarju je bila dobila krilo, ki ga je nosila v culi. Pri Ruparju ni voščila in ni zamahnila z roko; videlo se ji je, da je užaljena in nejevoljna. v „, i x \i aj punca na boljšem, da se je šla pretepat x kj Je P°misIi'a- »Stotak bi dal,c je dejal Andrej, ™ bii^nV1??!8 pri nas!< Pa 80 se! Kakšna sramota ZTv,,16 l>Lk>, punci res tak0 hudo- ker i« Polonca dah Francetu srček? Andrej bo gospodar, stoji v testa- BAZNO BACH, JETIKE -VZROK REVMATIZMA Ko sta profesorja Reithe* in L5wenstein nastopila i trditvijo, da izvirajn sklepni revmatizmi ki n.ih posledice iz dotlej neznanega tuberkuloznega obolenja, sta zbudila v znanstvenih krogih veliko nevero. To ni nič čudnega, kajti »kanje jetike v krvi, ki sla jili delala odgovorne za rev anatsko oboljeaje, je težka stvar. , Po treh letih pa so J2' vršili v laboratorijih v rizu, Lyonu, Berlinu in »i Dunaju že toliko preiskav, da je mogoča zanesljivejša sodba. Med 116 primeri sklepnega revmatizma so n, pr. našli bacile jetike ' 81 težjih primerih, med ostalimi 35 prraeri pa !• bilo 22 takšnih, da »o « končali že v nekoliko do«" z ozdravitvijo. Najlažje 1» bilo naslediti bacile v za" četku obolenja aH P®8' vitve, ko je vročica io M" da. Pozneje odromajo v ttjjj vo ali odmrejo, tako da f ni dobiti, če ne pregledajo krvi o pravem času. negativni izid preiskave m siguren dokaz proti teoriji obeh profesorjev. Nove potrditve te teof'» pa so vsekako važne. , oosreeci'« k"---'— v iadnjem času eo '""'..kateri kar za poklic vzeli širiti razne ne-" '"liie in neutemeljeno novice. Ker se s tem "" nezdravo ozaraSje, bd bilo v podobnih pri- rejeno predvajali. ^nekateri kar za poklir SmSne in neutemeljeno USlVi1i';priporočali, da obla«t strogo nastopi proti ftim »agentom«. — Sadje obeta leloe bogat pri-i lek posebno hruške, pa tudi slive lejio kažejo. Suša 11118 kl v običajnem »mokrem ""rilu« res nenavadna. Pred nastopajočo pomladjo I« umikajo v boljše življenje v nafti fari bolj lir ekorenine, tako eo umrli: Desči Marija, Jaji-koris' Franc. Turk Martin — vsi iz vasi Doliče. jajr jim nakloni večno plačilo! Preostalim naže iskreno sožalje. Vojnik pri Celju. Val navdušenja je z-ajel našo mladino, ki s« v velikem številu oklepa naših mladinskih odsekov. Nastop Fantovskega in Dekliškega odseka pri velikonočni procesiji je naredil na vso faro najlejiži vtis. Knako skupno sveto obhajilo v krojih. — Štirje naijdelavnejši dlani Fantovskega odseka so odSlii zdaj k vojakom. Od-jek jim je priredil lep poslovilni večer. — Ožji pripravljalni odbor za gradnjo farnega doma v Vojniku je sestavljen. Odbor je že priče; z delom, ima ie na razj>oIago zemljišče, v načrtu ima večjo loterijo itd. Rovte nad Logatcem. Naši telovadci so priredili na belo nedeljo prav lepo telovadno akademijo. s katero smo bili prav zelo zadovoljni. Fantje in dekleta in tudi naraščaj so prav dobro izvajali težke vaje. Zato, le krepko naprej po za-frtani poti. V zadnjem času smo imeli dva gozdna požara. Na veliko ponedeljek je gorelo na posestvu Avgusta Oblaka. Prihiteli »o gasilci in z velikim naporom omejili požar, da ni začelo goreti gospodarsko poslopje v Zalešah. Na veliko soboto je pa gorela gmajna na Lanovšah, onstran državne meje. Gasili so obojni državljani, jugoslovanski in italijanski. V Celje na kmečki tabor bo šla v nedeljo naša mladina, in sicer s praporom. Olifni zbor Mlekarske zadruge v Vodicah se vrši 30. aprila ob 8 popoldne v lastni hiši v Vodicah. Vsi člani vabljeni. — Odbor. Mirna. Dne 23. aprila je umrl v Selški gori, lupnija Mirna, Golob Martin, posestnik, v starosti 60 lei. Bog mu daj večni pokoj, ostalim pa naše (oialje. St. Rupert na Dolenjskem. V nedeljo, dne 25. aprila smo Imeli ustanovni občni zbor MKZ, h kateri je takoj pristopilo nad 100 mladih zavednih fantov. Pri volitvah je bil Izvoljen sledeči odbor: predsednik Gospodari« Jože, tajnik Tonček Skarja, blagajnik Vinko Podlestiik, duh. vodja župnik Peter Flajnik. - V Št. Rupertu je umrla mlada žena in mati Marija Krnc, katero je smrt rešila dolgotrajne in hude bolezni. Na zadnji poti so jo spremili šentruperski gasilci, ženska Marijina družba m mnogo drugi pogrebcev. Naj počiva v miru. Žalujočemu možu, otrokom in staršem naše globoko sožalje. — Tudi od nas se nekateri pripravljajo za v Nemčijo. Nadejajo se dobrega zaslužka. Vsem tem svetujemo, naj bodo zelo previdni, ker dvomimo, če je vse tako lepo, kakor si oni predstavljajo. Kajti mnogi, ki so že tam, vse drugače pišejo domov. Pravijo, da doma je le doma, čeravno je samo črni kruli, je pa vsa i golov. Gozd pri Kamniku. Dne 17. aprila je umrl dolgoletni Domoljubov naročnik Valentin O r n o v š e k v 7). letu starosti. Pokojnik je bil vedno dobre volje in je bil izvrsten pevec. Imel je izredno jasen in čist glas ter je visoki »C« s čudovito lahkoto zapel še v visoki starosti. Kadarkoli je prišel v Kamnik je kar v gostilni ali pa na trgu prav lepo zapel par lepih Marijinih pesmi. Bog bodi plačnik vrlemu pevcu. Mekinje. Tukajšnja ljudska šola vprizori v nedeljo 30. aprila ob 4 popoldne v Društvenem domu otroško igro »Dve Marički«. Prijatelji mladine vabljeni! — G. I. Škofic iz Vrhpolja je podaril Prosvetnemu društvu 300 dinarjev. Bog povrni! — Fantovski odsek je priredil 18. aprila fantom, odhajajočim k vojakom prav prisrčen poslovilen večer s par govori, tamburaškimi točkami itd. Srečno pot! Škocijan pri Mokronogu. Pretekli teden so pri nas kar neprestano peli zvonovi svojo žalostno pesem. Prvi se je nenadoma ločil od tega sveta Kole.ic Jože iz Poljan, še dokaj mlad gospodar. Po njegovi smrti se je začelo Suš! jati, da ni umrl naravne smrti. Oblast je odredila raztelesenje trupla in je dognala, da je bil jiokojnik večkrat močno udarjen s topim predmetom. Kaj je res- nice na raznih govoricah, bo pokazala natančna preiskava. Minuli četrtek je zadet od srčne kapi nenadoma umrl Štebelaj Franc iz Hrastulj v starosti 72 let. Pokojnik je bil skrben družinski oče in veren krščanski mož. Bil je naročnik »Domoljuba«. Dasiravno je imel že sedem križev, je vedno Se vesel zahajal v nad dve uri oddaljen vinograd, katerega je prav skrbno negoval. Minuli petek je pa mirno v Gospodu zaspala Noviškova teta iz Segonja. Naj jim bo Gospod milostljiv plačnik! Raka pri Krškem. — Naši domovi so te dni kar skriti v bujnem cvetju sadnega drevja, med katerimi predvsem prednjačijo hruške. Da bi to cvetje le tudi rodilo obilo sadu. — Na Gmajni jo umrla mati Alojzija Vizlar. Na Planini pa je za vedno zatisnila oči Uršula Pirman. Večna luč! — »Španska« je popustila. Svetovali bi pa šolskim oblastem, da bi ob morebitni zopetni epidemiji šolski pouk prekinili, saj je morda tudi to eden od vzrokov, da se je bolezen tako razpasla. Ln zarje pri Vel. Laščah. Umrl je Frančiš-k' Adamič, po domače »Krkušček«, nečak g. Adol.i Adamiča, župnika v Št. Janžu na štajerskem. Bit je večletni cerkveni ključar podružnične cerkve Marije Snežene v Lužarjih. Globoko vernemu možu naj Marija izprosi sveta nebesa. Metlika. Dne 18. aprila smo pokopali moža, katerega se mora spomniti Domoljub. Bil je to posestnik Kraševec Anton, posestnik iz Gornjih Lokvic. Bil je dolgoletni naročnih »Domoljuba«, vnet bravec katoliških listov, mož krščanskih načel, ki ni nikdar klonil. Razume se, da je tudi vnet pristaš bivše SLS, sedaj pa JRZ. Naj počiva v miru značajni mož, preostalim pa naše sožalje. — Sadje in tudi trta izredno lepo kažeta in je upanje, če Bog nas obvaruje slane, da bomo imeli bogato sadno in vinsko letino. Banska uprava v Ljubljani je za reveže metliške okolice poslala vagon semenskega krompirja. Po nekaterih vaseh okrog Metlike že zelo primankuje vode in jo mo-najo daleč voziti. O kako bi bil potreben vodovod. V Križarski vasi so začeli, oziroma nadaljujejo z ureditvijo hudournika Sušica in bodo ljudje zopet malo zaslužili. Sploh bi bilo jiotrebno več javnih del, da bi ljudje vsaj za hrano zaslužili. Hudo je za tiste naše izseljence, ki so odšli v Nemčijo za zaslužkom. Denarja ne morejo pošiljati domov. Pišejo nam, da bodo rajši prišli domov, kakor pa da bi tam delali za tujčeve koristi. Sv. Marjeta niže Ptuja. Močno so bili ljudje presenečeni in ogorčeni v nedeljo zjutraj, dne ie človeštvo skoro vse okuženo s tuberkulozo Hi pobi-ianie sklepnega revmatizma na tej podlagi obeta postati enostavnejše in uspešnejše. Mir« ječa. Na Angležem kaznujejo z daljšim «aporom letno nad 20.000 beračev in potepuhov. Država se je naveličala teh Izdatkov. Parlament je »prejel zakon ki naloži »ličnim obsojencem plačilo v zr.e-»I"1 enega Šilinga in enega pwija dnevno hrano ▼ jej-i. če imajo prihranke. Oblasti so namreč ugotovile. da so delororžni ob-•ojenci večkrat premei-»eW, kot bi kdo mislil. NajbKžg sosed aafa sem-fc Zvezdoznanec doktor Keiamaji v Heidelbergu f| odkril novo premičnico, " ie ta čas oddaljena sa-»0 700.000 milj od naše """ie m ki nam je med preoičnicami zato najbližja-Ta oddaljenost ni niti ™»at tolikšna, kolikor razdalja med zemljo ® mesecem. Seveda pa je '»premičnica oziroma pU-oe'0«l zelo majhna. «ak jc treba uživati, ne °a bi postali njegovi hlap-n — Zcnker. V »saJio hišo »Domoljuba"! Tako je krevsala Huljka, Testament je imel župan res narejen, kakor bi vedel, kaj ga čaka. Kugajski Janez, ki ga je bil vprašal za svet, je povedal. In so ga res našli v skrinji. Andrej bo prevzel, Tone ima izgovorjeno. In je Andrej rekel, da od Rezke ni pričakoval, da se bo tepla pri mrliču. Vse to je vedela Huljka. Kokoši za hišo so zakokodakale, ker je Matevž vrgel e pota senene vile. Prišel je okoli vogla ter vpil, da bodo kokoši razgrpble vse okoli malih jablan, ki jih je nasadil. »Vražja stvar! Le vpijU je zrolinel nad petelinom. »Ti tudi rad ješ!« se je oglasila Huljka ter brsknila s palioo trsko na poti. >To pa res k si je odvihoval hlačnico, ki mu je ma-hedrala po mečah. »Vidiš, zakaj potem zabavljaš?« »Saj ne!« »Pa le zabavljaš!« je dejala, ko je že stala na dvorišču. Kar vrglo jo je nekaj iz klanca, da ni mogla mimo. Ruparica jo je povabila v hišo. Ni se ji poznalo, kako vse kipi v njej. Huljka je sedla za ognjišče ter se zmerom bolj tajala, ko je videla, da Ruparica siplje kavo v krop. Na vengah je visel bakren kotel in ostri duh detelje, kapusovih listov in repja se je širil po veži. Huljka ni občutila duha ter se široko raztegnila, ko je govorila. Pripovedovala je, kdo se meni z Bazkovo Pepco in kdo z Bolčinovo Justino. Kdo je tepel ženo m kdo gleda za to in ono. »Pri Gašperju nekaj poka: ona radi vidi soseda!« Ruparica je čutila njen prodirni pogled. Delala se Je, kakor da ga ne vidi. Vsula je v skodelico sladkorja ter pomolila gostji. »Saj pravim!« je dejala Huljka, ko je držala skodelico. »Kava pa je pri vas dobra!« Tlesknila je z jezikom ter počasi srebala, pihala in srebala. »Rada bi bila šla h pogrebu, pa sem legla, tako mi je bilo slabo. Razjezila sem se! Rezka ima svojo pamet!« Hotela je izvedeti o dekletu tudi od druge strani. »Saj ni Rezka kriva!« je rekla Huljka. »Polonca! Še danes ne razumem, ne vem, kaj je punco prijelo. Kakor rak je zardela in mahnila po Rezki. Rezka se je branila, rahlo branila, kakor se pri mrliču spodobi in je rajši šla, kakor bi bila pri takšnem teslu. Kje je dekle?« se je nagnila. »Fantje se ne love s srčki! Kam pridemo, če bi se fant obrnil na srček ali zrcalce? Pa treba samo primerjati. Rezka je proti oni kakor svetilka proti leščerbi. Ruparici nekaj ni dalo miru. »Kam bo šel Andrej? Gospodar bo in izbranega nima še nič.« »Nihče ne ve, da bi kaj imel. Mlad je še; če se je posmejal tej ali oni. Pravijo, da se je najbrž Vidi, pa je ostalo pri tem. Kdor hoče k Mlakarju, mora biti bogat. Vida nima. Kje pa naj vzame! In Andrej ni še nič rekel. Tih je in boječ, si ne upa. Pri njem bi morala začeti »Samo da bi zavil okoli vogla! Sam ne bo nikolil Bi mu že znala povedati. Zdaj pa se je zgodilo tisto 8 I olonco. Rezka mi še zinila ni o srčku in zrcalcuk je pomislila Ruparica. »Zamolčala je, kakor da se ne izve. Ali je bilo tega treba? In za fanta sta se stepli. Za Franceta! Kakor bi nobenega drugega ne bilo in da nt Andrej zdai prisiljen, da se ogleda.« (Nadaljevanje.) tr V spomin Milom Levstiku Celje, 16. aprila 1939. Njegova posebna ljubezen, sadno drevje, je vse v cvetju, poviod je narava vsa brsteča in kliče veščo roko na poinoč: in prav v tem hipu je omahnila lista roka. ki je uravnala marsikatero drevesce ali sama ali po pouku sirota spodnještajerskih dolin. Učitelj Levstik je spadal v tis'0 vrsto slovenskih učiteljev, ki so hoteli biti narodu uoileiji ne samo med šolskimi stenami, ne samo v predavalnici, marveč tudi pri kmetskem delu. Zato so se urili iu učili ter sami z uspehi svojimi poučevali ljudi smotre-nega sadjarstva in vrtnarstva. Praprotniku, apostolu sadjarstva v Savinjski dolini, se je vemo pridružil Levstik. Rojen leta 1881 v 2elimljah je obiskoval meščansko šolo v Celju ter ee težko otepal s pomanjkanjem; ker ga je spoznaval sam, se je zavedaj bridke usode revežev in je rad dajal za nje ter podpiral društva, kakor so Dijažka kuhinja, Vin-eenoijeva konferenca i. dr. Zavedal se je, da je fcot celjski di)ak premnogokrat potrka! na samostanska vrata ter vsikdar dobit vsaj kos kruha, ta kar se je zlasti oo. kapucinom izkazoval hvaležnega. Učiteljišče je študiral v Mariboru, kjer je rnaturiral leta 1881 ter nato služboval v Šmihe u nad Mozirjem, Št. Andražu pri Velenju in od leta 1902 na okoliški šoli v Celju; tu je stopil 1. 11*» v pokoj. Čeprav je bil izvrsten učitelj, je »e vse več esa pomena njegovo izvenSolsko delo, s katerim' je uči! gospodarje sadjarstva. Priljubljen in ognjev« sovoraik je obiskal menda vse občine *k>v. Štajerske, saj ga povsod poznajo kot najboljšega ss-i.iarskega strokovnjaka. Mnogo pa je poučeval tudi s peresom. «a; je sodeloval v Sad-iar u in napisal tudi po" bno brošuro o sadjarstvu. Pa tudi sicer se je uveljavljal kot mladinski pisatelj. Levstik pa je bil nenavadno izobražen mož, ki je zna! ceniti knjige, zalo si je nakupiJ v težkih prilikah kar ogromno število knjig in ime! gotovo eno jmed največjih zasebnih knjižnic v Celju. Zaradi njegove naobraienosti » ga prosili v raznih imebiih celjskih rodbinah za domačega učitelja. Nekaj let je poučeval tudi na gimnaziji petje kot neobvezni predmet Zadnja leta je mnogo trpel, ko ni mogel obiskovati več ljubljenih dreves na svojem posestvecu na Miklavževem hribu, zato ee je spet oklepal knjige, v kolikor so mu dopuščale oči. V njegovi bližini pa je bilo vedno ev. pismo, ki ga je imenoval rajni Levstik »knjigo knjigi«, saj je bil Levstik resnično pobožen moi. Tudi sicer je bil dober človek in zapušča mnogo hvaležnih učencev za seboj. ki bodo skrbeli, da ostane njegov spomin trajen in svetel, kakor zasluži; Levstik pa naj v miru počiva! 23. apriia, po so priSH k rani službi božji in videli župno cerkev pomazano z 17 velikimi črnimi kljukastimi križi. Take drznosti in pobalinstva nikdo ne pomni. Tistemu nesrečnemu janičarju svetujemo, naj jo kar tja pobriše, kamor ga vleče njegovo izdajalsko srce. Našo pošteno slovensko zemljo pa naj pusti pri miru. Lani so župljani dali cerkev lepo prebeliti na zunaj, pa jo taka poturica tako onečasti in to tik pred sv. birmo. Dvomimo, da bl bil med domačini tak podlež. Tudi na Soli so bili trije kljukasti križi in na Slomškovem domu eden; nekaj pa po vasi Gcrišnici. —■ Ljudje pridno sadijo krompir ter so začeli sejali koruzo. Okoliške vasi so vsepovsod v samem cvetju sadnega drevja, kar kaže, da se nam obeta obilna sadna letina ako ne bode kakih drugih nezgod. Komenda. Gledališko društvo »Aljaž« iz Jesenic gostuje v nedeljo 30. aprila 1939 ob 3 popoldne v Domu v Komendi z komedijo v treh dejanjih »Šimkovi«. Pridite pogledat. — Pisarna Kmetijske zveze je odprta vsako nedeljo po prvi sv. maši v Doinu, soba št 19. Sv. Anton na Pohorja. Zveste častilce sv. Antona, pobožne romarje in izletnika že sedaj vabimo na romarske shode, ki se bodo vršili letos pri Sv. Antonu na Pohorju. Prvi romarski shod bo 30. aprila, t. j. 3 nedelja po Veliki noči. Bo dvojna sv. inaša, prva ob 7, a druga ob 10. tretji Drugi shod bo na binkoštni ponedeliek i„ pa na Antonovo 13. junija. Četrti shod bo deljo, 18. junija. Ob vsakem shodu l,0 r,riliif ne" prejem sv. zakramentov. Zato vabimo roma " ludi izletnike, du bi v obilnem številu nrir na naš hribček k lepi cerkvi sv. Antona Mu,41' je krasen razgled daleč na okoli. ' 0™r Ribno pri Bledu. Umrl je Jožef J e 1.1 dolgoletni cerkveni ključar podružne cerkv '' Bodeičah. V svojih mladih letih «e je peča! »V tarstvom, trgovino in kmetijstvom. Imel je DC1 j dober uspeh. Vedno jc bil naročnik »Domoljuba nabožnih časopisov in Mohorjevih knjig. g[|a"' velik prijatelj duhovnikov, cerkve in molitve V" lepii zgled vsej župniji. Bog mu bodi plačnit "J* vsa dobra delal P Cn,k l» 1'reiganje. Ob priliki 50. letnice rojstva Dre» ganjskega župnika g. Josipa Stupica, ga je šu fijski ordinariat ljubljanski odlikoval, ter ga ime noval za škofijskega duhovnega svetnika Farani so hvaležni g. škofu, ki je dal g. svetniku svoie vidno priznanje. C. g. svetnika Jožeta Slupica Bog živi še mnogo leti ^ Komenda. Dne 17. aprila je zapusti! ta svet in odšel previden 8 sv. zakramenti po svoje pla čilo k Bogu v starosti 79 letu ugledni prevžitkar Valentin Keržič iz Klanca, po domače »Slupurjcv oče<. Pokojni je bil nad 27 let naročnik >Domo-ljuba« in drugih nabožnih listov. Rajni oče ie bil v moški Marijini družbi od ustanovitve. Bil e tudi mnogo let občinski odbornik. Pokojni je t ljubeznijo obdeloval svojo zemljo, posebno pa je spoštljivo gojil svoje čebele. Bodi mu Bog milost-Ijiv sodnik! Hofič pri Litiji. Letina, posebno sadna, zelo lepo kaže. Kamor se človek ozre, je vse v naj. lepšem cvetju. Bog daj, da ne bi bilo pozebe! -V Zapodjah v kamnolomu so z delom skoraj po-pohioma prenehali. Nimajo naročil. Bohinj. Z gospodarskega polja je beležiti napredek, da se je veudar enkrat na pobudo go-spoda predsednika sadjarskega društva za Slove-nijo Humeka Martina ustanovila sadjarska podružnica za občino Boh. Srednja vas s sedežem ? Češnjici, Tem potom se g. Humeku najlepše zahvaljujemo za trud, ki ga je imel z nami in sa tople besede pri ustanovitvi. — Preteklo nedeljo jo občinski odbor za občino Boh. Srednja vas izvolil za častna člana dva zaslužna moža. in to sla: gospod ban dravske banovine dr. Marko Natlačen in načelnik hitrotelmičnega odseka kr. banske upr. za gradbo hudournikov ini Alojzi,j štrancar. -Prihodnjo nedeljo bodo zborovali v občinski dvo- 19 »Prvo pismo je to, ki vam ga pošiljam, a drugega, če Bog dž, ne bo, ker so tu pošte nezanesljive in se prikažem kmalu sam personali-ter74 med vami. Dobro je tu v polju, a vendar me srce strašno vleče k vam in razmišljanju in spominom ni konca, zaradi česar mi je solitudo (samota) ljubša od družbe. Napovedano delo je minilo, ker orde sede tiho. samo manjša krdela se potikajo po lokah; te pa smo dvakrat tako srečno zajeli, da ni ostala niti priča poraza.« >0 to so jih nažgalil« je radostno zaklicala Baša. >Ni ga nad vojaški stan!« ,Ti iz Dorošenkove drhali', je bral Zagloba dalje, ,bi radi z nami zaplesali, toda jim brez orde ni mogoče. Ujetniki izpovedujejo, da se od nikoder ne gane noben večji čambul; pa tudi jaz tako mislim. Ce bi namreč res kaj nameravali, bi se to že bilo pokazalo, ker je trava že teden dni zelena ln se ze lahko konji pasejo. V globelih je še tu in tam neka i snega, toda visoka stepa je zelena ia veje topel veter, da postajajo od njega konji leni; to je pa najbolj zanesljiv znak pomladi. Posial sem ze po dopust in ga vsak dan pričakujem; potem takoj odrinem... Gospod Novoviejaki je moj namestnik v stražni službi; imamo pa tako malo po-sia da sva z Makovieckim po vse dni lovila lisice zgolj za zabavo, ker je koža na pomlad za nič. Je tudi mnogo dropelj in moj sluga je s puško ustre-111 pelikana. Objemam te, gospod, iz vsega srca, S® sefl n r°k0 poljubljam, prav tako tudi gol Spodičm Kržiši in se njeni naklonjenosti fortissime (kar najbolj) priporočam; zlasti pa prosim Boga, . J« naše! nespremenjeno in bf mogel uživati Isto tolažbo kakor poprej. Sporoči, gospod, moj po-klon gospodični Baši. Novoviejski je svojo jezo m Q zavrnit8v že nekajkrat stresel na raz- " osebno. 6» bojniških vratovih, a je še ni pozabil; vidi se, da mu ni popolnoma odleglo. Bogu in njegovi najsvetejši milosti vas priporočam.' ,P. seriptum": Kupil sem od popotnih Armencev ovratnik iz hermelinove kožuhovine, prav lep; tega prinesem gospodični Kržiši kot odpustek, pa tudi za našega hajdučka bodo na razpolago turške slaščice.' »Naj jih gospod Mihael sam poje, saj nisein otrok!« se je oglasila Baša, ki so ji kakor v nenadni nevolji vzplamtela lica. »Torej ga boš nerada zopet videla? Ali se jeziš nanj?« je vprašal Zagloba. Ona pa je le nekaj tiho zamrmrala in se zarea 'ezn° .^'OP'18 v misli deloma o tem, kako jo go-spod Mihael omalovažuje, deloma pa je razmišljala o dropljah in onem pelikanu, ki je zlasti razvnemal njeno radovednost. Kržiša je med črtanjem sedela z zaprtimi očmi, obrnjena od svetlobe. Prava sreča je bila, da na-"'»R1' videti njenega obraza, ker bi villak0JTP°,™aIi' da se K°di njo nekaj nenavadnega. To, kar se je dogodilo v cerkvi, in nato list gospoda Volodijovskega, to jI je bilo kakor dva udarca s sekiro. Prelepi sčn se je razpršil in ™Jxga jrenutka dalie ie zrla deklica v obraz resničnosti m tva je bila težka kakor nesreča. Po čakala je nekoliko, a ni mogla zbrati misli in le nejasni megleni občutki so ji vihrali v sreu. Vo-'3Bk! s svojim listom, z napovedjo svojega Sa Z Z,°Vra'ni!tom ii: hermelinove kožuhov!-Zato™ H n 'Elto P"9*' skoraj zoprn. tčl?»1 ni bu Ketlin« nikdar dražji. Draga ji fuh lnr. Iarxa masel nani' draS?o besede, njegovo zdalCtrehidraga njegova otožnost. In glej, S. V, b.a 0(1111 0(1 '"bežni. od spoštovanja, od 2 > kateremu jo vleče srce, se stezajo rik£ LTJ« iL n^u/r i0 V!Eiiubil«, v obupu, v večni žaloati m nevo'ii in oddati dušo in telo drugemu, " p<»tscriDtum, t. J. pripis na koncu pisma. ki ji postaja prav zaradi tega, ker je drug, skoraj zoprn. >Ne premagam se, ne premagam se!« je Kržiši klicala duša. In čutila jo to, kar čuti ujetnica, ki ji vežejo roke, in vendar se je sama zvezala, saj bi bila svoj čas lahko povedala Volodijovskemu, da mu bo sestra, a nič več. Tu se je spomnila poljuba, ki ga je prejela ia dala. Sram jo je bilo in zaničevala je samo sebe. Ali je že tedaj ljubila Volodijovskega? — Ne, v njenem jsrcu ni bilo ljubezni, ampak razen sočutja le radovednost in zmedenost; zakrival pa ju ia videz sestrske ljubezni. Zdaj šele je spoznala, da je med poljubom, ki prihaja iz velike ljubezni, i" poljubom, ki ga povzroči burno valovanje krvi, takšna razlika kakor med angelom in vragom. Poleg zaničevanja je zbudil v Kržiši srd. Vendar pa se je začel v njej razburjati ponos tudi proti Volodijovskemu. Tudi on jo bil kriv; zakaj naj vsa pokora in grenkost in prevara pade nanjo? Zakaj naj bi tudi on ne okusil tega grenkega kruha' Ali nima ona pravice, povedati mu, ko se vrne: »Zmotila sem se ... sočutje s teboj, gospod, sem smatrala za ljubezen. Zmotil si se tudi ti. Odpovej se mi zdaj, kakor sem se jaz tebi odpovedala!...« Nenadoma pa jo je zgrabil strah pred maščevanjem groznega moža, strah ne zase. ampak za ljubljeno glavo, ki bi jo zadelo to maščevanje, domišljiji je zagledala Ketlinga, kako se bori « tem zloveščim borivcem vseh borivcev in P01™ pade, kakor pade cvet, ki ga pokosi kosa; zasie-dala je njegovo kri, njegov pobledeli obraz, njegove na veke zaprte oči in njeno trpljenje je Pr " seglo vse meje. Urno je vstala in šla v svojo da bi bila čimprej ljudem izpred oči in " poslušala razgovora o Volodijovskem in o bližnji vrnitvi. V srcu se ji je zbirala vedno veci» razkačenost proti malem vitezu. . .ni Toda grenkost in bolest sta ji zvestojieai^ nista je pustili, ko ie molila večerno molitev, i bivši bojevniki. — To nedeljo pa zavedni " •■n Bohinjci v Celje, kjer pokažemo, da smo h"'i misli z tovariši iz cele Slovenije! Vače pri Litiji. Dne 15. aprila je nastal požar Ioni« Bedenka Jožefa. Gasit so prihiteli ga-\ Vač, ki pa zaradi pomanjkanja vode niso dli fiasiti. Zgorel je skedenj in del gospodar-1°;,. poslopja. Poslopje samo je pogorelo do tal. «bnda ie precej velika. Kako je nastal požar, še mano. istemu po/seetniku jc pred mesecem dni 11 ela šupa, v kateri je bilo spravljeno seno. frioSnjo pomlad ie v okolci Vač žc trikrat gorelo. Iz Savinjske doline. Razni krivi preroki, ki Dvodnevni poučni izlet ZAKS v Gorico, Trst 14. in IS«, maja K [udi v naši dolini pojavili, so napovedovali mnogovrstne spremembe, ki bi se baje zgodile po Veliki noč'- Pa 60 velikonočni prazniki že davno ■sinili, v našem življenju pa je ostalo vse pri starem. Iz 'c2a s'e<" "'•"k" razn'm gobezdačem ne ,raeffl0 vsega verjeti. — Letošnja bela nedejla je (,j|a v resnici bela. Saj je bilo koščičasto sadno ^vje v najlepšem cvetju. Najprej so se razvile breskve; takoj za njimi pa češnje in slive. Pa tudi jmogo pečkatega Sadnega drevja se je že razcvetelo, zlasti hruške ranih sort. Izraziti sadjarski kraji kakor St. Andraž, Šmartno ob Paki in Letuš eo bili en 6am cvetoči vrt. Zopet vesela nada za naše sadjarje! —- Suho vreme, ki že traja nekaj mesecev, je povzročilo občutno pomanjkanja pitne vode. Usahnilo je mnogo vodnjakov na naših kmetijah in morajo gospodarji vozili vodo za živino iz Savinje; drugi pa zapet iz oddaljenih studencev. Pomanjkanje vode pa najbolj občutijo naše gospodinje. Št. Andraž pri Velenja. Vprav ko je bilo eadno drevje v najlepšem cvetju, ko eo se širile opojne vonjave preko mladih žit in zelenečih livad, jc dospcia žalostna vest, da je v Celju umrl daleč naokoli znani sadjarski strokovnjak in nad-uiilelj v p. Mihael Levstik. Rajni gospod je bi! prvi učitelj v naši šoli, ki je za časa svojega bivanja med nami spremenil našo faro v pravi sadni vrl. Ko naši ljudje v tistem času, ko je prišel g. Levstik k nam za učitelja, še niso poznali umnega sadjarstva, Še manj pa vzgoje sadnega nara-iiaja, je on krepko prijel za delo ter v nekaj letih popolnoma spremenil lice našemu kraju. Stare lesnike in tepke, ki so tu pa tam stale po naših zemljiščih, k so v njih gnezdili in gospodarili polhi, so te umaknile novim sadnim nasadom. G. Levstik je učil naše ljudi vzgoje sadnih drevesc v drevesnicah; sam jc imel v šolskem vrtu vzorno drevesnico, iz kalerc je premnogim gospodarjem sadna drevesa zastonj razdelil. Učil je, kako je treba in Prvi dan izleta 14. maja; Odhod avtobusa 14. maja ob 2 zjuiraj izpred Delavske zbornice na Miklošičevi cesti 22 iz Ljubljane proti Vrhniki, Planini, Postojni, preko Razdrtega v Št. Vid v Vipavski dolini v Ajdovščino (eventualno zajtrk), dalje proti Gorici. Postanek m ogled Gorice. Ob 9 odhod iz Gorice na bojišča k Sv. Mihaelu. Ogled vojaškega muzeja in kavern. Mimo Dobcrdobskih jezer v vas Doberdob in v Sredi polje. Ogled največjega vojaškega pokopališča in hruškovih ter breskvinih nasadov pod vodstvom g. ing. Rustija iz Gorice, Po ogledu nasadov nadaljujemo ob Doberdobu v Veronko, Cer-vignano, Latisano, Porto Gruaro, Esdona di Piave, Mestre v Benetke. V Benetkah večerja in prenočišče ter vožnja z moto.rno ladjo na trg Sv, Marka, kjer bo koncert 80 članske mestne godbe. Drugi dan, 15. nuja; Pn zajtrku v Benetkah se odpeljemo z motorno ladjo na Markov trg, kjer si bomo ogledali cerkev sv. Marka, Doževo palačo in ječe, ter vožnja z dvigalom na stometrski dvigalni 6tolp, odkoder je krasen razgled na Benetke. Nato 6e odpeljemo t motorno ladjo h kosilu, ki bo ob 11 dopoldne. Takoj po kosilu se odpeljemo po no.vi avtomobilski cesti v Padovo, kjer si bomo ogledali znamenito cerkev sv. Antona Padovanskega, po ogledu cerkve se odpeljemo v Saonaro, kjer bo ogled drevesnice bratov Zgaravatti. Po ogledu dreves- TiTtirriiif iiiiiniiMiiiiMiiiniii n iimimii m mini -.i, ........i sadno drevje pravilno cepiti in obrezovati; zraven pa je dajal navodila za napravo cepilne smole. Ko pa je stopil kot nadučitelj v pokoj ter odšel od nas na svoje posestvo na Šmiklavški hrib nad Celjem, ni pozabil na nas. Neštetokrat je še potem prišel v našo sredino ter nas vnemal v delu za sadjarski napredek. Kako je bil med nami priljubljen, kaže dejstvo, da smo se njegovega prihoda naravnost veselili. Zlasti pa sa ga radi poslušali njegovi nekdanji učenci in učenke. In da mu izkažejo svojo hvaležnost in spoštovanje, so fe mnogi izmed„pjih udeležili njegovega pogreba na mestnem pokopališču v Celju. Sedaj do,brega gospoda ne bo več med nas; toda njegov duh bo po našem sadnem drevju živel vedno med nami in našimi potomci. nic se vrnemo preko Mestre in Tržiča po krasni obmorski cesti mimo Miramara v Trst. V Trstii ogled pristanišča in akvarija. Nato prost razhoAko bi ti ne bila lahkomišljena, ako bi te te mikalo zvabljatl vsakogar, ki ga srečaš,« je govorila grenkost, »bi bilo lahko vse drugače, zdaj j>a li ostane samo obup. Tvoja krivda, tvoja velika krivda! Ni več pomoči, nI več rešitve zate, le sramota le čaka in bolečina in jok ...« »Kako je vendar v cerkvi klečal pred teboj,« 1® Rovorila zopet, bolest. »Čudno, da mu ni srce Počilo, ko ti je v oči gledal in usmiljenja prosil, rrav je bilo sočustvovati s tujcem, a kaj šele z "J11", z ljubljenim, % najmilejšim! Bog ga blago-•lovi, Bog ga potolaži!« »Ako bi ti ne bik lahkomišljena, bi bil lahko kosten odšel ta aajmilejši,« je ponavljala gren-?os. >ln tj bi Ka bila lahko objela kot njegova »oljenka, kot žena..,« bi bila večno z njim!« je dodajala bolest. A grenkost: »Tvoja krivda I« ln bolest: »Kržiša, jokaj!« , ^ato zopet grenkost: ™ tem ne izbri^š krivde!« '«rej zopet bolest: »Napravi, kar hočeš, a potolaži ga.« Brenkost Ra ubiie,< i® tukoi odgovorila lt "r,f„l>ot je oblii Kržišo ln sedla je na poteh h i , na mesečina je lila v sobo, ki se je v « oetih bleskih zdela nekako čudna in strašija. SM fo- ie t0?* ie Pomislila Kržiša, »glej, tam Bo v„fa' V1ovzročajo sosedu škodo. Ce je javna pot količkaj blatna, se bo pešec prav gotovo umaknit na obsejano njivo ali travnik ter sosedu poman-dral žito ali travo. Nič ne pomaga, če lastnik zemljišča zasadi trnjeve veje ali po.stavi počezne rante, pešec se previdno izogne teb ovir in zaprek, toda ne na pot, marveč daleč na okoli še bolj v njivo ali travnik. Kaj žalostno je videti po gozdovih, posebno na Dolenjskem, ko teče več poti vzporedno druga poleg druge, včasih tudi po pet m ne več, kt$ bi zadostovala pri kolikor toliki uvidevnosti in obzirnosti samo ena pot. Ce postane ena pot ,preveč izvožena, je upravičenec ne nftririt'l/1 tnarvni( r.linon _________ .. ■___ •• , - - , —-v-v,..«, Jt, Uj/iavit/ciict IIU popravi, marveč t bere zraven stare poti novo poi, Ce_pa lastnik zemljišča to pot prekoplje, !>o upra .viconec vozit poleg prekopane poti. Seveda pa na 3' stanejo zaradi takega početja dostikrat drago ""te sme kdo na ta ali oni. način uporabljati sosedovo zemljišče - v pretežni večini za hojo ali pravimo, da ima služ^no pravico ioie „U vožnje. Take služnosti je v obče rodila dejanska ,»treba. Vsak človek boče po najkrajši in na,pr kladnejši poti priti na oilj. 'lake služnosti eo večinoma že priposestvovane, ker so ljudje že ^eč koi 30 let hodili ali vozili po tujem svetu. 1 a tudi, če je ie taka pravica priposestvovana, nastanejo hude in drage pravde, če je kdo nestrpen, kar nam Ik> pokazal sledeči primer, ki se ;a obravnaval pred sodiščem v vseh treh instancah. V prijazni vasici pod zelenimi Gorjanci bivata dva posestnika: Mesojedec in Vodopivec. Nita ta dva, niti njuni posestni predniki ee niso nikdar med seboj skregali, še manj pa spravdali, vsaj sosedje tega ne vedo. Toda po Vodopivčevi nestrpnosti je prišlo do pravde, pri kateri je \odopivee »gor plačal«. Od Mesojedčeve hiše je vodila ze od pamtiveka steza na glavno cesto, in sicer v dolžini 35 korakov po Vodopivčevem svetu; steza je bila široka povprečno do 50 cm; na eni strani je steza mejila na Novakov svet, ki je bil za dobrih 60 cm višji, kakor eleza, proti Vodopivčevi strani pa je bila še z višjim lesenim plotom ograjena. Na Vodo-pivčev svet se sploh ni moglo stopiti, po tej atea se je hodilo kakor po grapi. Na stezi ni rasla niti bilka trave, le ob kra u trpotec ali popotnik, ob plankah pa koprive. Hoje po tej poti ni Vodopivec nikomur branil. Pred 18 leti pa si je Mesojedec nabavil bicikelj, in kadar je šel na glavno cesto, je-poleg sebe ali pred sel>oj vodil, deloma tudi na rami nosil bicikelj; voziti se na njem ni mogel, ker je bil prostor preozek. To Mesojedčevo počelje je Vodopivec gledal celih 17 let, ne da bi bil operekal. Pred dobrim lelom pa sta se oba soseda sprla zaradi neke malenkosti. Vodopivec je hilel takoj k advokatu in vložil proti Mesojedcu tožbo, v kateri je Mesojedcu sicer dovolil, da sme ta hoditi po tej stezi, ne pusti mu pa voditi ali nositi kolesa, čež da se mu na travi dela velika škoda. Vršiio se je več razprav, ena celo na kraju samem, ki je trajala 9 kratkim presledkom celih 8 ur. Sodnik je ugotovil, da na stezi ni mogoče napraviti nikake škode, ker na njej sploh ničesar užitnega ne raste. Sodba se je glasila, da srne Mesojedec še nadalje voditi ali pa nositi kolo po tej stezi. Vodopivec pa je moral plačati okrog 5 -j ur je v stroškov. Zlobni jeziki pravijo, da se Vodopivec zaradi teh stroškov ni preveč jezil, hudoval pa se je, ker je moral plačali pri občini 5 din za živinski potni list, ker je prodal par volov, da ie mogel stroške poravnah". Ne bodimo hSepetavi! Nam blebetavim otrokom 20, stoletja »> ,,< molk strašno nemoderen in nekaj silno težke™ Zato pa toliko **> nepotrebnem govorimo ali uii' rečeno klepetamo o stvareh, ki se nas nič ° tičejo in bi bilo mnogo lepše in boljše {„ u molčali. Koliko dragocenega časa bi lahko nri dobili za pametnejše in koristnejše delo, {e bi znali krotiti svoj jezik, in kar je še važne,^ in plemenitejše, koliko solza bi bilo obrisanih, koliko žalosti in trpljenja prihranjenega, koliko jeze, pre, klinjevanja, sovraštva, razprtij, družinskih nošo. glasi j, vaške nesloinostl, toiarjenja in ložb bi bili) med nami manj, če bi znali pametno in o pravem času molčati. Vedeti moramo, da je molk še vedno — zlato h), že kdaj. se je dandanes izkazalo, da je molčati veliko boljš« in tudi bolj zdravo, ko govoriti. Z molkom se deveterim odgovori. 0 vo-ditelju Indiije Gandiju, smo brali, da vsak otrelino bi bilo tudi za nas vpeljati tak post, s tem bi mnogo koristili sebi in drugim. Mi vse preradi pozabljamo, da je bil molk io od nekdaj ljub spremljevalec vseh gloiiokih in velikih človečkih duhov. Pameten in značaje« človek bo na svoje besede poiagal toliko važnost, d« jih ne bo trosil kakor pleve v veter. Značaje® človek se pokaže tudi v tem, da zna molčati in ne opleta « svojim jezikom po trenutni potrebi strasti in osebne koristi V takih primerili mor« človek pokazati, da je mož, ki zna držati jezik za zobmi, pa če ga tudi to stane žrtve. Dandanes jo molk že posebno potreben, in sicer za to, ker je velik del ljudi dane« moralno tako zelo oslaM in nekritičen, da sprejmejo vse, če se le oznanja s primernim šumom, kričavostjo in reklamo. Nič več ne znamo misliti in presojati s svojim razumom, vse, kar nam prinesejo na ušesa razni gobezdači in klepetulje, sprejmemo in verujemo stoprocentno. Zato pa nastane iz muhe slon, pred katerim so zgražamo, trepetamo, rotimo, bežimo in ne vein, kay še vse počenjamo. Za zgled vzemimo sedanji evropski politični položaj. Res. da je precej napet, še daleč |>a ni tako nevaren, kakor si ga slikamo mi sami. Tu bi bil zopet silno potreben molk, ker pa tega ni, zalo pa nastane toliko domišljavih napadov, prodiranj, mobilizacij in podobnih strahov, pred katerimi s tresemo in «e nas loteva polrlost, v kateri samo še dneve ia ure Štejemo naše svo!xxle. Ia Naročajt« »Domoljuba«. ZDRAVJE • pomočjo sdravilnih svojstev rastlin s aporabo »HER8AN ČAJA*, raeSa-/Tj^fi^fa niee posebnih zdravilnih rastlin pa * <(HER6AN CaJA«, in sic«r i nedvomnim uspehom pri bc-leinih: poapnenj« iil, krvnega obtok«, Senskih bolesnih, bolačinah menstruacijo (mesečno perilo), pri migreni, retmatiziuu, bolesnih ledvic in jeter, motnjah r ieloden, tastrupljenju, »sprtosti, protinu, črevesnih bolesnih. hemoroidih. pri splošnem in prehitrem debeljenjn ia proti sgagi. »HERSA.N Č\J< se dobi t vseh apotekah. Zahtevajte bresplačni vzorec. »RADI0SAN«, ZAGREB, Dukljaninova t. Beg. S.St 10634-». HERSANt zmedo delajo tisti, ki ne zna-jo molčati in WJ", | 8 tem, da raznašajo razne izmišljotine «» Pj"J nlj ki smo taki revčki, da ne znamo j1*, *E lastno glavo, jiin pa^slepo verjamemo. ? h današnji ljudje manj govorili, pa več brali, i-hilo vso naše življenje in delovanje gledano felo drugačni luči. Žal, da med nami tako ' ika pravega razumevanja in koristno in polt o branje in da je na drugi strani toliko preveč raznega govorjenja, ki povzroča neubrano sožitje Leike družbe. Proč torej z nepotrebno klepetavoetjo! RADIO LJUBLJANA j>rogram Radio Ljubljane od 27. aprila do 4. maja. Četrtek, 27. aprila: 18.40: Slovenščina r.n Sio-..nre — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Reduciran koncert. - Petek, 28. aprila: 18.40: Francoščina. — 19.30: Nac. ura: Rojstni dan Nj. w Vis. kneza namestnika. ~ 19.50: Efektna loterija ra gasilski kongres. — 20: Koncert. — gobita, 2«. aprila: 18: Za delopust, igra Radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 20: 0 zunanji politiki. — 20.20: J. Vombergar: Mutanti anior, vesela igra. — Nedelja, 30. aprila: 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz. Iranč. cerkve. — 9.45: Verski govor. — 10: Koncert jugoslovanske glasbe. — 13.20: Brata Kosca igrata dve harmoniki. — Kmet. ura: Setev in presajanje po-vrtnine in drugih kmetijskih sadežev. — 19.50: pester večer. — 20.30: Koncert. — Ponedeljek, 1. maja: 18: Zdravstven« ura: Božjast z ozirom ca duševni svet — 18.40: Mesečui slovstveni pregled _ 19.50: Prenos Smarnic iz cerkve sv. Petra v Ljubljani. — 20.30: Koncert operne glasbe. — Torek, 2. maja: 13.20: Veseli godci. — 18: Vesel koneert Radijskega orkestra. — 18.40: Gledanje iveta z božjega vidike. — 20: Pevski in instrumentalni koncert. — 22.15: Harmonika solo. — Sreda. 3. maja: 18: Mladinska ura: Iz glasbene jgodovine. — 18.40: Umetnost Ptuja. Št. Jurij pod Kumom. Nedavno smo pokopali Zupane Marijo iz Malega Kuma 111 92 letnega Jilierta Franca iz Klenovika. Večna luč naj jima »vetii — 3 Domoljube je enkrat pisal, da bi se »ladkor pocenil. Sedaj je kar itiho ostalo. Pa moka bi bila tudi lahko cenejša NOVI GROBOVI n Smrt strašna nima več moči... V Mariboru je umrla K,9^a Lampe roj. Mandl. — IV Laškem j® preminula • Hedviga Hermann roj. Sima. — V Subotici je odšel v večnost višji kontrolor Peter Pobor, — V Celju so pokopali 78 letnega učitelja v p. Mihaela Zaitonf bo 29. t. m. razdeljenih 30! bogatih nagrad v vrednosti nad 150.000 dinarjev i. 2. 3. 4. T »Krcmiarjeva« mlaiilnita, 2 šivalna stroja, B radijskih aparatov, 4 nevestine bale, 5. 10 moških ali ženskih koles, 6. ŽO šepnili ali zapestaib «r, 7. 4 lepe harmonike, 8. 5 »Legee« plugov, 9. S bran, Vmes pa gradi so i 1 motorno kolo Ardie 125 ccm. 10. 50 knjižnih zbirk, 11. 50 raznih skupin kuhinjske posode« 12. 50 skupin razne porcelanaste in ste* klene namizne posode, 33. 8 dati h nalivnih peres, 14. 50 kosov različnega blaga sa obleke* rjuhe itd., 15. 39 raznih dragih nagrad, ki jih bom« Se objavili. popolnoma brezplačne potovanje v Rim s avtobuse« pisarne »Okorn« od 14, do 21. maja i L Po žrebanja Isnafo pravico: 1. vsi, ki so naročeni aa »Slovenca« najmanj že 5 mesece in ki bodo Imeli plačano naročnino iudi na dan, ko bo nagradno žrebanje; 2. vsi, ki se nanovo naroče na »Slovenca« 'm tri mesece in ki bodo plačali trimesečno naročnino do: a) pri vseh naših zastopnikih do srede 26. 4. m.; b) pri vseh naših podružnicah v Mariboru, Celju. Ptuju, na Jesenicah^ v Kranju, Novem mestu in Trbovljah do petka 28. t. m. opoldne; c) pri upravi v Ljubljani do sobote 29. i. m. opoldne, Naročite ^Slovenca" takoj I Siecs bo Vaša i Levstika. — V Novem mestu je za vednu za-tisnila oči Marija Goleš, roj. Grebene. —- V Senožečah na Krasu je.umrl posestnik in gostilničar Sturm Emil. — V Tržiču je za vedno mirno zaspal vodja belilnice Josip Hnyk. — V Žalni so djali v grob tamošnjega župnika g. Josipa Šolarja. — V Črnomlju je zapustil solzno dolino okrajni načelnik dr. Mirko Potočnik. — V Kamniku je odšel h Gospodu po večno plačilo Frančišek Svetič, — Na LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI zadruga z neomejenim jamstvom Ljubljana, MiktoSKeva cesti § r lastn« pal#ži obrestuje hranilne vloge Nove in »tare Woge, ki so v celoti vsak čas i z plači j i ve obrestuje po 4°/o{ proti odpovedi po Si^ Bledu je umrl v 88 letu generalni ravnatelj Franc Bergauer. — V Ljubljani so zapustili solzno dolino: dr. Franc Frlan, zasebna urad" niča Zorka Zilko, čevljarski mojster Frane Trnovec, soproga Zasebnika Frančiška La-< pajne, poštni poduranik v p. Franc Rupert in bivša poslovodkinja Minka Peternel. f-i Naj počivajo v miru! Razglas o licitaciji Krajevni šolski odbor v Senožetih. srez ljubljan* ski, razpisuje za oddajo del pri gradnji nove ljudske; šole v Senožetih I, javno pismeno ponudbeno licitacijo ca dan 2. maja 1939, ob U. uri dopoldne v prostorih ljudske šole v Senožetih. Pojasnila m ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravnotam. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkiK (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, kt znaša za: 1. zidarska in težaška dela , r din 139.687.2« 2. tesarska dela , i t t i ■ n 3. krovska dela . ■ , , i ■ ■ „ 4. kleparska dela ■ i « » i i .. t™®*--1 5. etrelovodne naprave • i s i h 2.000.--i Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnih razdelkov srei skih načefetev v Ljubljani, Kamniku, Litiji. Krajevni šolski odbor v Senožetih, dne 19. aprila 1939, Iz starega pokopališča Sv. Kri-i Stota (ter nove spomenike) po j nizki ceni dobite dokler trajal zaloga pri kamnoseku kun mm pokopališče S*. Krii; LjuMjanfcj 2» Mali oglasnik Vsak« drobna vrstica ali nfe prostor velja za enkrat Din S. Naročniki .Domoljuba« p aialo »»» polovico, ako kupujejo kmeti,sk« potrebščine ali prodajajo sv.te pndelke ah iščeio posteoziroma obrtniki pomočnikov ali vaiencev in narobe. Pristojbina za mal« oglas« s« plačui« nap.«|. Pozor, gozdarji! Izdelujem najcenejše ln najfinejše orodje kakor sekire, malarine, plankače, cepine Pon-lafler, cepine kmečke. Pošiljam po posti n« drobno ln debelo. — KrmelJ Matevž, seklrnl kovač. Log, Sk. Loka. Hlapca Vsaki osebi - družini nudimo stalen zaslužek doma. • Pišite: A no s, Maribor. Kupujem stalno stoječ les *a produkcijo tramov. Ponudbe pod ,S sečnim dovoljenjem'na upravo Domoljuba st. 2628. za kmečka dela sprej me Janez Zdcšar, Su Jica 19, p. Dobrova. Vajenta za pekovsko obrt, z vso oskrbo, sprejmem. SaSelj, Mokronog. Hlapet h konjem, sprejmem. Vič St. 5. Za vsako družina vsa oblačila, posebno moške obleks ln perilo st nabavite najboljše In najcenejše pri Pre-ekerju. Sv. Petra c. 14, Ljubljana. Svete kipe majmske Marije nudi po najnižjih cenah F. •Konjedic, StražUče pri Kranju. Debre pveje otave prodam 2000 kg. — Rotar Anton, Kožarje it. 117. 200 skopnekov (rj.enih), popolnoma očiščenih, proda Gra-Slč, StrahlnJ 41, Naklo, Kranj. Fanta 16 do 18 let starega, za kmečka dela, sprejmem takoj. Ljubljana, Vodnikova 50. Bik-simendo!es za pleme, naprodaj. Savlje 28, p. Ježica. Kmečkega fanta ki Ima veselje do prostoročnega slikanja, in pridno dekle, sprejmem. Franc Konjedic, StražiSče pri Kranju Fanta 15 do 17 let starega, sprejmem za kmečka dela. — škofja Lok«, Karlovška ulica 1$. tzborne kose prave bergamaške . In druge osle. bruse in razno orodje - ima v zalogi po nizkih cenah iielesnfna Fr. Stu-ploa, LJubljana, Go-sposvetska 1. . Bencinski motor 6 kh, za vsako kmečko uporabo, prodam. — Žibert Franc, Suha 8, Kranj. Vajenca s oskrbo v hiši, sprejme Joško Cerne, sedlar, tapetnik in vozni tapetnik, Bled. Posestva pri Radovljici. letoviški kraj, arondlrano, 2 govedi, nova hl-£a, takoj naprodaj za 65.000 din. - Prodam tudi več manjših posestev in hiš. Rebolj L.. Kranj. Kmečki mlin vzamem v. najem Na-■lov v upravi pod St «495. Mizarskega pomočnika Iri vajenca sprejme takoj Janez Perovšek, mizar, šmarje-Sap. Hrano in stanovanje dobi, kdor posodi za nekaj let 20.000 din. Naslov v upravi lista pod St. 6143. Hlapca h konjem sprejmem takoj za vožnjo drv. Plača po dogovoru. - Valentin Gostinčar, Kleče št. 4, Dol pri Ljubljani. Majer aH majerici vajen živine in planinskega mlekarstva, trezen in pošten - se sprejme. Ponudbe na Kunčič, p. d Sokan, p. Bohinjska Bela. Brane travniške ln poljske, razne pluge ln plužne dele dobite v železnini Fr. S t u p i c a. Ljubljana, Gosposvetska i. Fige za žganjekuho dobite po ugodni ceni prt tvrdki Fran Pogačnik d, z o. x. v Ljubljani, Tyriieva c, (Dunajska) 6t. SS. Hiša sadnim vrtom In nekaj njivami, naprodaj za 25.000 din. Naslov v upravi lista pod st. 6227. lota esenco losfin Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo z malimi stro ški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Cena 1 s:ekl. za 150 litrov din 20 — po pošti din 35 —, 2 steklenici po pošti din 55"—. 3 steklenice po pošti din 75 —. Prodaja drogerija Kane, Ljubljana, Židevtkasi.l. za ženske in moške obleke, svilo, cefir, Sifon itd. nudi po nizkih cenah Oblaiiinica za Slovenijo - Ljubljana Tyrševa cesta 29 (hiša Gospodarske zveze) Hranilne knijžice članic Zadružne zveze vzamemo v račun za pri nas kupljeno blago. Gnojnične črpalke a* m as m brzoparifnlk! Illfi Štedilniki l^g novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi tO-letna garancija, najnižje cene. izdeluje g»odria| Ciril, Ig 147 pri Ljabijcni Preddelavec: »Hej, vi tam, kaj nf, .meni? Pa ste zatrjevati, da ee nikdar ne ul.udno.c , ISepečmk: »Saj se tudi ne, raje prej' sedem.« v1,0 tfc^te^M, ^.ašč?^^ Gresorii PečJ,k- - ^ ** Halo! Gospodinje pozor! Ali Vam ie že znano, da je otvoriena nova trgovina ■ ostanki ir. cenejšim oblačilnim blagom, ki ga potiebujeta delavec in kmet, v Ljubljani pri Zmajskem mrslu. tik ob Ljubljanici (kjer je krompirjev trgi. Sv. Petra nasip 2». Ravnokar je na za'ogi veliko ostankov za moške pražnje in delavne obleke meter od 20 do 60 din, veliko ostankov za ženske in otroške pražnje in vsakdanje obleke, ostai.ki pralne svile, krepov itd. Ravno tako dobite tudi od kesa po-eni blagove n. p.: bela kontenina srednja 5 dm, najboljša din. pisano za sra ce srednje 5 din, najt>oljše 9 din, tiskovina za predpasnike srednja ti din, najboljša na dve strani 9 din naglavne rule 6 dm. žepni robci 1 din itd. To trgovino je otvorila špecijelno za renejše blago snana ljubljanska tvrdka ki ima svojo glavno trgovino na Sv. Petra ce-ti 29 v novi h.Si, kier je velika zaloga boljšega blaga ZLZ 'V",°bieke- kakor ludi izgotovHjene obleke, na Sv. Petra ce^tl 30 pa ima oddelek za nevestine opreme in pohištveno blago (zave e te fc?Ynd, Ure ZT p0slelie' l)erie' žilno in morsko travo l.t. d). - Torej vse. kar rabile, najdete si fnZ V0"! h"*" VfTr**' «dobro m po nizkih cenah! Naše geslo še vedno drži- majhen zaslužek, a čim večji promet| a,ZK V vsako hišo »Domoifufea«! . I. GORICAH Pnsit* «°*P»dlnl«- nevale. go»l!lnlf,rji ... rusuri a« danes vzorce («reznločno| od „.i ,N«fo«lta korenine rasnih «lrln za posteljno n«nii»r,„ r°J«v. perilo pri tvr.lkl Pavi« Stran.k. frt,1" teffi velika zaloga tudi v boinoaiu za plcsti li,,I, v»!r,o __v». toči«« iiosirniiia. zmerne ci"ie|n* dob«. Na nekem vaškem rM>kopa!i^u v 'Fi TT" «lalo na deski lesenega križa osem vrstic v ? ki bi se prosto prevedeno glasile takole- ^ V grobu tein počiva Franc Krančičei ' V življenju dober klavec bit prrilfe. Z veseljem spretno pujae klal jn »ar'. Odiral jih, ali obaral. B Vročino, ni raz, prenašal je prav z |ahk. Nikdar s zdravniki ni imel opravka udlotil nož je zdaj in mesarico, V večnost šel, upajmo, na desnico. Pra»i ribniSfei fižol zin banano lutem dobite pri tvrdki HM* MNAtM. d. Tyrševa (Dunajska) cesta 33— fižol tudi ; 7 ° - z » LMM zamenjamo Domišljav skladatelj: »Torej, pravite d, ,s bodo moje skladbe izvajale, ko bodo Wagner M/» zart, Beethoven itd. že davno pozabljeni?« ' Kritik: »Da, ampak prej ne.c Zrofei »rs JftraftvMi ......... predvaja v soboto 29. aprila ob '/>9 uri ziefer t nedeljo 30. aprila ob 3.,6. in 9. uri zvečer in »dom. deliek 1. maja ob '/»9. zvečer najveličastnejši vel». '•in. vseh fasov nam ■ ...... (pasuon) MUII KRALJEV fj'™ J« o«lno»ej»e delo, ki m proJJnjl.n prlksanje, trpljenja Juum KchtltMp ne Ua. primerjati. - ( «„.„" obč.ustvo naprošamo. _______moo v predpro