• LJUBLJANSKO BARJE •
IN NJEGA OSUŠEVANJE

. SPISAL .

* IVAN SBRIZAJ

DEŽELNI NADINŽENER

V LJUBLJANI LETA 1903

Ljubljansko barje.

p* 'arje je približno 23 km  dolgo in povprečno
7 km  široko; morska višina znaša okroglo
290 m.  Obmejeno je proti severu z nizkim gorovjem
karbonske, na drugih treh straneh pa z dolomiti in
apneniki triasne formacije. Ljubljanica, ki izvira pri
Vrhniki, deli barje v dva približno enako velika dela.
Ljubljanica sprejema na barju mnogo vidnih pritokov,
gotovo je pa, da se nje struga napaja tudi z mnogimi
nevidnimi dotoki. Površje barja s stranskimi dolinami
meri okroglo 16.000 ha  160 km' 2 .  To površje je po¬
krivala poprej, ko se še. niso pričela osuševalna dela,
šota, ki je pa vsled imenovanih in dosedaj izvršenih
del kakor tudi vsled obdelovanja že tako izginila, da
se drži le še na približno 8000 ha  80 km 2 .  Plasti
pod šoto so diluvijalne.

Ob zgradbi južne železnice so barje na več mestih
vrtali in plasti preizkušali. Ti preizkusi pričajo, da ima
barje precej burno geologično preteklost. Sedimenti
tvorijo različne plasti. Na šoto in sploh na mladi aluvij
sledi 9'5 m  debeliš finim peskom, v gornjih delih tudi
s polžki namešana ilovnata plast, ki v kislinah šumi;

Vir za en del zgodovine: Peruzzi, »Oesterreichisch-un-
garische Revue«, letnik 1899.

1

2

to plast imenujejo barjani polžarico. Pod to polžarico
leži 10 m  debela, suha glina, ki v kislinah ne šumi.
V tej glini se nahaja 0'75 m  debela, stisnjena, črno-
rjava plast šote. Nato se ponavljajo v kislinah šumeče
in nešumeče peščene, z ilovico mešane plasti, v ka¬
terih se nahaja tudi šota. Zadnja plast, katero so takrat
z vrtanjem dosegli, je trda, modrosivkasta glina, 55 m
globoka. Ta glina se nahaja tudi na severnem ob¬
mejnem gorovju, odkoder je prišla v barje.

Iz teh raznih plasti se da sklepati, da je bilo
naše sedanje barje jezero, ki se je v raznih dobah
odteklo; po vsakem takem odtoku se je napravila
šota. To jezero je pa bilo en del velikega savskega
jezera, ki je potem stalno odteklo, ko si je Sava na
vzhodu (v sedanji soteski proti Zidanemu mostu) na¬
pravila zadostno odtočje.

Velikanska hrastova in jelševa debla, ki se dobijo j
tuintam pod mlado tercijarno plastjo, pričajo, da jel
bilo barsko jezero v pračasih suho in da se je na
njega dnu razvijala bujna vegetacija.

V zgodovini se pokaže barje šele za časa Rim¬
ljanov, ki so ga z veterani kolonizirali. Velike ope¬
karne in ceste, ki so se odkrile, kažejo, da je bilo v
onih časih življenje na barju zelo razvito.

Po propadu Rimljanov je propadalo tudi barje
vedno bolj in bolj vsled zanemarjanja vodnih strug.
Ljubljanica je bila baje takrat še enkrat širša nego
danes in je služila po odhodu barbarov (Hunov itd.),
ki so takratno Emono razrušili v razvaline, za odkla-
danje materijala iz teh razvalin, kakor služi še dan¬
danes za odkladanje snega.

Takrat je bilo tudi utrjevanje mest in sploh važ¬
nejših naselbin na dnevnem redu, da se je moglo

3

prebivalstvo pogostih napadov braniti. Da so bile
vode in še posebno tekoče dobra sredstva za to, je
umevno. Ni torej čudno, da so v te namene uporabili
tudi Ljubljanico in v nje strugo pred mestom na gosto
zabili pilote; skrbelo jih seveda ni prav nič, da s tem
zožijo strugo in barju neizmerno škodujejo. Za ne-
odtok voda z barja je bilo to sicer že zadosti, da je
pa postal efekt še popolnejši so napravili več jezov,
in sicer na spodnji strani mesta tri, sredi mesta pa
enega. Vsled teh modrih naprav je pa postalo naše
barje v srednjem veku pravo močvirje, ki je bilo na
leto povprečno po tri četrti leta preplavljeno; gosta
megla in hudi sopari so uničevali mesto in okolico.
Takratni barjan se je umaknil s svojega posestva in
se naselil na bližnjih obalih; Ljubljana je pa večkrat
občutila posledice modrega ravnanja s strugo svoje
glavne vode, in to v podobi velikanskih povodnij.
Valvasor poroča, da je segala voda v mestu, in sicer
v letih 1190., 1537. in 1589. do oken prvega nad¬
stropja; prebivalstvo se je moralo s čolni deložirati.
Prvega novembra zadnje imenovanega leta je odpla¬
vila voda v okolici celo več hiš, katerih prebivalce so
potem v Ljubljani lovili s čolni.

Te razmere so postajale vedno hujše, ni torej
čudno, da se je pričelo misliti na odpomoč. Za ce¬
sarja Ferdinanda I. sta bila leta 1554. poklicana dva
italijanska inženirja, Miklavž Bendaholo in Štefan
De Grandi, v Ljubljano, da povesta svoje mnenje,
kako preprečiti velike vode. Ta dva strokovnjaka sta
nasvetovala napravo 24 sežnjev širokega in 4 sežnje
globokega kanala v soteski za Gradom. Ta kanal bi
imel odvajati visoke vode, vrhutega bi pa služil tudi
v obrambo. Stroški so bili proračunjeni po takrat

1 *

4

veljavni valuti na 38.000 goldinarjev. To delo pa se
ni izvršilo.

Leta 1667. je nastopil neki Markovič, lajik v
tehniških stvareh, z novim načrtom, po katerem naj
bi bil kanal za Gradom le 3 sežnje širok in 4 sežnje
globok. Tudi to delo, ki je bilo proračunjeno na
8000 gld., se po sreči ni izvršilo, kajti pomagalo ne
bi bilo prav nič.

Povodnji so pa postajale vedno neznosnejše, tako
da so se pričeli »puntati« še celo prebivalci Planinske
doline radi nezadostnega odtoka voda v Ljubljani; oni
so bili namreč mnenja, da je to vzrok njih povodnij,
dasi je Planinska dolina za 150 m višja od barja in
je poleg tega le po podzemskih pritokih vezana ž
njim. Planinci so svojo ogorčenost tudi vidno pokazali,
prišli so namreč v Ljubljano ter podrli jez in mlin za
škofijskim poslopjem.

Prvi mož, ki je idejo o osušenju barja takorekoč
v dejanje spravil, je bil Zorn  pl. M i I de  n h e i m. Zorn
je leta 1760. na pristojnem mestu predlagal, da osuši
in izkultivira 215 oral, ležečih na južnovzhodni strani
Tržaške ceste, če se mu ta svet brezplačno odstopi.
Ta plemenita ideja je pa zadela na velik odpor, češ,
da bo z osušenjem tega sveta lov zelo oškodovan.
Zornova prošnja je bila tudi v vseh instancah odbita.
Preplašilo pa ga tudi to ni; vložil je leta 1762. prošnjo
na cesarico in dobil dovoljenje, da sme nameravana
dela izvršiti. Uspeh je bil nepričakovano ugoden, dasi
je bilo, kakor še dandanes, mnogo slabih, oziroma
krivih prorokov.

Cesarica Marija Terezija, videč Zornove uspehe,
je sklenila celo barje osušiti.

5

Jezuvitski pater Gabriel Gruber, profesor meha¬
nike v Ljubljani, je dobil častni poziv, dotične načrte
izdelati in dela izvršiti. Načrt je obsegal:

1. ) poglobitev Ljubljanice v mestu s proračunjeno
svoto 74.270 gld.,

2. ) napravo kanala za Gradom s stroški 82.745 gld.,
torej s skupno svoto 157.015 gld.

Po odobritvi načrta na Najvišjem mestu se je
pričelo leta 1772. z delom. Zaradi vzdrževanja prometa
za Gradom se je nasvetovala tudi naprava kamenitega
mostu z zatvornicami, s katerimi bi se mala voda na
barju po potrebi uravnala.

Ob izvrševanju tega ogromnega dela se je pa
pokazalo, da Gruber ni povsem kos svoji nalogi. Vsled
tega se je nadaljevanje tega dela izročilo ženijskemu
majorju Strupiju. Z veliko slavnostjo je bil kanal
25. novembra 1780. 1. otvorjen. Stroški za kanal z
mostom vred so znašali 220.000 gld. konv. denarja.

Težave pri izkopu Gruberjevega kanala so bile
velike, ker se je svet v,sled geologične formacije več¬
krat in občutno posedel. Po otvoritvi kanala se je
znižala talna voda na barju za 70 cm,  tudi povodnji
so precej ponehale, više ležeča mesta so se osušila,
nastale so zopet njive in travniki.

Opombe vredno je, da se je ustanovila leta 1798.
neka premogovna družba na Nižjeavstrijskem, ki je
nameravala napraviti kanal iz Trsta na Dunaj; vsled
te naprave bi se imelo barje nekako indirektno osušiti.

Leta 1807. je zborovala pod predsedstvom vlad¬
nega svetnika Schemerla enketa, ki se je posvetovala
o nadaljnih delih, da se osuši še ostalih 32.000 oral
barja. Ta enketa je nasvetovala, da naj se Ljubljanica
še bolj poglobi in da naj"se odstranijo vodne naprave.

6

Ti nasveti se pa vsled takratnih vojnih časov niso
izvršili.

Po dokončanih francoskih vojskah je naročil cesar
Franc 1., ki je' barsko vprašanje zasledoval s posebnim
zanimanjem, dvornemu stavbnemu ravnatelju France-
skoniju, naj izdela načrte za temeljito osušenje in kulti¬
viranje barja. Franc*eskoni je predložil leta 1819. svoje
mnenje o nadaljnih izvršitvah in stroškovnik, ki je
obsegal sledeče točke:

a)  odpravo mlinskih jezov ....  150.000 gld.

b)  napravo odvodnih jarkov na barju 250.000 »

c)  » boljšega odtočja ....  300.000 »

skupaj . . . 700.000 gld.

Ta dela, ki bi bila za kulturo barja velikega po¬
mena, se niso izvršila, pač pa je leta 1821. osuševalna
komisija pod predsedstvom Schemerla nasvete Fran-
ceskonija bolj površno pretresovala in skrčila potreb¬
ščino na 112.032 gld. Pa tudi ta skrčeni nasvet ko¬
misije je ostal skoraj docela le na papirju, kajti izvršil
se je le Kodelijev prekop, ki je bil leta 1828. otvorjen,
s stroški 34.050 gld. in še nekatera manjša dela.

Ta Kodelijev prekop ter tudi delna poglobitev
Ljubljanice in odprava jezov so vplivali ugodno na
barje, ki se je mestoma toliko osušilo, da so nastale
tudi sredi njega njive in travniki.

V poznejših letih so se osredotočila osuševalna
dela le bolj na barje samo, napravljali so se novi
jarki, obstoječi so se čistili, pa tudi z napravo cest in
potov se je pričelo.

Poprej sem omenil, da so se proti Zornovi ple¬
meniti ideji najbolj upirali lovci, češ, da se z osu-
šenjem dotičnega sveta lov oškodi. V istini je bil barski

7

svet takrat za lovce pravi paradiž, dasi je bila hoja
po njem zelo nevarna, kakor je še dandanes po tako-
zvanih barskih oknih. Pred osuševanjem je bilo na
barju nebroj vodnih ptic: divjih rac, gosi, labudov,
kozic itd. Grof Hohenwarth piše, da je spreten lovec
domov prinesel z barskega lova na dan 40 do 60 kozic
in ravno toliko druge perutnine ter da se je tekom
ene zime polovilo z mrežami do 1500 divjih rac.

Sedaj, leta 1838., pa toži Hohenwarth, da se po¬
sreči najspretnejšemu lovcu na dan komaj 5 do 6 kozic
postreliti.

Leta 1860. so prišla osuševalna dela v nov tir,
in sicer s tem, da se je odobril leta 1857. načrt mini¬
strskega svetnika Beyerja za poglobitev Ljubljanice in
Gruberjevega kanala. Po tem načrtu bi se imele visoke
vode za 4 črevlje znižati. Delo je bilo leta 1867. do¬
končano ter je stalo okroglo 200.000 gld., sedanji
Karlovški most pa še posebej 74.000 gld. Tudi Zornov
kanal bi se imel takrat poglobiti; ko so pa leta 1868.
z delom pričeli, so naleteli na dnu na milko; vsled
tega so se že izkopani profili zopet zasuli in delo
opustilo. Spričo tega se je prihranilo 60.000 gld., ki
tvorijo danes en del takozvanega močvirskega zaklada.

Ravno imenovana dela so imela mnogo uspehov
za izboljšanje našega barja, novi, dosedaj neplodni
deli so se pridobili kulturi. S preobilnim rezanjem šote
in neracijonalnim nje sežiganjem se je pa kasneje
barski svet znižal za toliko, da so se pričele zopet
ponavljati povodnji.

Te povodnji poznamo, saj je pogled z ljubljan¬
skega grada na barsko jezero kaj krasen. Le žal, da
hkratu, ko se naše oko divi krasotam jezera, barsko
prebivalstvo obupno zre 'v bodočnost! Gledal sem na

svoje oči ob jesenski povodnji leta 1895. nepopisno
bedo na barju. Po naročilu magistrata se je peljala
komisija, katere član sem bil tudi jaz, na barje, da
prouči bedo zaradi podpor, ki se ob takih prilikah
dele barjanom. Vozili smo se s čolnom iz trnovskega
pristana preko travnikov in cest na Karolinško zemljo
in na Ilovico. Veslali smo mimo hiš, v katerih je voda
visoko stala; hišna oprava je plavala po notranjih
prostorih. Največ koč smo našli praznih, le v eni smo
zasledili človeška bitja, dasi je segala voda skoraj do
gornjega robu ognjišča, na katerem je gorel ogenj.
Gospodinja je stopala po deskah, ki so bile oprte na
mize, klopi itd., iz kuhinje v sobo. Stopili smo z nekim
strahom iz čolna na ta nam še neznani pot po barskih
kočah. Iz kuhinje pridemo po kratkem razgovoru z
gospodinjo v sobo. In glej prizor! Na tam običajni
peči zagledamo bolehavega, sključenega starčka, poleg
njega pa precej živahnega otročiča; imela sta od peči
do stropa komaj 70 cm  prostora za vse svoje kre-
tanje. Ne pomnim več, zakaj da ni ta družina bežala
kakor druge v varno zavetje na obali barja, gotovo
jo je voda prehitela; živo se pa spominjam občutkov,
ki so me obhajali ob pogledu na sključenega starčka
in revčka otročiča. Odkrito priznavam, da se mi je
zdelo, kakor da bi ne bili v osrčju Evrope, onega vi-
sokokultiviranega dela naše zemeljske krogle, ampak
tam nekje ob rumeni reki na srečnem Kitajskem. —
Umevno je, da taka povodenj uniči ves poljski pridelek,
pa naj si bo že na polju ali v varni shrambi doma.

Da take razmere jako neugodno vplivajo tudi na
sosednje prebivalstvo in da onemogočujejo racijonalno
obdelovanje še onega dela barja, ki bi bil zato spo¬
soben, je naravno.

9

Ni torej čuda, da se je iznova obudila misel, v
nebo kričeče nedostatke odpraviti; zasluga, da je zopet
prišlo na dnevni red temeljito osuševanje in odprava
povodnij, gre novi korporaciji, kateri se je takorekoč
blagor barja izročil v roke, in to je glavni moč¬
virski odbor.

Do leta 1877. je opravljala administracijo barja,
oziroma dela na njem, pred vsem trebljenje jarkov itd.
c. kr. deželna vlada. Dne 23. avgusta 1877. 1. pa je izšel
deželni zakon z določbo, naj se izroči oskrbovanje
barja prej imenovani korporaciji. Površje barja, kolikor
naj ga oskrbuje močvirski odbor, se je določilo na
15.138 ha  26.300 oral.

Poprej je bil vedno govor o 32.000 oralih; iz
tega se da sklepati, da so do leta 1877. izvršena dela
5700 oral trajno osušila.

Ustanovljeni močvirski odbor si je bil takoj v
svesti svoje velike naloge; uvidel je, da dosedanji
način osuševanja barja provzroča mnogo stroškov, ve¬
likih nedostatkov pa vendar ne odpravi. Jasno mu je
bilo iz početka, da je treba v korist barja, v korist
Ljubljane in v korist dežele energične operacije; če se
delo še ni izvršilo, se moramo vendar hvaležno spo¬
minjati teh inicijativnih mož, kajti upanje imamo, da
se njih velika ideja skoraj uresniči.

Leta 1880. je sklical močvirski odbor z dovo¬
ljenjem c. kr. poljedelskega ministrstva ekspertizo, ki
je imela v principu določiti vse ureditve in potrebne
uravnave v svrho popolnega osušenja barja. V tej
ekspertizi so bili naslednji inženirji: c. kr. višji stavb,
svetnik Indra iz ministrstva, Salvini iz Milana, Vicen-
tini iz Trsta in Podhagsky z Dunaja.

10

Pod predsedstvom načelnika takratnemu močvir¬
skemu odboru, gosp. dr. Josipa Koslerja, dne 26. aprila
1880. leta otvorjeni ekspertizi se je izročilo 28 vpra¬
šanj v razmotrivanje. Ekspertiza je nato podala obširno
svoje mnenje glede melijoracije barja in je sestavila
tudi program, kako naj se izdela načrt za popolno
osušenje.

Bilo bi odveč vsa ta vprašanja tu razpravljati,
omenim naj le najvažnejša, ki so bila nastopna:

1. vprašanje: Zakaj zaliva voda v poslednjih letih
vedno bolj in bolj barje in kako bi se
to zabranilo?

Odgovor: a)  ker prinašata Mali graben in Gradaščica

znatno množino plavja (gramoza itd.) v
Ljubljanico;

b)  ker prihaja plavje iz Malega grabna tudi
v Gruberjev kanal, v katerega se po-
siplje poleg tega tudi zemlja z Golovca.
Zato se strugi Ljubljanice in Gruber¬
jevega kanala vedno bolj vzdigujeta,
visoka voda pa vedno bolj zajezuje;

c)  ker se je z znižanjem visokih voda z
dosedanjimi uravnavnimi deli barje zni¬
žalo; znižalo se je pa barje tudi vsled
odstranitve šote in vsled obdelovanja.
Povodnji se ponavljajo zato posebno
rade na onih mestih barja, kjer je ob-
delavanje intenzivnejše;

d)  ker prihajajo spričo sekanja obmejnih
gozdov večje množine vode in hitreje v
barje.

Konečno je treba pripomniti, da je v Ljubljani
navada odkladati odpadke in druge tvarine v Ljubija-

11

nico in v Gruberjev kanal, kar tudi ta dva odtoka

nekoliko maši.

Te neprilike bi se odpravile:

a)  če se odvrne plavje iz Malega grabna, iz Gra-
daščice in z Golovca,

b)  če se zniža primerno visoka voda,

c)  če se pametno gospodari z gozdi po obmejnem
gorovju,

d)  če se prepreči s pripravnimi policijskimi nared-
bami odkladanje odpadkov in drugih tvarin v
Ljubljanico in v Gruberjev kanal.

2. vprašanje: Kako bi se dalo barje sploh osušiti?

Odgovor: Splošni pripomočki za osušenje barja so,

da se tudi visoke vode stranskih pritokov
Ljubljanice znižajo ter da se postopa ra-
cijonalno pri poglobitvi že obstoječih in
pri napravi novih glavnih in stranskih
odvodnikov.

3. vprašanje: Kateri način obdelovanja smatrajo eks¬

perti za najpripravnejši na ljubljanskem
barju; ali naj se šota obdeluje, ali naj
se z rezanjem ali sežiganjem odpravi in
spodnja mineralna plast — polžarica —
za obdelovanje odkrije?

Odgovor: Ker ni mogoče namakati vsega barja,

temveč le ugodneje ležeče njegove dele,
in to le, kolikor je vode in strmca na
razpolago; ker ni misliti, da bi se popol¬
noma odstranila šota, koder globoko sega
ali kjer je svet sploh nizek, ne kaže šote
rezati ali sežigati, da ne bi pretile zopet
nove povodnji.

12

4. vprašanje:

Odgovor:

5. vprašanje:
Odgovor:

6. vprašanje:
Odgovor:

Tudi tam, kjer naj šota ostane, se
dado doseči ugodni uspehi z racijonalnim
gospodarstvom, in sicer, če se način ob¬
delovanja menja — za travnikom njiva
in narobe. Če se na tej zemlji uporab¬
ljajo še umetna gnojila, je uspeh gotov.

One dele barja, ki se bodo umetno
namakali in iz katerih se bo šota počasi
odstranila ter spodnja plast odkrila, bo
mogoče intenzivneje obdelovati. Posebno
pozornost bo posvetiti živinoreji, ki utegne
postati največjega pomena za procvit barja.
Za koliko naj se zniža voda v Ljublja¬
nici, da se bo moglo barje tudi potem,
če se vsled odstranitve šote poniža, še
racijonalno obdelovati? Ne sme se pa
vzeti s tem znižanjem kulturam potrebna
talna voda.

Visoka voda naj se zniža za 0'5 m  pod
mineralno plast, katere lega se natančno
določi ob izdelavi načrta. S tem se zniža
visoka voda za približno TO m  na erar-
nem vodomernem drogu v Ljubljanici pri
odcepu Gruberjevega kanala.

Ali je uravnava Ljubljanice tudi na barju
potrebna?

Uravnava Ljubljanice na barju ni po¬
trebna, le če bi se pokazali tupatam udori
bregov, naj se zavarujejo.

Ali je uravnava stranskih pritokov po¬
trebna?

Vsled znižanja visokih in malih voda v
Ljubljanici bo treba tudi stranske pritoke

13

uravnati in jim strugo znižati, da se bo
mogla visoka voda z barja hitreje od¬
tekati. Pritokom pa ne bo treba vseh
njih ovinkov, posebno ne ob robu barja,
odrezati; zadostovalo bo, če se le bolj
njih iztoki v Ljubljanico uredijo in
uravnajo.

11. vprašanje: Kaj naj se ukrene za odvajanje poplav¬
nih (visokih) voda in kako naj se mno¬
žina teh voda razdeli na obe strugi
— na Ljubljanico in na Gruberjev kanal.
Ali bi bilo priporočati iz tehničnih in
ekonomičnih ozirov, da se napravi še
tretji odvodni kanal?

Odgovor: Predno odgovorimo na to vprašanje, naj

kratko označimo sedanje razmere v obeh
strugah.

Dno Ljubljanice ima v Ljubljani
znaten greben, ki je pri Fužinah in v
Kodelijevem prekopu skoraj popolnoma
skalovit. Ta greben zajezuje vodo v Ljub¬
ljanici in na barju. Naslednji podatki po¬
jasnjujejo to razmerje posebno: Ljublja¬
nica je globoka nad Ljubljano ob nizki
vodi 3'8 do 7'6 m,  pri izlivu Gradaščice
pa komaj 0‘63 m.  Enake razmere so
merodajne za Gruberjev kanal, pri ka¬
terem je še posebno vpoštevati dejstvo,
da ima od Ljubljanice dalje le prav
malo strmca, ki se šele proti Štepanskem
mostu znatno poveča.

V četrtem vprašanju se je reklo,
da naj se “visoke vode na spodnjem

14

koncu barja znižajo najmanj za 10 m
pod ničlo vodomernega droga; to zni¬
žanje se doseže

a)  z poglobitvijo Ljubljanice od Malega
grabna do združitve z Gruberjevim ka¬
nalom,

b)  z poglobitvijo in morebiti z razširjenjem
Gruberjevega kanala.

Kateri del visokih voda naj se od¬
teče po eni ali drugi strugi, se določi
pri napravi načrta. Naprava še tretjega
odvodnega kanala ni potrebna.

12. vprašanje: Za koliko se sme znižati struga Ljub¬
ljanice z ozirom na varnost obrežnih
hiš, obrežnega zidovja, mostov itd.?
Odgovor: Določno se ne da odgovoriti na to vpra¬

šanje, ker ni zanesljivih podatkov o
globočini in fundiranju mostov in obrež¬
nega zidovja. Eksperti so pa mnenja,
da se Ljubljanica za 1 m lahko poglobi,
ne da bi bila potrebna posebna popra¬
vila. Umeje se, da bi se morali poglobiti
tudi izlivi kanalov.

Končno naj še omenim predzadnje, to je 27. vpra¬
šanje, ker se je sestavil ž njim program za napravo
osuševalnega načrta. V 10 točkah strogo tehnične vse¬
bine so se dala navodila za ta načrt, ki naj bi obsegal:

a)  poglobitev Ljubljanice in Gruberjevega kanala,

b)  uravnavo Malega grabna in Gradaščice in

c) uravnavo drugih stranskih pritokov.

V seji dne 10. maja 1880. 1. so predložili eksperti
svoje obširno poročilo dotični komisiji. Naj le omenim,
da je zastopnik c. kr. vlade, svetnik Avg. pl. Fladung,

15

obljubil, da bo vlada najkrepkeje pospeševala to važno
kulturno delo. Deželni glavar vitez Kaltenegger je po¬
sebno zahvalno poudarjal, da niso eksperti mislili na
palijativna sredstva, ampak .na korenito odpomoč; pri¬
stavil je še končno, da bo dežela to delo na vso moč
podpirala. Ljubljanski župan Laschan je poudarjal
važnost v ekspertizi označenih del z gospodarskega in
zdravstvenega stališča za mesto Ljubljano, katere se
uresničenje tega kulturnega dela še posebno tiče.

Naprava podrobnih načrtov se je meseca junija
1881. 1. oddala inženirju Podhagskemu, ki je napravil
tri načrte, izmed katerih se je takozvani »alternativni
načrt« za izvršitev odobril.

Inženir Podhagsky je vrtal po vsem barju na
749 mestih, da je mogel natančno določiti lego spodnje
plasti, takozvane polžarice. Na podlagi vrtanja in ni-
velov je napravil več prečnih prerezov črez vso barsko
dolino. Rezultati vrtanja in ti prečni profili so pa po¬
kazali, da se spodnja plast ne bo povsod osušila, če
se visoka voda na erarnem vodomernem kolu za
2'0 m  zniža, ter da bo treba dotične dele barja še
nadalje, torej tudi po izvršeni regulaciji kot barje ob-
delavati. Površje onih delov barja, kateri se ne bodo
popolnoma osušili, meri 3000 ha,  to je petino vsega
barja. Na teh 3000 ha  se pa ni moglo ozirati, kajti
spodnja plast leži še za L70m  do 2’50 m  globokeje
nego že za 2 metra znižana visoka voda. Tehnično
izvršljivo bi bilo sicer tudi osušenje teh 3000 ha,  ali
stroški bi ne bili v nobenem razmerju k pridobitvi.
Nikakor pa ni iz tega sklepati, da so ti kosi barja iz¬
gubljeni, tudi oni se bodo dali prav uspešno obdelovati.

Glavni princip je, obe strugi poglobiti in sicer
tako, da bo odvajala Ljubljanica 260 m'\  Gruberjev

16

kanal pa 210 m-'  vode v eni sekundi. Posebne važnosti
je tudi to, da se bo odtakala še nadalje večja množina
male vode po Ljubljanici.

Naj na kratko opišemo najprej dela, ki jih bo
izvršiti v Ljubljanici.

Struga Ljubljanice se poglobi — v koliko, to je
odvisno od nivelskih razmer v sedanji strugi. Iz po¬
dolžnega profila je razvidno, da sedanja struga nikakor
ni ravna, ampak valovita; tudi ne pada enakomerno.
Največje globočine za izkop se kažejo v spodnjem
delu Ljubljanice, posebno pri nekdanjem vodmatskem
jezu ob prisilni delavnici, in sicer 3'50 m , pri Fran¬
čiškanskem mostu pa 2*0 m.  V mestu od Št. Jakob¬
skega do Jubilejskega mostu dobi Ljubljanica novo
obrežno zidovje; v tej progi se zoži struga na 21 m
širokosti. S tem obrežnim zidovjem pridobi pa mesto
tudi nove prometne proge tam, kjer jih še ni, že ob¬
stoječa obrežna pota se pa vsled zoženja Ljubljanice
znatno razširijo. Kolikega pomena bo ta pridobitev za
Ljubljano, mislim, da mi ni treba na široko razkladati;
omenim le, da s tem naše mesto pridobi šele ono lice,
ki se ne kaže toliko v modernosti, ampak v taki uredbi
prometnih, estetičnih in zdravstvenih razmer, ki je po¬
trebna in prikladna vsem večjim naselbinam v seda¬
njem naprednem času. Vsled poglobljenja Ljubljanice
se odpravi tudi sedanji Frančiškanski most, ker ni
zadosti globoko podstavljen. Tolaži naj nas upanje, da
pride na njegovo mesto če ne boljši vsaj lepši. Lesena
mosta pri Sv. Jakobu in Sv. Petru se tudi umakneta
novima. V drugih delih Ljubljanice ostanejo sedanjim
podobne brežine, seveda bodo primerno urejene in za¬
varovane, da jim voda vsled večjega strmca, torej
vsled večje brzine ne bo mogla škodovati.

17

Kakor v Ljubljanici se poglobi struga tudi v
Gruberjevem kanalu, in sicer na ta način, da bo pri
odcepu od Ljubljanice za približno 0'50m višja nego
struga Ljubljanice, ker se bo večja množina nizke
vode po mestu odtekala. Globočine izkopa so tudi v
tej strugi precej znatne in znašajo do 2'00 /77. Kar¬
lovški most se zamenja z železno konštrukcijo, ker
se srednji steber odstrani; seveda se odpravita tudi
lesena mostova na Gornjih Poljanah in v Stepanji vasi.

Obe strugi se poglobita le do stočja v Selju; odtod
dalje je struga pravilnejša, ima tudi primeren strmec,
zato se v tem delu Ljubljanice do fužinskega slapa
izkoplje le ozka kineta.

To so nameravana regulacijska dela. Pripomi¬
njam, da se Ljubljanica na barju ne bo prav nič urav¬
nala, le če bi se pokazala potreba, mestoma bregove ne¬
koliko zavarovati, se to izvrši; tudi se bo moral mali
greben v strugi pri novem mostu na Vrhniki odstraniti.

Doba za izvršitev teh regulacijskih del je dolo¬
čena na pet let, in sicer se uredi najprej Ljubljanica,
potem Gruberjev kanal. Naravno je, da bo treba ta
dela že zaradi stroškov kolikor mogoče ob suhem iz¬
vršiti. V Gruberjevem kanalu bo to brez posebnih
priprav mogoče, ker bo Ljubljanica že poglobljena,
drugače bo pa pri tej sami. Ljubljanica se bo morala
pod izlivom Gradaščice, kajti tudi ta ne bo smela skozi
Ljubljano, provizorno in sicer tako zagraditi, da se bo
visoka voda tudi po njej odtekala, napraviti se bo
moral jez s zatvornicami.

Podhagsky je proračunil za vsa ta dela, seveda
vpoštevši obrežne zidove itd., skupaj 1,378.600 gld. ali
2,757.200 kron stroškov. Ti stroški so bili proračunjeni
leta 1882., torej pred 20 leti, ko so bile razmere glede

2

18

delavcev in glede dobave gradiva znatno ugodnejše od
današnjih. Potrebno je torej bilo stroškovnik natanko
pregledati in ga glede cen današnjim razmeram pri¬
lagoditi. Vpoštevati so se sedaj morali tudi izdatki za
odškodbe in gotove naprave zasebnikom v mestu itd.
in pa stroški za lesene mostove. Na podstavi sedanjih
razmer je komisija, ki je zborovala več dni v oktobru
leta 1901, izračunila stroške za izvršitev dela na
4,184.000 kron. Pri sestavi tega končnega proračuna
se je postopalo najvestneje. Cene so visoko proraču-
njene in v gorenji skupni vsoti je 545.680 kron vštetih
tudi za nenadna dela in pa za stavbno vodstvo. Če od¬
bijemo odzadnje vsote okroglo 145.680 kron za stavbno
vodstvo, ostane kot čista reserva 400.000 kron, za ka¬
tere porabo danes nimamo prav nobene podlage. S tem
je zadostno dokazano, da se nikakor ni bati, da bi se
proračunjena vsota za to podjetje prekoračila.

Poleg navedenih glavnih del bo pa izvršiti še
druga, ki so tudi potrebna. Ta dela pa ne bodo niti
tako obsežna, niti tako draga, da bi provzročala ka¬
terekoli skrbi.

Dela te vrste so dvojna: 1.) uravnava stranskih
pritokov; 2.) dela, katera bodo morali udeležniki po
vodnih zadrugah sami izvršiti.

Stranskih pritokov je na barju 34. Izmed teh
odvajajo eni le padavinske in studenčne vode, drugi
pa poleg te vode prinašajo še gramoz; v to vrsto jih
spada pa le malo, in sicer: Gradaščica, Mali graben
in Iška (Čurnov jarek). Glavni namen uravnave teh
pritokov je, da se tudi njih visoka voda poniža za
toliko, kolikor je to z ozirom na znižanje visokih voda
v Ljubljanici sploh mogoče. Treba bo torej po regu¬
laciji Ljubljanice polagoma zniževati struge teh pri-

19

tokov, kolikor si jih sami vsled večjega strmca ne
poglobe. Množina njih visokih voda se šele takrat do¬
loči, ker je danes vsled povodnji ni mogoče, in na tej
podlagi se končno njih profil, kjer bi ne zadostoval,
toliko razširi, da se bo visoka voda lahko odtekala.
Iz tega pa sledi, da je bilo popolnoma umestno, da
se uravnava teh pritokov ni strnila z glavno regu¬
lacijo, ampak da se izvrši popolnoma samostojno, in
sicer po potrebi šele po glavni regulaciji. Eksperti so
glede uravnave teh pritokov izrekli, da je ni smatrati
za tako, da bi se morali vsi ovinki 'itd. odrezati, ampak
da bo le bolj izlive v Ljubljanico primerno urediti.
Nekaj je pač nujno, da se izvrši bržkomogoče, to
so zagradbe hudournikov ob Gradaščici in ob Iški, da
se ustavi plavlje (gramoz in druge snovi). Te zgradbe
bi se morale pač z glavno regulacijo vred . izvršiti.
Načrt za taka dela, ki je bil izdelan leta 1889., je tudi
lani c. kr. gozdnotehnični oddelek za zagraditve hudo¬
urnikov v Beljaku pregledal ter ga spoznal še za po¬
polnoma dobrega, stroške je pa nekoliko povišal; po¬
višana potrebščina za to delo znaša 200.000 kron.
Stroški za uravnavo vseh stranskih pritokov znašajo
po lani popravljenem proračunu okroglo 370.000 kron,
torej s zagradbo hudournikov skupaj 570.000 kron.

Stranski pritoki, posebno nekateri, dovajajo ve¬
like množine vodd po barju v Ljubljanico; treba bo
torej zabraniti razlivanje teh voda po obmejnih zem¬
ljiščih in s tem za stalno poplave odstraniti. Drugi
namen je pa, da se v razmerju z znižano visoko vodo,
kolikor bo sploh dopustno, šota z barja odpravi. Do¬
cela je odpraviti ne bo mogoče. Inženir Podhagsky
je pri vsakem stranskem^ pritoku po mogočnosti -
absolutno natančno to seveda ni, ker množina visokih

2 *

20

voda danes ni znana — določil, do katere meje se bo
smela šota odstraniti. Teh mej za odstranitev šote se
bo zaradi obdelovanja strogo držati, ker bi sicer na¬
stale nove delne poplave. Na barju so pa tudi predeli,
katerih spodnja (mineralna) plast leži le malo pod
znižano visoko vodo. Iz teh predelov se bo pač smela
šota popolnoma odstraniti, če se bodo z nizkimi nasipi
pred povodnjimi zavarovali. V te nasipe bo vzidati
majhne zatvornice, po katerih se bodo odvajale pada¬
vinske vode dotičnega površja. Materija] za te nasipe
se bo dobival pri poglabljanju dotičnih pritokov, tako
se bo z enim delom dvoje opravilo. Ta zadnja dela
pripadajo pa udeležnikom, ki se bodo itak morali v
ta namen združiti v vodne zadruge.

Razne enkete, obstoječe iz zastopnikov c. kr. kme¬
tijskega ministrstva in vlade, deželnega odbora, glav¬
nega močvirskega odbora in kmetijske družbe, so
barsko vprašanje vsestransko razmotrivale in prišle
do enotnega mnenja, da se bo s Podhagskega načrtom
dosegla nameravana odstranitev sedanjih nevzdržljivih
nedostatkov. Ta načrt so tudi strokovnjaki v mini¬
strstvu natanko proučili in ga je ministrstvo odobrilo.

Vkljub tem dobro premišljenim in ugodnim oce¬
nam je vendar še čuti pomisleke zoper načrt. Glavni
teh pomislekov so:

1. ) da se bo barje po znižanju vode tudi poni¬
žalo, kakor se je dosedaj vselej;

2. ) da Podhagsky v svojem tehničnem poročilu
sam pravi, da nima za to dokazov, da se bo visoka
voda pri vrhniškem mostu za 176 m  znižala, če se
le-ta na vodomernem kolu pred Ljubljano za 2'0 m
zniža, ter da je to znižanje pri imenovanem mostu
le po svojem praktičnem čutu vzel;

21

3.) da nastane zopet nevarnost za barje, če bi
se izvrševala kaka vodoodvodna dela v onih notranj¬
skih kraških dolinah, katerih vode se na barje iztekajo;
torej bojazen novih povodnij.

Tem pomislekom ni odrekati dobre namere in
so tudi uvaževanja vredni — saj gre za velevažno,
z velikimi stroški spojeno podjetje — sreča le, da niso
utemeljeni. To hočem na kratko dokazati.

K 1.) Novi usedi barja, to je, nove povodnji bi
bile le potem mogoče, če bi se visoka voda ne znižala
pod šotno plast; kakor pa že omenjeno, se zniža ta
voda povprečno za 50 cm  pod površje mineralne plasti
— polžarice, torej pod površje prave kulturne plasti,
in sicer zaradi tega, da se bo mogla šota po možnosti
popolnoma odstraniti.

Lastnosti usedanja vsled osušenja, še bolj pa
vsled rezanja in sežiganja ima pa le recentna plast,
to je šota, ne pa tudi spodnja mineralna plast. Koder
leži spodnja plast niže od znižane visoke vode — to
je na že imenovanih 3000 ha  — se' pa šota ne bo
smela odstranjevati, ampak paziti bo na to, da bo na
tem površju šotna plast vedno višja nego visoke vode.
Pri okroglo 12.000 ha  torej sploh mogoče ni; da bi se
barje ponižalo, pri 3000 ha  se pa da s pametnim rav¬
nanjem s šoto isto doseči; ta pomislek torej ni upra¬
vičen.

K 2.) Po načrtu se bo visoka voda, to je 470 m-'
v sekundi, na erarnem vodomernem kolu za 2'0 m
ponižala; to znižanje vode je gotovo, ker na tem te¬
melji sploh ves načrt. Na Vrhniki pri mostu se bo pa
istodobno voda za 1'76 /t?  znižala; s tem znižanjem
bo imela visoka voda na barju, to je od imenovanega
mostu pa do odcepa Gruberjevega kanala skupnega

22

strmca 2'0 m,  a sedaj ga ima na isti progi le 176 m.
Ta novi strmec 2'0 m  pravi Podhagsky, je vzel po
svojem tehničnem čutu, ker sedaj ni mogoče določiti
množine visokih voda stranskih pritokov in tudi ne
onih nevidnih kraških izvirov. Kar pravi Podhagsky
gledč sedanje določitve visokih voda na pritokih, je
popolnoma pravilno in istinito; gotovo je pa tudi, da
ta vodni stan v strugi Ljubljanice na barju ne more
biti neugodnejši, nego ga je Podhagsky po svojem
tehniškem »čutu« vzel, in zakaj? Načrtu služi za pod¬
lago 470 m ''  vode v sekundi; ta množina se je pa na
ta način izračunala, da so se navadne najvišje vode
za 25 °/o pomnožile — množina teh voda znaša okroglo
le 378 m a  v sekundi. Ta zadnja množina se sicer tudi
prekorači, ali to so izredne vode, katere se le redko¬
kdaj ponavljajo, morebiti vsakih deset let enkrat. Že
zaradi tega, ker bo 470 m''  vode le redkokdaj, se ni
bati, da bi bil stan visokih voda v strugi na barju
neugodnejši, nego si ga je Podhagsky mislil. Sedanji
strmec visokih, takorekoč nakopičenih voda znaša od
Vrhnike do Ljubljane 1'76 m\  za prihodnje je vzel
Podhagsky 2'0 m,  torej za 0‘24 m  več. Struga na
barju pa ni le zadostno globoka, ampak še pregloboka;
na barju se ne izvrši nobeno na vodno stanje vpli¬
vajoče delo, ni torej pravega povoda, da bi moral biti
strmec na barju po uravnavi večji od današnjega,
skoraj gotovo ostane isti, to je T76m;  -to je pa še
ugodnejše za barje nego po načrtu. Seveda se lahko
ugovarja, da se bodo vode iz kraških kotlin vsled
znižanja vode v glavni strugi lože in hitreje na svetlo
odtekle ter znatno pomnožile visoke vode — dose¬
danji njih zajez v kotlinah mine namreč vsled zni¬
žanja. — Da si je to gotova istina, je pa tudi res, da

23

se bodo te vode vsled boljšega odtočja hitreje z barja
odtekale in ne, kakor sedaj, na barju se kopičile. Z
mirno vestjo se sme trditi, da bodo visoke in najvišje
vode v svoji množini milejše, nego so današnje, mi¬
lejši, oziroma ugodnejši nego po načrtu bo pa tudi
njih stan v strugi na barju. Tega pomisleka se torej
tudi ni bati.

K 3.) Vpliv katerihkoli vodoodvodnih del v onih
kraških dolinah, katere so podzemeljsko zvezane z
barjem, se ne bo in se tudi ne more nikdar v tem
kazati, da bi se vsled njih izvršitve množile barske
vode; tukaj imam, in to naglašam posebno, v mislih
le taka in enaka dela, kakršna se danes sploh vršč
v teh dolinah.

Kako se voda po kraških tleh izgubljava, je
manj ali bolj znana stvar. Vidne in nevidne odprtine
jo odvajajo pod zemljo v nam nepoznane struge.
Ljubljansko barje sprejema vode malodane iz vseh
notranjskih kraških dolin, iz Planine, Cerknice, Po-
stojine itd. Danes se vrše ta vodoodvodna dela na ta
način, da se posamezne odprtine, požiralniki, očistijo
naplavine, nekoliko razširijo, tudi poglobijo, zavarujejo
proti novemu plavju, obstoječemu iz lesa, mrve, slame
itd. To delo je sicer hvalevredno, tudi ideja, na ta
način visoke' vode iz kraških dolin in kotlin neškod¬
ljivo odvajati, je plemenita, le žal, da se uspehi do-
sedaj že izvršenih takih del sučejo okoli one številke,
katero imenujemo ničlo. Da ni uspehov, je pa tudi
popolnoma umevno in naravno. Podzemskih potov
teh vodi, kateri so po več kilometrov dolgi, ne po¬
znamo; kaj naj torej pomaga, če očistimo eno ali več
takih odprtin, če jih razširimo in tudi poglobimo! S
tem vsem smo izvršili le majhno delce na površju

24

zemlje, pod zemljo, v dolžini toliko in toliko kilo¬
metrov pa nismo prav ničesar storili. Kdo nam je
porok, da ravno ta ali sploh ti požiralniki, katere smo
za oko lepo priredili, vodo najbolje odvajajo, ko je
poleg teh še nebroj drugih, katerih se sploh dotaknili
nismo? Kaj nam pomaga, če tak požiralnik pravilno
uredimo in ga poglobimo za 20, 30 ali še več metrov,
ko pa nima nadaljevanja in se mora voda prej kot
slej stiskati po svojih starih, nedotaknjenih votlinah
in razpokah? Te votline in razpoke odvajajo pa prej
kot slej le toliko vode, kolikor je sploh z ozirom na
lastni, nedotaknjeni profil odvajati morejo, ne glede
na to, ali se je zunaj kak požiralnik stavbeno pri¬
merno uredil ali ne.

Razlog, da se s temi deli velikanski prostori pod
zemljo zvežejo s površjem ter da se s tem voda s
kraškega površja neškodljivo odteka vanje, se po do¬
sedanjih izkušnjah ne da utemeljiti; kajti v mnogih
kraških dolinah izvršena taka dela ne pritrjujejo temu,
oziroma povodnji po teh dolinah vkljub takim vodo-
odvodnim delom pričajo najjasneje, da si voda ne da
motiti svojega skrivnostnega podzemeljskega toka, pa
naj si bodo dotični ukazi v podobi lepo prirejenih po¬
žiralnikov na površju zemlje še tako prebrisano iz¬
umljeni.

V Planinski dolini so se pred več leti taka vodo-
odvodna dela izvršila, in kolikšen je uspeh? Mislim,
da ne pretiravam, če rečem, prav nobeden, kajti dolina
čuti prej kot slej njej prirojene povodnji v večji in
manjši meri, kakor se pač oblakom nad nami zdi.

Ni še dolgo, bilo je prve dni marca leta 1902.,
ko so nam prinašali naši domači časopisi prav žalostne
vesti o velikanski povodnji ravno v Planinski dolini,

25

kjer je voda segala do hiš spodnje Planine, in se je
bilo že bati, da bodo morali tamošnji prebivalci bežati
iz lastnih hiš pred vodo. Ta dolina je ob takih povodnjih
pravo jezero. Iz istega vzroka so enake razmere tudi
v drugih kraških dolinah vkljub že lepo urejenim po¬
žiralnikom.

Če mi kdo jasno in nedvomno dokaže, da dose¬
danji način odvajanja voda iz kraških kotlin res po¬
maga, bi mu bil ne le jaz, ampak gotovo vsi prizadeti
Kraševci zelo hvaležni; tega moža bi smeli po pravici
proglasiti za velikega dobrotnika teh dolin.

Eno utegne mogoče istinito biti — dasi še to le
z veliko reservo omenjam — da namreč povodnji
vsled teh del za nekaj minut, morebiti tudi za nekaj
ur kasneje nastopijo, ali kaj te minute, odnosno te
ure pomagajo, če pa povodnji trajajo po več dni ! Če
naj se kraške vode res neškodljivo odvajajo, poprijeti
se bo pač vseh drugih sredstev, seveda skrajno radi¬
kalnih, pri katerih je vsaka negotovost takoj spočetka
izključena. Kaka so ta sredstva, nam je, če se prav
spominjam, kratko pa pravilno označil že znani ekspert
za osušenje našega barja, inženir Vicentini v Cerknici,
kamor je bil zaradi tamošnjih voda poklican. Vicentini
je nasvetoval za osušenje Cerkniškega jezera napravo
rova iz jezera v Planinsko dolino, torej tunel za vodo.
Toliko časa, dokler se tak tunel iz Grčarevca do Vrh¬
nike ne izvrši, se barjanom in Ljubljani ni bati, da bi
jih planinske in sploh kraške vode prehitele, pa naj
se v dotičnih krajih še toliko vrta!

Mislim, da je s tem zadostno dokazano, da je
vsak strah glede večjih povodnij na barju, če se kaka
vodoodvodna dela v dosedanjem obsegu v Cerknici,
Planini ali kje drugje izvršb, docela prazen.

26

S tem končujem izvajanja glede najnovejšega
načrta za osušenje barja.

Sedaj pa še nekoliko o pomenu, oziroma o spo¬
sobnosti barja za kultiviranje.

Po otvoritvi Gruberjevega kanala 1. 1780. se je
že nekoliko sveta, posebno ob robih, osušilo in pri¬
delalo se je že nekaj sena. Druga perijoda teh del
l. 1828., po otvoritvi Kodelijevega prekopa, je zopet
dobro vplivala na osušenje; sredi barja so se pokazali
kolikor toliko suhi kraji, tudi tukaj so z uspehom za¬
čeli obdelovati zemljo. Za osušenje in kultiviranje
ljubljanskega barja zelo vneti cesar Franc I. je podelil
1. 1832. Kmetijski družbi subvencijo, da je ustanovila
poskuševališče sredi barja, po cesarici Karolini ime¬
novano »Karolinški dvor«.

Barje je bilo takrat last obmejnih občin; tudi
Ljubljana je imela, kakor še danes, velik delež, po
večini pripadajoč katastrski občini Trnovski. Župan
Hradecki, ki je županoval 1. 1820. do 1846., je sklenil
ljubljanski delež barja parcelirati in ga brezplačno raz¬
deliti med Trnovčane. Ti pa teh delov niso hoteli;
imeli so pač boljši zaslužek pri vožnji po Ljubljanici
in pri ribolovu, nego pa bi ga jim dalo obdelovanje
zemlje. Zategadelj je Hradecki sklenil parcele prodati.
Oglasilo se je mnogo kupcev — saj je veljalo oralo
samo staro dvajsetico — ki so se naselili na barju in
ustanovili Črno vas, Ilovico i. dr.

Po Hradeckega inicijativi se je napravila tudi
prva cesta, takozvana »Ižanska cesta«, vsled katere je
središče barja postalo šele pristopno.

Po vzgledu ljubljanske so tudi druge občine svoj
svet na barju parcelirale in ga razdelile med občane
po razmerju drugega njih posestva.

27

Velika napaka pa je bila, da so šele po parce¬
laciji začeli rezati jarke in delati poljska pota; to naj
bi se bilo že prej zgodilo in pozneje parceliralo v
okviru teh jarkov in potov. Parcele so se vsled tega
zelo razkosale in mnogo posestnikov se je zategadelj
odkrižalo takih kosov; kupcev je tudi bilo, in tako se
je začela kupčija s svetom na barju, ki se nadaljuje
še danes.

Kako se je razvijala kultura na barju v njega
prejšnjih časih, je povzeti iz poročila dež. odbornika
gosp. Povšeta v dež. zboru 1. 1889. Takrat je namreč
obravnaval dež. zbor zakon za izvršitev osuševalnih
del po znanem Podhagskega alternativnem načrtu. Ta
zakon je bil tudi sprejet, žal pa, da ni zadobil Naj¬
višjega potrjenja, ker takrat ta zadeva še ni bila do¬
cela zrela, posebno vodopravna obravnava se še ni
bila izvršila. Iz imenovanega govora posnamemo: Do
1. 1829. ni na barju nihče sejal žita, v tem letu so pa
že pridelali 3902 vagana (eden vagan dva mernika)
raznega žita. Vsled naredb vlade cesarja Franca L, ki
je kaj pogostoma in rad govoril o ljubljanskem barju,
so se izboljšavale razmere vedno bolj in v letu 1836.
se je pridelalo že 35.400 vaganov žita. Leta 1860. so
se zopet začela osuševalna dela; uspeh teh je bil, da
so se malovredne mlake med Tržaško cesto in Kozarji
za toliko izboljšale, da je sedaj ondi jako rodovitno
polje. Pod brezoviško vasjo je svet »velika komarija«,
ki je bil poprej vedno poln po železnem oksidu rjavo
barvane vode, danes je tam rodovitna, suha senožet.
Vsled teh izboljševanj so se pa tudi dohodki barjanov,
države in dežele, pa tudi mesta Ljubljane znatno iz¬
boljšali; to najočitneje izpričujejo skoraj potrojeni davki
od zemljišč na barju. Pred tem osuševalnim delom je

28

bil čisti dohodek barja računan na 17.000 gld., potem
pa na 120.000 gld.; mesto se je pa vsaj nekoliko iz¬
nebilo one grozne, vedno trajajoče megle, o kateri sta¬
rejši rod še danes pripoveduje.

Zaradi zanimivosti naj še navedem, kako mehko
je bilo barje na nekaterih mestih, za časa gradbe južne
železnice v letih 1856.—1859.

V progi Notranja gorica - Preserje se je napravil
precej visok nasip; predno so pa s tem pričeli, so
barje v okrožju železnice, kakor so graditelji mislili
in tudi zatrjevali, »temeljito« osušili. Vkljub temu »te¬
meljitemu« osušenju so pa imeli z nasipom veliko
neprilik; kajti kar so nasuli, jim je takorekoč izginilo
v tla, svet se je pa na levo in desno vzdigoval. Te
neprilike se dado presoditi iz tega, da so potrebovali
za 4'0/n visoki nasip nič manj kakor 8'0 do 10 0 m
nasipalne visočine, šlo je torej materijala 4:0 do 6’0 m

Po iztrebljenju Ljubljanice in Gruberjevega ka¬
nala v šestdesetih letih se je talna voda na barju
precej' znižala, kar. je bilo poljedelstvu v veliko korist.

Glavno vprašanje je pa, ali je zemlja na barju
sploh sposobna za obdelovanje ali ne? Da je spo¬
sobna, je očividno še iz poprej navedenih številk glede
ocenitve čistega dohodka, in sicer rodi ta zemlja vse
pridelke, ki sploh tukajšnjo klimo prenašajo. Da je pa
barje za poljedelstvo zelo sposobno ter da je zemlja
rodovitna, o tem lahko pričajo oni barjani, ki svoj svet
umno  obdelujejo. Tudi c. kr. poljedelsko ministrstvo
se zanima za barje in za pospešitev kultiviranja na
njem. To zanimanje se je pričelo s tem, da so bili
najprej poslani veščaki na barje, katerih naloga je bila
proučiti, ali je za kultiviranje sposobno, in če je, kako

globoko v tla.

29

bi se le-to pospešilo in povzdignilo. Eden teh veščakov,
dvorni svetnik dr. Meissel, je 1. 1895. barje obhodil. Iz
njegovega poročila naj navedem te-le karakteristične
vrste: Barje je za obdelovanje zelo sposobno; posdbno
priljubljen pripomoček za obdelovanje je pa ono ne-
racijonalno, zavrgljivo sežiganje, ki ne pomeni drugega,
kot da se talni kapital zapravlja. Poplave so velike
zapreke za obdelovanje; dokler se regulacija ne izvrši,
ni kultiviranje onega površja, ki je poplavljenju pod¬
vrženo, nič drugega kakor navadno srečkanje ali lote¬
rija. Žal, da je to površje zelo veliko in obsežno, za
to je po njegovem mnenju popolnoma pravilno, če se
polaga na odstranitev povodnji največja važnost.

To so torej velepomembne besede veščaka. Se¬
žiganje barja je tudi obsodil; kako škodljivo da je,
kasneje označim. Sicer je pa spoznal dr. Meissel, kakor
sem že omenil, barjansko zemljo za kulturo zelo spo¬
sobno ter se je po njegovem nasvetu ustanovilo s
podporo ministrstva poskuševališče na Peruzzijevem
posestvu v Lipah, torej sredi barja; za kulture so se
uporabljala umetna gnojila. Ti poskusi so se obnesli
nepričakovano dobro, dasi je svet tam posebno nizek
in zemlja slabotna, torej pravo barje.

Tudi deželni odbor in deželni zbor sta storila v
povzdigo te kulture in v izboljšanje vsled povodnji
obstoječih nevzdržljivih razmer, kar je bilo dosedaj
sploh mogoče. To priča posebno zasedanje deželnega
zbora iz 1. 1889., v katerem se je sklenil deželni zakon
za regulacijo Ljubljanice in Gruberjevega kanala po
Podhagskega alternativnem načrtu; žal, da ta zakon,
kakor sem omenil, ni zadobil Najvišjega potrjenja,
sicer bi imela Ljubljana in barje danes že drugo lice,
ono, katero jima gotovo vsak rodoljub želi. Gotovo

30

je pa, da je bila takrat naša poslanska zbornica vneta
za ta dela, ker je uvidela velike koristi za barje in za
svoje glavno mesto.

Toda povrnimo se zopet k obdelovanju barja.
Dr. Meissel je obsodil njega sežiganje. Da je 'ta ob¬
sodba popolnoma utemeljena, sledi tudi iz naslednjih
podatkov gospoda dr. Kramerja, ravnatelja tukajšnjega
kmetijsko-kemičnega preizkuševališča. Iz dr. Kramer-
jevih kemičnih preiskav barskih prsti je jasno, da ima
na primer ta prst (to je zgornja in spodnja plast) na
1 ha  in 40 cm  globoko v sebi: 5361 kg  kalija, 1730 kg
fosforne kisline in 14.432 kg  dušika. To priča, da ima
ta prst mnogo redilnih snovi in osobito dosti dušika
ter da je vsled tega tudi jako rodovitna. Dušik se
nahaja v organskih tvarinah zemlje, to je v šoti,
oziroma v humusu. Vsakdo torej lahko razvidi, kako
neracijonalno in nespametno je, barje sežigati. Pri
požiganju zgore organske snovi in dušik, ta najdražja
redilna rastlinska snov, uide v zrak. En kilogram organ¬
skega dušika v umetnih gnojilih stane danes 20 vin.,
torej kdor požge danes 1 ha  barske zemlje, vrže proč,
in samo pri površni plasti, okoli 8000 kron. Ako se
barje požiga, potem njiva ali pašnik prvo in drugo
leto bolje rodita, in to vsled kalija in fosforne kisline,
ki je bila v pepelu sežganih organskih snovi, tudi
plevel se pri tem uniči; vse to pa ni v nikakem raz¬
merju z izgubo toliko važnega dušika. Take njive in
senožeti rode črez par let le slabo, če imajo tudi pri¬
merno zadostno kalija in fosforne kisline, kajti pri¬
manjkuje jim dušika. Dr. W. Bersch, predstojnik od¬
delka za preiskavo barskih prsti na kmetijsko-kemičnem
preizkuševališču na Dunaju imenuje sežiganje barja
»roparski način« obdelovanja ter pravi, da se v pepelu

31

požganega barja 5 ali 6 let nekaj pridela, sicer da pa leži
25 do 30 let neplodno, dokler ni zopet godno za požiganje.

Vprašanje je, kaj naj barjan stori in kje naj se
pouči, da bo svoj svet racijonalno obdeloval. Temu
vprašanju bodi kratek odgovor: barjanu je treba le
vprašati in videti, kako se barje obdeluje, vse potrebno
dobi na poskuševališčih. Poskuševališč imamo sedaj,
kolikor mi je znano, petero, in sicer: v Blatni Brezovici,
pri Studencu, na posestvu dr. Koslerja, na Karolinški
zemlji in v Logu; v Lipah se je radi Peruzzijeve smrti
opustilo. — Na teh poskuševališčih se imajo dobivati
kolikor mogoče natančni podatki o umnem obdelovanju
barjanske zemlje, o pridelovanju raznih semenskih
vrst in o gnojenju z raznimi umetnimi gnojili. Pristop
na ta poskuševališča ima vsak barjan in dobi vsakdo
pojasnila, katerakoli zahteva, seveda se mora za to
zanimati. Posebno ugodno vplivajo umetna gnojila. Iz
dr. Kramerjevih poskusov sledi, da je barska prst že
sama na sebi rodovitna in se že s primerno malo
množino gnojil dosežejo dobri uspehi, posebno pri
ugodnem vremenu. Poskušnje so pokazale, da se
mnogo doseže, ako se gnoji travnike s 50 kg  fosforne
kisline in 60 kg  kalija, to je 170 kg  kostne moke in
150 kg  kalijeve soli na hektar; njive pa s 40 kg  fos¬
forne kisline in 70 kg  kalija, to je z 333 kg  kostnega
superfosfata (18% fosforna kislina) ali z 375 kg  mine¬
ralnega superfosfata (16 % fosforna kislina) in 175 kg
kalijeve soli na hektar.

Ker je pa poljedelcu bolj razumljiv denarni kakor
kemični jezik, naj navedem tudi stroške prej omenjenih
umetnih gnojil na hektar: za obdelovanje (gnojenje)
travnikov veljajo gnojila 35 kron, za obdelovanje
njiv (razni pridelki) pa 52 kron; enkratno gnojenje

32

zadostuje na travnikih približno 3 leta, na njivi pa dve
leti, stroški so torej neznatni. Pri današnjih vodnih
razmerah je seveda obdelovanje barja, ki je podvrženo
poplavam — loterija, kakor se izraža dr. Meissel. Naj-
poprej barje osušiti, potem je šele misel na umno
obdelovanje na mestu.

Osušenje se da doseči, kakor znano, po načrtu
Podhagskega. Po tem načrtu se spodnja mineralna ali
kulturna plast na približno 12.000 ha  odkrije in šota

se, kjer se še nahaja, odstrani; iz 3000 ha  pa tega ne

bo mogoče storiti, oziroma se ne bo smelo, ker leži

spodnja plast še vedno za 1 • 70 do 2‘50 m  pod že

znižano visoko vodo. Vprašanje je, kako naj se to
zadnje površje, na katerem bo še šota morala ostati,
obdeluje? Na to vprašanje odgovarja inženir Pod-
hagsky sledeče: Posebno bo skrbeti, da se šota ne
osuši popolnoma, da bo torej spodaj še vedno toliko
mokrote, kolikor je rastline za uspevanje neobhodno
potrebujejo. Iz tega razloga naj bodo stranski vodo-
odvodni jarki le toliko globoki, da ne bo njih dno
segalo več kot 1 • 50 m  pod prihodnje obdelovalno po¬
vršje; pri tej globočini bo obdelovanje še vedno mo¬
goče. Ta šotna tla bo treba le kot travnike obdelovati.
Iz enega, precej znatnega dela tega površja se sicer
šota tudi ne bo smela popolnoma odstraniti, vendar
se bo dosegla spodnja plast s pomočjo ne preglobokih
jarkov. Tukaj se priporoča za obdelovanje' metoda
Rimpava na lehe. Končno so še površja, pri katerih
leži spodnja plast le malo pod znižano visoko vodo;
tukaj se bo smela šota popolnoma odstraniti, če se
bodo ti deli z nizkimi nasipi zavarovali.

Iz tega kratkega poročila se razvidi, da bode
mogoče one dele barja, iz katerih se šota tudi po iz-

33

vršeni uravnavi ne bo smela odstraniti, uspešno ob¬
delovati, posebno že zato, ker se tudi na to površje
ne bodo več razlivale visoke vode.

Važno, morebiti najvažnejše za javnost je pa
gotovo vprašanje, za koliko se bo vrednost
barskega sveta po izvršeni regulaciji po¬
večala.  Inženir Podhagsky je tudi na to vprašanje
odgovoril. V ta namen je vzel barsko površje s
15.700 ha  in jih razdelil približno v naslednje vrste:

a)  1000 ha  sveta, ki danes sicer ni preplavljan,
je pa vendar deloma močviren ter bo na vrednosti
vsled osušenja in spričo boljšega razvijanja poljedel¬
skih razmer na barju sploh pridobil.

b)  4500 ha  rodovitnega sveta, ki danes trpi od
povodnji ter se bo po znižanju visokih voda osušil.

c) 3000 ha  sveta, ki je močviren in trpi od po-
vodnji-jter se bo moral še nadalje kot barje obdelovati,
to je šota se ne bo smela odstraniti.

d)  7200 ha  močvirnega sveta, ki trpi od povodnji,
vendar se bo pa po regulaciji smela šota odstraniti
ter se bo dosegla spodnja kulturna plast.

Večjo vrednost teh štirih vrst je cenil Podhagsky
naslednje:

k a)  1 ha  za 86 K (oralo 50 K)

k b)  1 » » 242 » ( » 140 »)

k c) 1 » » 140 » ( » 80 »)

k d)  1 » » 590 » ( » 340 »)

torej večja vrednost skupaj

86.000'— K
1,089.000'— »
420.000 — »
4,248.000'— »
5,843.000'— K

Enketa dne 26. in 27. januarja 1888. !. je izrekla,
da ta Podhagskega vsota z£ zvišanje vrednosti bar¬
skega sveta ni preoptimistična, ampak da se bo vred-

3

34

nost sveta s primernim obdelovanjem za najmanj 100%
povišala.

Podhagsky pa je izračunal to vsoto leta 1882.;
ker je v teh dvajsetih letih gotovo tudi cena barskega
sveta poskočila, se danes lahko reče, da bo barje
po izvršeni regulaciji najmanj  6,000.000 K
več vredno.

Če se ta večja vrednost primerja s proračunjenimi
stroški za glavno regulacijo in za regulacijo stranskih
pritokov, torej:

a)  stroški glavne regulacije. 4,184.000 K

b ) stroški zgradb hudournikov ....  200.000 »

c) stroški regulacije stranskih pritokov . 370.000 »

vsi stroški . . 4,754.000 K

in če se k tem stroškom prištejejo še oni, ki jih bodo
imele vodne zadruge, da si urede svoja posestva, in
ki gotovo ne bodo presegli vsote 246.000 kron, tedaj
se vidi, da znašajo vsi stroški za popolno uredbo
barja, kakor si je za uspešno kulturo boljše ne mo¬
remo misliti, skupaj 5,000.000 kron. Na eni strani
torej k večjemu izdatek 5,000.000 kron, na drugi strani
večja vrednost 6,000.000 kron vsled tega izdatka, tedaj
gotov dobiček 1,000.000 kron; kdo na svetu ne bi te
kupčije napravil, če ima priliko? Mislim, da vsakdo, in
če je tudi v zlatu zakopan.

To je pa takorekoč dobiček, ki se izraža v de¬
narju; kje so pa druge pridobitve, kakor izboljšanje
zdravstvenih razmer ne le na barju, ampak tudi še
daleč naokoli, posebno v Ljubljani, dalje druge prido¬
bitve v Ljubljani, kakor obrežno zidovje in nove pro¬
metne proge ob Ljubljanici na obeh straneh od Št. Ja¬
kobskega do Jubilejskega mostu in vse, kar je s tem

35

neposredno spojeno, kakor da se kanalizacija spravi
v potreben sistem itd.? Končno se ne sme pozabiti,
da najmanj tri četrtine te vsote ostanejo gotovo v naši
deželi in najmanj polovica pa v Ljubljani sami; to pa
se tudi ne sme prezreti in danes pri obče znanih ne¬
ugodnih gospodarskih razmerah toliko manj. Seveda
ima Ljubljana tudi prispevati nekaj za dela, kar je pa
gotovo popolnoma opravičeno. Ta prispevek je raz¬
meroma neznaten — po nepotrjenem dež. zakonu [iz
leta 1889. 10% — če to razmerje tudi sedaj ostane,
tedaj pride na Ljubljano od vsote 4,184.000 kron le
418.400 kron, to je komaj dobra polovica stroškov za
ona dela, ki se imajo le v korist mesta izvršiti, kakor
obrežno zidovje, novi mostovi itd.

Da se obrežje v našem mestu prej ko mogoče
uredi, o potrebi tega, mislim, je vsakdo prepričan; če
bi pa kdo ne bil, naj stopi na Frančiškanski most,
tedaj sredi mesta. S tega mosta naj si ogleda sliko
enkrat navzgor proti Hradeckega mostu, potem na¬
vzdol proti Jubilejskemu mostu in prepričan sem,., da
rad prizna, da se je izpreobrnil. Te slike ne bom po¬
pisoval, ker 1 si jo, kakor rečeno, vsak lahko ogleda,
pristavljam le, da ne dela mestu, kakor je Ljubljana,
prav nič časti. Obžalovanja vreden je Jubilejski most
sredi te primitivne struge, kar je tudi vzrok, da ne
pride do prave veljave.

Za kako resno se smatra naloga države glede
pridobitve novega sveta za poljedelstvo v drugih de¬
želah, je posebno razvidno v oktoberskem zvezku
»statističnega mesečnika« iz leta 1887., iz katerega naj
le nekaj navedem. Pri opisovanju knjige »Poizvedbe
glede javnih zdravstvenih razmer v Italiji« se čita
naslednje: Velike važnosti za higijenske razmere v

36

Italiji so stoječe vode. Te ne jemljejo kulturi le veliko
in sicer takega površja, pri katerem je upati na^jveč-
jega dohodka, ampak so poleg tega še viri strupenih
hlapov, iz katerih prihajajo na prebivalstvo Italije
mrzlica in druge bolezni. Z veliko energijo in previd¬
nostjo se je lotila italijanska vlada dela, da iztrebi to
•el o, katerega razširjenost in velikost je spoznala po
natančnih poizvedbah, ki so bile potem merodajne za
dotični zakonski načrt iz leta 1878. Nič manj kakor
55 od 69 italijanskih provinc imajo pokrajine, katerih
melijoracija se je spoznala za neobhodno potrebno,
in sicer

183.587 ha  produktivnega,

47.758 ha  neproduktivnega sveta
torej skupaj . . 231.345 ha.

Tega površja je bilo izboljšati 71.349 ha  iz čisto
poljedelskih, 37.382 ha  iz čisto zdravstvenih in 122.614 ha
iz poljedelskih in zdravstvenih ozirov. Izmed 440.000 ha,
kateri so se sploh spoznali za izboljšanje sposobni,
je nad 200.000 ha  že v delu.

Italija pridobi po izvršenih melijoracijah — ne
glede na odstranitev drugih pozitivnih škod — novo
površje v približni velikosti avstrijske vojvodine Šleske,
to je gotovo najlepši način za pridobitev nove zemlje.

Jako zanimivo je zasledovanje tega dela v Italiji,
bilo bi pa preobširno, na tem mestu danes poročati;
vsekakor je pa že iz tega razvidno, da ona Italija,
katero slikajo vedno za skrajno siromašno, ravno na
polju melijoracij neprimerno več stori nego države, ki
so v ugodnejših gmotnih razmerah.

Kar je pa v siromašni Italiji v veliki meri mo¬
goče, ali bi se res ne dalo izvršiti v manjši meri v
Avstriji ?

37

Da je tako delo z resno voljo tudi pri gas iz-,
vršljivo, nam priča sosednja kronovina Goriška, ki
spada sicer med revne dežele, ki pa izvršuje precej
važno in obsežno melijoracijsko delo. Lotila se je
namreč namakanja onega dela v sodnem okraju Trži-
škem, ki je znano z imenom »agro monfalconese«. To
ozemlje je že sedaj intenzivno kultivirano in gosto ob¬
ljudeno, ker se nahaja na njem 14 vasi in mestece Tržič;
površje mu meri 4526 ha.  En del projektovanih del je
že izvršen, voda se napeljava iz Soče; v ta namen
se je zgradil blizu vasi Sagrado 403 m  dolg betonski
jez. Naprava z 20 zatvornicami, ki se naslanja na
levem bregu na jez, omogočuje, da se Soči voda jemlje,
in sicer 21'3 m-'  v sekundi. Pri zatvornicah se pričenja
\2'2km  dolg glavni kanal, ki vodi mimo Ronki in
Tržiča ter se izliva v porti Rosegi v morje. Iz glav¬
nega kanala se bo odvajala za namakanje potrebna
voda sekundarnim kanalom in iz teh obširnemu
omrežju manjših kanalov na posameznih posestvih.
Dolžina vsega kanalskega omrežja meri po načrtu
290 km.  Poleg jezu je že izvršen 9'8 km  dolgi del
glavnega ter en del sekundarnih in tercijalnih kanalov.
Za popolno izvršitev stavbnega programa je na raz¬
polago 4,000.000 kron. Podjetnica dela je tamošnja
vodna zadruga, urejeno je podjetje na podlagi dežel¬
nega zakona z dne 6. junija 1887.1., dež. zak. št. 18.
Pripominjam še, da se namerava zadnji del glavnega
kanala iz Tržiča do morja prirediti za plovbo, stroški
so proračunjeni še posebej na 450.000 kron.

To podjetje se torej izvršuje v naši neposrednji
bližini; površje ozemlja, ki se ima izboljšati, je triin-
polkrat manjše od našega barja, v zdravstvenem oziru
pa ne bo prav nič koristilo.

38

Če se toraj primerja vsota, ki se bo za to izdala,
z proračunjenim zneskom za osušenje barja, ki bo še
velikega pomena v zdravstvenem oziru in ki bo dalo
Ljubljani povsem drugo lice, se pač z mirno vestjo
lahko reče, da je ta znesek nasproti onemu prav
majhen. Če so taka dela v sosednji Goriški, v siro¬
mašni Italiji z veliko večjimi stroški mogoča, upajmo,
da so tudi pri nas ter da skoraj zasije v tem oziru
Ljubljani in barjanom lepše solnce.


Samozaložba. — Natisnil A. Slatnar v Kamniku.










NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000209148