Savinjski vestnik GLASILO SICIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA IN ŠOŠTANJSKEGA OKRAJA I Celle, petek 2^. septembra 195^ | LETO VIL — ST. 38 — CENA 10 DIN Ureja urr-diii*ki ^>db(-r Ort^OTorn) uradnik Tont Maslo IredniStvo Celje, TitoT trg 1. Pošt. pred. 123. Tel. 20-07. Cek. račum 620-f-23« pri NB FLRJ . Celju Tisk Celjske tiskarne Četrtletna narofnina 121 pnlleina 250, celo- letna MM din Izhaja vsak petek Poitniaa pia^ann ■» eotovini 0'b odhodu s tri]b^me VELIKA UDELEŽBA NA OSTROŽNEM - dokaz politične zavesti in enotnosti našega ljudstva Okoli 350.000 liuds je poslušalo go¥or maršala Tita na Ostrožnem Predsednik republike je odlikoval pet štajerskih brigad z visokimi odlikovanji - V času slovesnosti je nastopilo 2,500 pevcev in 500 godbenikov Od Jutra so se na veiik siavnootiii prostor pred tribuno zbirale množice udeiležeaicev proslave na Ostrožmem. Ob devetih doptddiue ni b"lo na velikem amfileebiralnem prostoru ndti koščka prascnine, zato so se prihajajoči morali sajilovoljiiti s gdabšimi prostori na obeh krilih tribune, kjer se je slabo slJšaJ>o, še manj pa videlo. Ob deveii uri dopoldne so stotisoč- giarv« mnofaoe vibamo .pozdravljale mote štaje^filkih partizanov, ki so pri- koraikale po cesti od gozda pred tri- bumo. Prve 90 bile s slavo ovenčane brigade XIV. diviaije: Tomšičeva, Ser- oerieva lin Braoičeva. Pod zastavami na čeiu so korakali stari preizkušeni ko- mandanti s števithitimd odlikovanji na juuatškjji prsih. Štirinajsti so sledilo br'erade VDV, Slandrova in Zidanškova, potem Kozjanski., Pohorski, Lackov, Kaniniško-Zasavđki, KokršJci in Koro- ški odred, dalje prva kamniška ."m prva štajerska četa. Ljudje so junake na- vdušeno .pozdravijali. Med množico so z vzkliki prodirala imena Kvcdra, Avb- Ua, Efenka, Miča, Mihe, Silnega, Luke, Jermana in drugih. Znanci so spozna- vali posameznike v korakajočih vrstah. Ml pozdiravljali in jim vzklikali. Medtem pa je ves čas na tribuni pelo 2.500 pevcev Cm igralo 500 godbe- nikov partiizanske pesmi pod vodstvom Radovana Gobca. Toda naj so le-ti še taiko lepo iLn gromko peli, ipooomost ljudi je bila vse bolj usmerjena proti jugu, od koder so pričakovan Ijublje- cesra maršala Tita. Prihod maršala THa |e bil za udeležence proslave vrhunec veličastnega dne Udeležeiiol proslave na Ostrožnem m prišli iz vseh krajev Slovenije pa tudi fa danigih ropublk, da bi se tukaj na štajcđTskjsah tleh srečali s starimi znancd medr\7ojnih let, da bi obnovili spomine ix takraiiub do€:odkov. Toda na^Kiij so se veseiMti, da bodo na Osirožnem lalibo vjdeđa tovariša Trta. Ko so se ob deseti uri na oesti od Ce- lja prinbJiževaU avtomoibili, je i^romna množica ljudstva vzvaloalila. Viharno vzklikanje, mahamje in pesem združe- nih pevskih zborov je bil navdušen po- zdrav in dobrodošlica. V tem hiipu so se iz gozdov ob robu vstuli še tisoči za- mudnikov in 36 prerivali v ospredje, da bi videli ljubljenega Maršala. Maršal Tito se je t svojim sprem- stviMn ustavil pri častni četi JLA, jo pregledal in pozdravil. Potem je odšel mamo vojaške godibe pred tribuno. Tu je vrhovnemu komandantu predal ra- port generalni podpolkovnik Dušan Kveder-Tomaž. Nato je pre«rledal strumno vzravnane vrste star'h borcev štajerskih enot in jili ipozdravil z bor- benim pozdravom »Smrt fašizmu«. Potem je stopil iM^d mikrofrali te po- manjkljivosti tudi formalno odstraniti, toda s tega mesta naslavljam svoje be- sede na tiste, ki mislijo, da Je tovarna navadna molzna krava in da je ie nje zdaj treba izvleči vse. kar se da (odo- bravanje). Delovmj kolektiv, komuna in skupnost morajo biti celota. In komuna, v kateri deluje tovarna, mora prav tako upoštevati pravice in dolžnosti delov- nega kolektiva, ki upravlja podjetje, kot jih upošteva, denimo, osrednja ali republiška oblast. Komnna ne sme ilmeti drugačnega sitališča o tem in paziti mora, da s svojim ravnanjem ne bi zmanjšala, da ne bi oslabila zainteresiranosii našdh delovnih Ijiudi, da bi ustvarili čimveč raznih in najkvalitetnejših dobrin »a našo družbeno skupnost. Za racionalnejše trošenie živil ' predvsem zlta želel bi, tovarigl In tovar^ce, pove- dati nekaj tudS o naŠh gospodarskih problemih sploh. Mi smo vrsto let, pa tudi letos, ko smo misiKli, da bo žetev maoboljša, imeli smolo, da je bil donos v kmetijstvu slab. Seveda to ne sme navdajati naše ljudi s sikrbjo, ne smejo se bati, da ne bo kruha, zato ker bomo dobili namesto dva in pol milijona ton pšenice le milijon in 600.000 ton. IVli M moral)', čeprav donos ne bi bil več kot za 100.000 vagonov manjši, kakor smo predvidevali, uvoziti okrog 30.000 do 40.000 vagonov pšenice. Zato ni treba, da. so ljudje zaskrbljeni, da pri nas ne bo kruha in zato ni treba nasesti raznim govorilcam špekulantov, da ne bi, ne povsod, toda ponekod, prišlo do zmede. Drži, da moramo uvoziti okrog 130.000 vagonov pšenice, toda mi smo že storžM ukrepe glede tega in pšenica je že na poti. Sicer ne vsa, toda že imamo za- gotovljenih 40.000 vagonov in razen tega še toliko, torej skupno 80.000. Ostalo bomo kasneje nabavili, tako da bo pre- hrana našega prebivalstva docela za- gotovljena. Ogromen trud je bil potre- ben, da smo nabavili to pšenico, od česar dobivamo velik ded kot pomoč ia Amerike. Vrednost vsega tega znaša okrog sto milCjonov, in sicer ne dinar- jev, temveč dolarjev, če upoštevamo mast in vse drugo. To je za našo pla- čilno bUanoo ogromna obremenitev. To nam otežkoča, da bi izpolnjevali svoje obveznosti do tujine. Vse to je zelo težavno, toda moramo storiti — m to bomo tudi storili. Zato želim uporabiti, to priložnost, da vam povem, tovariši in tovariš ce, da je velika in težavna stvar graditi socializem s takšnim tru- dom, ko je treba uvažati celo žito, kajti če nam ne bi bilo treba uvažati žita, bi nam bUo veliko laže. Želel bi reči, da pri nas še ni dovolj razumevanja glede tega. Že večkrat sem dejal, da pri nas razsipajo, pogostokrat sem dejal, da ne upoštevajo dovolj ti- stega, kar imamo in kar bi nam lahko zadostovalo. Ce pogledamo na primer, kako pri nas trosimo kruh oziroma pše- nico, in primerjamo to z drugimi de- želami, ki imajo VSji standard, bomo videli, da pride v Jugoslaviji na prebi- valca 200 kilogramov kruha letno, v Itali^ pa, ki prav tako potr<^: veliko za kruh in druge izdelke, 154 kilogra- mov, v Franciji 126 kšlogramov na pre- bivalca, v Nemčiji 124 kilogramov, v Belgiji 109, na Nizozemsikem pa samo 99 kilogramov. Mi torej porabimo dva- krat več kot te dežele z visokim živ- ljenjskim standardom. Zakaj je tako, zakaj pri nas tolikšen pritisk prav glede tega nao še politična aH ideolo^sa ne- strpnoat. Vzor odkritega sodelovanja je laliiko Balkanska zveza. Sploh bi v da- našnjih razmerah v svetu moraK sma- trati sAtuaoljo tako kot je. V svetu so S'ile z rtTffJličcilmii lideoTLoHdmii e^emi. S tem je treba računati in najti vse po- goje za čim znoisnejše sožitje In sodelo- vanja. Vsako stremljenje za nadvlado bi pripeljalo človeštvo do novega po- kola. Na konou govora je tovariž Tito - JasniM že vprašanje normaJiizacije od- nosov z državami Vshoda, Dejal je, da Jngoaiaivija eeže rada v roko vsakemu, ki to želi. Si)loli je nemogoče, da bi riap^tost med narodi, ki mejijo eden na drugega, mogla dolgo obstojati. Jugo- silavlja Je vedno ea (sodelovanje z vsemi, ki to želijo, ker je to v obojestransko hortst. Ta normalizacija pa ne pomeni, t'a smo vse p«3Mibil', da bo epet vse ta- iio, kot je bilo pred prekinitvijo z IB. Tudi naSl odnosi do Zahoda, ki nam jc v težkem položaju pomagal, ne bodo spremenjeni. »Mi ničesar ne.skrivamo. Naša vesit je čista. Mi delamo v cilj« miru in sodedovanja z narodi« Konec govora maa-šala Tita je mno- žica sprejela k dolgotraijnim odobrava- njem. Ko je tovariš Tito zapiKčal tri- buno, niso mos^l^, množico več zadržati. Kot plaa 00 se Ijfidje vsul' k tribuni. Le oaaka iitee^a, komaj dovolj za marša- lov avtomobfl, je ositala prosita, ves ostali prostor pa so napolnili raEvneti ljudje, fci so hoteli videti svojega Mar- Sala. Ko je avtomobil že zapustil slav- nostni prostor, so ljudje še vedno vzkli- kaili in tnahalii v slovo. Zvišanje cen so povzročila podfeffa, fif izkoriščalo si^oj monopolni polozof Tovariši, pri nas so se v zadnjem času aačeli pritoževati glede podražitve ne- katerih stvari, Č8i!>rav ta poLlražitev ne diosega neke nenormalne višine. Bxs je talco in vprešanje Je, zakaj je ta dv'g cen, ali je to posledica krlae našega g«sipOidairs(lva. Podražitev je posledica neraziamevan,ja rasnih IjujJi, bodisi tl- stJih, M S.0 v Iniiusitriji in ki iakoriščajo svcžj monopoiisitfčiid položaj, bodisi tistih v trgovini. naj.oegOiiteje v trgovini. NJJh ne zanima "^'kapata^t, njih ne sanima, ali bodo na trgu nastaile motnje In če bo prišlo d-y nesitabajioati. Toda to bi jh mosral^ <'^?..:2imati, ker ni vseeno, aii bo trg stabilen aili ne. In vendar, glejte, povzročj'.ja nam težkoča in na razne na- čine umtA.^0 nar^ijaja oene. Podražjtev torej nd posledica zivišanija proizvodnih stroškov, V zveai s tem bi hotel omeniti tudi zelo negativen pojav, da so podjetja, v ksterJh skušajo ustvariti preseželi do- bička, ne s izbcljšantem delovne storsi- noali, temveč e navijanjem cen in da gredo celo tako dp.le.l*, da smanjšujejio prc(izvadn,Mj, da bi bilo pavpraševanje po rjjiiiovJh i/:;d©lldh večje In da bi po- tem 2vIŽ5tll cene. To je nesramnosit, to je uniiHiimi! V naši skupnosti ni mesta sa taiko pajmovanje! (Odobravanje.) RariimlJEvo je, da mora vsak naš človek z odporom reagirati na takšne poskuse. Storiti bomo morali primerne ukrepe, da se to ne bo več dogajalo. Povečanje oen je torej v glavnem iKJslediea ne- rRđsnmevanja nekaterih ljudi, ki so na odgovornih položajih in ki ialcoriišča jo svoj monopoliisitični položaj. Tovariši in t&varišice, govaral sem že o tem, da so v našem piaoaem &L»tcnBi anomalije, ki tu ia tam škodiao našim delavcem ki da zaradi osMi delavci n-z diSbivajo svojih polnali prediVldeiilli pisZ: So taiki primeri, vendar niso pogost!. Tudi o tam bamo scvov'nM. Izhok^vM morajrsio plačni sistem in st-oi 'ti vse, da ne bi rsliiče v svojih lokalnih okvirih isamovoljno kratki osnovisih naSol na- grajevanja delavcev, ki jih je treba m-eijaviti, nagrajevali^ po učinku, po jsrispevku, po delu. Zdaj imanio še ne- pravilno rasdelje^'anje dobička v po- sameznih podjetjih tudi zato, ker je na- grajevanje precej nivelirano, ker še ni povsod uvedeno načelo nagrajevanja po zaslug:!, po delovni sitoriinosti. To bomo meraii prav tako popraviti v aašili in- štrumersiliiih, da bi tudi tako povečali zdo za dobo od 1 do 10 let z 2^0 obrestno mero. Pogoji proculca: Prosilec posojila mo- ra biti član zadruge. Imeti mora poLno plačan delež. Prošnjo za dodelitev po- sojila vloži preko kmetijske zadruge, katere član je. Upra-'/ni odbor te kane- tijs-ke zadruge pripiše porošnji svoje pri- pombe. Zlasti navede, kakšna je kre- ditna sjposobnost prosilca in v kakšne namene bo posojilo porabil. K:netijska zadruga odpremi prošnjo na OZZ Celje. Kintjtijska zadruga bo soodgovarjala za eventualno neizterljivost danega poso- jila, čs bi iz očitne malomarnosti dala napačne podatke o prosilcu posojila, zlasti o njegovi kreditni siposobnosti. ODozarjamo vse sadjarje in vino- gradnike, ki bodo v letu 1954-55 ob- navljali sadovnjake in vinograde in ki žele posojilo pri OZZ Celje, da takoj vložijo prošnje preko svoje krajevne kmetijske zadruge. Kredit bo odobren za nabavo sadnega in trsnega materiala, za itrojno rlgolfinje. žično armaturo in zaščitne ograje ter žične ograje, a prav- tako tudi za večja zemeljska dela. kot so n. pr. melioracije in podobno. Posojilojemalec in posojilodajalec OZZ Celje, skleneta pogodbo o višini posojila, o roku vračanja, o obrestni meri itd. Ne zamiKiite ugodne prilike. Obnovi- mo čimprej naše sadovnjake in vino- grade, dvignimo kmetijsko proizvodnjo. OZZ Celj« Celfsha tiskarna spomina žrtvam Ob prrlliki proslave »Štajerska v bor- bi«, je tudi kolektiv Celjske tiskarne počastil spomin na žrtve faši2ana iz vrst grafičnega delavstva, s prisrčno kome- moracijo v soboto 18. S. v veži tiskarne pred spcminsiko ploščo, kjer se je zbral r>o delu ves kolektiv. I*risotni so bili t.'.,ii .svojci padlih, ki jim je kolektiv izročil »pominske slike. Predsednica upravnega odbora se je v svojem go- voru spominjala padlih tovarišev in to- varišic, moški komorni zbor i>a je zapel dve prEožnostni pesmi, ki sta vsem pri- sotnim segali prav do srca. Z zagoto- vilom, da svojih tovarišev, ki so dali življenje za našo svobodo, ne bomo nik- dar pozabili, se je svečanost zaključila. Pogled po svetu Pri nas mnogo čitani ameriški na- predni pisatelj John Steinbeck je na- pisal tudi dramo ^Div^i plamen«, v ka- teri prikazuje usoani pomen človeko- vega prizadevanja po nesmrtnosti, ki se v slehernevi človeku podzavestno oči- tuje v njegovi, volji po zarodu, ki veže preteklost s prihodnjostjo in nosi v pri- hodnje dni sporočilo o ruišem bivanju. Vse kaže, da naš eksistenčni občutek še ni popoln, če ticmo, kakšni fizikalno- kemični procesi se v nas vrše, kakšnim energeti&aim pojavom se imamo zahva- liti, da mislimo, čutimo in čustvujemo. Morda je tudi to premalo upoštevala ameriška diplor.\acija in tisti njeni na- rdihouolci, ki so se zamaknili v njen »sodobni »vet«, ki ga je treba vzposta- viti po vsem izmučenem planetu. Nekaj podobnega je izrekel tudi Ust »Aurore*, glasilo svobodne Francije (France libre); »Resnici na ljubo je treba reči, da je ameriška diplomacija dala še enkrat dokaz znatnega pomanjkanja psiholo- gije ... Nc moremo molčati o tem, da smo presenečeni nad takimi napakami.« Res je, v svoji zagnanosti, da bi ure- dili »svobodni svet« po vsem svetu, se Dulles in njegovi prizadevajo, da bi po- gruntali kvadraturo kroga v Evropi, ka- tera hočeš nočeš — še vedno predstavlja središče sveta: po nič kaj ganljivem po- grebu EOS bi radi ohranili Atlantski pakt v njegovi dosedanji podobi, isto- časno pa dali Nemčiji moč in vlogo, ki se je Francozi boje. Proti nemški vojski pa je tudi angleško javno mnenje. Prav- zaprav si nikdo v Evropi ne želi, da bi še enkrat slišali, kaJio rohni pruski vo- jaški škorenj na pohodu za hegemonijo v svetu. Tudi naš narod je na Ostrož- nem na popolnoma jasen način povedal vsemu svetu, da ni pozabil na nobeno gestapovsko žalitev, na noben zločin Herrenvolka. Tako bi moral spregovo- riti vsak narod, ki je v straSnih letih od leta 1939 do 1945 okušal, kaj je furor teutonicus — germanski bes. Toda Dttlles tega ne razume in je to pokazal že med vojno. Ce je pretekli teden odletel v Bonn in tam javno so- deloval pri orgiji tega čudnega prija- teljstva med Zahodno Nemčijo in ZDA, ni pa se mu zdelo vredno, da obišče tudi Mendes-Francea, ni s tem žalil ne samo predsednika vlade, marveč vso Francijo. Da pri tem nekaj ni v redu, so povedali tudi nemški listi, saj je vsemu svetu očitno, da Dulles računa samo z r€^)anšno miselnostjo Nemcev, to je z njihovo uporabo proti vzhodu in da s tem dela slabo uslugo realni politiki proti sovjetski ekspanziji, ker daje sovjeti''ki propagandi v roke kar dobro orožje. Didlesu pa se je sredi 20. stoletja posrečilo spraviti v imenu »svobodnega« sveta še pakt, ki dovoljuje močnejši državi vmešavanje v notranje zadeve šibkejših držav, kar je via facti naredil v GuateTnali, obeta po SEATO narediti na Fonnozi in v Siamu, če bi se tu zgodilo nekaj podobnega kakor v Indo- kini. Angleži bolje razumejo evropsko mi- selnost, zato je Eden pri zbiranju ostan- kov EOS (ubogi diplomatski Odpad) po evropskih prestolicah naletel na precejš- nje razumevanje s Churchillovim pred- logom o sprejetju bruseljske pogodbe iz leta 194S, po kateri bi se zagotovilo poroštvo zoper nemško premoč v Ev- ropi. Francija sicer terja, naj bi Nem- čija pokazala nekaj več dobre volje pri Posaarju. Sele potem bi se dalo govoriti o sprejemu Nemčije v Atlantski pakt. Toda ruičelno nimu ničesar zoper suve- renost Nemčije in zato je pristala na dogovor med Dullesom in Edenom, ki sta se po svojem potovanju spet enkrat vorazumela, da se je vendarle treba sporazumeti: v Lonđomi bodo sklicali uvodno konferenco devetih držav o za- hodnoevropski integraciji, pri kateri bi bila Nemčija enakopraven partner. Kaj bo iz te moke, se seveda še ne ve, lahko pa rečemo, da je Posaarje dovolj kislo jabolko razdora, da bi utegnilo v brk Generalni skupščini OZN spet onnogo- čiti sporazum na enem od najvažnejših delov sveta. Za 7ias je važno pri t^^n stališče ita- lijanske diplomacije, s katero imamo opravka pri tržaškem vprašanju, ki ga — priznati moramo — spretno izigrava, zavlačuje in izrablja. Italija je priprav- ljena prevzeti posredovanje med Nem- čijo in Francijo (kar je zelo problerria- tično!), toda le tako, da ne bo sprejeto ničesar, kar bi bilo proti namenom in sklepom ZDA. S tem so vse povedali: da za evropsko integracijo ne bodo nič naredili, pač pa vse zoper njo. Sicer pa: Italije si nihče preveč ne želi za zavez- nika, ker se tudi kot nasprotnik ne more ponašati z velikimi dejanji. Pro- ameHška izjava je seveda posledica močne intervencije ge. Luce. Sicer pa imajo v Italiji dovolj težav z brezpo- selnoaijo, demokristjani pa še z afero Montei,i, ki meče senco na družino Pic- cionija, vidnega strankinega voditelja. To pa jim seveda ne brani, da ne bi bučno proslavljali D'Annunzijevega zlo- čina nad Reko in »zaupali v božjo pre- vidnost«, ki bo vrnila Italiji Istro in Dalmacijo. Za obletnico 8. oktobra pa groze z neredi in nasiljem, ker so jim druga sredstva za zdaj pošla. Proti Edenu so v Rimu novofa^isti že demon- strirali z gnilimi pomarančami. Zdaj pa še nekaj isker, ki so se ukre- sals prejšnji teden v spopada in zmedi neštetih nasprotij in protislovij med ljudmi, narodi, državami, rodovi, ra- sami in razredi. Arabski problem še dolgo ni rešen, Egipt, Severna Afrika, Palestina so vroča tla, na katerih ifzplamteva arabski nacionalizem, ki se prižiga ob stenju na Vzhodu in Zahodu. Močno je gibanje za nevtralnost Egipta proti ameriškemu imperializmu, kar vo- dijo muslimanski bratje. V Tunisu so spregledali, da Francija ne misli resno z neodvisnostjo Tunisa in da Mendes- France vodi dvojno igro. Arabski svet se razburja nad politiko z Izraelom, ki ga podpira tudi Indija, ker ima oprav- ka s Pakistanom zaradi Kašmirja. Ne- kateri arabski voditelji bi dali obe roki tistemu, ki bi likvidiral židovsko državi- co na ogromni arabski osi od Gibraltar- ja do Karačija. — V Iranu se general Zahedi ukvarja s »poslednjimi drgeti« stranke Tudeh, ki da organizira komu- nistično zaroto. — Na Malajskem pol- otoku še vedno niso posjiravili uporni- kov, ki jih podpira ljudstvo v globoki džungli. — Mau-Mau je v bližini Nai- robija napadel taborišče intemirancev, ki jih davi tifus, in osvobodil 200 jet- nikov. — 138.000 Japoncev je stavkalo in dem^onstriralo zoper Amerikance v 150 ameriških vojnih podjetjih na Ja- ponskem. SZ pa ponuja Japonski normalizacijo odnosov, vendar se Japonska kuja, čeS da privatni kanali za tako ponudbo niso dovolj dostojni. — Krilna Menon je po- novno izjavil, da je Indija za sprejem LR Kitajske v OZN in da Indija ne bo z orožjem iskala pravice v francoskih in portugalskih kolonijah. — Kuomintan- govci pa ob splošni podpori amerikan- ske VII. flote že 14 dni bombardirajo kitajsko obalo in preizkušajo politično modrost Maotsetunga in Cu En Laja. — SZ javlja, da je preizkusila vrsto atom- skega orožja obrambnega značaja. Baje gre za artilerijske granate z atomsko glavo. — V Braziliij gre po Vargasovi smrti zato, ali bo brazilska kava ame- riški ali brazilski artikel, Arbenz, bivši predsednik Guatemale pa je končno pri- šel v Mexico, kjer bo užival azil. In še h koncu pridenemo, da se je ja.vil nemški vojni zločinec, znani gene- ral Kesselring z izjavo, da naj si Ev- ropa sama sebi pripiše, če ne bo do- pustila Nemce vzgajati v vojaškem du- hu, potem bomo lažje razumeli tiste, ki se boje novega nemškega generalnega štaba v kakršni koli obliki, kajti ta bi »vediio pretil, da bo prej ali slej z orožjem skušal natakniti« kraljici Ev- ropi prusko »pikelhavbo« na utrujeno glavo, zaskrbljeno nad usodo sveta. T. O. Uspela ziv^inorejska razstava v Kozjem Pretekli četrtek, na dan cbčlnsikega praznika v Kozjom, je bila na pobudo medzadružnega živinorejskega odbora v Ko'zjem nad vse uspela živinorejsika raizsitava plemenske živine pomui^e Dasme s področja kmetijskih zadrug imeno. Polje ob Sotli. Kozje, Lesično in Drensiko rebro. Razeta\'ni prostor v Kozjem je bil zelo posrečeno izbran, dobro urejen in krasno okrašen. Ce dodamo k temu šo to, da je igrala na raz:3tavnam prostoru god'ba in da je bil razstavni prostor ozvočen, potem je jasno, da je bila ta živinorejsika raz- stava pravi kmečki praznik, kar so pri- reditedji tudi hoteli doseči. Prignanih je bilo 178 glav pomui'- skega goveda, ki ga goje v teh krajih. Od prignanih je bilo 10 bikov, 143 krav in 25 telic. Kot najboljši rejci krav so se izkazali Alegro Jože iz Golobinjeka, KZ Imeno, Grzina Miloš iz Kozjega, Rezar Jernej iz Kozjega, a tndi drugi niso mnogo zaostajali. Izbira je bdla prav težavna, saj je bilo v častnem krogu pri kravah 30% vseh razstavljenih krav, kar je parava redkost. V I. ra2.red so ocenili 2 telicd, last Hoatniik Antona iz Kozjega in Jevšnik Marija iz Sonovega. V popoldanskih urah so predvajali v kino dvorani za živinorejce ix>učn« ži- vinorejske filme, nailcar je sledilo po- svel:ovanje z živinorejci, ki ga je vodil tovariš inž. Cizej. Ob tej priliki so prejeli najboljši ži- vinorejci diplome tn priznanja, in sicer je bilo podeljenih 5 diplom in 8 priznanj. Poleg tega je bilo razdeljenih za dogon in v obliki nagrad okrog 200.000 din. Ves denar za omenjene nagrade kakor tudi za režijske stroške so darovali: OZZ Celje 60.000 din, OLO Celje 50.000 dinarjev, KZ Kozje lOO.OOO din, KZ Le- -slčno 20.000 din, KZ I>renslco rebro 15.000 din. KZ Polje ob Sotli 12.000 din :n KZ Imeno 600O din. DOZ tz Celja pa je brezplačno zavaroval najboljšega bika. naj'boljšo kravo in najtioljšo le- lico. V končnem posvetovanju z živino- rejci je inž. Cizej pohvalil vzorno orga- nizacijo in znaten napredek pri kravah. Pri kravah je molznost prenizka. In sdcer znaša ix>vprečje 1400 litrov na leto, medtem ko znaša evropsika molz- nost 250O do 3O0O litiov letno. Molznost bi ee dala z intenzivnejšim hranjenjem ia z nekoliko boljšo štednjo pri delu vsekakor dvigniti. Dal je živinorejcem mnogo koristnih nasvetov, posebno kar zadeva vzgojo podmladka. Razstava je pokazala, da na Kozjan- skem prevladuje pomurska pasma in da je živinoreja glavni vir dohodkov. Stf:V. 38 »Savinjski vestnik*, dne 24. septembra 1954 Stran 3 plošča na Joštovem mlinu spominja na velili dogodek pred petnajstimi ieti v soboto dopoldne je bila v JoSto- vem n^dinu v Medlogu svečanost veiiike- ga pomena. Pred petnajstimi leti je biila v tem mlinu partijska loonferenca KPS, ki jo je vodil tov. Kardelj. Ta konfe- renca je irneLa velik vpliv in veliko vlo- go v poznejšem razvoju naprednega gi- banja. Pravzaprav so bili tu postavljeni temelji za poznejšo borbo proti fašizmu, ki je takrat že pohlepno stegoval prste po EvropL Na svečanost je do desete ure do- poldne prišlo veliko število Celjanov, predstavnikov delovnih kolektivov, množičnih organizacij, šolske mladine in okoličanov. Navzoči so v svoji sredi navdušeno pozdravili sekietarja CK ZK Slovenije, tov Miha Marinka, člana Izvršnega sveta FLRJ tov. Franca Le- akoika-Luko, dalje tov. Kraigherja, dr. Jože Potrča, Avbelj Rudija, dr. Jože Vilfana, Janeza Hi-ibarja, vidne funk- cionarje celjskega okraja in nekatere preživele udeležence velikega dogodka pred petnajsrtirni leti. Na proslavi je sodelovala godba KUD »France Prešeren« in celjski komorni zboi". Svečanost je otvorUa sekretar MK ZKS tov. Olga Vrabičeva, m predala besedo udeležencu konference tovarišu Francu Leskosku-LukL vodilni govor, je z^lo jasno ocenil zu- nanjepolitično in notranjo situacijo. Na osnovi dvodnevnega dela je konferenca lahko sprejela dvoje zelo važnih skle- pov. Prvi je nalagal Partiji, .da zbei-o vse rodoljube in napredne sile za borbo proti prodirajočemu fažizmu. Partija se je s tem j>ostavila na pozicijo obrambe domovine. Drugi sklep je zaradi vse večjega terorja vladajočih v državi do- ločal, da naj se vsi vidni partijski funk- cionarji umaknejo v ilegalo. To je bila zelo preudarna misel, saj so na ta na- čin očuvali dragocene kadre za poznej- še akcije, ko je bilo treba peljati v boj ves narod. Po končanem govoru je tovariš Le- skošek odkril spominsko ploščo in jo izroča v varstvo organizaciji ZB v Celju. V čuvanje jo je sprejel v imenu organizacije predsednik ZB tov. Milan Ix>štrk. Na plošči v steni Joštovega mlina so vklesane naslednje besede: »V tej stavbi se je 31. decembra 1939 zbralo 120 delegatov na konferenco Ko- munistične partije Slovenije, katero je vodU tov. Edvard Kardelj.-s; . Godba je zaigrala še venček parti- zanskih, komorni zbor pa je pod vod-' stvom prof. Egona Kuneja zapel nekaj pesmi, Janez Škof pa je ob zaključku recitiral Zupančičevo pesem »Kovači«. Po končani slovesnosti so se udele- ženci podali v spodnje prostore, kjer je bila urejena razstava grafičnih del partizanskega slikarja Doreta Klemen- čiča-Maja in padlega kiparja Mileta Romiha. Oba sta se pi-ed vojno v tem mlinu sestajala s komunisti, tukaj tudi delala in tako sta oba zahvaljujoč temu okolišu pridobila svojo napredno usmer- jenost. Dore Klemenčič je razstavil pre- težno pokraj ne. Sicer je res nekaj par- tizanskih krajev vmes, vendar bi morda ob tej priliki lahko pokazal nekaj par- tizanske motivike, ki je gotovo ima dosti. Štirje kipi Mileta Romiha so iz- delani v les in kažejo že veliko umet- niško silo mladega, prezgodaj umrlega kiparja. IZ GOVORA TOV. FRANCA LESKOSKA-LUKE Tov. Leskošek je v svojem govoru na kratko opisal pomembnost dogodka pred petnajstimi leti. Kmalu po ustanovnem kongresu KPS v Trbovljah so se v tem mlinu sestali delegati vse Slovenije na skupno konferenco. Kljub poostarenemu režimu Koroščeve vlade, se je takrat zbralo 120 komunistov iz vse Slovenije. Navzoč je bn tudi cLan Kominterne tn član Centralnega komiteja Jugoslavije. Konferenco je vodU tov. Kardelj. Za- hvaljujoč budnosti celjskih komunistov, disciplinanosti udeležencev, je ta novo- letna konferenca zelo uspešno delala in končala brez neugodnosti Tovariš Kardelj, ki je ianel lakrat OB SPREJEMU PARTIZANSKIH PATRULJ V CELJU Obiskali smo se partizarske kraje, povsod so mm izročili tople pozdrave Celjske ulice so bile že polne ude- ležencev, ki so prihajali iz vseh smeri naše domovine. Nepretrgane kolone so se valile proti Ostrožnem, toda mnogo jih je ostalo v mestu, kjer so čakali na patrulje štajerskih borcev, ki so se ve- čer poprej približale Celju. Ob peti uri popoldne je bil Trg V. kongresa nabito poln. Veliko število Celjanov in gostov iz drugih okrajev se je zbralo pred stavbo magistrata, kjer je 'igrala zdioižena godba glasbenikov JLA, Ljudske milice in trboveljskih ru- darjev. Takrat so nad Celjem zagrmedi topc'vski s'treli. Partizanske patrulje so vkorakale v Celje. Pred magistratom, kjer je pel invalidslci pevski z'bor, so se zbrali gostje. Bil je tu tov. Ivan Maček, Jože Borštnei', Tvlica Slandrova, Olga Vrabičeva in še mnogo drugih vidnih predstavnikov političnega isa javnega življenja. V tem so iz sevemozahodne strani piri- korakale patrulje. Prva je prišla patru- lja PVvega štajerskega bataljona, sledila ji je patrulja I. kamniškega bataljona, nato še pati-ulja Druge grupe odredov. Val navdušenja je zajel ves trg, ko je prikomkala patrulja XIV. divizije. Na čelu, pred zastavonošo, je korakal na- rodni heroj Vidmar Tone-Luka. Ta pa- trulja je biLa razdeljena na tri oddelke; patrulje Tomšičeve, Sercerjeve in Bra- čičeve brigade. Oči prisotnih so iskale obra.-^e, jih sjKJznavale in iiavdtišeno vzklikanje je pozdravljalo stare koman- danta Miča, Silnega, Tonka itd. Ta pa- trulja je stofrUa najdaljšo pol Iz Ljub- ljane je krenila na Dolenjsko, odkodar je po sledi pohoda leta 1944 šla čez Hrvatsko, čez Kolpo na Štajersko na pobočje Pohorja v Zgornjo Savkijsko dolino in od tu v Celje. Po kratkem pre- moru so prišle na trg patrulje Vzhod- noštajerskega, Kamniško-zasavskega, Lackovega, Kozjanskega, Pohorskega tn Koroškega odreda. Vse te patrulje »o se zvrstile pred magistratom, kjer je narodni heroj Vidmar-Luka predal raport general pod- polkovniku Dušanu Kvedi-u. Le-ta jo izročil r svojem raportu pozdrave pre- bivalstva vseh partizanskih krajev, kjer •o patrulje hodile. Njegovemu raportu BO sledili raporti komandantov posa- meznih patrulj. Strumno so izročali po- zdrave, na kratko opisovali pot patrulj alovsči komandanti. Istočasno so izro-. čali raportne knjige, v katere so med pohodom vpisovali vsa svoja opažanja. Ko je bil raport končan, se je general podpolkovnik Dušan Kveder povzpel na balkon mestnega magistrata, kjer je patrulje pozdravU s krajšim govorom, V svojem govoru je omenil najvažnej- ša poprišča paa-tizanskih borb, ki so jih udeleženci pohoda ponovno obiskali. »Danes ste tukaj zaključili svojo pot, ki vas je vodila po vseh krajih Slove- nije, kjerkoli je med borbo tolkla je- klena štajerska pest, jutri pa se vam bodo na Ostrožnem priključili vsi ostali borci ob mogočnem partizanskem zbo- rovanju na Ostrožnem« Na koncu svojega govora je tovariš Dušan Kveder dejal, da ob tej priliki narodi in maršal Tito ne bosta dala njihovim zaslugam isamo priznanje, tem- več bosta od njih zahtevala še večjo piivrženost socialistični domovini pri njeni izgradnji. V primeru potrebe pa enako ljubezen in samozatajevanje pri obrambi domovine, kot pred leti, ko so se borili na življenje in smrt. Po končanem govoru so borci patru- lje Kozjanskega odreda izročiU koman- dantu Kvedru lepo vazo — izdelek Steklaime Rogaška Slatina. S tem ko je bU sprejem p>atrulj končan, je na- rodni heroj Vidmar zapovedal razhod patrulj. Borci eo se razkropili med ljudi, ki so jih navdušeno spt-ejell medse. Tako »obkcJ.jeni« so se seveda čisto drugače počutili kot med vojno. Pozdravljanja in pripovedovanja kar ni hotelo biti konec. Medtem so se od kolodvora ne- nehno pomikale kolone udeležencev na Ostrožno. Mesto je v prvem mraku za- žarelo v lučeh, a na eeveru pol ure od mesta »o »e zasvetile tisočere lučke, kot da je čee noč tamkaj zraslo popolno na novo mesto. Človek je imel vtis, da Bc je vsa Slovenija preselila v Celje. In res je ta večer Celje oz. Ostrožno, pred- »tiavljalo vso slovensko domovisio ... Mautliausenčani na Ostrožnem Z«daj za trilbimo »tojii nelkdo, belše ^ po.tno čelo in ves razgret mežika v septembrsko sonce, ko se razgleduje naoikrog. Kar razipre rdke: »Pocodrevljen, drajEfi sotrpin!« In že je v cfojeami to- variša. Zdaj se prMruži drugi, tretji; tam n^kdo osamljen kliče: >Mauthaiusen letnik enainštirideset!« Menda res ne bo našel še koga, ki je vzdržal v tej kletki strahote od začetka do konca. »Glej ga. Trpin, Jug, Zakošek!« »Kdo si že ti? Ah, da, Selič. ti pa Torkar, ne?« Bliža se mlad, zagorel iporočnik in se smehlja že od daleč, ko gleda in posluša to hrupno pozdravljanje. »Tuđi ti iz Mauthausena?« »Seveda, Košenina!« »Ja, saj kdo bi te spoznal, ko si pa iz skeleta postal tak čeden fant!« Iz majhne skupinice je nastajala stou- pina in še so prihajali. »Glej ga, tamle pride pa Tone!« In spet vik in pozdrav- ljanje. »Ho, moj Maček!« se preko glav reži veliki Tone Dolinšek in pograibd majhnega Mačka ter ga od samega ve- selja prestavi na drugo stran, kakor Krpan svojo kobMico. »Prmejdun, kako sva se sti^cala na tistem ozkem ležišču, čeprav so naju bile že same kosti in sam nos, kaj!« »Poglejte no, ta, ki nas je strigel, da so naše buče svetile tja Po lagru! Hej, Mato!« s^^ nekateri ob- stopili temnega fanta in se smejali'. »Kje je le Jerše?« se nekaiteri spo- niinjajo. No, tuidi Jeršeta so dočaka'li. Cepnav je sonce tako pripekalo, ?e kar niso premaknili s tiste svoje krtine, kamor so se nagnetli, saj rokovanja, spraševanja in čudenja kar ni 2inanj- kalo. Se in še 90 »e kateri poiniafcniliL Ko so brli zforani, »o st sUkafl, nato pa pcsiedai k zborovanju. Vrstili so se razsgovoii o usodi tega aH onega. M so »e ga spominj.affi in ki je tako ali drugače žalostno končal v taibor/šču. Pokarali so mi allbum — slike taboriiš6a. Tu je 25azljalo žrcflo krema- torija, pa kup mrtvakov-polen z.a »mo- derno peč«, ki s9 jo je omislil 'kulturni Herrcnvolk. Videl si »plinske kamre«, sredi množ'ce barak taboriščni trg »Apeiplatz«, ki je imel za okras vešala, pred njimi pa postrojeno poosetbljeno človeško bedo. do kraja dzmozgana in iznalcažena človeška telesa. »Nikar se ne čudite,« mi pravi tovariš za hrbtom, »nihče izmed nas ni bil boljši, samo da smo nekateri imeli srečo, da smo se izmazali, ko je krema- toriijelki zma^j nenasitno požiral svojo hrano, SS-ovci pa svoj sadizem.« Take in podobne pripombe so padale med ogledovainjem albuma, m'imo izrečeno, kot da je to že silno daleč; toda ti-'pek izraz ;n sikoraj ciničen nagla« mi je povedal, da se preživeto trpljenje lahko premakne v še tako preteklost, vendar sledovi tega matčenja nikoli ne bodo tonili v pozTjbo v zgodovini človeštva. Nekdo izmed tovarišev je letos ob- iskal Maiithausen ;n prinesel od tam poenetke spomenikov in znamenj, ki so jih postavili tam že Francozi, Avstrijci, Rusi. Prav to je sprožilo, da je b:i glavni sficlep tega 2>borovanja, poskrbeti za spomenik tudi jugoslovanskim žrtvam MaothaTJsena. Tovariš Dolinšek. ki je pravzaprav vodil aborovanje. je pred- lagal, da se ustanovi odbor za to akcijo. Tako so tovariši izvolili po dva odbor- nika za posamezne okraje v Sloveniji. Ti bi se povezali z Zvezo borcev, ki bi pomagala zbiraiti prispevke. Ce bi osebno prsostvovali srečanju in zborovanju Mauthausenčanov in če bi vas tedaj prosili za kaik prispevek k spomeniku, pač ne bi mogli odreči. In zato jim tudi ne bomo odrekli, ko bodo v njih imenu zbirale prispevke organi- zacije Zveze borcev. Taboriščniki se bodo nato sami pe- ljali tjakaj, postavili tam spomenik, obnovili bridike spomine in se poklonili tovarišem, ki niso bili deležni sreče svobode, saj smo bili Jugoslovani tretji po številu, ki smo pusitili na tem mestu največ žrtev. Maček Anja. Napad Tomšičeve brigade na Letuš in Šmartno ob Paki Polkovnik Vlado Mišica V dneh S. do 11. septembra 1944 se je Tomšičeva brigada nahajala na pod- ročju Dobfovlja. Tja je prispela iz Ko- njiške gore. Marš je izvršila preko Kladjeka, Arclina, Smartnega v Rožni dolini na Zg. Ponikvo. Od tu je brigada izvršila premik na področje gore Oljke, a v noči od 7. na 8. septembra 1944 prešla mest čez Savinjo pri Polzeli in nadaljevala pot preko vasi: Parižljc, Folce, Kamence ter se zaustavila pri Hribemiku, Ramšaku in Rovtniku. Marš poleg Polzele je brigada izko- ristila za ekonomsko in sabotažno akci- jo. Najbližnjo trgovino, ki je bila last nekega pris?l:;enega Kočevarja je do kraja izpraznila, a na železniški -nostaji na Polzeli je minerska grupa minirala 2 kretnici, elektromotor ter rezervoar ~c. napajanje lokomotiv. Uničene so bile tudi vse telefonske naprave in postajno por,lopje poigano. Štabu IV. operaifiVne cone, ki je pri- pravljal večjo akcijo v Zg. Savinjski dnlini, je bil prihod Tomšičeve na pod- ročju Dobroi:ilja dobrodošel. Na sestan- ku, ki ga je imel komandant cone s komandanti Slandrove, Zidanškove in TomSičeve brigade, kakor tudi drugih enot, ki naj bi sodelovale v akciji, so bile razčlenjene naloge posameznih enot. Osnovni cilj operacije je bil osvoboditi še preostali del Zg. Savinjske doline. Da se to izvrši, je bilo potrebno pred- vsem likvidirati močno okupatorjevo postojanko v Mozirju. To nalogo je do- bila VI. UB S. Slandra. Zidanškova je dobila nalogo likvidirati Braslovče, de- monstrativno napadati Vransko in vr- šiti zavarovanje iz smeri Celja (južno od Savinje), a Tomšičeva, da likvidira postojanko Letuš, demonstrativno na- pada Šmartno ob Paki in vrši zavaro- vanje iz smeri Celje (severno od Sa- vinje). Ostale enote so dobile naslednje na- loge: Koroška grupa odredov, da vrši zavarovanje iz smeri Crna, VDV bri- gada iz Šoštanja, a Pehotni tečaj pod- oficirske šole iz smeri Kamnika. Na ta n^ačin so bile klešče okrog Mozirja, Le- tuša in Braslovč sklenjene, zlasti pa je bila otežkočena pomoč postojanki v Mozirju. Stab Tomšičeve je dal nalogo svo- jemu III. bataljonu, da likvidira posto- janko Letuš. Ta bataljon je bil ojačan z minometom 81 mm iz I. bataljona in 4 minerci iz Minerskega voda s 100 kg eksploziva. Drugi bataljon je dobil na- logo, da demonstrativni napad na po- stojanko v Smartnem izvede z dvema četama, a eno četo, da oddvoji v rezervo brigade. Ta bataljon je dobil 3 minerco in 50 kg eksploziva, dočm je tretji bataljon, ki je dobil nalogo, da postavi zasedo v Podvi^iu, dobil 4 minerce z 80 kg eksploziva. Načrt štaba brigade je bil, da s tretjim bataljonom čimprej likvidira postojanko Letul, a nato pri- stopi k lilividaciji Smartnega. Zaradi boljše koordinacije je bil v času akcije po povelju štaba IV. cone formiran operativni štab iz Tomličeve in Zidanškove brigade. Ta štab, ki sta ga sestavljala komandant Tomšičeve in komisar Zidanškove, je bil nastanjen v vasi Obra^nlje (med Letušem in Bra- slovčami), dočim se je šiab To'mšiceve nahajal v vasi Kepica (1.600 m vzhodno od Letuša). Napad se je začel ob 22. uri 11. sept. 1944. Najprej je bila zavzeta postojan- ka Letuš, ki je tudi zahtevala največ žrtev od Tomšičeve brigade. Četa III. bataljona je namreč v jurišu zašla na minsko polje, za katerega obveščevalci niso imeli nobenih podatkov. Žrtve so bile neizbežne. Četa je imela 4 mrtve, 19 težje in 6 lažje ranjenih. Toda ostali del čete je prišel preko minskega polja in vpadel v vas. Sovražnik je bil iz- nenađen,, ker je računal, da se preko rainskega polja ne more prebiti nobena naša edinica. Po kratki boi-bi se je 32 sovražnikotnh vojakov predalo, ostali pa so bili pobiti ali pa so uspeli v okrilju noči pobegniti. Padec Letuša je Tomšičeva brigada izkoristila za likvidacijo Smartnega ob Paki. Drugi bataljon, ki je iinel posto- janko blokirano, je s svojima dvema Četama dobil na razpoloženje še tretjo četo, ki je bila do tedaj v brigadni re- zervi. Poleg tega je bil na Šmartno po- slan minobacač, ki je bil do tedaj pri tretjem bataljonu in še trije minobaca- či, ki so bili zaplenjeni v Letušu. V Smartnem so se zagrizeno branili, islasti pa še, ker so slišali borbo, ki jo je vodila zaseda s prihajajočo po^močjo. Trije težki mitraljezi, ki so bili po- stavljeni v cerkvenem stolpu so otež- kočali akcijo bataljona. Kljub dejstvu Štirih minometalcev in energičnim ju- rišem ruiših borcev, je postojanka nu- dila odpor do poznih popoldanskih ur. Sovražnik je bil razmejen v večjih zgradbah in zato se je moralo vuiko zgradbo posebej zavzemati. Na kraju je ostala še ena zgradba, kjer so bili zbiti ostanki sovražnika. Da bi se izognili nepotrebnim žrtvam, je komandant II. bataljona, Jernej, pristopil k zvt-jači. Ukazal je pripeijaii gasuno brizgamo pred zgradbo, kjer se je nahajal sovraž- nik in nato poslal k Nemcem njihove prUežnice s sporočilom, da bodo zgradbo i^olili z bencinom in zažgali, če se ne predajo. Nemški komanaant je nasedel zvijači — z bencinom PMmreč nismo razpolagali — in se je predal. Tudi prvi bataljon je ta dan slavil blestcčo zmago. Nemško pomoč, ki je prihajala iz Celja preko Polzele, je pri- čakal v zasedi v Podvinu in jo po kratki toda ogorčeni borbi pognal v beg. Nemci so pustili 7 m.rtvih, razen tega pa je bilo 10 ujetih. Prvi bataljon pa je imel vsega samo 2 lahko ranjena. Ta dan je Tomšičeva brigada zopei dokazala, da je ena od najboljših slo- venskih brigad. V tokv. akcije je ujela 74 sovražnikovih vojakov in zaplenila veliko količino orožja in municije. Tudi žrtve z naše strani so bile dokaj velike, vendar še zdaleka niso bile take kot pri Nemcih, čeprav so se Nem,ci branili iz utrjenih zgradb in bunkerjev. Tudi Slandrova brigada je v dopol- danskih urah likvidirala Mozirje. Na ta način je bila vsa Zg. Savinjska dolina osvobojena okupatc^jeve pete vse do Polzele in Braslovč do Železne kaplje. Razvoi partizanske sanitete na drameljsko- koniišhem sekiorfu „Ztma" S tem člankom dopolnjujemo spomine tov. Lenke na partizansko bolnišnico v Sahti, katere smo objavili pretekli teden v našem listu. S prihodom XIV. divizije na Štajer- sko je dobila celotna borba proti oku- patorju še bolj vojaški značaj, kot ga je imela do februarja 1944. Naša vojska se je vedno bolj približevala moderne- mu vojskovanju, njena udarna sila je rasla, s tem v zvezi pa so rasle tudi potrebe ipo uspešnem zdravljenju ra- njencev in ostalih bolnikov. Sektor »Zima« je obsegal ozemlje med Celjem. Grobelnim, Poljčanami. Konji- cami in Vojnikom ter je imel to slabo lastnost, da kakšnih večjih naravnih skrivališč ni bilo, da je bil okoli in okoli obdan z močnimi sovražnimi po- stojankami, na drugi strani pa je bil to eden najbolj zanesljivih terenov, tu tudi ni bUo treba biti lačen ali žejen. Na tem ozemlju se običajno dalj časa večje vojaške enote nso zadrževale, saj je to tipično prehodno ozemlje zlasti proti Pohorju ali proti Kozjanskemu, bile pa so pogoste borbe prav zaradi tega, ker so bile okrog in okrog pose- jane nemške edinice. V tskUi okolišči- nah je seveda tudi razumljivo, da se je bUo iz takega obroča težko prebijati, še prav posebno z ranjenci. Ko sem prišel v juliju 1944 ixa ta teren, je b:l običajni način oskrbovanja ranjencev tak, da jih je edinica puščala pri zanesljivih ljudeh, navadno v pri- mithmih hišnih bunkerjih, do okrevanja. Za predvidene večje operacije je bilo treba sanitete spraviti na solidnejše te- melje. Najbolj nam je ustrezal ta način, da smo v gozdovih začeli graditi pod- zemeljske bunkerje, jih me.&kirali, tako da tudi v bližini niso predstavljali ne- varnosti, da bi jih odkril bodisi so- vražnik ali pa kak slučajno zašel civilist. Skrivališča rMijencev in bolnikov-par- tizanov »o morala ostati skrivališča pred vsemi, čim to niso več bila, so izgubila vsako vrednost, pa če so bila strokovno še talco na vlšnii in bUa oskrbljena z najiboljšim sanitetnim materialom in prehrano. Prva dva bunkerja sta bila zgrajen« v Sahti, to je v precej razsežnem gozdu nižje od Dobja pri Drami j ah. Vojaška edinica nam je dala na razpolago nekaj ljudi, ki so skopali bunkerja v nekem jarku in ju s pomočjo bližnjih terencev opremili s pogradi, štedilnikom, sani- tetnim materialom in tako dalje. Ta naša bolnica je imela kot prvenec nekatere napake, ki so se kasneje tudi maščevale. Delana je bila sredi naj- lepšega poletja 2 enostavno, skoraj ravno streho in je prvi dež v jeseni kmalu piicurljal skozi, tako da so mo- rali ranjenci pod i>elerinami čakati do konca dežja oziroma popravila strehe. Se slabše pa je bilo glede varnosti in konspirativnosti, ker se je kmalu raz- cdelo po bližnji okolici, da je v Sahti partizanska bolnišnica, kar je seveda moralo 7:>riti s časom tudi osvražniku na uho. Ker je bUa prav takrat osvobo- jena Zgornja Sa^/injska dolina, »e je vse delo vrt Do javno, ne da bi se upo- števalo že preizkušeno partizansko na- čelo, da je konspiracija ena najbolj učinkovitih metod borbe, zlasti še v saniteti. Vedno bolj smo se zavedaii nesigurnosti tega bunkerja. Zato smo polagoma erafcuiraJi ranjence drugam ^in nek« noči pozimi se je zgodilo, da so prišli celjski -^estapovci prav potuhnje- no v bližino, pričeli vpiti, naj se »ban- diti« predajo in drezati z dolgimi dro- govi v vtene. Ko se nihče javil in ko Je naijibolj pogumni le pokukal v no- tranjost, je našel le nekaj slame. Že jeseni smo pričeli z novo gradnjo, in sicer z izkušnjami, ki smo jih pri- dobili poleti. Na Tolstem vrhu nad Ko- njicami »e je skup!;ia treh, pozneje štirih terencev lotila kopanja. Za mesto samo je vedel le gospodar gozda, sani- tetno osebje in pa kopači, ki pa so po izgotovljenam delu ostali kot nosači za hrano in sanitetni material ter so bili tudi sami zainteresirani na tem, da ostane postojanka v čim večji tajnosti. Z vojaškimi edinicami, ki so prihajale na ta teren, smo se sporazumeli za javko. ranjencem smo zavezali oči pri vhodru in pri izhodu, način življenja smo si uredili tako, da smo zjutraj SU spat, zvečer pa smo vstali, delali, ku- hali in jedli ponoči. Ta bolnišnica je bila najboljša, saj je imela ločeno stra- nišče, kuhinjo in prostor za zdravniško delo. Kamuflirana pa je bila tako moj- strsko, da ao Nemci spomladi 1954 šli preko njene strehe, ne da bi jo odkrili. Lahko si predstavljamo občutke pet- najstih spodaj, ki so čuli korake. Kljub temu, da smo v ta bunker lahko spravili do dvajset ranjencev, njegova kapaciteta ni zadostovala. Zato smo gi morali za nadaljnje ranjence, zlasti lažje, oskrbeti še več prostora. Nad Zičkim samostanom smo pri enem izmed naših sodelavcev skopali nekak- šno votlino, v katero se je dalo priti iz hleva. V njej je bilo prostora za osem oseb. Bil je to res pravi brlog brez dnevne svetlobe, v neposredni bližini hleva, kjer so ranjenci lahko samo le- žali ali pa sedeli. Ta brlog pa je imel iK> i>rednost, da je bil izvrstno skrit in bi ga lahko samo izdaja odkrila. Nova gradbena sezona se je pričela 8 pomladjo 1945. Vedeli smo sicer, da 96 vojna bliža h koncu, zavedali pa smo s«, da bo sovražnik pri svojem begu (Nadaljevanje na 6. strani) stran 4 »Savinjski vestnik«, dne 24. septembra 1954 Stev. 38 Vloga Ljudske mladine na šoli Počitnice so miniile in celjsM dijaki so se ipovrnLli v šolo. Prav tako, kot med počitnicami ni bUo vse tako rož- nato :n veselo, tako tudi v šolskih klo- peh ne bo tako suhcipairno 'in pusto. Zo- pet bodo mladi športniki pričeli igrati različne tekme, pevci, recitatorji in i'graldi ibodo zopet 'po pri jeli za kulturno delo, prav tako pa bodo zapet zaživeli različni znanstveni krožki in ki-ožki Ljudsike tehnike, v katerih se bodo iz- življali mladi biologi, modelarji, foto- grafi in drugi. Gotovo nas bodo tudi srednješolski literati presenetili s ka- kim literam.'m večerom. Dijaki, ki so se dodobra naužili svežega zraka in sončnih žarkov, bodo zopat imeli pri- liko, da se udeleže različnih koncertov, predavanj in drug'h lepih, ali zanimi- vih prireditev, ki jih v našem mestu ni malo. LJUDSKA IVSLADINA — ORGANIZA- CIJA PROGRESIVNE MLADINE Tudi mladinska organizacija bo na srednjih šolah zop>et zaživela. Vendar bo morala svoje delo v marskaterean pogledu spremeniti in iziboljšali. Velike važnosti za delo med šolskim letom v okviru naše organizacije, bodo redne šolske mladins'ke konference. Celj'ski šolski mladinski voditelji, kakor tudi ostala mladinci, bodo morali na teh konferencah resno proučiti delo v pre- teklem šolskem letu in se pogovoriti o tem, kako bodo organizacije delale v bodoče. Sedaj, ko se na šolah uveljav- lja družbeno upravljanje in se vrši ko- renita reforma našega šolstva, se bo morala organizacija baviti tudi s temi vprašanji. Namen Ljudske mladine na Soli je predvsem v tem, da mladino s.a- mostojno vzgaja, predvsem na ideolo- škem in ipolit-čnem področju. V tem pogledu dopolnjuje naša organizacija šolo, M vsega miaidini pač ne more nu- diti. Predvsem bo potrebno .pregledati možnosti za oblike in načine seznanja- nja zainteresiranih srednješolcev z os- novnimi vprašanji filozofije. Pouk filo- zofije v okviru učnega načrta je za mladinca, ki do teh vprašanj čuti po- sebno nagnjenje, preozek. In prav tako, kot se literati in biologi izpopolnjuje jo v svojih krožkih, tako bi bilo nujno ustanoviti tu'di mar'ksistione krožke. O POLITIČNOSTI — VSEBINI DELA LMS! Pot, po kateri gre naša domovina v socializem je povsem svojstvena, pri- lagojena družtvenim odnosom, ki pri nas vladajo. Naši narodi so si to pot izbrali zato, ker je le po njej mogoče doseči naš veliki cUj formiranja komu- nističnega družbenega reda, v katerem ni izikoriščanja človeka po človeku. Ko- muna, ki jo sedaj gradimo, že ima drviž- beni organizem. Ona ni razširjena 0'b- čina, pač pa so na njo i>renesene funk- cije okraja. Komuna bo mnogo bolj ob- čutljiva za probleme delovnih ljudi kot onkraj. Družile jih 'bodo skupnosti ko- mun. Komune, kakor tudi druge oblike družbenega upravljanja, naj srednje- šolci spoznavajo in zasledujejo njihovo rasit. Prav nič manj 'pomembna in za- nimiva kot naš notranji razvoj, je naša zunanja politika. Tudi v njej vlada silna dllnamika našega progresivnega razvoja, (resnična socialistična načel- nost, spoštovanje drugih narodov in predianosit stvasri miru. Ob spoznavanju notranje in zunanje politike naš.e do- movine si srednješolci prisvajajo ne ie najširši pogled na družbeni razvoj in podobna mednairodna pol'itična vpra- šanja, pač pa se bogate tudi moralno. Ko sipoznavamo i-azvoj naše revolucije, zgodovino delavskega gibanja in bodoče persipsktive, si prisvajamo in bogatimo čustvo socialističnega patriotizma; ko s simpatijami spremljamo razvoj proti- kolonialnih akcij zasužnjenih narodov in budno sprernijamo rast delavsluh gllbanj v drugih državah, se v nas raz- vija proletarski internacionalizem, ču- stvo simpatij do delovnih ljudi vsega sveta. Mladina si mora nujno ustvarit? neko lasitno mlišljenje o političnih vpra- šanjih in odnosih med državamL &po- sobna mora biti preceniti vlogo ob- jektivnih in subjektivnih sil, ne le v okviru naše države, pač pa v med- narodnem merilu; odnosi sil v svetu se stalno menjajo, poragajo se nova gi- banja, revolucionarna gibanja postajajo konservativna. . . Toda srednješolec mora mati razlikovati med naprednim in nazadnjaškim. To pa je mogoče le ab stalnem zasledovanju dogodkov in ob vsaj minimalnem znanju dialek- tičnega materializma. Brez dialektične metode ni mogoče razsoditi o realni, politični situaciji, še manj pa ugotav- ljati nadaljnji razvoj dogodkov. Na mnogih primerili iz zgodovine vidimo, kako je buržoazna diplomacija na'i>ačno ocenjevaLla politične dogodlce in odnose sil prav zaradi tega. ker ni slednjih proučevala v gibanju, to se pravi, da ni uporalbljala dialektične metode. Taiko simo si v glavnih obrisih ozna- čili osnovno karakteristiko LM — njeno političnost ali bolje — vsebino dela. To vsebino naj črpajo v svoje delo mla- din'ske konference, sestanki, marksi- stični krožki in druge oblike dela. (Dalje prihodnjič.) 25 let libojske „Svobode" »SVOBODA« V LIBOJAH JE MOCNO RAZGIBALA POLITIČNO IN KULTURNO PROSVETNO DELO V SVOJEM KRAJU V Libojaih sta v stari Jugoslaviji ob- stojali dve industriji: keramlična in ru- darska. BiM sta v nemških, odnosno v židoviSildh rokah. RudnIJk Liboje je bil sdcer last Trboveljske premogokopne družbe, vendar ga ni sama ekstploati-- rala, ampak ga je dajala v zakup raz- nim drobnim proizvajalcem, prostosled- cem, ki so potem po svoje gospodarili in obenem grobo izkoriščali delovno silo. Politično on prosvetno življenje je v liibojah v teh letih spalo, kar je bilo pač v interesu kapitalisfi&nlh podjetni- kov. Delavci, zaradi razdrobljenosti v proiizvodnji, se niso mogli drugje shajati kakor v gostilni, kjer so se največkrat stepi; prav iz konkurenčnih razlogov. Zato je libojska »Svoboda« rešila situ- acijo, ko je bila na pobudo zaibukovških svobodašev ustanovljena konec leta 1929. Pobudniki za ustanovitev libojske )^Svobode« so bili: Albin Viix>tnlk. Pe- ter Sprajc .in Rudi CUenšek. Od tu da- lje se je začela širiti in poglabljati de- lavska prosveta med llibojsfclm ,proleta- riatom. Obstojali so že razni odseki, kot pevski, tamburaški an dramatsdd odsek. Ker niso imeli sprva nobenega primer- nega prostora za vaje, so s.!' zgradili v pritličnih prostorih nekdanje Sonnen- bergove keramične industrije dvoranico, ki jim je omogočUa primemo kultuimo udejistvovanje. Posledice take rasti delavske presve- te v postopni ideološki prevzgoji, pa so se odi-ažale tudi na političnem poprišču, saj že v lotih 1934 zasledimo v Libojah v rudniku prvo veliko gladovno stavko, katerti je v razdobjih sledilo še več stavk. Tako pi^vzgojen libojski prole- tariat je krepko sodeloval tudi pri raz- nih manifestacijah, kot je bil na primer Zlet Svobod v Celju leta 1935. Sekcije libojske »Svobode« so od vsega začetii^ usipešno delovale, pred- vsem pa še pevslca sekcija, 'k!i je prire- dila niz samostojnih uspelih koncertov doma ,in drugod. Zaostajala tudi ni drar- matska skupina, saj je naštudirala pre- ko 30 dramskih del. Razen tega so bUa redna ideološka predavanja s prtiznani- rai predavatelji iz Ljubljiane, Celja. Šo- štanja in Slovenj Gradca. Ta delavska prosveta je v veliki meri priipomogla k temu, da je bilo libojsko delavstvo dobro pripravljeno na oku- pacijo, kar je pokazala sama NOB na tem področju. (Ustanovitev Savinjske, čete, likvidacija nemške postojanke na Košnici, večkratni napad na keramično tovarno. Naba\'ni center Nesbl itd.) Po O3vo(boditvi pa je v novih pogojih bilo delo seveda vse lažje in so libojsiki pro- svetni aiktivisti s tovarišema Siaiarjem in Coklam na čelu, nadaljevali delav- sko prosvetno tradicijo. Znani in pri- znani so biU. litx>jski mitingi takoj jpo osvoboditvi, jjozneje pa kialtumopro- svetno delo v okviru SKUD »Ivan Can- kar«, dokler ni vse te prosvetne dejav- nosti prevzela v roke novoustanovljena »Svoboda« leta 1951. S pomočjo obeh sindilcalnih podruž- nic (rudarslce in keramične) ter ob fi- nansiranju obeh podjetij so Liboje v kratkih letih dobile tako lice, da ga popotnik, ki ga je videl pred tem ne bi več spoznal. Ne le da so se močno razširili tovarniški in rudniški objekti, zgradili so tudi krasno dvorano z mo- derno opremljenim odrom, nabavili ki- noprojektor, zgradili zdravstveni dom z ambulanto in celo vrsto higienskih stanovanj, enostezno kegljišče itd. Na takih temeljih pa je lahko rasla liboj- ska »Svoboda« in ni čudno, da je da- nes delavsiko prosvetno življenje v Li- bojah med najibolj razvitimi v Savinj- ski dolini, če ne v celjski okolici sploh. Največ zaslug pri tem ogromnem de- lu imajo rudniški obratovodje Goršek in Cold, v Keramični, pa tajnik Svo- bode, tov. Božo Lukman. Marcjan in drugi. Lit>ojska Svoboda bo svojo 25-letnico obstoja praznovala zelo manifestativno, s celotedensUcim, pestrim, kultumopro- svetnim programom, kjer bo ob otvo- ritvi, dne 26. t. m. govoril tudi tov. Re- gent iz Ljubljane. Ob tej priliki bo z manjšo 2:amudo izšel tudi slavnostni Zbornik libojske Svobode v redakciji tovariša Draga Predana. V. S. nevšečnosti z razsvetliavo Prebivalci onstran Vogla j ne, poseb- no na Jožefovem hribu, imajo često nevšečnosti z razsvetljavo. Tok je več- krat prekinjen, posebno v večernih urah in tema traja vedno daljši čas. V ponedeljek zvečer je bil tok prekinjen kar trikrat. V tem je neki voznik pe- ljal z ekonomije na Jožefovem hribu težko naložen voz sena. Zavozil je v ograjo nekega vrta in ni dosti manj- kalo, da se voz ni prevrnil po bregu. Eden od obeh vpreženih konj je padel po pobočju. Po več ko enoumem na- poru se je vozniku posrečilo izvleči voz na cesto in ga odpeljati. Nezgodi, ki bi laiiko povzročila večjo škodo, je bUa kriva tema. I^rebivalstvo želi. da bi se okvare, ki povzročajo prekinitev toka, odstranile že podnevi, da bi se tako iz- ogmli trajn-m nevšečnostim z razsvet- ljavo v večernih urah. TATVINA DOLARJEV V NOVI VASI Iz Amerike je prišel na obisk k svo- jim sc'rodnikom v Novo vas pri Celju Jakob Goi'šak. S sabo je imel večjo vso- to dolarjev. Na dolarje pa ni dovolj pazil in tako mu je nekdo ukradel ;CK)0 dolarjev. Varnostni organi poizve- dujejo za neznanim dolarskim tatom. Radio oddajnik za Celje Radijsiki oddajnik, ki ga je LOMO Celje naročil za proslavo »Štajerska v borbi« je opravil prvo preizkušnjo. Od- dajnik izžai-eva jakost 50W in ima za sedaj še iniprovizirano anteno, ki pa ne zadovoljuje poslušalce izven Celja. Za- enkrat bo oddajnik deloval pod seda- njimi pogoji in bo od ponedeljka, 27. te- ga meseca dalje oddajal na valovni dol- žini 202 m ali 1484 KH program radia Ljubljane. Oddaje bodo od 18. do 22.15 ure vsak dan, dokler ne bo usposob- ljen nov oddajnik z večjo oddajno ener- gijo in antenskim stolpom, ki bo zajel celotno i)c-dročje bodoče celjslte komuaie Prva premiera Ljudskega odra v Celju Slavko Kolar: SEDMORICA V KLETI Z uiprizoritvijo drame »Sedmorica v kleti« je dal tudi Ljudski oder lep in primeren prispevek k slavnostim in po- liti čno-kultumim manifestacijam na Ostrožnem. Udeležence je drama dokaj zadovoljila glede vsebine, kot tudi gle- de izvedbe. Sedem borcev za svobodo so ustaši eaiprli v klet gostilničarke Kate. Nji- hovi vzdihi in kriki trpljenja pod udar- ci ustašev segajo na oder. Na odru se vrši v nastopajočem sinu gostilničarke, v Branku notranja borba glede rešitve sedmorice, tu partizan Ivo zaman pri- dobiva za osvobodilno gibanje Branko- vo sestro Marto. Marta rešuje svoja ljubezenska vprašanja, pri čemer ji z buržoazmo^trgovskim duhom pomaga mati Kata. Marta zapusti ustaša Mar- jana in se očarana nad darili preda 50 letnemu generalnemu direktorju Fritzu Knopfu. Gostilničarka Kata si je tudi z »ljubeznijo« pridobila lepo pre- moženje. Ljubezen ji je le sredstvo za obogatitev. Tega stališča se bklepa ved- no bolj tudi Marta. Rešitev sedmorice organizira ^partizan Ivo, pomaga mu služkinja Marica in tri kmetice. Ustaški zastavnik tn generalni direktor sta v tadnjem prizoru premagana. Navedeno ogrodje dogajanja služi avtorju drame. Slavku Kolarju, za pri- kaz mačajev. ki so resnični, vendar ne- kateri značilno buržoazni, drugi čisti sredi bortbe za osvoboditev in resnico. Reakcionarna in malomeščanska pojmo- vanja krčmarice Kate, njene hčerke Marte, Blasti ipa ustaškega zastavnika Marjana in generalnega direktorja so podana dovolj nazorno tn za gledalce dojemljivo v besedah, gestah in odlo- čitvah. Odločnost, ki je nastala iz na- prednih stališč tn borbenost v reševa- nju sedmorice se lepo odraža v parti- zanu Ivu. ©Ti služkinji Marti, sinu Branku. V ospredju je razkrivanje zna- čajev, ki jim od prizora do prizora se- gamo globlje v njihovo zgodovino in razvoj. Zaplet in razjplet drame nas v glavnem zadovoljuje, vendar si želimo več borbene zaostritve glede mnogih staliišč in načel, še več posegov avtorja v globlje plBAti zavesti nastopajočih in s tem tudi odkrivanja poslednjih vzro- kov dogajanj. Uprizoritev je bila za gledalce dovolj zanimiva in je v vseh utrjevala prepričanje, da so bUi neka- teri ljudje v dneh borbe res taki: egoi- stični računarji omejeni na svoj osebni dobrobit in nedostopni za vprašanja borbe in vključitev v njo. Delo je reži ral Cvetko Vernik, soeno je priredil Tone Zorko. Med najbolj- šimi prizori je brez dvoma razgovor v družini gostilničarke ICate (Kata, Bran- ko in Marta), v katerem se razgalja mo- ralna propalost matere in hčerke ter razgovor treh kmetic, ki žele s pod- kupnino ali kakor koli rešiti svoje mo- že iz kleti. Zanimiva so njih stališča in motivacije za udeležbo v bor'bi proti okupatorju in ustašem. Nastop parti- zana Iva (Ivo Ramšak) je s svojo umir- jenostjo in premišljenostjo zadovolje- val, vendar je bila prepričljivost skrom- na. Njegov govor z mimiko in mirom bi laMto bolj odražal partizana sredi akcij, nevarnosti in tveganj. Možna je Se večja vživelost v vlogo. U&taški zastav- nik (Stane Vengust) je bil zelo preprič- ljiv, v nastopu primemo sproščen in je v gestah dovolj izražal svojo propa- dajočo usodo. Vloga Kate (Ida Marinič) zadovoljuje, enako vloga Marte (Cveta Bened kt). Študent Branko (Jože Zago- ričnik) je s primemo mimiko izražal svoja presenečenja pri odkritju družin- skih skrivnosti. Fritzu Knopfu (Alek- sander Videčnik) bi pristojala še večja prijaznost in hlinjenost do zaročenke Marte, kar bi izboljšalo prepričljivost. Vloga je bila podana dobro. Dekla Ma- rica (Tončka Kramžar) je nastopala spretno, tri kmetice (Jožica Pire. Lojz- ka Hajsinger. Anica Bevc) pa prijetno živahno. Primerni sestavki v 1. številki biltena Ljudskega odra nas lepo uvedejo v zna- čilnosti drame, a preglednica dela za leto 1953-54 nas seznanja s celotnim de- lom LO v minuli sezoni. Drama »Sedmerica v kleti« SDada brez dvoma med dela, ki neposredno, živo in vzgojno vplivajo na gledalca, mu kažejo vsestransiko zaostr.'Oit pro- padajočega meščanstva in preporod po- sameznikov ter družba preko osvobo- dilne borbe. V izvedbi Lji«iskega odra zasluži to delo večkratno xx^ovitev v Celju in gostovanja v okolici. Siv. Šolska prosveta celjskega okraja v besedah in številkah (Nadaljevanje in konec.) ZAKLJUČNA BESEDA Ob skopem in še vedno nepopolnem pregledu šolskoprosvetne dejavnosti v celjsikem okraju moramo priznati, da je mnogo&transka in zelo obsežna. Pro- svetni delavci in ost.ali nameščenci v naštetih prosvetnih ustanovah si mnogo prizadevajo, da bi dali tej mnogoštevilni mladini čim več znanja, splošne in stro- kovne izo'brazbe ter dobre in poštene S'ocialistične vzgoje. Na svojih strokov- nih in sindikalnih sestankih neprestano poudarjajo, kaj vse je potrebno za usipešen razvoj naše šolske prosvete ne samo v okrajnem, marveč tudi v re- pulbliškem merilu. Kakšno je torej celotno stanje naiše šolske prosvete v celjskem okraju? Po- nosni smo lahko, da smo po osvobo- ditvi ustanovili tako gosto mrežo pro- svetnih ustanov od otroških vrtcev, mladinskih in dijaških domov, številnih osnovnih, vajenskih, kmetijsko-gospo- darskih šol, nižjih in dveh popolnih gimnazij do dveh srednjih strokovnih šol. Toda potrebe so še zelo velike. Predvsem so nam potrebne nove šolske zgradbe, popravila in adaptacije starih, šolske opreme in učila izpopolnitev knjižnic in dopolnitev števila prosvet- nega kadra. Številne ankete najpovedu- jejo šolzto reformo, ki naj prinese učeči se mladini manj nepotrebne učne snovi, pa več za življenje koristnega- prak- tičnega znanja. Na osnovnih šolah se je z uvedbo novega učnega načrta že za- čela. Sed.aj so na vrsti nižje gimnazije, ki naj po mnenju pedagogov in ljudskih množic postanejo sastavni del enotne osemletne splošnoizobraževalne šole. Praktičnost pouka samega še ne bo dosežena z uvedbo ročnega dela kot predmeta, marveč mora dihati iz vsa- kega predmeta, da bo vlila učencem veselje do »Sotekega dela« namesto učenja na pamet. Iz take osemletne temeljne šole mora biti možen prestop na vse ostale šole. Vajenske in kme- tij'sko-gospodarske šole ne bodo več sprejemale učencev brez EK>polne osem- letne predizobrazbe. V Celju potrebu- jemo nove šolske zgradbe na periferiji mesta. V bodoče ne bomo več dopuščala, da bi bodisi majhni aii bolj odra'sli učenci hodili po več kilometrov daleč v šolo. Za šolo na Polulah, 'ki jo bomo začeli takoj graditi, mora priti na vrsto osemletna šola (osnovna z nižjo gimna- zijo) na Hudinji, kjer je najmočnejši center delavske in kmečke mladine. Njej naj sledi še osemletna šola na Ostrožnem, središče mesta pa naj za- j.ameta obe otetoječi osnovrui šoli. Sedanja učiteljišča se bodo morala umakniti pedagoškim akademijam, kar je že davna zahteva vsega učiteljstva. V kratkem se bo pričelo družbeno upravljanje prasvetn'h ustanov. Vsaka šola bo imela svoj šolsiki odlbor. ki bo sikrbel zanjo v polnem obsegu. Sele te- daj bodo starši in voljeni odborniki spoznali, kaBcšne so potrebe našega šol- stva. Zahteve po večjih investicijskih sredstvih za razvoj našega šolstva so neodložljive. Z boljšo in temeljitejšo izobrazbo delovnega človeka na kate- rem koli službenem mestu se bo dvig- nila proizvodnja in večja storihiosit, kakor je današnja. Pocenili se bodo iz- delki in pridelki in šele takrat bomo labko dvignili življenjski standard na^ šega delovnega človeilca. J. K. Priprave za gradnjo nove šole na Polulah Pred štirinajstimi dnevi je .bila pod'- pisana pogod^ba za gradnjo nove šoMce zgradbe na Polulah pri Celju. Delo je prevzelo gradbeno podjetje »Savingrad«, ki je dogradilo tudi novo šolo v Jur- klošti-u. Podjetje že dovaža gradbeni material. Hvalevredno je tudi delo šol- skega od'bora na Polulah, ki je organi- ziral prostovoljna dela, potrebna za pri- četek gradnje. V neposredni bližini šolskega zemljišča se že nahaja vodo- vodni rezervoar, ki ga je pred 2 letoma zgradila mestna vodovodna uprava. Do- mačini kopljejo jaromočjo cestne uprave je tudi že dograjena dovozna cesta k stavbišču. Kolikor še vsa ta pripravljalna dela niso dovršena, bodo storjena prav te dni, ko bo gradbeno podjetje pričelo graditi s polno paro, kajti po p>ogodbi mora biti stavba pred novim letom že pod streho. Polulčani dobro vedo, kakšno korist bodo imeli od šole ne samo oni, temveč vsa njena okolica. Tudi vodovodna m cestna uprava nam zelo pomagata. Pri- prave za gradnjo šole so v polnem teku. Zakaj nesreče v gorah? Odmev nedavne nesreče v gorah je bil takšen, kot je običajno ob takih do- godkih: »Kaj le rinejo v gore!« — »Saj to iščejo alpinisti«, »jaz bi to sploh prepovedal« itd. Naše časopisje dejan- sko seznanja javnost samo takrat, kadar vrhunski alpinisti preplezajo kako dol- go oblegano smer ali pa ob kaki nesre- či. Predvsem pogrešamo v novicah o nesrečah podrobne analize in situacije. Katastrofe ekspedicij v Himalaji, ne- sreče vrhunskih alpinistov v ledenih stenah Zapadnih Alp, nesreče v naših stenah in nesreče planincev pri trganju cvetlic na strmih, travnatih previsih — vse to spravljajo navadno v en koš. Za vse velja: krivo je to, da je šel v hribe, steno... Za prva dva primera veljajo v glav- nem isti faktorji: nesreče najboljših al- pinistov v Himalaji in Zapadnih Alpah so nemala vedno vezane na vremenske preobrate. Preostaneta torej še dve vrsti, nesreče v naših stenah in nesreče ob- jestnih planincev. Ce se najprej ustavim pri slednjih, naj podčrtam, da v naših gorah sicer ne najdemo širokih asfal- tiranih cest kot n. pr. v Italiji, da se pa odlikujejo naši gorski predeli po skrbno izdelanih in označenih poteh, ki vodijo zavarovane tudi preko strmih sten. Na tisoče in tisoče ljudi obhodi izpostavljene poti okrog Triglava, Moj- strovke, Jalovca, Prisojnika, Ojstrice; celo v nizkih čevljih, copatah srečuješ ljudi, toda o tem zasledimo v časopisih le včasih drobno, suho številko. Na- sprotno pa se mnogo večja pozornost posveča tistim, ki se iz objestnosti za- ženejo po planinske cvetlice v travnate visine in kršljive pečine, ne zavedajoč se, da je na videz lahek, travnat in krušljiv predel, če je dovolj strm, bolj nevaren kot težavna smer. Nezavarova- ni, brez pravilne plezalne tehnike in opreme zdrknejo taki planinci s pla- nikami v roki v globoke grape in pre- pade. Takoj naj opozorim, da se od povoj- nih alpinistov, ki so plezali izredno te- žavne smeri in jih celo kot prvopristop- niki odpirali, nihče ni resno poškodoval odnosno ponesrečil. Tudi med obema vojnama ni bilo drugače. Nihče od prvovrstnikov v severni steni Triglava — razen Juga in Deržaja — se ni resno poškodoval, čeprav šteje stena danes 20 smeri in variant. Nasprotno pa so se ubijali ljudje tam, kjer sicer brez težav prepleza desetine najrazličnejših ple- zalcev. Takšna je tudi smer, v kateri se je zgodila zadnja nesreča. Nesreče se najraje dogajajo v smereh III. in IV. težavnostne stopnje. (Plezal- ne smeri se ocenjujejo po težavah od I. do VI. stopnje.) Dogajajo se: a) ob vremenskih preobratih — ne- nadnih vdorih hladnih polarnih mas v Alpe, ki resno ogrožajo slabo oprem- ljene, neizkušene planince; b) če gre več navez v eno smer, zlasti še s pomanjkljivo opremo (premalo kli- nov) — kar povzroča čakanje, ruši se kamenje, ki utegne presekati vrv, možno je, da plezalec zapleza; c) zaradi krušljivosti naših sten, kjer zahteva plezanje izredno opreznost in koncentracijCK Zaradi tega je največ padcev, ki pa se lahko v glavnem pred- videvajo in zavarujejo s klinom. Vsa tehnika in vsi pripomočki pa ne pomagajo, če ni človek, ki jih uporab- lja tak, kot stena in alpinizem od njega zahtevata. Tu smo priMi do jedra pro- blema skoraj vseh tragičnih nesreč po vojni, pa tudi pred vojno. Topolovec in vrsta drugih pred njim in za njim so nastradali, ker so nenavezani, celo bosi (Topolovec) hiteli z uro na roki čez, na videz lahke stene. Zlasti povojne nesreče nam zgovorno pričajo, da dobršen del krivde odpade na pomanjkljivo vzgojo naših alpinistič- nih kadrov. Preveliko poudarjanje vr- hunske alpinistike že v plezalnih šolah, poudarjanje strogo tehnične plati brez ideje, nujno vodi do kompleksov rekor- derstva, ki ga v alpinizmu ne bi smelo biti. Alpinistična vzgoja zahteva počasen, posamezniku primeren razvoj, pri ka- terem mora iti idejna plat alpinizma vzporedno s tehnično platjo. To pa naši planinci največkrat pozabljajo in zato padajo. Zato ob takšnih nesrečah ne obsojaj- mo alpinizma in še posebej plezalstva, ampak se zavedajmo, da je nujno treba izboljšati vzgojo mladih ljudi in po- iskati nove poti pedagoškega dela med mladimi alpinisti. Krpeii Štev. 38 »Savinjski vestnik«, dne 24. septemtora 1954 Stran 5 Kaj vse moramo upoštevati pri obnovi sadovnjal(ov l/epo je pogledati dobro urejene sa- ^jovnjake, zlasti še, če so pravilno oskr- jjovani in negovani in če so v jeseni ^vesa polna lepih dišečih jabolk. Do- jjro urejeni sadovnjaki, če s; jih človek ogleda, ga zvabijo in mu dajo misliti, 2;akaj pa ni moj nasad tako lep in ro- ^en. Žal, da je lepo urejenih sadovnja- jfov pri nas le malo. Večina naših sa- ešajo zaradi velike razširjenosti razn'ih bolezni in ^odljivcev ali pa so zastareli in so na pati k odmiranju. Mlajši nasadi bodo še ^držali nekaj let, če jih bomo redno oskrbovali, čistili, pomlajevali, ščitili pred boleznimi in škodljivci ter jih vsaj od časa do časa gnojili. Vendar bomo morali tudi te prej ali slej obnoviti. V Sloveniji zavzemajo travniški nar- saidi skoraj izključno obliko sadjarstva in tudi v bodoče imajo prihodnost. K temu nas s'lijo naše specifične tn te- renske prilike, v znatni meri tudi struk- tura kmetijstva. Prav tako raiste pre- težna večina saidnega drevja v bolj aH manj strmih legah, ki so zaradi težke obdelave za druge kulture (izvzemši vin- sko trto) neprikladne. V takih strmcih legah bi biU intenzivni plantažni na- sadi možni kvečjemu na terasah, ki pa povzročajo pri obnov^i velike stroške. Ce bi pa v takih legah napravili plantažni nasad na šibko rastočih podlagah brez teras in bi zemljo pod drevjem redno obdelovali, bi voda v dobi nalivov vso rodovitno zemljo odplavila v dolino. Ker šibko rastoče podlage travne ruše ne prenašajo, ni drugega izhoda, kakor sajenje visoko čn poldebelne oblike s travno rušo kot pod kulturo, ki varuje zemljo pred odplavljanjem. Med vsemi kultum'imi rastlinami prenaša trava najbolj neuigodne življenjske pogoje, zlaati še senco E>od drevjem. Res pa je, da je trsva pod sadnim drevjem z^aradi sence množinsko in kakovostno manj vredna, kakor na travnikih, zato bo treba tudi v travniško sadjarstvo vpe- ljati neke izboljšave. Namesto, da sa- dimo drevje v velikih razdaljah 15 do 20 do 30 metrov vrsto od vrste, ga raz- mestimo raje v normalnih razdaljah 8 ■do 10 do 12 metrov na vse strani V drugem primeru pa bomo določili za travn^ški nasad samo oni del travnika, fci nudi največ jamstva za uspevanje sadnega drevja. V tako normalnem 2ia- sajenem travniškem nasadu bomo go- jili isto število sadnih dreves, kakor v prvem primeru na 2 kratni površini, krma pa bo tukaj dobrodošel stranski pridelek, zlasti prva leta po sajenju. Ker bomo tudi tukaj gnojenje laže 'in redneje izvajali, bomo pridelali na manjši ipovršini večje in boljše pridelke, kakor na travnikih zasajenih starega tipa. kjer je bUo zaradi velike raztre- senosti drevja oskrba zlasti škroplje- nje in gnojenje močno ovirano. 2inaten del naših travniških nasadov pa ni bU deležen že leta in leta nobene oskrbe, zato je naravno, da so se razpasli razni zajedavci: kapar, jabolčni zavijač, cve- tožer itd. v taki meri, da je naše sad- jarstvo resno ogroženo, saj padajo pri- delki iz leta v leto Travniške nasade bomo v bodoče omejili na predele z manj ugodnim pod- nebjem in velik'imi padavinami. Zato bi pa v vinogradniških jKDvršinah in kjer So zmerne padavine razvijali strnjene nasade. Pri nas imamo že nekaj takih nasadov, vendar moramo tudi v drugih krajih začeti z intenzivno in smotrno obnovo. Veliko imamo tudi takšnih po- vršin, ki iz kakršnega koli vzroka druge kmetijske kulture ne usF>evajo. dočim bi pa bilo sadjarstvo visoko donosno. Leto gre proti jeseni, zato je skrajni čas, da začnemo resno misliti, kje bomo napravili nov sadovnjak. Mnogi sad- jarji odlagajo s pripravljalnimi deli vse do pozne jeseni ali celo na spomlad, ko je čas sajenja. S pripravljalnimi deli je treba začeti premišljeno in poznati vsaj osnovne pogoje za uspešno sadjarstvo. Napake, napravljene pri novem nasadu, se pokažejo šele čez nekaj let in jih je takrat težko odpraviti. Na tako različ- nem zemljišču je precej dela, predno ga pripravimo za nov naisad. Stara dre- vesa in drevje, ki ga je uničU kapar, je treba odstraniti iz sadovnjaka in ga zažgati, da se okužba ne širi. Kjer je doslej uspeval sadovnjak, bo verjetno \aspeval tudi novo posajen, posebno če je drevje cepljeno na semenjak. Mnogo teže je napovedovati brez predhodnega proučevanja, kako bo uspeval nov na- sad tam. kjer še do sedaj ni bUo sad- nega drevja. Večina sadnih plemen niso zaidovoljiva za vsako zemljo. Najbolj zahtevno je sadno drevje, cepljeno na glabo rastočih podlagah. Breskve tn ma- relice uspevajo le v dovolj topli, rodo- vitni, obdelani in ne pretežki zemlji. V izčrpainih, težkih in močno kislih zem- ljah ni pričakovati vidnih vtspehov do- tlej dokler ne izboljšamo z gnojenjem fizikalne lastnosti zemlje. V vseh dvom- ljivih primerih je treba dati zemljo v analizo k pristojnemu raziskovalnemu zavodu, ker le na osnovi analize je mo- goče nekaj konkretnega svetovati. Za nov nasad je poitrebno izdelati načrt, ki nam točno določa kje, kako in kaj bomo sadili. Načrt naj izdela sad- jarski strokovnjak, kateri naj upošteva sadni izbor. Pri nas smo doslej sadUl preveč sort, pri jablanah še posebno preveč manj vrednih jesenskih sort. pre- malo pa zimskih sort. Bodoče obnov- ljeni sadovnjaka se morajo izogniti tem napakam. Zadostuje nam le 3—5 sort, med katerimi morata biti vsaj ena ali dve sorti opraševalke. Opraševalke je treba v nasadih pravUno razvrstiti. Če imamo preveč sort. nas to ovira pri opravljanju raznih del, ne glede na slabšo tržno vrednost nekaterih sort. Veliko imamo tudi takšnih zemljišč, ki so zelo prikladna za sadovnjalce, vendar z ozirom na visoko stoječo vodo niso uporabna za nasade. V tem pri- meru je treba izvršiti osiišitev terena. Ker je osušitev vezana z velikimi stro- ški, se poslužujemo onega načina, ki je za nas najcenejši. Včasih zadostuje tu- di, če napravuno samo dovolj globoke in široke jarke, da se voda nemoteno odteka. K novim nasadom spadajo tudi za- ščitni pasovi, ki jih pri nas čestokrat ne upoštevamo. Zlasti so važni tam, kjer se prelivajo mrzli zračni tokovi. V ta namen posadimo ob strani drevesa odpornih sadnih plemen. Taki naravni 2:aščitni pasovi so pri nas marsikje go- zdovi. Zaščitni pasovi zavirajo dotok zračnUi mas, ščitijo pa tudi nasade pred velikimi vetrovi. Zemljo za nov nasad moramo pripra- viti že v jeseni ali saj preko zime, da zmrzne. Za travniške nasade ni potreb- no rigolanje, ampak je dovolj, če v je- seni ali pozimi napravimo dovolj ve- like jame. Jame naj bodo nad 2 metra velike in 40 cm globoke. V nanogih pri- merih je treba tudi preorati celotno po- vršino, če to zahteva strviktura tal, ali če je rodovitna plast plitva, ali če kma- lu naletimo na nepropustno plast. Prav tako tudi rigolamo, če hočemo zemljo fizikalno in kemično izboljšati in na njej zasaditi intenzivni nasad na vege- tativnUi podlagah. Na zemljiščih, kjer ne rigolamo. pa lahko postopoma pre- orjemo zemljišče tako. da ga z leti po- polnoma izboljšamo. Sadimo le prvovrsten sadni material, zato nas ne sme nikdar motiti, če smo drevesca, ki so dobre kakovosti, drago plačali. Poceni kupljeno drevo je vča- sih najdražje. Sadike je treba pravo- časno naročiti pri zanesljivih drevesni- čarjih. od katerih vedno zahtevajmo, da bo na vsakem drevesu etUceta. Pri drevesih se ozirajmo na dobro razvit koreninski sistem, ni pa ix>trebno, da je vzgojena krona z vsemi osnovnimi vejami. Ne pozabimo, da si za sajenje pravočasno preskrbimo zadostne koli- čine odgovarjajočega komposta. L. J. Alf pozna kolektiv Opekarne Prebold svofe gospodarjenje? »Ne pozna«, je bil kratek odgovor fi- nančne inšpekcije, ki je pred kratkim izvršila analizo polletne dejavnosti tega podjetja. Zakaj ga ne pozna? Pogovo- rimo se nekoliko o tem vprašanju, ki ni važno samo za to podjetje, ampak še za marsikatero podjetje v našem okra- ju. Ne daleč od mikavnega, zelenega Sentlovrenca, ob malem gozdičku opa- ziš več streh, kot jih ima običajno hri- bovska kmetija, in če se še bolj pri- bližaš, boš takoj spoznal, da je tu mala opekarna, ki ima krožno peč, sušilne lope ter celo stroj za oblikovanje razne opeke. Srečaš zagorele obraze, po večini mlade ljudi, ter sajastega kurjača; vse pridno dela, takoj dobiš nehote vtis, da si obiskal malo, a dobro socialistično podjetje. To je prvi vtis, prva stran njihove gospodarske knjige. Toda bbrnimo list in poglejmo nadaljnjo vsebino: Opekar- na Prebold ima že kar lepo ekonom- sko zgodovino. Od nacionalizacije, pre- ko raznih upravnikov in menjave last- ništva do samoupravljanja, ki prav tu ne more in ne more dobiti svoje prave vsebine. Finančno je to podjetje vedno šepalo. Bilance so kar zaporedoma pri- kazovale poslovno izgubo. Konec lan- skega leta je revizija sicer delno naka- zala krivca, a merodajni organi še niso storili nič, da bi se stanje izboljšalo. Skratka, pri upravljanju tega podjetja so kar naprej težave. No, in letos? Zopet težave pri uprav- ljanju! Mladi, požrtvovalni upravnik Franc Cijan, ki je izšel iz njihovih vrst, pozna opekarniško delo, a ne pozna ekonomskih zakonov in njihove preciz- nosti, ki ne dovoljuje odstopanj. Pa tudi to bi menda še ne bilo prehudo, če bi imelo podjetje dobrega knjigovodjo. Tega pa v tem podjetju do sedaj še ni bilo. Gospodarske dogodke so registri- rali razni honorarni knjigovodje, ki niso bili nikdar v stanju prikazati kolektivu dobre in slabe strani gospodarjenja. Tako je tudi letos! Knjiženje v prvem polletju sta vršila že dva honorarna uslužbenca, ki se nista poglobila v svoje delo, da bi prikazala kolektivu dejan- sko finančno sliko — izgubo v prvem polletju. Knjiženje je v zaostanku za julij, avgust in september, čeprav je znano, da so ti meseci najvažnejši v proizvodnji opeke. Finančna inšpekcija je pregledala po- slovanje ter naredila na podlagi knji- govodskih in proizvodnih pokazateljev predračunsko kalkulacijo, ki je prika- zala 580.000 dinarjev predvidene izgube ob kapaciteti 600.000 zidakov ter pro- dajni ceni 6,50 dinarjev za komad. Jasno je, da ta predračunska kalkulacija ne more biti stoprocentna, vendar se lahko sklepa, da bo višina izgube ob dosedanji strukturi stroškov in dosedanjem de- lovnem uspehu nezmanjšana. Delovni kolektiv o vsem tem ni vedel do sedaj nič. Seveda ne, če pa ni prav nič občutil, če pa je kljiib blokiranju tekočega bančnega računa prejemal polne plače iz izkupičkov, če je torej izigraval instrumente zakonitosti, če mu ni nihče tega nazorno prikazal, če je knjigovodja le potegoval mesečni hono- rar, ni pa dal jasne slike in svojega strokovnega mnenja. Kje je iskati krivca? Predvsem pri upravniku in upravnemu odboru pod- jetja! Ti bi morali vedeti, da brez kva- litetnega knjigovodstva ne more biti socialističnega podjetja, da se more od knjigovodje zahtevati analizo obdobnih zaključkov, da mora biti kolektiv se- znanjen s to analizo. Krivca je slednjič iskati tudi pri občinskem ljudskem od- boru, kot ustanovitelju podjetja, saj mora njegov gospodarski svet tudi po- znati razmere podjetij, katerih ustano- vitelj je občina. Kriuci so se torej našli! Na delo to- rej, da se popravi stanje v Opekarni Prebold. Dopolni naj se analiza, ki jo je nakazala finančna inšpekcija, pre- tehta naj se možnost obstoja podjetja in ukrepa premišljeno, toda hitro. Predvsem se pa mora spraviti na tekoče knjigovodstvo, ker le takrat bo analiza dosedanjega stanja in v prihodnjosti boljše gospodarjenje. T. S. Kako dosežemo zmanišo porabo zašcLnIh sredstev lecji učinek Pri običajnem zapraševanju rastlin z fungociti in insekticidi pade na rastlin- ske dele le majhen odstotek prahu. Po izračunu raznih avtorjev ga pade naj- več 15 do 20%, medtem ko gre ostalo v izgubo. Pri zapraševanju z običajnimi zaprašilci delujejo na zaščitna sredstva izključno dinamične sUe: odpor zraka, odbojnost površine lista, gravitacija zemlje itd. Zaradi neenakega vpliva teh sU pride do večjih izgub v prahu. Ce pa poleg dinamičnih sil delujejo na za- ščitno sredstvo še elektrostatične sile, se največji del prahu zadrži na listih, zaradi česar se izgube znatno zmanj- šajo. Uporaba elektrostatične sile sledi iz dveh osnovnih fizičnih zakonov, od katerih se prvi glasi: nasprotni elek- trični naboji se privlačijo, enaki pa. od- bijajo. Drugi pa je: vsako telo ali oblak, napolnjen z elektriko, inducira v naj- bližjem prevodniku napetost iste jako- sti z nasprotnim znakom. Ce je ta pre- vodnik izoliran od zemlje, bo v njem ena polovica elektrike +, a druga —. Poskusi slonijo na navedenih pravilih. V ta namen vzamemo navaden pra- šilec z 8 cevmi, a kot vir električne energije nam lahko služi avtomobilski akumulator 6 voltov. Ta akumulator žene dinamo, ki daje istosmerni tok z napetostjo 12.000 voltov. Zaradi tega toka so delci zraka ionizirani, zaradi česar naelektrijo delce zaščitnih sred- stev. Tako negativno naelektren oblak v bližini rastline inducira v rastlini po- zitivno naelektrenje. ki potem popol- noma pritegne oblak prahiu nase. Po- skusi so pokazali, da se to najuspešneje izvrši pri 100% relativni vlažnosti. Inž. Pajenk Franček. Nastanek, razvoj in napredek rudnika Zabukovca Rudnik Zabukovca je začel obratovati nekako pred 155 leti, ko je bUa pode- ljena prva jamska mera v območju se- danjega III. revirja. Obratovanje na tem močvirnatem terenu je bUo sprva zelo skromno in primitivno tn je ver- jetno za nekaj časa sploh prenehalo, ker nadaljnje podelitve jamskih mer zasledimo šele leta 1843—1870. V tem času je bUo podeljenih 60 jamskih mer, kar priča, da se je v tem obdobju vršU velik lov za premogom. Iz pKKielitveniih aktov in drugih zapiskov, pa je tudi razvidno, da je šlo tu že za kupčije z jamskimi merami, saj se je števUo last- nikov jamskih mer vedno večalo. Ra- zen Tovarne pletenin Prebold pa ni nihče obratoval v večjem obsegu. Poleg tovarne Prebold pa najdemo v letu 1874 v Zabukovci že štiri ix>d j et- nike, od katerih sta dva imela skupno 57 jamskihi mer. Obratovali so vsi, toda vsak zase. Istega leta sta se ta dva pod- jetnika združUa v eno podjetje in usta- novila »Savinjsko rudarsko društvo rudnik Zabukovca«. Okrog leta 1900 je to društvo iz neznanih vzrokov prene- halo obratovati. Pozneje pa je na peri- feriji ležeče jamske mere v Zabukovci, kakor tudli večino jamskih mer sosed- njega rudnika Liboje pokupitla bivša Trboveljska premogokopna družba ter je iz konkurenčnih razlogov vsa dela v njih ustavUa. Tako je obratovanje v teh dveh kompleksih počivalo večji del vse do druge svetovne vojne. Jamske mere centralno ležečega premogovnega slojišča v Zabukovoi pa je takrat kupil podjetnik Daniel von iLapp, takratni lastnik rudnika Velenje. Ta je bdi zelo podjeten in se je veliko ukvarjal z raz- izsfcavanjem rudnih nahajališč čn njih eksploatacije, zaradi česar ga je avstrij- ski cesar Franc Jožef tudi povzdignU v plemiča. V dobri veri na fiinančno po- moč s strani države, je dal Lapp na svo- je stroške zgraditi železmiško progo od Celja do Velenja. Ker mu pa avstrij- ska vlada ni hotela dati pomoči in je vse stroške gradnje proge moral nositi sam, je kmalu prišel na beraško palico in je ob začetku prve svetovne vojne vimrl v precejšnji bedi. Njegovo premo- ženje, med drugim tudi Rudnik Vele- nje in Zabiikovca pa je prišlo v državno last. Dokler je bU rudnik v privatnih ro- kah, se je v Zabukovci zelo primitivno rudarUo. Obstajale so posamezne ročne, suhe separadje, odkopaval se je pa sa- mo vrhnji sloj. ker srednji in talnd za- radi slabe kvailiitete nista šla v denar. Pievoz premoga se je vršU z vozniOd do Celja. Rudarji so delali po 10—12 ur in je bil njihov zaslužek najslabši v pri- meri z drugimi rudniki, kjer so biili de- lovni pogoji mnogo boljši. V stari Jugoslaviji je bilo za napre- dek in modernizacijo rudnika zelo malo storjenega, ker pač za Zabukovco nii bUo kreditov. Zal se odrazi te tradicio- nalne ziaix3stavljenosti pri zabukovškem rudniku občutijo še danes, ko se ta ru- dar, ki ima brez dvoma težje delovne pogoje od trboveljskega, zagorskega aii velenjskega tovariša, bori za moderni- zacijo svojega rudnika, bori celo za os- novne pravice kot so stanovanja, hi- gienske naprave, jamsko opremo in drugo. DiTiga svetovna vojna je prizadejala Zabukovci težke izgube. Razumljivo je, da so bili zavedni zabukovški rudarji med prvimi partizani že leta 1941. Oku- pator je zato poostrU svoj teror nad ru- darjevima svojoii, sodelavci in somišlje- niki narodnoosvobodilnega gibanja. V rudniku samem so izvajali težak pri- tisk, tako v .pogledu delovne discipline kot v pogledu storilnosti dela. Za vsak najnianjši prestopek so sledile kazni, bodisi v denarju, bodisi z odvzemom ži- vlskih kart, z zaporom in pretepanjem. V poletju 1944. leta so začeli zabu- kovški rudarji množično odhajati v par- tizane. Vsako noč je navadno zmanj- kalo i—10 rudarjev. Produkcija je za- radi tega padala iz dneva v dan — in ko je bU v septembru še p>ožgan most čez Savinjo, so bUi Nemci prisUjenii ob- ratovanje ustaviti in rudnik zapustiti. Med bučnim streljanjem z minometi, mitraljezi čn ročnimi bombami so od- važali na avtomobUih in vozo'/ih mate- rial !iz skladišč, kot jamske svetilke, orodje, transmisijsko jermenje. skratka vse, kar se je dalo nesti^. Ko pa je bU preko Savinje zgrajen zasilni most, so se marca 1945 vrnili v spremstvu žan- darjev in policistov. Ta policija je po- tem vse do osvoboditve strašno terori- zirala iireblvalstvo Zabukovce in širše okolice, kradla, ropala, streljala skozi okna rudarskih družin, pobijala ljudi in požigala hiše — vse do 8. maja, ko je strahopetno pobegnila proti Koroški z vsem, kar se je le dalo odnesti. Rudnik sam je v glavnem k sreči ostal nepo- škodovan in se je po osvoboditvi začel naglo razvijati ter v enem letu že do- segel svojo normalno zmogljivost. Do- grajen je bU nov centralni jašek, sezi- dano novo upravno poslopje. 5 novih stanovanjskih hiš. 4 proviizoriji, adapti- rana ena stanovanjska hiša, sezidan nov paviljon z restavracijo in prostori za seje. Nadalje je bUa zgrajena 3 km dolga žičnica, ki prevaža libojski pre- mog na separaoijo v Zabukovco. Davna želja tn nujnost zabukovških rudarjev je izvozni stroj, ker stari, pri- miitivni in obrabljeni že dolgo ni mogel več usx)ešno silužiti svojemu namenu. Pred kratkim pa je žiUjavi borbenosti in talentirani samoiniciativnosti tehnič- nega osebja le uspelo nabaviti najmo- Odpadni SVINEC kupimo vsako količino po najvišji cenL Odpadpromet Laško demejši izvozni stroj znamke »Nord- berg«, kli je bil jizdelan leta 1952 in ki so ga pred dnevi že montirali. Z novim strojem so osigirrali varnost prevoza ljudi in hitrejši prevoz premoga. Poleg izvoznega stroja so nabavili še dva kompresorja, od katertih je eden že v pogonu. Rudnik Ziabutoovco pa še in še čaka- jo težke naloge. V ospredje stopa pred- vsem vprašanje novih kopalnic, ker so stare tesne in nehigienične — s tem v rvezi pa seveda tudi napeljava vodo- voda, saj se danes delavci-rudarji kop- ljejo v pravih mlakah onesnažene po- točne vode. Prav tako nujno je tudli iz- boljšanje separacije in nabava jamske opreme. Nova komuna gotovo ne ibo preTTla tudi silno jjerečega stanovanj- fikega yproblema in ne bo dovolUa več dolgo, da hi rudarji z veččlanskimit dru- žinami stanovali v enii sami kletni so- bi ter v neprimernih barakah, ki so jih zgradili še Italijani. Zabukovški rudarju gledajo .pogumno v bodočnost in trdno upajo, da bodo z vztrajno borbo ter z boljšim razumeva- njem celjskega okraja tvidi te nedo- statke v kratkem odpnraviili, V. S. Pismo uredništvu Maškarada aH kai? Povejte mi. tov. urednik, sem 11 tako etarokopiten. da se ne morem znajti v novUi časih, ali pa imam zgrešene na- zore? Ostrožno je bUa množična sve- čana manifestacija, ki naj obuja spomi- ne na težke čase, naj nas spomni na težke borbe, borbo za obstoj naše do- movine, celotnega naroda in vsakega posameznika. Seveda se spominjamo v takih trenutkih tudi naših x)adlih bra- tov, sestra, sinov in hčera, očetov in mater. In v tem svečanem trenutku vidim med navzočimi stotine nadebud- nih, ki imajo na glavi papirnat maška- radni klobuček klovna ali pajaca! Tega ne očitam nosUcu tega okrasa, oči.tam pa to bolj zaslužkarjii, ki je to robo prodajal, samo zato. da zasluži, ne oziraje se na svečano priliko, ob kateri je to prodajal Pač pa mi ne gre v glavo, kako so mogli to dovoliti in do- pustiti merodajni ljudje. Tudi razni pi- skajoči petelinčki in podobna šara ne spada na tako svečano prireditev. Manifestacija je eno, Andrejev sejm pa drugo. C. R. Mednarodni irizerski in turistični dogodek v Opatiji Preteklo nedeljo, t. j. 12. t. m. je bUo v Opatiji posebno živahno. V kolikor ni napolnUo oi>atijske hotele z gosti iz tu- in inozemstva izredno lepo september- sko sonce, jih je I. mednarodno frizer- sko nagradno tekmovanje z brivci in frizerji iz inozemstva, predvsem pa iz vseh predelov naše di-žave, med kate- rimi so bUi zelo častno zastopani fri- zerji iz vseh treh glavnih slovenskih mest ter — kar je treba posebej pod- črtati — tudi iz podeželja. Tekmovanje je organiziral Klub frizerskih mojstrov pri reški obrtni zbornici ob sodelovanju frizerjev iz Opatija Program tega, tudi za laike zanimi- vega tekmovanja je obsegal naslednje discipline: tekmovanje vajencev v dnev- ni vodni ondulaciji, tekmovanje pomoč- nikov tn mojstrov v izdelavi modeme dnevne, fantazijske in coctail frizure. Zadnje tri discipline skupaj so sestav- ljale hkrati tekmovanje za Grand prtx. Za prvake oz. prvih pet najusi)ešnejših tekmovalcev v posameznih disciplinah oz. za Grand prix, je bUo razpisano Po pet visokih denarnih nagrad od 30 tisoč din navzdol, diplome in vrsta po- kalov, poklonjenih od posameznih obrt- nih zbornic, med njimi tudi od Zbor- nice LRS, sindikalnih svetov, turistič- nih zvez itd. Po zastavah, ki so plapolale s hotela *Palme«, kjer je bU sedež sekretariata tekmovanja, bi sodili, da so se tekmo- "Vanju poleg jugoslovanskih frizerjev ^vali še Nemci, Avstrijci in Švicarji, Vendar so tekmovali samo Jugoslovani, ^ed njimi 3 Slovenci — 2 iz Ljubljane, 1 iz Kranja, ter nekaj Avstrijcev. Tek- movanje se je začelo s svečano otvo- ritvijo, na kateri je bUo m. dr. slišati Pozdrave frizerskih organizacij posa- !^eznih jugoslovanskih republik ra;-en ^ najbližje, t j. slovenske... Na:v3Č *^imanja je seveda vzbujalo tokmo- Y^nje za Grand prix v izdelavi ženskih ^ur. Po pranju in barvanju las ter ^aganju vodne ondulacije, kar ro tek- ^valci opravili v popoldanskih urah komisijskim nadzorstvom po opa- tijskih frizerskih salonih, se je v ne- deljo, 12. t. m. zvečer pripravljena fri- zura razčesala najprej v moderno dnev- no frizuro, za katero je bUo na razpo- lago 20 minut, po ocenitvi pa v fanta- zijsko, čemur so odmerUi 1 uro časa. Podobno je potekalo tekmovanje na- slednjega dne v coctaU frizuri, ki se smela razčesavati 30 minut. Celotno tek- movanje je pvotekalo v znani dvorani hotela »Kvarner«, ki je predstavljala bolj okolje za Mozartovo muziko tn ro- koko, ko pa za okrog 50 sodobnih moj- strov Figarojeve stroke, ki so za pri- znanje naslova najboljšega mojstra vi- hteli svoje spretne roke opremljene z glavniki, krtačkami in škarjami nad najrazličnejše in pestro obarvanimi gla- vami potrpežljivih mannequinov, vse ob prisotnosti številnih gledalcev iz vrst stanovskih tovarišev in letoviščar- jev in ob zvokih sodobne plesne mu- 2ake... Veččlanska mešana ocenjevalna komi- sija je podelUa prvo mesto v vseh treh ženskih frizurah predstavnici Avstrije, ostala mesta, t. j. od drugega do petega pa jugoslovanskim mojstrom iz Beogra- da in Zagreba. Največ častnih mest so odnesli zagrebški mojstru Vrstni red pa ni pokazal samo, da imamo povprečno najboljše frizerske salone v Zagrebu, ampaic tudi, da se je izkazal kot naj- boljši frizer ženski spol ter končno, da je mcMl amagovalci prevladovala starej- ša, že priznana generacija. Zato pa je bUa toliko bolj hvale vredna uvedba tekmovanja med vajenci, ki ni služila samo vzpodbudi k napredku tn estet- skim nagnenjem, temveč tudi vzgoji no- ve sodobne generacije tekmovalcev v tej, k resnični umetnosti nagibajoče se obrti. Glede na udeležbo in privlačnost tudi za širši kiog ljudi, je bUo tekmovunje tudi turistična atrakcija, ki bi jo ka- zalo usvojiti — seveda v lokalnem oz. pokrajinsi-cm razmerju — tudi v naših romačih krajih, ki že razpolagajo s sp'osnimi, prirodnim i turističnimi po- goj L G. G. Stran 6 »Savinjski vestaik«, dne 24. Mptamtnrm 1M4 S-tev 3X Iz Celja ... o predavanju „ŠTAJERSKA V BORBI" S predavanjem »Štajerska v borbi« je Ljudska univerza v Celju prispevala •voj delež k slavnostnim dnem na Ostrožnem. Namesto zadržanega preda- vatelja tovai-iša Mitje Ribičiča je go- voril tovariš Boris Cižmek-Bor. komisar I. štajerskega bataljona. Njegova izva- janja so b'la zanimiva, tehtna, pod'krep- Ijena z mnogimi podatki in podana živo, da so vsi udeleženci sledili z resnim zanimanjem in globljim doživljanjem. Obujali so se nam zopet sipomini na delovanje fašistične pete kolone na Štajerskem, na zatiranje Slovencev ,po kulturbundovcih. SeznanUi smo se z razvojem osvobodilnega gibanja na Štajerskem, z nastankom in borbami partizanskih čet in brigad, s p>ohodom XIV. divizje. Predavateljeve besede o talcih, izseljencili, internirancih. o delu Komunistične partije, o mnogih borbah, o rušenju okupatorjevUi postojank, so dale verča.stno sl.ko našega odpora nemškm fašistom in borbe za svot^o. Skromna udeležba na tem predavanju pač ni v nobeni skladnosti z njegovim pomenom. Na predavanju, ki kot na- vedeno .posega v neposredno težko pre- teklost nas vseh, bi pač v Celju smela biti neprimerno večja udeležba. Pozor- no sta sledila predavateljev m izvaja- njem tudi sekretar mestnega komiteja ZKS tovarišica Olga Vrabičeva in pred- sednik okraja tovariš Riko Jerman. V letošnji sezoni bodo v centralni predavalnici LU na programu predvsem predavanja, ki so pomembna za naš druž'beni razvoj in zanimajo čim širši krog ljudi. Prihodnje predavanje nas bo seznanilo s pomenom in ureditvijo komun. ZAGONETNI PRIMER ZASTRUPLJENJA V torek doix>ldne sta x«"Išli iz mesta T Pantnerjevo gostOno na Polulah 30-letna žena krojaškega pomočnika in mati dveh otrok Orter Mira in 57-letna Karner Angela, obe stanujoči na Po- lulah. Bili sta premočeni od dežja. Na- ročili sta si vsaka kozarček žganja in ga popili. V gostilno je prišel Hladin Alojz, po poklicu mesarski pomočnik, ki pa svojega poklica ne izvršuje, temveč seje pesek ob Savinji. Iz žepa je vzel stekle- nico, na kateri je bila etiketa z označbo »Rum«. Obema je natočil vsebino iz steklenice v kozarce. Karner jeva se je branila pijače, češ da je že pila. Hladin pa jih je silil s pijačo in pri tem pri- pomnil, naj le hitro izpijeta. ker je nekoliko grenko. Obe sta vsebino iz- pili. Kamerjevi je postalo takoj slabo in nato še Orterjevi, ki je odšla iz gostilniške sobe na prosto, kjer se je zgrudila. Poklicani reševalci so obe takoj odpeljali v bolnišnico. Orter jeva je zastrupljenju pKKilegla, Kamerjevo pa bodo verjetno rešili. Hladina so za- prli. Pravi, da je steklenico našel ob Savinji in da ni vedel, kaj je v njej. Zagoneten primer bo razčistila pre- iskava. VPISOVANJE V JEZIKOVNE IN DRUGE TEČAJE Ljudske univerze v Celju traja do 1. oktobra t. 1. Poučevali bomo nasled- nje jezike: angleški, francoski, nemšJci, italijanski, esperanto in slovenski, ste- nografijo in strojepisje. Tečaji 'bodo za- četni in nadaljevalni. Vpišete se lahko med uradnimi urami v Centralni ljud- ski knjižnici ali v pisarni učiteljišča. Vpisnina 50 dn, učnina za I. {»lletje 480 din, plačljiva ob vpisu. Odbor LU v Celju NESREČA Z ELEKTRIČNIM TOKOM 16-letni Pivec Anton, doma iz Semiča v Beli krajin', je v nedeljo zvečer po neprevidnosti prijel za električno žico. Rešilni avtomobil ga je takoj prepeljal v celjsko bolnišnico, kjer so vse po- skusili, da bi ga ohraniH pri življenju. Vsaka pomoč pa je biLa zaman tn je poškodbam podlegel. NESREČA V LEVCU Krojaški pomočnik Kristan Viktor, uslužben pri krojaštvu MLO v Celju, »e je s kolesom peljal iz Prebolda v Celje. Zaletel se je v nasproti vozeči avtomobil in pri tem z glavo 2:adel v prikolico avtomobila. Zlomljeno ima ključnico in i>ošikodbo na glavi. Reše- valci so ga prepeljali v celjsko bol- nišnico. »CELJANI OKRASITE DOMOVEU Take lepake so izdali za proslavo na Ostrožnem. Dobra namera se je v veliki meri spremenila pri plakaterjih (ali kaj vem, kdo je bil to, v škodo, kakor ved- no pri preveliki vnemi in premajhni razsodnosti. Plakaterji so v nešteto primerih te listke nalepili na »tene hiš, kar gotovo ni bil namen. Ne vem, ko- liko primerov sem našel po mestu, da so bili plakati nalepljeni na novo ple- skanih stenah, ki so bile osnažene z ve- likimi stroški prav pred kratkim. POTREBA PO GOSTILNI NA JOŽEFOVEM HRIBU Ko so v Celju prenehale obratovati zasebne gostilne, je tudi Jožefov hrib ostal brez gostilne. Gostilna »Skalna klet« je zaprta. To je bUa stara go- stilna v tem kraju, ki sta jo svoje dni odprli pivovarni Laško tn Žalec in je bilo tukaj od nekdaj prijetno zbirali- šče Slovencev. Teren Jožefov hrib ima nad lOOO prebivalcev in je potreba po gostilni utemeljena. Želeti je, da bi se našel zadovoljiv način, da bi gostilna pričela zopet obratovati. Na filozofski fakulteti ljubljanske univerze je diplomiral tovariš Albin Podjavoršek. Odličnemu pedagoškemu delavcu, požrtvovalnemu predavatelju, vzgojitelju in ljubitelju mladine tova- rišu Albinu Podjavoršku k temu uspehu iskreno čestitamo in smo prepričani, da bo kot doslej tudi odslej usmeril vse svoje sile in sposobnosti za dvig iz- obrazbe najširših slojev ljudi in za so- cialistično vzgojo mladine. Sodelavci — prijatelji. Gibanje prebivalcev v Celju v času od 13.-20, 9. 1954 je bilo rojenih 18 deklic in 13 dečkov. Poročili so se: Pluščec Oto-Anton, elektr. kontrolor iz Ce- lja in Strici Ivana, kurirka iz Celja; KoUek Josip, ključavničar iz Celja in Terglav Ma- rija, šiv. pomočnica iz Gorenja, Šmartno ob Paki. Umrli so: Ostrnh Anton, npokojenec iz Celja, star 7S let; Zupane- Jože. poljedelec iz Mestinja. star 22 let; VVeisenbach Barbara, gospodinja iz Ce- lja, stara 77 let; Mlakar Ana, gospodinja iz Stopč. stara 5i let in U*rj»k Franc, mtfk iz LokoTc«, sUr 8 let. DOBILI SMO NACET MESTA CELJA Ni še dolgo, ko je naše agilno Olep- ševalno in turistično društvo, skrbno in budno nad turističnim napredkom na- šega mesta, obljubilo izdati posebni na- črt mesta in m\ j bližje okolice. Ta načrt smo dobili te dni kot tiskarski in lito- grafski izdelek Mariborske tiskarne. Načrt je v mei-Uu 1 : 500 narisal Videč Vendelin, z zemljepisnimi in zgodovin- skimi podatki ter z najvažnejšimi na- slovi in s seznamom ulic in trgov pa opremil neumorni predsednik propa- gandnega odbora OTD Zoran Vudler, Skoda le, da je bU ta tekst razporejen po zahtevah zunanje forme in ne toliko po zahtevah praktične uporabe; zloženi zemljevid namreč ne bi smel prelomiti tega besedila. Seveda je to malenkost, ki vrednosti zemljevida prav nič ne zmanjšuje. Ne glede na to, da gre za »turistično-prometni zemljevid«, Itakor ga je imenoval izdajatelj, to je zemlje- vid, ki ne služi samo turistu, temveč tudi domačinu in ne najzadnje kot ime- nitni učni pripomoček za osnovnošolski pouk lokalnega zamljepisa. Po vsem tem je kazno, da zemljevid ne t>o obležal na prodajalskih policah knjigam. Se to. Sprehod po tem ličnem zem- ljevidu mi je zbudil pomislek, da na- šemu času ni prim.eren naziv Jetniška ulica; da nista hkrati potrebna Koceno- va ulica in »Kocenov trg«, kakor je ljudstvo začelo imenovati trg na južnem koncu Kocenove ulice, t. j. za srednje- veškim stolpom v Ra2dagovi ulici; da nista umestna istočasno in v neposredni bližini Savinjska ulica in Savinjsko na- brežje; da bi Stanetovo ulico raje pre- imenovali v Ulico heroja Franca Roz- mana, spričo dejstva, da jo ljudje iz- govarjajo nepravilno »Stanetova« ulica; da je tudi naziv Večna pot neprimeren In končno, da v mestu nimamo več za- gate in je zaradi tega naziv Zagata odveč. G. G. Prometne nesreče Dne S. 9. 1954 ob 17,45 je voaaiik k>- vomega avtomobila S 5674 M. B. ir Maribora pK>vzročil lažjo iircmetno ne- sirečo, ki ni k sreči zahtevala človeSkih žrtev. Opozorila pa je voznike, da na železniških prehodih upoštevajo znake za previdno vožnjo. Zapornica je bila delno uničena, tovorni avtomobil pa je lahko nadaljeval vožnjo. Zaradi rr>alo- marne vožnje se bo voznik 2iagovarjal. • Dne 3. 9. 1^54 ob 18,15 se je na kri- žišču ceste II. reda Celje—Rogaška SLa- tina in ceste III. reda Šentjur—Planina pripetila težja prometna nesreča. Voznik vprežnega vozila je vozil iz Nove vasi proti križišču, po levi strani v smeri vožnje je zadel v voz nasproti vozeči poltovorni avtomobil S 4969. ki ga je upravljal voznik Z. C. iz Nove vasi. Konj je bil težje F>oškodovan, medtem ko je poltovorni avtomobil nesposoben za vožnjo in znaša škoda na njem okoli 300.000 din. Glede krivde in Škode se bosta oba voznika zagovarjala pred so- diščem. ♦ Dne 7. 9. 1954 je v Levcu pri Celju zgorel osebni avtomoibil H 1050, last tovarne kartonaže iz Zagreba. Do po- žara je prišlo po krivdi vozniica, ki je malomarno upravljal vozilo v tebnlčnO neizpravnem stanju, zaradi česar je nastal požar. Gasilci so požar omejili, zaradi malomarne vožnje pa se bo voznik zagovarjal * Dne 8. 9. 1954 ob 5,30 se je skupina potnikov iz Slovenskih Konjic odpeljala na ogled velesejma v Zagreb z avto- busom S 5655, last SAP Maribor. Vožnja je trajala samo do Pečice pri Podplatu, kjer se je avtobus prevrnil. Poškodo- vana je biLa samo ena oseba, medtem ko so se morali ostali vrniti domov. Do nesreče je prišlo zaradi okvare zavor na avtobusu. Voznik a\4obusa je za- vozil na stronsko poljeko pot in ob- varoval potniike gotove katastrofe. Da se je pozneje avtobus prevrnil, so krivi potniki, ki so v zmadi x>reobtežili levo stran vozUa. • Dne 8. 9. 1954 je vozil skozi C-elje voznik tovornega avtomobila G 972.3 P. M. iz Gradca in pomotoma zgrešil smer vožnje za Ljubljano. ZavozU je proti Lavi, kjer se je most z nosilnostjo 8 ton podrl pod težo avtomobila in pri- kolice. Voznik bo moral plačati nastalo škodo, zaradi prekrška pa se je moral zaigovaiDJati pri sodniku v Celju, • Dne 11. 9. 1954 ob 12 se je v Bistrem graibnu pri Kozjem prevrnil tovorni avtomobil S 4788, last občine Kozje, 2^radi malomarne vožnje voznika S. L, ki je zavozil iz cestišča v potok. Skoda na avtomobilu ye neznatna, tovor pa delno uničen. Zaradi ogrožanj.a potni- kov in prometa se bo voznik zagovarjal. Iz Tajništva za notranje zadeve ZA KRATEK CAS Hroščevo leto. Šolski spis. Letos smo pri nas doživeli mnogo ve- selja. V maju namreč smo imeli hro- ščevo leto. Bilo je namreč pri na» mnogo hroščev. Bilo je namreč toliko hroščev pri nas, da sta se kar po dva in dva skupaj držala. Doživeli smo mno- go veselja, Janezka pa sem videl, ko je cuzal iz hroščevega zadka. Namreč je rekel, da iz hroščev delajo tudi mar- melado. Marmelada je zelo oktisna jed. Tako je minilo hroščevo leto. ... in zaledja IZ SMARTNEGA ob PAKI Razprava o komimah ^ Pred kratkim je siklical občinski odbor SZDL sestanek vseh množičnih organizacij v občini. Sestanka se je udeležil tudi tovariš Podvratnik, re- publiški poslanec, ki je v svojem go- voru razložil pomen komun. Po kon- čanem referatu se je razvila prav ži- vahna razprava. Ker.se za enkrat niso mogli zediniti, kateri komuni bi se pri- ključili — v poštev pridejo Šaleška, Zgornje Savinjska in ona v Žalcu — je bil izvoljen sedemčlanski odbor, ki t>o do zbora volivcev pripravil vse po- trebno, tako da se bodo ljudje takrat laže zedinili, za kar bi se posebno glede na gospodiirske okoliščine odločili. Jasno je, da bo treba dobro premisliti, kaj govori za priključitev k eni ali drugi komuni in kaj govori iJroti. Niso važne meje bodočih komun, važno pa je, da bodo ljudje pravilno poučeni o bodoči vlogi Itomune. Zanimivo je, da se ve- čina navdušuje za prilUjučitev k Celju oziroma k Žalcu, kamor po gospodarski strukturi kraia Šmartno tudi pripada. Kaj bodo rekli k temu volivci sami, pa bomo videli v li, gospodinja iz Malih Dol, stara 85 let; No- vak Pa^la. gospodinja iz Vojnika, stara 63 let; Josbec Roudij«, kaetovalka iz PLuiaske V4isi, Razvoj partizanske sanitete na dra- meljsko konjiškem sektorju „Z^ma" (Nadaljevanje s 3. strsmi) proti Nemčiji uporabil svoje čete za boje proti naši vojsski in da bo za nas kljub bližajočemu se koncu še dosti dela. Iz odcrevancev, ki niso bili veČ sposobni za edinice, smo sestavili enoto, ki je v bližini Loč pričela kopati noV bunker. Zgrajen je bil na težko pri- stopnem kraju. Ker .smo našo postojanko pod Dob jem izguibir in ker sta bUa Tolsti vrh ii» Loče daleč, je bilo treba misliti na novo postojariko. Graditi smo jo začeli Y gozdu nad Dobjem v smeri proti Straži s prav tako precejšnjo kapaciteto, bll^ pa je dc«cončno urejena šele po osvobo- ditvi. To so bile naše glavne postojanke n» tem področju. Poleg tega pa se je zdr^ vilo mnogo ranjencev po liišch. V te* posrtojankah se je od julija 1944 d<> konca vojne adravilo okoli 120 partŠT aanoT. Drago- Nehaj besed o Lesnoindustrijskem •v obratu v Šentjurju V Mil poslednjih številk je bil pri- občen članek o šentjurskem gospodar- stvu, ki je v Šentjurju samem žel na eni strani mnogo odobravanja, a na drugi jezo in ogorčenje. Najbolj se je čutil prizadetega LIP Šentjur, ki se ni ffti^injal z očitki naperjenimi nanj. Zato se mi zdi poti-ebno, preden bi zapisal kaj o LIP-u samem, razčistiti to na- stalo nevoljo. /Ji je LIP ree »republika zase«, ka- kor je bilo zapisano? Nihče ne more tiditi, da ao odnosi med LIP-om in občino dobri in pravilni. LIP je bU odti'gan od gospodarskega življenja Šentjurja in tega ne more nihče za- nikati Seveda se moramo vprašati za vzroki takšnega stanja in za krivdo. Gotovo je, da LIP ni sam kriv. Del krivde leži tudi na občini in njenem gospodarskem svetu, kafkor tudi na vseh množičnih organizacijah. LIP v pre- teklosti ni dosti »dal«, če pa je »dal«, je dal manjše vsote in tako se je za- meril. Ce se postavimo na kriterij da- jatev, potem je LIP vreden vseh očit- kov in gi-aje in nima povoda, niti vzro- ka, da bi karkoli olepšal Seveda pa po mojem mnenju to sploh niso zdravi od- nosi, če neJcdo prosi pri katerem koli podjetju za »miloščino« in mu jo to podjetje da alii pa ne. To niso odnosi, to je kvečjemu dobra volja, ki pa lahko postane včasih tudi odkup dobrega imena. V Šentjurju ne bomo mogli prej govoriti o zdravih odnosih med pod- jetji in občino, dokler ne bodo imela pocamezna podjetja svojih stalnih pred- stavnikov v občinskem gospodarskem svetu, dokler ne bodo sezjianjena s splošno gospodarsko problematiko ob- čine in občina ne z gospodarsko pro- blematiko podjetij. Vsak dinar se pozna, posebno če je koristno uporabljen, to je rea. LIP-u in Tovarni poljedelskih strojer je treba dati vse priznanje za izdatno pomoč pri,obnovi šolskega po- slopja in gradnji spomenika i>adlim boi-cem ter gasilskega poslopja, ki so jo nakazali v poslednjem času. Vendar se mi kljub temu zdi, da odnosi med LIP-om, Tovarno poljedelskih strojev in občino ter množičnimi organizaci- jami še vedno niso takšni, da bi o njih lahko obširneje poročali, da bi se jih lahko posebno veselili. In ravno zaradi tega sem mnenja, da tista primera v prefteklem članku le rti biiia takšna vpijoča krivica, kakor »e je to zdeio nekaterim. Zato želim posebej i>ouda- riiti, da je s strani občine in vseh mno- žičnih organizacij potrebno stopiti tako z LIP-om, kakor s Tovarno poljedel- skih strojev v tesnejše stike, da se jih jo treba spomniti prej in ne samo ta- krat, kadar gre izključno za denar. Redko kdaj slišimo o LIP-u iz Šent- jurja, čeprav je to največje šentjurska podjetje in eno največjih lesno-indu- strijskih podjetij v okraju, ki slovi po svojem kvalitetnem trdem lesu tudi preko meja naše domovine, predvsem v Italiji, Nemčiji, Danski in Švici. Zelo iskan je tudi furnir tega podjetja, LIP je razmeroma kratek čas samostojno podjetje, a se je že krepko postavilo na lastne temelje. Dane,5 ima LIP pred seboj lepo bo- dočnost, če bo uspešno rešil nekatere postavljene naloge. Nujno potrebno bo zgraditi umetno parno sušilnico za fur- nir, pokrite prostore za vskladiščenje trdega lesa in rampo nasproti postaj- nega Evoslopja tei* ozki tir do nje, Ze pred leti so nameravali graditi bazen za les, ki bi bU v vodi zaščiten pred poletno vročino in drugimi lesnimi škodljivci Zal sredstva za enkrat gra- ditve bazena ne dovolijo. Prav tako je LIP brez pravih pisarniških prostorov^ zato bo v prihodnosti začel z gradnjo poslopja za pisarne in nekaj manjših stanovanj. Ta načrt je treba še posebej pozdraviti z ozirom na stisko za sta- novanja v trgu. Upajmo, da to pot ne bo ostalo pri načrtu samem, kakor se je to zgodilo 1948. leta, ko je bU za- vrnjen kredit. Kar zadeva delo samo, zmogljivost podjetja vedno raste, kakor rase j o tudi naix)čila iz tujina Skoda je le, da v bližnji okolici ni nikjer večjega pod- jetja, ki bi izdelovalo že končne leene proizvode, tako da gredo proizvodi LIP iz Šentjurja najprej v Italijo, ki jih predela v končne produkte in jih nato v večjih množinah izvaža naprej. Za- nimivo je, da je Italija kupovala nekaj časa les, rezan po angleških merah, kar da slutiti, da bi bilo tudi v Angliji precej dobrih odjemalcev. S surovina- mi je podjetje dobro preskrbljeno. Se nobeno leto niso bili prostori za hlodo- vino tako zasedeni kakor letos, pa tudi za prihodnje leto je polovica surovin že preskrbljena, tako da se ni bati z,astoja. Delavci morajo biti usmerievelci političnega dele v kraju, kjer stanujejo v Slov. Konjicah je pred kratkim zQ«3odal plenum krajevnega sindikalne- ga sveta, ki mu je prisostvovalo tudi več ođbom.ikov iz podružnic in član RS ZS5 tov. Piipan. Lahko trdimo, da je razprava načela več važnih vprašanj iz našega praktičnega življenja ter dala sindtltalnim odbornikom več neipotkov za njdhovo delo. Poglejmo torej, o čem 90 se pogovorili. Odborniki iz Zreč so n. pr. povedali, da ao v zadnjih letih v tem kraju (pa tudi dnigod), zgradili več novih mo- demih stanovanjskih blokov. Ti »o bili T pa-vi vrsti namenjend delavcem, ker Jim po težkem in napornem delu tudt pripada ix)treben počitek, kopalnica iid. Toda »e»:1anje najemnine bo vseka- kor pre-^-^soke, da bi jih zmogel dela- vec s povprečno plačo, recimo okoli tOfiO din. Najemnina znese namreč od ISOO din dalje za stanovanje, kar bi po- m«nik) dobro petino plače. Nara\'no je, da .spričo takih najemnin lahko trenut- no koristijo talca stanov^nnja le takim, ki jim to denarni' dohodki dopuščajo. S tem seveda ni rečeno, da so taka sta- novanja cdveč ali da je najemnina bi- stveno previsoka, vendar pa je trenut- no za povprečnega delavca tako stano- vanje le predrago. Ko so od'bomikl govorili o komimi, so bilti enotnega mnenja, naj bi se v prv»i vrsti upoštevala mnenja od spo- daj, to je od neposrednih volivcev in državljanov. Pripomnili pa so, da je ta4| ko diskusijo potrebno pravilno usra«-" niti Konjice z vso svojo bližnjo okolico tvorijo že sedaj nekak naravni politični, gospodarski in kulturni center, kri t dokajšnji meri vrAi-va na celotni raz- voj gornje Dravinjske doline. Zato se bo te naravne momente vsekakor mo- ralo upoštevati, ker bodo le ti nareko- vali sami po sobi bodočo upravno eno- to, to je komuno. Predsednik občinskega odbora SZDL iz l51ov. KcMijic pa je na plenumu go- voril o delu delavcev na vasi, zlasti še v organizaoljćih SZ in ostalih dru.^-viih. Dejal je, da v nekaterih krajih, kot na primer v Tepanju in Bezini še vedno ni v dovoljnd meri čutiti, da tu živi večje število delavcev, ki bi morali biti usmerjevalci političnega življenja r kraju. Tako pa se nekateri ne udeležu- jejo niti sestankov SZ, zjborov ^Mv- cev it:l., misleč, da ao za njih dosti le sindikalni sestanki v podjetjilh, kjer 90 zaposleni. Boljše je v drugih vaseh, ka- tere sti bodo morali delavci iz Bezine le vzeti za zgled. Odbomilol plenuma pa so menili, da bi se pri sprejemanju na delo v tovarni le moralo prosilca tudi vprašati po članstvu v SZ in pa po njegovem političnem udejstvovanju ter ne gledati le na fizično sposobnost. To še prav posebej velja za inladino. L. V. 5tev. 38 »Savinjeki vestnik«, dne 24. seipteirtbra 1954 Stran 7 V Stoletju prometa peš po svetn NENAVADEN OBISK V UREDNIŠTVU NAŠEGA LISTA. — FRANCOZ IZ MAROKA JE Z DUSECO ASTMO PRI SEL ISKATI ZDRAVJA V EVROPO. — DOSLEJ NAD 10.000 KM IN VSAK MESEC NOVI CEVLJL — »JAZ VAM PRIPOVEDOVATI, TI MENI PLAČATI MALENKOST«. — »KAM? — MOJ CILJ JE INDIJA IN JAPONSKA«. Sobota. V uredništvu je vse nervozno. Ostrožno. Ti greš tja, to moraš pisati, i^ga ne smeš zamuditi itd. Tedaj pa pade skozi vrata sldjučena postava jTiladega moža, zvedavo pogleda naokoli: »Monseur redacteur?« »Da, zvolite.«* Možak je odložil nahrbtnik, na kate- rega je obesil francosko zastavico z gal- skim petelinom na belem polju. Sese- del se je na stol in začel: ^Prihajam iz Afrike. Iz Maroka. Peš. Bi objavili mojo zgodbo? Poglejte. Vsi Časopisi me radi sprejmejo.« — Pokazal je celo knjigo časopisnih izrezkov od španskih, francoskih, do nemških in avstrijskih. »Včeraj jaz bil v Mđriboru. pri »Večeruel! Roger namerava potovati iz Ljubljane v Zagreb, Beograd, Sarajevo in potem na morje. Tam si bo poiskal kakšno delo na ladji, da bo prepotoval vso oba- lo. Iz Jugoslavije se bo podal v Italijo, od tu spet nazaj v Nemčijo, kjer bo »prezimil«. Drugo leto se bo vrnil skozi Jugoslavijo, prepotoval Grčijo, Turčijo, Arabijo in se čez Afganistan podal v Indijo, a od tu na Japonsko. Roger ima sicer malo denarja, toda kakor vidite, veliko več korajže. Sel je na pot, da bi se ozdravil, zdaj pa je dobil veselje in hoče prepotovati svet. Seveda si je našel svoj sistem, ki se kar nekam obnese. Spoznal je, da časopisni ljudje niso »umazani«, ima pa mero do- stojruysti in nikjer ne ostane dolgo v breme. Roger mi je zaupal, da vtak mesec razbije po par čevljev. Sicer se vozi tudi s priložnostnimi »avtostopi«, seveda če šoferji obstanejo. Čevlje si kupi, naj- večkrat pa mu jih podarijo tovarne obutve, ki jih »mimogrede« obišče. Želel sem mu srečo na pot. Sicer je to potovanje res nenavadno, kakor je nenavaden način tega modernega »van- dergesela« pri pridobivanju finančnih sredstev. Toda njegova indirektna vsi- ljivost ni bila odvratna. Mladi mož je vsaj nekaj pokazal. Iz Maroka do Celja je pustil za sabo čez 10.000 km. Ne bi ga posnemal, pa če me svet še tako mika. CELJSKI oBHAzi 92 Ze dvakrat »pressešef« je bil po strani. Toliko da si ni izpulil rok. Pred delom zdaj beži. Goreč »otrok« bo 8 tobrico na plečih letal po Ljubljani 93 Možakar v hudi je duševni stiski; kam pelje naj ga kariere vprega?! Gostilne so mu všeč, bizeljčan — riski.. o rad bi etru gospodaril: — Ej, zadrega! 94 Po daljšem času spet je snela torbo s klina. Med tem je v Celju leta ščipala ljudem. Zdaj vrača se, kot tat na kraj zločina, pod slavno račko — čislani emblem. 95 Umetnik klavrno po Celju hodi: >DenaTja malo — težkć se zdaj živi. A če kdo reče: »Sliko mi naredi,« otepa se, kot da ga kdo mori...? Ali veste--- 1. Koliko alkoholne pijače po- pijemo pri nas na leto? 2. Odkod pride beseda žandar? 3. Kdo so bili konvulzionisti? 1. Računamo, da je pri nas okoli 5 milijonov vinskih bratcev, ki popijejo letno 455 milijonov litrov vina in žganja. Za to pijačo iz- dajo več kot 45 milijard dinarjev. 2. Beseda žandar je nastala iz gens d'armes (izgovori: žan dann) ljudje orožja, ki so jih v svojo zaščito vzdrževala srednjeveška mesta. 3. Konvulzionisti (convulsion- naires) so bili fanatična sekta francoskih janzenistov v 18. sto- letju. V verski zamaknjenosti so jih popadali krči (konvulzije). Avtomobilski znaki Cesto naletimo na avtomobile, kate- rih oznaka dežele nam je popolnoma neznana. Večinoma poznamo le A. D, I, YU, in STT. Evo najvažnejše mednarodne oznake, na katere lahko naletimo: A Avstrija AL Albanija B Belgija BG Bolgarija CH Švica CS Češkoslovaška D Nemčija DK Dansika E Španija ET Egipt F Francija GB Vel. Britanija GR Grčija H Madžarska CD Corps diplomatiqvie I Italija L Luksemburg N Norveška NL Nizozemska P Portugal PL Poljska R Romunija S Švedska SA Saareko ozemlje SF Fins;ka SU Rusija TR Turčija USA USA V Vatikan YU Jugoslavija CC Corps consulaire Nemčija ima razen svoje oznake »D« še črko A, F, B ali S, ki označuje an- gleško, francosko, britansko ali rusko cono. Svetlobni znaki: Rdeča luč: stoj! Rumena luč: ix)zor! Zelena luč: prosta pot! G. R. Avtomobil za prevoz velikih količin moke. Avtomobil pelje nad 12 in pol tone moke in jo s posebnim me- hanizmom na zračni pritisk razklada v pe- karnah v sode, ki se lahko še tak« visoki. Kamion je bil razstav- ljen na razstavi v Blackpooln. Občudoval sem vzdržljivost nata- karjev, opazi! sem pa tudi senčne strani Velika slovesnost na Ostrožnem me je sipomnila na moja mlada leta, v ka- terih sem često prebU svoje počitnice pri starem očetu, podeželskem gostii- •ničarju. Enolično gostilniško življenje se je tu in tam prekinilo. Gasilci s« piiredili kako veselico, splararji bo pri- šli po Dravi, napolnili gostilno, krepk« večerjali, krcpiko pili in prenočili na »lami, ob nedeljah je pirišla »gospoda«, po šeat ljudi je naročilo pol litra vina, »lat no. krožnik ementalskega »ira in devet žemelj. Pri takih gostih je dedek »amo brundadl. Pač pa so bile z«, nas poseben dogodek veselice, ko smo na- bavili svkij'ino in teletino ter napravili kar na veliko telečje obare in »kisle župe«. Šestnajstletna natakarica ne bi mogla opraviti vsega posla, če ji ne bi priskočil na pomoč: opasal sem si pred- pasnik, j^avihal rokave in že nosil po pol litra vina na mize. proti takojšnje- mu plačilu. Dekle pa je nosilo »ajmoht in kislo župo«, z žemljo vred, tudi proti takojšnjemu plačilu. V trenutku je bilo Vse poitreženo. Odpravila sva tudi do 120 i j ud; v najkrajšem času. Na take dogodke sem se spomnil, ko sem na slavnostni dan opazoval v Ce- lju gostinske obrate. Občudoval sem mirne živce, dirkanje, vzdržljivost na- talT.ariev. opazil pa tudi senčne »trani. V trenutku je zmanjkalo stolov in vse se je gnetlo pred točilno mizo. da bi čim prej prišlo do zaželene pijače. Se- veda je bdi s tem ves promet oviran. Ali bi bilo tako težko, takoj preskrbeti "^ekaj zabojev, položiti nanje deske m ^eži bi bili gotovi? Potem se lji:dje bodo prerivali pred točilno mizo. Jalje: kaj vprašuješ, natakar? I^inesi ''^^et, prinesi dvajset vrčkov na mize, '^.i bodo takoj razprodani. Prinesi de- *'-t. dvajset polliterskih steklenic vina, ^^kršnega koli, saj bo takoj razpro- *^no. Vsak j« vetieL, da pride do nekaj mokiega v takem primeru. In jedila? Zakaj Ob takih dnevih obširne jedilne liste? Gulaž, obaia, kisla juha, kloba- se, hrenovke in nič več! Saj bi ljudje kar planili na vse, kar jim nudiš. Tudi turška kava bi bUa dobro- došla, kar v skodelici brez bakre- nega pladnja. V tern primeru bi nata- kar lahko prinesel na svoji deski kar petnajst kav. dočim jih pri navadnem serviranju ne prinese več kot pet. Vi- del sem natakarico, ki je nesla đkori 40 metrov dolg vrt en vrček piva. In tako je letela to dolgo progo za vsako naročUo i>osebej. Ce pa bi si naložUa na desilco kar deset vrčkov, ali deset kav, ali desetkrat po pol litra vina, bi tudi vse našlo odjemalce. Da pa ne bo plačilni v skrbeh, naj kasira vsak na- takai- zase in to sproti. Se nekaj. Ali bi bUo tako težko, na- jeti za take dneve kako dekle ali deč- ka, ki ne bi imel drugega dela, kakor odnašati z miz prazno posodo v točil- nico, kjer bi spet drugo dekle to po- sodo sproti umivalo? Napačno pa je, če mora točaj to delo še sam opravljati. Vsak bo uvidel, da so vsi navedeni »pa- tenti« izvršljivi. Zakaj jih potem go- stinski obrati pri svoji »dolgoletni praksi« niso ob tej priliki upoštevali? Vsekakor izgleda, da se v celjskih go- stinskih obratih niso nadejali tako ve- likega števila gostov ter se tudi tre- nutno niso mogli znajti. NESREČE Na Teharski cesti stanujoče Ro«k«r Antonijo je podrl neki kolesar. Pri padcu je dobila težje poškodbe. — De- lavec Brumec Franc iz Šmarja pri Jel- šah je zaposlen v gramozni jami v Lev- cu. Pii delu si je zlomU desno nogo. — V Leskovcu pri Skofji vasi j« padla s strehe Koštomaj SUva. Pri padou je do- bila pogodbe na glari in levi nogi. — Pri Grobelnem se je udeležil nekega fantovskega pretepa Franc Stojan ie vSpodnjih Laz pii Poljčanah. Z nožem je dobU hude poškodbe. — V Tovarni kovanega orodja v Zrečah »ta dobUa težke poškodbe na nogah delavca Pra- protnik Franc in Zurej Franc. Padel jima je na noge težak brusni kamen. — Vsi ponesrečenci so se eatekli po po- moč v celj'sko bolnišnico. DOBRO JE CRKOVAL Kitajec Cang Tso Tso pride v Evropo. V hotelu gre k telefonu in kliče svojega prijatelja Evropejca, s katerim »ta se poznala iz Azije. — Tukaj Cang Tso Tso! Razumeš? .. . Ne razumeš? ... Dobro. Bom črko val. C kot čaj, a kot ananas, n kot noj, g kot gorUa ... — Da, da. Ze razumem, Cang... — se oglasi glas onstran žice. — Dalje je lahko, — pravi Kitajec. — Tso je kot: Ti si osel, dvakrat. — Jurček Krašovec: S potovanja na Bližnji vzhod BAZAR IN POCESTNE BANKE... Kdor na Orientu ne gre na bazar (trg), ta Orient ni videL Beirutski je še posebno pester. V nekoliko skritih, toda odmaknjenih tdicah, so celi labirinti stojnic, kjer prodajajo vse, kar na tem ljubem svetu raste, kar se izdeluje širom po svetu in doma. V »ulicah« s sadjem tn zelenjavo je treba seveda zamašiti nosove. Odpadke ljubenic in drugega sadja mečejo po tleh, da človek komaj preskakuje kupe trhlobe, na katerih si sem in tja kdo najde »udobno posteljo« in spi spanje pravičnega. Potem so ulice, kjer se je nagnetlo zlatarjev in prodajalcev nakita. Vmes je prodajalna ropotije, katere lastnik je v mestnih smetiščih pobral vse kar je železu in steklu podobnega. Povsod pa so stojnice z coka-colo, limonado in podobnim. Ce tu blagovolite vreči oko na kako reč, vas prodajalec z najizbranejšimi besedami vabi in na vse grlo hvali svojo šaro. Cim vprašate za ceno, vam vzame v trenutku sapo in če storite le en korak naprej, je že spustU ceno najmanj za tretjino. Tu je pravi raj za tistega, ki se rad pogaja. In če enkrat plačate branjevcu četrtino tistega kar je zahteval, ste še vedno dobro plačalL Nekateri so v stanju leteti za vami po nekaj tdiic naprej, vas vabiti nazaj in popuščati piaster za piastrom. Tu trgujejo od jutra do večera in skoraj vso noč. Zvečer, ko je hladno, je še posebno živo. Sele proti polnoči, se počasi trgovina umiri. Ko so zvečer banke zaprte, lahko tujec na vsakem vogalu zamenja denar, sicer nekoliko nižje, toda če je sila, znosno. To so ulične menjalnice kjer leži na pvolicah denar vsega sveta. Tu sem na svojo osuplost videl cele kupe jugoslovanskih tisočakov! Prodate ali kupite jih za smešno ceno. Tisočak dobite za nekaj več kot en dolar. Kdo je spravil ta denar prekupčevalcem v roke? Potniki iz Jugoslavije? Ne. Mi smo smeli nositi 1.500 din v stodinarskih bankovcih. Mornarji? Ti dobijo plačo izplačano na morju v 50 dinarskih bankovcih. Mogoče so pri tej' umazaniji imeU vmes prste spretni tihotapci ali pa ljudje, ki po nemarnem trosijo ljudski denar. Zame je to velika uganka. CEZ LIBANONSKO POGORJE V BALBERG Da je Libanon turistična država sem se prepričal že na ladji. Morda je neitoiiko neverjetno, že pristaniška policija je propagirala izlete. Vsem je izipoinila zaćaane vizume za dva dni in nam priporočala obisk Balbeka tn libanoriskega pogorja, kjer so se ohranile starodavne cedre. O Balbeku se v Evropi malokdaj sliši, zato sem verjel priporočUom in ni mi bUo žal. Ze zvečer se je naša skupina dogovorila s taksijem, ki nas je naslednje jutro prišel iskat v pristanišče. Na njegovo jezo se je na pomolu ponujal se en taksi z nižjo ceno in tako je moi-al naš znanec znižati tudi svojo. Taksi je tukaj poceni prevozno sredstvo. Od Beiruta do Balbeka je okoli 180 km v obe smeri, plačali pa smo dva dolarja za osebo. To je 600 din, vrh tega je moral lastnik avtomobUa še čakati pet ur, da smo si ogledali ruševine slavnega Heliopolisa. Naš izvošček je imel popolnoma nov Cadilac s hladUntmi napravami tn radio spre- jemnikom. Beirut je bil za nami. Po kratki vožnji med oljčnimi nasadi smo se zakadili v libanonske gore. Kar se cest tiče, so tu na konju. Asfaltirane so, lepo speljane, vsakih nekaj kUometrov pa je bencinska črpalka. Bencin je skoaaj zastonj, zato je tudi prevoz z avtom tako pK>ceni. Saj ni čudno; v Libanonu konča eden izmed naftovodov iz Saudove Arabije. Cim više smo se vzpenjali po serpentinasti cesti, tem več vU tn hotelov smo videlL Na višini 1400 m pa je zgrajeno celo mesto vU in hotelov. Te letne »rezidence« si privoščijo beirutski bogataši. Spodaj v mestu je čez poletje vročina neznosna, tu zgoraj pa je prijetno pod- nebje. Ko smo tu na previsu črpali gorivo, sem se zanimal za lastnike teh dvorcev. Kakor sem predvideval: trgovci, tovarnarji, prekupčevalci, razni židja Tu živi precej armenskih Židov, ki so pobegnUi iz Rusije po revoluciji. Ker so vse te zgradbe skoraj popolnoma nove, je jasno, da so bUe šele pred kratkim zgrajene. Naš izvošček mi je pojasnU zakaj. Med zadnjo vojno so Libanonski trgovci in borzijanci blesteče zaslužUi. Libanon si je na račun krvaveče Evrope naredil blagostanje, seveda le del naroda. Lahko si mislite kako sem osupnU, ko sem potem na severni strani Libanonskih gora zagledal pravcato smučarsko žičnico. Pozimi pade tu precej snega. Smučanje je redek in drag šport. (To sem napisal zaradi tega, ker sem prepričan, da bodo naši športniki zagrabUi za to kosi Vsekakor je za športnike manjši problem potovanje v inozemstvo kot za kogarkoli) Libanonsko pogorje seveda ni podobno našim zelenim hribom). Hribi so goli, brez vegetacije. Rastlinstvo je samo po pobočjih z morske strani, onostran pa začenja šele v dolini, ki jo namaka reka Litani. Ta doliria se razp>oteza po vsem Libanonu vzporedno z morjem med pogorji Libanon tn AntUibanon. Je zelo plodna, zato je v tej dolini tudi dvoje mest, Calle in Balbek, ki sta v državi na tretjem in četrtem mestu. Malicali smo v Calle-ju. Hotel ob bistrem potočku nas je spominjal na naše kraje. Race v bistri vodi, nad njo lepe zelene jelše, po poljih koruza in žito. Le velblodi, najvažnejša vprežna živina in vozovi z velikimi kolesi v celem so veliko nasprotje. HELIOPOLIS — SONČNO MESTO RIMLJANOV NA BLIŽNJEM VZHODU Rodovitna pokrajina se je po- časi spreminjala v puščavo, nato pa nenadoma spet otok zelenja. Ta zelena oaza, ki se je razrasla nad številnimi izvirki je priva- bUa pred tisočletji Rimljane, da so tu postavUi ogromno mesto v eni sami stavbi Heliopolis, ali sončno mesto, kakor so ga ime- novali, je bU hkrati velika trd- njava, ki je kljubovala navalom Sirijcev in drugih nomadskih ljudstev. Podrl ga je pozneje po- tres, toda še danes lahko prište- vamo Heliop>olis za eno izmed najbolj ohranjenih rimskih mest. To mesto je imelo dva templja, amfiteater, prostorna dvorišča, vojašnice, kopališča. Pod vso na- selbino pa so bUi prostrani kletni prostori, ki so še danes popolno- ma ohranjeni. V teh katakombah veje prijeten hladen veter in iz vseh studencev teče tu sredi pu- ščave naravnost ledena voda. Manjši tempelj, ki je po vunetni- ški izvedbi tudi najlepši, zdaj re- konstruirajo. Bržčas se jim bo pocrečilo F>opolnoma obnoviti to veličasno stavbo, kakor je izgledala pred tisočletji. Zgodovina Balbeka je pestra. Tu so bUi Heleni z Asirci, pozneje Rinaljani s Perzijci, v »rednjem veku pa so tod korakale čete križarjev in se tod pretepale s Saraceni Skoda, da na tem mestu ne morem objaviti številnih F>osnetkov, kajti na slikah bi lahko videli veličastnost tega mesta iz davnine. Stebri velikega templja so iz postavka, ki meri višino moža, dalje iz treh valjastih kamnov debeline 3 metrov in višine 8 metrov. Na to je bU posajen še venec umetniško izdelanih kamnitih kosov. Celo mesto so Rimljani obdali z obzidjem, v katerem so posamezni kamniti bloki težki tudi po 16 ton. Z mano je bU tirrist, ki je videl Rim in grško Akropolo, toda Heliopolis je nanj naredU veličastnejši vtis. Tudi jaz sem pozneje v Egiptu, kadar so me vprašali, če sem kaj videl mogočnej- šega od Sfinge in Piramid, večkrat pomisiU na Balbek. Stebri velikega templja v Balbeku — Primerjajte njih velijkost z ljudmi ob vznožju. stran 8 »Savinjski vestn*«, dne 24. »apteratjra 1954 Stev. 3» Telesna vzgoja Celjski športniki so dostojno proslavili praznik „ŠTAJERSKA V BORBI'' Veličastni manifestaciji slovenskega ljudstva na Ostrožnem so se priključili tudi vsi šport- niki celjskih športnih društev. S kvalitetnimi prireditvami so prispevali svoj veliki delež k veličastnosti teh velikih dni za naše mesto, obenem pa so dokazali tesno povezanost našega športnega gibanja z vscljudskimi prazniki. — Oglejmo si te dogodke po vrstnem redul ustanov; ihV delavskega športnega društva »SVOBODAc Sredi velikih priprav za Ostrožno so se t Sreteklem tednu zbrali pri »Jugoslovanut v in- ustrijskem centru Celja, v Gaberju, športni delavci, mladina in predstavniki raznih organi- Bacij k ustanovni skupščini novega športnega društva. Tovariš Škorjanc je nakazal potrebo po ustanovitvi športnega društva v Gaberju, tovariš Svetek pa je v daljšem govoru obujal spomine na svetle tradicije predvojnega delav- skega športnega društva Olimp, ki je poleg čiste fiportne aktivnosti zasledoval višje cilje. Nekda- nje športno društvo v Gaberju je v težkih časih predaprilske Jugoslavije združevalo in zbiralo v svoje vrste delavski razred, razvijalo v njem revolucionarni in borbeni delavski duh, skrbelo za sočloveka - delavca, razvijalo čisti športni amaterizem, tovarištvo in kolektivizem. Cilj tega športnega društva je bil jasen: delati za delavca, za njegove interese! S tem delom pa je treba nadaljevati tudi v današnji družbi, ko 8o dani večji pogoji za razmah športa, ko lahko delovni kolektivi nudijo moralno in materialno podporo za udejstvovanje svojega delavstva v športu, ko je potreba po zdravem športnem razvedrilu za mladino velika, prav tako pa tudi razvijanje vseh tistih svetlih in pozitivnih bor- benih tradicij, ki jih daje šport in so potrebne našemu delovnemu človeku. Nič čudnega, če so na tej skupščini izbrali ime novemu društvu »Svoboda«, ker že ime samo govori o napredni delavski organizaciji, v kateri se bo odslej zbi- rala mladina iz Gaberja, kjer bo deležna šport- ne vzgoje in razvedrila. Za to bodo poskrbeli prekaljeni športni delavci in strokovnjaki. Ši- roka mreža sekcij od nogometne, odbojkarske, rokometne, košarkarske, plavalne, smučarske, za težko atletiko, namizni tenis, kolesarstvo, kegljanje itd, bo nudila vsakemu mlademu člo- veku možnost vsestranskega udejstvovanja, — Osnovna materialna baza je že postavljena, saj je TEP že zgradila na Spodnji Hudinji novo športno igrišče, kjer bo sedež novega društva. Po sprejetju društvenih pravil, določitvi na- črta dela in pozdravu predstavnikov celjskih športnih organizacij in ZSS je bil izvoljen dru- štveni odbor, v katerem se nahajajo vidni po- litični delavci in predstavniki delovnih kolek- tivov. Novemu društvu želimo ob njegovem rojstva vidnih nspehoT in afirmacije t okvira našega mesta, ATLETI kladivarja - prvaki V zahodni ZVEZNI ligi ad Kladivar je proslavilo praznik na Ostrož- ■em z izvedbo III. kola zvezne lige, z dvobojem ekip Odreda iz Ljubljane in Kladivarja. To je bilo poslednje prvenstveno srečanje v zvezni ligi zahodne skupine, kajti zmago nad Dinamom in Mladostjo iz Zagreba je društvo pobralo že ▼ prejšnjih mesecih. Večni povojni rival Kladivarja — ljubljanski Odred — v zadnjem srečanju ni bil dorasel Celjanom. Zmaga Kladivarja s 113 : 70 točkam nam to trditev zgovorno potrjuje. Prav zaradi borbe dveh neenakih nasprotnikov tudi rezultati v marsikaterih disciplinah niso bili najkvalitet- nejši, ker se domačinom ni bilo potrebno po- •ebej truditi. Gole je presenetil s svojo odlično formo v metu diska, ki ga je kar trikrat zalučal preko 4? metrov in je z znamko 47,99 m postavil nov slovenski rekord. Z osvojitvijo tega rekorda je pripomogel, da celjski atleti držijo sedaj poleg številnih rekordov v tekih tudi vse slo- venske rekorde v metih. — Lorger je zopet dokazal svojo kvaliteto na zaprekah, kjer se mu je — sicer s precejšnjo razliko po desetin- kah seknnde — priključil tudi nadarjeni Kovač. Zmagn Kovača nad večkratnim državnim repre- zentantom Cernetom (O) je vsekakor veliko presenečenje tega dvoboja. Kopitar Jože je zopet potrdil svojo formo v metu kopja, ki mu je letelo preko 61 metrov. Vsi atleti Kladivarja so se na tem tekmovanju odlično uveljavljali, saj so od 17 disciplin pobrali kar 15 zmag, gostje pa so dosegli le pičli dve zmagi. Morda Že bil najbolj nesrečen kljub zmagi naš Igor iupančič. ki na 400 m čez ovire ni mogel po- staviti kvalitetnejšega rezultata. Zadnja dva slaba nastopa v tej disciplini sla mu onemo- gočila članstvo v državni reprezentanci proti Norveški, ki ga je po daljših letih moral pre- pustiti hitrejšim atletom. Zadnja zmaga nad Odredom je moški ekipi Kladivarja prinesla na lestvici zahodne skupine zvezne atletske lige prepričevalno prvo mesto brez izgube kakšnega srečanja. Naši atleti so t letošnjem letu pokazali, da v Sloveniji nimajo pravega nasprotnika, močno pa so pustili za seboj tudi obe kvalitetni zagrebški ekipi Di- namo in Mladost. Te zmage v borbah za najvišji naslov smo lahko veseli še tem bolj, ker so prav rezultati zadnjega srečanja pripomogli, da le ASAJ imenoval za meddržavno srečanje z Norveško, ki bo v nedeljo v Sarajevu, kar šest članov Kladivarja. To je rekordno število re- prezentantov, ki jih Kladivar po osvoboditvi v enem srečanju še ni dal. Stalnemu državnemu reprezentantu Lorgerju se bodo priključili še letošnji mladi Vipotnik, brata Marijan in Jože Kopitar, kot novinca pa Edi Gole in mladi Vili Kovač, USPEHI NOGOMETAŠEV Glnzija jc bila v nedeljo popoldne prizorišče treh nogometnih tekem za udeležence partizan- skega slavja na Ostrožnem, ki so obenem lju- bitelji nogometne igre. Mladina Kladivarja je z zmago 3:1 (2:1) nad prvakom Slovenije Železničarjem iz Maribora potrdila svoj renome. S to zmago je osvojila prehodni pokal mariborske nogometne podzveze, Celj.slin mladina je pokazala v tej tekmi lepo igro, ki je bila polna smiselnih kombinacij in tehničnih fines. Škoda je le, da naši mladi nogometaši tega znanja niso pokazali tudi na uradnem prvenstvu Slovenije . . . V drugi tekmi je B-moštvo Kladivarja doseglo proti B-moštvu Branika iz Maribora le neodlo- čen rezultat 1:1 (1:1). Kljub premoči domačinov je po zaslugi odličnega vratarja gostov Filipan- ciču, ki je ubranil kar dve enajstmetrovki, ostal rezultat nerešen. V glavni tekmi sporeda je reprezentanca Šta- jerske slavila zmago nad reprezentanco Ljub- ljane s 3:1 (0:0). Igra je bila živahna in je zmaga Štajerske povsem zaslužena, saj so bili znatno boljši cd svojega nasprotnika. V prvem polčasu ni bilo realizntorja na obeh straneli, čeprav so več priložnosti imeli Štajerci, V dru- gem delu igre pa je le odlični vratar gostov Slevec moral kar trikrat pobrati žogo iz mreže. Za Štajersko je bil dvakrat uspešen Božič, en- krat Lorkovič, častni gol za Ljubljano pa je dosegel Gvardjančič. Celjani so v tej reprezen- tanci imeli tri svoje igralce: Kokotca, Posineka in Marinčka. Od vseh treh je dal najboljšo partijo Kokotec. Sicer pa so pri zmagovalcih najbolj ugajali Mariborčani Norkovič, Železin- ger, Vidic In Rajninger, pri Ljubljančanih pa odlični vratar Slevec, LETALSKI MITING V LEVCU Tudi celjski letalci so počastili praznik na Ostrožnem z organizacijo velikega letalskega mitinga. Obširen spored je bil zaradi odlične organizacije izveden v pičli uri. Številne gle- dalce je v začetku sporeda razgibalo letalo »Biicker«, ki je izvajalo drzne akrobacije. Naš celjski letalec Maks Arbajter je prikazal na jadralnem letalu »Triglavc vse svoje velike spo- sobnosti in širok repertoar drznih akrobacij. Sledil je nastop petih letal Matajurjev, izdelkoT domače tovarne »Letov«, pod vodstvom kapetana štirna. Njihov let in izvajanje programa sta po- trdila kvaliteto naše proizvoduje. Največ zani- manja za gledalce je bil polet helikopterja, s katerim so bili doslej naši ljudje seznanjeni le preko časopisja in filma. Sledili so skoki s padali v skupinah in posamezno, kjer so bili pač največja atrakcija skoki z zadržanjem pa- dala. Prav v tej najbolj smeli disciplini je po- kazal največ znanja svetovni prvak v stilnih skokih Damjanovič, ki ga je občinstvo bogato nagradilo za njegove skoke, PRVE DIRKALIŠCNE DIRKE Na novem športnem prostoru »Svobode« na Spodnji Hudinji je Avto-moto društvo »Slavka Šlandra« pripravilo udeležencem Ostrožnega I, motorne dirkališčne dirke. Preko 40 tekmo- valcev iz Hrvatske, Srbije in Slovenije je bilo na startu. Steza zaradi mehkega terena ni po- vsem ustrezala takšnim nastopom, zato tudi dir- kači niso mogli pokazati vseh svojih sposob- nosti. Progo, ki meri nekoliko več kot 400 m, so morali vozači prevoziti šestkrat, stroji s pri- kolico pa petkrat. Rezultati: Motorji do 125 ccm — Peter Mrak (Lj.) 2:40, do 250 ccm — Klemenčič (Zagreb) 3:06,4, db 350 ccm — Zovko (Zemun) 2:22,3 — rekord steze in dneva, do 500 ccm — Branko Berganl (Maribor) 2:24, — Prikolice: do 600 ccm — Pažun (Zagreb) 2:27, nad 750 ccm — Šnajder (Zagreb) 2:16, ŠPORTNA RAZSTAVA V dvorani »Betona« na Ljubljanski cesti je bila odprta zanimiva športna razstava, ki jo je uredil znani fotograf in športni delavec iz Beo- grada tovariš Milutin Petrovič, Obsežna dvo- rana je bila prenapolnjena z zanimivimi šport- nimi dogodki zadnjih dveh let, ki jih je po- nazarjalo preko 700 fotografij. Najmočnejši je bil poudarek na nogometu, ki kaže, da je pri nas najbolj priljubljena športna igra. Tu so bili zbrani vsi lanski udeleženci zvezne lige, državni reprezentanti, prizori s prvenstvenih tekmovanj, mednarodnih srečanj itd. Na posebni mizi si lahko videl tudi nogometno žogo z zgo- dovinske nogometne tekme na zadnji olimpiadi z ZSSR, kjer je noša reprezentanca v drugem srečanju zmagala s 3:1, Poleg fotografij iz na- šega nogometuega življenja je opazovalec lahko opazil originalne fotografije tudi iz drugih športnih iger in panog — at etike, košarke, pla- vanja, vaj na orodju, veslanja, jadralstva itd. Večje število parol o koristnosti športnega udej- stvovanja za mladega človeka in družbo, sta- tistični podatki, pokali in spominske zastavice iz raznih mednarodnih srečanj, so dale tej raz- stavi potrebno popolnost. To je bila doslej v Sloveniji prva razstava te vrste in je že zaradi tega zaslužila vso pozor- nost. Organizatorju tovarišu Petroviču lahko k tej razstavi čestitamo, ker je po lastni izjavi imel z zbiranjem materiala in urejanjem te raz- stave kar polni dve leti nesebičnega dela. V TENISU - MARIBOR : LJUBLJANA 3 : 1 Celjski igralci tenisa so organizirali za lju- bitelje teniškega športa dvoboj mestnih repre- zentanc Ljubljane in Maribora, ki so v svojih vrstah združili vso slovensko kvaliteto v tej Igri. Na tem dvoboju so bili uspešnejši Mari- borčani, ki so svojega nasprotnika premagali kar s 3:1. Ustanovni sestanek namiznoteniške sekcije pri delavskem športnem društvu »Svoboda« bo v ponedeljek, 27. septembra ob 16. uri v dvorani Okrajnega sindikalnega sveta. Šlandrov trg. — Člani vseh sindikalnih aktivov vljudno vabljeni! VIPOTNIK — 800 m — 1 : 51.7 min! Kot vsako sredo je tudi včeraj 22. t. m. imel AD Kladivar svoj pregledni društveni miting. Med doseženim dobrimi rezultati, je treba na prvem mestu omeniti nov slovensJci rekord mla- dega Andreju Vipotnika v teku na 800 m v času 1:51.7 min., kar je istočasno tudi najboljši le- tošnji rezultat na tej progi v FLRJ in rezultat evropske vrednosti. 6 CELJANOV V DRŽAVNI ATLETSKI REPREZENTANCI Po sklepu Atletske zveze Jugoslavije bo v državni reprezentanci, ki se bo v soboto in ne- deljo t. j. 25. in 26. sept. v Sarajevu pomerila z nacionalno ekipo Norveške, sodelovalo tudi šest Celjanov — članov AD Kladivarja in to: Lor- ger, Kovač, Jože in Marjan Kopitar, Gole ter Vipotnik. NOGOMET Nedelja 25. IX. ob 16 na Glaziji Hrvatsko- slovenska liga: KLADIVAR : LJUBLJANA TVD PARTIZAN V KOZJEM JE ZELO AKTIVEN Preteklo nedeljo je imelo TVD Partizan iz Kozjega v gosteh TVD Partizan iz Poljčan. Ti dve društvi sta se pomerili v štirih disciplinah. Medtem ko so bili v predpoldanskih disciplinah uspešni Kozjani, so bili popoldne uspešni gostje. Rezultati srečanj so bili naslednji: v šahu na 10 deskah so zmagali Kozjani s 6 in pol : 5 in pol; v namiznem tenisu so zmagali prav tako Kozjani s 7:0. Popoldne so v odbojki zmagali Poljčančani z rezultatom 2:0 (15:3, 15:5), v nogo- metu tudi Poljčančani z rezultatom 4:2 (2:1). Iz navedenega je razvidno, da je Partizan v Kozjem zelo aktivno društvo, ki domačine več- krat preseneti s celodnevnimi nastopi in kakor je iz rezultatov razvidno, tudi precej uspešno, siportno srečanje s tovariši iz Poljčan je bilo prav fair in so se vsi dobre volje razšli ob dogovoru, da vrnejo Kozjani Poljčanam obisk v istih disciplinah dne 3, oktobra v Poljčauah. Šah MLADINSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE BO LETOS V CELJU Letošnje mladinsko prvenstvo v šahu Jugo- slavije bo v Celju. Turnir začne 1. oktobra v Šahovskem domu in bo trajal verjetno 20 dni. Sodelovali bodo najmočnejši mladinci iz Srbijo, Slovenije, Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Ma- kedonije in črne gore, skupno 18 udeležencev. Med njimi bo tudi član CSK. sedmošolec Zvonko Drakslcr. Točen spored turnirja bomo objavili. Obširen je bil spored športnih prireditev ob priliki »Štajerske v borbi«. Kot številnih kul- turnih prireditev so se tudi športnih udeležili tisoči in tisoči udeležencev našega velikega praznika na Ostrožnem. Poleg urejenega in okrašenega mesta, visoke stopnje našega kul- turnega udejstvovanja, so tudi na .športnih igriščih našega mesta lahko videli tisoči gostov iz vse Slovenije širino in kvaliteto celjskega športa. ŠE VEDNO KKRNTNERSTRASSE Na Jožefovem hr bu so imeli na ne- katerih hišah do zadnjih dni še vedno zelene hišne tablice z označbo »Karnt- nerstraBe«, kakor je to ulico krstil oku- pator. Pred praznikom na Ostrožnem so aktivisti te tablice od.stran-li iz hiš. Čudno je, da so nekatere hiše v tem okolišu ostale brez novih tablic, ko so jih tu nameščali. KartnerstraBe se se- daj imenuje Plečnikova. Lastniki hiš, ki so sed3)j brez označbe ulice in hišne števUke želijo, da merodajni čimprej oskrbijo odgovarjajoče tablice. Na A.uschwitz so pa pozabili ... Nedeljska gneča na Ostrožnem me je pritisnila v bližino tribune, kjer sem končno mogla trdno obstati in čakati glavnega dopoldanskega dogodka — Ti- tovega prihoda in njegovega govora. Časa je bilo še dovolj, pa je lahko člo- vek prisluhnil desno in levo. Tako mi je padel na uho stavek »Na Auschwitz so pa čisto pozabili«. Pogovor dveh zgo- vornih tovarišic me je zanimal, pa sem si jih nekoliko natančneje ogledala. Se- veda, saj sta »zaznamovani«, sem takoj ugotovila, ko sem videla vtetovirane številke na njenih levicah. Gotovo dve Avšvicarki! In tam prihaja še tretja, četrta — segajo si v roke in se pri- srčno pozdravljajo. »O, Ivanka, ne mo- rem pozabiti tiste limone, ki mi je ote- šila žejo tifuzne vročine. Da si jo le mogla tako korajžno zmakniti nemškim vampirjem!« In spet: »Pavla, in Tvoje jabolko — še vedno se mi zdi, da mi je samo to veliko darilo rešilo življenje. Ne bom Te pozabila.« Pa še veš .. .paše veš ,., pa se spominjaš še tega in tega. Toliko sem zvedela v eni sami uri od teh internirank, da bi lahko samo s temi spomini napolnila knjigo. In še in še je kot refren žalostne pesmi padal očitek: toda Auschwitz so pozabili... Res je, vsa nacistična koncentracij- ska taborišča so bila grozna. Iz skopih brošuric in časopisnih člankov pozna- mo le malo tega. Dachau, Mauthausen, Ravensbriick itd. Nekaj smo vendarle slišali o teh taboriščih, toda najmanj, ali skoro nič pa ni javnosti znan eden najstrašnejših lagerjev, AuschvDitz. In kar strinjala sem se z »zaznamovanimi^ tovarišicami, ki so očitale: nobene be- sede o Auschwitzu ni bilo v časopisih v teh slavnih pripravljalnih dneh Šta- jerske v borbi. Nobena slika se ni našla v izložbenih oknih, noben Avšvicar ni našel časa, da bi sam nekaj povedal. In toliko je bilo krute borbe, toliko krutega uničenja. In vendar je bila tako tesna povezava: brigade so ustvar- jale logoraše, logoraši so ustvarjali bri- gade. Morda je bilo trpljenje logorašev še neznosnejše, kajti partizani so ustvar- jali svobodo vsaj v svobodnih gozdo- vih, logoraši pa v zaprtih barakah, pol- nih gnoja in mrličev, kjer je večno pla- polal plamen krematorijskega ognja in segal tudi po njihovih izmozganih te- lesih. Ne ne — saj nanje ne smemo in ne moremo pozabiti! Ob deseti obletnici osvoboditve se bodo gotovo našli ljudje, ki Auschwitza ne bodo pozabili. Vsi logoraši pa, ki se danes upravičeno ču- tite užaljene in pozabljene, zbirajte že sedaj spomine, da bomo drugo leto iz- trgali pozabi grozotne avšvicke spomine in jih v skromni broSurici ohranili za- namcem. Ker smo te dni na Ostrožnem tako osvežili spomine slavnih borb Štajer- ske, osvetlimo za zaključek še nehaj spominov, s katerimi so nam slučajno postr&gle Ivanka, Zora, Štefka in Marica. Auschwitz je bilo znano poljsko ju- dovsko mesto, ki so ga Nemci v vojni leta 1939 hudo razdejali. V okolici so pustili na svobodi le majhno število zanesljivih ljudi, ki so bili večji del ovaduhi in spretni pomagači nacističnih krvnikov. Vse drugo so izselili, v mestu samem pa osnovali glavno upravo za več manjših koncentracijskih taborišč. Uprava je bila v moškem lagerju. APEL Iz imena najslavnejšega grškega sli- karja Apela, ki je živel 356. leta pred našim štetjem, so Nemci po več tisoč- letjih ustvarili simbol pošastnih muk, ki še danes vzbuja grozo in strah inter- nirancem vseh taborišč. Pred dnevi je pisec nekega članka apel pravilno sim- boliziral kot »duhovne vaje propadlih, patoloških gestapovskih tipov.« Avšvicarji so poznali tako imenovane »cele« in »generalne« apele. Cilj apela je bil prvenstveno mučenje izmozganih taboriščnikov, obenem pa kontrola lo- gorašev. Večkrat se je primerilo, da se je kakšna interniranka skrila pred ape- lom ali umrla med časom zadnjega štetja. Nemška pedantnost je šla do po- slednje številke in mučenice so stale toliko časa v pozoru, da se je našla oziroma pojasnila izgubljena številka. Ta navadni apel je trajal 3 do 4 ure dnevno zjutraj in zvečer. Od časa do časa pa so bili tudi generalni apeli, ki so trajali včasih od 4 zjutraj do pol- noči. Ob takih apelih ni bilo nič čud- nega, da se je marsikatero prestradano in izmučeno telo zgrudilo v nezavesti in obležalo kot emblem smrti v vrsti tihih številk. Pri generalnih apelih so se kolone postavile izven žične ograje in tako brez hram ves dan stale v po- zoru. Proti večeru so jih preko jarka gnali nazaj v taborišče. Lačne in na smrt utrujene jetnice so morale teči po tej ozki deski in če je katera oma- gala in padla, je bila takoj določena za »levo«, to je za 25. blok, blok smrti. Nekoč je pri navadnem apelu manj- kalo precej številk. V baraki so umirale stare ženice. Ko je med apelom pri- divjal nadnje esesovec in jih podil ven, so povedale, da ne morejo vstati. Krv- nik je umirajoče starke drugo za drugo za lase izvlekel iz barake in jim s pu- ^:kinim kopitom pred očmi vseh inter- nirank razbil glave. Nesrečnih žhrtev je bilo gotovo preko 20. TEŽAŠKA DELA Fizično povsem izčrpane interniranke so morale dnevno opravljati najtežja težaška dela, bodisi na ruševinah, bo- disi pri ruvanju dreves. Drevesa so po- dirale s krampi, s koreninami vred. Nekatere vročične delavke so si ho- tele utešiti žejo » umazani mlaki, ven- dar jim esesovec niti te ni privoščil. Ko ga je nekoč neka bolna interniran- ka prosila, če ji dovoli piti iz mlake, ji je, na čudo, res dovolil, toda čim se je nesrečnica nagnila nad mlako, ji je nemški škorenj stopil na tilnik in jo tiščal v smrdljivo mlako toliko časa, da se je zadušila. Ob neki drugi priliki je spet stara mamka, kateri je tifus povzročal silno žejo, hotela piti iz smrdljive mlake. Cim se je nagnila, jo je gestapovce začel pobijati s puškinim kopitom. Ko je napol mrtva obležala, je še zaprosila Marico, naj ji posodi nožek, da si prereže žile in da se na- pije lastne krvi. Seveda je sirota še isti dan izdihnila. Ko so se kolone zve- čer utrujene od dela vračale v lager, jim je vedno kot v ironični zasmeh igrala godba ob vhodu v taborišča. Godba je tako razpoloženje dražila in bolela tembolj, ker so žalostne kolone navadno vselej vlačile za seboj po ne- kaj mrličev. PODGANE Vsako jutro, ko je bil apel, se je iz barak vsula tudi tropa velikih, pitanih podgan, ki so skoro Učile velikosti na- ših mačk. V barakah je bilo vedno do- volj hrane zanje, kajti vsako noč je bilo gotovo nekaj mrličev, iz katerih so oskubile zadnja mesna vlakna. Borne prihranke »opljačkanih« paketov pa in- terniranke tudi niso mogle skriti pred podganami. Ce si je katera zataknila košček kruha med nedrija, je zjutraj našla razjedeno obleko, v skrivališču pa niti drobtinice hruha. Neka revica je imela nekoč izredno srečo, da je pri- boljšek iz domovine v celoti prišel v njene roke. Najedla se je ocvirkov in zaspala vsa mastna okrog ust. Toda iz spanja jo je ponoči nenadoma zbudil ugriz ogabne podgane, ki je iskala na njej maščobo. Tako ji je žival načela že ustnico in nos. Bolestna lakota je prečesto prifirala intemirance, da so se polakomili pod- ganjega mesa. Pitano podgano ni bila posebna umetnost ujeti. Spretne roke so jo hitro ubile, odtrle in surovo po- jedle, BOLEZNI, REVIR IN LATRINA Reklo bi se skoraj, da je bila kar ob- vezna bolezen vsakega taboriščnika pro- liv, odnosno krvava griža. Prav tako vsakdanji lagerski bolezni sta bili tudi pegasti in trebušni tifus. Te bolezni so uničile največ življenj, kajti o kaki zdravniški pomoči v lagerju pač ni bilo govora. Edino zdravilo je bila prirodna odpornost ljudi. V tako imenovanem revirju, ki je pravzaprav pomenil mr- tvašriico, odnosno predisobo alti bolje lopo krematorija in ki so se ga jetnice najbolj bale, je umiralo dnevno mnogo ljudi. Vsak drugi dan so ta temni pro- stor z ilovnatim tlom brez oken obiskali zdravniki, pregledali stanje živih in mrtvih, vnesli nove kandidate smrti, umrle in nezavestne pa zložili pred barake po pet in pet v visoke skla- dovnice. V bližini barake je bilo stra- nišče, tako imenovana latrina. To je bila cementirana jama, 20 metrov dolga in 1 meter široka. Na robovih latrine je sedelo dnevno okrog 100 internirank. Kot povsod, so tudi tukaj samovoljno gospodarile nemške interniranke. In če se je tem katera sotrpink zamerila, jo je Nemka brezčutno sunila v latrino, tako, da se je žrtev zadušila v člove- škem, blatu. Večkrat pa se je tudi kakšna jetnica od slabosti zgrudila v to jamo. Latrina je bil pravzaprav v lagerju edini pro- stor, kjer so se interniranke lahko za hip shajale brez gestapovske kontrole. Tu so tudi kuhale in pekle krompir\ če so ga slučajno lahko sunile kje na polju. Seveda so jim Nemke često šq to veselje uničile. Pri prolivu in krvavi griži zapornice niso imele časa priteci do latrine, zato so kot nočno posodo uporabljale tudi svoje menažne skledice. Naslednji dan so vsebino stresle v latrino, posod pa zaradi pomanjkanja vode niti oprati niso mogle in so največkrat robove, katerih se je še držal gnoj in blato kar obrisale s travo ali papirjem. ŠTEVILKE IN ZNAKI V taboriščih so bili ljudje le 5te- Vilke. Po imenih' so se poznali le znanci — rojaki. Številke so služile upravi za statistiko. Po številkah so začeli inter- nirance zaznamovati leta 1942. Prvotno- so hoteli vtisniti številke na čelo in so nekatere Jude že na ta način zaznamo- vali. Pozneje pa so uvedli tetoviranje številk na levo roko. Po teh številkah pa evidenca tudi ni bila točna, ker niso vseh registrirali (mnogo jih je umrlo še pred tetoviranjem, nekatere pa so bile ta čas v revirju). Poleg številke so interniranke nosile na rokainh leve roke tudi posebne zna- ke. Jugoslovani so imeli rdeče trikote na prsih ali rokavih z oznako države »J«. To so bili politični jetniki. Pro- stitutke so nosile črne trikote, krimi- nalke zelene, roza t(rikot so imele razne verske sekcije, Judi pa velike rumene šesterokrake zvezde. »ENTLAUSUNG« Najhuje je smrt kosila v zimi leta. 1942, ko so si Nemci privoščili posebno zabavo, tako imenovano »entlausungx (»razuševanje«). V mrzlem decembr- skem jutru so morale iz vseh barak žene v moški lager, kjer je bila baraka z vodno instalacijo in tušem. Najprej so moški postrigli in pobrili žene, jih postavili v parno kopel, zatem pa vse preznojene in prekuhane poslali v drugi prostor in jih tam tuširali z ledeno^ mrzlo vodo. Ko je bil proces končan, so se interniranci oblekli v lahke po- letne obleke in se vrnili po decembr- skem mrazu šklepetajočih zob v svoje barake. Da bi intemirance, ki so že šli skozi ta proces izolirali od drugih, še ušivih, so njihove barake zakovaU z močnimi žeblji in pustili nesrečnike tri dni brez vsake hrane. S to »kuro« so Nemci uspeli pobiti najmanj tretjino lagerskih prebivalcev. KREMATORIJI Sedem krerruitorijev v Auschvoitzu je bruhalo plamen noč in dan. Po stati- stičnih podatkih so dnevno upepelili več tisoč žrtev. Kakšen dan je naneslo število celo na 10.000 žrtev in v takih primerih je zmanjkalo premoga za ku- hanje hrane in so logoraši morali ves dan gladovati. Pri prevelikem dotoku novih žrtev, niso mogle peči več sproti požirati mrličev, zato so večkrat ostali kar celi kupi neupepeljeni, odnosno, ne povsem zgoreni. S temi kostmi in pe- pelom so interniranci zasipavali jarke. V krematorij so dostikrat zavlekli še na pol žive žrtve, saj so sotrpini često videli, kako je v skladovnici okostnja- kov še gomazelo, ko je bil kamion že na poti v krematorij. Jude pa so sploh največkrat kar žive sežigali z otroki vred. Točno 'število žrtev, ki so jih krematoriji požrli, rvi verjetno nikjer točno registrirano. Vendar je statistika Mednarodne komisije za raziskovanje vojnih zločinov ugotovila strahotno šte- vilko — štiri milijone. Vera S. OBJAVE IN OGLASI OBJAVA Mestni organizacijski odbor za proslavo »Šta- jerska t borbi« pri LOMO Celje obvešča vsa podjetja in posameznike, da najkasneje do I, 10, 1954 predložijo naslovu terjatve, ozi- roma račune, ki se nanašajo na organizacijo in izvedbo proslave, V poštev pridejo le storitve, ki jih je naročil Mestni organizacijski odbor. Kasnejših terjatev ne bomo upoštevali. Mestni organizacijski odbor za proslavo »Štajerska t borbit pri LOMO Celje OBJAVA Promet po cesti I, reda št, 10 Maribor—Ce- lje—Ljubljana—Trst, se v Slovenskih Konjicah preusmeri po obvozni cesti zaradi ureditve ka- nalizacije. Promet bo preusmerjen za dobo od 23, sep- tembra 1954 od 12. ure do 30. nov. 1954 do 12, ure po obvozni cesti v Slovenskih Konjicah, Dolžina obvoza znaša 1 km, ' Opozarjamo vozače na previdno vožnjo in ■poštevanje prometnih znakov, OBVESTILO Uprava za ceste i« kanalizocijo, LOMO Ce- lje obvešča, da bo 27, IX. t. 1. začelo s popra- vilom lesenega mostu čez Savinjo pri Apneniku, Od tega dne je promet za vsa vozila zaprt. Promet z levega brega Savinje se usmeri pod Gradom. OBVESTILO Obveščamo vse najemnike parcel v Cretn, ki imajo parcele zasajene zahodno od Tovarne organskih barvil v širini 7« m. kakor tudi od javne ceste, ki vodi v Tovarno organskih bar- vil pa do Voglajne, da svoje posevke odstra- nijo najpozneje do 10. oktobra, ker bo naše podjetje pričelo s pripravljalnimi deli za grad- njo kamnoseških objektov. »Cementnine«, Celje LJUDSKI ODER CELJE Nedelja. 26. septembra ob 16. uri: Slavko Kolar: SEDMORICA V KLETI - gostovanje na Babnem. K veselemu dogodku, ko se je tova- rišu Cicu rodu sin prvorojenec, čestitajo Aelorni tovariši r Celjski tiskarni POZIT Pozivamo vse bivše člane SKOJ celotnega: okraja Celje iz predvojne, medvojne in po- vojne dobe, da najkasneje do 3, 10. prijavijo svoje naslove na Okrajni komite LMS Celje To nam je potrebno, da bomo lahko skupno sl?vnostn>o proslavili 35-Ietnico naše organi- zacije. Tovariši naj novedejo tudi leto, kdaj so bili sprejeti t SKOJ. Okrajni komite LMS Celje KMETIJSKA ZADRUGA LJUBECNA sprejme takoj v službo vajenca. Pogoji: .štirirazrtnlna nižja gimnazija. Pismene ponudbe je poslati na upravni odbor KZ. PROD,A.M manjše posestvo (hiša, dve gospodar- ski poslopji in sadovnjak) blizu Celja. Celje^ Pot na Lavo 12. UGOD.NO PRODAM novo kuhinjsko opravo, vzidan štedilnik, foto aparat in slike. Naslov v upravi lista. KUPIM dober radio aparat na tri do štiri obroke. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM enosobno sončno stanovanje v Za- vodni za dvosobno ali večje enosobno s- kabi- netom. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM krasno dvosobno stanovanje v vil- ski četrti v Mariboru za enako v Celju. — Vprašati v upravi lista. PREKLICUJEM besede, izrečene glede Stropnik Marije. Cuš Ruža. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 26. 9, 1954: dr. Fišer Jože, Celje, Gregor- čičeva ulica 7. M 17V O KINO UNION, CELJE Od 21. do 26. 9. 1934: »RIO ESCONDIDO« - mehiški film Od 27. do 30. 9. 1954: »ŽENE MORJA« — argentinski film Od 1. do 6. 10. 1954: »RDEČE NEBO NAD MONTANO« — ameriški film Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob nedelja^ ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 27. do 30. 9. 1954: »SPIJON« — ameriški fi^J" Od 1. do 6. 10. 1954: »GOSPODIČNA CASA- NOVA< — nemški film Predstave dnevno ob 18,15 ia «*,I5, eb »edelj«^ •b lt>,15. 18.15 in M.15.