Studijska kwi5Mca 'RAMJ, Ii-tov trS ■ n5nriviji5rrtw: predvidena proizvodnja avtopnevmatike 59 %, ostalih proizvodov pa 41 %. Torej 6% večja proizvodnja v avtopnevmatiki opravičuje povečanje materialnih stroškov v dejanski lastni ceni celotne proizvodnje. so vsi pokazatelji pozitivni. Leto 1966 sicer ne moremo v celoti upoštevati kot primerjalno obdobje za merjenje poslovnih učinkov, ker je bila proizvodnja in s tem rezultati — delno odvisna od slabega preškrbovanja s surovinami. Letošnji rezultati pa vendar kažejo močan porast storilnosti Strokovnjaki menijo, da to gotovo še ni zgornja meja zmogljivosti našega kolektiva. Ekonomičnost poslovanja je sicer samo za 2% boljša od lanskega leta, vendar kaže na prizadevanja za zmanjšanje porabe materiala ob istem celotnem dohodku. Na tak rezultat pa močno vplivajo tudi fiksni stroški in fiksni stroški na kg izdelka. Fiksni stroški so se povečali, ker se je povečala amortizacija, obresti od kreditov in od poslovnega sklada. Rentabilnost, merjena z rezultati na povprečno razpoložljiva obrat-sredstva, je boljša kot lani, Sit! Realizacija Realizacijo primerjavi z kaže tabela. v I. polletju 1967 v istim obdobjem 1966 Izpolnitev plana Delovna enota v I. polletja Stiskama I 7J.7 * Voljavna 71,3 * Avtopnevmntlka Tehnični ix4elki 1 6o,8 % 5°,3 * Vrhnika 5=,o % Prevleke 49,2 7‘ Cevarna. Stiskama II 42,® £ Velopnevmatika 41,9 fr Klinasti Jermeni 28,o fr GENERALNI SEKRETAR KOMUNISTIČNE PARTIJE FRANCIJE VALDECK ROCHET V SAVI 29. avgusta dopoldan se je mudil na obisku v naši tovarni generalni sekretar KP Francije Valdeck Rochet. V sejni dvorani upravne zgradbe so ga sprejeli predstavniki samoupravnih organov, generalni direktor ing. Janez Beravs in predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Po nagovoru Jožeta Kocijana, sekretarja TK ZK Sava je tov. Beravs gostom najprej prikazal organizacijo in poslovanje naše tovarne, nato pa je g. Rochet postavil več vprašanj o funkcioniranju samoupravljanja in vlogi direktorja. S posebno pozornostjo je poslušal razlage o družbenem standardu zaposlenih v Savi in za njihovo zdravstveno varstvo. Poleg tega pa so mu navzoči odgovarjali tudi na vprašanja o delu organizacije Zveze komunistov, za naloge komunistov in njihovo vlogo v sistemu samoupravljanja. Po eno in polurnem razgovoru je kratek čas ostal na zakuski, nato pa si je s spremstvom ogledal delovne enote v obratu II. Na kraju obiska je izrekel pohvalo na vse, kar je videl in dejal, da Je imel priložnost videti dobro organizirano in lepo urejeno tovarno. Generalnega sekretarja KP Francije so spremljali tudi njegova soproga in član CK KP Francije Jackues Denis ter dopisnik Kominista v Parizu Gavro Aitman. Iz Slovenije so ga spremljali Janez Hočevar, član IK CK ZKS, Jože Smole, predsednik komisije CK ZKS za mednarodne odnose ter sekretar ,ObK ZKS Tone Miklavčič. rabili manj naravnega kavčuka, medtem ko pa je poraba kavčukov, elastomerov, v celoti porasla za 1 %. T, tun r. »64 W medtem ko so rezultati, merjeni z osnovnimi sredstvi, negativni — predvsem zaradi povišanja vrednosti osnovnih sredstev zaradi revalorizacije. Trgovska mreža Realizacija v trgovski mreži se je v primerjavi z lanskim letom povečala za 23.3 % pri 28 % več opravljenih urah. Manjši porast realizacije je nastal zaradi novih trgovin, v katerih odpade na zaposlenega manj realizacije kot npr. v Beogradu, Zagrebu, Kranju itd. Letni plan realizacije je bil dosežen v prvem polletju z 46,2 % ali 3,8 % manj kot smo predvidevali. GIBANJE PROIZVODNJE V I. POLLETJU 1967 'Vulkanizacija stroju plošč na Cobertz Povečanje realizacije je nekoliko nižje od povečanja proizvodnje. nekoliko so se povečale zaloge gotovih izdelkov. Pri izvozu je opazen precejšen padec, ker skoraj ne izvažamo v vzhodno oziroma klirinško področje (kliring: obračun na podlagi zaračunavanja medsebojnih terjatev in obveznosti brez gotovinskega plačila). Nad 90 % izvoza gre na konvertibilno področje. Dohodek Dohodek podjetja je porastel v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 21 %. To je več kot celotni dohodek iz česar sledi, da so se stroški sorazmerno znižali. Pri delitvi dohodka opažamo hitrejše naraščanje osebnih dohodkov od dohodka. V I. polletju letos je bila udeležba OD 72:28 za sklade, v istem obdobju lanskega leta pa 69:31. Učinki poslovanja 11 %-no povečanje nam kaže tabela. (diagram!) V analizi, kjer računamo udelež- Pri novem dvovaijčniku v DE pol-bo delavca pri celotnem dohodku, izdelki pnevmatike pisr =loc fr 1 I. II.III. IV. V. VI. Gibanje zaposlenih V letošnjih prvih šestih mesecih — I. polletje — smo v Savi zaposlili 106 novih delavcev, medtem ko je v istem obdobju podjetje zapustilo 73 delavcev. Največ no- V nedeljo zvečer so odpotovali naši delavci v Semperit na prakso. Ko so se v sejni sobi upravne zgradbe od njih poslovili generalni direktor in predstavniki organov upravljanja in DPO so jim vsi zaželeli uspešno delo in srečno vrnitev. V eni naslednjih številk bomo objavili razgovor z Edijem Bertonceijem o praksi v Sempe-ritu. Na prakso so odšli tile delavci: Puhan Jože, Blažič Slavko, Grčar Anton, Grozi Silvo, Udovč Franc, Jauh Martin, Huber Stane, Dominko Ciril, Dinič Slobodan, Zorko Alojz, Balanč Janez, Zupanc Ivan, Sire Farne, Mlakar Franc, Rihtaršič Janez, Korošec Stane, Pušavec Franc, Bertoncelj Edo. vosprejetih delavcev je šlo v neposredno proizvodnjo na nova delovna mesta. V tovarni je bilo 30. 6. 1967 1892 zaposlenih, v delavski restavraciji 24 in v trgovski mreži 41 delavcev, skupaj 1957. GIBANJE ZAPOSLENIH zaposlenih v tovarni 1892 r delavski restavraciji M« 24 v trgovski mreži MM. 41 Skupaj MMMMMtMMMMMt 1957 Bomo proizvajali avtoplašče ali gole? OBISK IZ BEOGRADA Prejšnji teden sta obiskala našo tovarno sekretar Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije Bora Petkovški in strokovni sodelavec CO ZSJ Neca Jovanov. V spremstvu Mitje Švaba, člana predsedstva RepubUškega sveta ZSJ in predsednika komisije za samoupravljanje pri omenjenem sindikatu, so najprej obiskali Občinski sindikalni svet, nato pa so bili nekaj več kot eno uro na razgovoru v naši tovarni. Sindikalni delavci in nekateri strokovnjaki so gostom razložili nekatera določila v našem statutu in njihova izvajanja v praksi. Sekretar Centralnega komiteja pa se je zanimal tudi za samoupravne odnose v naši tovarni in je postavil tudi več vprašanj v zvezi z obveščanjem. Ob koncu se je prisrčno zahvalil za vse informacije, ki jih je dobil in dejal, da je Sava dobro organizirano podjetje in da ima tudi zelo dobre rešitve v statutu in praksi. V kratkem se bodo pričele javne razprave o vprašanju, ki je bilo navrežno že spomladi letos: o preimenovanju nogometnega kluba Triglav v Sava. Posamenziki so o tem več ali manj seznanjeni, Širši kolektiv pa nič ne ve o tem. Ni naš namen da pričujoči sestavek objavljamo »za« ali »proti«. Žeti mo le, da je kolektiv obveščen o željah nekaterih predstavnikov nogometnega kluba Triglav. V bistvu gre torej za naslednje: nogometni klub Triglav se vsako leto znajde v finančnih težavah. Dotacije, ki jih dobiva od občine so za njegovo delovanje preskromne. K rešitvi so doslej vedno pomagala kranjska podjetja s svojimi prispevki. Zadnji čas pa je tega dosti manj, zgleda, da so vsa podjetja začela skrbneje obračati vsak dinar, tako da pred društvom Triglav obstaja resno vprašanje, kje dobiti denar za kritje stroškov. V tej situaciji so nekateri pri društvu prišli na idejo, naj bi ga preimenovali kar v . nogometni klub Sava. S tem bi seveda tovarna gumijevih izdelkov vzela nogometni klub pod svoje »okrilje« in za njim poravnavala stroške. Jasno, Sava hi — spet po mnenju nekaterih — s tako potezo naredila sebi veliko reklamo in, če potegnemo zaključek, povečala prodajo naših izdelkov. Znano je sicer, da imajo nekatera podjetja v Jugoslaviji takšne oblike reklame in podpiranje športa. Na primer: Borovo, Var-teks, Famoe itd. Toda to so podjetja, ki imajo nad 10.000 zaposlenih delavcev, ki imajo nekoliko širši asortiman proizvodov (razen Famosa) kakor mi. Je nekaj vprašanj, na katere bi bilo prav, če predlagatelji odgo- /]„ vorijo: / r'1] — Bo upravni odbor tovarne gumijevih izdelkov razpravljal poleg mesečnega operativnega plana, tudi o tem, kje bodo to in to nedeljo igrali kranjski nogometaši? — Bo delavski svet podjetja odprl 13 (najmanj) novih delovnih mest, na katerih bodo nogometaši zaposleni? — Bo tovarna gumijevih izdelkov registrirala tudi proizvodnjo golov (zdaj je registrirana za proizvodnjo avto pnevmatike in drugih gumenih izdelkov ter za njihovo prodajo)? — In ne nazadnje: bodo ob preimenovanju in priključitvi kranjska podjetja več ali pa sploh kaj prispevala ali pa bodo samo veseli, da so rešeni ene skrbi? — V tovarni imamo komisijo za šport in rekreacijo, ki dobi nekaj denarnih sredstev. Letos in lansko leto je organizirala nekaj lepih srečanj In uspelih nastopov. kvazi vrhunski šport, nekvaliteten nogomet, od katerega bi Sava imela zelo malo — skoraj nič. Omenil sem nekaj spornih vprašanj, ki še zdaleč ne zajemajo celotnega problema okrog te pripojitve. Menim, da je v času, ko smo v kolektivu resneje poprijeli za delo, rezultati polletnega obračuna kažejo tako, nesmiselno in neodgovorno razpravljanje o tem ali bomo proizvajali avtoplašče ali gole. Sava je v preteklosti vedno bila za pomoč društvom, sekcijam in organizacijam, zato je tudi za svoje delavce namenila milijone starih dinarjev. In to je prav. Doslej nismo slišali pripomb v kolektivu na ta račun. S tem vsaj delno omogočamo rekreacijo in učinkovito izkoriščanje prostega časa. To pa naj bo naš cilj in namen. JOŽE STULAR Marsikdo ima že pripravljen odgovor: saj se ne bi ničesar spremenilo. Pa hi se! Vsa prizadevanja, da bi organizirali rekreacijo v kolektivu, bi bila s tem poteptana. Slo bi edino za Medtem ko je bila tale številka v tisku, sta bili objavljeni dve vesti o pripojitvi: v Ljubljanskem dnevniku in Glasu. Blaž Studen • Vtisi s potovanja po Zahodni Memčiji (Nadalj. iz prejšnje številke) Osnovna vprašanja, ki so predmet razprav, so: — zagotovilo in primernost delovnega mesta, — starostno varstvo, — stanovanjski problemi, — skrb ob nastanku najrazličnejših rizikov (invalidnost, bolezen, smrt itd.). Tem vprašanjem posvečajo tudi največjo skrb, kar bo vidno tudi s kratkega povzetka o socialnem delu v Hoeschovih železarnah v Dortmundu in v Bayerjevih tovarnah v Leverkusnu. Ker je v sedanji situaciji pri nas izredno pereč problem zaposlovanja invalidov, naj pričnem s tem, da je v obratu Hoeschove železarne v Dortmundu zaposlenih 16.000 ljudi, od tega 700 invalidov, ki delajo v posebnih invalidskih delavnicah, kar je povsem v nasprotju z našimi načeli, da invalida ne izoliramo, ampak zaposlimo na delovnem mestu v normalnem okolju. Vsekakor je izvedba našega načela težja. Pri nadomestilu osebnega dohodka težav nimajo, ker je vsem jasno, da delovni invalid ne sme biti prikrajšan pri osebnem dohodku in mu zato del razlike pri osebnem dohodku krije bolniška blagajna, del pa podjetje. V primerih, ko je invalidnost posledica bolezni ali nesreče izven dela, pa te ugodnosti ni. Socialni delavci v tem podjetju usmerjajo svoje delo predvsem na svetovanje in na usmeritev rešitve problema na javne službe, šele ko to ni mogoče, rešujejo problem v podjetju, s čimer je še posebno poudarjeno, da podjetje ni socialna ustanova. Omenim naj socialne dejavnosti, ki se mi zde v tem podjetju dobro urejene. V podjetju so posebno skrb posvetili prehrani delavcev, kjer delavec dobi za eno DM kosilo, in sicer lahko izbira tri menuje ali enega dietičnega. Tudi zdravstveno delo je lepo urejeno. Usmerjeno je prvenstveno na preventivo. V obratni ambulanti je zaposlenih pet zdravnikov specialistov za medicino dela, ki skrbe za preventiv- ne preglede 32.000 ljudi. Ambulanta je sodobno urejena z najmodernejšimi aparati in popolno hidroterapijo (zdravljenje z vodo), kar nas je še posebej presenetilo. Posebno skrb posvečajo v podjetju priučevanju mladega kadra. Imajo svoje delavnice, kjer se učenci usposabljajo za bodoče po- če je zadovoljen na delovnem mestu in v privatnem življenju. S socialno problematiko se ukvarja preko sto ljudi. Skrb za njihovo reševanje in skrb za zadovoljitev delavčevih osnovnih potreb se vidi Že iz tega, da imajo v svojem okviru organizirane 4 otroške vrtce, 1 jasli za dojenčke, 1 družin- klice. Od učencev zahtevajo, da morajo spoznati vsa delovna mesta in na njih delati po štiri tedne; celo tehnični risar mora predhodno opraviti to pot. V teh delavnicah se priučujejo tudi osebe, ki so izgubile svoj poklic, predvsem so to rudarji iz rudnikov, ki jih zapirajo ali v njih zmanjšujejo število zaposlenih. Občutek imam, da je socialno delo v Hoeschovi železarni, ki smo jo bežno spoznali, potisnjeno močno nazaj in da o vsem odločajo delodajalci ob sodelovanju s svetom podjetja. Povsem drug občutek pa sem imel ob obisku v tovarni zdravil, barv in kemičnih izdelkov Bayer AG v Leverkusnu, čeprav so cilji teh delodajalcev isti kot pri Hoe-schu. Podjetje zaposluje 35.000 de-'avcev in socialno delo je tu veliko bolj poudarjeno in urejeno. Pri svojem delu izhajajo iz predpostavke, da je delavec uspešen le, sko negovalko, ki skrbi za družinske člane, če mati zaradi bolezni vsega ne zmore, 1 okrevališče za otroke zaposlenih delavcev, dom za stare s sto posteljami, naselje upokojencev, blagajno denarnih pomoči ob nesreči, bolezni, rojstvu, smrti itd., lastno ambulanto, kjer dela 12 zdravnikov, bolniško blagajno s celotnim pokojninskim zavarovanjem, odbor za stanovanjsko izgradnjo (imajo 22.000 stanovanj in 4.200 samskih ležišč), počitniške domove s skupaj 394 posteljami, veleblagovnico z 10 filialami, 50 interesnih grup (športne in kulturne), lastno knjižnico in gledališče. Posebno skrb posvečajo mladim delavcem, ki šele pridejo v podjetje. S temi delavci imajo tedensko enourne sestanke, kjer govore o pravicah in dolžnostih in se pogovorijo o težavah na delovnem mestu; eden izmed namenov teh sestankov je, ugotoviti, katere mla- dince bodo kasneje izobraževali. Letno izučijo približno 2.500 vajencev. V podjetju je zaposlenih 1.700 invalidov, in sicer na najrazličnejših delovnih mestih v proizvodnji. Problema osebnega dohodka delavcev, ki postanejo invalidi, v podjetju ne poznajo in prejema invalid osebni dohodek, kot bi ga prejemal na svojem starem delov, nem mestu. Socialno delo je prvenstveno usmerjeno na svetovanje in pomoč posamezniku, da se samostojno vključi v življenje. Poudarek je na svetovanju in ne na denarni pomoči. Na poti po Nemčiji smo bili prijetno presenečeni ob izredni skrbi za telesno in duševno prizadete osebe. Ogledali smo si nekaj ustanov, kjer se te osebe usposabljajo. Višek organizirane in humane skrbi te oblike pa smo videli v za osnovne in najbolj enostavne naloge in se ga vključi v delo in ne zapre med štiri stene. Skrb na tem področju dela se mi zdi veliko bolj humano urejena kot pri nas, pa čeprav besedo humanost uporabljamo bolj pogosto. Mnenja sem, da je rešitev v zaposlovanju teh ljudi v posebnih delavnicah veliko bolj humana, kot pa, da jih povsem prepustimo samim sebi, njihovim svojcem ali v najslabšem primeru damo v zavode, ki pa na žalost niso primerni, oziroma zavodov, kjer bi bile osebe nastanjene po stopnji prizadetosti, ni. Poudarjam, da imamo premalo vmesnih zavodov in ustanov in je aktivna skrb na tem področju, pri nas vse premajhna. V zaključek temu zgoščenemu poročilu naj dodam še to, da je izmenjava strokovnjakov med dvema deželama, pa čeprav sta v naselju Beithel pri Bielefeldu, kjer Živi 3.000 prizadetih ljudi, predvsem epileptikov, zanje pa skrbi 4.000 ljudi. Delo s temi ljudmi je pretežno individualno, kar je še posebej pomembno. Pri svojem delu teže, da v prizadeti osebi obude vsaj delček preostalih možnosti, ki so običajno le motorične in se tako človeka usposobi vsaj družbenem sistemu različni, koristna. Izkušnje se izmenjavajo in prav gotovo pripomorejo vsakemu posamezniku pri njegovem nadaljnjem delu in često tudi k realnemu odločanju in ukrepanju v danih situacijah. Konec Stekla je redna proizvodnja vulkollana Piše: Marija Gogala dipi. mg. V začetku oktobra 1965 je bila med tovarno gumijevih izdelkov Sava Kranj in firmo Farbenfabri-ken Bayer A. G. — Leverkusen podpisana pogodba o dobavi kompletne laboratorijske aparature in licence za izdelavo vullkolana. V mesecu juliju 1966 je aparatura že prispela. V drugi polovici 1966 leta so adaptirali prostore — bivše skladišče zmesi poleg valjarne v obratu I, ter montirali instalacije, ventilacije in stroje. V januarju 1967 je stekla poizkusna proizvodnja izdelave vull-ikolana, istočasno pa je bila narejena tržna analiza glede uporabe vulkollan izdelkov. Vulkollan je kavčuku podobna plastična masa z lastnostmi, ki so značilne za naravni in sintetični kavčuk. Lahko se izdeluje v zelo Širokem območju trdot od 15° Sh A do 70° Sh D. Odporen je proti bencinu, oljem, kisiku in ima v pri-pi er j a vi z gumo zelo majhno obrabo. Vulkollan se da dobro lepiti na druge materiale: kovino, tekstil, usnje, les itd. Zaradi razmeroma visoke cene uporabljajo vulkollan za specialne pamene: za razna tesnila, ki pridejo v kontakt z oljem in bencinom, iz njega izdelujejo različne artikle za strojno industrijo, ki se precej obrabijo. Iz vulkollana izdelujejo različne sklopke, puše, •obloge kovinskih koles itd. Velik potrošnik tega materiala je tekstilna industrija. Iz vulkollana izdelujejo piker j e za tkalske statve, razne vložke za previjalne stroje, pogonska kolesa, zobata kolesa itd. Pikerjev iz vulkollana smo že precej izdelali in jih praktično preizkusili. Dobili smo priznanje o njihovi kvaliteti. Ravno tako so se dobro obnesli drugi izdelki za tekstilno industrijo. Iz mehkega vulkollana, pri nas imenovanega savolan, izdelujejo obloge za tiskarske valje. Do sedaj so manjše količine tiskarskih valjev s takoimenovano crystal maso uvažali, vsa ostala obloga valjev pa je bila narejenda iz gume. Savolan je svetloromena prozorna In memoriam 16. avgusta, le nekaj dni za tem ko smo se vrnili na delo s kolektivnega dopusta, je nenadoma umrl naš dolgoletni sodelavec Franc Gros, star 54 let. V podjetju smo ga vsi dobro poznali, posebno še tisti, ki so bili v obratu I. V našo tovarno je prišel pred 26 leti in vseskozi pridno delal na vsakem delovnem mestu, kjer so ga potrebovali. Med sodelavci in znanci je bil priljubljen, čeprav je znal reči tudi kaknšo pikro. Kot mi je sam pravil, komaj štirinajst dni pred svojo smrtjo, bi nekako čez pol leta odšel v zasluženi pokoj. Veselil se je tega in že koval načrte, kako bo preživljal prosti čas. Toda tega ni dočakal; ni vzdržal. Številni sodelavci so se od njega poslovili na kranjskem pokopališču, kamor so položili venca tudi iz naše tovarne. Družini izrekamo naše iskreno sožalje, kolektiv pa ga bo ohranil v trajnem spominu. FRANC GROS Slika zgoraj: pripravljanje surovin za vulkanizacijo vulkolana. Slika levo: izdelki iz vulkolana, za katere se je hitro začela zanimati jugoslovanska tekstilna industrija. masa, ki se oblikuje z izredno gladko površino. V topilih, ki so običajna v tiskarstvu, minimalno nabrekne. Zanimanje grafične industrije za našo novo oblogo valjev je precejšnje. Vulkollan uporabljajo tudi v čevljarski industriji za podpetni-ke na ženskih in moških čevljih. 3 mm debele vulkollanske plošče zlepijo z usnjem. Jugoslovanska industrija je doslej izdelke iz vulkollana v celoti uvažala. V teh mesecih, odkar smo pričeli s proizvodnjo, povpraševanje po vulkdllanu narašča in bodo sedanje kapacitete kmalu premajhne. Organizacija Zveze komunistov pred reorganizacijo V zvezi s celotno reorganizacijo ZK je tik pred kolektivnim dopustom o tem vprašanju razpravljal tudi tovarniški komite ZK Sava. To so spremembe, ki naj bi dale komunistom smernice za njihovo delo. Gre predvsem za to, da 'bi se člani ZK bolj aktivno vključili v samoupravna gibanja v naši družbi, za to, da bi v njej sodelovali kot najnaprednejši aktivitsti in najbolj aktivni delavci. Ena izmed novih oblik naj bi bila taka, da bi bilo članstvo združeno in strnjeno v eno osnovno organizacijo v enem kolektivu — oziroma bi več manjših kolektivov sestavljajo eno osnovno organizacijo. Ne moremo soditi, ali bo to najuspešnejše ali ne — povemo pa lahko, da je bila razdrobljenost po grupah in strokovnih organizacijah prevelika in da so se rešitve izgubljale največkrat na dolgih poteh. V prihodnjih dneh se bo sestal tovarniški komite organizacije ZK Sava in razpravljal o konkretnih predlogih, ki jih bodo pripravili člani komiteja. Na zadnji seji so opozorili, da bi bilo prav, če bi občinski komite, ozroma njegovi člani pri tako zahtevnih nalogah več sodelovali oziroma pomagali. Ne gre samo za konkretno pomoč, temveč tudi za to, da se uskladijo različna mnenja in razjasnijo posamezna vprašanja na relaciji občinski komite ZK — osnovne organizacije v podjetjih. Pripombe so vsekakor upravičene, saj je TK v Savi prav v pretekli mandatni dobi pogrešal permanentnega sodelovanja in več Zakaj molčimo? Pojav zatišja po lanskoletni 14. seji delavskega sveta podjetja je — blago rečeno — čuden. O živahnih — da ne rečemo bučnih — razpravah ni več sledu. Ni barometra, ki bi pokazal ali je uresničitev sklepov te seje res odpravila večji del napak in pomanjkljivosti, ki so močno vplivali na medosebne odnose, le-ti pa na naše delo in končno na poslovanje podjetja. Vse pa kaže, da je tako. O polletnem poslovanju pišemo zadovoljivo. Zaključeni so dogovori s Semperitom, za prihodnje štiri mesece imamo zagotovljene surovine. In tako naprej. Zadovoljni smo nad doseženim uspehom in čestitamo vsem, ki so kakorkoli k temu pripomogli. Velika večina — vsi pa ne. 1. primer: V poročilu službe kontrole kvalitete za prvih šest mesecev letošnjega leta piše, da bi lahko vsaj za 5% kvaliteto naših izdelkov še izboljšali. Navedeno je, v katerih enotah in zakaj. Organ upravljanja, ki je o poročilu razpravljal, je po živahni debati vzel vse skupaj na znanje. 2. primer: Pred nedavnim smo v našem glasilu zabeležili nekaj primerov skrajno malomarnega ravnanja s surovinami. Ko sem te dni obhodil vsa ta mesta — v delovnih enotah in izven njih — bi lahko posnel natanko iste prizore. Naj to pomeni posmeh vseh, ne nam pri informiranju, tistim, ki so di- sciplinirani in ki spoštujejo red v tovarni. Ko delavec zamudi 15 do 20 minut, je za to kaznovan, ko pa s svojim malomarnim delom povzroči neocenjeno škodo (odpadek kor-da, tekstila, zažgane zmesi, odmetavanja materiala po umazanih tleh, iztovarjanjc kavčuka po tleh, zbiranje po pisarnah in tako naprej) za vse to pa v obratih in po delovnih enotah ni reda in ne predpisa. 3. primer: Nekontrolirani izhodi. Bil sem že v marsikateri tovarni, toda še nikjer ni bilo takega sprehajanja mimo vratarjev kot pri nas. Pa ne, da za to ne bi imeli dovoljenj. Vsi, prav vsi »zakonito« potujejo — kdo bi vedel, kam vse? Razredči, skoraj usahne pa tedaj, če se pojavi generalni direktor. Se in še so primeri, ki se pojavljajo iz dneva v dan, ki so med nami prešli v navado. V glavnem pa molčimo. Zato, ker smo med njimi, zato ker »gledamo skozi prste«, ker danes ti meni, jutri jaz tebi. Ce pa se teh problemov že skuša nekdo lotiti, tedaj privlečemo na dan samoupravljanje, medsebojne odnose in — demokracijo. Toda, tovariši, demokracija ni v tem, demokracija pomeni svobodne ljudi, ki se ravnajo po določenem redu, ki se ravnajo po njem zato, ker ga spoštujejo, ne zato, ker se ga bojijo. Mi pa zamenjujemo demokracijo z anarhijo. Rešitev s 4. strani: I zgodovina, 2 grščina, 3 zemljepis, 4 fizika, 5 glasba, 6 kemija, 7 književnost, 8 geometrija. mi tej a. Člani TK so na zadnji seji izrazili mnenje, da naloga-reorganl-zacija — ne bo lahka, posebno če v akciji ne bodo sodelovali vsi komunisti v Savi. JOŽE STULAR IZŽREBANI SO BILI: To pot smo prejeli samo 33 rešitev nagradne križanke, ki je bila objavljena v 14. številki našega lista — tik pred pričetkom kolektivnega dopusta Žreb je razdelil nagrade naslednjim reševalcem s pravilno rešenimi križankami 1. nagrada 40 ND — Rozman Mimi — RTS 2. nagrada 30 ND — Kokalj Marica — SOP 3. nagrada 10 ND — Kavčič Jana — RTS 4. nagrada 10 ND — Dobnikar Štefka — KS 5. nagrada 10 ND — Sturm Franc — SK Vsem izžrebancem naših križank — iskrene čestitke! Uredništvo ZAHVALA Ob tragični izgubi Franca Grosa se iskreno zahvaljujem za sočustvovanje, vence in cvetje, hvala tudi vsem, ki so ga spreminil na njegovi zadnji poti. žena Zofka Savski športniki spijo na lovorikah I. Gumijade Verjetno je to že marsikdo re- pik. Tako negativne bilance si so tisti plavalci, ki so včasih na-kel, vendar še ne javno, tako da (savski športniki verjetno še niso stopali za Savo? Ali jim je bil Ibi vsi slišali. Govorimo za vogali, (zapisali. Saj ni čudno. Prvič: v všeč le zimski bazen? Atleti, ki iza stenami, povsod, kjer to ni po- dresih Save se ni pojavilo precejš- jih je baje v Savi precej, da niste ttrebno. bije število igralcev in to boljših, »odleteli« in vas ne bo več? drugič pa je tudi vodstvo pasa- Poglejmo resnici v oči. Na prvo Zaključek: Vsak razred, ki monopolizira ekonomsko moč, delov- Nogometno srečanje z mladinci Orehka V nedeljo, 27. avgusta, smo organizirali nogometno tekmo med mladinci Orehka in mladinci Save. Igrali smo na igrišču Orehka. Zmagala je ekipa Save z rezultatom 2:1. Tekmo si je ogledalo precej gledalcev, ki so navijali in bodrili naše igralce. Savo so zastopali: Ternar, Dinič, Hlebec, Mileč, Raus, Lukič, P Ijenič, Feher in Cuk. Upajmo, da bo v prihodnje oziroma v bodoče še več takih L. podobnih mladinskih srečanj. Mileč Danijel Ne, nisem mislil samo grajati. je dopustov konec, da se je sezona začela. Posebno vas, ki ste se [gumijado smo Savčani odšli s tež- 'mezrii-h panog skoraj popolnoma imoi S€m namen spomniti vse, da kimi srci in premišljevali o izidih odpovedalo. Poparjenih glav smo na športnih poljih. Vendar se je se vrnili v Kranj. (vse končalo najboljše — postali Au so kasneje še sploh kaj na- zadolžili za posamezne panoge — 6mo prvaki gumijade. Pet pokalov redai? Iz našega časopisa je bilo začnite, drugače se bodo rezultati Sn nekaj plaket ni malo za Skrom- ie še turnir v odbojki in Hrastnika ponavljali. Ali res le ne športnike, ki pa pozneje govo- UiSpehi naSega strelca na repubH- toliko veljate? ničijo,^ da bi pokalov lahko bilo .k.em prveasttvu Ostali torej spi- Ne! Vsaj' upam, da ne. Pa še se v ec. Res so ta priznanja s po- ali pa ^ tako poparjeni iz to! Ne zgovarjajte se mogoče na nosom prmesh domov m se o ve- Hrastnika, da se ne morejo raz- koordinacijski odbor za šport in ’ 3 , ... Se VOC' ' CG gibati. Lepo je to, kaj ne? Na- rekreacijo, da vam ne da denarja, (bodo to izpolnili. mesto, da bi brali o športnih do- Ni potrebno toliko denarja kot Poglejmo, kaj so naredili po gu- godkih. so pa športni kotiček v dobre volje in marljivega dela. imijadi. Ves seštevek bi lahko bil našem časopisu morali nadomestiti Tega vam ne sme nikoli zmanj-enako nič. Naj omenim celo zelo drugi članki. Pa ne, da je bilo kati! neuspel dvoboj s Steklarno Hrast- poletje in mrtva sezona? Kje pa TONI HORVAT O tem še nismo razmišljali: Humanizacija dela Bistvo človeške vrste je delo v proizvajalnih sredstev ali v mo- ča, da človek ni sposoben obliko-produktivnih dejavnostih, s kate- nopolizaciji določene ekonomske vati svoje usode zavestno in svo-rimi človek opravlja, ureja in pomoči v rokah posestniške in bodno. nadzira izmenjavo tvarine s pri- vladajoče manjšine družbe. In, če rodo. Njegova dejavnost je zavest- še naprej sledimo Marxu: Odtuji-na in namerna. Človek ni isto ve- tev proizvodov dela, ki ga delavec ten z naravo, se ne spaja v eno izgubi v korist lastnika proizva- ne odnose’ draavno upravo, zako-s svojo dejavnostjo. Nasprotno, jalnih sredstev, ki porabi del pro- nodaj0- umetnosti in znanost in ki podreja jo svoji volji in zavesti, izvoda za to, da obnavlja natanko 'ma za*-° privilegije, ki jih pri-Ta oblika življenja, lastna ljudem, isti odnos nadvlad j a in zasužnje- našajo prednosti — vsak tak raz-poraja to, čemur lahko rečemo vanja. Torej delavcu niso odvzeli red postane odveč. Moral bi bili umetno okolje, ustvarjeno s stvar- samo proizvode dela, ampak so ta odpravljen in bo odpravljen. Marx mi, -ki jih je proizvedel človek, proizvod spremenili v silo, ki de- se je zaVedal že od samega za-V objektivnem svetu, ki ga je lavca zasužnjuje. In naslednje: četkai da to pomeni dolg jn te„ ustvaril, vidi svojo lastno podobo, Odtujitev dela samega. Delavec, . , ,. , kot bi se v njej presnavljal, ne kadar dela, ni sam svoj, ampak aVen. proces' j ot eno samo samo duhovno, ampak stvarno in pripada zastopniku razreda, ki ^cjanie revolucionarnega pokreta. aktivno. Iz tega sledi, da je delo, ima monopol nad ekonomskimi Končrd učinek bo, da bo delo spet ki omogoča človeku, da ustvarja sredstvi. Nič čudnega torej, če gle- _svojo lastnost uveljaviti objektiven svet, zunanje, toda nje- da na delo kot nekaj, kar mu je človeka, razviti njegove talente, gov lastni svet in ki oblikuje nje- bilo vsiljeno od zunaj, na nekaj, mu nuditi zadovoljstvo v življe-govo podobo, prava afirmacija člo- pri čemer se delavec zanika, ne nju in oblikovati njegovo oseb-veka kot bitja svoje vrste. Pri pa uveljavlja, ter postane pravi nost v vseh ozirih. Človeku bo vstopu v zgodovino je bil človek človek šele tedaj, ko konča delo. vrnilo človeško bistvo: premagana nemočen pred naravnimi silami in Namesto, da bi zadovoljevalo člo- , , .. , , , ,, , , , __T , , J bodo nasprotja med svobodo in se hkrati m zavedal svojih (F. EN- vekovo potrebo, je dela sredstvo GELS). Produktivnost je bila tako za zadovoljevanje ,potreb drugih. nu-in0st-i0' med posameznikom in majhna in proizvodnja tako ne- Rezultat tega je, da se delavec družb°- Delo bo osvobojeno okov razvita, da praktično ni bilo pre- počuti svobodnega samo pri svojih odtujitve in hlapčevanja samo za-sežkov nad potrebami preproste- osebnih funkcijah kot so jed, pitje, radi ekonomskih interesov, ki so ga in golega življenja. Primitivne razmnoževanje itd. v preteklosti spremenili ’ bistvo družbe so bile razmeroma statične, CE REČEM ENKRAT -JE TOLIKO KOT NIČ Sa; ni res, pa je..! Tako Zanimala me je ta zamisel, bi lahko dali naslov reportaži (če bi jo pisali) o potovanju pošte iz stare pošte in iz obrata 1 v obrat II in obratno. Pošiljatelj največkrat le pozabi na pismo, ki ga je poslal, ko naslovnik intervenira in ugiba, kaj je s pismom. Skoraj redno omenjena pošta porabi za svojo pot dan ali celo dva in še potem najraje obleži na kakšni polici ali oknu (npr. v upravni zgradbi). Žal sem na ta problem že opozorila, ven. dar kaže, da odgovorne to hiti najmanj ne prizadene. Ne kaže drugače, kot da počakamo in ko se bo kakemu vodilnemu zgodilo, da bo pošto dobil dan ali celo dva dni prepozno, bo menda završalo. Je že tako, da radi govorimo o svojih dolžnostih, nalogah, naporih itd., toda največkrat tedaj, ko se pripravljajo novi pravilniki ali ocene DM. Ko sem ravno pri pravilniku, sem se spomnila na nekatere zlobne jezike, ki jim vest kar ne da spati, ker je komisija dobila toliko nagrado za svoje delo. Člani in članice komisije, ne ozirajte se na ta namigovanja! Kaj pa končno briga koga vaša nagrada. Če vam jo je DS podjetja odobril (in to soglasno, kot temu pravimo), potem menim, da ste si jo vsekakor zaslužili. Pa menda člani DS vedo, kaj je in kaj ni prav. Zaradi teh ubogih nekaj jurčkov še niste materialisti, to je skromna oddolžitev kolektiva za vaš trud, vložene napore in uspešno delo. Te dni naši delavci gradbene skupine mrzlično postavljajo pralnico za avtomobile na vrtu upravne zgradbe. zato sem nek dan stopila tja in povprašala delavce, kako jim teče delo. Žal, moram povedati, da se niso preveč pohvalili. Pesek morajo dovažati v zabojih in na vozu, ki je narejen za asfalt, ne pa za tako kotanjasto cesto, polno lukenj in kamenja. Ograjo ki smo jo pred nedavnim morali pri stari pošti podreti, so prepeljali na Gaštej in jo bodo uporabili za tla nove pralnice. Betonski bloki te ograje pa so težki tudi nad 200 kg. Delavci bodo morali ročno znositi te bloke pet metrov daleč. Vsekakor lep dokaz, da pri nas skrbimo za rekreacijo in fizično kondicijo. Čast in slava gradbenikom v višavah. Naši šoferji so me opozorili na tole: 13. julij je dan šoferjev. Le-ti imajo tudi svoje glasilo. In ko so ob prazniku prebirali svojo številko, niso nikjer mogli zaslediti naše reklame v tem listu, čeprav je bila z reklamami zasuta skoraj polovica časopisa. Torej še en dokaz, da pri nas dobro vemo, kje naj bo savska reklama in kje ne. Pa menda bolj zanima naša reklama tistega, ki gre v gledališče, kot pa čisto navadnega šoferja, ki sicer tu in tam res svetuje, katere gume naj podjetje kupi za svoja vozila. No, pa naj bo za enkrat dovolj in lep pozdrav Micka Gumica (Po THE ONE AND THE MANY AH U^dllCtC ? THE INDIVIDUAL IN THE Učenec Janez ima osem beležk, vsako za drug šolski predmet. Recimo, da pridejo v poštev geometrija, književnost, zemljepis, kemija. njihove proizvajalne sile so se f^-pri^-jSm^ ^ * * — razvijale zelo počasi in za to je tem delavec ne čuti svobodnega. mU Sebl nam€n’ v sred'stvo 23 za" poteklo mnogo časa, da so lahko Torej, če ponovimo: delo je način dovoljevanje tujih potreb, proizvajali toliko presežka, da se življenja človeške vrste. Ta speci-je mogla razviti delitev dela v fjčno človeški način življenja pa takšno obliko, da se je sredi mno- postane človeku tuj, odtujen in žice ljudi, zaposlenih s prepro- zoperstavljen človekovi osebnosti, MODERN WORLD) glasba, grščina, fizika in zgodovina. Ali lahko odgovorite, katera be- stim delom razvila privilegirana če pri njegovem nastajanju, izvr- Gornji sestavek smo povzeli po ležka (katera številka) pripada vsakemu od navedenih predmetov? peščica ljudi, zaposlena z vod- Sevanju in delitvi njegove vred- omenjeni ameriški reviji zato, ker stvom poslov, trgovino m držav- nosti tudi sam ne sodeluje. Ljudje J no upravo. To je pomenilo začetek zaradi tega postajajo tuji drug memmo’ da 50 marsikoga zam-obdobja - razrednih družb - in drugemu - nastaja dehumaniza- mal’ zato (čeprav ČLsto teoretično) odtujitve dela. Vzrok odtujitve de- cija, brezosebnost in razbitost načenja vprašanje vloge delavca v la je bil v zasebnem lastništvu družbenih odnosov — kar povzro- sodobni industrijski družbi. MISLI — MISLI — MISLI — MISLI — MISLI Obstaja naravni red. Človeški red Kdor zna govoriti in pisati, brati Itd. je najbolj lagodna beseda: lahko samo tedaj obstaja, če sledi ^ računati, zna veliko. uporabljamo jo, kadar hočemo Kdor zna pa gledati in poslušati, vzbuditi vero, da imamo še mno-naravnemu. zna več. go povedati (Odgovor na 3. strani)