------   24   ------
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja* 12. t. m. so začeli že zjutraj zgodaj ob mestu svet meriti zavoljo prihodnjega razprostenja dunajskega mesta.
—   „Oesterr. Ztg." piše, da bodo presvitli Cesar sam vodja na Dunaji zbranim vojaškim četam, kadar bo pogreb maršala grofa Radecki-ta. Te čete bodo še z odposlanci vsih štirih armad cesarstva pomnožene.
—   14. t. m. je bila dunajska kupčijska akademia slovesno odperta ob nazočosti njih ekscel. gospod ministrov za šolstvo in za kupčijstvo, gosp. zdolnje-avstrianskega ces. namestnika, predsednika akademije znanost in gosp. dunajskega župana.
—  Po prerajtbi bo dal štempelj od časnikov kak pol-drug milijon gold. čistega dohodka.
—  V letu 1856 je bilo pri vsih cesarskih sodnijah 299 tavžent in 735 tožb; žalosten dokaz, da se ljudje še vedno radi pravdajo.
Nova obertnijska postava bo v kratkem izdelana in gotovo je, da bo zadobila svojo pravico svobodna obertnost, brez ktere obertnije ne morejo tekniti.
—  To leto bo v celem cesarstvu 103 tavžent in 115 novincov k armadi vzetih. Gosposkam je naročeno, posker-fceti, da dobe v pervem razredu starosti dovelj novincov.
—   C. kr. ministerstvo za šolstvo je naročilo šolskim oblastnijam in vodjem učilnic, izreči, ali naj se še dalje uče na gimnazijah naturoznanski uki ali ne. Vodje gimnazij so, kakor je slišati, izrekli, da naj se uče, samo so željo razodeli, da naj se to tako godi, kakor je umnosti mladosti najprikladneje.
—  Koliko se bo nakovalo drobiža nove avstrijanske veljave, se previdi iz tega, da je c. kr. velika kovavnica razglasila, da potrebuje za ta namen 2 tavžent in 20 centov kufra v plošah.
—  V celem cesarstvu je prišlo za leto 1858 koledarjev ali pratik 286 na svitlo.
Iz Milana 11. jan. Danes je bilo truplo grofa Radecki-ta na pare položeno. Da bi se ljudje preveč ne dre-njali, je pripušeno vojakom od 9. do 11. in civilistom od 11. do 4. ure ga kropit hoditi. Maršal leži na tri stopnje visocih parah, ktere so s černim žametom pregernjene in z zlatom okinčane. Leži pa v sredi sobe, v kteri je sicer rad prebival. Štiri železne, po starem napravljene vojaške podobe derže nad parami nebo, ktero je z lovorjevimi venci in vojnimi znamenji lepšano. Oblečen je maršal v veliki mar-šalski obleki. Poleg par stojita en stotnik in podoficir vsakega orožja na častni straži. Na levi strani klečita in molita dva vojaška duhovna.
Iz Scrbije. Govorica je, da je več okrajnih predstojnikov in imenitnejih tergovcov podalo knezu prošnjo, da bi v Gurgusovac v ječo obsojene zarotnike izpustil. Pravijo, da je knez to prošnjo milostljivo sprejel.
Iz Rusije. Neki Belgijan se je ponudil rusovski vladi, telegraf skozi Sibirijo v Ameriko napraviti. Za-se ne tirja več, kakor 5 od sto obresti, za ktere mu mora pa rusovska vlada porok biti.
—   „Ali naj se kmet učf zdaj tudi brati in pisati ali ne?u s tem vprašanjem si zdaj po odpravljenem robstvu na Rusovskem močno glave belijo. Se ve, da skorej vsak pravi, da nej se uče, pa neki Dal, najizverstniši pripovestnik ruski, neče o poduku kmetov nič slišati, ker v njih še skozi in skozi vso omiko pameti in nravnosti pogreša. To nas opominja človeka, kteri ni hotel popred v vodo iti, kakor da bi se bil naučil plavati. Pa gosp. Dal terdi tudi, da se je med 500 kmeti, kteri so se v njegovi okrajini v desetih letih naučili brati, 200 zanikernikov štelo.
Iz Nemškega. 12. t. m. se je začel deržavni zbor ˇ Berlinu.   Predsednik  ministerstev  ga je   odperl   s  pred-
stolnim ogovorom, v kterem je omenil, da se sme svesto upati, da bo kralj skoraj popolnoma ozdravil. Tudi pervi kraljevi zdravnik, dr. Schonlein, je to upanje razodel. (?)
—  „Sloy. Novinv" pišejo, da je na pruski železnici na doljnem Šleskem 5. t. m. v Jesenicah zamerznil vlak; voda je namreč zmerznila,   da mašine niso  mogli napajati.
Iz Francozkega. Iz Pariza pišejo, da je imela cesarica 2. januarja, ko je prišla velika gospoda ji novo leto vošit, lišp iz demantov na sebi, ki je veljal 600 tavžent gold. našega dnarja; cesar ji ga je dal za novo leto.
—  V Parizu se nadjajo treh odbornikov valahijskega zbora, kteri gredo na Francozko, odgovor dat za obnašanje tistih, ki so se za zedinjenje potegovali, ob enem pa tudi se Irancozki vladi zahvaliti za — za kaj, menda bodo še le po končanem zboru parižkem se zavedli!
—  Kupčija s polži gre to zimo v Parizu, kakor nikoli pred in je osterge tako spodrinila, da jih za 2000 jerbasov vsaki dan menj prodajo.
—  Učeni Francoz Babinet piše, da bo dveh mraknjenj sonca, ki jih bo 1858 na Francozkem viditi, ono 15. marca najzanimivše tega stoletja. Tudi se je nadjati, da bo prišel to leto veliki komet, kteri je 1857 toliko strahu ljudem delal.
—   14. t. m. sta bila francozki cesar in cesarica v smertni nevarnosti. Neki hudobneži so storili naklep, ju ustreliti, pa božja previdnost ju je ohranila. Ranjenih je bilo ljudi 102, konj 20, 2 konja sta bila na mestu mertva. Voz, v kterem je sedel cesar s cesarico, je bil ves razbit. Te hudobije je natolcovan Italjan, z imenom Pierri, in je tudi s še štirimi drugimi zapert.
Iz Turškega. Rešid pašeta so pokopali 8. t. m. v Carigradu. Koliko je Turkom veljal, se je vidilo iz občnega obžalovanja pri njegovem pogrebu. Celo mesto je bilo na nogah in ni bilo mogoče pogrebcov šteti, kteri so ga na pokopališče spremili. Zapustil je vdovo in pet sinov, kterih eden je čarov zet.
—  Iz Carigrada je povedal telegraf, da je prišel do-sadanji minister zunanjih zadev Ali paša na mesto Rešida. Iz tega se da posneti, da se bo turška vlada tudi prihodnje še terdno deržala dosedanje politike. Ali paša je bil, tako reči, Rešidov učenec v politiki, enako je Fuad paša, Alitov naslednjik, znan kot umen mož in iskren zagovorjavec turške samostojnosti.