■o
Im
"o
----- N-__
90,6 95,1 95,9 INJ
V Braslovčah protest zaradi trase za hitro cesto
Št. 53/Leto 66/Celje, 8. julij 2011/Cena 1,30 EUR
Med ognjem, vodo in točo
Gorenjevi delničarji brez dividend
EKOLOŠKE KMETIJE
V laški občini so že navajeni, da vsako večje deževje povzroči novo škodo. Pred dnevi jim je voda spet »urejala« ceste, strela pa je zanetila požar na domačiji Rižnarjevih na Strenskem (na sliki). Dan kasneje so se v Obsotelju spopadli z p^ MesoiednikoVih razdejanjem po toči.	- * n v .
v Slatini v Rožni dolini
MOJSTRI POKLICEV
Nekdanja oprema frizerjev kot mučilne naprave
Renner kandidat za odličje na svetovnem prvenstvu
H Mercator Center Celje
Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00
jSobota. 9. julij, ob 10. uri
¡Sladko poletje
[Pogostitev s sadno kupo, ledeno kavo lin otroška delavnica Poletni dan.
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
šola prijaznih ljudi
IZJEMNI_______
PREDČASNI VPIS DO 31.7.
Informacije: 080 16 67; www.upi.si
2
NEURJE
NOVI TEDNIK
TATJANA CVIRN
UVODNIK
Zabetonirana Slovenija
Ko sem obiskala eno od ekoloških kmetij na Celjskem, je gospodar med drugim navrgel prepričljiv argument, zakaj kmetuje brez kemijskih pripomočkov na vrtu in njivi in zakaj se živina večinoma pase, ne pa da je sili-rano krmo: od prednikov je podedoval čisto zemljo in takšno želi ohraniti ter jo zapustiti svojim otrokom. Ob tem seveda, da se mu zdi pomembno, da sami jedo zdrave pridelke. Kakšno ceno, če sploh, ima takšna zemlja, ki je prehranila generacije in jih bo še lahko, ker se je gospodar odločil, da denar zanj ni na prvem mestu?
Pred dnevi so imeli v Braslovčah protestni shod. V imenu zaščite kmetijske zemlje so se zbrali in zahtevali, da se najde drugačna trasa za hitro cesto Velenje-Šentrupert in ne takšna, ki bi po njihovih podatkih vzela več kot sto hektarjev zemljišč. Župan je zatrdil, da bodo to zemljo in vse posledice »grdo zaračunali državi.« Kakšno ceno ima ta zemlja, če naj se ji ljudje odpovedo v duhu širših interesov in razvoja in na njej ne bo nikoli več nič zraslo?
In kakšno ceno je imela tista zemlja, ki so jo v isti občini Braslovče brez velikih protestov in sentimentalnosti spremenili v zazidalno in jo prodajali zasebnikom? Tudi tu je šlo za več kot sto hektarjev, na katerih naj bi zrasli stanovanjski in poslovni objekti in menda celo igrišče za golf. Vse to se je zgodilo kljub opozorilom ministrstev za okolje in kmetijstvo, da so nekateri predvideni posegi nesprejemljivi. Ustavno sodišče je občini zaenkrat naložilo le objavo dokumenta v uradnem listu. Šele nato bo lahko odločalo o kršitvah. Ker je občina dokument objavila, se lahko nadaljuje izdajanje gradbenih dovoljenj ... Komu bodo na koncu vse skupaj »grdo zaračunali«?
In še primer izpred treh dni. V hribih nad Laškim so si ljudje ustvarili domove in obdelujejo zemljo, ki je za mnoge edini vir preživetja. In potem doživijo vsako leto nekaj neurij, plazov, za nameček še kakšna strela udari v poslopje, ki zagori kot bakla. Sanacija je počasna, denarja primanjkuje na vseh koncih, a vendar nimajo kam drugam. To je njihov edini dom, čeprav vsako leto bolj leze v dolino. Kakšno ceno ima ta zemlja, tako dragocena in hkrati prekleta?
V Sloveniji naj bi v zadnjih letih občine zahtevale, da kar devet tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč spremenijo v zazidljiva. Med leti 2002 in 2007 naj bi se v povprečju dnevno pozidalo sedem hektarjev kmetijskih zemljišč, tudi po zaslugi avtocestnih povezav in druge infrastrukture. Ob tem, da je problem tudi zaraščanje kmetijskih površin. Proti vsemu temu naj bi se država spopadala tudi z novim Zakonom o kmetijskih zemljiščih. Ker pa običajno uradniki meljejo počasi, je bojazen, da bodo medtem občine vsaka po svoje krmarile v kalnem. Edina »sreča« je, da je kriza marsikje ustavila velike apetite po betoniranju vsega in vsepovsod. Za kako dolgo?
Cestne bankine v Laškem popravljajo praktično po vsakem neurju, a je tako ali tako že vsem jasno, da je to sizifovo delo.
Laščanom zobe kazala ogenj in voda
Strela uničila novo gospodarsko poslopje Rižnarjevih na Strenskem - Deroča voda ponovno trgala cestne povezave
V Laškem se je v torek pisala zgodba, ki jo žal poznajo že na pamet. Še preden so uspeli odpraviti posledice lanskega septembrskega neurja, jih je presenetilo novo divjanje narave. A strela, ki je udarila v streho Rižnarjevih s Strenske-ga, ki jim je ogenj v hipu pogoltnil rezultate trdega dela in varčevanja, je razkrila tudi neprijetne posledice dolgoletnih sporov glede zemljišča. Do Rižnarjevih, nič krivih in dolžnih, pomoč ni prišla pravočasno.
»Jože, pri katerem plazu civilne zaščite Jožeta Senico. vas motimo?« smo kot že to- »Ne, nisem na plazu, gasimo, likokrat klicali laškega pod- gasimo. Strela je udarila v go-župana in poveljnika štaba spodarsko poslopje,« je bilo
le še napol slišati iz slušalke. »Tako je udarilo, da smo v hiši vsi poskočili od strahu. Pogledam skozi okno proti >štali<, ki je bila vsa v iskrah. Ko je zagorelo in je ogenj dosegel krmo, je bilo, kot bi polil z bencinom. V hipu je vse pogoltnilo,« je kar vrelo iz Martina Rižnarja. Nemočno je vil roke pred ostanki ostrešja, sosedje, kar jih je, so pomaga-
li pospravljali. Nekaj metrov nižje je še tlel ostanek krme, ki so jo iz posplopja odstranili gasilci. Martinova žena je hudo bolna, doma sta bila ob našem prihodu njuna otroka, sin Zdravko in hči Sonja, ki sta obupano hitela pripovedovati o nesreči. »Totalna katastrofa! Gasilce smo klicali takoj po udaru strele, okoli 15. ure popoldne. A da so prišli do nas,
Nič več od hiše do hiše
Predstavniki Skupnosti občin Slovenije (Sos) so z Upravo RS za zaščito in reševanje dosegli dogovor o spremembi pri ocenjevanju škod v primerih naravnih nesreč.
Sos je v preteklem letu tudi s konkretnimi izračuni dokazoval neučinkovitost sedanjega sistema ocenjevanja škode. »Na primeru smo dokazali, da so davčne olajšave za kmete in člane njihovih gospodarstev iz naslova škode po naravnih nesrečah v letu 2009 na ravni celotne države skupno znašale le pičlih 40 tisoč evrov. Omenjeno nesporno kaže na neučinkovitost dosedanjega sistema. Ob tem so na terenu škodo popisovali številni člani občinskih komisij, za kar so porabili več sto ur dela in tako občinam povzročili dodatne stroške in nenazadnje v ljudeh na nek način vzbujali lažno upanje, da bodo prejeli tudi finančno povračilo škode,« so pojasnili v Sos.
Tako bodo odslej v republiški upravi spremenili obračun škode. Za določena območja bo škodo izračunala regijska komisija za popisovanje škode. Podatki o prizadetosti posameznih kultur se bodo primerjali z opredeljenimi vlogami za neposredno subvencijo kmetijskih gospodarstev tako, da na terenu ne bo več ogledov od »hiše do hiše«, temveč le skupna opredelitev odstotka poškodovanosti na določenem območju. S tem je Sos dosegel, da bo občinam prihranjeno včasih tudi nepotrebno delo ter posledično stroški, na drugi strani pa bo sistem bolj prijazen do slovenskega kmeta.
US
i ljubeznijo ga
VARIMO OD LETA
Pivovarna Laško odpira svoja vrata
V sredo, i3.7.,bov Pivovarni Laško zopet veselo, saj bomo za vse radovedneže med 14. in 18. uro odprli vrata v hram laškega piva in jim omogočili, da si pobližje ogledajo proizvodnjo piva ter nazdravijo ob spremljavi Laške pihalne godbe in mažoretk.
Pridite in nazdravite z nami!
Pivovarna Laško, d.d., Trubarjeva ulica 28, 3270 Laško
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!
NOVI TEDNIK
NEURJE
3
so potrebovali dobre pol ure, v tem času je vse dogorelo.« Zdi se neverjetno, glede na to, da je vrh Strenskega, kjer so doma Rižnarjevi, le streljaj od Rimskih Toplic. No, po vožnji, ki sva jo s fotografom opravila po povsem razritem terenu, ki fizično ne ustreza niti izrazu makadamska cesta, mi je bilo jasno, o čem govori.
Gasilci nemočno stali pred železniško zaporo
»Prva težava je, da so gasilci čakali pred železniškimi zapornicami 20 minut. Pogosto so tako dolgi intervali, čemu, ne vemo. Kaj če bi moral do nas rešilec? Druga težava je v samovoljni zapori ceste nižje od nas,« je povedal Zdravko. Gre že več let star spor med krajani, doma nižje na Stren-
Župan in člani laškega občinskega sveta so se odrekli majski sejnini občinskega sveta v višini 2.764 evrov v humanitarne namene. Znesek je so podarili družini Hrastnik iz Paneč za sanacijo plazu, ki se je po obilnem deževju v lanskem letu sprožil za stanovanjskim objektom.
skem, in občino. Pred leti so ljudje, kot je bila pogosta praksa, dali svoja zemljišča za cesto. Ker pa ni bil narejen uradni zaznamek, so si nasledniki premislili in zdaj za zemljišče zahtevajo visoke odškodnine. Zadeva se vleče po sodiščih, epiloga ni in ni, ni še niti končan postopek razlastitve. Tej zgodbi, v časopisu smo jo predstavili že pred leti, se bomo podrobneje posvetili v naslednjih številkah. Kakorkoli, posledice trpijo Rižnar-jevi, do katerih ni speljana ustrezna cesta, čeprav so že ponujali, da bi tudi sami kaj primaknili za njeno gradnjo. Prav tako zaradi zapletov z zemljišči nimajo urejene komunalne infrastrukture. »Gasilci so že prišli, a brez cisterne. Nekaj smo gasili, a samo z vodo iz našega zajetja. Vse skupaj ni nič zaleglo, le toliko, da ni ogenj zajel še sosednjih poslopij in, bogne-daj, hiše. Pri tem nam je malo >pomagal< še hud naliv. Gasilci so nas spraševali, kje imamo hidrant. Kje neki, spodaj, ob zapori ceste je najbližji,« je ob pogorišču pribil Martin, ki je s sosedi hitel čistiti ostanke. »Upam, da bo naša katastrofa zalegla vsaj toliko, da se bo kaj premaknilo,« je dodala hči So-
Takole so se vrgli na delo v poplavljenem skladišču podjetja Eho v Breznem.
nja. »Veste, celo sezono smo kosili po tem bregu in sušili krmo. Zgorelo je 17 nakladalk. Traktor smo uspeli rešiti, na
srečo pa je zdržala tudi vmesna plošča in živini, bikcem ter teličku ni bilo nič,« je še povedala. Domači pes je izmučeno
Martin Rižnar je od torkovega udara strele še vedno nekoliko v šoku. Ne preostane mu drugega, kot da ob pomoči sosedov pospravlja ostanke. Žalosten prizor prostora, ki je bil prej do vrha naložen s krmo, ga vedno znova spravi na rob solz.
Neurje za neurjem
V	občini Podčetrtek, kjer so doživeli v zadnjih letih več neurij, je bilo v sredo proti večeru spet kot na sodni dan. V južnem delu občine, na širšem območju Pristave pri Mestinju, so doživeli neurje z močnim vetrom in točo. Prizaneslo ni niti bližnjim krajem šmarske občine.
Najbolj naj bi bili prizadeti občani v Sodni vasi, Nezbišah in Sveti Emi. Veter je bil tako močan, da je delno razkril pet stanovanjskih hiš ter tri gospodarska poslopja, vendar je, kot kaže, največ škode na kmetijskih pridelkih. Toča je bila v velikosti od fižola do oreha ter je uničevala vrtnine, poljščine ter vinograde, voda je poškodovala bankine ter drugo komunalno infrastrukturo, prav tako sta se sprožila manjša plazova. Župan Peter Misja, ki si je območje, kjer je divjalo neurje, podrobno ogledal, ocenjuje, da je škoda precejšnja, še posebej na kmetijskih pridelkih. »Strehe smo uspešno popravili že zvečer ter nato dopoldan, infrastrukturo bomo v prihodnjih dneh, kar se tiče kmetijskih pridelkov, pa smo mnenja, da bo treba oceniti škodo,« ugotavlja župan. Pri odpravljanju škode so občanom pomagali gasilci.
V	manjši meri kot v občini Podčetrtek je neurje prizadelo tudi del sosednje občine Šmarje pri Jelšah, zlasti območji Kristan Vrha in Sladke Gore. Nekateri kmetovalci iz obeh občin so zaradi nastale škode včeraj že iskali pomoč v obsoteljski kmetijsko svetovalni službi s sedežem v Šmarju pri Jelšah. Njihovi svetovalci si bodo razmere po neurju na terenu ogledali danes.
BRANE JERANKO
V Laškem se že organizira pomoč za Rižnarjeve s Strenskega, ki jim je ogenj uničil gospodarsko poslopje. Javilo se je že kar nekaj prostovoljcev, humanitarno pomoč za Rižnarjeve pa bo koordiniral laški Rdeči križ, kjer boste tudi izvedeli, na kakšen način lahko najbolj pomagate.
spal na dvorišču in ob našem prihodu ni dvignil glave, saj ga je šok popolnoma izčrpal. Rižnarjevi so se vdali v usodo. Čeprav se bo komu zdelo, da škoda ni tako velika, je zanje nepopravljiva. Ko bi vsaj udarilo v stari hlev, le nekaj metrov oddaljen od tistega, ki so ga z muko dogradili lani ...
Slab dan za ceste, plazovi na srečo »počivali«
S fotografom sva od Rižnar-jevih odhitela še na drugo fronto, na prizorišče razdejanja, ki ga je povzročila voda. »Padle so ogromne količine dežja, največ na območju Sedraža. Največjo škodo smo utrpeli na prometnicah, saj je zalilo več cest, deroča voda je uničila precej bankin,« je našteval Senica v Breznem, kjer smo se ustavili ob zalitem skladišču podjetja Eho. Na Trnov Hrib nismo mogli, saj je tam cestna povezava popolnoma uničena. Spomnimo, da je cesto na Trnov Hrib odneslo že v neurju lani septembra. »Ravno smo pripravili projekte za sanacijo, ki bo izjemno draga. Do Trnovega Hriba smo sicer speljali neko zasilno pot po nekdanjem kolovozu, a tudi ta je zdaj uničena,« je še povedal Senica. V občini se je sprožilo več manjših plazov, a so stanovanjskim hišam ti na srečo tokrat prizanesli. Meteorne vode so zalile novo mrliško vežico in eno gospodarsko poslopje. Kljub napovedim o še enem neurju, ki so ga tudi v Laškem s strahom pričakova-
li v sredo, ni bilo nič hujšega, sicer bi razmočena zemljišča zagotovo marsikje spet drsela v dolino. So imeli pa v sredo gasilci in delavci z gradbenimi stroji čas, da so vzpostavljali prevoznost cest, črpali vodo in čistili nanose drevja ter kamenja. V torek, na dan neurja, je bilo na nogah 70 gasilcev iz vse občine.
»O škodi bi težko govoril, ker jo na terenu šele popisujemo ter še čakamo klice in prijave občanov. Če bi ocenil zelo grobo, bi rekel, da je je za kakšnih 300 tisočakov. Ponavadi se izkaže, da sem rekel premalo. Je pa res, da smo iz proračuna počrpali vse rezerve za odpravo posledic neurij v tem letu. Ne vem, kaj bo, če nas doleti še kakšno neurje,« je ocenil Senica. Spomnimo, za odpravo posledic, ki jih je neurje v Laškem povzročilo lansko jesen in ko so bile med drugim uničene cestne povezave v Majland, na Trnov Hrib in v Ojstro, je občina od države prejela le okoli 28 tisoč evrov. Sami so za najnujnejše ukrepe porabili vsaj 600 tisoč evrov. »Ni računice,« pravi Senica, ki pa vendarle najde tudi kakšno pozitivno novico. »Kakor se dogovarjamo, naj bi po dolgotrajnih usklajevanjih septembra začeli delati v Majlandu,« meni Senica. To pomeni, da bodo cestno povezavo začeli vzpostavljati eno leto po grozljivem neurju. In da so v Majlandu brez ceste že skoraj leto dni.
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
Takšno opustošenje je na eni od njiv povzročilo predvčerajšnje neurje v Obsotelju.
EJE
4	GOSPODARSTVO
^	■	■ I I ■ v ■■
Gorenjevi delničarji brez ...
Na skupščini Gorenja o dokapitalizaciji niso glasovali, delničarji pa so ostali brez dividend
Delničarji Gorenja se bodo do konca leta še enkrat zbrali na skupščini in šele takrat odločali o dokapitalizaciji. Prvotni predlog, pooblastilo upravi za 50-odstotno dokapitaliza-cijo, je namreč na torkovi skupščini uprava umaknila z dnevnega reda.
Očitno je, da želijo večji delničarji več soodločanja pri določitvi pogojev dokapitali-zacije. »Predlog bo treba specificirati, da bodo delničarji bolj natančno določili obseg, strukturo, ceno in vse postopke v zvezi z dokapitalizacijo, ki bo omogočila Gorenju, da še hitreje dosega strateške cilje in še izboljša kapitalsko strukturo,« je omenil predsednik uprave Franjo Bobinac, ki o višini dokapitalizacije še ni želel govoriti.
V prvem četrtletju je Gorenje doseglo rast prihodkov in dva milijona evrov čistega dobička. Dobiček bi lahko bil bistveno višji, če se repromaterial ne bi tako podražil.
Kar nekaj mnenj se je kresalo ob predlogu, da bodo delničarji ponovno ostali brez dividend. Kapitalska družba, ki je največji posamični lastnik, je v nasprotju z upravo predlagala, da se delničarjem izplača praktično celoten bilančni dobiček, ki je presegel dva milijona evrov, vendar večina ostalih delničarjev predloga ni podprla. Ob tem je razočaranih tudi precej Go-renjevih malih delničarjev, je
poudaril Kristjan Verbič iz
Vseslovenskega združenja malih delničarjev: »Delničarji smo zaskrbljeni, vendar so nas deloma zadovoljila zagotovila, ki jih je dala uprava, da bo do delitve dobička prišlo prihodnje leto.«
Na tuje
Uprava in nadzorni svet sta predlog o nerazporeditvi dobička oblikovala zaradi težjih razmer v letošnjem poslovanju. »Res je, da je Gorenje lani poslovalo uspešno. Vendar je letošnje leto izjemno zahtevno, prodajni trgi so v recesiji, ljudje se bojijo za službe in so zadržani do
nakupa trajnih dobrin. Še posebej je naša nočna mora gibanje na področju cen surovin in materialov, predvsem nafte in pločevine. Zato sta se uprava in nadzorni svet odločila, da denar namenita za nadaljnji razvoj Gorenja,« je obrazložil Bobinac, ki je napovedal, da bodo do septembra predstavili strateški načrt do leta 2015.
Na skupščini je bilo zastavljeno tudi pisno vprašanje, za koliko so se vodilni delavci zakreditirali za nakup Gorenjevih delnic. Kot je pojasnil Bobinac, so v lastniško strukturo Gorenja vložili 15 milijonov evrov lastnih sredstev, kar je zahtevala evropska banka za obnovo in razvoj. »170 nas je vložilo v Gorenje in tu se srečujemo z interesom ostalih delničarjev, da družba dobro dela in da cena delnic pride na raven, ki si jo zaslužimo,« je povedal Bobinac, ki je tudi priznal, o čemer se sicer v
Velenju precej govori, da imajo nekateri vodilni težave pri poplačevanju kredita.
Lastniki velenjske družbe, ki so upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico, niso podprli predloga, po katerem bi nadzorniki za opravljanje svojih funkcij imeli na voljo poseben proračun v višini 50 tisoč evrov letno za vse člane nadzornega sveta skupaj. Sprejet je bil namreč nasprotni predlog Kada, da se članom nadzornega sveta plača izobraževanje.
Bobinac je tudi potrdil, da resno razmišljajo o vstopu na kakšno tujo borzo. »Zelo aktivno in resno razmišljamo o tem. Kajti Gorenje je preveliko in preveč mednarodno podjetje, da bi postalo talec slovenskega kapitalskega trga.«
URŠKA SELIŠNIK
Kristjan Verbič in Franjo Bobinac po skupščini
Zaživel Razvojni center energija
V sredo je 11 podjetij in izobraževalnih inštitucij s področja energetike in varstva okolja v Saša regiji ustanovilo Razvojni center energija. Nosilec projekta je premogovnikovo hčerinsko podjetje PV Invest, zanj pa so že na ministrstvu za gospodarstvo pridobili 11 milijonov evrov nepovratnih sredstev.
Glavni namen bodo razvojni projekti, s katerimi bodo krepili konkurenčnost slovenske energetike. Poleg novih produktov, storitev in več kot 30 novih kvalitetnih delovnih mest za strokovnjake z ustreznih področij je del pričakovanih rezultatov tudi vsaj 1o novih podjetij, ki bodo bistveno vplivala na razvoj območja in dodala veliko vrednost tudi širši okolici. Center bo krepil mobilnost, povezoval izkušnje strokovnjakov iz regionalne energetske industrije in prispeval k večji koncentraciji znanja na enem mestu.
»Projekt je bil izbran za enega od 17, ki jih je ministrstvo finančno podprlo. Celotna vrednost projekta je 23 milijonov evrov.
Center je zasnovan kot visoko kakovostna multidisciplinarna skupina raziskovalcev iz industrijskega sektorja in raziskovalne sfere, ki bo omogočala večjo kritično maso uporabljenega znanja na področju energetike,« je povedal direktor PV Investa mag. Drago Potočnik. »Temeljno poslanstvo centra bo z raziskovalno-razvojnim delovanjem na področju energetike pomembno prispevalo k trajno zanesljivi, kvalitetni, ekonomsko in ekološko sprejemljivi oskrbi z energijo. Med leti 2011 in 2014 bodo člani konzorcija in njihovi partnerji izvedli 17 razvojno-raziskovalnih projektov na področju energetike.«
Člani konzorcija bodo investirali v gradnjo in opremo ustreznih laboratorijskih prostorov ter prostorov na skupni površini skoraj pet tisoč kvadratnih metrov na treh lokacijah, in sicer v delu Stare elektrarne, objektu Esotech in novemu objektu na področju pridobivalnega območja Premogovnika Velenje.
US
Tecos za nove
poslovne
priložnosti
Celjski mestni svet je na zadnji seji podal soglasje Razvojnemu centru orodjarstva Tecos, da pristopi k sousta-novitvi gospodarske družbe Razvojni center Simit.
Tecos, s sedežem v Celju, je kot član konzorcija sodeloval pri kandidaturi pri pripravi projekta Simit, s katerim je uspešno kandidiral na razpisu ministrstva za gospodarstva za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj. Gre za dobrih 16,7 milijona evrov. Razvojni center Simit bo imel sedež v Kidričevem, organiziran pa bo kot virtualno podjetje z 12 poslovnimi enotami. Ena od njih bo na sedežu celjskega Tecosa.
Ustanovni vložek celjske enote znaša 500 evrov, v Celju pa se bodo izvajale aktivnosti na področju prototipnih sodobnih tehnologij za preoblikovanje kovinskih materialov v testastem stanju. Projekt je vreden skupno skoraj 34 milijonov evrov, celjska enota bo za aktivnosti porabila 170 tisočakov. 30 tisoč evrov bodo investirali v opremo. Udeležba v projektu Simit za Tecos pomeni nove poslovne možnosti ter vzpostavitev raziskovalno - razvojnega okolja. Zaenkrat vzpostavitev celjske enote še ne pomeni novih zaposlitev, možnost razvoja in prenosa v prakso pa bo s tem dobil mladi raziskovalec, doktorant, ki preučuje preoblikovanje kovinskih materialov v testastem stanju.
PM
V težavah tudi Keros
Od srede je po odločitvi celjskega okrožnega sodišča v postopku prisilne poravnave slatinsko podjetje Keros, ki je bilo pred 11 leti uvrščeno med slovenske gazele.
Družinsko podjetje za proizvodnjo cementnih izdelkov in trgovino je pred več kot dvema desetletjema začelo poslovati s tremi zaposlenimi, danes pa po uradnih podatkih zaposluje več kot sto ljudi. Za postopek prisilne poravnave so se v Kerosu odločili zaradi kapitalske neustreznosti in trajnejše nelikvidnosti. Kot navajajo, jih tarejo manjša potrošnja, plačilna nedisciplina, velik upad naročil v gradbeništvu in precejšnja konkurenca. V prvih treh mesecih so ustvarili več kot 460 tisoč evrov izgube, vse skupaj pa je botrovalo odločitvi o prisilni poravnavi. V Kerosu s prisilno poravnavo ponujajo, da bi od skoraj treh milijonov evrov terjatev upnikom v štirih letih poplačali polovico dolga. Sodišče je za upravitelja imenovalo Haralda Karnerja, upniki pa morajo svoje terjatve prijaviti do 8. avgusta.
US
Lesjakova
namesto
Role
Celjsko okrožno sodišče je razrešilo stečajnega upravitelja Steklarske nove Štefana Rolo, za novo upraviteljico pa imenovalo Ireno Lesjak. Sodišče se je za razrešitev odločilo na podlagi predloga upravitelja in odločbe ministrstva za pravosodje, s katero so Roli odvzeli dovoljenje za upravitelja v insolven-tnih postopkih. Rola mora v osmih dneh po prejemu sklepa o razrešitvi pripraviti poročilo za zadnje trimesečje, novi upraviteljici pa predati vso dokumentacijo o poslih, ki jih je opravil za Steklarsko novo v stečaju.
US
www.radiocelje.com
SREDNJA POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA ABITURAd.o.o. Celje
-TRGOVEC
srednje poklicno izobraževanje
poklicno tehniško izobraževanje VPIS BO 15. SEPTEMBRA, OB 16. URI
VIŠJA STROKOVNA ŠOLA ABITURA d.o.o. Celje
- EKONOMIST
Informativni dan bo vtorek,13. septembra ob 17. uri
• POSLOVNI SEKRETAR
Informativni dan bo v četrtek, 15. septembra ob 17. uri
www.abitura.si
ABITURA d.o.o.. Lava 7, Celje Tel.: 03/428 55 30 in 03/428 55 32
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
5
KOMENTAR
Pomisleki
Protestniki pod braslovškim kozolcem
Risanje trase po balkansko
V Braslovčah so drugič protestirali proti izbrani trasi hitre ceste Velenje-Šentrupert in podpisovali poziv premierju
Če ste se v poročilu o protestnem shodu v Braslovčah naveličali prebirati besedi argumenti in stroka, verjemite, da sem se ju sama naveličala pisati. Ker preprosto ne vem, katerim »zveličavnim« argumentom naj verjamem. Nekateri strokovnjaki govorijo tako, drugi drugače; uradniki v ministrstvih, kadar blagovolijo dati kakšno pojasnilo, niso nič krivi; da o tem, kje vse se meša politika, niti ne razmišljam. Da je trasa Šentrupert-Velenje izbrana politično, navajajo nasprotniki, ki pa na svoje shode vabijo politike. Kar je razumljivo, saj so očitno potem njihove trditve bolj slišane. Če obrnemo: na shod je od vseh občanov Braslovč, po prizanesljivi oceni novinarjev, prišlo manj kot sto ljudi, a še to niso bili vsi domačini. Slišali smo, kako nujno hitro cesto potrebuje Koroška, manj, da jo potrebuje velenjsko gospodarstvo ... Če se že strinjamo, da razvojna os ni razvojna za Braslovčane, si pa drznem biti prepričana, da bo razvojna za veliko drugih...
Ob vseh teh »argumentih« in direndaju bi človek v resnici pričakoval, da bo država končno udarila po mizi. Vedeti je treba, da se državni prostorski načrt za izbrano traso F2-2 oziroma odsek Velenje-Šentrupert še naprej pripravlja. Torej v primeru, če trasa »pade«, spet nekje nekdo, pravzaprav jih je več, zapravlja svoj čas in davkoplačevalski denar. Prvi april je bil dan, ko je ministrska trojka na travniku v Šentrupertu (kmetijski Dejan Židan, okoljski Roko Žarnic in prometni Patrick Vlačič v spremstvu predsednika računskega sodišča Igorja Šoltesa) sporočila, da se je odločila za, poenostavljeno povedano, revizijo izbora trase F2-2. Po treh mesecih imamo od tako opevane medresorske skupine še vedno samo »ne bev ne mev«, neuradno pa spet vemo vsi vse. Pardon, narobe je reči, da vemo - slišimo tisto, kar nam ustreza. Ker »keč« je v poslušanju, ne v argumentih.
Ali pa velja nekaj od slišanega: da države pravzaprav čisto nič ne moti, da se na terenu prepirajo. Za dejansko gradnjo tako ni denarja.
URŠKA SELIŠNIK
Pod geslom Za našo zemljo in naš denar gre so v ponedeljek v Civilni iniciativi Braslovče (Cib) pripravili protestni shod, na katerem je malo manj kot sto krajanov, opremljenih s traktorji, kmetijskimi pripomočki in transparenti, še enkrat zahtevalo, da se pri umeščanju trase hitre ceste 3. razvojne osi v prostor bolj upošteva stroka. Zbrani so podpisali poziv predsedniku vlade Borutu Pahorju, naj se osebno zavzame, da bodo pri umeščanju trase upoštevani strokovni argumenti in ne argumenti moči.
Na shod so s pisnim vabilom pozvali vse občane Braslovč, »protestnikom« pa so se pridružili tudi predstavniki civilne iniciative iz Šmartnega ob Paki, videli smo tudi traktorje iz Podvina ... Jasno je, da v Braslovčah in okoliških krajih najbolj nasprotujejo odseku zdaj izbrane trase med Velenjem in Šentrupertom. »Radi bi opozorili javnost, da medresorska vladna skupina še ni predstavila svojih ugotovitev, hkrati pa še vedno menimo, da ni prav, da bi pozidali najboljša kmetijska zemljišča,« je namen protesta predstavil Urban Jeriha iz Cib.
O trasi stroka
Kot so zapisali v pozivu Pahorju, že od leta 2007 opozarjajo, da trasa hitre ceste Šentrupert-Velenje, za katero se sicer izdeluje državni prostorski načrt, ni bila izbrana
na osnovi strokovnih argumentov. »Poudarjamo, da ne gre za nasprotovanje hitri cesti, vendar je treba umestiti traso na podlagi stroke in ne tako, kot je bila izbrana trasa F2-2,« je poudaril poslanec Lojze Posedel, ki je omenil, da sta študijo podjetja Urbis za izbrano traso izdelala dva zaposlena. »Zagotovo ne gre za strokovno izbrano traso, temveč za traso, ki je nekomu bolj ustrezala.«
V pozivu navajajo, da se vedno bolj potrjujejo nesprejemljivost in nepravilnosti izbrane trase. »Uničene kmetijske površine so z začetnih 20 hektarjev grozljivo narasle na več kot sto hektarjev. Prvotna predračunska vrednost gradnje hitre ceste, ki je znašala 198 milijonov evrov, pa je narasla krepko nad 400 milijonov evrov,« sta glavni točki, na kateri so se sklicevali praktično vsi govorniki na
IZJAVI TEDNA
»Pri nas je še vedno po balkansko. Tisti, ki gradi najširšo cesto in največji štadion, je največji šerif in car. Še posebej, če mu to uspe z javnim denarjem in se spotoma omastijo prijatelji, gradbeni baroni in ostalo sorodstvo.«
Domen Marovt, Civilna iniciativa Braslovče
»Mi bomo to zemljo, braslovško in slovensko, in vse posledice hudičevo grdo zaračunali tej državi.«
Branimir Strojanšek, župan Občine Braslovče
ponedeljkovem protestnem shodu. Če ponovimo zahteve Cib: »Zahtevamo traso, ki bo najbolje povezala Velenje in Celje, ki bo prometno najbolj učinkovita in varčna do kmetijskih zemljišč. Menimo, da je predlagana možnost ena slabših,« je omenil Jeriha.
»Tisti, ki se v tem trenutku zavzema za slovensko zemljo, se zdi kot glas vpijočega v puščavi,« se je slikovito izrazil poslanec Posedel ter nizal podatke o izgubljanju slovenske zemlje. Pri tem je omenil tudi sporen prostorski red braslovške občine: »Prostorska zakonodaja v Slovenije je tako slaba, da nam pred očmi izginja na stotine hektarjev.« Protestnikom se je pridružil tudi braslovški župan Brani-mir Strojanšek, ki je zagotovil, da so prizadevanja Cib povsem legitimna. »Ne razpolagam z nobenim podatkom, ki bi ovrgel argumente Cib, tako da bi država morala dati svoje podatke na mizo.«
S cisternami v Ljubljano
Veliko pripomb je letelo tudi na račun medresorske delovne skupine za evalvaci-jo dosedanjih postopkov pri umeščanju omenjene trase. Omenjena skupina, ustanovljena aprila pri ministrstvu za promet, naj bi namreč pregledala merila in kriterije za izbor tega odseka. Kljub temu, da naj bi 9-članska skupina svoje delo opravila v enem mesecu, še vedno nihče ne pozna uradnih ugotovitev. »Razen tega, da pristojni minister ponavlja, da so bili postopki ministrstva pravilno izvedeni,« je omenil Posedel in navrgel, da podatki niso uradni tudi zato, ker ugotovitve skupine pritrjujejo braslovški civilni iniciativi: »Neuradno se ve, da je analiza
Po svoje zgovorni transparenti
pokazala, da izbrana trasa ni najboljša, čeprav tudi kot poslanec tega poročila ne morem dobiti.«
V imenu braslovških kmetov je spregovoril Domen Marovt, ki prihaja s hmeljarske kmetije, je pa tudi član Cib. »Strokovnjaki že štiri leta dopovedujejo vladi, da je izbrana trasa slaba. Predvidena trasa je najbolj sporna zaradi škode, ki jo povzroči okolju in ljudem, ki tu živimo. Več kot sto hektarjev bo izginilo pod asfaltom, prav toliko pa še v vplivnem pasu. Cesta, ki naredi toliko škode ljudem, okolju, naši prihodnosti in nenazadnje javni blagajni, ne more biti in ni razvojna.«
Marovt je tudi pozval ministra za kmetijstvo Dejana Žida-
na, da javno objavi ugotovitve medresorske skupine: »Revizija je neuradno ugotovila in potrdila vse nepravilnosti, na katere že štiri leta opozarjamo v Cib. Danes kmetje v Braslov-čah s traktorji in transparenti drugič opozorilno protestiramo proti nerazumnemu uničevanju slovenske zemlje.
Verjemite, da imamo kaj drugega za početi. Če bo potreben še tretji protest, se bomo s traktorji in cisternami z gnojnicami zapeljali naravnost v belo Ljubljano, ki potem ne bo več tako bela in še zaudarjala bo,« je zaključil Marovt.
URŠKA SELIŠNIK Foto: SHERPA
Posedel zapustil Zares
»Predsednik vlade, kakor koli ga kdo kdo ocenjuje, tudi sam nimam najbolj šega mnenja o mnogih stvareh, a vendar je gospod Pahor velik poštenjak.« Izjava poslanca Lojzeta Posedela na ponedeljkovem shodu bi zagotovo zvenela v drugačnem kontekstu, če bi vedeli, da bo v torek izstopil iz poslanske skupine Zares in se menda pridružil nepovezanim poslancem. Kot razlog za izstop je Posedel navedel, da ne soglaša z nekaterimi vidiki delovanja in vodenja znotraj poslanske skupine.
6
EKOLOGIJA
NOVI TEDNIK
Rjavi zabojniki so pred dvema mesecema v RCERU čakali na delitev gospodinjstvom. V ozadju vhod v kompostarno, kjer se biološki odpadki ustrezno predelajo v kompost.
Biološki odpadki -kompostiranje ali rjavi zabojnik?
Okoljska zakonodaja priganja k ločenemu zbiranju bioloških odpadkov - Kjer je mogoče, naj ljudje kompostirajo
Do petka, 1. julija, so imeli izvajalci javnih služb čas, da vzpostavijo ločeno zbiranje in prevzemanje kuhinjskih odpadkov in zelenega vrtnega odpada v gospodinjstvih. Biološki odpadki zavzemajo več kot 30 odstotkov gospodinjskih odpadkov, če jih zbiramo ločeno, manj odpadkov na odlagališču pomeni tudi manjši izpust to-plogrednih plinov. Urejeno ločeno zbiranje odpadkov, kar se tiče bioloških odpadkov, predvideva odlaganje v rjave zabojnike, s katerimi je družba Simbio v prejšnjih mesecih pospešeno opremljala gospodinjstva, še vedno pa je kompostiranje na domačih kompostni-kih najbolj zaželena oblika odlaganja teh odpadkov in tudi daleč najbolj primerna za podeželje.
Marko Zidanšek, direktor podjetja Simbio, ki zagotavlja celovito ravnanje z odpadki v 12 občinah Savinjske regije (Celje, Vojnik, Dobrna, Štore, Šentjur, Žalec, Braslovče, Prebold, Polzela, Vransko, Tabor in Dobje), sicer pa v Regijskem centru za ravnanje z odpadki (RCERO) v Celju prevzema in predeluje odpadke iz 24 občin, pravi, da so se na izvajanje uredbe dobro pripravili. »Simbio je večji del gospodinjstev na območjih, kjer opravlja javno službo, že v preteklosti
WM
opremil z rjavimi zabojniki za biološke odpadke. V tem času smo že izvedli tudi povpraševanje za ureditev katastra, saj je cilj uredbe, da si čim več ljudi uredi lastne kompostarne. Tistim, ki nimajo te možnosti, je treba zagotoviti rjave zabojnike. Kataster že vzpostavljamo, v naslednjih mesecih bomo dostavili rjave zabojnike tudi tistim, ki jih še želijo. Do novega leta bomo tako vsem omogočili ločeno zbiranje bioloških odpadkov,« je povedal Zidanšek. Do zdaj je Simbio v dvanajstih občinah že razdelil približno pet tisoč rjavih zabojnikov, nekaj jih bo še dokupil. Kompostiranje doma je tudi najbolj ugodna rešitev, saj tako ljudje nimajo dodatnih stroškov z odvozom odpadkov.
Biološki odpadki se kasneje obdelajo v kompostari RCERA, tako da iz njih nastane kompost, ki se lahko uporablja za gnojenje cvetlic, travnih in športnih površin,
zaenkrat pa še ni primeren za gojenje rastlin za prehrano. »Razmišljamo o postopkih, s katerimi bi lahko razširili rabo komposta,« še dodaja Zidanšek, ki poudarja še, da lahko občani kompost naročijo in ga v RCERU dobijo brezplačno.
Na podeželju najbolj smiselno kompostiranje doma
Na območju šestih občin Obsotelja, kjer je za možnost ločenega zbiranja bioloških odpadkov poskrbelo medobčinsko javno komunalno podjetje OKP Rogaška Slatina, so prve izkušnje dobre, saj večjih nepravilnosti pri pravilnem odlaganju niso opazili. Aprila je OKP gospodinjstvom poslal izjave, s katerimi so se morala izjasniti, če bodo biološke odpadke kompostirala sama oziroma če potrebujejo rjave posode. Večina gospodinjstev na
Primeren prostor za vrtni kompostnik je polsenčni predel vrta. Na dno kompostnika položimo plast grobega materiala, kot so zmleti leseni delci in slama. Na to naložimo 15 cm debelo plast kuhinjskih in vrtnih odpadkov, ki jo pokrijemo s plastjo (2,5 cm) vrtne zemlje in vrtnih odpadkov. Če slednjih nimamo, uporabimo papir, lepenko, žagovino, slamo, lesni pepel, čajne vrečke, kavne filtre, bombažne in svilene ostanke, hišne pometnine in prah iz sesalnikov. Na kompostni kup ne sodijo materiali, ki se v naravi ne razgradijo (steklo, plastika, keramika, kovine, barve, laki, olja), izločki domačih živali in ljudi ter plevel, ki semeni. Kompostni kup mora biti zaščiten s pokrovom, ves čas pa moramo skrbeti tudi za zadostno vlago in zračenje, kar omogoča optimalno trohnenje. Zrel kompost presejemo skozi fino sito in ga uporabimo za lončnice, gredice. Grob, nepre-sejan kompost pa lahko uporabimo za gnojenje sadnega drevja in večjih rastlin. Kompost lahko raztresemo po površini ali ga plitvo zamešamo v zemljo.
Med biološke odpadke sodijo kuhinjski odpadki, kot so olupki in ostanki od zelenjave in sadja, kavna usedlina, kavni filtri in čajne vrečke, netekoči ostanki hrane, jajčne lupine, pokvarjeni prehrambeni izdelki, papirnate vrečke in robčki, vrtni odpadki, rože, plevel, pokošena trava, stara zemlja ločnic ... Med biološke odpadke ne odlagamo cigaretnih ogorkov in maščob, kot je na primer olje za cvrtje. Bioloških odpadkov ne odlagamo v plastičnih vrečkah, na voljo so posebne vrečke, izdelane iz biološko razgradljive folije.
tem, večinoma podeželskem območju se je odločila za lastno kompostiranje, kar je ugodneje tudi za njihove denarnice. Povsod v šestih občinah, kjer lastno kompostiranje ni mogoče, so prejeli rjave posode za biološke odpadke v začetku junija.
»V Javnem podjetju Komunala Mozirje se zavedamo veljavnosti predpisa, ki nam nalaga, da iz mase odpadkov izločimo med drugim tudi biološke odpadke. Vendar je območje našega delovanja majhno in omejeno na občini Mozirje in Rečica ob Savinji, zato niti nismo želeli biti prvi pri uvajanju ločenega zbiranja bioloških
odpadkov. Zdaj so nekateri izvajalci že pridobili nekaj izkušenj in usmeritev, ki jih bomo poskušali vtkati v svoje delovanje in na ta način poskrbeli, da bo učinek izločitve bioloških odpadkov iz ostalih komunalnih odpadkov čim boljši, predvsem pa cenovno čim manj boleč za nas izvajalce in vas uporabnike,« je povedal Andrej Ermenc, direktor mozirske
Količina ločeno zbranih odpadkov, kot opažajo v Simbiu Celje, se iz meseca v mesec povečuje. V povprečju že pri izvoru zberejo 20 odstotkov ločenih odpadkov. Dober odziv je na rumene zabojnike, v katere ljudje odlagajo embalažo, veča se tudi količina zbranih bioloških odpadkov. Največji problemi so v večstanovanjskih objektih, blokih, kjer največ odpadkov še vedno roma v zelene zabojnike, torej med mešane komunalne odpadke.
komunale. Kot je dodal, še vedno poskušajo čim več uporabnikov animirati za kompostiranje na domu, na lastnem vrtu. »Vemo, da je z nekaj dobre volje in nekaj stroški to mogoče. Na trgu so tudi izdelki, ki omogočajo kompostiranje brez motečih stranskih učinkov. Znano nam je tudi, da se je kar veliko naših uporabnikov v zadnjem času opremilo s kompostniki,« je omenil Er-menc in napovedal, da bodo uporabnikom poslali vprašalnik o načinu ravnanja z biološkimi odpadki. Za tiste, ki si kompostiranja na domu ne bodo uredili, bodo zagotovili zbiranje, odvoz in kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov v RCERO v Celju.
Vitanjčani in Zrečani šele izbirajo koncesionarja
Na območju treh občin, kjer ima ravnanje z odpadki na skrbi Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice,
so v posebnem položaju. V večstanovanjskih stavbah v Konjicah ter v Ločah biološke odpadke ločeno zbirajo že od leta 2009, od prvega julija letos jih v tej občini ločujejo še v številnih družinskih hišah. Aprila so se gospodinjstva v konjiški občini lahko odločila med kompostiranjem ali ločevanjem v posebne rjave zabojnike. Iz vseh gospodinjstev jim izjav še niso vrnili, trenutno jih ločuje v rjave zabojnike približno dvesto. V posebnem položaju so v občinah Vitanje in Zreče, kjer po javnem razpisu pravkar izbirajo koncesionarja za ravnanje z odpadki, s konjiško komunalo pa doslej niso bili ravno v najboljših odnosih. Iz JKP Slovenske Konjice, kjer imajo zaenkrat na skrbi tudi vitanjske in zreške odpadke, naj bi v tem tednu poslali gospodinjstvom v teh dveh občinah v podpis podobne izjave, kot so jih aprila gospodinjstvom v konjiški občini. V občinah Vitanje in Zrečah (ter Slovenske Konjice) tako zaenkrat ločujejo biološke odpadke le na vseh pokopališčih, kjer so jih ločeno začeli zbirati lani januarja.
PM, BJ, US Foto: GrupA (arhiv NT)
Uredba predpisuje kazni za kršitelje. Tako bodo inšpektorji posameznike, ki ne bodo imeli urejenega ločevanja odpadkov, kaznovali z globo do višine 400 evrov. Uredba predpisuje tudi kazni za komunalna podjetja, ki ne bodo vzpostavila ločenega zbiranja odpadkov, in sicer do višine 10 tisoč evrov.
St. 53 - 8. julij 2011
NOVI TEDNIK
EKOLOGIJA
ANKETA
Ločujemo! Čisto vsi še
ne
ločevanja, ampak še bolj je moja mama. Sedaj si moram še kupiti koš za bio odpadke, tako da mi bo vse skupaj vzelo nekaj več prostora v kuhinji. Pred blokom pa pogrešam dodaten zabojnik, saj ni zabojnika za plastične odpadke.«
Na celjskih ulicah smo spraševali, kako se ljudje spopadajo z ločevanjem odpadkov in koliko dodatnega prostora v gospodinjstvu vzame ločevanje.
vim namreč zraven šole, tako da to zelo opazim.«
Tanja Paumgartner, zaposlena, Celje: »Sem vešča
Pavla Podsedenšek, upokojenka, Celje: »Ločujem in tudi smiselno se mi zdi. Doma imam postavljene tri vrečke za smeti, ki mi ne zavzemajo dodatnega prostora in tudi pred blokom imamo za to namenjene zabojnike. Tudi pri sosedih opazim, da vestno ločujejo odpadke. Moram pa reči, da je sedaj, po končanem pouku, okrog blokov veliko bolj čisto. Ži-
Embalažo pred oddajo stisnite in očistite. Embalaža se prebira ročno!
simbfo
V simbiozi z okoljem
vadne odpadke. Kar pa nam ostane od hrane, damo za prašiče in na gnoj.«
Roškar Janez, upokojenec, Celje: »Ločujemo, ampak ne vsega, ker za papir nimamo zabojnika. Plastiko odvržemo posebej in tudi na-
Dalibor Žulj, nezaposlen, Celje: »V Mariboru, kjer sem prej živel, tega ni bilo, vendar se mi ločevanje ne zdi problem. Imamo štiri vrečke za odpadke. Večjih preglavic mi to ne povzroča, če pa kakšen odpadek vržem v napačno vrečko, me partnerica okrega.«
ANJA ŠROT Foto: TimE
radiocelje
95.9 100.3 90.6 MHz
Z odpadki na Pragersko
Odpadke iz občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče vozijo od ponedeljka, 4. julija, na regijsko odlagališče na Pragersko. Pred koncem prejšnjega meseca so morali prenehati odlagati smeti na dosedanjem odlagališču treh občin, na konjiškem Prežigalu.
V ponedeljek sta tako odpeljala na Pragersko prva dva tovornjaka z zabojniki za odpadke s Konjiškega. V Javnem komunalnem podjetju Slovenske Konjice, ki ima na skrbi odvoz odpadkov v teh treh občinah, so se v zadnjem času odločali tudi o možnosti vožnje odpadkov na regijsko odlagališče v Celju, vendar so se zaradi nižje cene odločili za Pragersko. »Pogodbo za odlaganje na Pragerskem smo sklenili za obdobje šestih mesecev,« pojasnjuje vodja centra za ravnanje z odpadki v konjiški komunali Karmen Pem. Pogodbo z upravljalcem regijskega odlagališča na Pragerskem, s Komunalo Slovenska Bistrica, so sklenili 23. junija.
Položaj na Konjiškem je trenutno nekoliko zapleten: v občini Slovenske Konjice bo za odvoz odpadkov skrbelo JKP Slovenske Konjice, v občinah Vitanje in Zreče pa po objavljenem razpisu koncesionarja še izbirajo. Med štirimi prijavljenimi, ki imajo pogoje, je tudi konjiško JKP.
BRANE JERANKO
V Celje še ne vozijo
Za razliko od treh občin na Konjiškem mešanih komunalnih odpadkov iz Obsotelja na regijsko odlagališče po 1. juliju še ne vozijo. Javno komunalno podjetje OKP Rogaška Slatina, ki deluje na območju šestih obsoteljskih občin, smeti še ne vozi na odlagališče v Celje, ampak jih zaenkrat še pušča na komunalnem odlagališču v Tuncovcu pri Rogaški Slatini. V Tuncovcu je za odpadke ostalo še nekaj prostora, zato je OKP dalo vlogo za podaljšanje obratovanja, trenutno pa čakajo na konec tega postopka.
BJ
Elektrosignal - 60 let z vami in za vas
Skozi pestro in bogato zgodovino ter skozi gospodarske spremembe ostaja podjetje Elektrosignal iz Celja eno najmočnejših podjetij svoje panoge v regiji na področju projektiranja in izvajanja elektroinštalacijskih in elektromonta-žnih del na industrijskih, poslovnih, komunalnih in stanovanjskih objektih. Enako velja tudi za izdelavo specializirane elektroopreme oziroma naprav za nadzor in vodenje procesov v proizvodnji, prometu in javnih komunalnih objektih.
Začetki podjetja sicer segajo v obdobje pred 2. svetovno vojno, vendar je pomemben datum 1. julij 1951, ki velja kot uradni datum ustanovitve podjetja.
Danes podjetje, ki ima konstantno 60 do 70 zaposlenih, kot glavne dejavnosti na področju elektroinštalacij izpostavlja projektiranje, izvajanje, meritve, vzdrževanje in proizvodnjo ter vzporedno še trgovino z elektromaterialom in servis raznega ročnega orodja.
Na trgovino v poslovni stavbi na Lavi 6a so še posebej ponosni, saj je ena redkih, ki ni samopostrežnega tipa. To pomeni, da osebje strokovno svetuje in priporoča, zato se kupci z veseljem vračajo.
Vpetost podjetja Eletrosignal se na območju Celja opazi na vsakem koraku. Semaforizacija, javna razsvetljava, ki ju projektirajo, postavljajo in vzdržujejo, in nenazadnje novoletna krasitev mesta, za katero skrbijo, so občanom najbolj znane dejavnosti podjetja. S svojo referenčno listo dokazujejo uspešnost v lokalnem okolju, Sloveniji in tujini. Njihove reference so energetski objekti, med katere sodijo transformatorske postaje, naprave za kompenzacijo jalove energije, dizel
agregati za rezervno napajanje in male hidroelektrarne ter komunalni objekti, kamor štejemo semaforizacijo, javno razsvetljavo, čistilne naprave, odlagališča odpadkov in črpališča. Njihovo delo je uspešno tudi na proizvodno-poslovnih objektih, kot so upravne zgradbe, proizvodni in trgovski objekti ter stanovanjski objekti in objekti splošnega pomena. Zadnje predstavljajo opravljena dela v Splošno bolnišnici Celje, ZD Celje, Kliničnem centru Ljubljana ...
Elektrosignal je tudi podjetje, usmerjeno v angažiranje na družbenem, športnem, kulturnem, humanitarnem in socialnem področju. Skrb za kadre ne pomeni le
skrbi za zaposlene, temveč se pri njih na praksi izobražujejo dijaki elektro smeri, čez poletje pa mladi izkušnje nabirajo na počitniškem delu. Skozi takšno praktično izobraževanje in povezovanje teorije s prakso je imelo podjetje Elektrosignal privilegij spoznati dobre dijake in jih kasneje tudi zaposliti.
Delovanje podjetja je letos s srebrnim celjskim grbom nagradila tudi Mestna občina Celje. Podelili so jim ga za šestdesetle-tno vpetost v rast in razvoj Celja ter sodelovanje pri gradnji velikih in pomembnejših okoljsko-komunalnih projektov doma in v tujini.
Direktor Elektrosignala Branko Kukec ob tem ne skriva ponosa. »To nam je v veliko čast, a ne zaradi priznanja kot takega, ampak predvsem zato, da je neka družbena skupnost spoznala vpetost našega podjetja širše v ta prostor. Še v toliko večje zadovoljstvo nam je, da smo eni bolj redkih prejemnikov takega in podobnih priznanj, ki prihajamo iz gospodarstva.« A priznanje jih ne bo uspavalo, dodaja. Njihov cilj sta razvoj projektiranja in inženiringa ter realizacija konkurenčne prednosti pri najzahtevnejših naročnikih s specializacijo.
Promocijsko besedilo
8
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Bodo le dočakali gradnjo čistilne naprave?
Pogodbo za gradnjo centralne čistilne naprave v Radečah sta podpisala radeški župan Matjaž Han (desno) in direktor podjetja Riko Janez Škrabec.
RADEČE - V dolini Sopote so po dolgih letih in številnih zapletih le prišli do podpisa pogodbe za gradnjo centralne čistilne naprave. Zgradili jo bodo v neposredni bližini železniške postaje. Obratovati naj bi začela v letu 2015.
Gradnja čistilne naprave ima dolgo brado, saj njeni začetki segajo že v leto 1989, ko je bila zanjo izdelana idejna zasnova. Težave so se začele pojavljati že kmalu po pridobitvi gradbenega dovoljenja v letu 1991. Temu, da se projekt ni začel izvajati, je botrovalo več dejavnikov, v največji meri pomanjkanje finančnih sredstev, zaradi česar so bila že leta 1992 zaustavljena pripravljalna dela. Z odcepitvijo Radeč od Občine Laško oziroma z ustanovitvijo samostojne občine v letu 1995 je projekt gradnje centralne čistilne na-
prave postal predmet delitvene bilance med občinama, hkrati pa se je novoustanovljena občina soočila tudi s pomanjkanjem proračunskih sredstev za njegovo nadaljevanje. Pripadajoče objekte za čistilno napravo v bližini železniške-
ga postajališča so leta 1996 začeli graditi in med večjimi dokončali objekt za obdelavo blata, nato pa se je pri gradnji objekta za biološko stopnjo čiščenja ponovno zataknilo - tokrat zaradi akumulacijskega jezera HE Vrhovo oziroma višine podtalnice, ki se je dvignila do takšne višine, da je bila gradnja onemogočena. Izvajalec del je sicer nato zgradil še objekta za predčiščenje in mehansko stopnjo čiščenja, zatem pa v letu 1998 vsa dela zaradi nezmožnosti plačevanja investitorja zaustavil. V letu 2000 je gradnja centralne čistilne naprave povsem obstala.
V želji po dokončanju projekta se je Občina Radeče v zadnjih letih lotila intenzivnega iskanja možnosti
pridobitve dodatnih finančnih sredstev. Tako se je leta 2008 vključila v postopke za pripravo vloge za pridobitev sredstev Kohezijskega sklada EU. Občina je bila na razpisu uspešna in tako bo 1,5 milijona evrov vreden projekt v višini slabega milijona financirala Evropska unija, okoli 163 tisočakov bo primaknila država, 430 tisoč evrov bo morala zagotoviti občina. Občina Radeče bo sama dogradila tudi kanalizacijski sistem, ki je pretežno že zgrajen, tako da bo ob koncu izgradnje čistilne naprave dosežena predpisana 95-odstotna priključitev na kanalizacijo. Čistilna naprava za tri tisoč populacijskih enot naj bi začela obratovati v letu 2015.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
VILEVALDEBEKPULA
Iščete stanovanjski objekt v bližini morja? ^^	a
Si želite mirnega preživljanja tretjega ^Znnt
življenjskega obdobja?	^
Imate radi udobje, eleganco in višji standard opreme? Potem so stanovanja, ki smo jih zgradili v. hrvaški Puli, kot nalašč za vas!
Informacije: Darko Popovič Telefon: 000386 (0)41 691 857 ali 00385 (0)91 400 85 85 E-pošta: darko.popovic@cm-celje.si
Kanalizacija do jeseni
ŠEMPETER - Po številnih zapletih in težavah, ki so spremljale gradnjo kanalizacije v spodnjesavinjskih občinah, izgradnja sekundarne kanalizacije in obnova vodovoda v Šempetru tečeta po načrtih.
Izvajalci, podjetji Radok in Nivo, so že položili 343 metrov kanalizacijskih vodov v Savinjski ulici, Petelinjeku in v Soseski ter obnovili 175 metrov vodovoda v Savinjski ulici in Petelinjeku. V teh dneh se začenjajo tudi dela v Šolski ulici, najdaljši ulici v projektu. V njej bodo položili 580 metrov kanalizacijskih vodov in obnovili vodovod v dolžini 470 metrov. Kot je dejal Stojan Praprotnik iz Razvojne agencije Savinja, celoten projekt predvideva izgradnjo 1.165 metrov novih kanalizacijskih vodov in 846 metrov obnovljenega vodovoda. Na kanalizacijski sistem in čistilno napravo se bo priključilo 82 novih objektov oziroma 328 novih uporabnikov. Boljšo oskrbo s pitno vodo pa bodo omogočili 228 uporabnikom. Naložba je ocenjena na okoli 650 tisoč evrov in jo v višini 85 odstotkov financira Evropski sklad za regionalni razvoj. Če bo šlo po načrtih, predvidevajo zaključek gradbenih del do konca avgusta, celotna operacija pa bo končana do konca leta.
Končno se nadaljujejo tudi dela na kanalizacijskem sistemu v občinah Spodnje Savinjske doline, ki so lani zastala zaradi finančnega zloma velenjskega Vegrada. Kar precej dolgo je namreč trajalo, da so izbrali novega izvajalca - CM Celje, ki bo skupaj z žalsko Plimo dokončal dela. Ob tem bo treba odpraviti tudi nekatere pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri pregledu delovišča in so nastale zaradi nekakovostne izvedbe prejšnjega izvajalca. Izgradnja kanalizacije naj bi bila končana do jeseni.
Še vedno pa Žalčanom ni uspelo objaviti razpisa za dokončanje del na čistilni napravi Kasaze. Tudi to je namreč doletela podobna usoda kot kanalizacijo, saj Cestno podjetje Maribor čistilne naprave ni bilo sposobno dokončati. »Razpisno dokumentacijo smo dali v pregled ministrstvu za okolje in prostor ter službi vlade za lokalno samoupravo. Upamo, da bo v kratkem prišlo soglasje oziroma potrditev dokumentacije, da bomo lahko čim prej šli v izbor novega izvajalca,« pravi Stojan Praprotnik.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Od zahtev ostaja le še pločnik
ŠTORE - Prihodnji teden bodo v Prožinski vasi zaključena dela pri postavitvi avtobusnih postajališč in urejen prehod za pešce z utripajočo lučjo. Tako bo izpolnjena predzadnja zahteva krajanov, ki so ob začetku minulega šolskega leta zahtevali varnejše prometne razmere za svoje šolarje.
Spomnimo, da so krajani takrat zahtevali urejene prevoze s šolskim avtobusom, postavitev opozorilne hitrostne table, avtobusnih postajališč na obeh straneh regionalne ceste z urejenim prehodom za pešce ter semaforjem in povezovalni pločnik med Prožinsko
vasjo in Štorami. Za posege na in ob glavni cesti Celje-Rogatec je odgovorna Direkcija Republike Slovenije za ceste, kjer na postavitev semaforja niso pristali, bo pa prehod za pešce med avtobusnima postajališčema v Prožinski vasi opremljen z utripajočo lučjo. »Občina Štore je naročila tudi projektno dokumentacijo za povezovalni pločnik Prožin-ska vas-Štore in pričakujem, da bo gradbeno dovoljenje zanj izdano še letos,« napoveduje izpolnitev še zadnje zahteve krajanov župan Občine Štore Miran Jurkošek.
IS, foto: TimE
Udeleženci delavnice na terenu v Žalcu
Spremljanje suše za manj škode
Z deli so v Prožinski vasi začeli konec junija, v tem času pa je zlasti ob prometnih konicah kar nekaj težav zaradi izmeničnih zapor prometa.
ŽALEC, LAŠKO - Optimalna strategija namakanja lahko prinese izboljšave pri porabi vode, omogoča oceno o potencialnih posledicah v sušnih obdobjih in pripomore k pravočasnemu odločanju o ukrepih.
Takšni so zaključki štiridnevne delavnice mednarodnega projekta Centra za upravljanje suše v JV Evropi (center povezuje 16 partnerjev iz devetih držav), ki se je v Eko-muzeju hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Žalcu, delno tudi v Laškem, pod vodstvom Agencije za okolje zaključila 1. julija. Udeleženci projektnega konzorcija so opozorili, da so suše zadnja leta pri nas pogoste in da sodijo med naravne nesreče z največjimi go-
spodarskimi posledicami (vpliv na pridelek, izpad dohodka v kmetijstvu). To še posebej velja za hmelj, ki je v Spodnji Savinjski dolini najpomembnejša panoga. Čeprav ima večina pridelovalcev urejene namakalne sisteme, suša zviša stroške pridelave, povzroči upad podtalnice in v skrajnih primerih celo onemogoči namakanje. Nazadnje se je to zgodilo leta 2003, ko je bil pridelek hmelja prepolo-vljen. Med projektne naloge upravljanja s potencialnimi posledicami suše so uvrstili pripravo klimatoloških kart z indikatorji stopnje sušnosti, pripravo metodologije ocene tveganja in organizacijo izobraževanj.
TT
NOVI TEDNIK
EKOLOŠKE KMETIJE
9
Zemljo so nam predniki le »posodili«
Spoštljiv odnos do vsega, kar je na kmetiji - Mesojednikovi so imeli med prvimi v Sloveniji ekološki certifikat
Proti nama se je namenil velik rumen pes, ki pa ni bil videti prav nič nevaren. Od nekod je bilo slišati oglašanje pava. Pri kozolcu so se lovile mlade muce, njihova mačja mama pa je v miru počivala pod bližnjim drevesom. Prava kmečka idila le streljaj iz Celja, v Slatini v Rožni dolini blizu Šmar-tnega, kjer so kmetovale že številne generacije, zadnja desetletja pa je skrb za zemljo prevzel Franc Mesojednik. Spoštovanje tistega, kar so predniki zapustili, in skrb za naslednjo generacijo sta ga vodila pri odločitvi, da kmetuje ekološko. Tako je bil med prvimi v Sloveniji z ekološkim certifikatom.
Na kmetijo se je priženil z Dolenjske, kjer za šest otrok doma ni bilo dovolj zemlje in so šli s trebuhom za kruhom. Sam je po poroki z Anico nekaj časa še hodil v službo, nato je prevladalo veselje do dela na zemlji, medtem ko se žena še vedno vozi v službo v Celje. Ko pride domov, je spet treba zavihati rokave, saj je na kmetiji s 3,5 ha obdelovalne zemlje - nekaj so jo vzeli še v najem - in 6 ha gozda vedno veliko dela. Otroci pomagajo, kolikor lahko, saj najstarejši sin Robi študira kemijo v Ljubljani, hči Patricija je študentka varnostnih ved, medtem ko je najmlajši Franjo že v službi in nanj računajo, da bo nekoč nadaljeval očetovo delo na kmetiji. Sicer pa Franc upa, da bodo vsi otroci z veseljem delali na zemlji, kjerkoli že bodo.
»Kmečka logika«
Ko se je dobrih 25 let nazaj priselil na kmetijo blizu Šmartnega, ekološka pridelava še ni bila razširjena, temveč je Franca pri odločitvi, da ne bo škropil in da bo uporabljal le malo umetnega gnoja, pa še to samo na travnikih, vodila »zdrava kmečka logika«. Zdelo se mu je nesmiselno plačevati za »kemijo«, če pridelki zrastejo tudi brez tega, pa še sami
Začenjamo serijo predstavitev ekoloških kmetij na Celjskem. Ekološko pridelovanje, predvsem pa povpraševanje po tako pridelanih živilih je vedno večje, saj se ljudje vse bolj zavedajo pomena zdrave prehrane, ki je povezana z okoljevarstveni-mi vprašanji, a tudi s skrbjo za dobro počutje živali in kakovostno prirejo mleka, mesa in jajc. V letu 2011 je bilo pri nas registriranih le 2.100 ekoloških kmetij in na prebivalca v Sloveniji je le še okoli 800 m2 obdelovalne zemlje, kar nas uvršča skupaj s Finsko na zadnje mesto v Evropi. Predstavitev ekoloških kmetij je spodbuda tem kmetovalcem in delček v prizadevanjih za boljšo samooskrbo s hrano.
Del družine Mesojednik (z leve): Anica, sinovo dekle Anja, Patricija in Franc
bi potem morali jesti takšno zelenjavo z dodatki. Njegov življenjski moto pa je verjetno zajet v besedah: »Od prednikov smo podedovali čisto zemljo, zakaj ne bi take predali zanamcem?« Njegova ljubezen do zemlje pa se ne kaže le v skrbi za vrt, njive in travnike, temveč tudi za živali, ki so »ustvarjene za naravno hrano.« Zato krave pri njih ne jedo silirane krme, poleti se pasejo, pozimi pa dobijo suho krmo in žita.
Potem nas Franc, Anica in Patri-cija popeljejo na ogled vrta, kjer paradižnik raste brez plastične zaščite in kjer sami pridelajo nekatera semena, nato pa v hlev, kjer so krave in konji, ter nazadnje pod mogočno drevo ob hiši, kjer poskusimo domače pridelke: bezgov sok in konjsko salamo. Pridelajo seveda še marsikaj, od vseh vrst zelenjave, krompirja in žit - letos bo tudi tritikala ekološka - do mesnih izdelkov. »Vse prodamo doma,
Ekološko kmetovanje je način trajnostnega kmetovanja, ki upošteva kmetijo kot celosten, enovit sistem in skrbi za ravnovesje vseh vključenih elementov. Certifikat potrjuje, da kmet deluje v skladu z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo. Biodinamično kmetovanje pa je še zahtevnejše ekološko kmetovanje, kjer pridelovalci upoštevajo ritme, ki jih narekuje narava oziroma kozmične energije, ki jih posreduje Luna.
imamo toliko strank, da skoraj premalo pridelamo,« pravijo. Stalnih kupcev, ki hodijo po ozimnico, je kar nekaj, prav pred kratkim pa so začeli vpeljevati tedenski odvzem zelenjave. Ko konec septembra pripravijo dan odprtih vrat, se kar tare obiskovalcev.
Otroci na učni kmetiji
Prvi certifikat so dobili leta 1999 in z vsakoletnimi kontrolami pri njih preverjajo upravičenost naziva. »Ko se odločiš za tak način, podpišeš pogodbo in kontrolor ima pravico pregledati vse shrambe. Če najde embalaže kemijskih pripravkov, sledijo sankcije, tudi odvzem certifikata. Sicer pa kontrolor že na rastlini vidi, kako je zrasla,« razlaga Franc.
Zadnja leta so se odločili, da sodelujejo tudi v projektu celjskega zavoda KGZS, ki se je prijavil na razpis za učne kmetije. Z njim želijo otrokom približati življenje na podeželju. Tako se tudi pri Meso-jednikovih večkrat razlega otroški živžav in najbolj zanimivo je otrokom menda takrat, ko žito mlatijo na star način. Ima pa kmetija tudi vrsto drugih starih orodij, z nekaterimi še vedno delajo na kmetiji,
Franc Mesodjednik je bil med prvimi z ekološkim certifikatom pri nas in je že ves čas vključen v Združenje ekoloških pridelovalcev in predelovalcev Deteljica, ki ima sedež v Celju ter je med najmočnejšimi tovrstnimi združenji v Sloveniji.
f./1 -..' »F ; 'MiKtilS
Konji so pri hiši tudi za pomoč pri delu na njivi.
kjer je treba večino stvari opraviti ročno. Predvsem pa je treba znati opazovati naravo, pravi Franc, iz knjig se ne da vsega naučiti. »Rastlinam je na primer treba tudi kakšne pleveli pustiti, ker zadržujejo vlago v zemlji,« je ena od njegovih ugotovitev.
Za konec nam Franc zaupa, da ima želja in ciljev še veliko, najprej pa bi rad uredil cesto do hiše. Pred leti je plaz poškodoval staro cesto in v desetih dneh so uredili nadomestno, da niso bili odrezani od sveta. Ta je sicer krajša povezava z dolino, vendar bi jo bilo treba še urediti. Pa pri kakšnem razpisu za
državni denar bi rad sodeloval, saj majhni kmetje težko pridejo zraven, ugotavlja.
Medtem bo družina gospodarila s svojo zemljo, v kateri analiza ni pokazala težkih kovin, tako, kot so se naučili od prednikov, s kančkom sodobnega znanja. Saj, kot pravi Franc, ne razume logike nekaterih, ki svoje pridelke zalivajo s kemijskimi pripravki in se čudijo, da kljub temu slabo uspevajo, pojedo pa jih vseeno, kajti »domače je pa le domače«. Pri njih ima domače čisto drug pomen.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
10
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Novo-staro Celje
Konec poletja bo v Celju v znamenju začetka obnove starega mestnega jedra - »Boste videli, ko bo narejeno!«
CELJE - Konec avgusta ali najkasneje v septembru naj bi staro keltsko/rimsko/ knežje mesto Celje oziroma središče sedanjega mesta dobilo novo podobo. Ne gre le za estetiko, cilj obnove je tudi urejanje »uporabnikom prijaznega« okolja. Da bi se torej po besedah celjskega župana Bojana Šrota »v Celju vsi dobro počutili; prebivalci in obiskovalci«. Pri čemer si občinska uprava ne dela utvar, da bo nova ureditev vsem všeč, saj je to »preprosto nemogoče«. Posebne javne razgrnitve projekta pred začetkom del občina ne načrtuje. Ali kot pravi vodja oddelka za okolje, prostor in komunalo MOC Roman Kramer: »Boste videli, kaj bo, ko bo narejeno«.
Projekt prenove in ureditve starega mestnega jedra Celja je pripravil ljubljanski urbanistični zavod, ki je bil po besedah Šrota in Kramer-ja za tretjino cenejši, kot so bili projekti, ki so jih pripravljali v Celju. Nekaj podrobnosti glede obnove sta sogovornika izpostavila na predpoletnem klepetu z novinarji, od katerih sta lahko pričakovala tudi vprašanje, ali bodo za mnenja o načrtovani prenovi povprašali tudi občane. »Poglejte, že po arhitekturni delavnici so bile razstavljene predvidene rešitve, za mnenje smo povprašali tudi celjsko arhitekturno stroko, zakonodaja pa nam ne nalaga posebnih razgrnitev, saj ne gre za poseg v lokacijski načrt,« je povedal Šrot. Predinvesticijsko zasnovo in investicijski projekt je sicer izdelal Razvojni center Inženiring iz Celja. Občina se je s projektom prijavila na razpis vladne službe za lokalno samou-
V starem mestnem jedru je ponekod tlakovanje res nujno potrebno obnove.
pravo in regionalno politiko za sredstva iz regionalnih razvojnih programov.
Prenova celjskega mestnega jedra naj bi po zdajšnjih ocenah stala okoli šest milijonov evrov, za prvo fazo bo treba odšteti 3,2 milijona evrov. Posegi se obetajo na območju Prešernove ulice, Krekovega trga, Stanetove ulice s trgom pred Metro-polom in z Glavnim trgom, Lilekove ulice ter Savinove in z delom Linhartove ulice s trgom pri tržnici. »Gotovo bodo ljudje najbolj pozorni na zaprtje prometa, saj
X&SK
ZLATARNA KRAGOLNIK
V ZLATARNI KRAGOLNIK t V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.o.o., Kettejeva 12, Celje
bomo za ves promet zaprli Krekov trg in večji del Prešernove ulice. Tam se bodo dela v avgustu oziroma septembru najprej začela. Treba bo še najti ustrezne rešitve za dostavo ponudnikom. Zavedamo se, da mesta v celoti ne moremo naenkrat zapreti in razkopa-ti. Na drugi strani je potek del odvisen od tega, kaj bo povedala arheološka stroka. Če naletimo na pomembnejše arheološke najdbe, jih bo seveda treba ustrezno zaščititi. Vendar upamo, da se to ne bo zgodilo, saj veliko posegov v komunalno infrastrukturo ne bo. Na teh mestih smo pred časom že izvajali dela, poleg tega pa večinoma ne bomo menjali kanalizacijskih vodov, saj so ti v razmeroma dobrem stanju,« je povedal Šrot.
Seznam posegov v mestno jedro je sicer dolg, središče mesta pa naj bi vizualno poenotili novi tlaki, ki bodo povsod enaki. Nekoliko se bodo spremenile tudi zasaditve, trgi se bodo uredili drugače in bodo primerni tudi kot prireditveni prostori. V tem tednu so v okviru projekta mestnega marketinga z gostinci ter ostalimi ponudniki v mestu, ki so bili pripravljeni sodelovati, že pripravili prvo skupno delavnico, na kateri so razmišljali, kako se bodo v obnovo vključili tudi s prilagoditvami svojih lokalov in izložb. »Trgovcev ne moremo z nobenim ukrepom prisiliti, kako naj estetsko uredijo zunanjo podobo svojih lokalov, upam pa, da bodo upoštevali dane smernice,« je omenil Kramer.
POLONA MASTNAK Foto: TimE
Univerzijada ne zanima le športnikov
Računsko sodišče je vzelo pod drobnogled priprave na univerzijado - Kaj pravijo v Zrečah?
ZREČE - Zimska univerzija-da na Štajerskem, ki bo dogodek svetovnega pomena, razburja že leto in pol pred velikim športnim dogodkom. Strogo računsko sodišče, ki se je temeljito pozanimalo o različnih pripravah, je po postopku kritično do vseh, ki so v priprave vključeni. Ugotovitve odmevajo tudi v Zrečah, zato smo odgovore iskali tudi v zreški občinski stavbi.
Med pripravljavci univer-zijade so Slovenska univerzitetna športna zveza, organizacijski odbor univerzijade, podjetje Univerzijada, ministrstvo za šolstvo in šport ter občine Maribor, Ruše in Zreče, kjer bo prizorišče odmevnih športnih dogodkov. V naši regiji, v občini Zreče, gradijo za dogodek svetovnega pomena na Rogli smučarsko tekaško središče, kjer je prišlo do zapletov z izvajalcem ter še česa.
V računskem sodišču so o uspešnosti štajerskih priprav za izvedbo univerzijade leta 2013 izrekli negativno mnenje, s čimer se vsaj v Zrečah ne strinjajo. »Če to poročilo preberemo natančno, za primer Zreč, za investicijsko in projektno pripravljenost negativnega mnenja ni. Mi smo dejansko pripravljeni, tudi zato, ker smo že leta 2009 gostili svetovni pokal, drugega bomo zdaj,« komentira mnenje sodišča zreški župan mag. Boris Podvršnik. Na računskem sodišču prav tako omenjajo tveganje, da poslanstvo ter dolgoročni učinek univerzijade ne bosta udejanjena. Zreški župan pravi, da se s to ugotovitvijo strinja: »Ta razvojni projekt je imel cilje predvsem razvojnega značaja, ki naj bi imeli učinke zlasti na razvoj turizma ter športa, torej celotne turistične desti-nacije na tem koncu Pohorja in širše Štajerske. To zaradi negativne klime svoj pomen izgublja.« Podvršnik omenja, da so prav tako želeli modernizirati cestno infrastrukturo, vendar je po njegovem opažanju projekt omejen na najnujnejše ukrepe.
Računsko sodišče je prav tako opazilo, da podjetje Uni-verzijada, d. o. o., občinama Zreče in Ruše računov za nakazani denar ni predložilo. Po sklenjenih pogodbah so se občine namreč obvezale, da bodo za univerzijado podjetju nakazale skupno tri milijone evrov, od tega mariborska 2,5 milijona ter zreška in ruška po 250 tisoč evrov. Župan Zreč pravi, da je računsko sodišče za ta vložek v programskem delu zahtevalo sklenitev pogodb ter da jim Univerzijada izstavi račune. »Pogodbo smo podpisali in zdaj pričakujemo konkretne račune za konkre-
tno opravljeno delo,« odgovarja župan Podvršnik.
»Roke bomo ujeli«
In kako je po zapletih z izvajalcem z gradnjo Smu-čarsko-tekaškega centra Petre Majdič na Rogli nasploh? Družba CM Celje je najprej, lani oktobra, zgradila večnamenski štartno-ciljni prostor (ki bo v poletnem času služil kot nogometno igrišče), akumulacijsko jezero za zasneže-vanje ter dva kilometra dolgo stezo za rolkanje. Temu mora slediti gradnja večnamenskega objekta s tri tisoč kvadratnimi metri površin, kjer bodo med drugim garderobe, prostori za treninge in tekme ter dva vadbena prostora, vendar so se pojavile težave. Podjetje MTB iz Maribora, ki je nadaljevalo gradnjo večnamenskega objekta tekaškega centra, se je znašlo v stečaju in glavni izvajalec Gradbeno podjetje Ptuj - zdaj prav tako v
»Če poročilo računskega sodišča preberemo natančno, za primer Zreč negativnega mnenja za investicijsko in projektno pripravljenost ni,« odgovarja zreški župan mag. Boris Podvršnik.
stečaju - novega podizvajalca ni uspelo najti. Med osmimi ponudbami za novega izvajalca je Občina Zreče, ki se ji zaradi roka za porabo evropskih sredstev mudi, zdaj izbrala družbo Lesnina inženiring, ta je gradbena dela začela sredi prejšnjega meseca. Občina mora namreč odobrena evropska sredstva izkoristiti do sredine septembra, tekaški center pa mora biti dokončan do oktobra prihodnje leto. »Verjamem, da bomo roke, ki so določeni v pogodbi o sofinanciranju oziroma dokončanju projekta v letu 2012, ujeli,« je optimističen zreški župan mag. Boris Podvršnik.
BRANE JERANKO
Zaplet s stečajem podizvajalca ni bil edini zaplet, ki spremlja gradnjo smučarsko-tekaškega središča na Rogli. Tekaški center bi moral biti zgrajen že lani, vendar je prišlo do zamude zaradi uvrstitve celotne Rogle v območje Nature 2000 ter s tem do ostrejših pogojev za tamkajšnjo gradnjo. Temu je sledilo opravljanje celovite presoje vplivov na okolje ter o sprejemljivosti gradnje na varovanem območju, prav tako je prišlo do spremembe investicijske vrednosti projekta, ki je bila zaradi časovne stiske ocenjena na 6,2 milijona evrov ter lani povečana za približno milijon.
Poletje na njivi
Marija Andrejc s Polzele, ki je v 101. letu starosti, je še vedno prava kmečka korenina. Čeprav jo je življenje sklju-čilo, se ne da. Še vedno opravlja različna kmečka opravila, seveda lažja, kot je na primer okopavanje in pletje korenja. Tudi sicer je še zelo živahna, po operaciji oči ponovno bere brez očal, le sliši slabo!	TT
osfcrfe s plinom in toploto
JI
Smrekarjeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, d.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: ¡nfo@energetika-ce.si
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
11
Na sledi Frideriku in Veroniki
Pristna izkušnja srednjega veka v objemu jurkloštrske kartuzije
V zadnji letih so se razne srednjeveške skupine razmahnile kot gobe po dežju. Najdete jih praktično povsod, kjer imajo kakšen grad - logično, kajne? So pa med njimi velike razlike. Medtem ko gre pri
nekaterih le za neke vrste
srednjeveško maškarado, ki jo uprizorijo za množice enkrat do dvakrat letno, »se gredo« drugi bolj zares. Ena slednjih, z dolgoletno tradicijo, je skupina zanesenjakov, ki so se zbrali pod okriljem Turističnega društva Celje. Videti je, da so bili nad lanskim bivanjem ob kartuziji Jurklošter, kjer sta nekoč zatočišče našla Veronika in Friderik, tako navdušeni, da so tudi letos tam uprizorili neke vrste intenzivne terenske vaje. In smo šli pogledat!
Ljubitelji srednjega veka so se v taboru pri jurkloštr-ski kartuziji zadrževali vse od srede do nedelje. Pri tem člani celjskega turističnega društva niso prav nič goljufali, kajti nobenega udobja
Srednjeveški tabor brez udobja modernih pridobitev
sodobnih časov si niso privoščili. »Čisto zares, kaj pa mislita! Že tri dni nisem prižgala cigarete,« nama je šepnila znanka. Temu so rekli kar »metoda eksperimentalne arheologije«, s katero so se za nekaj dni podali v 15. stoletje ter odkrivanje boga-
tega izročila Celjskih knezov ter samega Jurkloštra. Kako daleč so šli pri pristnosti, si niti nisva upala vprašati, vendar je bil že prizor dovolj zgovoren. V spokojnem sobotnem popoldnevu se je nad ognjem obračal pujs, bodoča pečenka, srednje-
Brez vsake milosti
veške dame so mesile nekakšne polpete po srednjeveški recepturi, Sherpa pa se je več kot zagrel za z medom slajeno vince iz lončenega vrča. Ampak ne preveč, se razume. Morda v srednjem veku vozov niso ustavljali možje v modrem in testirali količine konzumiranih opojnih snovi, a danes je v jeklenih konjičkih precej drugače.
Brez usmiljenja prekrižali meče
Ker so srednjeveški zanesenjaki dobro vedeli, da bodo v tabor gotovo prihajali radovedneži, so raje pripravili kar dan odprtih vrat. Mladi, predvsem fantje, so se takoj zagnali med hladno orožje, torej meče in viteške oklepe, dekleta so raje risala, vsi so se želeli pomeriti v streljanju z lokom v tarčo. Laški likovniki so ves dan ustvarjali na temo srednjega veka, manjkala ni kaligraf-ska razstava, še kakšen srednjeveški recept za pripravo perutnine si je bilo mogoče omisliti. Osrednja pozornost pa je veljala Frideriku in Veroniki, za katera je že dobro
Začeti je treba zgodaj.
znano, da sta svojo prepovedano ljubezen pred besnim Hermanom skrivala ravno v jurkloštrski kartuziji, kjer ju je prijazno sprejel takratni prior. Zgodbo o tem, kako ju dodobra razkačen Friderikov oče vendarle najde, so uprizorili tudi v krajši igri. Z nekaj improvizacijskimi dodatki, za katere je poskrbel najbrž najmlajši udeleženec tabora. Sprva se je še kar hrabro držal mamice, ki je pripovedovala ljubezensko zgodbo obiskovalcem s pomočjo mikrofona. Ko pa je mimo prišel očka alias Friderik in za roko vodil naokoli Veroniko, ki definitvno ni bila mami, je bilo otroku vsega dovolj. »Ati, ati,« mu je sine stekel v naročje. »No, saj sem omenila, da je Friderik imel kar nekaj otrok,« je zadevo stoično prenesla mami v veliko zabavo vseh navzo-
čih. Vitezi so se potem spoprijeli v nič kaj nežnem in precej realističnem spopadu in vklenjeni Friderik je moral zapustiti prizorišče. Brez Veronike, seveda. Žalostno usodo deklice tako poznate, skoraj gotovo je, da jo je Friderik slednjič pripeljal nazaj v Jurklošter, kjer naj bi bila pokopana. Sam pa je odigral vlogo spokorjenega in vzornega sina. Prisegla bi, da je nekaj dam ob tem žalostnem epilogu začelo iskati robčke, tako da je igra nedvomno »zadela v polno«.
Srednjeveško skupino sva zapustila ob pripravah na zasluženo pojedino, kajti člani so se morali okrepčati še za zadnji dan tabora. In se zagreti pred še eno nočjo v srednjeveškem taboru.
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA
Friderik in Veronika se vračata v Jurklošter - s pomočjo članov celjskega turističnega društva zdaj vsako leto. Takšne srednjeveške večerje se tudi dandanes nihče ne bi branil. - Št. 53 - 8. julij 2011 -
12
IZ NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
ZGODBE IZ KAMRE
dia™ra Mesto so ljudje
www.kamra.si	m	m
Tega, da so mesto ljudje, se posebej zavemo takrat, ko občina podeljuje nazive častni občan. Mnogi bi si ga zaslužili, a le malo je ljudi, ki s svojim znanjem, talentom, prodornostjo ter odgovornostjo do mesta Celja njegovo dobrobit postavijo višje kot lastno. To velja tudi za mag. Ludvika Rebeuška, čilega 90-letnika, ki mu je za častitljiv jubilej v sredo čestital tudi celjski župan Bojan Šrot. Šrot sicer ni bil tisti, ki je
Senčno promenado so krasile mrežaste ograje z vrtnicami.
Med obema vojnama
V letih prve svetovne vojne (1914-1918) je park sameval, z zavzetimi člani Olep-ševalno-tujskoprometnega društva, ki je bilo ustanovljeno leta 1921, pa je ponovno vzcvetel. Dr. Ivo Šubic, predsednik društva, ki ga zgodovinar Janko Orožen opisuje kot moža izbranega okusa, je kot glavnega vrtnarja angažiral Martina Jelovška, ki je postal tudi mestni vrtnar.
Jelovšek je svoje znanje, pridobljeno v mariborski kmetijski šoli, redno izpopolnjeval ob potovanjih v tujino, kjer je spoznaval sodobne tokove parkovnega oblikovanja. Ob novih spoznanjih je park dopolnil s številnimi eksotičnimi okrasnimi rastlinami. Izpopolnil je tudi cvetlične in grmovne nasade, da so predstavljali pravo razkošje vrtnarskega znanja in domišljije, ki je temeljila na zgledih starih vrtnarskih priročnikov. Kupoval je drevnino, trajnice in enoletnice, vzgajal tropske posodovke, kakteje, lončnice ... Sadike in na mraz občutljive rastline je gojil in razmnoževal v parkovnem rastlinjaku, ki so ga po letu 1922 preselili pred stavbo Stare grofije. V njegovem času je park premogel več kot 180 vrst dalij in 100 vrst vrtnic. Potrebe parka in ostalih zelenih mestnih površin je sprva oskrbovala drevesnica pri Spodnjem Lanovžu, kasneje pa ob Savinjskem
dvoru. Stroške obnove, ki so bili zelo visoki, so pokrili iz proračuna mestne občine ter s članarino in prispevki podpornih članov olepševalnega društva.
V Jelovškovem času so v zahodnem delu parka uredili veliko peščeno otroško igrišče med kostanji, prestavili vremensko hišico na dvignjeno vzpetino proti zahodu, postavili vodnjak s pitno vodo ob osrednji promenadi, teniški prostor pa uredili tako, da se je pozimi lahko spremenil v drsališče. Veliko pozornosti so namenili tudi opremi parka. Poleg paviljonskih rezljanih arhitektur, senčnic ter mrežastih lesenih ograj in zaslonov, ki so spremljale glavno pot v park, so vzdušje ustvarjale značilne laternaste svetilke, elegantne stilne klopi, razpostavljene ob rondojih in stezah, lesene oblikovane opore za stebelne trajnice, slikovite oblike vodnega curka v starinsko oblikovanem krožnem bazenu ... Med 2. svetovno vojno je bil park v oskrbi nemškega vrtnarja, Jelovšek pa je postal njegov pomočnik. Vir: Alenka Kolšek, Tatjana Kač, Celjski mestni park - narava v mestu in mesto v naravi, Osrednja knjižnica Celje, Celje, 2000.
Naslednji teden: Reka, ki daje in jemlje.
ROBERT OŽURA JANKO GERMADNIK
Okrasne grede so nastajale po vzorcih iz starih vrtnarskih priročnikov; fotografija je nastala med obema vojnama.
OSREDNJA
JIZNICA Celje
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Rebeušku leta 1993 podelil to častno priznanje občine, je pa z uglednim Celjanom v sredo obudil spomine na njegove pomembne dosežke. Rebeu-šek je namreč prvi častni meščan Celja v samostojni Sloveniji, častno priznanje pa si je prislužil z delom na področjih šolstva, zdraviliškega turizma ter promocije celjske občine doma in po svetu.
Častni meščan mag. Ludvik Rebeušek se je rodil v znani
celjski hotelirski družini, saj je njegov stari oče prevzel znameniti hotel Pošta že leta 1901. Tako ga je turizem zaznamoval praktično že od rojstva. Šolal se je med drugim na dunajski Višji šoli za gostinstvo in hotelirstvo. Svoje teoretično zanje s področja turizma je izpopolnil v znanem švicarskem zdravilišču Tarasp blizu St. Moritza, ki ima podobne indikacije kot Rogaška Slatina. V petdesetih letih je diplomiral na Eko-
nomski fakulteti v Ljubljani, v šestdesetih opravil še magistrski študij. Od leta 1947 je bilo šolstvo tisto področje, na katerem je gospod Rebeušek poklicno deloval in pustil izredno močan pečat. Bil je izjemno vztrajen in prodoren, zaslužen je med drugim za gradnjo nove stavbe za trgovsko šolo, ki je bila prvi srednješolski objekt v Celju in med prvimi v Sloveniji po drugi svetovni vojni. Rebeušek je še danes najbolj ponosen na celjski model povezave teoretičnega in praktičnega pouka, katerega avtor je. Ta model so sprejele vse šole za prodajalce že v šolskem letu 1965/66. Med drugim je bil Ludvik Rebeušek tudi predsednik Skupnosti šolskih centrov.
PM
Foto: TimE
Ob srečanju pri županu se je Ludvik Rebeušek vpisal v knjigo častnih gostov mesta Celja, Šrot pa mu je podaril sliko Celja slikarja Milana Todiča.
Jan Plestenjak * Gibonni Big Foot Mama * Elvis Jackson • Tabu
*	Terrafolk z Anjo Bukovec * Papir * Vlado Kreslin * Tinkara Kovač
*	Tide Mi2 • Kingston * Victory * Nuša Derenda « Nina Pušlar *
Oto Pestner s Kvintetom Dori * Hišni ansambel Avsenik...
Vodna simfonija z brežin reke Savinje in veličasten ognjemet ob glasbeni spremljavi, razstave, ohcet, parada ...
47. PIVO^C VETJE
Glavni organizator:
*
Tliclwnf.'v
Generalni pokrovitelj:
14-17. julij 2011 Laško
www.pivo cvet j e.com
,,|VOVAKNa
uiT
1825
NOVI TEDNIK
KULTURA
13
Magično kolo
V galeriji Plevnik-Kronkowska razstavlja svoj Magus Rota-rum Benjamin Kreže
V Galeriji Plevnik-Kronkowska v Celju je še do 23. julija na ogled razstava 36-letnega zasavskega umetnika Benjamina Krežeta, ki ima naslov Magus Rotarum. Ena bolj šokantnih razstav zadnjega časa prinaša na ogled veliko kolo, na katero je umetnik umestil 21 belih mask, odlitkov ženskega obraza, in eno zlato, odlitek svojega obraza. Ko se kolo v temi zavrti in se ob ambientalni glasbi prižgejo hitro utripajoče stroboskopske luči, pred gledalcem zaživi le en obraz, ki nemo izgovarja besedi Nikola Tesla.
Krežeta na Celje ne veže le Kunst, to pa se je ukvarjalo z to razstavljeno delo. Preden vizualnimi umetnostmi. Zdaj
se je pred leti preselil v Trbovlje, je namreč imel v mestu svoj atelje. V zadnjem času umetnik intenzivno sodeluje s skupino Laibach, ki je izšla iz gibanja Neue Slowenishe
se Laibach spet tesneje navezuje na likovno umetnost. »Skulptura Magus Rotarum je bila prvič predstavljena leta 2009 v trboveljskem delavskem domu, leto kasneje še
v ljubljanski galeriji Kapelica,« pojasnjuje umetnostni zgodovinar in galerist Matija Plev-nik. In dodaja, da lahko to postavitev razumemo na več načinov. »Obrazi na kolesu se s pomočjo stroboskopske svetlobe in gibajočega kolesa povežejo v eno in obrazne podobe delujejo po principu vdiha in izdiha. 2l belih odlitkov je ženskih, zlata maska pa je umetnikov avtoportret. Postavitev lahko razumemo kot fascinacijo nad nečim, kar res deluje močno, lahko pa se bolj poglobimo v ciklič-
Galerist Matija Plevnik ob skulpturi Magus Rotarum, ki v stroboskopski luči in ambientalni glasbi zaživi povsem svoje, drugačno življenje.
Steklarji s slikarji
V Anini galeriji v Rogaški Slatini so v ponedeljek odprli razstavo z naslovom Pripovedi v steklu. Družba Steklarna Rogaška je namreč povabila k sodelovanju šest slikarjev iz različnih delov Slovenije, po njihovih zamislih pa so nato steklarski mojstri izdelali steklarske izdelke. Povabilu so se odzvali Erna Ferjanič, Žarko Vrezec, Zoran Ogrinc, Alojz Konec, Metka Kavčič in Dušan Fišer. Razstavo, ki jo bodo jeseni predstavili še v trgovini Steklarne Rogaška v Ljubljani, spremlja predstavitveni katalog.	BJ
Tak je bil naslov že 13. poletnega slikarskega extempora, ki se ga v organizaciji celjske izpostave javnega sklada kulturnih dejavnosti vsako leto udeležujejo ljubiteljski slikarji in ki je v sklopu prireditev Poletja v Celju knežjem mestu vsako leto tematsko naravnan na Celje in njegovo zgodovino.
Letošnji ex-tempore je trajal od 17. do 24. junija v centru Celja, na njegovih ulicah, trgih, ob obrežju Savinje, v Mestnem parku, na Starem gradu ... Udeležilo se ga je 25 slikarjev ljubiteljev, ki so nastala dela postavili na ogled v soboto v galeriji Volk v Ozki ulici v Celju.
Strokovni izbor in oceno del je opravil akademski sli-
kar Narcis Kantardžic, ki je 1. mesto z nagrado prisodil Branki Dragosavac, 2. mesto z nagrado Stanislavu Petroviču Čonču, 3. mesto s praktično nagrado Veroniki Svetina, 4. mesto Polonci Kitak, 5. mesto Vladu Geršaku starejšemu, 6. Mileni Roštohar, 7. Vladu Geršaku mlajšemu in 8. Toniju Moharju.
Prodajna razstava ustvarjenih del bo v galeriji Volk na ogled do konca avgusta.
BS, foto: SHERPA
ni, mitološki čas ... Simbolika 22 obraznih gest namiguje na popolno število v marsikateri mitologiji, ne zgolj krščanstvu. 22 je popolno število, ki povezuje tostranstvo, profano, s sakralnim, z nečim višjim, nebeškim. Gre za več principov, ki jih je umetnik posrečeno vključil v to skulpturo. Želim si, da to delo vidi čim
več ljudi, saj je to eden bolj močnih izdelkov sodobne umetnosti. Ni treba biti posvečen v kakršnekoli skrivnosti umetnosti ali česa drugega, da bi človek to razumel ali ob ogledu razvil lastno zgodbo,« pravi Plevnik.
Magnus Rotarum je res šokantna skulptura, ki jo je treba videti. A pozor - če ste
Ob napovedanih obiskih zaključenih skupin pripravijo v galeriji še lasersko megleni šov, ki da kipu še dodatno teatralnost.
nagnjeni k epilepsiji, ogled raje preskočite.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Plesni forum na počitnice
S kratkimi plesnimi nastopi so se občinstvu ob koncu letošnje sezone predstavile vse skupine Plesnega foruma Celje, za katerim je jubilejna sezona.
Simpatične mlajše skupine, ki ob nastopih še ne znajo skriti sramežljivosti, in že zelo resne mlade skupine, ki ustvarjajo že prave plesne predstave, ter najstarejše skupne foruma so na dveh predstavah razveselile občinstvo in ponovno očarale. Najbolj pa so se mladi plesalci in plesalke, kot kaže tudi fotografija, razveselili spričeval.	BS
Med nagrajenci ex-tempora sta bila tudi Stanislav Petrovič Čonč in Branka Dragosavac, ki je za sliko Železniška postaja prejela 1. nagrado natečaja.
Celje v poletnem soncu
Od 9. do 18. ure Ogled Savinove hiše Voden ogled ob 17. uri
Ob 18. uri izpred Savinove hiše Voden ogled Žalca po Savinovl sprehajalni poti
Ob 21. uri v atriju Savinove hiše , Koncert Suzane Ograjenšek ■ (sopran) in Urške Babič (klavir)
l Ob slabem vremenu bo v Savinovi hiši. i Vstop za vse zgoraj navedeno je prost!
Ponedeljek, 11. julij, ob 20.30 KONCERT STARE GLASBE V DVORCU NOVO CELJE - BELGIJSKI ANSAMBEL CAPILLA FLAMENCA (koncert v sklopu SEVIOC Brežice) Vstopnice: 10 EUR_
NE ZAMUDITE
ZKŠT ŽALEC, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si lnformacij'e: TIC Žalec, 03 710 04 34, E-pošta: zkst.tic@siol.net
Javornik, bobnar Urban Krč, basist Mitja Centrih, kitarist Andrej Prezelj in pianist Urban Ulrych. Vstop prost ...
... koncerta Od baroka do roka, ki ga bosta v soboto ob 20. uri na balkonu Muzeja novejše zgodovine Celje izvedla skupina Inquartet Strings in Nebojša Dačkovič. Program Od baroka do roka je uvrščen v glasbeno pedagoški program za mladino. Program prikazuje resno glasbo kot dostopno, zanimivo in vredno raziskovanja; predstavlja jo na humoren, preprost in zabaven način. Glasbeniki, ki se izmenjujejo kot voditelji, povezujejo in pojasnjujejo program, glasbo, stile in izvedbo (Bach, Mozart, Brahms, Piazzolla, Eurythmics, Sting, Britney Spears, Nirvana, Queen), mlade spodbujajo k poslušanju in raziskovanju več glasbenih zvrsti ter predstavijo glasbila godalnega kvarteta. Inquartet strings so Špela Pirnat - viola, Gorazd Strlič - violončelo, Inga Ulokina in Barbara Danko - violini. Vstop prost ...
... gledališke predstave KUD Kiks Kar želite, ki bo v soboto ob 21. uri v Atriju Celjskega mladinskega centra. Gre za predstavo gledaliških improvizatorjev Jake Šubica, Roka Bohinca, Saša Stareta in Vida Sodnika. Predstava je interaktivna in nastaja pred očmi in s pomočjo občinstva. Gledalci s svojimi željami vplivajo na potek predstave in tako je vsaka predstava unikatna. Ni primerno za ljudi brez humorja - opozarjajo organizatorji. Vstopnina 3 EUR ...
... Savinovega dne, ki ga v petek (danes) pripravljajo v Žalcu. Ob obletnici rojstva rojaka Friderika Širce - Rista Savina so pripravili celodnevne brezplačne oglede Savinove hiše, ob 17. uri bo tudi voden ogled in uro zatem še voden ogled Žalca po Savinovi sprehajalni poti. Ob 21. uri bo v atriju Savinove hiše še koncert glasbe Rista Savina, pri čemer bodo nekatere skladbe prvič javno izvedene. Nastopili bosta sopranistka Suzana Ograjenše in pianistka Urška Babič. Vstop prost .
... koncerta celjske zasedbe Saxotoxin, ki bo v petek (danes) ob 21. uri v gostišču Local v Celju. Gre za sklepni koncert letošnje LocalCoolTure, cikla koncertov, ki sta ga Local in Hiša kulture Celje namenila mladim obetavnim zasedbam iz Celja in Slovenije in na katerih se je na sedmih koncertih občinstvu predstavilo prav toliko zasedb v različnih ritmih urbane glasbe. Zasedba Saxotoxin je bila ustanovljena lani. Zase pravijo, da so big band v malem. Enajstčlanska zasedba se lahko pohvali s številnimi koncerti, v glasbenem izrazu pa se dotikajo predvsem džeza, soula, funka in housa. Saxotoxin so: vokalisti Anže Čater, Sandra Feketija, Meta Dobrajc in Špela Novak, trobentač Aljoša Jurkošek, pozavnist Boštjan Kerš, saksofonist Rudi
14
SPORT
NOVI TEDNIK
»Na Moskvo ne mislim več!«
17-letni celjski atlet Robert Renner med kandidati za odličje na SP - Kvalifikacije skoka s palico danes, finale v nedeljo
Robert Renner med vadbo, ko simulira gibanje med približevanjem letvici.
Slovenska atletska reprezentanca je na prizorišče 7. svetovnega prvenstva za mlajše mladince in mladinke v francoski Lille odpotovala v ponedeljek.
V štirinajstčlanski odpravi je med petimi atleti tudi član Atletskega društva Kladivar Celje Robert Renner.
Med peterico za odličja
Prvenstvo se je začelo v sredo, Robertova »živčna vojna« pa se začenja danes dopoldne s kvalifikacijami. Normo za nastop na SP, ki je znašala 450 centimetrov, je zlahka izpolnil, kajti v Francijo se je odpravil z osebnim
rekordom, ki je boljši za sedem decimetrov. V nedeljo je na celjskem štadionu opravil še zadnji trening, potem pa dejal: »V soboto sva s trenerjem preverjala pripravljenost na tekmi v Mariboru. Začel sem dobro in vse višine do 510 cm preskočil v prvem poskusu. Potem mi je uspelo premagati tudi to znamko, nakar sva se s trenerjem odločila, da naskakujem kar 531 cm. To bi bil državni rekord za starejše mladince, žal mi ni uspelo.« Toda bil je zelo blizu uspešnemu poskusu. Za Rennerjem je že pomemben nastop, v Moskvi so bile lani kvalifikacije za udeležbo na prvih poletnih olimpijskih
igrah mladih. Singapurja ni videl, kajti v ruski prestolnici je »udaril nulo«, kot pravijo v žargonu atleti, če tekmovalec ne preskoči začetne višine. »Zgodilo se je, kar se je zgodilo. Danes bo povsem drugače, prepričan sem. Na Moskvo ne mislim več. Mislim, da sem psihično in fizično dobro pripravljen na kvalifikacije, pa tudi na finale.« V njem bo sodil celo med favorite. »Pet nas je na svetu v tej starostni kategoriji, ki smo letos preskočili 520 cm ali več. In med temi petimi lahko iščemo dobitnike medalj,« je zaključil dijak Šolskega centra Celje, za katerim je 2. letnik srednje šole
za kemijo, elektrotehniko in računalništvo.
V finalu možno vse
O najbolj obetavnem celjskem atletu je spregovoril tudi predsednik Kladivarja Stane Rozman: »Prepričan sem, da se bo uvrstil v finale, tam pa je možno vse. Skok s palico zna često biti loterija. Naša pričakovanja so visoka, vendar ga pred potjo z njimi nikakor nismo želeli obremenjevati. Naš bivši atlet Svit Pintar je pred leti v skoku s palico osvojil srebrno medaljo na evropskih olimpijskih dnevih mladih v Lignanu. Morda bo prav Robert nadaljeval bero Kladivarja z mednarodnih tekmovanj. Vse je odvisno od njega.«
Odločala bo glava
Robertov oče Darko, prav tako nekoč skakalec s palico, je v sredo pripotoval v Lille. Celotna družina je imela v kombiju dragocen tovor, sedem palic. V Franciji pa je od ponedeljka Robertov trener Milan Kranjc: »Zadnji test v Mariboru je bil odličen. Preizkusil je najtršo palico, ki jo ima v svoji kolekciji, v polnem zaletu. Le malo je manjkalo, pa bi zrušil še državni rekord za starejše mladince. Bistveno je, da je stabilen v značaju in razmišljanju ter predvsem pri premagovanju začetnih višin. Zato predvidevam, da v kvalifikacijah ne bo imel težav. V finalu pričakujemo celo izboljšanje njegovega
osebnega rekorda.« V tehničnih disciplinah se dostikrat pripetijo presenečenja, ko komu od favoritov spodleti v kvalifikacijah. Najbolj pogosti razlogi so slabo odmerjen zalet (daljina, troskok), moker tartan (višina), slaba dnevna forma (meti) ... »Obenem bi želel opozoriti, da je skok s palico najbolj rizična disciplina med vsemi. Zato prvi cilj ostajajo kvalifikacije, v katerih bo treba predvidoma preskočiti od 480 do 490 cm. Za mladega atleta je to veliko breme.« Stanje na letošnji svetovni lestvici je odlično. Ukrajinec Georgij Bikov je preskočil 535 cm, tako kot Renner pa je 520 cm zmogel tudi Američan Jacob Blankenship. Kitajec Wei Zhang ima prijavljenih 515
cm. Največja neznanka pa je Šved Melker Jacobsson, ki je na neuradni, ekshibicijski tekmi v začetku junija preskočil 533 cm, potem pa se ni več pojavil. »Pet skakalcev bo v igri za medalje. Zmagal bo tisti, ki bo najmočnejši v glavi. Breme z medaljo se pri mladih tekmovalcih najbolj kaznuje v tej disciplini. Upam, da bo Roberto zdržal. Njegova letošnja stabilna forma vliva optimizem. Na treningih sva simulirala tudi dopoldanske kvalifikacije. Vse sva postorila. Mislim, da nama mora uspeti,« je zaključil marljiv in zagnan celjski trener Milan Kranjc.
DEAN ŠUSTER
Foto: SHERPA, TimE
Milan Kranjc	Robert Renner
Liga prvakov spet bližje
V sezoni 2012/13 bo imela Slovenija dva predstavnika v moški rokometni ligi prvakov.
Na najnovejši klubski lestvici Evropske rokometne zveze je namreč z osmega napredovala na šesto mesto. To je dobra novica za rokometna kluba Celje Pivovarna Laško in Gorenje, ki imata tako več možnosti za vrnitev med evropsko elito, za kar se bosta potegovala v naslednji sezoni, predvidoma predvsem z državnim prvakom Cimosom iz Kopra. Skupaj bosta med 19. in 21. avgustom pripravila močan mednarodni turnir. Predtekmovanje bo v Rdeči dvorani, zaključni boji pa v Celju.
DŠ
Mlada
reprezentanca v malem
Celjski ženski košarkarski klub Athlete je v svoje vrste pridobil še eno mlado slovensko košarkarico.
Štiriletno pogodbo je podpisala komaj 15-letna mladinska reprezen-tantka Maja Bošnjak, ki je visoka kar 190 centimetrov. Doslej je igrala za Odejo iz Škofje Loke, lani je debitirala v prvi slovenski ligi. S kadetsko reprezentanco je nastopila na dveh evropskih prvenstvih divizije B, zdaj je med kandidatkami za nastop na svetovnem prvenstvu do 19 let v Čilu in na evropskem prvenstvu mladink divizije A v Romuniji.
DŠ
Tudi slalom postal olimpijski
Deskanje na snegu se je na zimskih olimpijskih igrah prvič pojavilo leta 1998 v Naganu na Japonskem. Tekmovalci so se pomerili v snežnem žlebu in veleslalomu. V moški konkurenci smo bili takrat brez predstavnikov, lahko pa imamo za prihodnje olimpijske igre, ki bodo v Rusiji, velika pričakovanja.
25-letni Celjan Rok Marguč, svetovni podprvak v paralelnem veleslalomu in dobitnik bronaste medalje v paralelnem slalomu na nedavnem svetovnem prvenstvu, se je v preteklih dneh močno razveselil novice, da se bo olimpijski disciplini, veleslalomu, pridružil tudi slalom: »To je bila najlepša novica za dobro jutro, saj smo zdaj vsa štiri leta priprav in tekmovanj posvetili eni tekmi. Hočeš ali nočeš, nastop na olimpijskih igrah je krona kariere vsakega vrhunskega športnika.«
V sredo so v Durbanu izglasovali prireditelja 23. zimskih olimpijskih iger. Med tremi kandidati je predsednik olimpijske družine Jacques Rogge iz kuverte potegnil korejski Pjongčang, ki je kandidiral že tretjič. Marguč, ki bo leta 2018 star 31 let, si želi, da bi nastopil tudi tam: »Deskarji najboljše rezultate dosegajo prav v teh letih, zato ne vidim razloga, da tudi sam tedaj ne bi več tekmoval. Seveda če bom le zdrav in brez poškodb. Vsekakor bi bilo za slovenske navijače idealno, če bi izbrali
Rok Marguč: »Ne vidim razloga, da ne bi tekmoval tudi na olimpijskih igrah leta 2018.«
München. Tudi sam bi se v Evropi bistveno bolje počutil, saj te časovna razlika zelo utrudi in tudi zimske razmere v Koreji niso kaj prida.«
KD
Foto: TINE ŠROT
NOVI TEDNIK
SPORT
15
Flere niza rekord za rekordom
»Mislim, da sem v tem trenutku v življenjski formi« - Z mislimi že v Londonu
Celjski srebrni olimpijec (Peking 2008), športnik invalid Jože Flere, niza uspeh za uspehom. V zadnjih tednih je dvakrat popravil lastni svetovni rekord v metu diska. Odlična napoved za prihajajoče paraolimpij-ske igre, ki bodo naslednje leto septembra v Londonu. Fleretovega rekorda trenutno nihče ne ogroža, a kot pravi, konkurenca v kategoriji športnikov invalidov F 51 je huda. Zato ne želi ničesar prepustiti naključju, a hkrati želi varčevati z močmi.
»Še sam sebe sem presenetil in mislim, da sem v tem trenutku v življenjski formi,« komentira Flere, ki roko drži nad več rekordi: rekordom svetovnih prvenstev, rekordom paraolimpijskih iger in svetovnim rekordom. Tako je praktično vse od olimpijskih iger v Pekingu, kjer je disk vrgel 10,22 metra, nato svoj rekord izboljšal lani v Imoli, ko je disk na tla priletel pri 11,08 metra. Vmes se je letos v močni konkurenci okitil še s srebrom na svetovnem prvenstvu za športnike invalide v novozelandskem Chri-stchurchu. Kljub največji daljavi ga je na drugo mesto pahnil kompleksen izračun glede razvrščanja športnikov po poškodbi. »V svoji kategoriji imam najtežjo poškodbo,« pravi Flere, ki ima precej omrtvičene prste na roki in zato tudi nima praktično nobenega občutka za oprijem diska. Rekvizit mu morajo dobesedno prilepiti na roko s posebno smolo, ki jo sicer uporabljajo rokome-taši, ter mu poravnati prste
Jože Flere v akciji na nedavnem mitingu Celjskih knezov (Foto: SHERPA)
na disku. Pri metu je zato odločilen samo in izključno sunek - moč ramenskega obroča. Če k temu prištejete še, da je Flere invalid na vozičku, s katerega ga morajo za met posaditi na poseben stol, in da mora tako disk suvati iz sedečega položaja, dobijo metri in centimetri nove razsežnosti.
Brez trdega dela ne gre
»Rezultati niso prišli sami od sebe,« pravi Flere, ki o svojih dosežkih vedno govori v dvojini - midva s trenerjem Sebastjanom Groskom (Dra-meljčan, profesor športne vzgoje in nekdanji državni rekorder v metu kopja, op. p.). »Ko sva lani zaznala, da imam še veliko rezerve, sva se odločila stopnjevati tre-
ninge. Letošnja zima je bila še posebej huda, zato zunaj, na celjskem Kladivarju, kjer mi treninge omogoča celjska občina, nisva mogla kaj dosti delati. Posvetila sva se pretežno stopnjevanju forme in vzdržljivosti. Veliko sva naredila tudi na moči in sami mišični masi,« je povedal Flere, ki kljub zdravstvenim težavam in občasnemu slabemu počutju ter hudim bolečinam ne izpusti praktično nobenega treninga.
Trdo delo je bilo kmalu poplačano in Flere je pred kratkim na tekmovanju v hrvaškem Pulju svoj rekord iz Imole popravil na 11,32 metra. A se ni ustavil. V prvih dneh julija sta se z Groskom udeležila mednarodnega prvenstva invalidov v atletiki v italijanski Padovi. To je bilo
Rad bi do konca preizkusil svoje zmožnosti,« pravi Flere. Zato se bo nekaj časa verjetno malce >šparal<. »S trenerjem se bova odločila, ali se bom udeležil še kakšnega večjega tekmovanja. Trenutni rekord je sicer dober, a zavedam se, da ni neulovljiv. Športniki invalidi znamo biti še bolj nepredvidljivi kot zdravi, saj se lahko kakšna poškodba hitro poslabša, pomembno je počutje na tekmi. Ampak s tem
trenutno nisem obremenjen, čeprav dobro vem, da imam v svoji kategoriji izjemno hudo konkurenco,« meni Flere. Kljub zadnjim rekordom ni bilo vse idealno, saj je imel kar nekaj težav z desnim ramenom. Nič hujšega, a dovolj za opozorilo. Paraolimpijske igre so hkrati že tako blizu in še tako daleč ... Se bodo Fleretu uresničile sanje in bo Sloveniji priboril še kakšno medaljo?
POLONA MASTNAK
odprto prvenstvo ter druga tekma na tej ravni za potrjevanje norme oziroma kvalifikacije za paraolimpijske igre 2012. Fleretov disk je odletel neverjetnih 11,74 metra daleč in tako je svoj svež rekord še popravil za nepredstavljivih 0,42 metra!
V mislih že na olimpijskih igrah
Flere je z zadnjimi meti očitno v vrhunski in neponovljivi formi. »Ampak mislim, da še lahko >eksplodiram<. Po možnosti bo to na paraolimpijskih igrah. Veste, prvenstva so eno, medalje mi veliko pomenijo, ampak olimpijsko vzdušje, naboj in spodbujanje množice pa so tisto, kar bi še rad občutil. In po možnosti stopil na stopničke. Priznam, želim si več, vreči disk še dlje.
Flere s trenerjem Sebastjanom Groskom. V mislih sta že na paraolimpijskih igrah 2012.
V	torek opoldne
Nogometaši CM Celja so odigrali peto pripravljalno tekmo. S hrvaškim prvoligašem Lokomotivo iz Zagreba so se razšli neodločeno 1:1.
V	prvem polčasu, ko je igrala prva postava, zadetkov ni bilo. V nadaljevanju so priložnost dobili rezervisti, se zgledno borili in imeli precej sreče, da niso prejeli zadetka. Še več, uspel jim je preobrat, kajti v 88. minuti je enajstmetrovko priigral Mustafa Nukič, ki je pri Celju na preizkušnji. Z bele točke je bil uspešen Ivan Firer. Le dve minuti zatem pa so Zagrebčani izenačili. Jutri se bodo Celjani v Areni Petrol ob 18.00 pomerili z drugoligašem Dobom. Dopoldne pa bo drugo moštvo tekmec drugoligašu v Šmartnem ob Paki.
Medtem pa v Celju že vrabci na vejah čivkajo, da finančni položaj v NK CM Celje ni nič kaj rožnat in da se obetajo spremembe. Več bo znanega na novinarski konferenci, ki se bo v torek začela opoldne. Stanje bo predstavil predsednik kluba Marjan Vengust, predstavnik celjske občine pa bo podžupan Marko Zidanšek, ki je dejal: »Zavzemamo se za rešitev zapletenega položaja. Ni nam vseeno, zato ne sedimo križem rok. Glede upravljanja infrastrukture smo v dogovorih z ZPO-jem, šlo naj bi za nogometna štadiona Arena Petrol in Skalna klet.« Vodstvo občine bo namreč moralo poskrbeti tudi za tekmovalno prizorišče za drugega celjskega ligaša, za Šampion Celje, ki v 2. SNL mora igrati na naravni travi in igrišče z umetno travo na Olimpu ne pride več v poštev.
DEAN ŠUSTER
Ne le s
prstom na petelinu
Peter Tkalec
Andrej Brunšek
Za strelskim društvom Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem je odlična predstava na državnem prvenstvu v Ljubljani. Rečiški strelci so bili praktično brez konkurence, saj so vknjižili štiri zmage med posamezniki in štiri med ekipami.
To je bil prvi del državnega prvenstva, kjer je bilo v ospredju malokalibrsko orožje na 25 metrov, jutri pa bo sledil še drugi del, ko se bo tekmovalo s pištolami in puškami proste izbire. Reči-čani so slavili v štirih kategorijah ekipnega tekmovanja - revolver in pištola VK člani, MK športna pištola kadetinje, MK standardna pištola člani in MK hitrostrelna pištola člani. Med posamezniki so se zmag veselili Peter Tkalec (revolver in pištola VK, MK standardna pištola), Jagoda Tkalec (MK športna pištola) in Andrej Brunšek (MK hi-trostrelna pištola). Osvojili so še tri druga in eno tretje mesto. Dosegli so tudi tri državne rekorde, dva posamično in enega ekipno.
Predsednik društva Vinko Lavrinc je bil po končanem
prvem delu DP zelo zadovoljen: »Če naši člani in članice ne bi tako resno poprijeli za delo in če ne bi toliko prostega časa pustili na strelišču, tako dobrih rezultatov ne bi bilo. Treningi so intenzivno trajali tri tedne, skoraj vsak dan. Po prvem delu smo vsi zelo veseli, upamo pa, da bo jutri in v nedeljo, ko je na sporedu drugi del, podobno.« Sezona se bo v nedeljo končala, že v avgustu pa se bo spet začelo zares. »Konec avgusta bo v Rečici tradicionalna tekma,
ko se bo streljalo z vojaško puško, ki smo ji včasih rekli »mauzer«. Tekme se vedno udeleži veliko število tekmovalcev. To tekmo prirejamo že več kot 40 let. Zato vabim vse, da si jo pridejo ogledat.«
Društvo bo v septembru praznovalo 60. obletnico. »Na slovesnost bo povabljeno tudi prijateljsko društvo iz Nemčije. Najprej bomo tekmovali, v nedeljo pa bo sledil zaključek. Tisti prijatelji, ki bodo bolj »bogi«, bodo še enkrat prespali ...« se je pošalil La-
vrinc. In pripomnil: »Oktobra se bo začela že nova sezona. Do začetka julija prihodnje leto bomo polno zasedeni. Načrtujemo pa, seveda če bo to v naši moči, da bi prihodnje leto organizirali državno prvenstvo z zračnim orožjem v vseh kategorijah in disciplinah. To je velik zalogaj, a me ni strah, da nam ne bi uspelo. To bi bil za nas velik uspeh in potrditev, da znamo biti tudi organizacijsko dobri, ne le s prstom na petelinu.«
MITJA KNEZ
16
MOJSTRI POKLICEV
NOVI TEDNIK
Do kodrov s kleščami in koruznimi listi
O časih, ko so frizerjem v rokah pogosto ostajali šopi las - Orodja in aparati v muzejskem frizerskem salonu še najbolj spominjajo na mučilne naprave
Da je svetovljanka, bi brez pomisleka zapisala, če bi morala Tatjano Frajle Maslo označiti z eno besedo. Pa čeprav je vse svoje življenje, z izjemo 2. svetovne vojne, ko je bila družina Frajle izgnana na Hrvaško, preživela v Celju - v domači hiši za bolnišnico in zadnjih sedem let v Trnovljah ter v frizerskem salonu v Stanetovi ulici. Po žilah ji teče mešanica češke in slovenske krvi. Čeprav je bilo takrat to skoraj nepredstavljivo, je v začetku 50. let študirala na Dunaju, rdeča nit njene poklicne kariere in življenja sploh pa so bila potovanja.
»Če bi danes morala stopiti v salon, ne bi vedela, kaj početi. Sicer sledim, kaj se v frizerstvu dogaja, kakšni so trendi, a tako to ne gre. Roke morajo delati vsak dan, sama pa imam po upokojitvi pred dobrim desetletjem le eno samo stranko - sosedo v Trnovljah. Še vedno me vse iz stroke zanima, iz svoje kože pač ne morem,« se zamisli mojstrica frizerstva, lasničar-stva in lasuljarstva ter diplo-
mirana kozmetičarka. »No, česala bi še, ampak občutek za modo mi je najbrž pošel. Ko danes gledam sodobne pričeske, mi nekako ne >pa-dejo< - sprašujem se, kako s takšnimi frizurami sploh zdržijo. Saj so kot zavese! Pa si potem kar naprej popravljajo lase sem in tja, da sploh kaj vidijo ...« Ne vem, če ji gre verjeti - z iskrico v očeh namreč doda, da se je moda vselej spreminjala in da je prav tako. Da tudi s tem, ko je zdaj všeč enemu, potem pa spet komu drugemu, ni nič narobe. In da bi izgubila občutek? Kje pa - bolj verjamem, da je boleče koleno tisto, ki ji zadnja leta ne pusti več delati. A da bi se odrekla prikazom dela v frizerskem salonu - o tem je nima smisla spraševati. Nenazadnje se v Ulico obrtnikov v Muzeju novejše zgodovine Celje lahko pripelje tudi z dvigalom.
Po maturi na Dunaj
»Stara mama, omama sem jo klicala, je bila s Češke, stari oče, invalid 1. svetovne vojne,
»V obrtni šoli je za veliko noč ravnateljica Darinka Jošt napovedala, da bo prinesla potico in jo bomo skupaj pojedli. Potem je pol ure preden smo sedli k mizi zazvonil telefon in najavili so nam obisk Franca Leskovška Luke. Pripravljali smo se na obisk, sama sem kuhala kavo, vsem pa nam je bilo naročeno, da potice niti po pomoti ne smemo omenjati. Pa je tovariš Luka sedel k mizi in rekel, da kave same že ne moremo piti, da bi se prileglo kaj sladkega. Spremljevalca je poslal v avto - po potico, ki jo je spekla soproga Mihe Marinka.«
Tatjani Frajle Maslo so v salonu še posebej ljube lasulje »Oče je bil lasuljar, v Niš je sredi 50. let naenkrat prodal 400 lasulj, veliko je delal tudi za gledališča v Zagrebu.«
- zlasti za slabe lase. »Ves čas si moral nadzorovati, spraševati stranko, ali jo kaj peče. Z njim učenci niso smeli delali, prvo leto so lahko le gledali.« A se je še tako skrbnemu frizerju zgodilo, da je skupaj z navijalko v rokah obdržal tudi šop las. Nič manj hudih posledic niso na glavi puščale železne klešče navijalke. »Če frizer ni bil dovolj pozoren in jih je na ognju preveč segrel, je hitro zacvrčalo. Če je bilo to kje zadaj, je še šlo, drugače pa ...« Tatjana pravi, da bi v muzejskem salonu morali prikazati, kako se je včasih grelo frizersko orodje. »Pa nam tega niso dovolili, saj
»Ves čas je treba spremljati trende. Že oče mi je ves čas naročal, da je treba gledati v svet, da le tako ostaneš dober. Tudi zato me je poslal na Dunaj, čeprav leta 1952 to ni bilo preprosto. Ne le strokovno znanje, tudi to, da sem res izpilila nemščino, mi je potem vselej koristilo, le v Parizu si z njo nisem mogla veliko pomagati. Veliko sem potovala, a vselej je bila prisotna tudi stroka. S starejšim sinom sva šla v 60. letih po vsej Evropi in na Nizozemskem odkrila še sorodnike, ki jih dotlej nismo poznali.«
Dolga pletena kita iz naravnih las - a v resnici lasje niso tako dolgi, le spretno so »sestavljeni«.
pa je bil Savinjčan. Družino sta si ustvarila v Celju in moja starša sta leta 1932 odprla frizerski salon v zdajšnji Stanetovi ulici,« obuja spomine Tatjana, ki je na svet privekala leto kasneje. V tem salonu se je vrtela že kot mala deklica, ko se je leta 1953 kot diplomirana kozmetičarka vrnila z Dunaja, pa je postal za slabe pol stoletja njen drugi dom. Tudi v letih, ko je frizerstvo, lasuljarstvo in kozmetiko poučevala v obrtni šoli ob Ljubljanski cesti.
»V otroštvu sta se doma prepletali slovenščina in češčina, v izgnanstvu je bila v ospredju hrvaščina. Le prvi razred osnovne šole sem opravila v Celju, naprej pa na Hrvaškem in tudi prvo gimnazijo sem končala še v Zagrebu. V Celju me je potem ravnatelj Orel opozarjal, da se čutijo vplivi hrvatizmov,« se spominja, da »težav« z jeziki nikoli ni imela. Nemščina in angleščina, ki se ju je učila v gimnaziji, sta ji potem še kako prav prišli med potovanji po Evropi. »Po gimnaziji sem šla na Dunaj in na Inštitutu dr. Eitnerja končala študij kozmetike. Ob vrnitvi domov sem navdušila očeta in mamo, da smo v našem frizerskem salonu uredili kozmetičen del. Tega sem sama vodila do leta 1968, potem ko sta se starša upokojila, pa sem se bolj posvetila frizerstvu,« se spominja začetkov poklicne kariere. »Mlajši zdaj ne jemljejo tega več tako, kot smo mi. Ko mi je oče rekel, da moram
obrt nadaljevati, je bilo to tako in nič drugače. Mlajši sin je sicer po moji upokojitvi skušal ohraniti salon, a ni šlo. Pa saj ni čudno, to je bilo že v letih, ko sta bila v Celju skoraj v vsaki ulici po dva frizerja.«
Ognja v muzeju niso pustili
»Ko smo postavljali frizerski salon v Ulici obrtnikov, je bilo treba ven iz mesta. Opremo in stara orodja smo iskali vse do Maribora in Ljubljane, najstarejši aparat za trajno ondulacijo smo našli na Koroškem,« se spominja in pove, da je bil ta aparat kar nevaren
res ne bi bilo primerno, da v muzeju kurimo.«
Starejše obiskovalce, sploh če so iz Celja, Tatjana pozna. »Rada vidim, da pridejo, a salon jim ni zanimiv, saj se ga spomnijo. Zato klepetamo o čem drugem. Mlajši, to je pa druga zgodba. Njim je vse novo, a zelo naporno je, če je skupina prevelika. Potem jih je treba loviti naokoli, pri meni vselej >gledajo< z rokami, ne z očmi, vse je treba pomeriti, prav vsaka lasulja najde svojo glavo.«
In kakšne pričeske so bile v modi sredi prejšnjega stoletja? »Na vsak način so bile najbolj zanimive barve, svetle posebej. Dobili so se že dobri preparati, ki niso škodovali lasem. Veliko se je >tupiralo<, pričeske so morale biti rahle, visoke. To je bilo težavno delo - >tupirati<, pa gladiti in forme, valovi - vse pa je moralo biti obstojno. Takrat se gospe niso frizirale vsak teden, morda na 14 dni ali mesec, saj je bil to kar izdatek.« Na podeželju pa je bila slika drugačna, tam ženski frizer ne bi zaslužil niti za suh kruh in vodo. »Ženske so si navijale lase na koruzno listje. Nanj so ovile lase, na koncih zavozlale in po dva do tri dni to nosile na glavi. Kodri so potem zdržali do naslednjega pranja glave. Edini preparat, ki so ga poznale, je bila sladkana voda. Na podeželju so bili le moški frizerji, salonov za ženske ni bilo.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: TimE
»Navezani smo bili na Zagreb, tam je bila že v tistih letih razvita kozmetična industrija, pa seveda na Dunaj in Italijo ter Nemčijo. Po očetu sem podedovala tudi delo v frizerskih strokovnih krogih. V Celju smo imeli že leta 1955 Klub frizerjev, kasneje sem bila aktivna v sekciji frizerjev pri obrtni zbornici. Hodili smo po sejmih, frizerskih festivalih, v Celju prirejali modne revije.«
Klešče navijalke, ki jih je bilo treba segreti nad ognjem, bolj kot na frizersko orodje spominjajo na kakšno mučilno napravo.
NOVI TEDNIK
INTERVJU
17
Zdravnik povsod -v zabojniku ali sodobni ambulanti
Milan Rajtmajer je specialist za potovalno medicino, sicer pa popotnik, turistični vodnik in še kaj - Pomembno je tudi zdravstveno načrtovanje počitnic
V službenem času dela kot
splošni zdravnik v ambulanti v celjskem zdravstvenem domu in je hkrati predstojnik osnovne zdravstvene dejavnosti. V prostem času pa je predvsem popotnik, zadnja leta nekoliko manj turistični vodnik, ki ima v svojem seznamu obiskanih dežel že 90 imen. Zato ni naključje, da je bil pred leti prvi Slovenec, ki je opravil zahteven izpit in dobil mednarodni certifikat iz potovalne medicine. Milan Rajtmajer je tudi tisti Celjan, ki je pred leti kandidiral za celjskega župana, da bi, kot pravi sam, »nekoliko popestril monotonost«. Verjetno pa tudi zato, da bi za Celje, kamor se s potovanj vedno z veseljem vrača, naredil kaj koristnega. Politiko je zaenkrat pustil ob strani, zato pa se toliko bolj strastno loti vsega, kar je povezano s spoznavanjem sveta, zlasti predelov, ki so turistično manj oblegani.
Začelo se je leta 1991, ko je bil absolvent medicinske fakultete v Ljubljani in takrat je profesor Pikl z infekcijske klinike organiziral prvo odpravo študentov zadnjih letnikov medicine v Zambijo. »Tri mesece smo pomagali lokalni bolnišnici ter obiskovali vasi v okolici ter sodelovali pri porodih - teh je bilo veliko - pa tudi pri poškodbah in obolenjih, kot je na primer malarija. Takrat se je pojavil aids, vendar nismo poznali vseh načinov zaščite. Po diplomi sem ostal v stiku s sekcijo za tropsko medicino,« se spominja Rajtmajer.
Bili ste prvi Slovenec z mednarodnim certifikatom iz potovalne medicine ...
V Evropi se je pojavila Mednarodna organizacija za potovalno medicino in šel sem na konferenco v New York ter leta 2003 vzpostavil stik z ameriškimi zdravniki. Ti so želeli evropsko mrežo zdravnikov, ki bi se ukvarjali s potovalno, ne samo tropsko medicino. Ugotovili so namreč, da pri potovanjih ne gre samo za nalezljive bolezni, temveč tudi za poslabšanje kroničnih obolenj, za težave pri potovanju z letali, strese, kulturni šok ... Leta 2005 smo pripravili prvi izpit s področja potovalne medici-
ne. Izpit je vseboval okrog 500 vprašanj in bil sem prvi Slovenec, ki ga je opravil ter prejel mednarodni certifikat iz potovalne medicine. To pomeni, da smo v registru mednarodna organizacije in ta potnikom priporoča, da se v primeru težav obrnejo na nas. Imamo tudi svoj strokovni portal, na katerem lahko izmenjujemo mnenja in pomagamo popotnikom. Zdaj nas je že več, večinoma so to tisti, ki delajo na zavodih za zdravstveno varstvo in infektologi.
Verjetno je bil eden od izzivov tudi ta, da lahko spoznavate neobičajne bolezni, primere, ki jih ne srečate pri vsakodnevnem delu?
Včasih moraš biti pri tropskih boleznih pravi detektiv, da poiščeš pravo diagnozo ali da si vsaj blizu. Pri nekaterih boleznih se namreč simptomi pokažejo šele čez nekaj mesecev po vrnitvi s potovanja, ko je bolnik že pozabil, da je sploh kje bil. Drugi problem je, da so simptomi podobni običajnim, kot jih srečujemo pri vsakodnevnem delu: povišana temperatura, izpuščaji, driske, bruhanje ... Zadeve se ne kažejo vedno tako, kot je zapisano v knjigah. Bistveno je, da sploh pomisliš, da je to lahko tropsko obolenje. Za malarijo na primer letno umre nekaj milijonov ljudi in pojavi se lahko šele po nekaj mesecih.
Ste imeli kdaj primer, da ste se prvi pri nas srečali z neko boleznijo?
»Pri nas imamo zelo malo profesionalnih vodnikov, večini je vodenje dodaten zaslužek. Morali bi se specializirati tako glede dežel, kamor vodijo, kot glede skupin. Vsak bi moral pri sebi ugotoviti, katera skupina potnikov je zanj primerna. Nekaj let sem se kot predsednik društva turističnih vodnikov trudil, da bi se tudi po izpitu ti čim več izobraževali iz komuniciranja, retorike ...«
Ja, tri, štiri leta nazaj, ko se je na otokih v Indijskem oceanu pojavila mrzlica, imenovana čikungunja. Ljudje so prihajali s potovanj z vročino, bolečinami v mišicah in izpuščaji. Pomislili smo, da gre za vrsto gripe. Vendar so se bolečine v sklepih povečevale, izpuščaj je bil po celem telesu. Imel sem bolnika, ki se je vrnil s Sejšelov in tudi infekcijske klinika ni našla prave diagnoze. Na spletnem forumu Mednarodne organizacije za potovalno medicino sem nato našel informacijo, da gre za nov virus, ki so ga odkrili pri bolnikih v Franciji. V Celju smo torej imeli enega prvih pacientov s to boleznijo.
Ali obstajajo kakšna splošna priporočila za popotnike in turiste?
Popotniki so po eni strani bolj ogroženi kot turisti, ker želijo videti avtohtoni svet, se prehranjevati lokalno in s čim manj denarja doživeti čim več. So pa veliko bolj pripravljeni na potovanje. Vsaj pol leta pred potjo se začne priprava na tako potovanje. Preveriti je treba cepljenja, ki so enkratna naložba za daljše obdobje, saj nas nekatera ščitijo več let. Priporočam cepljenje proti hepatitisu A in B. Poleg tega je nekaj obveznih cepljenj za določena področja (proti rumeni mrzlici v subsaharski Afriki in osrednjih delih Južne Amerike). Treba je preveriti, kako je z medicinsko pomočjo tam, kamor potujemo, si urediti zdravstveno zavarovanje z asistenco in obiskati osebnega zdravnika za sestavo potovalne lekarne. Seveda je treba na-študirati klimatske razmere in spremljati splošne razmere v državi, kamor želimo. V skupini je taka pot lažja, ker se naloge porazdelijo in ljudje pazijo drug na drugega, sploh na visokogorskih odpravah, kjer je lahko velik problem
»Želim, da bi potovalna medicina prišla v splošne ambulante. Mi namreč bolnike poznamo, vemo več o njihovih obolenjih, lahko jim svetujemo, ali je pot sploh primerna zanje ... Največ problemov na potovanjih nastane prav zaradi poslabšanja že obstoječih kroničnih obolenj. Splošni zdravnik se z bolnikom ukvarja tudi potem, ko se ta vrne s potovanja z določenimi problemi in je treba prepoznati obolenja. Smo pa zelo obremenjeni z ostalimi dejavnostmi, zato je bilo težko navdušiti kolege, da bi spoznavali še to področje.«
višinska bolezen. Vzpon na Kilimandžaro na primer ni zahteven, zaradi nadmorske višine pa je smrtno nevaren.
Kako vi najraje potujete in kje vam je bilo najlepše?
Najraje potujem sam, kot popotnik. Če ne poznaš ljudi v skupini, prihaja na zahtevnejših potovanjih do konfliktov, to vidim tudi kot vodnik, kar delam že skoraj 20 let. Rad bi se vrnil tja, kjer mi je bilo lepo, življenje pa je prekratko in želiš videti nove stvari. Privlačijo me dežele, ki niso turistično zelo propagirane. V zadnjih letih sem se lotil držav bivše Sovjetske zveze. Jemen na primer mi je bil tudi zelo všeč, čeprav se ga agencije izogibajo zaradi političnih razmer. Imel sem srečo, da sem lahko obiskal širšo družino bin Ladnovih v neki oazi in videl, kako živijo in razmišljajo. Tega z agencijo ne moreš.
Najlepše dežele so zame v JV Aziji, ki sem jih prepotoval sam in kot vodnik. V Burmi sem tudi delal v neki vasi v gorah. V starem zabojniku OZN sem leta 1999 odprl ambulanto. Takrat večina v tisti vasi še ni videla zdravnika. Občasno jih je obiskala medicinska se-
stra iz glavnega mesta, ki je morala imeti dve leti prakse na vasi. Vaščani so jo hoteli čim prej omožiti, da bi ostala pri njih. Pa jim je ušla in zabojnik je ostal. Zato sem odprl ambulanto in zdravil teden dni, dokler mi ni zmanjkalo zdravil. Spoznal sem, da bi lahko marsikaj naredili zate ljudi, ker pa je to ena najrevnejših držav, sem vedel, da bo veliko otrok in tudi drugih ljudi umrlo v nekaj letih, čeprav bi jih lahko rešili s sodobnimi metodami zdravljenja. Pri tem sem se srečal z lokalnimi zdravilci, ki sem jim predstavljal konkurenco. Z njimi pa sem povsod kar dobro vzpostavil stike.
Ste se tudi vi od njih kaj naučili?
Ja, veliko. Predvsem zdravljenja z naravnimi zelišči. V Afriki na primer so me podučili, kaj uporabljajo za zdravljenje in preventivo proti malariji. Pomagajo si s čaji iz drevesa baobab, naučili so me uporabljati nekatera zelišča za zdravljenje ran. Ko sem obiskal uporniško gibanje zapa-tistov v Mehiki, sem spoznal domača zdravila pri zdravljenju opeklin. Prisostvoval sem tudi zdravljenju šamanov, ki so uporabili halucinogene lesne gobe za bruhanje in tako odstranili mikrobe, bakterije. Te stvari so me vedno zanimale. Če bi se mi na Kitajskem kaj zgodilo, bi obiskal tradicionalnega zdravilca, saj so s svojimi metodami uspešni. Zanimiva je tudi ajurvedska medicina, ki sem jo spoznal na Šrilanki, kjer z zelišči in masažo pozdravijo veliko kroničnih obolenj in alergij. Vesel sem, da to znanje prihaja tudi k nam.
Torej niste odločno proti alternativnim metodam zdravljenja, tako kot nekateri zdravniki?
Leta 1997 sem med specializacijo naredil diplomsko nalogo. Raziskoval sem, koliko Celjanov uporablja alternativne metode zdravljenja. Nalogo so na fakulteti sprejeli z nezaupanjem, nastala pa je tudi po zaslugi mentorja, pokojnega profesorja Dražigo-sta Pokorna, ki je bil vrhunski strokovnjak na področju prehrane in naklonjen alternativni medicini. Ugotovil sem, da okoli 80 odstotkov Celjanov uporablja različne metode alternativnega zdravljenja, od čajev do akupunkture. To je bil takrat bum v Sloveniji. Kolega je pet let kasneje nadgradil mojo nalogo z raziskavo o tem, koliko zdravnikov uporablja alternativne metode, in ugotovil, da okrog 30 do 40 odstotkov. So metode, ki nimajo strokovnega ozadja, nekatere pa so lahko dopolnilo klasični medicini (homeopatija, akupunktura). Menim, da bi bilo prav, da bi določene metode uporabljali tudi zdravniki.
Veliko stvari počnete, kdaj najdete čas za potovanja?
Ves dopust, ki ga imam, porabim za potovanja, ki pa so iz leta v leto krajša. Zdaj tudi manj vodim in se bolj ukvarjam z izobraževanjem vodnikov. Letos imam v načrtu sever Etiopije, drugo leto pa Sibirijo in Mongolijo. Je pa zelo lep občutek vedno, ko se vračaš, ko zagledaš Slovenijo z letala. Ne zavedamo, kje in kako živimo. Prijatelji so prepričani, da je veliko ljudi na svetu nesrečnih, ker živijo v zelo slabih razmerah. Verjetno res, mnoge pa občudujem, ker kljub vsemu živijo precej bolj umirjeno kot mi, si najdejo čas za prijateljem in družino.
TATJANA CVIRN
Foto: osebni arhiv
»V ambulanti se krizni časi tudi poznajo. V tem času je bilo nekoč malo obiska, zdaj pa prihaja vse več ljudi, ki so v finančnih težavah, depresijah. Ljudje nam zaupajo in moramo reševati tudi socialne probleme.«
18
KRONIKA
NOVI TEDNIK
Najbolj ponosen na višje sodišče ...
Okrožno sodišče bo še moralo pljuniti v roke, drugače »delajo dobro«
»Celjsko višje sodišče je lahko vzor ostalim pritožbenim sodiščem v Sloveniji, saj je delo v preteklem letu zaključilo brez sodnih zaostankov,« je dejal pravosodni minister Aleš Zalar ob obisku višjega in okrožnega sodišča v Celju. Slabši podatki so za okrožno sodišče, kjer bodo v naslednjem letu morali še kar nekaj postoriti, da bodo zmanjšali število sodnih zaostankov. Nekaj problemov naj bi okrožno sodišče imelo s kršenjem pravice do sojenja v razumnem roku. »Stanje ni idealno, ne. Toda to se v zadnjem obdobju izboljšuje,« optimistično dodaja Zalar.
Na Celjskem so razlike pri delu tudi na okrajnih sodiščih, ki so zelo majhna in območno zelo skoncentrirana, med seboj oddaljena le nekaj kilometrov. Zato se je postavilo tudi vprašanje o smiselnosti obstoja tako majhnih sodišč. »Vendar ni realno pričakovati, da bi šli v širšo racionalizacijo mreže sodišč. Bolje je, da se uporabijo >prosti viri< in da sodniki, ki imajo morda kje premalo dela, pomagajo sodiščem, ki imajo postopkov več,« razlaga Zalar. Se pa na našem območju pri učinkih dela opazijo tudi razlike med sodišči. »Toda predsedniki imajo možnost, da sodnike razporejajo na določena sodišča, uvajajo specializacije, se dogovarjajo za dodelitve primerov in koordinirajo svoje ukrepe z drugimi sodišči,« pojasnjuje minister.
Sestanek, kot ga je imel Za-lar ta teden na Celjskem (in tudi drugod po Sloveniji), bo pravzaprav odslej reden, saj bo
Aleš Zalar
Predsedniki sodišč so sprejeli letne programe dela, kot to zahteva Zakon o sodiščih. Ti naj bi vzpostavili učinkovitejše upravljanje sodišč na podlagi letnega načrtovanja in analize rezultatov poslovanja sodišč. Predlog letnega programa dela mora vsebovati letni izvedbeni načrt sodišča z načrtom poslovnih rezultatov za naslednje leto, vodja sodišča ga mora do 30. junija vsako leto poslati predsedniku višjega sodišča, sodnemu svetu, predsedniku Vrhovnega sodišča RS in ministru za pravosodje.
skupaj s predsedniki, ki imajo po novem tudi pomočnike (to so direktorji sodišč), pregledal njihovo delo in zastavil načrte za vnaprej. Na tak način naj bi pregledali tudi kakovost dela. V kolikor načrtov predsedniki sodišč ne bi izpolnili, jih minister lahko razreši. »Takšna srečanja so nujna, saj smo si zastavili načrte tako imenovanega sodnega menedžmenta.
Kot smo že poročali, na celjskem sodišču že nekaj dni deluje tudi specializiran oddelek, na katerem so določili tri sodnike - gre za Romano Gradič, Ingrid Lešnik in Bojana Nendla - ki bodo sodili najhujšim storilcem kaznivih dejanj tudi s področja gospodarskega kriminala. Na naše vprašanje, po kakšnem ključu so izbrali trojico celjskih sodnikov, je bil Zalarjev odgovor: »Gre za izbor najbolj usposobljenih in izkušenih sodnikov, ki ga opravi predsednik sodišča in pridobi strokovno mnenje pritožbenega sodišča.« Objavljen pa je že javni poziv za še dva sodnika oziroma sodnici, ki bosta v to skupino dodeljena za obdobje do dveh let, vendar njuni imeni še nista znani.
V Celju sta bila na srečanju z vodstvoma višjega in okrožnega sodišča poleg ministra za pravosodje Aleša Zalarja tudi predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša ter predsednik sodnega sveta Miro Cerar.
Direktorji sodišča lahko zdaj predsednikom pomagajo, načrtujejo, kakšno kakovost storitev in v kakšnem času jih lahko ponudijo strankam. Na podlagi tega bomo čez čas za vsako slovensko sodišče in za vsako področje postopkov natančno videli, v kakšnem povprečnem času stranka lahko pričakuje rešitev svoje zadeve. Ti časovni standardi bodo zavezovali predsednike in sodnike sodišč, ki bodo za to tudi odgovorni,« pravi Zalar.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: TimE
Dan D za Mačka!
Šele po slabih dveh letih naj bi danes na Okrožnem sodišču v Celju vendarle začeli soditi Branku Mačku, ki je oktobra 2009 povzročil tragedijo na avtocesti Arja vas-Šempeter. Pijan je zapeljal v napačno smer in trčil v vozilo s štirimi mladimi Celjani. Peter Kračun, Tjaša Ko-štomaj in Nataša Godec so umrli, eno dekle je bilo hudo poškodovano. Maček se od nesreče zdravi v vojniški psihiatrični bolnišnici, zato naj ne bi bil zmožen obravnave spremljati več ur, ampak le kratko časovno obdobje. Gre za enega odmevnejših sodnih postopkov na sploh v Sloveniji ta čas, zato bo na sodišču danes veliko novinarjev, na obravnavi bodo prisotni tudi starši pokojnih otrok. Mačkova zagovornica je Nuša Maček, tožilec v tem primeru je Ivan Žaberl, pooblaščenec staršev umrlih otrok pa je odvetnik Franci Matoz.
SIMONA ŠOLINIČ
Ogorčen odvetnik: »Prostituirati se ne dam!«
Kdo želi spraviti v kaznivo dejanje odvetnika Dragutina Mikšo?
Esad Čehajic je celjski javnosti že dobro znan. Sprva po svojem gostinskem poslu pred leti, nato pa zaradi lanske prijave sodnika Milka Škoberneta zaradi domnevnega jemanja podkupnine. Sojenju zaradi očitkov o Čehaji-cevi vpletenosti v posredovanje pri prostituciji (še iz 90 let) ni videti konca in ga menda še lep čas ne bo. Namesto branja obtožnice se je v sodni dvorani v torek slišal stavek njegovega zagovornika Dragutina Mikše: »Živega me ne dobite več na to obravnavo!« Zakaj?
Mikšo je popolnoma vrgel s tira dogodek pretekli teden. Na vrata njegove pisarne je namreč potrkala Natalija, vsaj tako se je predstavila, je odvetnik razložil v sodni dvorani. Od njega je zahtevala nasvet - češ da ga je kot odvetnik dolžan dati - kako naj na sodišču priča, da bi Čehajica čim bolj obremenila. Ker Mikši niti na pamet ni prišlo, da bi storil kaj takega, je žensko odslovil. V torek se je izkazalo, da Natalija ni Natalija, ampak Elena F., ki bi morala v torek pričati, če bi se sojenje začelo. Mikša zdaj sumi, da naj bi žensko nekdo napeljal, da je poskušala odvetnika spraviti v kaznivo dejanje, če bi ji nasvet, kot ga je želela, dal. »S tem mi po ustavi ni zagotovljena nedotakljivost odvetnika, zato predlagam, da me razrešite uradnega zastopanja Esada Čehajica,« je dejal sodnici Marjani Topolovec Dolinšek, ki je že tako ali tako v nehvaležnem položaju. Kot priča je bila zaslišana v primeru Škoberne, ki ga je prijavil Čehajic, zdaj pa mu mora soditi. Čeprav se je sama želela izločiti iz tega procesa, vodstvo sodišča tega ni podprlo. Po enourni prekinitvi je sodišče v torek sprejelo sklep, da ni razloga za razrešitev Mikše kot Čehajicevega odvetnika, saj zaupno razmerje med njima kljub obisku priče v njegovi pisarni ni porušeno.
Čeprav je Mikša sprva posumil, da bi za dogodkom pretekli teden stal Čehajic, zdaj ni več takšnega mnenja, prav tako to ostro zanika tudi Čehajic. »Zdaj vidite, da nekdo iz ozadja
Odvetnik Dragutin Mikša: »Kako si nekdo upa to storiti?«
Kot smo v torek prvi poročali, je Čehajic pred dnevi ovadil še enega celjskega sodnika, znanega celjskega odvetnika in tudi poslovneža iz Celja. Kot pravi, naj bi ga pred leti pri najemnini za njegove gostinske prostore in pri postopkih stečaja njegovega podjetja ogoljufali za 700 tisoč evrov. Ovadbo že preučujejo kriminalisti, z njo naj bi se v teh dneh seznanili tudi pri Nacionalnem preiskovalnem uradu Slovenije.
poskuša vplivati na vse. To je še en dokaz, da se mi v Celju ne more soditi zaradi prepletenosti vsega, kar se je dogajalo lani s primerom podkupnin. Ne vem več, ali želijo pritiskati name ali morda tudi na sodnico, čeprav vem, da je ona poštena. V prihodnje bom ovadil še predsednika tega sodišča. Ne morejo se mi kršiti vse pravice,« je Čehajic dejal v sodni dvorani. Zato je predlagal, da sojenje s celjskega sodišča prenesejo na drugo sodišče, o čemur mora zdaj odločiti Vrhovno sodišče RS, kar pomeni, da je obravnava spet preložena ...
SŠol, foto: SHERPA
Sojenje zaradi drog: do nadaljnjega branje!
Na celjskem sodišču so ta teden zaradi trgovanja z drogami nadaljevali sojenje Selimu Shabaniju in Danijelu Hrovatu. Ta naj bi lani z nekaterimi sostorilci iz tujine preko Slovenije v Avstrijo pretihotapila več kilogramov heroina.
V skupini je bilo osem ljudi, večini so v tujini že sodili, eden je še na begu. Ta teden bi morali zaslišati dve priči,
ki pa na sodišče nista prišli. So pa več ur brali dokazne listine, torej dokumente, ki v kazenskem procesu predstavljajo ključne dokaze. Med njimi je bilo kup poročil tuje policije, ki je kriminalno združbo tajno opazovala in prisluškovala njihovim pogovorom. V prisluhe naj bi se ujel tudi Shabani, o katerem so za pomoč pri preiskavi prosili tudi slovenske policiste.
Samo v tujini so pri združbi zasegli več kilogramov heroina, vrednega več tisoč evrov. Predsednik senata Marko Bri-šnik je že napovedal, da bodo dokumente brali na sojenjih več dni, saj je dokumentacije ogromno. Za primerjavo: v torek so prebrali okoli 300 strani, v kazenskem spisu pa jih je več tisoč.
SŠol
Foto: SHERPA
Selim Shabani (levo od njega je prevajalka) in Danijel Hrovat
NOVI TEDNIK
REPORTAŽA
19
Takole smo vijugali med stožci s popolnoma slepim Januzom, ki je poslušal le navodila inštruktorja.
Kako pa vozijo slepi?
Za en dan so lahko tudi tisti, ki ne vidijo ali vidijo slabše, postali vozniki
Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije je v torek svojim mlajšim članom omogočila obisk Centra varne vožnje AMZS na Vranskem, kjer so se lahko preizkusili v vožnji z osebnim avtom. Številni mladi pogosto sanjajo o tem, kako bodo ob polnoletnosti sedli za volan, za slepe pa je to v praksi pravzaprav nemogoče. Mnogi se zato ob pomoči sorodnikov preizkusijo v vožnji na kakšnem praznem parkirišču ali stranski cesti, kar pa seveda ni varno. »Želja naših mladih po vožnji je zelo velika, zato je prav, da smo jim za nekaj trenutkov omogočili varno vožnjo,« je dejal Tomaž Wraber, predsednik zveze društev.
Celjski policist Fredi Mi- kolikšna je bila hitrost vozila. klavc jim je predstavil policij- Slepi in slabovidni pa so imeli ski kombi, namenjen pregledu kar nekaj pripomb glede kole-
tovornih vozil. Otipali so lahko belo-oranžen stožec, trikotnik, ki se uporablja v primeru prometnih nesreč, nekateri pa so preverili, kako deluje alkotest. Lahko so potipali tudi laserski merilnik, ki deluje na način, da snop svetlobe usmeri v tablico, nato pa zapiše,
sarjev in motorjev. »Kot peško me izredno motijo kolesarji, saj se pojavijo kar naenkrat, medtem ko motor vsaj slišiš in se lahko umakneš,« je pripovedovala Aleksandra.
Prijetno druženje so nadaljevali v družbi inštruktorja varne vožnje AMZS Braneta
Legana, ki je veliko sodeloval v različnih mednarodnih projektih, predvsem na področju povečane varnosti motoristov za udeležbo v prometu na evropskih cestah. Povedal je, da so že imeli druge skupine s posebnimi potrebami. Tako so gostili invalide, gluhoneme, izkušnja s slepimi in slabovidnimi pa je bila tudi za njih nekaj posebnega: »To so ljudje z ekstremnimi potrebami. Ker so prikrajšani za vid, se v prometu lahko udeležujejo zgolj kot pešci. Doživeli so nepozabno izkušnjo, predvsem to, kaj pomeni sedeti na vozniškem sedežu, držati vo-lanski obroč in seveda vozilo tudi voziti.«
Vožnja v temi
Slepi in slabovidni so se po poligonu vozili v vozilu, ki ga sicer uporablja avtošola in je posebej prirejen za inštruktorja, saj ima svojo sklopko, zavoro in plin. Seveda je bila takšna vožnja za njih najbolj primerna, saj je Legan opravil potrebne korekcije. Prvi se je opogumil Januz Nishori, ki je pozorno poslušal njegova navodila. Najprej je potipal avto in vrata, nato pa sedel na vozniški sedež, mi pa smo imeli to možnost, da smo lahko pri-sedli kot sopotniki. Preizkusil
Aleksandra ima s seboj vedno psa, ki jo vodi v temi.
je zavoro, plin, sklopko, pred vžigom avta pa je še nastavil naslonko za glavo in se pripel z varnostnim pasom. Avto je nato previdno spravil v pogon in poskušal odpeljati, toda prvič ni uspelo. Ker pa vztraj-
nost ne pozna meja, je Januzu po večkratnem poskusu in ob pomoči inštruktorja vendarle uspelo! »Malo desno, še malo desno ... in gremo levo ... Nežno levo. Zdaj pa takole držiš, saj imamo dooolg ovinek,« je
Januzu poskušal orisati inštruktor. Mladi voznik je med vožnjo ves vzhičen ponavljal: »Joj, gospod, prvič vozim, ampak občutek je odličen .«
ANJA ŠROT Foto: TimE
Januz Nishori in inštruktor varne vožnje Brane Legan sta najprej nastavila sedež, nato pa skupaj z našo ekipo zapeljala po avtopoligonu.
Policist Fredi Miklavc je med drugim pojasnil vse o alkotestu. Trije od desetih so ga tudi preizkusili.
- odkrivamo turistične bisere naših občin
ssr
V	poletnem času se ljudje še toliko raje družimo na prostem in skupaj preživljamo čas, ki naj bi bil namenjen predvsem sproščenim doživetjem. Dežela Celjska nas tudi v tem času vabi, da jo obiščemo. Za vse so pripravili pestro prireditveno ponudbo, ki kar kliče k obisku. Bi šli na Pivo in cvetje, na poletni kramarski sejem, na prireditve Poletje v Celju, Noč pod kostanji ali Šento-ščevo nedeljo? Na vse to in še na več drugih dogodkov so nas povabile sogovornice v oddaji Radia Celje Pojdi z menoj.
V	občinah Celje, Vojnik, Dobrna, Štore in Laško tudi v tem poletju vabijo na prireditve, po katerih so že dobro znani. V Celju bomo tako lahko v organizaciji Zavoda Celeia Celje uživali na različnih odprtih prizoriščih, kjer so pripravili prireditve v sklopu Poletja v Celju, knežjem mestu, obiskali raznolike glasbene dogodke in ostale prireditve, ki bodo v Celje privabile množico obiskovalcev. Od učnih ur joge v Mestnem parku do brezplačnega rola-nja ob nabrežju reke Savinje
z začetkom na Mestni plaži. Tam bodo na svoj račun prišli tudi vsi ljubitelji zdravega načina življenja in poduho-vljenosti, saj pripravljajo Mi-nutke za zdravje ali Zvočne gong kopeli. S prireditvami je poskrbljeno tudi za popotnike, z raznimi potopisnimi predavanji, niso pa pozabili niti na otroke. Za njih so organizirali delavnice, ki bodo tako na Mestni plaži kot v Knjižnici pri Mišku Knjižku, Galeriji sodobne umetnosti Celje in atriju Celjskega mladinskega centra. Vabijo pa tudi v letni kino pod zvezdami, ki je v lapidariju Pokrajinskega muzeja Celje. Zanimiva doživetja pripravljajo tudi na Starem gradu, je povedala Tanja Čurkovič. Več o prireditveni ponudbi Zavoda Celeia Celje lahko najdete na spletni strani www.celeia.info.
Pestro bo tudi v Vojniku. Petra Pehar Žgajner nas je povabila na poletni kramarski sejem, golažijado, rok žur, nedeljsko grajsko popoldne na gradu Lemberg, kolesarjenje, gasilsko veselico .... Prireditve Občina Vojnik pripravlja v sodelovanju z raznimi društvi, ki delujejo na njenem obmo-
Sogovornice so nas povabile na prireditve, ki jih v svojih občinah pripravljajo tudi v sodelovanju z raznimi društvi. Pestro poletno dogajanje bo tako tudi letos v Celje, Vojnik, na Dobrno, v Štore in Laško privabilo veliko obiskovalcev. Od leve Aljoša Bončina (Radio Celje), Marija Švent (Dobrna), Saša Pukl (Radio Celje), Tanja Čurkovič (Zavod Celeia Celje), Andreja Križnik (Stik Laško), Alenka Obrul (Štore), Petra Pehar Žgajner (Vojnik) in Žiga Šrot (Radio Celje). (Foto: SHERPA)
čju. Za več informacij kliknite na www.vojnik.si.
Marija Švent iz Zavoda za turizem, šport in kulturo Dobrna vabi na prireditve, ki jih na Dobrni pripravljajo za vse domače kot tudi okoliške obiskovalce. Glasbeno-kulturno poletje je projekt, ki vsak petek ponuja glasbene poslastice za vse sladokusce kvalitetne glasbe, Noč pod kostanji je prireditev, na kateri se bodo zabavali tako mladi kot malo starejši, Mlinarska nedelja pa
pravi praznik, na katerem se med drugimi predstavijo domači pevci, godbe in aktiv kmečkih žena.
Praznik, ki v občino Štore, natančneje na Svetino, privabi več kot šest tisoč ljudi, pa je zagotovo Šentoščeva nedelja - posebej znamenita slovesnost, za katero verniki pravijo, da je »glavni praznik na Svetini«. Letos bo 6. in 7. avgusta. Nanjo nas je povabila Alenka Obrul iz Občine Štore.
Za konec smo pred mikrofon v oddaji Pojdi z menoj, ki je bila tokrat v Kulturnem centru Laško, povabili še gostiteljico Andrejo Križnik, direktorico Stika Laško in vodjo prireditve Pivo in cvetje, ki se bo letos v Laškem zvrstila že 47. Ta nas je povabila na vrsto prireditev, tako v sklopu Piva in cvetja kot tudi prireditev, ki jih pripravljajo v drugem delu poletnih doživetij. Več na www.pivocvetje. com in www.stik-lasko.si.
SAŠA PUKL
Od 14. do 17. julija Laško vabi na 47. prireditev Pivo in cvetje. Že prvi dan si lahko ogledate tudi razstavo cvetja, v petek se udeležite raznih koncertov, ki so jih pripravili na treh osrednjih odrih; Oder Laško Klub - občinsko dvorišče, Oder Laško Zlatorog - Aškerčev trg in Oder Bandidos - Trubarjevo nabrežje. V nedeljo pa vabijo na zaključne prireditve Piva in cvetja. Med drugim tudi na Ohcet po stari šegi in veliko Parado po ulicah Laškega. (Foto: GrupA)
Skulpturo sedečega gotskega kralja piva, ki so jo v Laškem poimenovali Gambrinus, je leta 2000 Pivovarna Laško ob 175-letnici laškega pivovarstva podarila občini. (Foto: SHERPA)
Že vrsto let ob reki Savinji pripravljajo vodno simfonijo ter veličasten ognjemet ob glasbeni spremljavi. Tako bo tudi letos. Doživite čudovito harmonijo v soboto ob 22. uri. (Foto: GrupA)
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
21

Radi dobro jemo
r
... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... ZDRAVA ZELENJAVA
Na vrtovih že lahko pobiramo pridelke in korenje je tisto, ki ga lahko grizljamo kar tako, sproti. Med tem smo v mislih že v kuhinji in pripravljamo kaj iz korenja. Nekaj idej smo ponudili v sredini oddaji Kuhajmo skupaj, saj smo razmišljali o dneh, ko svežega korenja ne bo več na vrtu. Shranjevanje je sicer znano, nekateri prisegajo na plast žagovine in plast korenja, drugi namesto žagovine vzamejo mivko, tretji po neuspelih poskusih korenje kar kupijo sproti. Z uživanjem tega dobimo kalij, kalcij, železo, folno kislino in beta karotin, ki je pomemben za zdrave lase, kožo in oči. Včasih so rekli, da je rumeno korenje samo za hrano živali, zdaj pa pridobiva veljavo. Dobre goveje juhe gotovo ni brez njega. Korenčkov sok na hitro, za takojšno rabo, pripravimo tako, da v sekljalniku zmeljemo nekaj kuhanih korenčkov in kakšno jabolko, dodamo malo limone, sladkor po okusu in po potrebi dolijemo malo vode. Če je sekljalnik bolj zmogljiv, damo namesto vode nekaj ledenih kock in si osvežimo vroč dan z domačim napitkom.
VLOŽENO KORENJE
Sestavine:
1 kg korenja sol
kis za vlaganje Priprava:
Korenje očistimo in narežemo na kockice. Skuhamo ga v osoljeni vodi, a ne do mehkega. Na ugriz mora ostati čvrst. Kuhanega naložimo v manjše kozarčke in ga zalijemo z vodo, v kateri se je kuhal. Po vrhu prilijemo v vsak kozarček za žlico kisa in zapremo. Kozarčke naložimo na pladenj, ki je vsaj za prst ali dva pokrit z vodo, in jih damo v pečico, ogreto na 90°C. Pasteriziramo pol ure, nato pečico ugasnemo in pustimo, da se kozarčki ohladijo. Shranimo v hladnem in temnem prostoru.
Sestavine:
1	kg korenja, 10 dag česna
2	del olja, V2 del kisa za vlaganje 2 žlički sladkorja, 2 žlički soli
Priprava:
Korenje očistimo in olupimo. V sekljalnik damo na kose narezano korenje in olupljen česen in zmeljemo vse skupaj. Ne zdrobimo preveč, da je še vidna struktura korenja in ne nastane kaša. Če imamo čas, lahko tudi vse skupaj naribamo. Zelenjavi primešamo vse ostale sestavine in malo pustimo stati. Shranimo v manjših steklenih kozarčkih, ki jih shranimo v hladilniku ali hladni shrambi. Primerno je kot priloga pečenemu mesu ali dodatek k rižotam, juham in omakam.
NL
J
Pavus
- ^W
Laško živi in diši poletno
Čudovita terasa na grajskem dvorišču vabi kar sama po sebi. Če dodamo še kulinarične užitke Marko Pavčnika, pa seje skoraj nemogoče upreti. Pridite in preverite kaj smo za vas pripravili v restavraciji PAVUS.
Razkriti recept -
Razkrili vam bomo recept za sladico, ki jo naši gostje naravnost obožujejo. Pavlova je lahka poletna sladica v številnih različicah. Pripravili so jo v čast ruski baletni plesalki Ani Pavlovi okoli leta 1920. Recept je tako enostaven in enkraten, da ga je takoj posvojil ves svet. Naš predlog:
250 g sladkorja in 250g beljakov stepemo v trd sneg. Ko smo gotovi narahlo vmešamo 250g sladkorja v prahu. Na peki papir oblikujemo kupčke po želji in pečemo na 120°C 2 uri. Merengo zdrobimo ali razrežemo na krožnik dodamo stepeno smetano, poletno sadje, sadni sladki preliv. Okrasimo s svežo meto ali meliso in smo že gotovi. Merengo imamo lahko shranjeno dalj časa in sladico pripravljamo sproti po potrebi. Poljubno lahko dodajamo tudi sladoled.
Delovni čas:
tor - sob:
11.00 do 22.00, ■
nedelja:
od 11.00 do 20.00, •
ponedeljek: zaprto
0	051
V petek, 8.7. 2011, ob 19. uri se bo na Gradu Tabor Laško pričel Jazz večer v sklopu prireditev 2. Festivala Romanica Antiqua, ki poteka v Laškem. Tokrat gostimo The Mental Trio iz Cambridga, Velika Britanija. Poleti za vas pripravljamo še več prireditev. Spremljajte nas na naši internetni strani:
V4tr4V<l.pAVKS.si
včasih pa v naših najljubših lokalih...
Sfcastaa cic/hctj&U
Cesta na Ostrožno 136, 3000 Celje Tel.: 03/ 54 73 049 Gsm: 051 212 313
(MIRAN
Trnovec pri D. 561
Dramlje Tel.: 03/5798-320 Mob: 051/438-038
www.gostiscemiran.si
l'I'I'XI
r77in
RESTAVRACIJA
TAVERNA


Slaščičarstvo ffelka
izdelujem* torte za:	^^^
POROKE, ZAKRAMENTE, OBLETNICE, ROJSTNE DNEVE, TORTE ZA ODRASLE
Ponujamo tudi veliko vrst peciva in potic!
DOLGA GORA 15 3232 PONIKVA TEL: 03 75912 00 FAX: 03 75912 01 DELOVNI ČAS: TOREK- SOBOTA (8h -15h)
splet: www.tortejelka.com e-pošta: slascicarstvo@siol.il
r
Kidričeva 20 ' tradiciji/ disek (tesftteti/ 3310 Žalec	'
Tel: 710 30 90	^
GSM: 040 610 610
DELOVNI ČAS:
Pon,- Čet.: 9-22h Pet.-Sob.:9-23h Ned. in VSI prazniki: 12-22h
Gosttšče^nprenoč,^ Bohorč "
domača kuhinja, malice, pizze, kosila, ala card
CETEMHG.- Sprejemamo narolito ta veijt aitijugene družbe Bohorf Marjan tp., Duiana Kvedra 44, 3S30 Šentjur pri Celju, Tel,: ++386 (0)3 746 14 30, MobJIe: ++386 (0)41 666 726

22
RADIO, KI GA BERETE
NOVI TEDNIK
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 9. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
NEDELJA, 10. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - ohcetni par Kse-nja Možič in Roland Cizl, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, 24.00 SNOP (Radio Kranj)
PONEDELJEK, 11. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - ohcetni par Ksenja Možič in Roland Cizl, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
TOREK, 12. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Ptuj)
SREDA, 13. julij
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Univox)
ČETRTEK, 14. julij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Univox)
PETEK, 15. julij
Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje)
Na ohcet po stari šegi!
Letošnji, že 43. par, ki se bo poročil po stari šegi, loči le še dober teden od usodnega da. Etno odbor Možnar se je med tremi prispelimi prijavami odločil za Ksenjo Možič in Rolanda Cizla, ki bosta pred številnimi Laščani in drugimi obiskovalci 47. prireditve Pivo in cvetje začela svojo skupno, zakonsko pot. Ksenja in Roland sta še skoraj sveže zaljubljena, skupaj sta le dobri dve leti. Pred velikim dnem ju, normalno, malce že »grize«, vendar pravita, da če nameravaš z nekom biti resno, potem poroka ni vprašanje. S Ksenjo in Rolandom se bo pogovarjala Špela Kuralt.
Foto: GrupA
Športna redakcija z novo diplomo
Naša novinarka Mojca Knez trenutno uživa ob Jadranskem morju. Zasluženo. Pred tednom dni je namreč diplomirala na ljubljanski Fakulteti za družbene vede. Naslov njenega diplomskega dela je Preprečevanje in boj proti korupciji v javni upravi. Iskreno ji čestitamo in ji želimo uspešno razkrivanje korupcije tudi v športu!
Foto: GrupA
Rrovitedr
		
	20 VROČIH	
	RADIA CELJE	
TUJA LESTVICA		
1.	EVERY TEARDROP IS A	
	WATERFALL COLDPLAY	(3)
2.	CALIFORNIA KING BED	
	RIHANNA	(4)
3.	CARE - KID ROCK FEAT.	
	MARTINA MCBRIDE & T. I.	(1)
4.	PLAGE - CRYSTAL FIGHTERS	(5)
5.	WHERE THEM GIRLS DAVID	
	GUETTA FEAT. FLORIDA	(6)
6.	LAST FRIDAY NIGHT	
	(T. G. I. F.) - KATY PERRY	(3)
7.	SAVE THE WORLD -	
	SWEDISH HOUSE MAFIA	(2)
8.	24000 BACI - AYLIN PRANDI	(4)
9.	SOMETHING IN THE WATER	
	- BROOKEFRASER	(2)
10. SIGNALS - EVA & THE		
	HEARTMAKER	(1)
DOMAČA LESTVICA		
1.	NAJLEPŠA PESEM NUDE	(6)
2.	ARENA SIDDHARTA	(5)
3. VSE, KAR IMAŠ -		
	SOULFOODINC.	(4)
4.	LETIVA V NEBO - VOZELJ	
	MARKO	(5)
5.	LE SRCE NE SPI - OMAR	
	NABER	(2)
6. ZVEZDE V OČEH - FELIKS		
	LANGUS	(4)
7. DOBRO JUTRO SLOVENIJA -		
	6 PACK ČUKUR	(1)
8.	PIJN FIDŽI	(3)
9. V PRELEPI LJUBLJANI DASHA (2)		
10. OB TEBI - LUCIENNE LONČINA (1)		
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO		
	SIN D - WITHIN TEMPTATION	
	IL PIU' GRANDE SPETTACOLO	
	DOPO IL BIG BANG - JOVANOTTI	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO	
	PREKLETIH BAZAR - RES NULLIUS	
	ČE TE ENA NOČE, TE PA DRUGA	
	HOČE - ADI SMOLAR	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za vam	
	najljubše skladbe lahko glasujte na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
VRTILJAK POLK IN		
	VALČKOV 2011	
CELJSKIH 5 PLUS		
1.	VINCE JE BOG USTVARIL -	
	ANS. SIMONA GAJŠKA	(4)
2.	DRUGA PUBERTETA ANS.	
	BRANETA KLAVŽARJA	(2)
3.	NIKAR NE TARNAJ	
	LJUBICA PETKA	(5)
4.	IZGUBLJENI DOM - DOMEN	
	Z VIŽARJI	(1)
5. NIČ NI VEČNO - ANS. TURK		(3)
PREDLOG ZA LESTVICO		
BARVE JESENI - VIGRED		
SLOVENSKIH 5 PLUS		
1.	ZA VEDNO TVOJA ROSA	(3)
2.	PRIMORCI OK ERAZEM	(2)
3.	5 LET PRIJATELJSTVA	
	MLADI GODCI	(4)
4.	DOBRO MI GRE VIHAR	(1)
5.	ZAVEC POLKA ANS. EKART	(5)
PREDLOG ZA LESTVICO		
	VURBERK HVALA ZA PESMI	
	- ANS. BITENC	
	Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate	
	vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico	
	Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam	
	najljubše skladbe lahko glasujte na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
NOVI TEDNIK
MNENJA IN RAZPRAVE
23
Brez pričakovanih rezultatov?
Tokrat o NEP razmišlja dr. Uroš Mere
NACIONALNI ENERGETSKI PROGRAM
Javna obravnava osnutka predloga nacionalnega energetskega programa je podaljšana do 15. septembra. Zaradi izjemnega pomena bomo v juliju v petkovih številkah Novega tednika v tej mnenjski rubriki predstavili poglede vabljenih gostov in odmeve naših bralcev na osnutek NEP. K sodelovanju smo povabili nekatere ugledne strokovnjake s širšega celjskega območja in odzvali so se nam iz podjetij in ustanov: KSSENA, Premogovnik Velenje, Termoelektrarna Šoštanj, Bisol, Lifestyle natural. Svoj razmislek na temo nacionalnega energetskega programa nam lahko posredujete tudi vi, spoštovani bralci, in sicer v obsegu največ 2000 znakov na naslov: tednik@nt-rc.si. Mnenja, ki bodo prispevala k argumentirani predstavitvi stališč na temo nacionalnega energetskega zakona, bomo v skladu z uredniško politiko objavili v okviru omenjene rubrike.
NEP je sicer ambiciozno zastavljen, strokovno-teh-nično naravnan in dobro dodelan dokument. Obravnava različnih strategij sledi možnim scenarijem razvoja energetske politike, ki je ustrezno umeščena v evropski kontekst.
Strategija je ustrezno naravnana in dopušča scenarije, ki so odvisni od težje predvidljivega razvoja posameznih tehnologij in ostalih ekonomsko-tržnih dejavnikov, ki vplivajo na konkurenčnost in razpoložljivost posameznih energetskih virov. Prav v tem je večplastnost in kompleksnost NEP. Vendar bo treba NEP zastavljene cilje uresničevati in bojimo se, da so opredeljeni cilji premalo operativno zastavljeni in da posledično ne bodo prinesli pričakovanih rezultatov.
Za primer obnovljivih virov energije (OVE) lahko trdimo, da jim je namenjeno veliko pozornosti, a vendar obstaja precejšnja bojazen, da načini doseganja ciljev ostajajo občutno preslabo definirani. Problem je v tem, da ob pomanjkanju konkretnih razvojnih in spodbudnih načrtov, opredeljenih na letni ravni, energetski razvoj ubere svojo
Dr. Uroš Merc, Bisol Group (Foto: GrupA)
spontano pot. Podobno velja za poznavanje konkurenčnosti in tehnološke naprednosti posameznih energetskih virov. Čeprav so posamezni viri individualno dobro predstavljeni, se njihov pomen izgubi z umestitvijo v kontekst celotnega energetskega koncepta. Primer je bistveno prevelika pozornost, ki je namenjena dragim plinskim turbinam in zapostavljanje nekaterih najbolj perspektivnih OVE. Kot predstavnik fotovoltaike lahko rečem, da je slednja prav gotovo neustrezno privzeta, čeprav je opazen velik napre-
dek od preteklih scenarijev. Še vedno se kaže preslabo prepoznavanje konkurenčnosti OVE in napredka, ki ga tovrstni viri dokazujejo vsakodnevno.
Bisol je mednarodno uveljavljeno podjetje s sedežem v Latkovi vasi, ki izdeluje fotonapetostne module najvišje kakovosti, ki so osnovni gradniki sončnih fotonapetostnih elektrarn.
Na področju OVE NEP povzema akcijski načrt za OVE, ki žal veliko preveč konzervativno obravnava sončne elektrarne (SE) in v tem delu še zdaleč ne odraža resničnega stanja in realnih kazalnikov. Trenutna skupna inštalirana moč SE za nekaj let prehiteva akcijski načrt, v primeru vetra pa so glede na izkušnje umeščanja vetrnih elektrarn v prostor pričakovanja bistveno previsoko zastavljena. Pomembno je izpostaviti, da NEP že z letom 2016 predvideva zmanjševanje absolutnih vrednosti podpor za OVE iz javnofinančnih sredstev na letni ravni. V absolutnem smislu kumulativnih podpor za OVE se bo vrednost podpor začela zmanjševati že z letom 2020. S tem NEP potrjuje smotrnost naložb v OVE zaradi konkurenčnosti kon-vencionalnim energetskim virom in priznava dolgoročno strateško usmeritev k OVE, ki bo omogočala nižanje cen energentov že na srednji rok. Hkrati se lahko čudimo, da tovrstno spoznanje ne zažene
še močnejšega investicijskega cikla in spodbud za OVE. NEP je mogoče očitati, da so predvidena skupna investicijska sredstva države do leta 2030 le 2,2 milijarde evrov, za spodbujanje investicij in financiranje izvedbe drugih nalog pa je namenjenih 4,19 milijarde evrov ali kar 200 milijonov evrov letno.
Favoriziranje?
Obstaja vtis, da gre za nesorazmerje stroškovnih postavk in favoriziranja ustreznih nosilcev razvoja energetske politike. Enako bi lahko trdili za ugotovitev, da je 25 odstotkov vseh javnofinančnih sredstev namenjenih OVE, kar znaša 1,852 milijarde evrov. Zastavlja se vprašanje, ali so sredstva ustrezno razporejena. V razvitem svetu se je pri spodbujanju OVE za najbolj učinkovitega pokazal in uveljavil sistem zagotovljenih odkupnih cen, ki mu NEP namenja samo del vseh predvidenih sredstev in še ta niso postavka iz naslova javnofinančnih sredstev. Ali so torej ukrepi ustrezni in ali so sredstva ustrezno razporejena, da bodo lahko ukrepi zadostni za doseganje ciljev? NEP predpostavlja 7,360 milijarde evrov skupnih investicij v OVE do leta 2030. Pri tem ne gre za investicije
iz javnofinančnih sredstev, temveč investicije gospodarskih družb in fizičnih oseb, kar predstavlja 29 odstotkov vseh naložb v energetiko. Država preko različnih spodbudnih shem participira le v višini 870 milijonov evrov. Sklepamo lahko, da zasebni investitorji v OVE predstavljajo največji investicijski bazen v energetiki.
Načrt razvoja fotovoltaike v Sloveniji, ki ga je pripravilo Združenje slovenske foto-voltaične industrije (ZSFI), predvideva, da bo do leta 2020 v Sloveniji postavljenih skoraj petkrat več SE, kot jih predvideva NEP, in skoraj trikrat več, kot jih predvideva NEP za leto 2030. Znesek podpor za SE se za razliko od ostalih vrst OVE vsako leto zmanjšuje in bi se v absolutnem smislu za nove SE začel zmanjševati že v letu 2014. Po predvidevanjih načrta naj bi najkasneje do leta 2020 cena elektrike iz sonca padla pod tržno ceno elektrike, pri čemer bi lastna raba končnemu
uporabniku že bistveno prej omogočala smotrnost naložbe v SE brez vsakršnih državnih podpor. V tem primeru bi se namreč investitor izognil plačilu omrežnine ter drugih dajatev in taks. Že pred letom 2020 bi lahko vse podpore za SE ukinili, SE pa bi že na srednji rok nižale ceno električne energije na trgu. Glede na načrt razvoja fotovoltaike naj bi do leta 2020 v Sloveniji proizvedli približno 10 odstotkov električne energije iz sonca.
NEP kot celovit dolgoročni dokument predpostavlja številne možnosti razvoja energetike ter nakazuje in obravnava različne scenarije, enako tudi posamezne možnosti energetske prihodnosti. Nekatere so dobrodošle, druge bi bilo dobro ponovno pretehtati in po potrebi ustrezno korigirati ali bolje opredeliti. Ena takšnih je uvedba omrežnine za proizvajalce električne energije. V kolikor predlog ni ustrezno oblikovan in dodelan, je lahko v ekonomskem smislu poguben za številne manjše proizvajalce električne energije, ki so ravno v svoji biti glede na zastavljene opredelitve ciljni segment NEP.
»Čeprav imamo strokovnjaki v energetiki dostikrat različna mnenja in predloge o razvoju energetike, se vsi strinjamo, da prihodnost temelji na ustrezni energetski mešanici, ki bo odvisna od naravnih danosti, potreb po tipu zanesljive oskrbe in odnosa do okolja. Zaradi vsega naštetega je razprava o novem NEP toliko bolj pomembna.«
»Kot promotor sončnih fotonapetostnih elektrarn lahko z gotovostjo trdim, da v tehnološko-ekonomskem smislu do leta 2020 in 2030 pričakujemo znatno večji delež sonca v oskrbi z električno energijo, kot ga predvideva NEP.«
PISMO IZ STRASBOURGA
Dve minuti za bistvo
Tokratno pismo pišem v majhni pisarni Evropskega parlamenta (EP) v Strasbourgu s pogledom na okroglo dvorišče, ki je deset nadstropij pod mano. Stavba je atraktivna, oblikovana v obliki valja. Na njegovem obodu so majhne, skorajda špartanske poslanske pisarne, ki objemajo okroglo dvorišče s skulpturo prav v središču. Na tem dvorišču obiskovalci prav radi zapojejo, saj je akustično. Tako lahko samo odprem okno in prisluhnem koncertu španskih, grških, poljskih, italijanskih, mnogokrat tudi slovenskih pevcev. Pravilno ste uganili - objekt je načrtovan bolj za turiste kot za učinkovito delo. Pravzaprav nas to spremlja na vsakem koraku v tednu plenarnega zasedanja. Prav zato je Strasbourg resnično lepo mesto, turisti o njem govorijo v presežkih, poslanci pa nismo nič kaj zadovoljni s tem svojim drugim sedežem, kamor se za en teden selimo vsak mesec.
Zakaj poslanci EP delamo prebivalcem omogočil lepše
v Bruslju in Strasbourgu? Se delo na obeh sedežih razlikuje? Zakaj se ne odločimo samo za en sedež, saj bi s tem prihranili okrog 200 milijonov evrov davkoplačeval-skega denarja letno? Evropska unija, kakršno poznamo danes, je rezultat dolgega razvoja, ki sega v leta po drugi svetovni vojni. Politiki so za nemirno, od vojn izčrpano Evropo iskali model, ki bi zagotovil trajni mir in njenim
in boljše življenje. Tako se je rodila ideja o sodelovanju na področjih premoga in jekla, ki sta bili tedaj ključni surovini za razvoj gospodarstev. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo (ESPJ) je bila podpisana leta 1951, nekaj let kasneje, leta 1957, pa sta bili podpisani še pogodbi o Evropski gospodarski skupnosti in Evropski skupnosti za atomsko energijo. Takrat
Dr. Romana Jordan Cizelj, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu
je bilo predvideno, da naj bi imele vse inštitucije ESPJ svoj sedež v Bruslju, a se s tem niso strinjale vse države ustanoviteljice. Tako je obveljal kompromisni predlog, da naj bo to Strasbourg, mesto, ki je simbol francosko-nemške sprave. Kasneje se je vedno več dejavnosti pre-
selilo v Bruselj, kjer danes delujeta Evropska komisija in Svet EU (ministri), tudi EP večino svojega dela opravi v belgijski prestolnici. Toda pogodbe EU nas zavezujejo, da moramo svoje plenarno zasedanje 12-krat letno opraviti v Strasbourgu.
Zasedanje v Strasbourgu pomeni vsak mesec velik logistični zalogaj, veliko stane in pomeni onesnaževanje sicer okoljsko zelo napredne Evrope. Zato imajo pobude, naj EP deluje zgolj v eni od prestolnic, vedno veliko podporo. Tudi sama sem jim naklonjena. A žal smo menda edini parlament na svetu, ki o svojem sedežu ne more sam odločati. Besedo pri tej odločitvi imajo države članice in njihovi ministri.
Sicer pa so dnevi plenarnega zasedanja vedno polni zanimivih političnih vsebin do poznih nočnih ur. Poslanci moramo biti na plenarnih nastopih izredno disciplinirani, saj dobimo na voljo za razpravo največkrat zgolj dve minuti. Zato si besedilo praviloma zapišemo. Biti moramo namreč zelo
osredotočeni, da v tako kratkem času poudarimo bistvo. Zato so tovrstne razprave mnogokrat dolgočasne, bolj pričevanja o svojih pogledih in opravljenem delu na določeno temo kot pa živahne izmenjave stališč; slednje pa se dogaja na zasedanjih odborov in neformalnih sestankih.
Ta teden razpravljamo o odzivu EU na gospodarsko-finančno krizo, o minulem
madžarskem in prihajajočem poljskem predsedovanju, o energetski infrastrukturi za leto 2020 in pozneje, o zagotavljanju informacij potrošnikom, o možnostih za omejevanje gensko spremenjenih organizmov v državah članicah ... Vse teme so evropske, a zanimive tudi za Slovenijo. Pa je kdaj naša država posebej omenjena? Da. Ta teden bomo potrdili uporabo sredstev iz solidarnostnega sklada za pomoč Sloveniji v poplavah leta 2010.
PISMO IZ ...
Pismo iz Bruslja, Ljubljane, Aten, torej iz različnih prestolnic sveta in iz mest različnih držav na zemeljski polobli (od Združenih držav Amerike, Velike Britanije, Kitajske ...), bomo v Novem tedniku objavljali ob petkih. K pisanju pisma o življenjskem in delovnem utripu v tujini vabimo različne bolj in manj znane posameznike, ki imajo korenine na Celjskem. V juliju se nam s pismom iz Bruslja oglaša evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj. Sredi julija nam bodo pisali iz Romunije, potem pa ... No, vsega vam ne izdamo, vas pa v uredništvu prijazno vabimo, da nam na e-naslov tednik@nt-rc.si ali morda osebno sporočite, kje v svetu živi kdo od vaših sorodnikov, znancev, prijateljev, in povabili ga bomo, da kakšno (elektronsko) pismo napiše tudi za Novi tednik.
mm
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
^lUf
Dom je ponavadi naša oaza miru, kjer se počutimo varno. Kaj hitro pa se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težave oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč.
Prav tako se nam dogaja, ko se odločimo za specifične nakupe izdelkov, storitev ali da bomo začeli obnavljati, urejati okolico, da tisti trenutek ne vemo, na koga bi se obrnili, vsem nam pa je skupno, da želimo za svoj denar dobiti čim več in kvalitetno.
Zavedamo se, da so takšne informacije še kako dobrodošle, zato jih skušamo bralcem ponuditi iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri.
Trenutno so na teh straneh ponudniki storitev in po odzivih sodeč so bralci hvaležni zanje, veseli pa bomo, da boste tudi potencialni ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh - za vas se bomo trudili mi - vse, kar morete storiti, je, da pokličete 031 692 860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.
DOKTORJI
www.kitajskamedicina.si
TRADICIONALNE KITAJSKE MEDICIN
LILI JANA HOLY VERTACNIK
POHORSKA 2, 3000 CELJE, TEL. ŠTEV. 040-208-211
Mariborska 122,3000 Celje Tel.: 040 720 189
Zelene ulica 17,2000 Maribor Tel.: 040 417 463 ali 05 912 43 43
Knjigovodski servis
A. MDC MANUEL JEKLK.D.
Rj^r Zadobrova 34a 3211 Škoija vas i - - te Tel.: 03/490 44 00;
I-1 GSM: 031 380 796; GSM: 041 851418
E-mail: manuel.jeld@siol.net
LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VAŠ DOM
Izmera, svetovanje, izdelava, montaža, demontaža - vse po vaših željah
Kontakti:
Tel. 037056023 Fax 035726390
e-mail: mizarstvo.korun@siol.net; splet: www.mizarstvo-korun.si
Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE	
	IZDELUJEMO: VSE VRSTE FASAD, 1<HW NOTRANJE IN ZUNANJE OMETE, ^^SP^ GRADIMO STANOVANJSKE OBJEKTE DSGD www.termosgd.com
	
TELRM(	
Šešče 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/ 642 643	
Î^OPBALN|CA
nULEJ DEJA* s.p. mulej.dejan@slol.net
8H0ŠNO STEKLARSTVO
HIANC MAJORANC, «.p.	. pvc ¡n ALU stavbno poh|5tvo
-	graviranje, peskanje in fazetiranje stekla in ogledal	- vhodna in garažna vrata
-	izdelava steklenih nadstreškov, fasad,	_ zims|g vrtovi stopniščnih ograj, stenskih oblog	- rolete, žaluzlje in komamikl
C. L. Dobrotlnška 21,3230 Šentjur	. termoizolacijsko steklo Tel.:03/74612 90 Faks: 03/74612 95 ...	. ,,
franc.majoranc@slol.net	"obdelava ravnega stekla
www.majoranc.si	-vltražna stekla
DANILO VODEBs.p. Razgledna ulica 18,3220 Store
gsm: 041 500 394
e-mail: ribe.vodeb@siol.net
G»»
prodaja, montaža, prevozi
Nunčič Franc s.p.
Dušana Kvedra 38,3230 Šentjur
GSM: 041787935
c-mail: frenk.nuncic@gmail.com
"vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin"
-	ideja	- peči -svetovanje	-toplotne črpalke
-	izdelava ponudb	- kolektorji
-	prodaja	- bojlerji
-	montaža	- kopalniška oprema
-	sanacije obstoječih sistemov - dimniki
•	PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN • IZOLATORSTVO
•	STAVBNO KLEPARSTVO	• BREZPLAČEN OGLED
•	TESARSTVO	IN SVETOVANJE
BRONISLAV ČANŽEK d.o.o.
LJ ^KROVSrVO, KLEPARSTVO
Pečovje 19,3220 Štore tel.: 03/577-12-31 fax: 03/81-00-49 mobltel: 041/639-837 e-poita: bronislav.canzek@t-l .si
k Florata d.o.o.
PE Vrtnarija TOPLAK WM Gorica 41,3000 Celje ™ GSM: 041 757 879
*	poskrbimo » UREDITEV vaše okolice in poslovnih prostorov;
*	zasaditev in vzdrževanje;
*	veleprodaja in maloprodaja okrasnih rastlin in cvetja:
S kartico zvestobe do 7% popusta
*
ZDRAVILIŠČE UÖCO
\4
TI IERMANA
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dr. A. VERŠ1N1N ortoped revmatolog
F1TEX d.o.o.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana tel.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.fitex.si; e-poJta: eitex@t-2.net
TaNa/e
P'.....Ill ■¿■■Hf.MHJl !><■ .....
» .......iiiiii IIIIHIIMIII

Sebastjan Zalar s.p. Ul. Frankalovskih žrtev 15,3000 Celje I 031/042-845 www.lanase.si I
Šiviljstvo KRPIC^f
Mariborska cesta 86 3000 Celje, Tel.: 03/54-13-295 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek - petek I sobota
06:00 -19:00	07:00 -13:00
- manjša EKSPRESNA popravila -original krajšanjejeansa -oženje oblačil, menjava zadrg.. -popravila usnjenih oblačil
nedelja in prazniki
ZAPRTO
\27^^Z7üGDg|[PQfl©o©CE)Dijü
/TtSZa izvedba vodovodnih in centralnih
\nD n I NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
HSTILOE VERHOVŠEK d.o.o. Piožinska vas 34/d. Štore, gsm: 041 682 907
GSM:040 462 808	-1
	VITA-TERM OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE fel./Fax.:083 894 862 www.vitaterm.si
PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO J k hlll A M TOPLOTNE ČRPALKE IN 1 LA N OGREVALNI IN HLADILNI SISTEMI zanesljiva danska kvauteta	
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
25
IZDELAVA RIBNIKA
Ko izdelamo načrt za vodni vrt oz. ribnik, pride na vrsto izdelava vodnih površin. Na voljo imamo več načinov za gradnjo ribnika. Najenostavneje je, če imamo na vrtu naravni ribnik, v katerem se voda sama izmenjuje. Z njim nimamo veliko dela, le uredimo okolico. Ker pa večina nima te sreče, moramo uporabiti različne materiale. Na trgu so že izdelani plastični kalupi. Če želimo imeti ribnik prostih oblik, uporabimo posebno folijo. Za večje ribnike je primerna glinena obloga, a je gradnja zahtevnejša. Trajni so tudi betonski ribniki, pri katerih pa smo z obliko omejeni.
Pomembno je, da ribnik načrtujemo na ravni površini, najbolje v rahli globeli. Če breg ribnika ni vodoraven, bo voda odtekala. Na neprimernih terenih si pomagamo z izkopanim materialom, s katerim lahko poljubno oblikujemo breg in ozadje ribnika. Nasutja ne delamo na folijo ali drug neprepustni material, saj nam ga bo ob prvem močnejšem deževju odplaknilo v ribnik. Na mestu nasutja predhodno odstranimo vse rastlinje in napravimo vsakih 50 cm luknje globoko v zemljo (vanje nasujemo gramoz), po katerih bo lahko odtekala odvečna padavinska voda.
Pri bregu naj bo nasutje debelo do 15 cm, če ga potlačimo ročno, in največ 30 cm, če ga potlačimo strojno, da zagotovimo neprepustnost.
Na trgu je mogoče dobiti kalupe različnih oblik in velikosti, ki so narejeni iz lite plastične mase ali umetnih vlaken; slednji so odpornejši in imajo daljšo življenjsko dobo. Njihova slabost je, da jih ne moremo poljubno oblikovati. Vgradnja kalupa je enostavna. Izkopljemo jamo po obliki kalupa, vanjo nasujemo plast peska, nanj položimo kalup in zasujemo. Na koncu oblikujemo breg in posadimo rastline. Rastline sadimo na že pripravljene police, ki so primerne za močvirske rastline, kamor nasujemo ustrezen substrat. Vodne rastline sadimo v posode na dno kalupa. Zaradi majhnih globin med lokvanji izbiramo nizko rastoče sorte.
Gradnja ribnika iz folije je najenostavnejša. Na trgu je na voljo več različnih vrst PVC-folij in folij iz umetnega kavčuka, ki imajo življenjsko dobo do 20 let. Največkrat so črne barve. Na voljo so tudi polietilenske folije, ki pa so občutljive na sončno obsevanje, zato so primerne za gradnjo močvirij, kjer substrat prekrije folijo.
no oblikujemo skladno z željami. Pri tem moramo paziti predvsem na vklapljanje ribnika v vrt in da je na ravni površini. Vodne površine so lahko zelo velike, saj je folijo mogoče med seboj variti; treba je upoštevati, da pri površini 100 m2 tehta folija okoli 140 kg, kar lahko predstavlja težave pri prenašanju. Pri ugotavljanju, koliko folije potrebujemo, moramo poleg površine upoštevati tudi globino ribnika. Pri vseh merjenjih dodamo vedno še vsaj 30 cm dodatka, ki nam predstavlja nujno potrebno rezervo.
Težave z algami - za čist in zdrav ribnik je treba odstraniti vzroke za nastanek nezaželenih alg. Problemi v ribniku nastajajo zaradi biološkega neravnovesja, nepravilne izgradnje ribnika, nezadostnega delovanja filtrov in črpalk, nepravilne zastopanosti rastlin...
Pri gradnji nismo vezani na neko določeno obliko, temveč lahko vodno površi-
Zeleno vodo povzročajo mikroskopske plavajoče alge. Njihove spore se prenašajo po zraku in se naselijo v vsaki vodi. Njihovo razrast - zeleno vodo povzroči neravnovesje v ekosistemu ribnika ali akvarija. Možni vzroki so: nezadostno delovanje filtrirnega sistema, umazano steklo na UV-filtru, nezadostna moč ali zastarelost UV-svetilke, nezadostna ali nepravilna zastopanost rastlin, pretirana izpostavljenost soncu, prenaseljenost z ribami, uporaba algicidov, ki uničijo mikroorganizme, nepravilno gnojenje in drugo.
Za odstranjevanje plavajočih alg lahko uporabimo UV-filter, zasadimo oksikoge-ne rastline in namestimo biološki filter. Paziti moramo na primerno jakost črpalke, filtra in UV-filtra. Odmrle alge odstranimo z dna ribnika in filtra.
Rjavo vodo povzroča raztapljanje zemlje v ribniku. Možni vzroki so: nepravilna izgradnja ribnika, v vodo se izpira zemlja. Občutljive točke so slapovi, potočki in vzpetine ob ribniku, nepravilno sajenje vodnih rastlin ali neprimerna zemlja, ki se raztaplja v vodo.
Mazave alge se lahko pojavijo zaradi premajhne zastopanosti oksikogenih in plavajočih rastlin, nepravilnega sajenja vodnih rastlin, izbire napačne zemlje za vodne rastline, prekomernega gnojenja vodnih rastlin, premajhne globine ribnika in prekomernega segrevanja vode v njem, prenaseljenosti z ribami, raztapljanja zemlje v ribnik.
Nitaste alge - prevelik razrast nitastih alg povzročijo enaki vzroki kot pri mazavih algah.
Za odpravo vseh alg v ribniku so potrebni kakovostno filtriranje vode, pravilna zastopanost rastlin in strokovna izgradnja ribnika, saj se v uravnovešenem ekosistemu alge pojavijo redko in v manjših količinah.
Alge pa se lahko pojavijo v vsakem ribniku zgodaj spomladi, ker rastline še niso dovolj razvite in ne porabljajo vseh hranil iz vode. To lahko preprečimo z večjim številom oksikogenih in plavajočih rastlin, ki se hitro razraščajo, senčijo vodo in porabljajo hranilne snovi. Poleti pazimo, da se ne razrastejo preveč. Pri pojavu kakršnihkoli alg ali slabem uspevanju rastlin najprej preverimo karbonatno trdoto vode. Minimalna karbonatna trdota vode v ribniku znaša 3 stopinje.
piNATf?G0/
Tel.: 03 576 23 77; Gsm: gradbeni oddelek: 051 61 26 66 Fax: 03 576 23 70 Gsm: vodovodni oddelek: 051 66 62 08
SO TUDI VASAVRATA ZE DOTRAJANA, GRADITE?
ROBNIK d.o.o., Krnica 33 3334 Luče ob Savinji, E-mail: inib@robnik.si
LESENA VHODNA IN NOTRANJA VRATA ZA VSAK DOM!
Pokličite: 03/839 08 70 ali obiščite www.robnik.si
anton selič s.P.
elektroinstalacije in trgovina
ulica II. bataljona 16a, 3230 Šentjur tel.: 03 746 21 00, fax: 03 746 21 29 e-mail: infb@centerselic.si
d o m o f i n a 1 -tesarstvo	
DOMO FINAL Ivan ROBAČER s.p. Ul. Bratov Jančarjev 11a 3212 Vojnik GSM: 041 756668 telefon/fax: 03 781 21 72 e-pošta: domofinal@t-1 .si	-	Krovstvo -	stavbno kleparstvo -	montažo Velux oken -	izdelava nadstreškov -	izdelava ravnih in zelenih streh Pooblaščeni krovec za kritine: GERARD, CREATON, TONDACH, BRAMAC, LINDAB, HOSEKRA, TEGOLA, S-METAL, ESAL,...
BRIGFTA BUČAR s.p. I/Se Z£I StKllO!
Proizvodnja in montaža krovsko-kleparskih izdelkov in strešne kritine; Prožinska vas 57,3220 ŠTORE '
www.streha-metalko.si
ZA IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM: 041 622 385.
I^MOSKK d.o.o.
Kova Cerfcev »7.3ZP3 NOVA CERKEV/Celje
Tel.: 03/780 40 20; Fax: 03/780 40 XI GSM: 041/786 503,041/642 948 e-mail: moskk.oslak$}siol.net
j li I h ^ www.moskk.sl STAVBNO KLEPARSTVO - KROV5TVO OSLAK VSE ZA DOBRO STREHO!
<Ptikn
MARJAN TERŽAN sp
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
iTRANKE V OPTIKI TEDZAN VAM NUDIMO:
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
I
POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ
PEVOJNIK 051 649 780 PE CELJE www.primozic.si
i 1111 m 11111111111111111111 111111111 11 ii ■ I " 111111111111
- Št. 53-8. julij 2011 -——
MM
26
PISMA BRALCEV / ZA AVTOMOBILISTE
NOVI TEDNIK
Q5 tudi v hibridni izvedbi
Audi Q5 hybrid bo stal skoraj 60 tisočakov.
Hibridni avtomobili niso več velika novost, novo je bolj to, da se pojavljajo tudi pri tovarnah, ki še pred nedavnim o podobnem pogonu niso razmišljale. Za nemški Audi to ne velja povsem, je pa res, da njihova ponudba hibridnih avtomobilov ni posebej pestra.
Audi Q5 hybrid quattro je avtomobil, ki naj dokaže okoljski posluh tovarne in na svojo stran pridobi še kakšnega kupca. Q5 v hibridni izvedbi se od običajne izvedenke razlikuje malenkostno, saj ima nekoliko drugačno oziroma kromirano masko, pa 19-palč-na platišča, zanj je rezervirana arktična srebrna barva ipd. Bistvo je seveda v pogonu, ki ga sestavljata 2,0-litrski bencinski TFSI motor s 155 kW/211 KM in elektromotor, ki ponuja 40 kW/54 KM. V seštevku je za določen čas na voljo kar 180 kW/254 KM. V notranjosti oziroma na armaturni plošči
je edina razlika ta, da v enem od merilnikov voznik lahko opazuje, ali vozi varčno ali ne, poleg tega si lahko na barvnem monitorju, ki lahko služi tudi kot navigacija, opazuje delovanje pogonskega sistema. Po tovarniških podatkih naj bi bila
povprečna poraba vsega 6,9 litra goriva, izpust C02 pa 159 g/km. Zgolj na elektriko zmore Q5 pri stalni hitrosti, ki ne sme preseči 60 km/h, prevoziti nekako tri kilometre, najvišja hitrost v tej izvedbi (na elektriko) pa je 100 km/h.
V Sloveniji bo Q5 hybrid quattro na voljo za 59.500 evrov, kar je za približno 11 do 12 tisoč evrov več, kot stane enako motorizirana običajna izvedenka s podobno opremo.
JK
VW: novosti za poletje
Gospodarska vozila pri nemškem Volkswagnu (VW) predstavljajo pomembno vejo. In ker je tako, so za letošnje poletje pripravili nekaj novosti.
VW multivan 2,0 TSI
Tako je crafter, največje gospodarsko vozilo VW, nekoliko prenovljen. Ampak bistveno je predvsem to, da so z uvedbo novega dizelskega štirivaljnika, ki je na voljo v treh izvedbah moči in s tehnologijo bluemotion, zmanjšali povprečno porabo celo za 33 odstotkov, stroški vzdrževanja pa so nižji za 25 odstotkov. Podaljšali so tudi garancijo (2+1), kar pomeni, da ta velja tudi v tretjem letu uporabe, vendar do prevoženih 250 tisoč kilometrov. Uspešni dostavnik caddy je po novem na voljo tudi s tehnologijo bifuel. To pomeni, da gre 1,6-litrski motor s 75 kW/102 KM tako na bencin,
pri čemer tovarniška poraba menda ne preseže osem litrov goriva (izpust C02 je v tem primeru 187 g/km), ali pa na utekočinjen zemeljski plin. V tem primeru porabi (po tovarniških podatkih) 10,3 litra plina za sto kilometrov dolgo pot, izpust C02 pa je 167 g/km. S polnima rezervoarjema za plin in bencin lahko ta caddy opravi skoraj 1000 kilometrov dolgo pot. Tretja novost pa je TSI motor za transporterja T5 oziroma posamezne karoserij-ske izvedenke, recimo potniški multivan. 2.0 TSI ponuja 150 kW/204 KM in ima 350 Nm navora, pri čemer končna hitrost doseže 200 km/h, do 100 km/h pospeši v 8,7 sekunde, medtem ko povprečna poraba menda ne bo presegla 9,6 litra goriva.	JK
AVTOHIŠA ŠKORJANEC obvešča svoje stranke, da je izžrebala nagrajence nagradne igre »20 nagrad za 20 let«. Kdo so srečni nagrajenci, si lahko ogledate na spletni strani www.avto-skorjanec.si v rubriki novice. Več informacij tudi na telefonski številki 03/426 08 73.
Lexus CT 200h na slovenskem trgu
Japonski Lexus je sestavni del japonske Toyote. Tovarna je bila pred desetletji ustanovljena predvsem za to, da bi prodajala avtomobile v ZDA. V zadnjih letih se je marsikaj spremenilo, Lexus se bolj ambiciozno preizkuša tudi v Evropi.
V skladu s Toyotino filozofijo, da bo v vseh toyotah in lexusih na voljo tudi hibridni pogon, se zdaj na slovenskem trgu pojavlja lexus CT 200h, avto, ki ne spada ne v nižji ne v srednji razred, je torej nekako vmes. Za pogon v tem avtu skrbi hibridni sklop, ki ga sestavljata 1,8-litrski bencinski motor s 73 kW/99 KM in elektromotor, ki zmore 60 kW/82 KM. V bistvu je pogon povsem enak kot v znanem priusu; tako gre avto zgolj na elektriko približno dva kilometra, pri čemer hitrost ne sme preseči 45 km/h. Električna energija je shranjena v nikelj-metal-hibridnih baterijah, ki so pred zadnjo premo, in tudi zaradi tega je prtljažnik v osnovni postavitvi majhen (vsega 275 litrov). Skupna moč tako bencinskega kot elektromotorja je 100 kW/136 KM, kar po tovarniških zagotovilih zadošča za največ 180 km/h, pospešek pa je 10,3 sekunde do 100 km/h. Avto je mogoče voziti v štirih režimih vožnje, povprečna poraba, ki jo navaja tovarna, naj bi bila vsega 3,8 litra na 100 kilometrov poti, izpust C02 pa 87 g/km. Do konca leta naj bi, tako upajo, pri nas prodali od 40 do 50 avtomobilov; glede na opremo so tudi cene različne, in sicer v razponu od najmanj 26.900 do največ 38.800 evrov.
JK
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
POHVALE
Izlet na Gorenjsko
Še vedno smo pod vtisom prijetnega izleta, ki ga je za stanovalce doma ob Savinji pripravila uprava doma.
Ob lepem sončnem dnevu smo se odpeljali v Krajnsko Goro, kjer smo si ogledali zanimivosti in lepote tega kraja. Kako lepa je Slovenija, se zaveš, ko vse to vidiš. V imenu vseh navzočih v avtobusu se zahvaljujem upravi doma za lep dan, ki smo ga preživeli. Posebna zahvala gre naši vodnici ge. Zdenki, ki nas je vso pot zabavala in nam razlagala o krajih, ki jih pozna. Hvala tudi drugim zaposlenim, ki so nam vsak po svoje polepšali dan. Po izdatnem kosilu v Krajnski Gori
smo se odpeljali v Celje. Čeprav že malo utrujeni, smo bili vsi zadovoljni in hvaležni za lep dan.
VIDA MOHAR, Dom ob Savinji
PRITOŽNA KNJIGA
Neprijazen voznik avtobusa
Bilo je deževno jutro v začetku junija, ko smo se odpravili na izlet do Beograda. Vozil je mlad voznik avtobusa iz Zagorja pri Lesičnem. Na prošnjo veselih izletnikov sem s seboj vzel harmoniko. Ko sem v Ratanski vasi (Rogaška Slatina) vstopil na avtobus, je bil ta zaseden do zadnjega milimetra. Tako za
igranje s harmoniko ni bilo prostora. Voznik (lastnik) avtobusa je nato dovolil, da sem harmoniko stlačil v prepoln prtljažnik. Na ozemlju Hrvaške sem ob postanku na prostem zaigral, od takrat dalje pa ne, ker voznik ni hotel odpreti prtljažnika.
Ko je močno deževalo in je ob zadnji levi strani v bližini okna močno puščala streha, sem bil ves moker. To ni nič čudnega, saj je bil avtobus v slabem stanju in neprimeren za tako dolga potovanja. Voznik je nato po desnih policah avtobusa začel razmetavati osebno prtljago, da bi ugotovil okvaro na klima napravi. S tem je pomešal osebno prtljago potnikov in se ni opravičil.
Izlet je bil dobro pripravljen, vendar je voznik s svojimi dejanji vzdušje pokvaril. Med izletom smo po programu imeli obisk vinske kleti in degustacijo vin, zato so si potniki zaželeli druženja ob harmoniki. Voznik je rekel, da jo bo pripeljal za nami, vendar tega ni storil. Ko smo se vsi vrnili do avtobusa, sem iz kovčka nameraval vzeti harmoniko, odprl
sem ga in ugotovil, da je ta prazen. Pomislil sem, da mi je neznanec ukradel novo harmoniko Lanzinger, vredno 4000 evrov. Pri iskanju sem jo našel na avtobusu pri zadnjem sedežu, kar je kazalo, da si jo je neznanec pripravil za odtujitev.
Najbolj grob izpad pa je voznik - lastnik avtobusa - storil, ko po večurni vožnji ni hotel ustaviti, da bi potnik, ki ima težave s prostato, odšel na malo potrebo. Tedaj sta se vnela prepir in obračunavanje med izletniki, ki so zagovarjali voznika, in večino tistih, ki so branili bolnega potnika. S tem je voznik pokvaril vzdušje vseh izletnikov, ki so se zgražali nad njegovimi dejanji.
Slavko, Rogaška Slatina (popoln naslov v uredništvu)
Popravek pisma Hofer ni »fer«
V članek pod naslovom Hofer ni »fer« se mi je prikradel tiskarski škrat, in sicer v stavku: » ... ki bi ti karkoli pomagal, in moraš to vprašati pri blagajni, kjer ponavadi dela samo ena, ostale tri ali štiri trgovke so pa za
okras.« Pravilno bi se drugi del stavka moral glasiti: » ... kjer ponavadi dela samo ena,
ostale tri ali štiri blagajne so pa za okras.«
JOŽE JURC, Škofja vas
VEDEŽEVANJE ODSLEJ SE CENEJE
Vas zanima ljubezen? Kaj bo z vašim zdravjem? Prihodnost? Zakupite minute in se s svojim vedeževalcem ali astrologom pogovarjate še ceneje.

Zakupite minule, ki jih lahko porabite za več klicev v obdobju enega leta od dneva nakupa. Klic na navadno stacionarno telefonsko številko brez dodatnih slroškov. Minute lahko plačate po povzetju, v elektronski banki ali z moneto.
Za informacije in nakup minut pokličite (03) 490 02 22
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
MOTORNA
VOZILA
PRODAM
PEUGEOT 106, letnik 1998, peugeot 306 limuzina, letnik 1997 in rezervne dele za peugeot 106 in 306, letnik 1997, ugodno prodam. Cena za peugeot 750 EUR. Telefon 051 306-959. Š 266
HITRI KREDITI
[CE. LJublJinik« t. 71 Tft Vrinit*
do 4.500 €E
hd UFokci|t!iiii§--i.mp>a;lefif-|B-
40 37 33 37

Celje: 031508326
delovni čas: vsakdan non-stop
NOVOI UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
liiloMi ■ ¿iM^iiMíyjj Ám
Do 36 mesecev na osnovi OD,
PE CELJE, III. XIV. dhiiija 14, S 03/425 70 OO	*
02/2341000
Staneta Rumana 16,02/521-3000
■T'j i M a 111J11 Pi
Slovanska 27,1000 Lj ubija iu
RENAULT clio 1,9 d, letnik 1999, bele barve, 5 vrat, strešni nosilec, gume na platiščih, 185/65/14, prodam. Telefon 572-0714.	2536
HONDO civic 1,4 bingo, letnik 1996, cz, servo, el. stekla, prevoženih 118.000 km, dobro ohranjeno, prodam za 1.100 EUR. Telefon 041 220-375. Š 281
KUPIM
RABLJENO osebno vozilo, od letnika 1997 naprej, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 708-497.
S 264
STROJI
PRODAM
IZPLAČILO TAKOJ! 03/4900336
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnide^s d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor

BCS 1,27, Acme, prodam. Telefon 041 550-466.	Š 274
TROSILEC gnoja Sip htg 2700, nakladalko Sip pirat, kosilnico Bcs figaro in traktorsko škropilnico, 350 l, 6 metrov, prodam. Telefon 031 536-534. 2573 CEPILEC za drva Tajfun, 12 ton, prodam.
Telefon 041 610-403. 2602 VILE za prenos okroglih bal, nove, prodamo. Telefon 031 278-786. Š 279 SAMONAKLADALKO Sip 16, tračni obračalnik Sip 220, pajek na dve vreteni in puhalnik Tajfun, na kardanski pogon, prodam. Telefon 041 261-676 . 2 6 2 8 TRAKTORSKO kosilnico Bcs 404, širina 165 cm, na 4 diske, hidravlični dvig, dobro ohranjeno, prodam za 1.800 EUR. Telefon 041 228-363.	2637 VILE za prenos bal in silokombajn sk 80, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 656-078. Š 283
'ODKUP
t lizing
Finančni
AT K A
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
Btihijlocudo dobreßcu(wtomobíLcu
iiimmi
astrologínja
zlata-srebra TB0906430
KUPIM
TRAKTOR Ursus ali Zetor kupim. Telefon 041 680-684.	p
POSEST
PRODAM
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
TRAKTOR Imt 539, letnik 1991, zelo ohranjen, kabina, kompresor, prodam. Telefon 031 245-239.	2643
■1Ji	m
lastrologinjaAAi ¡jasnovidnost VÜI	117
GRADBENO parcelo, 955 m2, v Marija Gradcu pri Laškem, prodam. Telefon 041 867-413.	2294
GOZD, 36.941 m2, urejen dostop za odvoz lesa, lokacija Zavrh pri Galiciji, prodam. Telefon 031 536-534. 2572
VOJNIK, center. Dvostanovanjsko hišo, zemljišče približno 900 m2, vsi priključki, vseljivo, prodamo ali menjamo za nepremičnino. Cena ob ogledu. Telefon 041 311-878.	2289
CELJE. Večjo hišo z lepimi, svetlimi prostori, vsi priključki, parcela 700 m2, večji garažni objekt, sončno, mirno, prodam za 189.000 EUR. Telefon 051 891-861.
2525
ŽIVKOVA
OGRAJENA CENA
do 14, Julija 2011
CENE IZBRANEGA BLAGA
V petek, 8. julija 2011 v vseh trgovinah
V*e m zunanjo ureditev
OB MAKUPU BOSTE OS BLAGAJNI IZŽREBALI KUPON S POPUSTOM V VtSlNi OD 10% DO M% VREDNOSTI IZBRANEGA BLAGA W5i NATISNJEN! KUPONI VSEBUJEJO POPU STE KI SO VNOVCLJ IVI TAKOJ OB NAKUPU IN NISO PRENOSLJIVI NA DRUGE OSEBE ALI NA D KUGI DAN. IZŽREBANI POPUSTI «E VELJAJO ZA NAKUPE NA DOBAVNICO. NA TA DAN NE VEUAJO DRUGI POPUSTI POPUST NE VELJA ZA ARTIKLE, KI SO Zi V AKCIJI. POPUSTI SE OBRAČUNA JO NA BLAGAJNI POPUSTI SE NF StSTEVA JO. DEKORATIVNI ¡ZDE LKIMISO VRAČUNAN IV CE NO.
www.zivex.si
BETONSKI VRTNI KAMIN JAMAICA
Vrtni, kamin JAMAICA je izdelan iz cementa m samotne malte, barvna delovna površina, dimenzije: višina 1SS cm. dolžina 35 cm širina 56 cm. teža 260 kg kuriva: oglje dimenzija plošče za. žar it 40 cm
"ilVKDVE OGRAJENE CENE" SO UGODNA MESEČNA PONUDBA MALOPRODAJNIH TRGOVIN PODJETJA ŽIVEX d.o.o Volija Draga IN VELJAJO KOT JE NAVEDENO V OGLASU.
28
MALI OGLASI / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
ENODRUŽINSKO stanovanjsko hišo, z zemljiščem, skupna površina 22.595 m2, od tega 17.962 m2 gozda, prodamo. Hiša stoji ob cesti 2 km iz Rimskih Toplic, v bližini Rimskih term, na lepi, mirni in sončni lokaciji, z urejenim asfaltiranim dostopom. Vredno ogleda. Telefon 031 519-146. 2575 ENODRUŽINSKO hišo, montažna gradnja, na odlični lokaciji, v neposredni bližini Rimskih term, prodamo za 95.000 EUR. Telefon 040 888-469. 2631 ZAZIDLJIVO parcelo v Šentjanžu nad Što-rami, 830 m2, klet pozidana, voda, prodam za 41.000 EUR. Telefon 041 325-191.	2642
ŠENTJUR, Dramlje. Vikend v gradnji, v bližini Dramelj, z urejenim pristopom po makadamski cesti, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m2, 3.416 m2 zemljišča, začetek gradnje 2004, priključki: voda, elektrika, greznica, prodava za 79.500 EUR. Informacije po telefonu 031 739-696 ali 041 708-198.	n
HIŠE-NOVOGRADNJA
Arclin pri Vojniku
Na zanimivi lokaciji, v Arclinu pri Vojniku, na obrobju Celja, v bližini avtoceste, se prodaja še 7 novogradenj, hiš, v podaljšani 111, gradbeni fazi. Kakovostno zgrajeni objekti s funkcionalno urejeno okolico omogočajo možnost aktivnega preživljanja prostega časa in kvalitetnega življenja, prijaznega družinam. Objekti so velikoti 145 in 163m2 neto bivalnih površin, s DriDadaiočimi zemljišči od 350 do 550m2.
Atrij
stanovanjska zadruga z.«.«. Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij .si; info@sz-atrij.si
CELJE, Dolgo polje
prodamo dvosobno stanovanje z balkonom, 5/8 nadst., 64 m2, l. 1979, stanovanje ima nova okna in se nahaja v neposredni bližini trgovinskih centrov, do AC priključka 1 km.
Cena: 65.500 EUR karmen.dokler@sz-atrij.si
031 360 072
Info: LŠ PROJEKT d.0.0.,
041751 782,041 797206 www.ls-projekt.si,info@ls-projelct.si
LOPATA, Gorica pri Šmartnem. Atrijsko stanovanjsko hišo v Gorici pri Šmartnem (Lopata), 6 km od centra Celja, 500 m od lokalne avtobusne postaje, leto gradnje 1997, klet 151 m2, pritličje 165 m2, podstrešje 33 m2, stavbišče 173 m2, dvorišče 973 m2, garaža v kletnih prostorih hiše za dva avtomobila, zelo dobro vzdrževana notranjost hiše in dvorišče, priključki: elektrika, voda, triprekatna greznica, telefon, internet, ogrevanje na kurilno olje, prodava za 255.000 EUR. Informacije po telefonu 041 216-622 ali 041 708-198. n
CELJE, Trnovlje. Prodava stanovanjsko hišo, 114,64 m2 površine (visoko pritličje+mansarda), gospodarsko poslopje 40 m2 s kurilnico in drvarnico 29,25 m2, odprta lesena nadstrešnica za avtomobile 20 m2, dvorišče 522 m2 (stavbno zemljišče), zgrajeno 1939, centralno ogrevanje na kurilno olje, elektrika, voda, telefon, širokopasovni internet, na parceli kabel kabelske TV, lastna greznica, pripravljen priključek za priklop na centralno kanalizacijo, za 114.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča, ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
BRASLOVČE, Male Braslovče. Vikend v Malih Braslovčah, v bližini Savinje, pritličje 47,20 m2 in mansarda približno 14,00 m2 + balkon 2,00 m2, neto. tlorisna površina stavbe 47,20 m2, bivalne površine 55,20 m2, ločeni leseni objekt za gospodarske namene 5,00 m2, travnik 884 m2, zgrajeno 1995, prenovljeno 1998, izdano gradbeno dovoljenje, voda, elektrika, električno ogrevanje, prodava za 83.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
CELJE, Lisce. Kmetijska zemljišča, delno stavbno zemljišče v k. o. Lisce, gozd v izmeri 5.032 m2, vinograd v izmeri 1.565 m2, pašnik v izmeri 2.670 m2 porušen objekt 24 m2, prodam za 9.000 EUR. Informacije na po telefonu 041 708-198.	n
VOJNIK, center. Prodava stavbno zemljišče v Vojniku, z »lesenim objektom«, z nadstreškom, primerno za gradnjo stanovanjskega ali storitvenega objekta, urejena okolica in pristop z lokalne ceste, njiva 178 m2, travnik 331 m2 vpisano v zemljiško knjigo, za 47.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n
ŠKOFJA vas. Prodam kmetijska zemljišča v Škofji vasi (k. o. Škofja vas): parc. št. 494/29, travnik v izmeri 1.936 m2, parc. št. 491/1 njiva v izmeri 654 m2 parc. št. 496/0, njiva v izmeri 10.228 m2, parc. št. 487/3, pot v izmeri 331 m2, parc. št. 494/27, pot v izmeri 243 m2 in parc. št. 502/0, travnik v izmeri 27.793 m2, vse za 6,80 EUR/m2. Informacije po telefonu 041 708-198. n
ODDAM
HITRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej:
Naročniki brezplačno prejemajo Se vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
POZOR	POZOR
Vsak petek 48 baranik strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
PiZZERiJA VERDi-VERDi
—> Zaposli t— NATAKARJA z izkušnjami.
Vse informacije na gsm: 041 60 24 93, g. Tomaž
Pizzerija VERDI-VERDI,
Tomaž Jankovič, s. p.Griže 125, 3302 Griže
NAJAMEM
PRODAM
SAVUDRIJA,	Za daljše
obdobje ali mesec v sezoni oddam istrsko hišo za 4 do 5 oseb. Telefon 041 311-878.	2289
HIŠO v Razlagovi ulici 21 v Celju, primerno za ordinacijo, mirno obrt, stanovanje, velikost 50 m2 stanovanjski del in pod njim 50 m2 garaže, oddam v najem. Telefon 041 568-660. 2470 PRIROČNO delavnico, za skladišče, prostor, ob cesti za Ljubečno, mali poslovni prostor v Celju, približno 7 m2, oddam v najem. Telefon 041 262-063. 2552 ZEMLJO v okolici Celja oddam v najem. Šifra plačilo. Telefon 031 451-583.
2603
ODDAM
DVOSOBNO stanovanje na Otoku, opremljeno, oddam za dlje časa. Cena 300 EUR + stroški. Telefon 031 320-107.
2578
V PIRANU oddam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.
2630
NAJAMEM
ZEMLJO, kmetijo za pašo ali kompleks zemlje na območju Šentjurja, Ponikve, Dramelj, Proseniškega, Teharij, Ljubečne, vzamem v najem. Telefon 051 321-925.	Š 225
STANOVANJE
PRODAM
V CENTRU Celja prodamo obnovljeno in opremljeno trisobno stanovanje. Telefon 041 730-720.	2574 CELJE, Otok. Prodamo enosobno stanovanje. Informacije (03) 491-5060; 051 305-432. Maksimilijan, d. o. o., Ljubljanska 5, Celje. n OPREMLJENO dvosobno stanovanje, 53 m2, v Trubarjevi ulici v Celju, adaptirano, letnik 2001, vpisano v zk, prodam ali oddam. Telefon 041 710-374.
2644
ŠENTJUR, mesto. Prodam lastniško stanovanje (vpis v zk), 67 m2, 3. nadstropje, V/Z (balkon, klet, parkirišča, CATV, telefon, internet), urejena in mirna lokacija, vsa infrastruktura (vrtec, šola, ZD). Cena po dogovoru. Informacije 041 234-009.	2646
CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 64.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, center. Dvosobno stanovanje v Prešernovi ulici, z opremo, v I. nadstropju večstanovanjske stavbe, 45,50 m2, z drvarnico 6,00 m2 in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica, prodam za 59.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n ŠENTJUR. Stanovanje v Ulici Dušana Kve-dra, v II. nadstropju večstanovanjske hiše, bivalni prostori dela stavbe: 45,10 m2, neto tlorisna površina dela stavbe: 50,45 m2, odprta loža 3,40 m2, klet oz. shramba 4,20 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, centralno ogrevanje, priključki: elektrika, voda, telefon, kanalizacija, plin, kabelska TV, stanovanje je zelo dobro vzdrževano, možna takojšnja vselitev, prodam za 65.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
PRODAM
2598
PRODAM
SOBE oddamo v najem: TV, kuhinja, pralni stroj, od 80 EUR na mesec naprej. Branko Lešer, Lopata 20 d, Celje, telefon (03) 5471-244, 041 763-800. p ENOSOBNO opremljeno stanovanje, na Hudinji, oddamo. Telefon 051 254201.	2452 ISTRA, Poreč - Vrsar. Oddamo apartmaje za 3 do 4 ter 4 do 5 oseb. Apartmaji imajo teraso, parkirišče, vrt, kamin. Nahajajo se v novem naselju. Informacije 040 840-290, 00385 981340840. p
Zaradi povečanja obsega poslovanja Z a P O S L i M O:
•	strugarja za delo na CNC-obdelovalnih strojih
•	delavca za delo na strojih za obdelavo kovin
SiNG, d. o. o., petrovče,
Arja vas 27 a, 3301 Petrovče, tel: 03 7100717
STANOVANJE, 54 m2, Ljubljanska cesta 26, (200 EUR), najamem. Telefon 031 737-186, 040 830-048. 2609
VRTNE mize s klopmi, z naslonom, prodam. Telefon 5771-899. 2528 POMIVALNI stroj, 60 cm, rabljen, prosto-stoječ, ugodno prodam. Telefon 031 826-782.	2608
PRALNI stroj, hladilnik, steklokeramični štedilnik, zamrzovalno skrinjo in kombiniran hladilnik prodam. Telefon 040 869-481.	n
AKUSTIKA
HARMONIKO Melodija Mengeš, BEA, trivr-stna, malo igrana, dobro ohranjena, prodam za 1.100 EUR. Telefon 031 544-199.
TELICO simentalko, staro 3 mesece, težko 170 kg, prodam. Informacije po telefonu (03) 5777-397, 031 551-236.
2622
TELIČKO simentalko, staro 3 tedne, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5739-366.	2621
PUJSKE krško-poljske pasme, stare tri mesece, prodam. Telefon 041 892-601.
2619
PSE mešance z nemškim ovčarjem, stare 3 mesece, prodam. Telefon 041 537050.	2620 DVE polburski kozi, godni za »pripust«, stari 11 mesecev, ugodno prodam. Telefon 041 311-861. 2626 BIKCA simentalca, 150 kg in kunce, mešane, prodam. Telefon 041 733-288.
2629
BIKCA, čb, starega 10 dni, prodam. Telefon 031 723-882.	Š 282 TELICO, težko 400 kg, prodam ali menjam za prašiče. Telefon 041 656-078.
Š 283
PRAŠIČE, težke od 100 do 130 kg, možen prevoz, prodam. Telefon 041 656-078.
Š 283
TELICO simentalko, brejo v 9. mesecu, prodam zaradi bolezni v družini. Telefon 041 318-144.	2645
DVE telici simentalki, težki 150 do 160kg, stari 4 mesece, prodam. Telefon 051 219-334.	2648
KUPIM
NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, (03) 5472-070, (03) 5471-244, 041 763800. p PRAŠIČE, od 40 do 120 kg, prodam. Telefon 031 839-090.	Š 245 PRAŠIČE, težke od 30 do 140 kg, mesni tip, možna tudi dostava, ugodno prodam. Telefon 041 455-732. Š 250 PRAŠIČE, od 30 do 180 kg, domača hrana, ugodno prodamo. Možne so tudi svinjske polovice in očiščeni odojki ter dostava. Telefon 070 714-599.Š 253 BIKCE, čb, od 100 do 200 kg, možna dostava, prodam. Telefon 031 506-383.
Š 258
PRAŠIČE, od 20 kg naprej, možen prevoz ali zakol ter svinjske polovice, prodam. Telefon 031 506-383. š 258 PRAŠIČE, najboljše mesnate selekcije, za nadaljnjo rejo, prodajamo. Fišar, Tabor, telefon 041 619-372. 2439 DOMAČE purane, bronaste, bele, labodje gosi, kokoši štajerke, peteline astrolop, prodam. Telefon 040 899-973. l 215 PONI žrebico prodam. Telefon 031 481703.	2550 BIKCA limuzin, za nadaljnjo rejo, težkega približno 130 kg, prodamo. Telefon 031 506-059. 2563 TELICO, 500 kg, za nadaljnjo rejo in več telet, prodam. Telefon 041 918-949.
Š 273
JARKICE, rjave, stare 14 tednov, različnih pasem in bele race, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 858-087. 2579 PRAŠIČA, težkega približno 200 kg, ugodno prodam. Telefon 040 244-621.
2601
MLADO kravo s teletom prodam. Telefon 041 929-682, 5771-424. Š 278 KRAVO v 8 mesecu brejosti prodam ali menjam za bikca ali telico. Telefon (03) 5413-019, 041 357-024. 2605 ŽREBICO, hladnokrvno, A kontrola, brejo, s papirji, prodam. Telefon 041 654729.	Š 276
TELICE, od 100 do 200 kg, za nadaljnjo rejo, sorte lim in shar, kupim. Telefon 031 839-090.	š 245
VSE vrste krav in telic, za izvoz, plačilo takoj, odkupujemo. Telefon 040 647223.	Š 261 BIKCE, mesni tip, težke od 120 do 200 kg, tudi telice in krave za zakol, kupimo. Telefon 031 832-520. 2534 BIKCE simentalce, od 100 do 200 kg, kupim. Telefon 041 577-067. Š 277
PRODAM
VINO, belo in rdeče, prodam. Telefon 031 839-090.	Š 245
ARNIKO, namočeno v domačem žganju, po 0,5 l, prodam. Telefon (03) 5414-386.
2330
JABOLČNI kis in jabolčnik prodam. Telefon 041 858-004.	2558
VINO jurka prodamo po zelo ugodni ceni.
Telefon (03) 5794-316. 2568 JABOLČNIK iz neškropljenih jabolk in slivovko prodam. Telefon 5771-034.
2570
VINO, belo in rdeče, slivovko in mast z ocvirki prodam po ugodni ceni. Telefon 5794-217, zvečer.	2607
BELO in rdeče vino, mešanih sort in sadjevec, prodam. Telefon 031 768-175.
2604
VINO jurka, neškropljeno, prodam. Telefon 070 818-005.	Š 280 VINO, rdeče in belo, od 0,60 EUR naprej, prodam. Telefon 041 720-499, (03) 5821-535. 2616 AMERIŠKE borovnice, Slivnica pri Celju, prodamo. Za naročila oziroma najavo pokličite 070 705-663. 2617 DOMAČO koruzo v zrnju prodam. Telefon 041 261-676. 2628 KAKOVOSTNO vino, jabolčnik, žganje, za večje količine možna dostava, prodam. Telefon 041 561-695. 2632
18620621
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
29
Živel si s cvetjem, naravo in ljudmi, ki v oporo smo ti bili, zdaj pa odšel si tja, kjer večno boš doma.
ZAHVALA
91. rojstni dan in god je praznoval, a na kresno noč tiho kot je živel, za vedno zaspal, naš dragi ata, tast, stari ata in pradedek
ALOJZ DOBOVIŠEK
iz Vrbnega 53 (18. 6. 1920 - 23. 6. 2011)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje in sveče, izražena pisna in ustna sožalja ter v njegov spomin darovane svete maše. Posebna zahvala njegovi osebni zdravnici dr. Meliti Tasič-Ilič in sestri Fridi iz ZD Šentjur za vso dolgoletno zdravstveno oskrbo. Zahvalo izrekamo sindikatu Železarne Štore in Združenju borcev za vrednote NOB Šentjur. Hvala pogrebni službi Zagajšek in gospodu Branku Mlakarju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa in trobentaču za odigrano Tišino. Iskreno se zahvaljujemo tudi gospodu župniku dr. Vladu Zupančiču za lepo opravljen cerkveni obred.
Žalujoča: sin Marjan in hčerka Dragica z družinama
KROMPIR, domač, neškropljen, za ozimnico, prodam. Dostava tudi na dom. Cena 0,60 EUR. Telefon 031 814-512.
2647
OSTALO
25652565
PRODAm
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
BUKOVA metrska drva, možen razrez in dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316.	Š 260
ELEKTRIČNO negovalno posteljo Burmeier Dali 2009, prodamo. Dodatna oprema: trapez, jogi in podložno platno. Za nepokretne bolnike v prodaji dodatno dvigalo. Cena po dogovoru, možna tudi dostava. Telefon 041 639-535. 2494 KOSILNICO Gorenje Muta, rotacijski plug in burskega kozla prodam. Telefon 041 763-512, Radeče.	2543
CEPANA bukova drva, metrska ali raz-žagana, cena 55 EUR/m3, prodam. Informacije po telefonu 041 864-233.
2542
VINO, domače, rdeče in moped Apn 4 old-timer, letnik 1976, ugodno prodam. Telefon 051 358-296. 2548 TELICE simentalke, težke od 130 do 500 kg, ena breja, prodam, možna menjava. Prodam TV 730, letnik 1980. Telefon 5775-126, 031 467-862. 2600 TELIČKO limuzin, težko 140 kg in avto Lada Niva, letnik 2003, s 65.000 prevoženimi kilometri, prodam. Več informacij po telefonu 031 832-361.
2606
CISTERNO za olje, 1.900 l, zelo dobro ohranjeno in očiščeno, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5471-640, 051 369-090.	2625
OTROŠKI voziček Peg perego in glasbeni vrtiljak, malo rabljen, prodam za 130 EUR. Telefon 040 954-305. 2627
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
KUPim
TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokulti-vator, drug stroj, tovorno ali dostavno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.	2237
Komu pišem te besede, komu mar solza je, bolečin, upanje je vera, ko nazaj ne vrne te nihče.
V SPOMIN
8. julija minevajo štiri leta od boleče izgube dragega sina
SANDIJA TOVORNIKA
iz Suhega 1 b, Dobje pri Planini
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu ter mu prinašate sveče in cvetje.
Mami Ida
RAD bi spoznal žensko, staro do 70 let, iz Celja in okolice. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro ZAUPANJE.
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO voznika v mednarodnem prometu. Zainteresirani, pokličite po telefonu 031 703-122. Frigotransport Pišek & HSF, d. o. o., Lopata 17, Celje.
n
IŠČEM delo: razna dela v gradbeništvu, polaganje robnikov, tlakovcev, izkopi. Telefon 051 255-481. Š 276
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je...
Zahvala
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, tasta, strica in svaka
FRANCA STVARNIKA
iz Strmce 16, Laško
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, bivšim sodelavcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter izrazili ustno in pisno sožalje. Ohranite ga v lepem spominu!
Žalujoči: žena Anica, hčerka Andreja z družino in ostalo sorodstvo
radiocelje
",^^95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
KAKOVOSTNO in po ugodnih cenah polagamo keramiko. Telefon 070 744-452. Saltera, d. o. o., Grobelce 33 b, Sveti Štefan.	2390
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
n
IŠČEM prostor in osebo za prodajo vina v privatni hiši ali zasebni trgovini na območju Celja in Vojnika s širšo okolico Telefon 041 859-952.	p
IZ bloka v ulici Pod gabri 23 v Celju je bilo ukradeno moško gorsko kolo temno sive barve z belimi nalepkami in števcem, znamke Merida, model Matts 60, št. okvirja wc655439dbr. Če bi kdo o tem kaj vedel, naj, prosim, pokliče po telefonu 031 512-068. 2634
Celje
Poročila sta se: Anja SVETLIN iz Kamnika in Miha MAROVT iz Pariželj.
Žalec
Poročili so se: Sanja ULA-GA in Robert TORNAR, oba iz Žalca, Emil POCAJT z Brega pri Polzeli in Sabina NOVAK iz Orove vasi.
Mozirje
Poročili so se: Petra ZA-KRAJŠEK iz Gornjega Grada in Andrej KLADNIK iz Ko-strivnice, Maša DEČMAN in Janko KLINAR, oba iz Mozirja, Mojca ŠRAMEL in Franc OBOJNIK, oba iz Radmirja.
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PE CELJE PEVOJNIK 051 649 780
www.primozic.si
ŠTRAJHAR iz Celja, 74 let, Marija KUMER iz Celja, 91 let, Franc GERIČ iz Žalca, 73 let, Ivanka GODEC iz Celja, 82 let, Leopold RAJH iz Prebolda, 81 let, Marija BRATINA iz Celja, 77 let, Ivan HAJNŠEK z Grobelnega, 59 let, Marta ROJC iz Celja, 77 let, Jožef RAMŠAK iz Žalca, 82 let, Cvetka APAT iz Celja, 51 let, Frančiška OROŽIM iz Celja, 89 let, Franc REPNIK s Polzele, 68 let, Nataša BEZJAK iz Celja, 66 let, Ana BOŽNIK iz Socke, 77 let, Ivan BUSER iz Prožinske vasi, 72 let, Anton LOBNIKAR iz Prebolda, 73 let, Vanda FONDA iz Vojni-ka, 77 let, Štefko LEŠNIK iz Griž, 61 let, Janez ZVONAR iz Šempetra v Savinski dolini, 73 let, Stanislav ROPIČ iz Stranic, 58 let, Marija LAZAR iz Celja, 90 let.
Celje
Umrli so: Valter JELEN iz Pečovja, 68 let, Stanislav
Ne jočite ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, le spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
Za vedno nas je zapustil in odšel k večnemu počitku dragi mož, dedo in stric
FRANC REBERŠAK
iz Lahomnega 27 pri Laškem (9. 9. 1925 - 26. 6. 2011)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, da ste ga pospremili na poti k večnemu počitku, nam izrekli tolažilne besede, izrazili sožalje ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Še posebej hvala dr. Boriču ter patro-nažnima sestrama Zaliki in Tomici. Zahvala tudi g. Iztoku Hanžiču za opravljen cerkveni obred, Vinku in Karleku za nošenje luči in križa, Franciju Feldinu za besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, trobentaču za odigrano Tišino in Komunali Laško. Še enkrat vsem iz vsega srca hvala.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob smrti očeta, dedija, brata in strica
IVANA BUSERJA
(1939 - 2011)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in sv. mašo. Hvala pogrebni službi Zagajšek, pevcem, govorniku in g. Teržanu iz PGD Prožinska vas za besede slovesa.
Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili k zadnjemu počitku.
Njegovi domači
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in prababice
FANIKE OROŽIM
iz Celja (13. 1. 1922 - 28. 6. 2011)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče ter nam izrazili ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se osebju nevrološkega oddelka bolnišnice Celje in gospe dr. Šinikovi za nudeno zdravniško pomoč. Hvala gospe Srebočan za poslovilne besede in Društvu upokojencev Ostrožno za slovo s praporom. Hvala gospodu župniku za opravljen obred in pevcem za odpeti žalostinki.
Vsi njeni
wwwjiovitedniluMHii
Šentjur pri Celju
Umrli so: Alojz DOBOVIŠEK iz Vrbnega, 91 let, Martin ZALOKAR iz Košnice, 61 let.
Mozirje
Umrli so: Matija MAVRIČ iz Florjana pri Gornjem Gradu, 96 let, Alojzij BELE iz Mozirja, 84 let, Antonija METULJ iz Luč, 87 let, Eli-
zabeta KOLAR iz Homc, 72 let, Jakob FILAČ iz Gornjega Grada, 44 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Marija VIPO-TNIK iz Celja, 83 let, Martin URŠIČ iz Trebč, 90 let, Janez JAGODIČ iz Šmarja pri Jelšah, 86 let, Roza ŠEŠERKO PIRNAT iz Šmarja pri Jelšah, 96 let.
2559
RA
n
30	VODNIK	NOVI TEDNIK
KINO
Spored od 8. do 11. 7. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi
- komična akcijska pustolovščina 15.55
Prekrokana noč 2 - komedija 21.30, 23.50
Kung fu panda 2 - animirana družinska pustolovščina, sinh. 10.50, 13.00, 15.20, 17.30, 19.40 Kung fu panda 2 - animirana družinska pustolovščina 3D, sinh. 11.20, 16.40
Avtomobili 2 - animirana družinska
pustolovščina 3D, sinh.
11.00, 13.30, 16.00, 18.30
Avtomobili 2 - animirana družinska
pustolovščina, sinh.
11.30, 14.00, 16.30
Hanna - akcijski triler
19.00
Svet igrač 3 - animirana družinska pustolovščina, sinh. sobota 10.00
Transformerji 3 - znanstveno - fantastična akcija, 3D 20.10, 23.10
Transformerji 3 - znanstveno - fantastična akcija 13.40, 18.45, 21.50 Nekaj sposojenega - komedija 12.30, 18.40, 21.00, 23.20 Pingvini gospoda Popperja - komedija
12.00, 14.50, 17.00, 19.10, 21.20, 23.30 Cukrček 2 - komedija 11.10, 13.45, 16.05, 18.20, 20.40, 23.00 Izvorna koda - akcijski triler 12.50, 16.50, 18.50, 20.50, 22.50
LEGENDA: vsak dan
sobota, nedelja
petek, sobota
zsnuzn
PETEK in NEDELJA
19.00 in 21.00 Tam nekje - drama
555ES5M
LAPIDARIJ POKRAJINSKEGA MUZEJA CELJE
SOBOTA
22.00 Zgodbe iz zlate dobe - komična drama
m
PONEDELJEK
21.00 ženskar - romantična komedija PETEK
17.00 in 19.15 Avtomobili 2 - družinski animirani
18.00 Sfinga - igrano dokumentarni SOBOTA
19.00 Avtomobili 2 - družinski animirani
19.30 Sfinga - igrano dokumentarni 21.15 Prekrokana noč - komedija NEDELJA
16.00 Avtomobili 2 - družinski animirani
18.15 Prekrokana noč - komedija 20.15 Sfinga - igrano dokumentarni
PETEK, 8. 7.
19.00 Mestna plaža
Cocktail party
v primeru slabega vremena prireditev odpade
21.00 Local
Saxotoxin
koncert
SOBOTA, 9. 7.
11.00 Mestna plaža
Medved Čalapinko
predstava Človek (Čalapinko) ne jezi se
18.00 Glasbena šola Celje
Zaključni koncert klarinetistov
zaključek tečaja pod mentorstvom Lize Hawlina Prešiček in Milene Lipovšek
20.00 Balkon Muzeja novejše zgodovine Celje_
Od baroka do roka
Inquartet Strings in Nebojša Dačkovič
21.00 Atrij Celjskega mladinskega centra Kar želite
gledališka predstava KUD Kiks
NEDELJA, 10. 7.
11.00 Mestna plaža
Čarodej Andrej
prikaz in učenje čarovniških trikov
18.00 Glasbena šola Celje
Zaključni koncert saksofonistov
zaključek tečaja pod mentorstvom Dejana Prešička
PONEDELJEK, 11. 7.
18.00 Mestna plaža
Otroške urice
risanje, barvanje, igranje, pravljice...
19.00 Mestna plaža
Zvočna gong kopel
21.00 Atrij Savinove hiše
Savinov dan
koncert glasbe Rista Savina - Suzana Ograjenšek (sopran), Urška Babič (klavir)
21.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur
Mehika, Argentina
potopisno predavanje Mateja Planka
PETEK, 8. 7.
19.00 Grad Tabor Laško_
Jazz na prostem
Koncert študentov ARU Cambridge
20.00 Zdraviliški dom Dobrna Harmonikarski orkester Barbara Premogovnika Velenje
koncert
20.30 Atrij Vile Bianca_
Slovenska popevka
Trianglov poletni večer z Juretom Puklom, Oktetom 9, Simono Kropec in Lucijo Lavbič
SOBOTA, 9. 7.
8.00 Cankarjeva ulica Velenje
Boljšji sejem 8.00 Ploščad Centra Nova Velenje
Kmečka tržnica 9.00 Zaloška Gorica
Kmečka tržnica 9.00 Migojnice
Domača tržnica 10.00 Cerkev sv. Mavricija Jurklošter
Poletne glasbene šole
koncert orkestra udeležencev
10.30 Travnik pri domu kulture Velenje Poletje na travniku - lutkarije
Razkačen poskok, predstava KUD Dudovo drevo
15.00 Slomškov dom Ponikva pri Žalcu Kmečko popoldne pod lipo
16.00 Muzej na prostem Rogatec
Okusimo dediščino
delavnice pletenja iz šibja in peke kruha
17.00 Ribnik Vrbje_
Naravi je vroče
Ponirkova otroška delavnica (tudi v nedeljo ob isti uri)
18.00 Galerija Mozirje
Partnerski odnosi
Najin dopust - oddih ali travma, predava Renata Jakob Roban
19.00 Kulturni center Laško Poletne glasbene šole
koncert udeležencev
19.30 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Dan ljubezni
pogovor z Luko Marčetičem 20.00 Atrij velenjskega gradu
Male vokalne skupine
pevsko srečanje celjske in koroške regije
NEDELJA, 10. 7.
10.00 Velenjski grad_
Igrajmo se srednji vek
muzejska ustvarjalnica za otroke
PONEDELJEK, 11. 7.
20.30 Dvorec Novo Celje
Koncert stare glasbe
v okviru festivala Seviqc Brežice
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana, do 31. 12; Barvni odsevi poslikanega stekla - Zvonka Požun.
Friderikov stolp na Starem gradu: Vadim Fiškin - Spomni se/Remember, do 31. 10.
Muzej novejše zgodovine Celje: Tradicionalne hrvaške otroške igrače, gostuje Etnografski muzej Zagreb, do 1. 9.; Naša država je moja domovina: Celje 1991-2011, do 25. 9.
Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon Celje: Kontinuiteta, razstava 13. umetnikov, do 11. 9.
Galerija Plevnik-Kronkowska Celje: Magus Rotarum, skulptura Benjamina Krežeta, do 23. 7.
Dom sv. Jožefa Celje: Križev pot, akademske slikarke Jane Vizjak, do preklica
Galerija Mercator center Celje:
razstava likovnih del (slike) likovnikov KUD Svoboda Celje, do 12. 7.
Savinov likovni salon: Nova fotografije - perspektive; razstavlja 5 avtorjev.
Knjižnica Laško: razstava ilustracij za otroke Jožice Bratec in Desiree Ko-larec ter izdelkov predšolskih otrok, do 15. 8.
Anina galerija Rogaška Slatina:
Pripovedi v steklu, dela, ki so nastala v majski steklarski delavnici, do 17. 7.
Kulturni center Rog. Slatina: Ob mednarodnem letu gozdov, razstava del DLLU Mavrica, do 31. 7.
Grad Podsreda: Ars vitraria, steklene mojstrovine Miriam Kosec in Francija Černelča, do 30. 9.
Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Usnjarstvo na Vrhniki avtorice Olge Pivk, do 30. 9.
Galerija Arsin Velenje: razstava likovnih del akademske slikarke Barbare Kastelec, do 1. 8.
STALNE RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno-in umetnostnozgodovinska razstava, lapidarij in Celeia, Mesto pod mestom (Knežji dvorec); posodobljena razstava del poznobaročnega kiparja Ferdinanda Galla in restavriranih fresk v Vrtni sobi.

celjski mladinski center
vuwsMtwm kiwuieiij«
Sobota, 9. julij, ob 21. uri, atrij MCC: KUD Kiks - Kar želite; gledališka komedija, nastopajo Rok Bohinc, Vid Sodnik, Sašo Stare, Jaka Šubic (vstopnina 3 evre). Četrtek, 14. julij ob 21. uri, MCC kavarna: Od koral do vulkanov - Indonezija; potopisno predavanje Klemena Sagadina in Mojce Oset MOJE POČITNICE; kreativno družabne počitnice v MCC-ju Od ponedeljka, 11. julija, do petka, 15. julija, med 10. in 13. uro: delavnice za otroke med 5. in 15. letom
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovar-stvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
iNww.radioGelje.com
ŠENTRIFF; ŠENTJURSKO-RIFNIŠKI FESTIVAL FILMA IN KULTURE Petek, 8. julij: Rifnik:
med 14. in 17. uro: filmske delavnice (snemanje) in otroške delavnice (izdelovanje brnivk)
ob 20.30: Napijem se besed, potem naj me pokrije nebo - večer poezije ob 22. uri: film Jaz bi tudi to ob 24. uri: film Greva ob 2. uri: DJ Kuky, glasba KD Šentjur:
ob 18. uri: film Težko je biti fin
Sobota, 9. julij:
Rifnik:
med 14. in 17. uro: filmske delavnice (snemanje) in otroške delavnice (izdelovanje brnivk)
ob 21.30: film Temnomodroskoraj-črna
ob 23.30: film Milk
ob 1.30i: DJ Illusion, glasba
Nedelja, 10. julij:
P2 - Športni park Šentjur:
med 13. in 17. uro: filmske delavnice
(montaža)
KD Šentjur:
med 18. in 20. uro: ogled prejetih in posnetih kratkih filmov
Rifnik:
ob 21. uri: zaključek festivala, koncerti skupin Divji štrudl, Reptiles, The Ghen
V primeru slabega vremena bodo delavnice v prostorih P2 (Športni park Šentjur), projekcije filmov in dogajanje pa v KD Šentjur. Kampiranje na Rifniku je brezplačno, opremo prinesite s seboj. Vse prireditve so brezplačne. Za prevoz Šentjur- Rifnik je poskrbljeno (KD parkirišče - parkirišče pod vrhom Rifnika) vsak dan pol ure pred začetkom delavnic in po 18. uri.
Ponedeljek, 11. julij med 20. in 22. uro, igrišče pri OŠ Hruševec: Odbojka na mivki
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašic Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Spela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejcic, Ivana Stamejcic, Simona Solinic, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader,
Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
NOVI TEDNIK
ZA RAZVEDRILO
31
Nagradna križanka
Foto: Ubald Trnkoczy, lastnik avtorskih pravic: TZP, g.i.z.
KAJAKAŠICA 7npiVFM NA MIRNIH VODAH ¡¡aflHM PONOMARENKOJANIČ 2IVLJEMA
19
16
ŽIVČNI PRETRES
PRIORSKA SLUŽBA IN ČAST
DEL KOLESARSKE DIRKE
LIDIJA OSTERC
21
ANTIČNO RAČUNALO
NAJDALJŠA REKA V MJANMARU UMETNOSTNI SLOG OD KONCA 16. DO POLOVICE M. STOLETJA
ZASTOPNICA OTROKA PRI KRSTU
IZVRŠI-TEUICA ATENTATA
PESNIŠKI POLNI STIK
ORGAN VIDA
GLIVIČNA BOLEZEN NA VINU
11
12
IT. NAFTNI KONCERN
KRIŽNO JADRO ANT. LADU
TOVARNA ZIDAKOV
GLADKE DEŠČICE
ZA OBLAGANJE TAL
ŠTUKELI LEON
DOMNEVNI ČLOVEK V
ENOTA ZA EL MOč
VINKO OŠLAK
PAVEL
šnnc
LETALSKI PROPELER RUSKA IGRALKA SAVINA
GLAVNA REKA V ARMENIJI IZDAJATELJ
INDLIANEC V PERUJU
MENIČNO JAMSTVO
GRŠKI OTOK VZHODNO OD KRETE
GLASBA SREDNJE IN JUŽNE AMERIKE
KRATKO ŽENSKO OGRINJALO

13
MESTO MED MEHIKO IN TEKSASOM GR. REKA EVROTAS
SKUPINA DIVJIH PRAŠIČEV
ALI VOLKOV
| LEBLANCOV LITERARNI JUNAK LUPIN NEKDANJA NIZOZEMSKA JADRNICA ZA PREVAŽANJE VINA

-
WÂ
j t
'■ y
NORDIJSKO MOŠKO IME
GRŠKA BOGINJA NESREČE


NENADNA SMRT
SKLADATELJ STRAVINSKI
RODOVNA SKUPNOST NA IRSKEM IN ŠKOTSKEM
AVSTRIJSKI SLIKAR (GUSTAV)
MLAJŠA ŽELEZNA DOBA SIVA MRENA
AFRIŠKO BRENKALO IZ BUČE AM. IGRALKA (MERYL)
ELA PEROCI
ESTONSKI
PEVEC (GEORGU)
MOČ. JAKOST
OČKA, ATEK
DOTIK ŽOGICE NA MREŽI PRI TENISU
NERED
BOG ZAHODNIH SEMITOV, BAAL
TOYOTIN DŽD>
ŠVEDSKI KNJIŽEVNIK HANSSON
RASTKO MOČNIK OGNJEVIT CIGANSKI PLES
18
KOST PRSNEGA KOŠA
PRIPRAVA ZA MERJENJE SVETLOBE NEBESNIH TELES
10
15
14
AMERIŠKI KOŠARKAR (SHAD-UILLE)
TISKANO OBVESTILO O SMRTI KOGA
PLAZILEC S TREBUŠNIM IN HRBTNIM OKLEPOM
17
Nagradni razpis
1.	nagrada: vstopnici za koncert Jasne Bilušic na Starem gradu 26. julija
2.	nagrada: vstopnica za koncert Jasne Bilušic na Starem gradu
3.-5.	nagrada: brisača NT&RC
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 14. julija.
Rešitev nagradne križanke iz št. 51
Vodoravno: PLAČA, REMAR, ETAPA, DAR, ZLATO, NONET, ELA, TROP, SLIKA, AKROBAT, OBLIČ, LAN, ILONA, BRAZILEC, ANŠLUS, LIPA, OKOLICA, ST, EV, BOKS, ARP, KEPER, AVT, HIŠAR, ACETAT, KIKIRIKI, SADEŽ, NULA, AG, AJDA, ALIBI, ADA, OFER, PRECEP, PE, URA, PAL, SEME, IRIGATOR, IMENIK, SARA, ODA, KODEKS.
Geslo: Vladarja z dolgim stažem
Izid žrebanja
1.	nagrado, vstopnici za predstavo Fotr na Starem gradu 13. julija, prejme: Katja Pusar, Zagrad 85d, Celje.
2.	nagrado, vstopnico za predstavo Fotr na Starem gradu, prejme: Ivo Medved, Topole 4, Rogaška Slatina.
Ona: Pozorno se ozrite okoli sebe in odkrili boste marsikaj, kar vam bo ogrelo srce. Presenetil vas bo prijeten neznanec, ki pa mu ni i preveč za verjeti. Toda vseeno se ■ boste kar prijetno zabavali, zra-i ven pa se še marsikaj naučili.
On: Nikar se ne ozirajte na , dogodke, ki vas poskušajo speljati na slepo pot. Vse skupaj je le dobro zrežirana slika, ki vam jo skuša vsiliti nekdo, ki ste se mu pošteno zameril. Raje zaupajte svoji partnerki - ne bo vam žal.
Ona: Oseba, ki jo na skrivaj opazujete, se bo ponovno pojavila - tokrat v spremenjeni in še mikavnejši obliki. Vi pa se enostavno ne boste mogli upreti skušnjavi. Sicer pa se ne boste niti pretirano trudili...
On: Ta teden lahko pričakujete kar precej več dinamike na poslovnem področju, kot ste bili navajeni v zadnjem času. To bo na nek način naporno, vendar pa bodo tudi finančni rezultati več kot ugodni.
DVOJČKA Jfa
Ona: Ali ste že pomislili zakaj se tako slabo počutite? Pojdite med ljudi, pa bo tudi slabo počutje čudežno izginilo. Na ta način boste veliko lažje prebrodili težave, ki vam jih vsekakor ne manjka. Brez panike - vse se bo uredilo!
On: Prizadevanja iz bližnje preteklosti se vam bodo dokončno poplačala, saj boste uspeli osvojite srce prijateljice, ki vas je zadnje čase kar nekako obsedla. Uživajte, dokler lahko, saj ste si to tudi pošteno zaslužili.
iT*
Ona: Teden se bo začel sicer malo nerodno, vendar pa se bodo stvari kaj hitro temeljito izboljšale. V ljubezni si boste privoščili manjšo avanturo, ki vas bo ponovno spomnila na slast prepovedane ljubezni.
On: Bodite malce manj zaverovani v svoje navidezne sposobnosti, saj jih vidite le vi. Realnejši pogled bi vam utegnil celo koristiti na področju, kjer koristi sploh ne pričakujete. Pazite se partnerkine ljubosumnosti!
POMOČ: ASTROMETER-priprava za merjenje svetlobe nebesnih teles, GITANO-ognjevit ciganski ples, ORTOBIOTIKA-nauk o zdravem načinu življenja
3.-5. nagrado, brisačo NT&RC, prejmejo: Pavla Lukner, Polzela 205c, Polzela, Dragica Vengust, Cankarjeva 15, Šentjur in Branko Očko, Spodnja Rečica 102, Laško.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.
Ona: Ker boste velikodušni in razumevajoči, se bo neka oseba začela kar precej zanimati za vas in vaša čustva. Naredite ji korak nasproti in videli boste, da ste na pragu prijetne in dolgotrajne ljubezni, ki jo še kako potrebujete.
On: Prijazna neznanka vam bo v veliki meri popestrila sicer rahlo dolgočasen vikend, tako da se boste namesto delu posvetili raje osvajanju in ljubimkanju. Konec koncev je tudi to prijeten in koristen izkoristek časa.
DEVICA
Ona: Je že res, da so spomini lepa stvar, vendar pa je treba živeti za ta trenutek. Poglejte okoli sebe in spoznali boste, da niste tako osamljeni, kot pa se vam dozdeva. Vse, kar je potrebno, je le malo več volje.
On: Sprejeli boste povabilo na poslovno srečanje, od katerega si precej obetate, saj imate občutek, da ste trenutno resnično v dobrem položaju. Bodite samozavestni in obrestovalo se vam bo tudi tam, kjer tega ne pričakujete.
TEHTNICA fl
Ona: Za ureditev vajinih ljubezenskih težav se bo partner vendarle prilagodil vašim željam, pa bo tako problemov kar naenkrat konec. Toda nikar tega preveč ne izkoriščajte, ampak se poskusite malo bolj prilagoditi tudi vi.
On: Soočili se boste s posledicami zaradi nepremišljenega dejanja v ljubezni izpred nekaj dni, vendar pa vam bo na koncu vendarle uspelo prepričati partnerko, da vas posluša. Nikar se ne ustrašite odkritega pogovora.
mnm
Ona: S partnerjem se boste zapletli v precej »nevaren« pogovor, ki pa se bo končal na veliko lepši način, kot ste pričakovali. Obeta se vam prijeten in romantičen konec tedna, poln zanimivih doživetij.
On: Dobro preverite svojega jeklenega konjička, preden se podate na pot, da ne boste doživeli neprijetnega presenečenja. Pa tudi pri vožnji bodite previdni, kajti cesta je polna pasti in prav hitro se vam lahko zgodi kaj nepričakovanega!
STRELEC ^
Ona: Za nasvet boste poprosili starega prijatelja in ne bo vam ga odrekel. Nato pa boste na potezi vi in prav lahko se vam zgodi, da boste uspeli. In to prav tam, kjer ste pred kratkim izgubili vsako upanje.
On: Poslovno se boste dokazali na najboljši možen način, kar pa vam bo nepričakovano prineslo tudi precejšnje koristi in pridobitve na ljubezenskem področju. Nikar ne čakajte ampak si privoščite to, kar vam pripada.
KOZOROG
Ona: Obeta se vam prijeten teden, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil, tako poslovno kot tudi v povsem zasebnih zadevah.. Uporabili boste staro poznanstvo, ki vam bo omogočilo dokaj širok izbor ugodnih možnosti.
On: Viharna odločitev je lahko nevarna, vendar pa vas bo želja po avanturi vendarle uspela premamiti. Imeli se boste skrajno lepo. Vendar pazite, da ne boste pretiravali, saj se vam to lahko nekoč še maščuje.
IU.I il, 'MMM |
Ona: Ne smete se sprijazniti s porazom, temveč se morate boriti naprej, saj še ni vse izgubljeno. Še zmeraj vas lahko prešine sijajna ideja in vam odpre povsem nove alternative, ki jih doslej niste niti opazili.
On: Proti koncu tedna se vam obeta prijetno presenečenje, ki se bo pokazalo na vašem finančnem načrtu. Za partnerko pa naj vas nikar ne skrbi preveč, saj je njeno trenutno nezadovoljstvo le pretkana igra.
Ona: Prišel bo trenutek, ko se boste morali dokončno odločiti. Kakršnokoli zavlačevanje vas lahko privede le še v slabši položaj. S prijateljem se boste domenili za skupen sestanek, a si boste kmalu tudi premislili...
On: Obisk vam bo prinesel nepričakovano možnost, da se ponovno srečate z nekom, ki ste ga že skoraj pozabili. Tokrat bo drugače, predvsem po vaši zaslugi, saj ste sedaj veliko resnejši in gledate na zadevo s povsem drugega zornega kota.
VEDEŽEVANJE
090 4208
Kapri, s.p., Plinarniška 4, Celje
KULAto^KU. C t h. (L K
RUMENA STRAN

Najlepše tri v Žalcu. Z leve: Ula Rozman, Tina Hercog in Jessica Kapp
Smaragdna kraljica je Žalčanka Tina
V organizaciji Kulturno umetniškega društva Levec in Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ter ob pomoči številnih sponzorjev so v Žalcu pripravili izbor smaragdne kraljice. Prireditev, že deseta po vrsti, je privabila precejšnje število gledalcev, zmaga pa je tokrat ostala v Savinjski dolini. Za izbor je bilo prijavljenih štirinajst lepotic, devet izmed njih pa je nastopilo v finalu. Predstavile so se v treh izhodih. Desetčlanska žirija je za drugo spremljevalko izbrala Jessica Kapp iz Velenja, za prvo spremljevalko Ulo Rozman iz Celja, za smaragdno kraljico pa so razglasili 21-letno Tino Hercog iz Žalca. Tema letošnjega izbora je bila vroča Brazilija, čemur so prilagodili tudi kulturni program. Za kostumografijo in kreacije je poskrbela Diana Kotnik Lavtižar.
TT, foto: TimE
' -
Ti
19J9. \9
Brigadirstvo še združuje
Redkokdaj vidimo tako složne in za isto mizo (z leve) šoštanjskega Darka Meniha, premogovniškega Milana Medveda in velenjskega Bojana Kontiča. No ja, razen v primeru hitre ceste in bloka 6. Ampak pričujoči posnetek ni nastal niti ob hitri cesti niti ob bloku 6, temveč sta jih vsaj predvidevamo, združila ljubezen do kruha in čakanje na golaž. Pa najbrž tudi to, da so bili brigadirji in graditelji Šaleške doline. Če so bili tudi udarniki, nismo uspeli preveriti.
Foto: TimE
Glasbeni spektakel na Sv. Križu pri Planini
Letošnje Klumpanje je znova potrdilo, da je iz zakotne mladinske zabave preraslo v spoštovanja vreden festival. Petkov glasbeni program je letos zaokrožila Severi-na, sobotnega pa odlična slovenska skupina Sidd-harta.
Čeprav je v petek organizatorjem nekoliko po-nagajal dež, pa je sobotno dogajanje preseglo pričakovanja. Iz Klumpanja so vsekakor želeli narediti več kot samo glasbeni spektakel in zato so predvsem v soboto poskrbeli za pestro spremljevalno dogajanje. Poleg simpatičnih gest - brezplačen zajtrk za kampiste, in praktičnih rešitev - brezplačen avtobusni prevoz na Sveti Križ, so gostom želeli pobliže predstaviti tudi Planino. Organizirali so vodenje po trgu in muzejskih zbirkah. Na igrišču pa ob tem dokazali, da je Klumpanje dogodek za vse generacije. Za otroke je ob delavnicah in stojnicah nastopila Damijana Golav-šek, za malo večje otroke pa je avtomobile prala Pia iz resničnostnega šova Big brother. Dekleta je z vročimi latinskimi ritmi sicer bolj navdušil Kubanec Jose. Že tradicionalno pa so se obiskovalci lahko pomerili tudi v športnem duhu.
StO Foto: MV
Striptizeta Pia je dodatno razgrela dogajanje.

f>

.t
i
Člani Mi2, ene naših najboljših rok zasedb, so na Planino našli brez navigacije v avtu.
Vigred - veterani na Vurberku
Jubilejni, 20. festival na Vurberku je tudi tokrat postregel s prijetnimi novimi melodijami, ki jih je v finalu izvedlo štirinajst ansamblov. Med njimi je bil tudi ansambel Vigred iz Laškega, ki je pravi veteran vurberškega festivala, saj je manjkal samo enkrat, in sicer zaradi bolezni v ansamblu. Svojo pot je začel leta 1991 z zmago na Pokaži, kaj znaš v Dobju. Med nagradami je najbolj dragocena tista, ki jo podeljujejo slovenske radijske postaje. Dobil jo je za melodijo Izgubljena ljubezen na 17. festivalu na Vurberku. Debitant, ansambel Domen z Vižarji s Stranic, pa je dobil nagrado za najboljše besedilo.
TV
Ansambel Vigred (z leve): Lovro Škorja, Peter Jagodič, Valerija Skaza in Drago Krajnc