Naše šolstvo in prosveta Iz poročila načelnika prosvetnega oddelka g. dr. Sušnika na zasedanju bansk^ga sveta (Nadaljevanje) Zidanje in prezidavanje šolskih poslopij. V čaisu od 1. novembra 1939 do 31. oktobra 1940 so bila dograjena 4 šolska poslopja in sicer: v Karlovici, okraj Kočevje (2 učiikuci), v Senožetih, okraj Ljubljana-okolica (1 učilnica), na Skopicah, okraj Krško (2 učilnici), pri Sv. Treh kraljih, okraj Dravograd (1 učilnica). Ta šolska posilopja, ki imajo skupaj 6 učilnic in 6 učiteljskih stanovanj, so stala 370.000 din + 220.000 din + 280.000 din + 240.000 din, skupno 1,110.000 din. K tem stroškom so do sedaj prispevali: država-s podporo 96.000 din, banovina s podporo 130.000 din, banovina z brezobrestnim posojilom 105.000 din; skupaj 331.000 din. Izvršilo pa se je tudi 6 prezidav in dozitiav šolskih poslopij, od katerih so 3 dozidave tako obsežne, da je prezidani del •obsežnejši od prvotnega poslopja (Turje—Laško, Andrejci—Murska Sobota, Gabrje—Novo mesto). Gradi pa se po stanju 1. novcmbra 1940 še 18 novih šolskih poslopij in sicer: v Koroški Beli (Radovljica), v Logu-Zaplani (Ljubljana-okolica), v Šmarju (Ljubljana-okolica), v Javoru (Ljubljana-okolica), v Kompoljah (Kočevje), v Motniku (Kamnik), v Lokavcu (Laško), v Sclnici (Maribor - levi 'breg), v Zabrdu (Škofja Loka), v Kamniku (Kamnik), v Dragomlju (Ljubljana-okolica), v Sušju (Kočevije'), v Temenki (Litija), v Globodolu (Novo mesto), v Sv. Planini (Laško), v Hodošu (Murska Sobota), v Markovcih (Murska So bota), v Murski Soboti (Murska Sobota). V istcm razdobju so dobile šolske občinc za zidanje pod.porc od države (26 šol) 500.000 dirn, od banovinc (57 šol) 530.965 din, od ba- novine brezobrestno posojilo (5 šol) 360.000 dinarjev, &kupaj 1,390.965 din. Cclotni sklad za brezobrestna posojila po stanju 31. oktobra 1940 v znesku 2,762.212 din je bil razdeljen do ostanka 76.610 din šolskim in upravnim' občinam. Šolski okoliši. Kraljevska banska uprava je tudi v tej dobi stremela za tem, da preobsežne šolske okoliše razdeli in ustanovi več manjših šol, da bi mogli otroci vsak dan abis.kovati šolo. Po tem načclu je bilo razdeljenih nekaj razsežnih šolskih okolišev; odcepi se navadno manjši hribovski del, kateremu je treba zgraditi šolo. Pripravljeno je vse, da bodo v zgodnji spomladi začeli graditi 3 t. zv. »gorske šo-le«, ki bodo nadomestile na naših šolah znanc oddelke za oddaljene. Šolska imovina. Posestno stanje šolskih občin je ,razen v nekaj primerih v murskosoboškem okraju urejeno, če ne štejemo med neurejene primerov, ko sc imovina zaradi odklonilnega stališča upravnih občin ne more prenesti na šolske dbčine. Šolsko premoženje raste iz leta v leto, vrste se primeri, ko šole na premoženju pridobivajo z nakupom, le redko pa se šolska imovina odsvoji, a še takrat le iz tehtnih razlogov in tako, da cdotno gospodarstvo šole ni prizadeto. V prctcklem letu smo tudi izdali vcč razpisov, ki urejejo do sedaj še nerešena gospodarska vprašanja naših ljudskih šol. Šolski vrtovi. V banovini je 783 šolskih vrtov. 92 ljudskih šol pa šofekega vrta nima. Te šole so ali v krajih, kjer ni mogoče dobiti primernega zemljišča za vrtove, ali pa v krajih, kjer so šolska poslopja zasebna last. V splošnem so vrtovi dobro oskrbovani. Ugotoviti pa moramo tudi lctos, da imajo šolski vrtovi vcdno manj spretnih vrtnarjev, ker posebno mlajše učiteljstvo nima pravega smisla za vrtnarstvo. To stanje bo trajalo vsc dotlej, ko bodo učiteljiščniki dobili v šoli vso učitelju potrebno izobrazbo. (Se nadaljuje.)