SSRSttHBSH
Poiiniua plačana t gotovini.	Posamezna	številka	Din	J.
ŠTEV. 172.	V	LJUBLJANI,	torek,	2.	avgusta	1927.	LETO	IS
I&&1« vsak dan opoldne, izvzenši nedelje in praznik®,
naročnina: V Ljubljani ln po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30"—«
Neoavlssn političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. tfPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG STE V. 3. TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi a« n« vračajo. — Oglasi po tarifa«
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamk«
za odgovor.	j
Račun pri poštnem ček. uradu štev, 18.683.
Premirje med slovenskimi j strankami.
V svojem pomembnem kranjskem go-v°ru je ponudil dr. Korošec vsem slovenskim strankam premirje in to v trenutku — kar je poudaril z vso pravico p ko stoji SLS na pragu v vlado. Bila je *° v resnici širokogrudna gesta dr. Ko-r°Šca, ki zasluži, da slovenske stranke odgovore na njo z vso odkritostjo.
Premirje med slovenskimi strankami! Vsa Slovenija bi se oddahnila, če bi bilo tako premirje doseženo vsaj za kratko <obo, ker vse uvideva, da nam pretirano strankarstvo ni prineslo še nobenega uspeha. Zlasti pa uvideva slovenska javnost potrebo takega premirja v današnji i časih težke gospodarske krize. Več *? Jasno je, da se moramo rešiti iz sedajle gospodarske krize le s složnim de-°m vseh slovenskih strank, to složno delo pa je mogoče le na podlagi premirje, da se stranke za skupno delo dogo-\saj toliko časa mora vladati to premirje, da e stranke za skupno delo dogovore in da se najde oblika, ki bo trajno omogočala skupno delo strank. Po našem globokem prepričanju nudi vse jamstvo za složno delo strank edino organizacija, ki odgovarja češkemu Narodnemu svetu in zato bi ustanovitev Narodnega sveta morala biti prva pozitivna Pridobitev premirja, ki naj zavlada med slovenskimi strankami. Ker je SLS kot najmočnejša stranka premirje ponudila, naj tudi da iniciativo za ustanovitev skupne vseslovenske organizacije, da se ne bo eno delo opravljalo dvakrat’ali trikrat, še bolj nujno delo pa morda niti enkrat.
V tem smislu razumemo mi dr. Koroščevo ponudbo in zato jo smatramo kot pomembno in vsega uvaževanja vredno, fri tem pa poudarjamo, da je premirje mogoče le med slovenskimi strankami. Stranke, ki niso na slovenskem programu, te tudi ne morejo sodelovati v skupni slovenki akciji. Ni pa na slovenskem programu stranka, ki se je bala okrepitve ljubljanske univerze in ni na slovenskem stališu stranka, ki je živela od *ega, da je bila žandar nad slovenskim narodom.
2e celo pa ni slovenska tranka tista, ki je živela od denunciranja Slovencev in od intrig proti Slovencem. Taka stranka se je izločila iz slovenskega naroda, ker slovenski narod ni nikdar poznal ne denuncijantstva in ne intrigantstva. Zato je premirje mogoče le med slovenskimi strankami in to se pravi, da je izključena tudi vsaka besedolomna stranka.
Ne čudimo se, če ni dr. Korošec tega tudi izrecno poudaril, ker je že misel, da bi Slovenci mogli trpeti v svoji sredi be-sedolomuo stranko, za slovenski narod razžaljiva. Povojna dekadenca nam je žal prinesla tudi to sramoto, da je tudi med Slovenci besedolomna stranka mogoča. Če pa se je že moglo to zgoditi, pa se ne sme in ne more zgoditi, da bi slovenski narod odobril besedolomstvo, s tem da bi priznal premirje stranki, ki je tak greh zagrešila.
Zato je premirje mogoče med vsemi slovenskimi strankami, nemogoče pa z eno samo stranko, ki jo tudi brez naziva pozna vsak Slovenec. S to stranko pa je mogoč samo boj, ker zahteva tako slovenska čast in slovenski interes. Nemogoče je skleniti premirje s stranko, ki ne drži besede, nespametno je dogovarjali se s stranko, ki je ponosna, kadar je v tuji službi in na škodo vsega naroda je, kadar se sklene sporazum s stranko, ki je pogazila najvažnejše moralne principe. Maloštevilen narod vzdrži v boju le, če ga krepi silna morala, ker samo ta
Vukičevič — bodoči
Beograd, 2. avgusta. Ker je samo še šest tednov do volitev, so domala vsi politiki v svojih volilnih okrožjih na agitaciji. Za včeraj in danes je bilo odrejeno veliko število konferenc in zborovanj.
Politični krogi pričakujejo z velikim zanimanjem govor Ljube Davidoviča, ki ga bo imel danes na skupščini demokratske zajednice v Arnautoviču. Iz okolice Ljube Davidoviča se doznava, da ni pričakovati nikakih senzacionalnih izjav, ker je Davidovič obljubil demokratskim ministrom v vladi, da hoče še počakati nekaj časa, da vidi, ali se bo kaj izpremenilo v upravnem aparatu in ali bo prenehal volilni teror.
Govor Marka Trifkoviea, ki ga je imel predvčerajšnjim na skupščini v Sombo-iii, je bil tudi predmet raznih komentarjev. V vladnih krogih odkrito trde, da je bil ta govor zelo neprimeren in da naj po teh izjavah ne pričakuje Marko Trifkovic in njegovi prijatelji, v katerih imenu je govoril, nikake podpore s strani vlade. Energični govor Marka Trifkoviča je dal povod političnim kro-
NASTAS PETROVIČ KANDIDAT PAŠIČEVCEV ZA MESTO BEOGRAD.
Beograd, 2. avg. Sinoči ob pol 6. uri je prispel v Beograd Nastas Petrovič. Na beograjski postaji mu je bil prirejen svečan sprejem. Prišli so ugledni pašičevci, med njimi tudi Miloš Bobič.
Nastasa Petroviča je pozdravil Pavle Kararadovanovič s kratkim govorom. Petrovič se je za ta pozdrav zahvalil. Po tem sprejemu so se sestali pašičevci v kolodvorski restavraciji in so se tu vodili politični razgovori. Razpravljalo se je o kandidaturi pašičevcev v Beogradu. Pašičevci so ponudili Nastasu Petroviču, da naj bo nosilec radikalne liste v Beogradu proti Boži Maksimoviču. Nastas Petrovič je kandidaturo sprejel.
Sedaj gre samo za to, kako stališče bo zavzel v tem vprašanju glavni odbor radikalne stranke. Kakor se doznava, je bil Nastas Petrovič v Skopiju z namenom, da sklene volilni pakt z džemije-tom. To naj bi bil izvršil v imenu glavnega odbora radikalne stranke. Do tega sporazuma pa ni prišlo. Predstavniki džemijeta so zahtevali, da se postavi posebna lista džemijeta, nakar pa Nastas Petrovič ni pristal, temveč je zahteval, da naj gre džemijet na listo narodne radikalne stranke. In tako se je ta sporazum razbil.
ARETACIJE RADICEVSKIH KANDIDATOV V SRBIJI SE NADALJUJEJO.
Beograd, 2. avg. Sem je prispela iz Zagreba vest, da je prejel Stjepan Radič brzojavko, da je bil v Prilepu are-
mu daje moč, da je ekvivalenten nasprotnik tudi številnejšemu nasprotniku.
Nujno potrebno je za napredek slovenskega gopodarstva premirje političnih strank. Ne zato, da bi nastal kak gnil idejen kompromis, ker kompromisar-stvo je nasprotno napredku, pač ne zato, da se stranke ne bodo samo med seboj prepirale, temveč da bodo svojo energijo raje porabile za složno del« za narod in Ja pridemo iz dobe prepiranja v dobo konstruktivnega dela.
Ponudba dr. Korošca je pozitiven uvod v dobo konstruktivnega dela in zato to dobo pozdravljamo in pričakujemo, da bodo vse slovenske stranke to ponudbo sprejele. Medsebojno pomagati, ne pa škodovati, si moramo Slovenci, če hočemo priti na zeleno travco. In to hočemo!
Sef radikalne stranke.
| gom, da ponovno pretresajo vprašanje i aktivnosti pašičevcev. Medtem ko ne-i kateri mislijo, da je Marko Trifkovič s j tem svojim govorom odkrito najavil j borbo, ki jo namerava izvesti proti vladi, pa vedo drugi iz vrst pašičevcev I povedati, da pašičevci ne kanijo pred volitvami započeti nikake akcije, ki bi mogla privesti do razcepa stranke. Šele po volitvah, ko se bosta v radikalnem klubu formirali dve frakciji, ena za vlado, a druga proti njej, se bo začelo z razčiščevanjem odnošajev.
Po volitvah bo prišlo na dnevni red tudi vprašanje vodstva stranke. Velja Vukičevič bo skušal vzeti vodstvo stranke v svoje roke in postaviti na najvažnejša mesta v stranki svoje prijatelje. Kakor se doznava iz dobro poučenega vira, bo po volitvah sklican kongres stranke in na tem kongresu naj bi se razčistila situacija med radikali. Vukičevič se nadeja, da se mu bo kot mini-i stru notranjih poslov in ministrskemu j predsedniku s podporo novih radikalnih ■ organizacij, ki so bile sedaj ustvarjene, posrečilo prevzeti vodstvo stranke.
tiran učitelj Stanislav Milutinovič, srezki j kandidat narodne seljaške stranke in eden izmed prvakov radičevskega po-j kreta v Makedoniji.
| ZOPET SPOPADI MED RADIKALI, j Beograd, 2. avg. Minister pošte in telegrafa dr. Kočič je prispel iz Strum-! nice, kjer se je mudil zaradi kandida-i ture. Kočič je izjavil novinarjem, da jo j o priliki njegovega ondotnega bivanja ; prišlo do spopada med njegovimi prista-j ši in pristaši Besaraboviča. Šest do se-i dem oseb je bilo pri tem spopadu tež-j ko ranjenih, i _____________
i	______
VELJA VUKIČEVIČ ODPOTUJE NA BLED ŠELE ČEZ 2 DNI.
Beograd, 2. avgusta. Ko je prišel Velja Vukičevič iz predsedništva vlade, je izjavil novinarjem, da še za kaka dva dni ne bo mogel iti na Bled zaradi bolezni v rodbini.
NAŠ NOVI ODPRAVNIK POSLOV OD POTOVAL V TIRANO.
Beograd, 2. avg. Ako ne bodo nastopile kake nepričakovane zapreke, naj bi zvečer odpotoval naš novi odpravnik poslov v Tirani Milečič preko Gruža v Tirano.
POITALIJANČENJE SLOVANSKIH IMEN SE JE PRIČELO.
Trst, 2. avg. Komisija, ki ima nalogo, da italijanizira slovanska imena v Julijski Benečiji, je že razpela na italijanski kalup približno 2000 imen. Ker se je dosedaj le prav malo oseb prostovoljno javilo, da bi se jim izpremenilo ime, se bo ta komisija poslužila zakonite pravice, da sme prefekt z naredbo poitalijančiti slovanske priimke.
268 OSEB V ENEM TEDNU ARETIRANIH V MILANU.
Pariš, 2. avgusta. Čeprav italijanska vlada demantira vesti o mnogoštevilnih aretacijah, ki se vrše v Milanu, še vedno dohajajo zelo verjetna poročila, da so aretacije v Milanu na dnevnem redu. Po dosedaj došlih informacijah je bilo v Mi-anu v teku zadnjega tedna aretiranih 268 oseb.
Med prebivalstvom vlada veliko razburjenje, ker nihče ne ve, kdaj ga bodo italijanski detektivi aretirali. Aretacije j se namreč vrše povsod: v hiši, v kavarni, restavraciji, na promenadi in drugod.
Blamaža Mussolinija.
NOVINAR PRED ŠVEDSKIM SODIŠČEM DOKAZAL, DA JE MUSSOLINI SLEPAR.
Stockholm, 2. avg. Pred sodiščem se je te dni zagovarjal urednik »Arbezeta«, proti kateremu je dvignil državni pravd-nik na zahtevo italijanskega konzula v Stockholmu obtožbo, ker je pisal, da je italijanski ministrski predsednik Mussolini — slepar.
Urednik »Arbezeta« je nastopil dokaz resnice in s številnimi pričami dokazal, da je g. Mussolini v resnici vara-lica, ker je italijansko javnost v^ral s tem, da je obljubljal neverjetne stvari, katerih pa ni potem izpolnil. Izjavil je tudi v svojem obrambnem govoru, da po njegovem mnenju lahko piše kritično tudi o fašizmu in ne samo o komunizmu, kajti ti dve struji stremita za tem, da z nasilnimi metodami izpreme-nita faktično stanje.
Sodišče je bilo mnenja, da se je uredniku »Arbezeta« dokaz resnice posrečil, nakar je bil urednik oproščen vsake krivde in kazni.
SOVJETI SE UDELEŽE PROMETNE KONFERENCE V ŽENEVI.
Ženeva, 2. avgusta. Tajnik Zveze narodov je sprejel od zunanjega komisarja sovjetske Rusije pismo, v katerem mu Či-čeriu izjavlja, da sovjetska Rusija sprejema vabilo za prometno konferenco, da pa se načelno stališče, ki ga zavzema sovjetska vlada napram Zvezi narodov v bistvu še ni zpremenilo. čičerin je priporočil tajništvu Zveze narodov, da naj švicarska vlada odredi potrebne ukrepe, da se zaščitijo zastopniki, ki jih bo sovjetska Rusija poslala na prometno konferenco.
COOLIDGE IN BALDWIN SE OSEBNO DOGOVORITA 0 POMORSKI RA0R0-ŽITVI.
London, 2. avgusta. Angleški laburist Albert Thomas je izjavil, da se bo predsednik vlade Baldwin sestal s predsednikom Združenih držav Coolidgem. Na tem sestanku se bodo obravnavala vsa važnejša vprašanja, ki se tičejo žeenevske razorožitvene konference. — Pogajanja med delegati v Ženevi bodo tako dolgo prekinjena, dokler se ne bosta dogovorila Baldwin in Coolidge o omejitvi oboroževanja na morju.
KRVAVI NEMIRI V HANKOVU.
London, 2. avgusta. Po vesteh iz Kitajske, je došlo zopet do velikih nemirov v Hankovu, kjer je poglašeno obsedno stanje. Kuliji so pred dnevi stopili v štrajk, sedaj pa so demonstrirali proti režimu. Policija, ki je posegla v demonstracije, je rabila orožje, število žrtev je zelo veliko in večinoma na strani kulijev.
BERLINSKO DELAVSTVO PROTI VOJNI.
Berlin, 2. avgusta. Včeraj so se vršile velike demonstracije, ki so jih priredile socialno-demokratične organizacije. Demonstracije so potekle v miru in ni prišlo do nobenih incidentov. Red so vzdr-žavale čete »Reichsbannerja«. V demonstracijah je bilo več godb, ki so igrale delavske himne in internacionalo. Demonstracije berlinskega delavstva so bile manifestacija proti vojni in vojni nevarnosti.
LUNAČEK UMRL.
Zagreb, 2. avg. Včeraj popoldne ob 4. je umrl v bolnici Vladimir Lunaček, znani literarni kritik in novinar. Bil je dolgoletni sotrudnik »Obzora«.
-: -v "t; a&c z*aaoK*5SM«ifcS v>»
Shod dr. Korošca v Kranju.
Včeraj, ob 11. uri dopoldne se je vršil v Kranju shod, s katerim je Slovenska ljudska stranka pričela volilno borbo. Za sihod je bilo med volilci, zlasti med kmeti iz oko-lice Kranja prav veliko zanimanja tako, da je bil obsežni vrt pri »Stari pošti« do malega poln. Po objektivni cenitvi se je shoda udeležilo približno 5C0 volilcev. Na shodu je vladalo izredno navdušenje, znak, da bo ostal kader volilcev še nadalje zvest SLS in da bo stranka krepko vodila volilno borbo. Glavni govornik na shodu je bil predsednik Jugoslovanskega kluba, dr. Anton Korošec, katerega govor podajamo radi njegovih važnih političnih izjav v celoti.
GOVOR DR. KOROŠCA.
Dr. Korošec je izjavil: Sedaj stojimo zopet pred novimi volitvami, pred volitvami v državni zbor. Nekateri so nevoljni, da se je letos nakopičilo toliko volitev naenkrat. Toda vi dobro veste, da ni namen mučiti vas s tolikimi volitvami, ampak, da je slučaj, da se je zbralo ravno letos naenkrat več različnih volitev skupaj. In zato vas prosim, da ne omagate, ampak, da se vztrajno in vsi do zadnjega poslužujete svoje pravice, s katero vplivate in določujete tok naše državne, deželne in občinske politike.
Če kje, se ibodo gotovo
V SLOVENJI VRŠILE VOLITVE V NAJ-
VEČJI SVOBODI.
Pritiska, kakor ga je morala vzdržati naša stranka pri zadnjih državnozborskih volitvah in ga je, to bodi povedano v čast in pohvalo Vam volilcem tako sijajno vzdržala, tokrat ne bo nobenega in proti nobeni stranki. Nočemo vračati zlo za zlo, ampak z dobroto — s popolno svobodo. Tako se spodobi pošteni in krščanski stranki.
V	kolikor je od nas odvisno, pa se bodo te volitve vršile pri nas v Sloveniji ne samo v vzorni svobodi, ampak tudi v najlepšem redu in miru. In zato prosim naše pristaše po vsej Sloveniji, da sicer v vsakem slučaju odločno branijo svobodo svojih lastnih zborovanj in dogovorov, da pa ludi nasprotnikom ne branijo te svobode, ampak da se zadržijo mirno in dostojno, če jih tudi tu in tam radovednost zavede na nasprotno zborovanja. Zavedajmo se vedno, da smo mi predstavniki kulturnega slovenskega naroda in da ne leži naša moč v surovi sili, ampak v privlačnosti in svetlosti naših idej in naše preteklosti.
O	prijateljskem paktu.
Slovenska ljudska stranka danes ni v vladi, toda jutri po volitvah bo v vladi. To je smisel takozvanega prijateljskega pakta z radikali, kateri (povzroča našim nasprotnikom zadnji čas toliko glavobola. Toda mislim, da je ta glavobol popolnoma nepotreben. Mi ne gremo v vlado, da bi potem naše nasprotnike preganjali ali jim kakorkoli škodovali, naši nameni so pošteni in plemeniti. Zato se tudi nobenemu uradniku, uslužbencu, industrijcu, sploh nobenemu poštenemu človeku ni treba bati našega bodočega sodelovanja v vladi, iker bodo v nas doibili, ne neprijatelje, ampak zagovornike vseh svojih opravičenih zahtev.
Mi smo širokogrudni dovolj, da moremo danes izjaviti, da ponujamo v trenotku, ko stojimo na pragu v vlado — in vsled tega to niso prazne besede — vsem slovenskim strankam božje premirje, treuga Dei, da se ne bomo kadarkoli, bo kdo od nas na i vladi, drug drugega preganjali, ampak podpirali vse stanove našega slovenskega naroda in vse poštenjake, naj si bodo v katerikoli stranki. Roka je ponujena in kdor je dobre in poštene volje, naj krepko prime za njo!
Naši nameni, ko smo sklenili prijateljski pakt z radikali in si zasigurali po volitvah sodelovanje v vladi, niso bili preganjevalni in maščevalni, ampak popolnoma druge narave. Bili so zunanjepolitični in notranje politični.
Zunanje politični razlogi so sledeči. Vsem je znano, da Italija, naša soseda, preži na ugodno priliko, da bi nas naskočila. V takem trenutku bi vzpodbujalo in navduševalo Italijane in vse naše sosede, 'ki nam ■niso naklonjeni, ako bi si Srbi, Hrvati in Slovenci stali v najljutejšem boju nasproti.
V interesu miru je torej, da kadar ga hočejo sovražniki skaliti in prelomiti, da se v tem času tesno oklenemo našega kralja in naše skupne domovine in da tudi navidezno ne damo povoda svojim neprijateljem, da bi mogli računati na kakršnokoli našo razdvojenost ali neslogo. S tem., najbolje služimo splošni želji po miru, s tem tudi najbolje pomagamo kralju, ki se naporno trudi, da ohrani svojim državljanom zlati mir in vzpostavi z vsemi našimi sosedi prijateljske zveze in odnošaje. To govorim v polnem prepričanju, ker to pozitivno vem. Zato ludi za sedaj, hvala Bogu, ni nobene nevarnosti za mir.
Notranje politični razlog, zakaj gremo po volitvah v vlado, pa je ta, ker hočemo iz vlade ven služiti in koristiti našemu narodu, pa tudi vsej državi. Mi nismo s tem prodali niti svojega slovenskega, niti svojega državnega programa. Tudi ga ne bi mogli prodati, ker tega od nas nihče ni zahteval. Meni se zdi v tem oziru smešno izgubljati napram našim političnim nasprotnikom vsako nadaljno besedo. Ti itak niso nikdar z nami zadovoljni, naj gremo desno :;li levo. Srednje poti med opozicijo in vlado pa ni, da bi jim mogli ugoditi. Ce smo v opoziciji, smo škodljivci slovenskega naroda in če smo v vladi, smo zopet njegovi škodljivci. Po njihovem bi bila edina naša rešitev toga težkega vprašanja, da bi mi popolnoma izginili iz političnega življenja. ! Tega veselja pa jim slovenski narod ne bo nudil, pač pa se more nekaterim izmed njih zgoditi, da jih bo že letos vzela zgodnja jesenska slana.
Toda lahko bi kdo vprašal, zakaj nismo sklepanje pakta odložili za čas po volitvah. Tega nismo storili, ker je že sedaj prišlo povabilo na nas in ker smo hoteli Sloveniji zasigurati mirne in svobodne volitve. Kar smo storili, smo storili iz najboljših nagibov in dobrote tega bodo že sedaj med volitvami uživale vse slovenske stranke, slovenski narod pa bo imel priložnost, da bo pri sedanjih volitvah svobodno izrazil svojo voljo. Nihče torej nima razloga, da pobere kamen in ga vrže na nas.
Odnošaji SI»S z Davidovičevo stranko.
'Naš prijateljski pakt z radikali pa ne vsebuje nobene osti proti Davidovičevi demokratski stranki in to tem manj, ker je sigurno, da bo v prihodnji povolilni vladi sodelovala tudi Davidovičeva demokratska stranka.
Mi smo dosedaj imeli z Davidovičevci samo en pakt in to z njimi, radičevci in muslimani skupaj. Tega pakta nismo razdrli mi, ampak radičevci. Od tistega časa srno imeli svobodne roke mi in demokrati. Za to demokratom nihče ni zameril, ko so šli brez nas in našega znanja v sedanjo volilno vlado, pa tudi nam je bilo svobodno, s kom da se vežemo za svoje bodoče delovanje v parlamentu. Sicer pa je naša želja, da ostanemo z Davidovičevo demokratsko stranko še nadalje v prijateljskem stiku in prepričani smo, da se nam bo ta želja tudi izpolnila.
Samo Radič je izključen iz vlade.
Ko slikamo obrise prihodnje delovne vlade, pa nihče ne sme misliti, da se snuje kak blok proti hrvatskim strankam in brez hrvatskih strank ali celo proti hrvatskemu narodu. To je popolnoma in absolutno izključeno. Vsem hrvatskim strankam, ki bodo le hotele, bodo odprta vrata v prihodnjo vlado, le kar se bo zbiralo okoli Radiča in ga poslušalo, to je po mojem mnenju izključeno iz prihodnje vlade, a to ne radi hrvatskega naroda ali kake nenaklonjenosti napram Hrvatom, ampak radi Radiča samega. iNi stranke, ki bi hotela z Radičem še kdaj sodelovati. Radič je s svojim dosedanjim delovanjem dokazal, da se mu ne sme nič verovati in nič zaupati. Zato so si vse stranke edine v tem, da mora Iiadič s svojo četo ostati obsojen v brezupno »pozicijo. Drugim hrvatskim (strankam pa, ki bodo le hotele in tudi radičev-cem brez Radiča bo gotovo omogočeno sodelovanje v vladi, a mi bi se posebno veselili, ako bi hrvatski narod v velikem številu poklonil svoje zaupanje hrvatski pučki stranki na Hrvatskem in v Vojvodini, ker nam je to po programu najbližja hrvatska stranka. Vsak glas, ki se odda na Hrvatskem in Slovenskem in v srbskih krajih za Radiča, je izgubljen.
Kakor vsaka vlada, ima tudi sedanja vlada svoje težave. Sedaj zavre v radikalni stranki, sedaj v demokratski stranki. Mi se načeloma nismo vtikali ne v notranje zadeve v radikalni stranki in se istotako tudi izogibamo, da bi se izjavljali o notranjih razmerah demokratske stranke. Izgle-da pa, da so se zadnji čas v obeh strankah nemirni valovi polegli in da stoji vlada zopet trdno. Ta teden se bo to lahko definitivno utrdilo. Zato se mi zdi, da je odveč in da je samo brezplodno igračkanje, ako se ugiba, da li bo naša stranka pred volitvami vstopila v vlado ali ne.
SLS vstopi po volitvah v vlado.
Pri nobenih volitvah dosedaj še nismo mogli z vso gotovostjo reči, da bomo po volitvah v delovni vladi. Tokrat to lahko rečemo. Zato pa se tudi bolj, ko kdaj zavedamo, da sprejemamo nase velike dolžnosti do slovenskega naroda in do vse naše države. Državi hočemo dati vse, kai potrebuje za svoj razvoj in obstoj, za to ponovno odklanjamo ,da se nas imenuje sepai a-liste, a za slovenski narod hočemo zahtevati vse, kar je njemu potrebno za njegovo prosvetno, družabno in gospodarsko življenje.
Nobenega stanu nočemo prezreti v svojem delovanju, ne kmeta, ne delavca, ne uradnika, ne obrtnika in trgovca, ne industrij-ca, ne brezposelnega delavca, ne duhovnika, ne učitelja in ne zasebnega uslužbenca. Vsi ti stanovi tvorijo živo telo naše države in so sestavni deli našega slovenskega naroda. Ako «nega zanemarjamo, trpijo tudi vsi drugi. Kakor je ves človek za nič, ako ga en sam zob boli, tako je ves državni in narodni organizem bolan, ako je samo en stan v njem zanemarjen in zapostavljen.
Mi se dobro zavedamo, da živimo v času velike gospodarske krize in težko bi bilo odločiti, kateri stan več trpi, ker trpijo vsi, a vsaki po svoje. Zelo nas vznemirjajo letošnje velike in pogoste vremenske nezgode, posebno toča, kakor tudi suša. Zaradi nezgod bodo dobili kmetje mnogo manj dohodkov, a drugi stanovi bodo dobili, —-bojimo se — še večje denarne težave. Ako finančni minister sedaj naznanja, da bo znižal proračun in s tem davke za eno milijardo, potem želimo, da bi bilo s tem vsem stanovom enakomerno pomagano.
Čujemo, da se bo že v prihodnjem času ustanovil začasno gospodarski svet, ki se bo zanimal posebno za celotno naše' gospodarsko življenje v državi. S tem se bo vsaj nekoliko storilo, kar je naša stranka že od začetka te države zahtevala; nastala bo ustanova, četudi še nepopolna, ki se bo izključno pečala, ne s politiko, ampak z našimi perečimi gospodarskimi vprašanji. Ker še nismo v vladi, zato naj na la način z javno besedo, opozorimo na eno okolnost: vsi drugi stanovi imajo svoje stanovske organizacije, najslabše v tem oziru stoji kmet. Zato je potrebno, da se najdejo pota, da bo tudi kmet v novem začasnem gospodarskem svetu primerno zastopan.
Ko smo bili pred volitvami deset tednov v Uzunovičevi vladi, je izdelala naša stran-
| ka okvirni zakon za ustanovitev kmetijskih j zbornic, katerega je nameravala takoj po j proračunu predložiti parlamentu. Med tem j smo izpadli iz vlade. Toda, ko minejo vo-i Ktve, ne bomo tega važnega vprašanja zgu-: bili iz vida.
*
Delo oblastnih skupščin.
i Velikega pomena je, da bi začeli naši ! deželni zbori, to je obe oblastni skupščini, s ! polno paro delovati. Tega sedaj ne morejo,
| ker jim ministrstva .ne odstopijo poslov, ki spadajo po vsej pravici v deželne zbore, a osrednja finančna uprava ne dovoli denarnih sredstev. V tem pa smo si vsi edini, da se ne morejo sprejeti državni posli, a za njih določeni denarni dohodki ostanejo državni upravi. Novih davkov pa oblasti ne morejo in ne smejo nalagati. Kakor dosedaj, i>o tudi odslej naša stranka tozadevno tako dolgo drezala in pritiskala, da se doseže popolen uspeh.
Skrbeli pa bomo tudi, da se razširi delokrog naših oblastnih ustanov, da se spremenijo in dopolnijo sedanji pomanjkljivi samoupravni zakoni in tudi potem se bodo naši nasprotniki prepričali, da nismo pozabili svojega slovenskega programa o samoupravi Slovenije. (Burno dolgotrajno ploskanje.)
Ne bom nadalje razvijal našega načrta za delovanje v bodočem parlamentu, ker mislim, da bo to storil moj prijatelj in kandidat za kranjsko volilno okrožje g. Brodar in da se bo pri tem posebno oziral na kmečki stan, ki je na današnjem zborovanju najštevilnejše zastopan. Mislim pa tudi na to, da je mnogo več vredno, ako ob volitvah gledate tudi na zgodovino strank, a ne samo na njihove volilne programe. Vsak ženin vse obljublja, kadar išče nevesto, tako tudi vsaka stranka, kadar hodi za volilci. Naša stranka pa lahko s ponosom trdi, da je ves čas svojega obstanka in tega je nad trideset let — zvesto služila svojemu slovenskemu narodu in vsem njegovim stanovom, da je globoko doživljala z ljudstvom vsako njegovo žalost in veselje, da ga je poznala tudi po volitvah in ne samo med volitvami in da mu je priborila marsikateri uspeh, četudi ni mogla vsakokrat vsega doseči. Narod slovenski pa je plačeval zvestobo za zvestobo in izkazoval stranki svoje zaupanje od volitev do volitev. Ne samo z ozirom na naš program; marveč tudi na naše več kot tridesetletno delovanje med vami, vas prosi Slovenska ljudska stranka tudi pri predstoječih volitvah za vaše popolno zaupanje.
Morda bo kdo pričakoval, da danes tudi odgovarjam na vse klevete nasprotnikov v tej volilni borbi. Preveč jih je ,da bi mogel na vse odgovoriti; na najvažnejše pa sem že itak odgovoril na velikem zaupnem shodu v Ljubljani. Kar se je med tem vrglo blata na nas, tega pa itak odstranjujejo z velikansko potrpežljivostjo uredniki naših listov, za kar jim izrekamo zahvalo.
Le na eno kleveto bi opozoril, ker se še v javnosti ni zaznalo za njo in ker se tiče naših prijateljev in pristašev tukaj v Kranju. Ko so se vsled slabe vesti, nekateri Kranjčani zbali za občinsko upravo, so posegli za svoje staro grdo orožje proti našim somišljenikom in so jih v posebni spomenici oklevetali, da so protidinastični elementi, ki so rovarili in intrigirali in delali na to, da se v Kranju ne postavi kralju Petru spomenik. Ves Kranj in ves okraj in vsa Slovenija ve, da je to ordinarna laž, nizkotna kleveta. Zato pa tudi ti žalostni iunaki niso imeli hrabrosti, da na spomenico postavijo svoja črna imena. (Ogoičeni pfuj klici!) Ni vam treba razkriti, h kateri stranki spadajo ti neprestani denuncianti slovenskega imena. (Klici: Poznamo jih!)
Ni dovolj, da so njihovi pristaši oškodovali po različnih bankah za neštevilne milijone, oni se ne sramujejo, da slovenskemu narodu z lažnjivimi denuncijaeijanii kradejo tudi pošteno slovensko ime. (Ogorčeni . klici, in viharni pfuj! proti SDS.) Za vse j nasprotnike slovenskega naroda bo največja i kazen, ako dne 11. septembra napolnite na | drugem mestu stoječe skrinjice Slovenske j ljudske stranke. Zato je potrebno, da nihče j ne izostane, da vsi pridete, da vsi volite in '■ tako vsi pomagate Slovenski ljudski stranki , do častne in popoln^ zmage.
Govor dr. Korošca je ibil pogosto preki- j njen od zborovalcev z navdušenim odobra- > vanjem, pritrjevanjem in viharnimi »Živio!« j klici.
Za dr. Korošcem je govoril še poslanec Brodar, nakar je lepo uspeli shod zaklju- j čil ob 12. uri oblastni poslanec Umnik. ,{
Politične vesti.
= Shod posl. Puclja v Kranju. Včeraj dopoldne je priredila v Kranju shod tudi SKS. Shod se je vršil pri Petrčku in je bil precej dobro obiskan. Tudi razpoloženje zborovalcev je bilo dobro. Glavni govor je imel bivši minister Ivan Pucelj. Zlasti obširno je govoril o akciji disidentov SKS ter onih »kmetijcev , ki so ubežali na esdeesarsko listo. Povedal je ] osebne vzroke, ki so povzročili ta prehod biv-j ših kmetijcev v esdeesarski tabor. Odkritja poslanca Puclja so naredila na zborovalce močan vtis. Posl. Pucelj je govoril tudi o političnem položaju v državi. Po n{f8?v®“d^n ' nju pride po volitvah v vlado tudi Radičeja stranka kot najštevilnejša hrvatska stranka.
_ Davidovič še ni čisto zadovoljen. Iz demokratskih krogov se poroča, da Davidovič še ni popolnama zadovoljen. Zahteva, da so teror v vsej državi neha, ne pa da se izvrše le nekatere osebne izpremembe. Prijatelji Davidoviča pa pravijo, kaj mora storiti desetina naših okrajnih glavarjev, če so pa vsi ostali radikali. Davidovič bo počakal na nadaljnji razvoj politične situacije in se šele nato definitivno opredelil. Vendar je pa več
ko verjetno, da ne pride do razkola v vladni koaliciji.
= Gospod Pribičcvič zajahal visokega konja. V Sremu je imel Svetozar Pribičevič več shodov in na enem od njih je izjavil, da obžaluje, ker je popustil Ljuba Davidovič. Za ceno 20 srezkih poglavarjev je opustil Lj. Davidovič borbo za svobodne volitve, ki so brezpogojna potreba. — Mislimo, da bi Svetozar Pribičevič zelo dobro storil, če bi bil malo bolj skromen in opustil dajanje lekcij
—	Davidoviču. Kajti Ljubi Davidoviču še ni nihče očital, da je pogazil svobodo volitev,
! dočim so bili taki očitki na naslov g. Pribi-| čeviča izrečeni že večkrat in ne brez podlage, j Če pravi g. Pribičevič, da je bilo leta 1925,
; ko je bil on v vladi, volilno nasilje upraviče-j no, ker je šlo tedaj za veliko idejo, potem ; je to ravno tako prazna fraza kakor so vse esdeesarske fraze. Tudi leta 1925 je šlo le i za mandate, samo da se je takrat en grosist-j balo s firmo nacionalnega bloka. Če tedaj | te farbarije več ni, je le pozdraviti. Lekcija i g. Pribičeviča je zato deplasirana in gospod j Pribičevič bi bolje storil, če bi jo opustil-j ;= Princ Karol je opustil rezervo. Iz Kar-: lovega dvorca v Neuilly-ju je bila objavljena sledeča vest:	»Rumunski	princ Karol nas
pooblašča k izjavi, da mu je bilo pismo, s katerim se je odrekel prestolu, vsiljeno v težkih razmerah in od oseb, katerih raje n? omenja. Princ Karol trdi, da noče izvesti nobene posebne agitacije v državi, temveč kot oče in kot Rumun se bo poslužil samo te svoje pravice, da bo pazil, da se ne izvrši kak atentat nad narodom. Nadalje smatra princ Karol za svojo pravico, da v potrebi tudi osebno intervenira. Kakor dosedaj, tako bo postopal tudi v bodoče kot iskren patriot, imajoč samo eno željo, da koristi Rumuniji-Če bi pa rumunski narod apeliral nanj, tedaj bo smatral za svojo dolžnost, da se pokori narodni volji.« — Manj lepo, toda bolj odkritosrčno povedano se pravi to: Če bo prilika ugodna in če pride formalen poziv, da zasede rumunski prestol, potem bo princ Karol to storil. Princ Karol je s svojo izjavo prijavil svojo zahtevo na prestol.
=Lord Rothermere nadaljuje svojo kampanjo za Madjarsko in »Daily Mail« je vsak dan poln člankov o »pohabljeni« Madjarski-Madjarska hvaležnost zato stalno raste, Pa Cprav Madjari vedo, da je pričel lord Rothermere svojo akcijo, ker je v robinski zvezi z nekim madjarskim magnatom in ker si obeta rd akcije Rothermere tudi gmoten dobiček-
V	kratkem bo odpotovala v Anglijo posebna deputacija Madjarov, ki mu bo izročila »Jr hvalne darove Madjarske. V tej deputati1 bodo tudi zastopniki madjarskih manjšin ' Češkoslovaške, Jugoslavije in Rumunije- V.'j legacijo bo vodil znani madjarski ire^erlv. Herezeg. Istočasno bo prišla v Budl®Pe . tudi posebna angleška deputacija, ki bo izčrpno preiskala probleme Trianonske po-gobe. Samoposebi se razume, da se bodo Madjari z vsemi sredstvi potrudili, da bo ta deputacija čim bolj pristransko informirana. Živahno podpirajo Rothermerovo akcijo tudi Italijani, ki žele čim večjo oslabitev držav Male antante. Zaraditega Italijani stalno hrabre Madjare, da oni zahtevajo revizijo Trin-nonske pogodbe. Pa tudi direktno podpirajo fašisti Rothermerovo akcijo s tem, da propagirajo po svetu mnenje, da je Madjarska edina država, ki bi se mogla upreti boljševizmu in ki je zato edina garancija za mir v srednji Evropi. — Mislimo pa, da tudi italijanska pomoč ne bo zadosti močna, da bi prišlo do revizije Trianonske pogodbe, ker bi takoj za njo morala priti revizija vseh ostalih pogodb, česar pa velike sile pač ne bodo dopustile.
= Tudi Bolgari proti lordu Rothcrmeru. Poročajoč o polemiki med dr. BeneSem in lordom Rothermerom pravi »Demokratičeski Zgovor«, oficielno glasilo vladne stranke, da ,<s najlepše sredstvo za osiguranje mirovnih dogovorov natančno izpolnjevanje vseh določb
o	zaščiti narodnih manjšin. Na ta način bo odpravljen glavni vzrok za vse pritožbe, grožnje in spore. Nato pravi »Demokratičeski Zgovor«, da ravno v tem oziru zasluži Češkoslovaška najmanj očitkov.
= Zakonsko izenačenje med Avstrijo i)1 Nemčijo. V »Borsen-Kurieru« je objavil ministrski svetnik Falk članek, v katerem predlaga, da se takoj prične z izdelovanjem zakonskega načrta o skupnem nemško-avstrij-skem državljanstvu. Vsak državljan Avstrije in Nemčije bi ohranil svoje državljanstvo, toda bi recipročno užival enake pravice. Nemec v Avstriji bi imel iste pravice, ko avstrijski državljan in obratno avstrijski v Nemčiji iste ko nemški državljan.
= Sciplova vlada zahteva razpust dunajske občinske straže. Ker je dunajski občinski svet kljub protestom opozicije sklenil, da se osnuje na Dunaju stalna občinska straža, je zvezna vlada sklenila, da se posluži svoje ustavne pravice in zahteva od dunajskega župana, da takoj razpusti občinsko stražo. Ce župan Seitz tega ne bi hotel storiti, b0 0 stvari sklepalo avstrijsko upravno sodišče.
= Zmaga dr. Wirtha. Na seji centruma se je razpravljalo tudi o izstopu dr.^ Marxa iz republikanske zveze »črno, rdeče, zlato . Desničarji so bili mnenja, da morajo vsled tega izstopa vsi člani centruma izstopiti iz te zveze. Temu nasproti pa je bil dr. Wirth mnenja, da je bil korak dr. Marxa prenagljen 'in da mora biti stranka slejkoprej za to republikansko zvezo. Njegovo stališče je tudi zmagalo in dr. Wirth je s tem doživel pomembno zmago nad dr. Marxom.
= Kriza ruske komunistične stranke. Prve resolucije, ki so bile sprejete na plenarni seji centralnega odbora kontrolne komisije komunistične stranke, so sestavljene v zelo miroljubnem tonu. Iz tega se vidi, da skušajo komunistični voditelji na vsak način doseči sporazum s Trockim. To pa vsled tega, ker se med delavci vedno bolj kažejo simpatije za Trockega.
Med kantoaskimi in nacionalističnimi četami se je razvila velika bitka, katere izid še ni znan. Pričakujejo pa, da bi mogla biti bitka odločilna.
Težave in težkoče esdeesarske liste.
Dolgo, neverjetno dolgo je trajalo, da je SDS sestavila svojo listo za mariborsko-celj-sko volivno okrožje. S težavo in muko je bila tudi sestavljena lista za mesto Ljubljana, saj so zaupniki morali opetovano zborovati in so najprej določili samo kandidata, šele čez nekaj dni pa tudi njegovega namestnika.
Se danes pa ni sestavljena esdeesarska lista za ljubljansko-novomeško volivno okrožje. -Niti pomoč nekateri »idealistov« iz SKS ni pomagala in SDS še danes nima kandidatov za vse kranjske okraje.
V nedeljo je zato poskušalo vodstvo SDS prodreti s svojim kandidatom v krškem okraju. Doseglo pa je popolcn neuspeli.
V spremstvu tajnika dr. Rapeta je prišel ravnatelj Jug na Rako, da se tam predstavi
1 kandidat SDS. Pri prejšnjih, volitvah je na Kaki SDS tudi v resnici dobila mnogo g asov, ker je bil kandidat domačin, katere-u ?.° kmetje zaupali. Med tem pa se je ta a‘ vrnil v kmetsko stranko in ž njim
tudi vsa Raka. Ko sta pričela gg. Rape in Jug govoriti, so jima kmetje kratko izjavili, da oui ne poznajo njih, ona pa kmetov ne. In bivši esdeesarski kandidat je nato pozval vse kmete, da naj oba gospoda iz Ljubljane ne poslušajo in kmetje so to tudi stodili. Vsi so zapustili zborovališče in oba gospoda iz Ljubljane sla ostala sama in imela sta dovolj prilike in časa, da razmišljujeta o minljivosti slave SDS.
Vseno pa sta se ojunačila in odšla v Ško-eijan. Uspeh je bil isti kot v Raki. Kmetje so SDS siti in nihče ni hotel poslušati njenih govornikov. Tako se tudi v Škocjanu ni mogel predstaviti g. kandidat svojim volivcem.
Posledica vsega tega pa je, da lista SDS za ljubljansko-novomeško volivno okrožje še ni sestavljena in da ima g. Žerjav še manj nade na uspeh.
Tistih napovedanih 40.000 kroglic že danes precej čudno izgleda. Ni dobro prezgodaj za-lli med preroke!
Lord Rothermere.
■ .a,revizijo trianonske mirovne pogodbe,ki S h	Madžarom	Slovake	na severu in
v* e na jugu, se je zavzel v najnovejšem asu angleški lord Rothermere in njegova tozadevna akcija je vzbudila po vsi Evropi ve-“KO pozornost, posebna pa še na Češkem, ker le njegova akcija naperjena v prvi vrsti pro-1 češkoslovaški republiki.
Kakšni nagibi so angleškega lorda pripra-Vl“ do njegovega koraka, ni povsem jasno, ysaj na prvi pogled ne. Da bi bil od Ogrske vlade plačan, ni prav verjetno, kajti mož je silno bogat. Tudi splošni politični ni ravno *ak, da bi kdo posebno želel postaviti revi-?1i° mirovnih pogodb na dnevni red. Treba je torej poiskati motive- za njegovo akcijo drugod.
Včasih so rekli, da se je treba pri iskanju ™?.™. ra?nih zagonetnih dogodkov v prvi
V	flnnS na Pra.v'ilo »cherchez la femme«. bro Ja n'a}erUalistični dobi pa je do-denar gre! V^>rasani0> za kakšen in za čegar
PieS0J0 ^or<i Rothermerove akcije sta lrvivi • a momenta. Lord Rothermere je ’ S1vCer ne ^or<l starega pokolenja, ampak vopecen lord, ampak vendarle lord. Izkuš-Ja pa pravi, da se novopečeni plemenitaši avadno mnogo bolj »čutijo« kakor najsta-rejsi plavokrvneži. Tako se čuti tudi lord othei mere mnogo bolj lorda kakor vsak drug angleški lord in skuša dokazati svoje razumevanje za lordsko čast in dostojanstvo s tem, da v svojem glavnem listu »Daily Mail« (»Dnevna pošta«) z vso vehemenca zastopa najbolj konservativne lordske interese.
Glavni interes angleških lordov pa je dandanes, da preprečijo doma in tudi drugod Po Evropi razne radikalne agrarne reforme. Angleški lordi so namreč lastniki vse zem-i *na Angleškem in njim mora cel narod plačevati letno milijonske najemnine za zemljo. Proti monopolu na zemljo, ki ga uživajo lordi, pa se je dvignila že pred vojno in se dviga danes znova liberalna stranka v Angliji, zlasti Lloyd George in delavska stranka. To sta pa dva silno močna faktorja in lordom se danes ni za smejati, ker jim gre rešitev agrarnega vprašanja prav občutno na žep.
Strah pred agrarno reformo doma pa je rodil med angleškimi lordi tudi strah pred agiarmmi reformami drugod. Ta strah je
vzbudil med lordi silno sovraštvo do sovjetske revolucije, ki v bistvu ni nič drugega kakor nasilno izvedena ogromna agrarna reforma, ki je dala mužiku zemljo.
Agrarne reforme pa so silno nalezljiva bolezen in zato poskušajo lordi razširjenje te bolezni povsod preprečiti — to je pravi smisel »protisovjetskega bloka« v Evropi, ki ga kujejo lordi.
Jako temeljito agrarno reformo pa so izpeljali tudi Čehi, zlasti na Slovaškem, kjer so imeli najuglednejši madžarski magnati ogromna posestva (grof Andrassy itd.). Z agrarno reformo na Slovaškem pa so bili madžarski aristokrati, ki so naravni zavezniki lordov z ozirom na agrarno reformo in s lem seveda tudi zavezniki za »protiboljše-viški blok«, silno udarjeni in nič čudnega ni, da so se angleški lordi, njim na čelu seveda novopečeni lord Rothermere, začeli zavze mati za madžarske grofe, da zmanjšajo zanimanje za agrarno reformo pri sebi doma.
Pripomniti je treba še, da obstoje med madžarsko in angleško aristokracijo jako ozke rodbinske in prijateljske vezi. Večina madžarskega »visokega« plemstva se šola v Angliji (Eton - college, Oxford, Cambridge). Po ženitvah je madžarsko visoko plemstvo z angleškimi skrižano vsevprek.
Ne gre torej pri akciji lorda Rothermera za prav nobene idealne nagibe, najmanj za »zmago zatirane pravice« ali pa za »osvobojen j e epatiranih madžarskih manjšin«. Če bi bili Čehi pustili madžarskim grafom njihova posestva na Slovaškem v miru, da bi jim ubogi Slovaki še naprej garali za 5 novčičev dnevno, se plemeniti lordi niti v sanjah ne bi bili zmenili ne za Čehe ne za Ogre. Ampak grunt je grunt. Izguba grofovskega naslova ne boli, boli pa izguba veleposestva.
Jako malo verjetno pa je, da bi lord Rothermere s vojo akcijo uspel. Njegov list »Daily Mail« ima sicer res ogromno naklado (2 in pol milijona izvodov dnevno!), toda politično ta list kljub velikanski svoji nakladi ne pomeni nič. List je namreč razširjen le vsled spretno sestavljenih in lepo aranžiranih dnevnih senzacij in ga vsled tega posebno rade kupujejo ženske, ki rade bero flav-ze (kakor v Ljubljani »Jutro«). Politično pomeni »Daily Mail« toliko, kolikor pomeni na Dunaju »Kronenzeitung«, ki tudi izhaja v 30 tisoč izvodih, a politiki niti ne vedo ne, da ta list izhaja.
»Enotna fronta" — definitivno razbita.
Opetovano smo že pisali o pogajanjih slovanskih delavskih marksističnih strank za enoten nastop pri septemberskih volitvah v narodno skupščino. Zapisali smo, da se vse fri delavske stranke (socialistična, socialnodemokratska in komunistična skupina) zelo 'rudi j o, da bi pokazale napredek svojih glasov.
Neodvisni delavci in socialni demokrati so v teh pogajanjih dosegli med seboj popolen sporazum v vseh vprašanjih, dočim je vodstvo socialistične stranke Jugoslavije odklonilo skupen nastop, ker se ni strinjalo s programom delavsko-kmetskega republikanske-
ga bloka, na čegar temelju se je ustvarila ^polenotna« fronta slovenskega delavstva.
Sporazum, ki se je dosegel med socialnimi demokrati in komunisti ne leži samo v vprašanju kandidatur, temveč sloni v glavnem na programu, ki vsebuje zahtevo za mir in za zvezo s sovjetsko Rusijo, proti monarhiz-inu, proti centralizmu, proti esdeesarskemu naprednemu bloku in proti vojni nevarnosti, za repubfliko delovnega ljudstva, za samoodločbo narodov, tudi slovenskega, za blok delavcev in kmetov in za enotno strokovno gibanje.
Na podlagi tega sporazuma so socialni de-
mokrati v zvezi s komunisti zahtevali od SSJ, da je mogoča enotna fronta le tedaj, če na-slopi SSJ proti tistim svojim Članom, ki sede v predsedstvih monarhističnih organizacij, ki so člani takih organizacij ter jih podpirajo z občinskim denarjem, da nastopi dalje SSJ proti tistim svojim članom, ki sodelujejo s policijo ter proti tistim oblastnim poslancem, ki glasujejo z meščanstvom proti republikanskemu uradništvu, da se odreče SSJ centralizmu, da se izjavi za samoodločbo narodov ter za samostojnost. Slovenije, da pretrga zvezo s krščanskimi socialisti in samostojnimi demokrati v Delavski zbornici, da se de-solidarizira z angleškim kapitalom v Mežici in izreče za zedinjenje strokovnega gibanja v Jugoslaviji.
Vodstvo SSJ je že dne 9. julija nastopilo proti tem zahtevam in postavilo za nosilca oficielne socialisaične stranke v mariborskem volilnem okrožju g. Petejana. Na celjski konferenci dne 17. julija pa so socialisti definitivno odklonili enoten nastop z izjavo, da niso za samoodločbo slovenskega naroda, ker so Slovenci po njihovem mnenju samo pleme troedinega naroda, da niso proti monarhističnim nastopom tajnika Delavske zbornice Filipa Uratnika ih da branijo Monzinga, člana socialistične internacionale, ki je baje z osebno intervencijo (tako piše »Naprej«, op. ured.) izposloval razpust občinskega zastopa v Mežici.
Resni ali neresni poskus za ustvaritev enotne fronte se je torej popolnoma ponesrečil. Krivda leži predvsem v vodstvu Socialistične stranke, ki je že v svojih pismenih pogajanjih zahtevalo, da se naj ne razpravlja o programu delavsko-kmetskega republikanskega bloka, temveč le o nosilcih enotne delavske liste in o ostalih kandidaturah.
Pohskus ustvariti enotno fronto delavskega razreda v Sloveniji se je že v tretjič pone srečil. Prvi poskus leta 1925 pri volitvah v Delavsko zbornico za Slovenijo je sicer združil socialiste (kristanovce) in komuniste za enotno listo, dočim so nastopili socialdemokrati (bernotovei) samostojno. Tudi drugi /■oskus pri volitvah v oblastne skupščine ni ustvaril enotne fronte: socialisti in komunisti so nastopili zopet skupaj, dočim so šli socialni demokratje za svojo posebno listo. Enotna fronta je bila tedaj dosežena le v Mežici, kjer so delavci izvolili učitelja Vinka Moderndor-ferja za oblastnega poslanca.
V obeh taborih se pripravljajo na volitve in postavljajo nosilce svojih list. Socialistična stranka je postavila v ospredje gg. Petejana, dr. Likarja, Kiteka, Mlinarja, Sitterja i. dr. Ponesrečeni manever je zelo razburil vodstvo
| SSJ, kateremu je šlo predvsem za kandidate
1 in jako značilna je polemika med temi gospodi, posebno urednika Eržena, ki je v svoji jezi vpričo delegatov izjavil: »Če crknem, Moderndorfer ne bo izvoljen ...«
Idejmi sporazum med komunisti in socialnimi demokrati je precej vplival na delavsko javnost, vendar pa izgleda, da komunisti niso zelo zadovoljni z diktati njihovega vodstva.
V	komunistično ospredje se namreč preveč silijo ljudje, ki so med delavstvom komproti-tirani in nepriljubljeni, tako, da delavstvo pri teh volitvah ne bo šlo s tistim elanom v boj, kot to pričakuje Gustinčičeva struja.
Delavsko-kmetski republikanski blok bo predvsem enoten v Ljubljani, kjer bo kandidiral kot nosilec dr. Milan Lemež, dočim se ia enotnost ne bo pokazala v. ljubljanskem volilnem okrožju, kjer hoče biti nosilec liste delavako-republikanskega bloka inženir Dragotin Gustinčič. Izmed ostalih kandidatov stopata v ospredje še Weinberger in Marcel Žorga.
Dvomimo, da bo ta »polenotna fronta« imela kaj več upehov od dosedanjih, kajti zdi se nam, da delavstvo še vedno ni izrinilo iz svojih vrst ljudi, ki tudi po njihovem mnenju ne spadajo zraven.
Rusija se pripravlja.
V najnovejšem času se je pričela ruska vlada intenzivno oboroževati. Pretekli teden je vlada organizirala »teden narodne obrambe«, da bi vzbudila med najširšimi krogi razumevanje za potrebo oboroževanja. Po celi državi so priredili posebni odbori veliko število predavanj o vojni obrambi, skoraj v vsakem večjem kraju pa so ustanovili obrambne krožke, ki prirejajo znanstvena predavanja o vojaških stvareh. Na ta način namerava ruska vlada pretvoriti celo Rusijo v
eno samo ogromno taborišče, kjer bo vsak prebivalec vedno pripravljen na boj.
Današnja ruska armada obstoji iz dveh delov, iz prave armade in iz žandarmerije. Žandarmerijske (policijske) čete imajo zopet dva pododdelka, namreč čete za notranjo in čete za obmejno službo. Policijske čete za notranjo službo so v bistvu to, kar je bila nekdanja caristična žandarmerija, samo da jim poveljujejo drugi ljudje. Naloga te čete je, da skrbi za varstvo uradov in oblastnikov. Najbolj zanesljive ljudi pa so uvrstili k obmejnim četam. Naloga teh je, da natančno pazijo na vse tujce, ki prihajajo čez mejo in posebno strogo stikajo za »protirevolucionarno«, t. j. protiboljševiško literaturo. Obmejne čete so izvrstno izvežbane in predstavljajo elito ruske oborožene sile, v slučaju vojne pa tvorijo jedro ruske armade. Prehrana in oprema teh čet je odlična. Za pravo armado ruska vlada ne skrbi toliko kakor za obmejne čete. Hrana pri- ruski armadi je slabša, oprema pa je izborna. Poročila o bojni opremi ruske armade niso točna. Edino, kar je v ruski armadi še pomanjkljivo, je težko topništvo, zato pa delajo noč in dan, da tudi to panogo orožja izboljšajo. Na pre-davanjah v »tednu za narodno brambo« so največ govorili o težkem topništvu. Na visoki stopnji pa stoji rusko letalstvo. Letalci so izvrstno izvežbani in zelo pogumni in podjetni ljudje. Letala so izdelana samo iz ruskega materijala. Zveza za pospeševanje letalstva »Aviahim« razvija nad narodom silno propagando za letalstvo, zlasti med žen-stvom. Izvežbane agitatorice skušajo tudi med ženskim svetom vzbuditi zanimanje za potrebo oboroževanja dežele.
Večina armadnih poveljnikov in štabnih častnikov je služilo že v stari ruski armadi.
V	vojaškem oziru je Rusija razdeljena na 9 okrožij. Na čelu vsakega okrožja stoji višji general, ki je za slučaj vojne določen za poveljnika armade svojega okrožja. Od teh 9 okrožnih vojaških poveljnikov jih je sedem, ki so bili že pod starim režimom generali, a tudi v nižjih šaržah služi v današnji ruski armadi mnogo carističnih častnikov. V ruski armadi pa služi tudi na stotine bivših najboljših nemških oficirjev, ki so našli po razorožitvi Nemčije kruh in zavetje v Rusiji. Nemški častniki so zlasti v tehničnem oziru sovjetsko armado dvignili na visoko stopinjo izvežbanosti.
UPNIKOM SLAVENSKE BANKE!
Podpisani odbor upnikov Slavenske banke v Ljubljani sporoča vsem onim upnikom Slavenske banke, ki so njega oz. njegove predstavnike pooblastili za prijavo sodišču in zastopanje njihovih terjatev v konkurzu Slavenske banke, da je iste pravočasno prijavil konkurznemu sodišču v 'Zagrebu po predpisih hrvatskega konkurznega reda in da jih bo v smislu prejetih pooblastil tudi nadalje z vso skrbjo zastopal v konkurzu tega zavoda.
Vsakomur je Odbor poslal tudi potrdilo
o	prejemu njegovega pooblastila.
Rok za prijavo terjatev konkurznemu sodišču je potekel z 19. julijem 1927. Netočne so vesti nekaterih listov, da je sodišče podaljšalo prijavni rok do 20. avgusta 1927. Vzlic temu pa je upravitelj konkurzne mase j ozirom na interese upnikov zasigural podpisanemu Odboru, da se bodo prijave terjatev sprejemale še do 15. avgusta 19(27. Zaostale upnike se opozarja na to, ker se neprijavljenim upnikom v smislu hrvatskega konkurznega reda ne bo izplačalo ničesar.
Ljubljana, dne 26. julija 1927.
Za Odbor upnikov Slajvenske banke:
Dr. Drogo Marušič 1. r., predsednik.
Dr. Roman Ravnihar 1. r., tajnik.
KRATKE VESTI.
Dopisni urad sovjetske vlade javlja, da je vest o atentatu na lenlngradski sovjet gladko izmišljena.
Predsednik Bethlen se vsled bolezni ni udeležil pogreba kardinala Czernocha. Legi-timisti pa v Bethlenovo bolezen ne verujejo, temveč so mnenja, da je s svojo neudeležbo demonstriral Bethlen proti legitimistom.
Brazilijanski parlament je s 118 proti 18 glasovom sprejem zakon proti komunistom.
Argentinska vlada je predložila parlamentu predlog, da se Argentinija zopet aktivno udeležuje dela pri Zvezi narodov.
Ljuba D. Jurkovič:
TAKTIKA NAJMODERNEJŠIH MARKSISTOV.
(HI- del replike na Odgovor marksistov.)
Vso prozorno taktiko marksistične akcije smo prav dobro spoznali iz dosedanjih Člankov. Ta svojevrstna taktika najmodernejših marksistov, kakor sami sebe imenujejo, je zelo važna, tako, da ne bo škodovalo, če tudi Jej stvar posvetimo malo pozornosti. Kakor boino to spoznali, ni v ostalem nikake razlike med temi »najmodernejšimi marksisti« (= komunisti, boljševiki), temveč je to tudi taktika starih marksistov in celo Karla Mar-Xa samega.
Omenjali smo že v drugem delu te replike, zakaj se marksisti interesirajo za nacionalna vprašanja raznih narodov; spoznali smo, kako je bilo stališče raznih marksističnih ideologov do nacionalnih pokretov raznih narodov; videli smo, kako more biti kdo na podlagi marksističnih načel za in proti nacionalni svobodi posameznih narodov: Vse odvisi od ocene, če je ta osvoboditev v liniji osvobodilne borbe delavskega razreda, odnosno v liniji socialne revolucije in razvoja družbe v smislu komunizma...
Na ta način je že Engels na primer, kar je za nas posebno važno, gledal na naše nacionalne težnje s tega stališča. Dejal je: »Čeprav bi bile balkanske države še tako interesantne itd., toda čim pridejo njihove težnje v nasprotje z interesi proletariata, jim mi ne
moremo pomagati. Na drugem mestu pa on in Marx »poudarjata, da zaslužijo balkanski narodi v težnji, da se osvobode od turškega jarma, vsako podporo«.
Na tem mestu je posebno važno, da se dotaknemo čudnega stališča Marxa in Englesa leta 1848—1849 v slučaju revolucije Hrvatov m Srbov proti Madžarom. Zadevo je gledati jako: V Avstro-Ogrski se je vršila borba med imperialističnima kapitalizmoma Nemcev in Madžarov. Marx in Engels sta bila na strani Madžarov in proti Avstriji ker je Avstrija tlačila Madžare.
Hrvati in Srbi so bili madžarski robovi. Bili so nekoliko eksploatirani in tlačeni od Madžarov, odnosno od madžarskega imperialističnega kapitalizma. Suženjstvo Hrvatov in Srbov pod Madžari je bilo mnogo težje nego teh pod Avstrijo, zlasti so pa morali to spoznati socialisti. Zato so se Hrvati in Srbi uprli proti Madžarom (proti Avstriji niso imeli razloga boriti se in naravno je, da so videli prijatelja v vsakem neprijatelju Madžarov.)
Toda sedaj Marx in Engels nista bila na naši strani, temveč sta kot divja risa nastopila proti nam, ker je to oviralo osvobodilno borbo Madžarov! Kaj smo imeli morda interes,*da Madžari postanejo še močnejši? Še več, ta borba je bila zelo pripraven moment za vstajo.
Kako naj si tolmačimo to nedoslednost teh socialističnih edeologov? Lepo torej, Madžari (in to madžarski kapitalistični imperializem) imajo pravico, da se bore za svojo svobodo,
toda Hrvati in Srbi (in to narod, ki ni kapitalistično razvit in ki ni imperialističen) pa nimajo pravice do svobode! Zakaj? Mogoče zato, ker so bili oni Slovani, ker so morda neka nižja rasa ki nima pravice do svobodnega življenja in ki mora robovati madjar-skim kapitalistom!?
Ali je tako čudno in nedosledno stališče dikliral kak psihološki moment, ali pa celo kak drugi večji interese od nacionalne svobode gotovega naroda? Treba je namreč imeti vedno v mislih, da :je Man iz dna svoje duše mrzil vse Slovane vobče, mrzil jih je brez posebnega razloga, iz neke nerazumljive ozkosrčnosti, toda mrzil jih je strašno, tako kakor jih more mrziti samo zagrizen švaba. Kadar je mislil o Slovanih, so njegove misli vedno podlegle temu čustvu.
Ako abstrahiramo to stran kot stvar srca Marxa samega, bomo spoznali, da je tako -nedosledno in čudno stališče opravičeval gotov interes, »to je bil interes evropske revolucije; temu interesu so se morali podrediti vsi ostala interesi. Interes revolucije je vedno nad interesi posamezne nacije.« (Dr. Sima Markovič..)
Sedaj razumemo: torej tako stališče za Madžare in stališče proti Hrvatom in Srbom je bila samo gotova taktična poteza; kakor vedno, se pri oceni teh revolucij ni vprašalo po njihovih vzrokih in razlogih, niti o interesih prebujenih narodov, temveč o nečem drugem. To ste razkrinkani!
Videli smo, kako so marksisti vedno, tako
najstarejši kakor tudi najmodernejši, kazali neko posebno pozornost za nacionalna čustva raznih narodov čisto in samo iz taktičnih razlogov. Saj celo v programu ruske komunistične stranke same stoji zapisano: »V vsakem slučaju je potrebna s strani proletariata onih narodov, ki so bili tlačeni, neobhodna in posebna opreznost ter posebna pozornost do ostankov nacionalnih čustev delavskih mas tlačenih in nepolnopravnih nacij.«
V	tem smislu je tudi Ljenin priložil II. kongresu komunistične internacionale reso-lučijo, v kateri je rečeno med drugim: »Ker ta nezaupljivost in nacionalni predsodki morejo biti izkoreninjeni šele po uničenju imperializma v naprednih deželah in po koreniti spreinenitvi vseh temeljev gospodarskega življenja v zaostalih deželah, bo uničevanje teh predsodkov napredovalo prav počasi. Odtod izvira za razredno zaveden prolariat vseh dežel obveznost posebnega obzira in posebne pažnje do posebi že preživelih nacionalnih čustev v dalj časa zasužnjenih deželah in nacijah, obenem pa obveza, da se postopa tako, da bi ta nezaupljivost čimprej izginila.<
V	drugem delu te replike smo omenjali, kako je Ljenin dejal, da je iz taktičnih razlogov potrebno, da komunisti raznih dežel podpirajo vse revolucionarne pokrete in da se vežejo z njimi, ne zato, ker bi morali ti interesi kot taki interesirati, temveč zato, ker se morejo izrabiti v korist socialne revolucije, — za širjenje in krepitev komunizma.
Dnevne -vesti.
ALI SPEKULACIJA ALI RESNICA.
Na seji beograjske trgovske zbornice je podal podpredsednik Stanojevič poročilo o stanju žetve v Srbiji. Po njegovem referatu je pšenica v Srbiji izvrstne kvalitete, toda jo je za 30 odstotkov manj ko lani. Koruze bo celo polovico manj ko lani. Suša pa je uničila tudi travnike in vsled pomanjkanja krme J>o moral kmet prodati živino za slepo ceno. Zato predlaga Stanojevič, da se odpravi uvozna carina na pšenico, ječmen, koruzo in fižol, da se na vso državo razširi tarifa, ki velja za prevoz koruze v pasivne kraje in da se sme mleti v vsej državi ene vrste moka, ki pa ne sme biti najfinejša.
Vajeni smo, da se pred vsako žetvijo pojavljajo vesti o katastrofalnem stanju žetve. Ope-tovano se je izkazalo, da so bile te vesti samo plod špekulacije, da je bila dvignjena cena moke.
Zato je dolžnost poljedelskega ministrstva, da da uradno poročilo o stanju žetve, da bo javnost znala, pri čem da je.
Mislimo, da plačuje vsa država, zlasti pa Slovenija, žitnim magnatom v Vojvodini že toliko davka, da sme zahtevati, da jo vsaj vlada ščiti pred špekulacijo, če seveda taka obstoji.
ZASTONJ
dobite en por nogevlc
pri nakupu dveh oz. treh parov
Inventurna prodaja pri
A. Šinkovec nosi. K. Soss.
— Popravilo proge Zagreb—Osijek. Po tolikih nesrečah, ki so se pripetile na železniški progi Zagreb—Osijek, je naročilo končno prometno ministrstvo zagrebški železniški direkciji, da naj prične s popravilom te proge.
— Sklepi konference srednješolskih ravnateljev v Splitu. Te dni se je vršila v Splitu konferenca srednješolskih ravnateljev. Na konferenci so se razpravljala didaktična, disciplinarna in druga strokovna vprašanja. Med drugim je storila konferenca hvalevreden sklep, da se bo v bodoče proti nediscipli ranim dijakom postopalo z večjo strogostjo kot doslej. Z začetkom novega šolskega leta se prepove dijakom nogobrc. Tudi člani nogometnih društev dijaki ne bodo smeli biti več. Pač pa se bo priporočalo dijakom, da vstopijo v plavaške in veslaške klube in v sokolska društva. Izletov ne bodo smeli prirejati dijaki več. Dalje se bo strogo nadziral obisk kinematografov in strani dijakov in dijaške organizacije. Z novim šolskim letom se ukinejo dijaške čepice, ker niso dosegle nameravanega cilja. Razven tega je bilo sprejetih še več drugih predlogov ki bodo ,po mnenju konference srednješolskih ravnateljev pospeševali vzgojo in učne uspehe srednješolske mladine.
— Na otoku Rabu je še prostora za tujce.
Kot poročajo sušaški zvezi za tujski promet, je v Rabu na razpolago še kakih 200 tujskih sob.
— Avstrijski šolski učenci v Senju. Te dni prispe v Senj skupina 40 otrok iz Dunajskega Novega mesta. Spremljajo jih učitelji. Izletniki ostanejo v Senju do srede tega meseca.
— Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč< za ljubljansko oblast sporoča interesentom, da se je do 31. julija t. 1. priglasilo zadostno število članov. V prihodnjih dneh bo sklican ustanovni občni zbor, nakar bo društvo začelo z rednim poslovanjem. Obstoj tga društva je na podlagi došlih prijavnic zagotovljen. Nadaljne prijave članov se še vedno sprejemajo. Podeželski trgovci in nastavljen-
Se enkrat podčrtamo: Ako se marksisti bavijo z nacionalnimi zadevami, je to vedno in samo iz taktičnih razlogov! To je razvidno tudi iz sledečih besed dr. Sime Markoviča: >Po vsem zgrešena taktika bi bila, če bi se socialisti, dokler žive v kapitalistični družbi, desinteresirali za nacionalno Vprašanje!«
Tako vidimo, da se v borbi za komunistično družbo poslužujejo marksisti vseh sredstev, njim je dovoljeno vse. Tako na primer gredo oni v tem tako daleč, da pravijo, da morejo biti v gotovem slučaju marksisti tudi monarhisti!
Ljeiiin: »Predpostavljajmo slučaj, da se med dvema velikima monarhijama nahaja tudi ena mala, katere mali kralj je s sorod-niškimi in drugimi zvezami »vezan« na monarhe obeh sosednjih držav. Predpostavljajmo dalje, da bi proglasitev republike v mali državi in pregnanje njenega monarha pomenilo v praksi vojno med obema velikima sosednjima državama za to, da bi se ta ali oni monarh male države ponovno povspel na prestol. Nikakega dvoma ni, da bi ves internacionalni socializem, kakor tudi v resnici internacionalni del socialistov v mali državi bil v danem slučaju proti zameni monarhije i republiko. Zamena monarhije ni nikaka absolutna zahteva, temveč je samo ena od demokratskih zahtev, ki so v interesu demokracije, (pa naravno, v še večji meri tudi interesom socialističnega proletariata), kot celoti podrejeni.«	Dalje	prib.)
ci, naj potrebne tiskovine v svrho prijave zahtevajo pri pristojnih gremijih, kateri imajo te v zadostnem številu na razpolago. Odbor.
— Otvoritev Sokolskega doma v Grosupljem. Dne 14. avgusta t. 1. se otvori nov dom mladega sokolskega društva v Grosupljem, zajedno z nastopom in veliko vrtno veselico pri br. I. Rusu. Pohitite ta dan vsi na Grosuplje. — Sokolsko društvo Grosuplje.
— Stavka lastnikov kinematografov v Osijeku. Lastniki kinematografov v Osijeku so se dogovorili, da bodo dne 15. t. m. svoje kinematografe zaprli. Stavka se uprizori v znak protesta zoper povišanje davka na kinematografe.
— Izseljevanje v Novo Zelandijo. Nova Zelandija je ustavila doseljevanje do konca oktobra 1927. V informacijo o položaju v Novi Zelandiji priobčujemo v naslednjem pismo, ki ga je poslal eden naših rojakov izseljeniškemu koinisarijatu v Zagrebu. V tem pismu se slikajo razmere na ondotnem delavskem trgu tako: »V teku enega leta se je priselilo veliko število naših rojakov v Novo Zelandijo. Od njih pa se naihaja velik del v veliki bedi vsled pomanjkanja dela. Industrija kaurske smole, pri kateri so bili v prejšnjih letih naši rojaki zaposleni in se od tega tudi preživljali, je danes sko-ro propadla. Velik del naših ljudi se je vrnil v domovino in je ibrez sredstev, ker je industrija propadla, da bi našel zopet delo. Brezposelnost veča veliko število angleških priseljencev, ki dnevno narašča. Tuja zemlja ljubi svoje — tako je naš narod pri vsakem delu zadnji.«
— Premoženje kralja Ferdinanda. Po uradnih ugotovitvah je zapustil rumunski kralj Ferdinand razven nepremičnin premoženje 300 milijonov lejev. Karlov delež znaša 60 milijonov lejev. Nepremičnin Karol ne dobi nobenih.
— Pouk o letalstvu na nemških šolah. Na berlinskih šolah se uvede obvezen pouk o le-' talstvu.
— Robert de Flers umrl. V soboto je umrl v Parizu v 55. letu svoje starosti literarni direktor »Figara« in znani komediograf Robert inarquis de Flers. De Flers se je rodil dne 25. novembra 1872 v Pont 1’ Eveque-u. Leta 1920 je postal član francoske akademije. Spisal je mnogo gledaliških iger, ki so žele v vseh kulturnih državah uspeh.
Din
meter sifona
Inventurna prodaja pri
A. Šinkovec nosi. K. Soh.
— Poroka Horthyjevega sina. Iz Budimpe- j šte poročajo: Sin regenta Horthyja se poroči dne 4. avgusta s hčerko grofa Emerika Karola.
— Prekooceanski poleti. Neki rimski agenciji poročajo iz Toronta, da se pripravljata tudi dva kanadska letalca za polet preko oce ana. Poleteni nameravata iz Kanade v Lon-
— 105 ur v zraku. 37-letni mehanik Fianc Kawoszynski je dosegel rekord v ti ajnem letanju. Vzdržal se je v zraku celih 105 ur. Ka-wosynski namerava poleteti iz Buenos-Aiiesa v iNewyork. Letalo si je zgradil sam.
— Francoski trgovinski minister in avia-tika. Francoski trgovinski minister se brani v »Le Journalu« zoper časopisne napade, v katerih se mu očita, da ne stori ničesar za napredek francoske aviatike. Minister pravi, da je treba osigurati in razviti v prvi vrsti praktično stran aviatike, to se pravi eksploatacijo aviatike v trgovinske in prometne svrhe.
— Ameriški novinarji v Evropi. Iz Ne\v-yorka je prispelo v Cherbourg 25 ravnateljev velikih severoameriških listov. Izletniki si ogledajo glavna evropska mesta.
— Kako se obnaša bivši nemški prestolonaslednik. Bivši nemški prestolonaslednik in njegova rodbina se bosta preselila iz dvorca v Eltzu v nekdanji carski dyorec v Potsdamu. K temu koraku se je bivši nemški prestolonaslednik odločil ker je postal v Eltzu vsled svojega surovega obnašanja in številnih škandalov zelo nepriljubljen. Niti monarhi- j stični krogi ga ne marajo. Ob priliki zadnjih i vojaških vaj je povabil k sebi več oficirjev, ] njegovemu povabilu pa se ni niti eden od- < zval.	j
— Neurje v Osijeku in okolici. Po daljši vročini je bila te dni v Osijeku in okolici silna nevihta. Okoli petih popoldne so bile vse telefonske zveze z mestom prekinjene! Zopet vzpostavljene so bile šele zjutraj. Utrgal se je bil oblak.
— Letalska nesreča v Mostarju. V Mostarju sta se dvignila te dni z zrakoplovom tipa Brandenburg v zrak poročnik Tarapanov in pesnik Milo Šantič. Ko sta krožila nad mestom jima je zmanjkalo bencina in aeroplan je padel v neki vinograd ter se razbil. Kmetje, ki so prihiteli ponesrečencema na pomoč, so mislili, da ju bodo našli mrtva, na svoje začudenje pa so ju potegnili izpod ruševin samo z neznatnimi praskami. Zoper poročnika Tarapanova je uvedena preiskava, ker je vporabil letalo brez dovoljenja ter vzel seboj še civilno osebo.
— Naiven kmetič. Ciganka Milica Jankovič je izvabila leta 1925 kmetiču Urošu Gojkovu v Bečkereku pod pretvezo, da izposluje, da bo njegov sin oproščen vojaške službe, 8000 dinarjev. Ker se ji to ni posrečilo niti ni mogla denarja vrniti, jo je ovadil Gojkov sedaj sodišču.
— Obsojen novinar. Socialistični voditelj in urednik »Slobode« v Novem Sadu je bil te dni obsojen radi klevete po tiskovnem zakonu na dva meseca zapora. Razžalil je v svojem listu bivšega socialističnega poslanca Vojina Brkiča.
— Krvav boj med policijo in vlomilci pod zemljo. Te dni se je posrečil varšavski policiji uprav senzacionalen lov. Policija je zasačila tolpo vlomilcev baš v trenutku, ko je hotela vdreti skozi podzemeljski hodnik v prostore zakladnice državne tiskarne bankovcev, v kateri se nahaja za šest milijonov novih novčanic. Podzemski hodnik so opremili vlomilci z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki. Napeljali so vanj celo električno razsvetljavo, tla so parketirali. Med banditi in policijo je prišlo do srditega boja. Eden od vlomilcev je bil težko ranjen. Policija je ujela šest članov tolpe.
— Boj med apaši in policijo na Dnnaju. V zapadnem delu Dunaja se je pripetil te dni drzen roparski napad. Močna tolpa apašev je izropala sredi ceste več pasantov. Ko so pri- . hiteli napadencem na pomoč policijski stražniki, so navalili razbojniki tudi nanje, jih pometali na tla in zvezali. Ko je prihitela tovarišem na pomoč takozvana napadalna policija, so otvorili banditi nanjo ogenj in razvila se je pravcata bitka. Aretiranih je bilo 10 oseb.
— 22 ljudi utonilo. »New York Herald« poroča, da se je potopila na Michiganskem jezeru izletniška ladja na kateri se je nahajalo 200 oseb. Večina pasažirjev se je rešila 22 pa jih je utonilo.
— Poškodba nagrobnih spomenikov. Te dni so poškodovali neznani zlikovci na pokopališču v Kolnu 71 nagrobnih spomenikov.
— Trgovina t dekleti. V Donavi v Vrati-slavi so našli te dni steklenico v kateri se je nahajal list sledeče vsebine: »Trgovci z dekleti so me prodali v Carigrad. Grete Wies-ner.« Policija preiskuje, kaj je na stvari. Doslej je ugotovljeno, da je res izginilo nedavno na Dunaju brez sledu neko dekle Grete Wiesner.
— Krvava rodbinska tragedija na Morav skem. V Moravski Ostravi se je odigrala te dni krvava rodbinska tragedija. Med Marijo Sk ul i no in njenim možem so bili prepiri na dnevnem redu. Mož je bil delavec. V svojem prostem času je študiral ter položil končno na realki zrelostni izpit. Ker nato ni hotel opravljati več težaških del, primernejše službe pa tudi ni mogel najti, je živela njegova rodbina v veliki bedi. Kritičnega dne je po-giabila njegova žena po prepiru sekiro ter udarila ž njo svojega moža trikrat po glavi. Mcž je obležal pri priči mrtev. Zena se je prijavila sama oblasti. Pridržali so jo v za- i poru.	|
— Samomor 13-letncga dečka. Te dni je našel cerkovnik v Chorherrnu pri Tullnu v cerkvi 13-letnega sina kamnoseka Josipa , Kessa na vrvi za zvon obešenega. Deček se j je bil utiliotnpil prejšnji večer v stolp, po- i tegnil je vrv za zvon gori, si jo ovil okrog vratu in se vrgel v globočino. Preiskava je ugotovila, da je izvršil deček samomor, ker je njegov oče z njim zelo slabo ravnal. Deček je moral na primer iti vsak dan — tudi pri najslabšem vremenu v poldrugo uro oddaljeni Tuln za očeta po liter vina. Oče mu dostikrat ni dal niti denarja seboj ter je ino-
— Devica Orleanska in njena guvernanta.
Neka filmska družba v Parizu je izvolila izmed 400 konkurentinj 15-letno deklico Simono Genemois za naslovno vlogo nekega filma
o	Devici Orleanski. Njen oče pa nato, da bi postala njegova hčerka filmska igralka ni hotel pristati. Vsled tega je prišla stvar pred sodišče, ki je pogodbi pritrdilo, vendar pa odredilo, da mora spremljati deklico k predstavam in od predstav guvernanta.
— Menih — lahkoživec. V Budimpešti je bil te dni aretiran neki budistični menili radi goljufivih dolgov. Meniha je poslal samostan v Budimpešto, da bi izpreobračal ljudi k budizmu. V to svrho mu je izplačeval samostan velike vsote. Menih se je pa kmalu prepričal, da Madjari za budizem .nimajo smisla. Ker ni pridobil nobenih Pr0' selitov, se ni upal vrniti v samostan. Ostal je v Budimpešti. Ko mu je zmanjkalo končno denarja, je jel delati goljufive dolgove-Denarja pa'je rabil mnogo, zakaj podnevi je lenaril, zvečer pa je slekel kuto, oblekel frak ter se zabaval po elegantnih nočnin lokalih z dekleti.
— 80.000 nasprotnikov prohibicije a1®*1' ranih. Po pravkar izdani uradni statistik' je bilo lansko leto v Ameriki aretiranih radi prestopkov prohibicijskega zakona vsega skupaj nič manj kot 80.000 ose.b, to je *a 20.000 več kot predlanskim. Količina zaplenjenih alkoholnih pijač je napram predlanskim neznatno padla ter znaša 200 milijonov galon. Povprečna kazen za te prestopke je bila razven občutne denarne globe, 140 dnevni zapor.
Do
25%
popusta pri kopalnih potrebščinah
Inventurna prodaja
A. Šinkovec nasl. K. Soss.
ral deček dobiti vino na kredit. Če se je vrnil domov praznih rok, je bil tepen. Tuintam je moral iti že zjutraj ob 4. v gozd po drva. Na dan samomora je moral deček do pozno v večer kamne tolči, zato je pobegnil od doma in izvršil samomor. Govori se, da je kamnosek Hess, ki je velik alkoholik in zapravljivec pred leti tri svoje otroke zastrupil. Hess je b i areliian.
—	Umor, pojasnjen s pomočjo hipnoze. Iz Budimpešte javljajo: Dne 22. junija so našli v njenem stanovanju v Debreczinu vdovo Kisz umorjeno. Storilec je izbrisal po umoru vse sledi ter stanovanje zeklenil. Policija je isk'ala morilca več tednov zaman. Te dni pa je bil umor zgolj po naključju pojasnjen. Hipnotizer Gold je hipnotiziral drogista Zoltana Lugossyja, ki je rekonstruiral potek zločina do najmanjših podrobnosti. V hipnotičnem spanju je peljal detektive
v stanovanje ženske Toth, kjer so nasii ou-vavljeno obleko in ključ stanovanja um oljene Kiszove. Tothovi se je posrečilo pravočasno pobegniti. Sedaj jo bodo skušali najti pravtako s pomočjo Lugossyja.
  preprečen atentat na vlak. V Brandenburgu je bil aretiran 23 letni Schweber„ ki je položil na progi Berlin—Magdeburg na tračnice v namenu, da bi povzročil, da bi skočil brzovsak s tira, kamenje. Schvveber je priznal, da je nameraval v zmešnjavi, ki bi jo bila nesreča povzročila, potnike izropati.
— Ponesrečen poizkusni polet francoskega aviatika. Iz Pariza poročajo: Francoski pil°* Jivor, ki je nameraval poleteti iz Pariza v Ameriko je podvzel z 9500 kg balasta po*2" kusni polet. Polet se je vsled nastalega defekta pri aparatu ponesrečil.
— Generalna direkcija drž. železnic v Beogradu je izdala »Imenik železniških postaj .kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev« 2 novo železniško karto. Ta imenik vsebuj® vse podatke o odpravnih možnostih (Pfugg' cah) vseh železniških postaj, postaj* y izogibališč in tovorišč naše kraljeVJJ\' . veljavo stopi 1. avgusta t. 1. Posafl>ez
vod stane (s karto vred) 125 Din 'e naroča pri finančnem odeleflju 4	‘
drž. žel. v Ljubljani.	-0
— Narednika ali pa mesarja za Jzg J dedkov. »Frankfurter Oderzeitung< objavlja sledeči oglas nekega vzgojevaliSča za dečke". VzgojevatiSče za dečke išče starejšega, močnega, energičnega moža za vzgojo dečkov. Iieflektant mora biti v stanu, da vzdržuje strogo disciplino. Bivši naredniki in mesarji imajo prednost. Ponudbi je priložiti sliko, ki se vrne.
Ljubljana.
1— Podpornemu društvu slepih v Ljubija-
ni, Wolfova 12, so darovali: G. Pintar Fr.» kapetan ,Cetinje 100 Din; g. dr. Lokar Fr., tu, iz neke .kazenske poravnave 100 Din> Posojilnica Slovenska Bistrica 50 Din; Mestna občina ljubljanska 1000 Din; g. Sušnik A., tu, 40 Din; g. Pogačnik Franc mesto venca na krsto pokoj. g. Zidarju ‘200 Din; Prva dolenjska posojilnica, Metlika 500 Din; pokojni g. Oroslav Dolenc v svojem volilu 250 Din; g. Gnidovec Franjo, tu 20 Din; g. Poznik Viktor, notar, Lož, iz neke kaz. poravnave Vesel—Telič 50 Din; pravniki in uslužbenci okr. sodišča v Radovljici mesto venca na grob pokojnega dež. sod. svetnika dr. Ruperta Celestine 375 Din. — Vsem Pie" menitim darovalcem najiskrenejša hvala. " Odbor.
1— Radiorazstava. Ljubljanski Radiojklub, ki stremi za tem, da razširi zanimanje v najširših slojih našega prebivalstva za moderno radio-vedo bo priredil pod okriljem uprave ljubljanskega velesejma ob priliki pokrajinske razstave v Ljubljani i(16.—27. septembra 1927) svojo II. veliko radio- razstavo. ,Na razstavi bodo zastopani predvsem amaterji, ki bodo razstavili svoje lastne aparate in izdelke, pa tudi trgovci z radio-
Poslužite
se
inventurne prodaje
po znižanih cenah pri
A. Šinkovec nasl. K, Soss.
materijalom in aparati iz Slovenije, iZagraba in inozemstva. Zlasti naj pokaže razstava razvoj in napredek naših amaterjev.. Razstava bo v paviljonu H in bo posebno okusno napravljena, ker posebni odbor, ki je prevzel aranžma že izdeluje potrebne np-črte. Za najboljše aparate amaterjev, ki jih bo ocenila posebna strokovna komisija, je
Štev. 172.	»NATiODNI	DNEVN1K< 2. avgusta 1927.	Stran	5.
H* ■ r..t.j nurm^ar.iirrt a.ni^iv.vr;; iiviiirin .tn rrarr-ntiurr-rii, r.» ■nr . -,n-.-i--	'rv^r.nijrr,	ffwr -■r«i»-.cifrT'^7^i^~.~r»il»rrrl,rt,^m^yT*a>r • ^v,irwc-,r'tiV>rjrii<r.“ff»TVr»»Ti8igtr>rvifiii»-;.-i- >rwtiirr* . w-.i*-fr. <iiw—<n,w-nii».'~ 'Tiit^anunfpiofi	•'*
irsTsr
A. N.:
PES.
Sličica iz otmenega predmestja.
Ležal je ob prvi izmed belih stopnic, ki vodijo preko z rožami ovenčane terase do vežnih vrat. Mirno, na videz brezbrižno je ležal v tisti elegantni korektni pozi, ki je lastna samo psom odličnega rodu. Njegov rodovnik je ležal zgoraj v beli vili, v gospodarjevem študiju. Da, v levem spodnjem predalu mogočne ‘pisalne mize iz temne, flamske hra-stovine je ležal. Bil je odličen, kako so bili odlični ostali njegovi dokumenti, posvedoč-be o uspešnih konkurencah, pohvalni dekreti, odlikovanja, kolajne. — Da, njegova pasma je bila plemenita in čista tja v osmi ali deveti rod.
Bil je španjel. Dostojanstvo njegove rase se je odražalo iz vsake njegovih umerjenih in smotrenih kretenj. Ko je lajal pod teraso na drobnem, belem pesku, se je njegova zla-lorjava, skrbno negovana dolga dlaka svetila v popoldanskem solncu kakor sveže izluščen sad divjega kostanja. Ce je dvignil glavo, se je srebrno - belo zabliščalo in če se je okre-nil so široki uhlji takoj zopet zavzeli predpi-
i	sano pravilno lego.
Da, bil je vzoren pes.
Jzza ogla prihaja zdaj pritajeno brenčanje . angleškega motorja. Po cesti pred vrtno ograjo drče zamolklo zavrta gumijasta kolesa. Kratki, hreščeči signali automobilske hupe odjeknejo v zrak ...
To je gospod.
, ^ Ključ zarožlja, velika vrata iz kovanega j železa v ograji se odpro.
i	Pes se ne gane.
Le njegove oči se udano upro v gospodarja, ko zavozi mimo njega vgaražo, ki je skrita v ozadju vrta.
Drugih pozdravov gospodar ne mara. Ne mara tekanja okrog vozila, ne miganja z re-• pom, ne poskakovanja in prilizovanja.
Zdaj se vrača. Ko stopa mimo njega, neko-liko zaripel v obraz, ves vroč in prašen, mu položi za trenotek roko na rjavo glavo in reče:
»Priden, priden pes.«
Vrh terase vzklikne vesel dečji glas.
Lepa, mlada žena stoji poleg deteta, lična sobarica prihiti, da odnese prašna ogrinjala.
»Goste dobimo, Roza, pripravite južino v modri vrtni paviljon.«
Pes dobro ve za modri paviljon. To je prav onkraj vrta, tam, kjer se neprestano dviga v zrak tanek curek srebrne vode, in se raz-pršava v tisoč zlatih kapljic, ki padajo pro-žete solnčnih žarkov, kot drobni ametisti smaragdi, rubini in satiri nazaj v ogromno belo - marmornato školjko.
Najlepše rože tam cveto. Poleg lepe Dru-ške sijejo na tenkih steblih rožnosvileni cvetovi lepe Karoline, dremljejo med listjem temnožametne Rohanke. Vmes dehte rezede in pisan kolobar smejočih se verben objem-lje lično zaokroženo zelenje svežih tratic.
Da, tam je modri paviljon.
In tja bo zdaj znosila Roza na širokih pladnjih tisoč dobrot. Glej, že se je prikazala na terasi. Lahno žvenkeče porcelan in steklo, ko ztaj-le stopa previdno po stopnicah. Mimljivi vonj mrzle pečene kuretnine in rožnate gnjati podraži španjelov nos.
A on je vzoren pes.
me je treba posebnih čevljev. Praktičen material za take čevlje so dobro rjavo usnje in gumijasti podplati.
Za elegantne popoldanske čevlje se uporablja pogosto usnje iz reptilske kože. Pri tem skušamo spraviti čevlje v sklad z drugimi komadi toalete kot na primer z ročno torbico ali plaščem, ki ima ozek ovratnik iz istega usnja.
Večerni čevlji imajo slej ko prej visoke pete. Poletni večerni čevlji so izdelani iz prav tinega chevreauxa ali pa tudi iz svile, ki naj bo iste barve kot obleka.
Njegov ponos ne da, da bi se klatil okrog paviljona, ko se goste gostje gospodarja. On ve, da je na drugem koncu, tik garaže ob določeni uri pripravljen drug obed. Lončena skleda, v njej koruzni žganci, o, lepo zabeljeni, in morda, morda leži vrh žgancev slastna kost.
Toda pozor. Ozka vratiča med belimi stebriči, ki so določena za pešce, se potresejo. Drobna roka v fini, beli rokavici išče na notranji strani skrit zapah. Zdaj, zdaj pritisne na maskiran gumb, vratiča se odpro in prag prestopi mlada dama.
Pes se dvigne.
Ne, to ni tetka Maša, in tudi gospodična Vera ni. A okrog lepe dame zadiši po vijolicah. Skoro prav tako diši, kakor če hodi mimo gospodarica. Drobne nožiče v svetlih čeveljčkih sigurno uberejo pot proti paviljonu.
Vendar jim v spoštljivi razdalji sledi pazljivo zvesti pes.
Vzkliki, poljubi, dobrodošlice ...
In počasi, mirno, dostojanstveno se vrne pes na svoje solnčno mesto ipod teraso.
Gospod v svetlih hlačah, dama in oficir, se ena dama, dva gospoda —
Vsi vedo za skriti gumb v malih vratih, a vendar vsakega pospremi pes do paviljona. „ Solnce se je nagnilo. Rdeče sijejo njegovi žarki španjelu v oči. Zopet išče tresoča se roka po ključavnici. Išče, dolgo išče, končno se premaknejo železne duri.
A pred vrati stoji kakor ukovan na mah španjel. Niti korak naprej. Možak v razcapani, rumenkasto - zeleno - rjavi suknji, ki pritiska dan na dan toliko očitnih kljuk in skritih gumbov, da mu ni niti eden več zagonetna tajna, diši po žganju, siromaštvu in plesnobi. Niti koraka dalje! Ko le potiska vratiča naprej in vzdigne beraško palico, se grozeče zablišče španjelovi zobje, a ko le pritiska in potiska dalje, odjekne kratko ren Čanje, kakor zamolkel grom. Niti za las naprej !
Beraček se poda. Vrata zaloputnejo. A ko je med obema močno železo, zavihti berač na cesti palico in zmerja besno: »Mrcina, pasja mrcinasta, prokleta —« in odkrevsa naprej i>o košček kruha, kjer ni hudobnih psov, ograj in vrtov polnih rož —
V	polmraku pod teraso, ob prvi beli, marmorni stopnici leži nepremično, v tisti, malomarni, elegantno - korektni pozi plemenitih pasem, pes.
Solnce je zašlo.
Iz daljave, z vonjem žlahtnih vrtnic in rezede se prizibljejo po mehkem zraku odlomki srebrne govorice, topel smeh, parfum cigarete...
Onstran ograje oprezajo po škripajočem pesku koraki bosih nog. Dvojica črnih očk v bledem obrazku skuša prodreti gosto sečo iz jasmina. Tiho, tiho pritisne tanek prstek na skriti gumb v ključavnici. Crni očki prodirata mrak.
Bo pes, ali ga ni?
Lahno, boječe skoro se zavrte vrtna vrata v tečajih — Je pes? Ga ni? — Da, je, pes je. lam lezi pod prvo belo stopnico ob te-rasi. Pes. In drobno srce v ozkem truplu malega dečka skoro zastane od strahu. Prav tankega se naredi, sapo zadržuje, bledo lice, pieko katerega je posejanih sto in sto rjavih peg, skoro pozeleni. Črni očesci postaneta stekleni. Kratki, trdi, plavi lasje se naježijo, r rav pri stopnicah leži pes.
In desna roka slabotnega otroka moli, kakor zastavico miru in sprave, kakor spremno pismo, kakor beli barjak udanega podlož nika — večerni časopis. In bose noge ubirajo stopnjice po belem pesku, po stopnicah in teras1, dokler tresoča se ročica ne vrže lista v odprtino vežnih vrat.
Zdaj je še pot nazaj. Nazaj po terasi, po stopnicah, mimo psa do vrtnih vrat.
Ne gane se od takrat, ko je mali deček mc hudega sluteč prinesel prvi dan v mraku časopis v belo vilo. Ko so njegove bose noge v skokih pridirjale vrh terase — in ko so se beli zobje pasje zveri prijeli kakor klešče njegovega kolena.
Strašne minute. Obupen vik in krik. Prišel je gospodar in služinčad. Pes je izpustil. Ran ni bilo, le hlačke so imele luknjo več. Fant je dobil »kovača« in stare hlače, ki jih zdaj nosi oče.
Tudi takrat je položil gospodar svojo roko psu na glavo. Rekel ni nič. A morda je mislil tudi tedaj:
»Priden, priden pes.«
A mali deček?
O,	mnogo je še belih vil z varno ograjenimi vrtovi v otemelih predmestjih. In mnogo je še psov - španjelov in drugih z ostrimi zobmi. —
In mnogo je še malih dečkov, ki prinašajo po belih vilah časopise, in ki jim boječe srce vsaki dan iznova v strahu izprašuje, ko oprezajo bose nožiče pred ograjo: »Bo nes ali ga ni?	p
,NA PRAVI NASLOV NASLOVITE!
do sedaj določenih 6 nagrad, od katerih da 3 tvrdka Franc Bar v Ljubljani. Posebno »Barovo« nagrado 500 Din bo dobil tisti najboljši aparat, ki bo sestavljen iz posameznih delov, kupljenih pri tvrdki «Franc Bar v Ljubljani«. Ostale nagrade so 400 dinarjev, 800 dinarjev, 200 dinarjev in 2 v ra-diomaterijalu i(2 slušali tvrdke Bar). Trgovci in člani ocenjevalne komisije ne smejo konkurirali. Vsak amater razstavljalec. naj doda svojemu aparatu tudi pismeno izjavo, da je aparat sam sestavil. Ocena aparatov se
bo vršila pred dvori’vi jo razstave, tako da bodo premirani aparati na razstavi že označeni. Zato je tudi potrebno, da so aparati najkasneje do 12. septembra v klubovem lokalu na velesejmu, paviljon D. Vabimo gg. amaterje ,da se razstave s. svojimi aparati udeležijo in nam v prvem času sporočijo, kaj nameravajo razstaviti in približno koliko prostora bodo rabili. Prijave sprejema in da vsa potrebna navodila in pojasnila »Radio klub« v Ljubljani.
Pariško pismo.
<|UARTIER LATIN.
Knjigarne in kavarne so še bolj gosto posejane in ulica ima še bolj pester izgled. Na boulevardu St. Michel čujete mnogo srbske govorice, v kioskih vas med drugimi pozdravlja (udi »Politika«, »Vreme«, .»Pravda«, »Novosti*. V kavarni Mahieu, Taverne du xu1SC’ Turquetti so jugoslovenski gosti yeckrat v večini. Pred parkom Luxembourg in "antheonom se neprestano ustavljajo au-tocari, polni Anglosaksoncev, ki si ogledujejo mesto. Na vratih modnih trgovin povsod: eghsh spooken, se habla espanol, si parla ttaliano, inan spricht deutsch. Več eksotičnih dancingov, med njimi eden, dva kitajska, turske kavarne, artistični kabareti, kleti in 03 ne pozabim: Sorbonna.
V	»Študentovskem domu« v rue Bucherie v jeseni in pozimi vsak večer pleše, biljardi vseh kavarn v kvartu so vedno oku-Pirani, kinematografi navadno polni in biblioteke tudi. Da, tudi predavanja so dobro Posečana. Saj je okrog 30.000 študentov v kvartu. študentke so tudi vmes. S študentkami je pa tako; nekatere so srčkane, koketne, ljubeznive in neučene, druge pa so učene, osorne in nedostopne. Na oglasni deski pri Luxembourgu je bilo nedavno brati tale skromen oglas: »Absolventka filozofije, pesnica, pisateljica, matematičarka daje lekcije .*Panščine, italijanščine, an-Ono7«rii klavirja. Priprava za maturo.« — in vsi r, se,m.n.a ta oglas neko študentko, ki vsloH "osetniki juridične biblioteke poznajo mr "Jene duhovitosti, pa je odvrnila: «To mora bit,grda, če vse to zna.«
ljubljeni profesor g. Mestre je odgovo-takole S° ga vPra^ali’ kai misli 0 študentkah,
»Nise mproti tegiu, da žene študirajo. Dve možnosti sta: ali se študentka poroči ali pa se ne poroči. Ce se poroči, bo boljše vzgojila svoje otroke, ker ibo imela večjo kulturo; če pa se ne poroči, se lahko posveti boljšemu poslu, kakor tistemu starih devic, tako zasmehovanih včasih.«
Na fakulteti tvorijo študentke simpatično središče, samo malo preveč hrupne so. Sekretarji biblioteke so včasih slabe volje radi klepetanja nekaterih malih študentk.
Pri mojem predavanju je danes dopoldne neka gospodična govorila s tako vnemo s svojim desnim sosedom, da ni opazila, kakor se je nekdo vsedel na njen rdeči klobuček, položen ob njeni strani, ge več, ni me slišala ko sem jo opozoril na to nesrečo Torej kakor pravim, študentke bi bile nrav dražestna prikazen na fakulteti, £e bi ne bile tako klepetave in koketne. Tako g. Mestre.'fie vem, če se šitudenti čisto strinjajo ž njim.
Včasih je v kakšni predavalnici na juri-dični fakulteti velik kraval. Posebno v prvem letniku. Ploskanje, cepetanje, vpitje. Traja to cel četrt ure ali še več. Gopod profesor
potrpežljivo čaka za katedro, kdaj bo to minulo. Včasih pomilovalno gleda nekatere mladeniče, ki omagujejo, ker jih že bole dlani. Nikdo ne intervenira, čaka se, da se vihar pomiri. To je francoski študentovski »chachut«, ki ima že dolgo tradicijo. Tako akademski meščani protestirajo proti kakšnemu predavateljevemu izrazu ali mnenju, s katerim se ne strinjajo. Bruci pa si privošči jo potem kraval največkrat iz same objestnosti, češ, naša akademska svoboda je neomejena. Že prej omenjeni profesor g. Mestre pravi: »kadar postanem utrujen pri predavanju, vržem kakšno misel, za katero vem, da nadebudnemu avditoriju ne bo všeč. Takoj ploskanje hrup. Kakor če pokažeš bikom v areni rdečo cunjo. Med tem se jaz spočijem in razvedrim in ko študenti omagajo, nadaljujem svoje predavanje.
V	lepih pomladnih večerih je boulevard St. Michel poln študentovskega veselja. Gruče francoskih študentov s tradicijonelnimi čepicami razgrajajo tu in tam. Ponekod čujete rusko, madjarsko pesem. St. Michel ima vedno svoje senzacije.
Te dni je bil narodni praznik. Vse je okrašeno z zastavicami. Povsod muzika. Pleše se kar na ulici. Na križišču boulevarda St. Germain in ulice St. Jacques imajo črnci večino med plesalci. Visoki so, sloki in elegantni. Plešejo sijajno, posebno charleston. Napram tujcem so včasih celo arogantni in preponosni so na svoje francosko državljanstvo. Na malem trgu pred Sorbonno in v rue Soufflot je posebno živo. Vsi veseljaki latinskega kvarta so tu zbrani. Lampijončki so razobešeni čez ulico nad plesišči, ki imajo ponoči prav pester izgled.
Nekdo se je preoblekel v gospodično in predvaja razne atrakcije. S svojim nastopom žali nekatere goste kavarne kraj plesišča. Lastnik kavarne intervenira. Nastane prepir, pretep. Neka gospodična hrabro brani svojega fanta pred napadi nasprotne skupine. Večja gruča študntov vdere v kavarno, češ, kako se upa kavarnar nastopati proti nam, ko vendar živi od našega denarja. Kavarnar mobilizira vse osobje v svrho obrambe. V prvi vrsti hišni mesar odbija napade. Pred njim se napadalna fronta lomi. Za njim, dve debeli kuharici z izzivalnim pogledom, češ, le poskusite. Potem natakarji, v štabu pa je gospodar. Mesar je zmagovit, kuharice na tihem žvižgajo marseljezo. Medtem poseže vmes policija in naredi konec divnemu prizoru. Na ulici znova začne ples.
Letos je padel narodni praznik na četrtek, zato plešejo skoro povsod kar do nedelje. Nekje se je nabrala cela vrsta avtomobilov pred plesiščem, šoferji se jeze in prosijo redarja, naj jim naredi prostor med ple-salci. Redar pa šoferjem čisto dobrovoljno
MODNO pismo.
i, 71	modi so čevlji pravtako važni
iot katerikoli si bodi drug komad gardero-e. Casi, ko so bili skriti čevlji sramežljivo pod krilom, so že tako daleč za nami, da se nam zdi kar neverjetno, da je bilo včasih tako. Cen čevelj na zadrgo je zadostoval takrat za vsako priliko, tudi če je bil iz boli §robega usnja.
Tekom zadnjih let so prišli v modo in zo-Pet izginili najrazličnejši tipi čevljev. Moda stremi v prvi vrsti za tem, da je čevelj praktičen, vendar pa ne obstoji njegova naloga samo v tem, da pokriva in varuje noge. čevelj mora biti tudi lep, tudi čevlji določaju tu in tam stopnjo elegance. Tekom zadnjih let so se jele uporabljati za čevlje najrazličnejše vrste materiala. Vsakovrstne perfora-cije in inkrustacije so krasile čevlje. Temeljna oblika se je le malo izpreminjala. Šele letošnja moda nam je prinesla v modi čevljev velik preobrat, namreč čevlje z nizkimi petami. Sicer so bili pri športnih čevljih čevlji z nizkimi petami že davno moderni, toda kar Se tiče elegantnega Jevlja, se niso mogli emancipirati od visokih pet. To se je zgodilo Sele sedaj.
Sedaj vidimo pogosto tudi elegantne iz-
prehodne čevlje z nizkimi petami. Kot material se uporablja pogosto kačja koža, kuščarjeva koža, pa tudi telečje usnje. Večinoma se kombinira ta material s kakim gladkim usnjem.
Čevlji z visokimi petami pa ne bodo izginili iz mode kar na mah. Čevlji,z nizkimi petami so lahko prav tako elegantni kot čevlji z visokimi petami ter so pravtako moderni. Odločuje osebni okus.
Vsekako pa učinkuje prav neelegantno, če stopica dama ob deževnem vremenu po lužah v lahkih svitlih čeveljčkih. Za slabo vre-
svetuje, naj počakajo, da bo še ta »boston«	razgali kot v teh dneh. Neka profinjenost je
končan. — Povsod neprisiljena zabava. Ob	celo v načinu veseljačenja najširših slojev,
nobeni priliki se karakter Parižanov bolj ne	(Nadaljevanje	sledi.)
V	svojem tretjem didaktičnem slovenskem pismu govori g. Knaflič v tonu, ki je primeren za ljudi, ki pravijo o sebi »od nas eden«, o bogastvu Bosne in kako se Slovenci vse premalo zanimajo za to bogastvo.
G. Knaflič zvoni po toči, kajti Slovenci so se za Bosno zelo zanimali in sicer tedaj, ko so imeli tudi denar. Tedaj je bilo n. pr. njihova last veliko podjetje »Zenicat. Ko pa so esdeesarji s svojo gonjo proti slovenski Jadranski banki povzročil run na ta največji slovenski denarni zavod, je kakor mnogo drugih podjetij, bila tudi »Zeenica« za Slovence izgubljena.
Zato naj g. Knaflič svoje didaktične lekti-re ne samo objavlja v esdesarskem glasilu, temveč naj jih tudi naslovi na SDS. Če seveda
Gospodarstvo.
BOLGARSKA GOSPODARSKA KRIZA.
>Ne samo gospodarski strokovnjaki, temveč tudi le površno opazujoč turist mora na prvi hip videti, da se nahaja današnja Bolgarska v težki gospodarski krizi. Predvsem je ta kriza posledica vojne in dveh težkih zaporednih porazov, ki jih je Bolgarska doživela. Tragika bolgarskega naroda je, da je bil zapleten v obe vojni brez lastne volje in samo zato, ker je tako hotel nemški car in njegova nemško orientirana dvorska kamarila. In grehe te kamarile plačuje danes bolgarski narod, dočim živita kralj Ferdinand in Rado-
slavov, oba glavna krivca, lepo udobno v Nemčiji.
Najostrejše se vidi bolgarska gospodarska kriza v pasivnosti bolgarske trgovinske bilance. Ker je Bolgarska agrarna država in njeno kmetsko prebivalstvo zelo skromno, bi morala biti trgovinska bilanca visoko aktivna, kakor je v predvojnih letih mestoma tudi bila. Tako v letih 1901 do 1905, ko je bila bolgarska trgovinska bilanca aktivna za okoli ! 25 milijonov zlatih levov. Ti časi pa so minuli, kakor dokazujejo sledeče številke.
Uvoz
izvoz
leta 1920 leta 1922 leta 1925 leta 1926*
v zlatih levih 172,148.300	127,760.400
133,874.500	143,558.250
262,278.455	202,966.405
141,521.580	128,209.500
Razlika
— 44,387.900 + 9,683.750
— 59,312.050
— 14,312.480
Od leta 192-1 pa do leta 1926 je torej bila bolgarska trgovinska bilanca pasivna za 224,647.280 zlatih levov in aktivna jo bila edinole za časa Stambolijskega vlade.
Velik vzrok bolgarske gospodarske krize leži v silnem padcu cen za kmetske pridelke in tobak, ki dajejo Bolgarski največje dohodke. Ker se je Stambolijski trudil, da zviša ceno bolgarskim pridekom in ker vsled tega ni mogla dobivati tujina teh pridelkov tako poceni, kakor so bili tuji kapitalisti vajeni, tudi vsled tega je moral Stambolijski pasti.
Silno trpi Bogarska tudi od reparacij. Po izjavi bolgarskega finančnega ministra je plačala Bolgarska po vojni okoli 3 milijarde 300 milijonov levov. K temu težkemu bremenu pridejo še velikanski izdatki za macedon-ske begunce. Vsi ti izdatki zadenejo bolgarsko tem težje, ker se vzdržuje bolgarska vlada le s policijsko in vojaško silo. Notranja razdvojenost onemogočuje razmah bolgarskega gospodarstva, še vedno silna želja po pri-
RORZE,
1.	avgusta.
Devize in valute.
Ljubljana. Berlin 13.515—13.545 (13.53), Curih 1093.5—1096.5 (1095), Dunaj 7.9931 do
debitvi Macedonije pa otežkočuje zunanje politično situacijo Bolgarske.
Izhod iz gospodarske krize vodi le iz rešitve politične krize. Dokler ne bodo zavladale v Bolgarski normalne politične razmere, dokler bodo na eni strani atentati in zarote, na drugi pa policijska nasilja edin političen argument, tako dolgo je tudi konsolidacija Bolgarske nemogoča.
Katero pot mora iti Bolgarska v zunanji politiki, da ji bodo reparacije znižane in da pride tudi do svojega lastnega izhoda na morje, pa je pokazal Stambolijski. Bolgarska mora skleniti sporazum v Jugoslavijo, iskren in odkritosrčen sporazum, ki bo ravno tako v korist Bolgarske ko Jugoslavije.
Dokler pa tega Bolgarska ne stori, je tudi malo verjetno, da bi se njena trgovinska bilanca dosti izboljšala.
lan 28.24, Praga 15.39, Budimpešta 90.525, Bukarešta 3.1675, Dunaj 73.075.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 197 — 199, Ljubljanska kreditna 146 — 150, Merkantilna 0—90, Pra-štediona 850 — 0, Kreditni zavod 160—0, Stavbna 55 — 0, šešir 104 — 0.
Blagovna tržišča.
Ljubljanska blagovna borza. Les: Tendenca mlačna, zaključenih je bilo 5 .vagonov in to 1 vagon smrekovih desk, paralelnih, ostrorobih, L, II., III., fco vagon nakl. post. po 480; 1 vagon tramov po noti kupca po 260; 2 vagona hlodov (smreka, jelka) od 25 cm sred. prem. naprej, L, II., fco vag nakl. post. po 230; 1 vagon rezane mecesnovine, fco vag. nakl. post. po 775. — Deželni pridelki: Tendenca čvrsta; zaključena sla bila 2 vagona. Nudi se nova baška pše-enica, 78 kg, 2%, brez doplačila, slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna 347.5
—	350, za avgust, september pa po 355 — 357.5; nova sremska pšenica, 80 kg, 2%, promptna, plač. 30 dni, slov. post., mlevska tarisa po 345 — 347.5.
Šport.
V	prvih 8 mesecih.
8.0231 (8.0075, 8.01), London 275.85—276.65 (276.25), Ne\vyork 56.7-56.9 (56.8), Pariz 0 —223.25, Praga 168.2—168 (168.6), Trst 308-310 (309).
Curih. Beograd 9.10, Berlin 123.475, Ne\v-york 519.25, London 25.2125, Pariz 20.33, Mi-
I	Peter Ivopp, prvak Jugoslavije v grško-rimski rokoborbi. V nedeljo popoldne se je vršila na igrišču Gradjanskega v Zagrebu odločilna borba za prvenstvo Jugoslavije med dvema najboljšima rokoborcema Jugoslavije: med Srbom Savo Rajkovičem in Hrvatom Pero Koppom. Kopp tehta 100 kg, Rajkovič pa 146 kg, vendar je kljub svoji velikanski teži še zelo spreten. Za Kappa je bila seveda velika razlika v teži velik han-dikap. Rajkovič je skoraj ves čas bil v napadu in mu je dvakrat uspelo, da je vrgel Zagrebčana trenutno na obe rameni, ne da bi ga mogel fiksirati običajne 3 sekunde. V 22 minuti je Rajkovič zopet spravil Koppa na tla, vendar se je slednjemu posrečilo, da se je izvil iz silnega prijema, nakar je sam prešel v napad in položil gigantskega Srba na hrbet.
Francija in olimpske igre. Pred kratkim je prišla iz Pariza vest, da se Francija ne bo vdeležila amsterdamske olimpijade, ker senat še ni dovolil zahtevanih kreditov. Sedaj pa je prispela vest, Iz katere smemo skle-
pati, da bodo Francozi vendarle šli na olimpijado. Francoski list >Intransigeantc namreč objavlja oglas, v katerem poziva vse Francoze, da popravijo to, kar je zamudila država, ter z zasebnimi darovi omogočijo ekspedicijo. List je napravil nabiralno polo in sam kot prvi podpisal znatni znesek 25 tisoč frankov. Na ta način upajo, da v krat: kem času zberejo potrebno vsoto pol milijona frankov.
V čolničku čez Kana). Francoz Christian Marique je v navadnem malem čolnu veslal čez Kanal in sicer od Cap Grisneza do Do-vera, kamor je prispel v 3 urah 33 min. Med vožnjo se je čoln dvakrat prevrnil vsled valov, ki so jih povzročili velikanski trafl«; oceanski karniki, toda spremljajoči ladpci se je obakrat posrečilo, da je čoln obrnila
za nadaljno vožnjo uredila.
GORILA POKOPANA Z VSEMI CERKVENIMI ČASTMI.
V nekem obskurnem cirkusu je poginit med vožnjo iz kraja v kraj gorila. Ker se je lastniku spričo dejstva, da je napovedal še za isti dan v bližnji vasi predstavo, zelo mudilo, ni bilo časa, da bi bili gorilo zagrebli. Zato so jo vrgli enostavno v bližnji jarek in pokrili s staro plahto. Minili so tedni in meseci. Končno se je začel širili iz jarka tak smrad, da so jeli preiskavati, odkod izvira ter so razpadajoči kadaver našli. Ker je gorili med tem že vsa dlaka izpadla ter jo je odnesla voda, so mislili, da gre za truplo človeka, ki so ga roparji napadli) ubili in slekli do golega. Vrli kmetje so sklenili, da prirede mrtvecu dostojen pogreb. Položili so kadaver v krsto, ga nesli na pokopališče in zadevo prijavili. Nihče ni prišel na to, da gre za gorilo, ne pa za človeka. Ker kmetje niso vedeli, kake vere je bil mrtvec, so naročili krščanskega duhovnika in rabinca, da sta truplo oba blagoslovila ter opravilaa ostale cerkvene obrede.
To se je pripetilo v neki vasi v bližini Mar-niaros Szigeta, ki je spadala preje pod Ma; djarsko, spada pa sedaj pod Romunijo. Dasi se je stvar pozneje pojasnila, so kmetje še danes prepričani, da so pokopali bogatega gospoda, ki so ga umorili roparji ter da je historija o gorili zgolj izmišljotina.
Jan Weiss:
14
Baraka smrti.
Bela brada Mitje, častni ščit in oklep starosti, se je pa valjal po tlaku, onečaščena in jadikujoča: »Moja furažka! Moja čepica!«
Nazadnje se je general nasitil pogleda na zvijajoče se častitosti bele brade:
»Ne jokaj, Mitja! — Dobiš novo! — Doma pa takoj v kopel!«
Mitja je takoj spremenil jadikujoči svoj obraz; gube so se ko na povelje razlezle v druge, nasprotne smeri, — naenkrat se je pokazal smehljaj, starcev smehljaj iz samih
gub.	,	...
»Dobro, dobro, vaše visoko prevoshodite-ljestvo, — furažka je bila sicer dobra, pa vrag z njo!«
Presenečeni general je postal mahoma resen in je mignil Mitji z bičem, naj zamolči.
—	Na prični se je namreč zadnja kopička obrnila, iz odeje pa je pogledal čuden, brezbarven obraz z izrazom silnega strahu v vročično razpaljenih zenicah. To je bil Gruber.
»Hitro, hitro!« je zakričal s popolnoma naravnim, nestrpnim tonom. »Za temi vrati je doktor!«
General je neumno pogledal:
»Za kakšnimi vrati? — Kaj ta pripoveduje?«
Gruber je pa naenkrat postal otožen.
»Je že prepozno —« je rekel žalostno. — »Dolga veriga ljudi — se vleče pred menoj
—	k tem vratom — —«
Šuročka je namerila svoj lornjon v kot z ljubkim, hudomušnim zanimanjem.
»To je tisti mladiček, Fedor Andrejevič! Ah, kako je zanimivo!«
»— — jaz pa, — jaz sem — zadnji — — je šepetal Gruber, upirajoč oči v strop. — »Vsi so me prehiteli, — — vsi so si sneli srajce — —«
»He, he —, nekaj pikantnega.« General je obrnil kozarec. »Naprej! Naj nadaljujel-r
Gruber je nadaljeval:
»— — nea prsih pa imajo drobne, — krvave zvezdice — —.«
»Kaj? — Kakšne zvezdice? —« se je vznemiril general,
i	Zdaj se je pa Kreček privzdignil na svojem težišču, oprl se na roke nazaj in je rekel Gruberju:
»Ti! — Dete! — Drži zobe, — in umiraj tiho, — ponosno — pred temi...«
»On umira?« se je vtaknil general. »Šuročka, predstavite si!«
»Kmalu — pridem — že — na — vrsto ...«
»Počakaj! — Kakšne zveznice?« — je vztrajal general.
»— — pa še — eno — solnce — — čemu   — dva solnca eno bi — dovolj...
Mitja se je prekližal.
»Umrl je, batjuška,»« je rekel in si je nos zasenčil z rokavom. Utrgale so se mu
»Kmalu bodo vsi ti-le pomrli,« je objavil
Nikita Nikitič, kazoč na prično. — »Ali počakamo?«
»Ah, dovolj je, — eden je dovolj,<r ga je zavrnila blazirano Šuročka. »Kako me to dol-gčasi, Nikitič! — Pojdimo k Volgi...«
V	tem trenutku se je pa oglasil Bareš, ki je dozdaj ležal ravnotako mrtev ko Čap in Zelinka.
»General!« je zakričal, zbiraje svoje zadnje sile, — Fedor Andrejevič! — Kaj te še ni — odnesla — revolucija? —«
■General se je zdrznil, Nikita NikitiC se je prestraSil:
»Za boga! — Kaj si pa dovoljuje ta —
mrtvec?«
General je pa takoj zopet ujel sapo.
»Pustite nas, Nikitič, — mi se tukaj imenitno zabavamo! — Obsojenemu na smrt se marsikaj odpusti! — vendar pa, — mrtvi — ti ne lažejo! He, he, he! — Torej, — ti, — Iks — Ipsilonovič, mož, ki imaš smrt na jeziku, — —«
»Ti pa v krvi, — lopov, — lopovič! —« je zakričal Bareš. 0, on je začutil popolnoma točno, da zdaj ne bo umrl! — Da ne bo umrl prej, dokler ne zakriči še nekaj besed, najtežjih besed, kar jih je kdaj izrekel, — besed, ki so čakale v njegovih ustih vse njegovo življenje!
»Morilec! — Morilec tisoče v ljudi! — Po tvoji krivdi — je izumrl cel tabor! — Denar za zdravila — si zapil — s kurbami! Ali ni res, Šuročka, — kurba generalova? «
Šuročka se je opotekla, ko da omedleva.
Vendar je pa še dogovorila svojo misel, ki je bila v tem trenutku močnejša, ko omedlevica.
>Še tega je bilo treba!« je zakričala. >Bra' nite me vendar, — kavalirji!«	..	,,a
»On je vendar blazen,« je zastopal ^ Nikitič, »če že — sploh — ni celo >nr ®
»Mrtvi pa ne lažejo!« je zakričal Bare ,
Nikitič je skočil, — potegnil svoj n'cc in se iz daljave zaganjal proti Baresu.
»Še eno besedo, pes —«	.
»Kakopak! — Kaj mi pa moreš, — norček
—	Na tvoje poroCniSke vrvice — bi se dobro obešalo — perilo!«
»Kaj?«
»Perilo! — Še bolje pa, — če se nanje obe-r is — sam!«
Oh, če bi se ne bal Nikita Nikitič stopiti na prično! Bareš bi umrl nekaj minut poprej, pa ne od tifa, ampak od maškaradnega mečka Nikite Nikitiča.
Tudi general je besnel pred prično in njegov pasji bič se je zvijal in švistel okrog nje ga, ko tisoč kač.
»Zapreti!« je rujovel, »upor! — Zapreti celo barako! Nikitič, primite jih! — Zapovedujem 1«
Nikitič se je prihuljeno skrčil.
»Ni mogoč! — Upoštevajte, Fedor Andrejevič -— — epidemija!...«
»Naščuvajte nanje pse ! — Naj jih trgajo!«
Bareš pa še ni smel umreti. — Še mu je ostalo nekaj poslednjih besed, ki jih je moral izreči! Hitro! Dokler ne nastopi konec!
Št. 20611/27. ref. IX.
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo
tesarskih del
za napravo trinadstropnega poslopja za Delavsko zbornico na vogalu Miklošičeve ceste in Čopove ulice v Ljubljani.
Ofertalni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored štev. 2/11.
Ponudbe je vložiti v imenovanem uradu do dne ’5. avgusta 1927 d o 11. ure dopoldne.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 30. julija 1927.
Kompletne potrebščine
za Šivilje, krojate, Čevljarje in tapetnike, kakor tudi sukance, svilo za Šivanje v vseh barvah, vezenino, Čipke in razne porte kupite naje e-
Josip
Ljubljana, <*
Ne vollko!
nejie pri
Petelinc-u
vodi bllsu PraSernovega spomenike.
Ne melol
Carimko poiredniški in ipedlcljikl bureau
r »GROM«
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Neelev brsojavkomt „QROMM.	Telefon 3454.
Podrufnlces Maribor, Jesenice, Rakek.
Obevlje vse v le stroko spodejolo posle nelMtreJe In pod kelsnfnkel pogoji.
»■■Ispnflrt drulbe spolnih vos S. O. S. so ekspresno polNJke.
SVETEK
KUPIMO
sledeče knjige — tudi rabljene: »Trije mušketirji«, »Dvajset let poasne-je«, »Deset let pozneje«. Jugoslovanska knjigarn*. Ljubljana.
7 IS K A R h A
MERKUR
LJUBLJANA
SIMON OREOORČ1ČEVA UL
V
se priporoča
4-
za naročila o tiskarske stroko spadajočih det.
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se pl«** 50 par. Za debelo tiskano pa Din 1.—.
Prodajalka
dobra mo* v meSanen blagu, Jeli premenlti mo *to. Cenj. dopise na upra vo tega lista pod iifr >Z a n e »1 j i v
»Ullsteln'8
Weltgeschlchte«
(elegantno vezano) «* Din 1000 naprodaj. Na slov v upravi.
Premog - 6ebf»
woifov» t/n. - M
Proda se ceno
pohištvo, štedilnik in mala pečka. Naslov pove uprava lista.
Širite ,Narodni Dnevnik!
Izdajatelj: Aleksander 2ele«nikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.